- ▼ Združenih Veli* u leto ... $6.00 .....$3.00 ________ _____ $7.00 Z* inozemstvo celo leto $7.00 Za pol let* Zm New York celo leto List slovenskih delavcev ▼ Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0KTLANDT 2876 NO 108. — ŠTEV. 108. •T1 Entered u Second Claw Matter, September 21, 1908, mt th* FoitOffict it New York, N. Y., nndtr Act of Congress of March 3,1879 _NEW YOERTTUESPAYTMAY 8t 1923» — TOREK, 8. MAJA 1928. TELEFON: COBTLANDT 2878 VOLUME XXXVL — LETNIK XXXVL ROMUNSKI PRETI REVOLUCIJA KONGRES KMEČKE STRANKE ZAHTEVA ODSTOP BRATIANA Kongres romunske kmečke stranke, ki je zboroval v Albi Juliji, predlaga svojega voditelja Maniu-a za ministrskega predsednika. — Prejšnji kron-princ je baje pripravljen na povratek. — Kabinet Bratiana se maje. BERLIN, Nemčija, 7. maja. — Dvestotisoč romunskih kmetov, ki zahtevajo odstop Bratianove vlade, se nahaja v treh kolonah na pohodu proti glavnemu mestu Bukarešti. Tako se glasi v poročilih z Dunaja in Beograda. Iz Bukarešte ni še nobenega potrdila o tem ter se poroča iz romunskega glavnega mesta le, da se je vršil včeraj v Albi Juliji kmečki kongres. Zborovanje je pozvalo v nekem sklepu regentski svet, naj imenuje kmečkega voditelja Maniua za ministrskega predsednika. Neko poročilo iz Beograda javlja, da so se kmetje zadovoljni z monarhijo, da pa mora biti oblika vlade odvisna od volje naroda. To razlagajo kot pretnjo, da skušajo spraviti kronprinca Karola nazaj na Romunsko. Beograjska poročila dostavljajo, da so se vršila tudi v Bukarešti, Krajevi, Brajli in Kičenevu zborovanja in da je prišlo na ulicah Bukarešte do spopadov s polici jo. Ipf TIČNA EKSPEDICIJA Italijanska zračna ladja, s generalom Nobile na krovu, je pristala na Spicbergih. — Polet je bil izvršen iz Vadsoe kljub iztočnemu snežnemu viharju. — Ladja je bila vedno v radijskem stiku. KINGS BAY, Spicbergi, 7. maja. — General Umberto Nobile je pristal s svojo vodljivo zračno ladjo "Italia" tukaj ob eni včeraj popoldne. Stem je uspešno dovršil svoj polet iz Vadsoe na Norveškem, kljub skrajno neugodnim vremenskim razmeram. Potovanje iz Vaiisoe se je pričelo ob »poldevetih prejšnji večer. Bilo je vse prej kot prijetno za posadko velike zračne ladje, kajti tekom cele noči je močno padal sneg ter so pihali močni nasprotni vetrovi, a je očivrid.no sklenil, da lahko premaga njegova ladja V6e težkoee tega lela potovanja kot je stonila na prvem delu potovanja iz Milana v Stolp v Nemčiji, ko so jo nevihte in močni vetrovi resno osrrožali. "Italia' je bila v stalnem brezžičnem brzojavnem stiku s parni-kQni Citta di Milano. ki bo služil kot {postojanka za arktične polete Nobila. "Italio" so zagiqiiali v bližini South Svdtkap. na južnih Špicber-jrih malo po sodmi tiri včeraj zju- BUKAREŠTA, 7. maja. — Včeraj zvečer iz Al- tr*j-i * j .i • • - t - rala Nobile, da je manavriral več be Julije dosla poročila namigujejot da se niso po- kot eilQ urQ javili na kmečkem kongresu nikaki razvoji, ki bi General ^Nobile "namerava vpri-imeli za posledico takojšnji padec kabineta Bratia-lzorit,-i v<* »P°letov tekom nasied-na. Domneva pa se tukaj, da ne bo kabinet več,UJ,h dvch mesecev ter 1>reuikati dolgo na krmilu, ker so odpadli glavni pristaši Bratiana, kot prejšnji ministrski predsednik grof Stir-bey, Averescu in Jorgas ter se pridružili zahtevi kmetov za njegov odstop. Kraljica Marija je sledila baje nazorom Stirbe-ya, ki je objavil, da bo podpiral Maniu-a, voditelja kmetov. ALBAJULIA, 7. maja. — Na tisoče kmetov je dospelo semkaj, da se udeleže velikega kmečkega kongresa. Maniu je izjavil, da bo vprizorila stranka vse legitimne napore za padec kabineta, predno bo vprizoril nadaljne korake. , Pogosto je že zapretil s tem, če se ne bo liberalna vlada brigala za zahteve kmečke stranke. Maniu je sestavil konferenčni program, ki se odlikuje po svoji zmernosti. Njegova največja težkoča obstaja v tem, da zabrani, da bi šli njegovi pristaši preko tega programa. Vlada je imela v okolici Aibe Julije dvanajst tisoč vojakov, a minister za notranje zadeve ni izvedel svoje pretnje, da bo proglasil vojno pravo. Večina železnic, ki vozijo v Albo Julijo, je ustavila obratovanje, dočim so bile ceste zaprte od vojaštva, da se prepreči kmetom dohod v mesto. Vsa ta prizadevanja pa so bila brezuspešna, ker so tisoči kmetov zapustili vozove in železniške vlake ter ubrali pot preko gora v mesto. Kmetje so prenočevali s svojimi družinami na prostem. 1 Z višin gora krog Albe Julije .je bilo mogoče videti velike množice kmetov, ki so se počasi bližali mestu od vseh strani. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 7. maja. — Poro-t ila iz Albe Julije pravijo, da je vsa Romunska razburjena od poročil, da je kmečki kongres proklami-ral sedmograško republiko. Kmečka stranka je sestavljena skoro popolnoma iz sedmograških kmetov. otova nje vojakov ae bile ta.ko započete. Ko 'bodo dospela ta ojačenja na lice mesta, bo znašalo število jai>on-ftkiih čet v kitajski provinci Šantung deset tisoč mož. PROCES PROTI AVTONOMISTOM POLICIST USTRELIL V procesu proti alzaškim avtonomistom v Kolmar-ju v Alzaciji je prišlo do zelo burnih prizorov. Seja je bila trikrat prekinjena. — .Vojaki so preprečili demonstracijo. KOLMAR, Alzacija, 7. maja. — V sodnijski dvorani je prišlo do razburljivih prizorov, ko so bile otvorjene v soboto procesne razprave proti alzaškim avtonomistom. Povqji za to je dalo ravnanje sodnega, predsednika, ki ni čakal na zaključenje uvodnega zaslišanja obtoženih, temveč na kratko poklical na pričevaini stol prvo pričo. Komaj je stopila priča na svoje mesto, ko je bilo čuti iz dvorane glasne protestne klice. Zagovornik Berthou je izjavil, da nima predsednik nobene pravice do kaj taikcga in da i>omenja to kršenje pravice. Predsednik pa je odgovoril, da so trajale obštrukcijske taktike obrambe dosti časa. Unelo se je razbui*jeno prerekanje med sodnim predsednikom in obrambo in v to prerekanje so posegli tndi drugi qivetniki. V splošnem trušču sploh nI bilo mogoče slišati, kaj se je pravzaprav reklo. Obravnavo je bilo treba tekom dneva trikrat suspendirati, kajti skero nemogoče je bilo vzdržati red. Sodnijska dvorana je bila natlačeno polna in krog poslopja je stalo na stotine ljudi, ki so si zaman prizadevali dobiti vhofd. V poslopju samem je nastopil oddelek infant erije z nasajenimi bajoneti, da prepreči vse javne demonstracije. Tekom razprav je potegnil en en zagovornikov, Fourrier, iz žepa neki list. v katerem se je citiralo' predsednika glede sedanjega položaja v Alzaciji in korenski. Zagovornik je namignil, da je postopanje sodišča v zveai z obiskom francoskega ministrskega predsednika Poineareja v Metzu ter njegovimi izjavami. Xato je zahteval javni obtoži- K0LIZIJA NA MORJU ROPARJA Policist Cohen je zalotil v New Yorku zloglasnega bandita "Irish" Joe Reilly-ja pri ropu ter ga ustrelil z dvema streloma. Včeraj je bil v pclieij>k(jm pa rt in en tn v New Yorku junak dneva poHe-ist Abraham S. C . n s postaje na iztočni 07. cesti, ker --j je ustrelil "Irish" Jc«» K- 'My.,t, Parnik Swineburn je po-ien^'a naJbolJ ^»s^iih "na- topil ameriško ladjo Na-vesink s posadko 4 7 mož. — Nesreča se je pripetila v bližini Staten Islands. Več kot dvajset delavcev mornarjev še vedno pogrešajo ter so najbrž utonili, potem ko je parnik ''Swineburn*' potopil pri Clifron. Staten Island., bnirer-sko lajjo "Xavesiuk". ki je last vojnega d <4*1 rt men ta Združenih držav. Posadka, obstojema iz 47 valeev postav. Reillv. ki je bil ustrel.i. i v trenutku nekega napada, j" inu-1 / » seboj dvanajstletno zi,>čLu-k-. ka-rijtro ter je bil v teh let.il. ani ter premočeni Zadnji apel Portorica. roki. Tovariš Reillvja sc- je i? umaknil, da zavzame medtem svoj se- dež ob kolesu čakajočega avtomobila. S prijaznim vzklikom je pozdravil ibandit Cohena, ki je prišel po Lexington Ave. Policist pa >»• ^ni brigal še nadalje zanj. a obstaL * iko je zapazil ob pogodu skozi ok- W ASHING T OX, D. C.. 7. maja.!u<> štiri dvignpjnee roke ter pred Delegacijo, obstoječo iz 4lličnih ujinii R0iDv-ja z revolverjem v oseb vseh stanov in političnih roki. Z lastnim revolverjem, pri- Feme morilci v Nemčiji so bili obsojeni le radi ' 'uboja" na zaporne kazni od treh do petnajstih let. LONDON, Anglija, 7. maja. — V nekem pogovoru je izjavil romunski princ Karol, da je na razpolago, če bi želel kmečki kongres, da se vrne na lomunsko. Prejšnji prestolonaslednik se nahaja trenutno v BERLIN, Nemčija. 7. maja. — Feme proces proti morilcem vojaka Sell mid ta leta 1(523 se je kon-raf s tem. da so bili vsi trije obsojeni na ječe od treh do petnajstih let. Son-eev, stanujočih iz\*en mednarodne nasebine, olnem teku- komaj iprqJ torkom v Tsinan. t^jko Pnbhat da se je dotaknil prodi ud izključeno, da bodo skušali, pe,ler klobuka. Sva-kitajski nacijonalisbi. ki razjjola- gajo z nekako 25.000 četami, i>o-loviti s potoma -Jajwnee. rilni klic nekega gledalca: Skloni se! — ga je napotil, ida je hitro sklonil glavo. Norec vrgel laži-bombo v Liverpoolu. LONDON. Anglija, 7. maja. — Na zborovanju angleške delavske stranke v Liverpoolu je vrgel neki prismuknjenec gumijsko bombo proti govorniškemu odru. Ob dotikijaju se jo pričel dvigali iz bombe dim. Le s težavo je bilo mogoče preprečiti poraja jočo se pa niko. Trije navzoči osumljeni dejanja so bili takoj aretirani. ga na mestu ubila. Cohen je planil nato ven ter oddal več sirelov ua mulata, bi pa je po prvcui strelu pobegnil. Rekord italijanskega podmorskega čolna. RIM, Italija, 7. maja - Pal janski podmorski čoln "Balila" so je potopil včeraj do globine stotih metrov, s čemur je dosegel nov rekord. PEKING. Kitajska. 7. maja. — Glavna pozornost se obrača v tem trenuttku v Tokio, kjer je bil skli-ean parlament k izvanredni seji. zapleteni v Feme umore, mqd nji-'da razpravlja o odnošajih s Kitaj-mi zloglasni i»orcčiiik Schnlz. je sfco. bilo obsojenih na dosmrtne ječe ter so sedaj v kamilicah. Ker !>a ni une maja- Je dan *o-lini je cenzor glede svojih slik v Ustih. Kadarkoli se prikaže v javnosti. strogo ski-be aa to, da ga smejo slikati \e zanesljivi fašistov-«ki fat o graf i K*kor hirtro ga foto-grafirajo. tifn morajo ]»r«lloiiti Danes. dogovora. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Si GORTLANDT 4«T New York, NJ LAS NARODA XMLQTStWa VAJLX) - On*»d and Published KQYXNIO PUBLISHING COMPAHZ MVrpmte9) Ikraia Benedik, Hm« of bnsraeat of tha corporation and addresses of above officer« i |ES Cortland* Borough of Manhattan, New York City, N. Y. " 0 L A 6 N A B O D A " (Voioe of die People) opisi. Issued Every Day Except Sundays and Holidaye. Za celo Ufa velja Uši s* Ameriko in Kanado ____,____$6.0€ Za pol leta ■■—»»,$>■00 Za ietri Uia______ilAO Za New York §a eeho let?. Za pol leta J$9. <90 S pota. O Vilharjevi sl»vnosti. ki so jo priredili rojaki v \Yauk<*rauu. I H. je tiffJi lokalna angleško časopisje jako laskavo pisalo. Časopisi so }>osobno mladitio hvalili, namreč pevce in igralce. Upali jer da se v kratkem času še nekaj podobnega priredi in se ida s t©m mladini na-daljuo priliko. *la pokaže svoje zmožnosti. V X ar tli Chicago, 11. je prazno- Bubscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. Za inoeemstvo ea celo leta -1Z.001 Za vol leta, t!* ^ Val lIu<* <>, maja 1 a mošnji rojak .Mr. [John M oži na svojo srobrno j»oro- i ko. Slavnost se je vršila v .M oži na „ Jjlt . c . ... v. ji* * -r- parku med 11. hi 12. cesto. Park "Olae Narodattkaja vsakt dan tevtemh nedelj mi praemkov. . -=--—=-----r-'mer! pet akrov, na razpolagi je JDopiai brts podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj a® plesni pa-viljon ter razni paviljo-blafovoli poiiljati po Mantj Order. Pri spremembi kraja naročni-i^ za <&rep£l]o Mr Možilla re. kor, prosimo, da a* nam tudi prejinjo bivali«* nacnam, da Item* kfs]; _ prhdite vsj T;j dau b<) --D>3dem° n8 ter je Diference, ki so se pojavile meri Japonsko m Kitaj- 1 „ najprej (delal v \\ aukegaim v je- sko, niso malenkostne in jih ne bo mogoee preko lioei ki ami. i«jo3 se je poročil z uravnati. ' Miss Allies Kogovšek. Rodila imi Veera j je l»il sklican japonski parlament k poseb- > olrok- žt>li»l o- ^uponsko-kitiijsko krizo. Japonska vlada ima v parla- rakc. inentu malenkostno in poJegtega še nezanesljivo večino. Matija Pogorele. Ni ("uda, ee se je težko odločila do tega koraka. • Naeiionalistiena kitaiska vlada je poslala japonski , , hicago, ni. „ w .. . . . . ! lJolavjjke razmere so jako slabe. ' odločen protest. \ njem je rečeno, da so japon-.Dela za denar ui mt>g0.e Jo. ski vojaki navalili na irlavni stan nacijonalistov v Tsian- biti. Vreme je lepo, gorko. in ter pomorili več vojakov in častnikov. | Naj nekoliko omenim o koucer- To dejanje je dalo povod splošnim nemirom. Da \u> ki pa ^ ^rireiU1 diJ« 29. apri-..... , . . . v . lu operni pevec Mr. Anton Subelj zatre te nemire, pošilja japonska vlada vedno vee voja- JJOtl »pokroviteljstvom pevskega Kov v kitajsko ozemlje. ^ tlntštva "Sava". Po iprav.ici povem. Natančno število žrtev ni znano, pa je brez dvoma da bila dvorana tistega dne preveliko. Japonci so usmrtili zunanjega ministra nacijo- maj,lua" 1>a Je rtfcs ^>laCi5j,J 1M> nalističue vlade ter streljali s strojnimi puškami na vo- p^ jc priredix koueej.t v dvorani jaštvo in na civilno prebivalstvo. !iui Lawndale, ga je prišlo poslušat Z malijni izjemami odobrava vse japonsko easopis- dosti iljudi, ki pripadajo eerkvi. S je kitajsko protestno noto. Vsi v Tokio izhajoči listi ^m so ,pokaza^ osaiuezno livale iz sredine Oceana. Kličemo pričakoval na kolodvoru prijaz-ji>»: Na veselo svidenje! no no sprejel, skrbno izprašaj in' p^-iu«« r t -i , , . . , . __ i 1 oz rank Sakser-' „ , , , . • ". , vse. iKMebno za brzojavni iiozdrav. jevo pisarno. Nekateri smo prišli v pozni večerni uri. ali ponoči in'Anton Vičič. Frank Jamnik. An-smo ali v lK>teI k i>očitkuT na sta no- Mausser. .Sam Milianovieh. II«-vanje in okroj^čilo. kakor .si je letl W*ieder%vohl. Mary Miklitseh kdo želel. Drugo jutro je bil toč- Amelia Miklitseh. John Slavec in no ob napovedani uri omenjenijdroiwna. iDragutin Clias. Zauie. zo|>et na svojem mestu in si skrb-} Ivutl tilava.n, Stjepan Nikiieii. Mahmud Egich. UKRADEL IN SKRIL Meseca februarja tek »eega New York Edison Ura 8:00 do 9:00 Nocoj na WRNY 326 Mttm 5>;o KilovTtles Tite Edison Ensemble jo^tf bon i mi, diraur Siaitta iadio-ixložb;i z.« udob:i >st Studili od>«malcev in jj.1. :io»vi .e na l.'l \V. CIuU SUtet. "Gmllietii z*.-inlj' \ M svela" ilustriran. opisuje n.iš" n»ve skupin« pfoepainov. tt-r bu poslan na zahtev«;. The New York Edison Company Vam na razpolago. uo prizadeval naan nuditi postrež-J ^lahmud Kgich. Vam na razpolago, bo v vsakem oziru, tudi iz delokroga svoje uradne 'dolžnosti. Laskavo priznanje in pohvalo mu s tem izreka Mr. Anton Vičič. ki mu je povzročil naravnost u- trudljivo delo. Hvala tudi' Mr.' j,, neka bogata dama v Londonu ! . R««TOV nl.5 ]>0.\r. 7. maja. — Požig v kavkaškem premogarskem okraju. Sorajžni predsednik. To som čital i-- dni. in ker je verjetna in allrighi. jo na teua meet u abjavljaui. liilcf je na Kitajskem. Tu« ii v Jugoslaviji ali v Ameriki bi lali-jko kaj jHt.iobnvga gtxlilo. — kajti žen-ke "0 vsepovsod enake — toda reeimo. tla je Uila na K«t a j -sgem. kajti na Kitajskem ni naših ljudi in ne more biti nihče prizadet. Zakonski uio/.j«- v. bili nave ičali večnejra Krečieu in Mr. Sknljti. Mr. Vičič izbrala pri tamkajšnji podružnici moral čakati z«, odlioil morda ei ,H>kega parišk« ga zlatarja nizi011 že kaka dva tedna, rter ni bilo nje- krasnih bi>erov, vrednih nad šest |!,a lb<-gaTe;:s:i, govo dovoljenje za -potovanje še milijollf,v frank.»v. Te bisere ji-izdamo iz Washingtona, 1). C. Ime-'^.j., s >M.,mj v P;in7 « ► 1 mihi!>na j»- v gjaviio tnrovino m novaui uratlniki so bili stalno na delu. da so izposlovali Mr. A. Vi- j. čiču tozadevne lisfine pravočasno.'prfJhi n;|j nazaj 20. aprila ob sedmi ur. zvečer If:lld.,nski l>0dn,žn:ei. To se je tn- sitio se odjH'ljali z naduLično želez- ,, T , , 1 ui -zgodilo. 1 oda liiserov v l.on- nico na določeno mesto, kjer na* , - . . - , - . ... ..........don m bdi>. pae pa j" neki gospod je čakal pamik "Paris'. Mr. Anton !5vf{ nas je sprejel in vs<- uredil. (>1» .jhsI fdeveti nri zveeer bili že vsmk v svoji krasni kabini III. razreda. Po končanem opraviht niis je v slovo obiska! tudi Mr. •Skulj. blagajnik Frank Sakserjo-ve banke in nas vprašal, da li ftnio zadovoljni, in če je vse v redu. i Anton .Svet nam je na parniku pred slovesom preskrbe! za tolažbo in veselje najboljšega za želo-dee, zoper trudnost pa najinočm-j-sega iz drugega razi*eda. Po končanem okrepčilu smo se prijazno sJušati takoga umetntka kot je on.' poslovili in si ogledali parnik od strehe do trebuha, od glave do prejel pod isto št -vilko prazno škatlico, lii^eri >o brli za visoko vsoto zavarovani in d'»tična zavarovalnica je.razpisala in.ooo funtov nagrade za ti-stega; ki bi tatu odkri. Pariška in london-ska policija .-ta začeli mrzlično poslovati. toda dolfro časa ni bilo najti nobene dedi. Končno je pa pariška policija le dognala, da je bil na pariškem p etnem uradu, kier s,i bili biseri oddani, zaposlen uradnik, ki je bi! prejšnje dni izgubil velike vsote denarja. Povabili -so ga na policijo i" ga po dolg-ni za-siševailju tako emeličali. tla je >lednjič tatvino priznal. Ileki-l je. da je bi! zavojček z hi>ernim ni- vznozja. Naravnost čutlovita je ta prika- ki tehta čez še^intndeset ti- oškodovan, tako da ,e vi- tb-la vsebina. Ta ga i«.- nagnilo, da godrnanja svojih boljših polovie in so ustanovili društvo, za renčali driaStvene prostore ter nabili na vrata plakat. Že vee tednov divja ogenj, ki je!,|y je vstop ženskam prepovolan. bil očiviilno podtaknjen, v' enem Tako so hoteli preživeti v-ak ve-pm.iuktivnih pre-|(,,r j,;,r ur v m!r,, strahu bož-inogiivnMi rovov Šalita okraja vijtrm. sev, rut in Kavkazu. Požar ne prelij S. so s,- prvi.-, -e-tali so se i skla-Lli-t^i'"- in zabavljali «-e/. -vt.je bol i-tiolar-jšc poloviee. da j-- kar kadilo, je v. pač pa obtfaja Midi nevartn^i. Tekom tretje seje so se nena-da s<■ bo razširil požar Muli na d„„j;j «»c||irla vrata - pravzaprav druge reve n ivurnišk.- naprave^ tečaiov padla, in ljube ženie« v okolici. IN^jiolnema manjka pri- S() pridrvele v dvorano Nekatere menu* gas 1 ne opreme. (>bla^t-i -o' 0 v ro-.;:ll, 4,,;,Jiee. nekaten- brez ni o«" i. !-!«-žoike. dnnje -o pa kar - pestmi (Vpi-iiv ni bilo motro■'•«■ zabegiiili in >.• skrili po l klopmi iužinirja. • jjn ... zaklenili j»ri omarah. — ■ ■ - Le največji, najmočnejši najpo- Agitirajte za "Glas Naroda", ne j- [ ifimineiši med njimi, ki so ga bili večji slovenski dnevnik ti Amertku1- '-'" ^1 ^o.iim Trrrdseflnikom. je __. liHi^mnno obsedel pri mi/i. Ženske vi udrihale jn> njem. on je po pogumno sedel. Lu k<> enkrat vse š>pe pobite in omlaitile vsakogar, ki jim je jiri-šel v roko. so zmagoslavno odšle. 1 ▼ VI/lllllV/ » u | Kdintkle junaški pr«lsedn>k je sedel za mizo. ('lani so se izkoba-eali izpod klopi in -e splazili i/, omar ter šli čestitat svojemu juna- zen, soč ton ter meri v dolžhii preko o- dvesto osennk-et metrov. To je -- dvojček odprl, hjsere vzel. po- . za nobeno .stranko, kadar gre za tlolze vlado, da je delala japonska soMateska po tajnih resnično -umetniško prireditev. A. iilštrukeijali ill da bi bilo nadvse krivično -Kitajce še lia- s. je sicer pisal, »da mu ne bo de-!kro«r 1000 čevljcn . Kdor ne potuje, t<>m !,ra7en zavojček odpravi dalje kaznovati. ' >1 reklame, ker ni priredil kon- —^ — — V bi 3Klbr,Sal Xlfl Pri tem pa ne Kie «aiuo za nevarnost kitajsko-ia--certa " T^™1 dv°™"\])a " (iunet«iik kljub temu dosegel jM>po- [ionskega spora. '3eil uspeh: Pordrav! Wasliintgouski dopisnik Federated Press je sporočil, da ne manjka dosti, — pa bodo tudi Združene države za vleče ne v konflikt. Naročnik. Poplar Blnff, Mo .. iHI Prosim vas gospod urednik, da'ga. starega Kitajske nationalist lene armade prodirajo seda j )bi natisnili te vrstice v vaš list. proti Tientsinn in Pekingu. Njihov pohod je zmagovit, Vee let smo že naročeni n« Glas in Peking bo vkl-atkeili padel. »Naroda in upamo, da nam ne bo- Xa svojem pohodu proti Pekingu bodo naletele na ^ °*r?kU te ,„. . . ena kako se godi nam farmarjem . lentsm, kjer se nahaja skoro štiri tisoč ameriških mor-'twkaj v Poplar liluff. Mo. Pariških vojakov. j Vreme imamo slabo, dež in mraz Ameriško poslaništvo v Pekingu straži oOO ameri- vsak Bresk*-e iu jablane so ali mak* |>otuje. tega velikana ne more predstavljati in vzelo bi ,,,u ni' k;lko e jih ni Krasna uredba in uzoren red. lll»al prodati, imirveč se je peljal k dobra hrana in francosko vmo,^1 materi v ToulVuse iu jih >pra-}spravi v veselo razpoloženje vsake-!vil v žeP stare Dejansko so ali mladega, ne ozi-[na51i ,la označenem mestu v.-e bi-raje se na narodnosti zveze ali *"*re nedotaknjene. Tako se je pa-zakon. Ob udarcih godbe se pravniška policija znova proslavila. prijetno za vrtiš, s svežim dobrim J -i- pivom -si pa tolažimo žejo. Pivo j nas hladi kakor sladoled v vročem Zvišanje pokojnine. .]>oletnem času kje na kakšnem pikniku. WASHINGTON. D. C., T. maja. Katerega ne veseli ples. lahko Maksimum penz^j za zvezne uslož-.. i> i + • i • i * i » ze ocvene. grwzuje nam tutu lepo "iioslušii radio, ki je v»ak večer od beiK-e je bi! vsleil sklepa senata škili vojakov. Poleg tega je v kitajskem vodoviu pre- , . , „ ' .;. , , , , - - i> - i , t ..... . - kaze. ali zolo smo v strahu. Težko 6. ure pa do 12. stalno na delu m povišan na $1200. Penzijska doba ee.1 ameriških rusileev m SllbmarillOV. (V bi bil kakemu čakamo kaj boljšega vremena. nepresta.no nam daje izročila, god- je bila določena na IJ8 let. Amerikancn le las skrivljen, bi vsa ta sila stopila v akeijo.j Dne 26. marca je tukaj umrl na- bo iuipetje. Ob krasni lepi in mir-j --- Admiral Bristol bi takoj zapovedal izkrcati svoje smrti r°jak D.ulz- ^ ye«,ni vožnji je to prijetno, prav gro- StrainoJtevarna beseda. čete. f. fl | ... _ . 'rili je rekel, da se nekaj slabo po- \ se te bojazni so bolj utemeljene kot bi Človek na pr-jčutL Legel je na posteljo, sklenil mali domneval. H H I .roke kakor v imolitvi in zaspal za Pomisliti je treba namreč, da vrhovnega poveljnika VC(}lt0- neka-» udnut so naeijonalistieiie ariuade, generala Kaj Seka, ne sovražijo/1^1,mrU*ega; , i Pokojnik je bil rojen v fan samo stan generali in njihovi pristaši, pae pa tudi vsi or-Skoejaii. vasi Loga je na DoJenj- ganizirani delavci in kmetje. j^SS^^^B1^ ^S- ' I '»»kein. Star je bil 53 let. Zaenkrat še nihče ne ve, kakšen obseg je zavzelo to! Daleč naokrog je bil dobro jm- '. ibanje in kakšen vpliv lahko izvaja. I*"?"* , vi- j ^e je vršil dne 2s. mar- Na ♦Jngn je pa se en faktor, s katerim je treba istotako ca ob veliki udeležbi znancev in iacnnati.B|p\> je stranka, koje načelo je: — Proč s tujci! prijateljev s sv. mašo v cerkvi Sv. Kitajska Kitajcem! ^ Jttl .mk ■ i^rca Jezusovega, dan je hodil okoli, popoldne ob št i- fovsko življenje. Za čitatelje jc na razpolago le- Ti j.. Ktueda, iz katere ne ho srečno ušel" tisti, ki pra-1 Vakoiai i*l^0&> s"pro" vočasuo ne uide. [ KNEZ POTENZIANI \* New York je dospel govevner večnega mesta Iiima knez Potenziani. go. th-a sina hi eno hčer Naj v miru i >ociva družini j>a naše globoko sožalje. prizadeti sožalje. J. K., naročnik. Na parniku "Paris". Podpisani si štejemo v svojo dolžnost, da javno zahvalimo tvrd- Prišel je obiskat svojega znanca, uewyorskega župana .. ^ ^^ 0 „ , x. .; i i. - ^ . ki I-rairk tsakser State Bank v New aikerja. s katerim sta preživela lam v Iiahji par ve- v« u • . • i - 1 -i lmi f i orku njenimi vestnim usluz- ■seiiil tir. ^Hr^g; fe I beneem za točno Jn vzorno ]»ostrež- Knezu je bil prirejen navdušen sprejem, seveda na in l»»*avihie podatie«, stroške newyorskih davkoplačevalcev. I Xe ,bi bila popoln«, i> . ____• . . ^ , .. . ako ne Ui omenjali imena ushiž- Potentuim je veren služabnik Mussohmja, odobra-^e^ kateri wililiT stalni va vse njegova dejanja ii^ se v vseh ozirih pokori iljego-(ki z wwni ad prihoda na kolodvor V1U1 zapovedim. I I _ %V New York« ter do «ldhoda par- Na banketu, ki je bil prirejen Potenziauiju na čast'ttika ^ 21 april41 ** .eni uri zjutraj. Ravno tako toplo , priporočamo rojakom, da se obrazca jo do imenovane tvndke. kateri je označil kot "divno cvetko ustavne- fwtovatd preko morja kjer bodo imel poglavitno besedo župan Walker. Župan je zirnu kot velik s CHICAGO, II!.. 7. maja. — Beseda "brew"' mora izginiti iz slovarja. je odločil tukajšnji prohi-Uieijski aihuinistrator Yellnwley. pa knjižnica v lepih čitalničnih prostorih in dnevno časopisje, ki nas obvešča o važnih dogtvFkih v zunanjem svetn. , Lastu|ki ^Učnih osvežilnih ol- Osobje parmka je nad vse -n reslamtut((V ^ bili op0- jazno m po-trežljivo. Višji nrad-|[TOrieaii, da je beseda "brew" pro-mki zabavajo potovalee s šaljivi jt. VolsteaUpvi ^^ bi da se je nu plesi, tako naj>rimer. ples z vsh.d t ne ^.rabiti. metlo. | ___ ^ Dalje ples krog stolov, ki so v: " A*rsti zaporedoma postavljeni poj LaOTKO VTC1HC. sredini plesne dvorane. Stol mora; ~ plesalec ali plesalka ob vsaki mi-' N'a obali ob Long Island zalivu n nt ni pauzi godbe zasesti. Kdor,™ ol> Atlantiškem oceanu je bil« iti zadosti hiter, stol izgubi. Ker(V nedeljo na tisoče izletnikov, kaše vselej enega vzame, mora iz vrst tere je privabilo v prosto naravo plesalcev izstopiti, za kazen pa nr-f?°rko spomladansko vreme, kaj svoje imovine oddati plesne-J Kot vedno, je bH Coney Island imi voditelju. Konec tega zabav,_najbolj obiskan prostor. Policija nega plesa je v velikem smehu in zabavi. Ako hoče plesalec dobiti Ijndi. odda.no »imovino nazaj, mora isq>ol-' niti aialoženo mu kazan. Tako na-pmmer: moški morajo poljubiti ženskam noge, drugi jioljub na' ustniee. Cradnik drži košček pa-' pirja ali vizitko na ženskih ustni*j cah. da poljub «i direkten. 'eerii. da je bilo tam nekako 300,000 Tudi naše Slov«ke. potujoče iz New Yorka in C level an da se prid-j no Qfttikujejo ter so sJalno zaposlene s plesalci v<*eh .narodnosti.! tako da vlada a»ed nami prava mednarodna harmonija. Konečno pošiljamo v slovo in zahvalo vsem sorodnikom, rojakom, tovariiem in piigateTjean. ki so o-j aUli v Združenji drfavab po ROJAQ V FOREST CITY Kadar potrebujete — Obleko in Obuvala za moške in otroke, kakor tudi — ZAPRISEŽENE IZJA VE in UČENCE obrnite se na Vašega rojaka, ki Vas bo najboljše postregel. JOHft CttNE »rte in Hotax? Public forest City, £a. ■i»i .. V. '».feaLV KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE v UUBIJ1M za leto 1927 so sledeče: VODNIKOVA PKATIKA za leto 19f!8; HIŠA V STRUGI, povest; VLADKA IN 311 TKA, opisi; VODNIKI IN CICEKOKI, {zgodovinska ra/prava). Člani so jih že prejeli. V ZALOGI IMAMO ŠE NEKAJ IZVODOV CENA VSEM ŠTIRIM $1.50 Kdor hoče poslati člatt te družbe za leto 1929 nbj pošle naročnino že zdaj. Članaranina za člane je samo $1.00 na leto N'arofiI» pošljite na: — "Glas Naroda"* 82 Cortlandt Street, New York ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO English-Slovene Header Sestavil Dr. F. J. KERN Cena s poštnino SAMO $3. Knjiga vsebuje nauke o izgovarja vi angleških besed; vaje za učenee angleščine; berila in Članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St. ftew York nkiMim ^re-l-sedniku. T (»tla o t«'V in mr/rl. K'> jt; bila ]>rv;i ženska la L'lnvn '.knzi vrata, jc možak vztrepr.tal Iti strahu umrl. n '^roi'a. Ilil je mr-|K)inoli- .Mladiua jr-mladina. Vra-i malo ra^pusajeua. V Ameriki .jc zadnje preef.i j>riljnbljpua ij.rni j»ok»-r". Fantje iti pun- ce kvari a jo. Xe /.a denar, pae ]«» za obletko. Tejra t»oerej<» za čevlje, onejra za hlače. Mfknjo In klobuk. Kd«»r ijrrc izgubi, mora plačati > kruvato. uvratnikom. čevlji, nogavicami :. T.rka j«- to-ej ta i^ra. Sedemnajšilet na nadebudna hčerka j>- prikolovratila ob štirih zjutraj domov. — Križ božji, kje >i pa bila — |jo jr vprašitla mat.i. — - l*ri >voji prijateljici. — i\t kilo še.' — l'a trije gentlemani. — Kaj j*očeli ? Stnip poker ^ino ifri-ali. Mati se je prijela /a glavo. — K.tko. alt sj kaj dobila * X". obrali me d » zadnjega t rakca, ki >em ^ra imela na >ebi. — < K Tj nesrečen otrok'. — je zh-jeeala mati. — Tak nikar ne jokaj. — jo je t okuži I a nadebudna hčerka. — Saj pravim, da bili genllemani. Vso obleko -»o mi idali nazaj, preduo sem šla domov. Xa plesu sta se seznanila. Ona lepa in mlada. On visok, postaven možak, srednjih let. Ko jo je spremljal domov, jo je vdano poprosil:- — Ali se bova še kdaj sestala ? Oh. prosim Vas, prosim Vas Ona niu je podala roko rekoč: — Verjemite mi. da mi j«* jako žal. Povedati Vam moram, da sem poročena. — Tu li meni je žal. tudi jaz sem }>oročeh. — je odvrnil. (•ilcaški proh ibieijski ravnatelj hoče odpraviti besqdo "brew". Ta besoda ne sme biti napisana na n<»beni postilui in na nobenem plakatu. Pravi, da žali čut "pravih prolubicijonistov. No, besedo ^brew" naj le odpravijo. Da le tisto ostane, kar ta be-setla ]»oine.Tii. pa se ne bodo niti mokrači niti snhači ,pos«'bm» pritoževali. Vprašanja in odgovori. DRŽ AY U AX IS SJ EGO VI OTROCI -5* p DAS IE L RICIIE: VIŠNJEVA SATENASTA ODEJA ■ ''Strinjam se; trcln<* in t"dutf K-il» /.»* sit t«-«r.-»!'' "Meni je tu x,- tlni odvee!" "Kvišku! Zi-uku ! Zruk a !.... Vendar m* ž* resi m t«« jeee!'' Boiii') videli, dragi moj. kaj lam pove! s ,>vojo prostCttitjo. I In. ha, ha! Kaj panaetnejra po vsera tem. kar hi počel doslej '. Družinski oee, ki prebije vv dni, če ne tudi i«o«"i v krvrui!" ''Ne »pim r«ul in š<- bolj nerad luš;im žeitsko smrčanje.... Tj je'moja pravim !'' "4az da MBreim Maurieette Ri«raudova. prav ljubka piavoia.ska. .se j*- rrteca kti >ka torej obdržim jaz?" On j<- okleva je odvrnil: "Vzemi JuUctto! Vzgoj š jo sicer slabo, a deklica .si- v življenju laže prerine s slabo vzgojo.... Jaz obdržim Luci-ena in ga vzgojim za naobražotie-ga r'oveky.... Kaj se v«-, morda politehnika" "Ali pa za malopridneža!" Rigaud s«' ni zmenil za njeno drznost. Pogledal je na uro. IJilo je že pozno in mudilo s»> nm je v ■oltarno. N'eprieakovano naključje mu je bilo naklonilo možnost, da tam prenoči Medtem ko bo on v službi, na ona poveže in pripravi zavoj«-. Zvečer pritle po *voj«' bla-jro in po .-hm. Pohištvo naj počaka do dru«re«ra il-i tako skrbno uredila. Ob vbodu v BoLs ile Mendon sta poleti s .svojih oken opazovala !<•-p . življenje v parku. Okolico je dičila gastilnica. imenovana "Cain-jiagnanl". Nosljajoči fonograf j-1 douašal do ii jiu ušes odlomke mod-trga fokstrota. Nekoč po obedu u je zvabil v gostilno in k plesu. To se je ponovilo še večkrat. Prvo leto zakona se jima je zdelo življenje lepo in prijetno, štela sta se med najsrečnejše ljudi na svetu. Ko sta prišla na svet otroka, Maurieette ni ver utegnila poslušati zapeljivih glasov fonografa. Rigaud je časih sam stopil v gostilno . da .se nekoliko pozabava s prijatelji. Najprej je ostajal z doma po četrt ure. nato uro in kasneje š<- die ter se včasih vračal vidno razburjen. In pričelo se je očitanje, ki je nadomestilo smeli in petje. Oeit-ki so bili vsak dan bolj srditi in so naposled povzročili žalosten konec romana, ki je pričel tako lepo. Razmišljanje o p rosi i sreči je mlado ženo premagalo, da .se j«-zgrudila na stol in bridko zapla-kala. Ko se je Rigaud vrnil z dela. so mu zijali naproti, prazni predali in množina zavojev .ie pokrivala tla. Na naslanjaču sta spala otroka, ki sta se bila vrnila iz zavetišča. Prevzet je gledal mož. kako je nesloga (»pustošila nekdanje lepo stanovanje in grlo se mu je .vtisnilo. A premagal je svojo slabost in vprašal suho: "Moj del?" Stoječ poleg malih, počivajočih v deželi sanj in ne zavedajočih se drame, ki je bila razdvojila voditelja. je Maurieette odgovorila enako: "Jzvoli!" Ne da bi spregovoril, se je sklonil in pobral prvi sveženj. Nato je vprašal : "Ali j«* Lueien pripravljen?" "Spi. Čakala sem do poslenj»'ga trenotka. da ga zbudim." Rigaud j v pristopil in o pa zo vaj svoja dva pIavolasa. rdečelična o-troka. Tesno objeta, lice ob licu. sta nemo ugovarjala sklepu svojih roditeljev in se prižetaala drnjr k.drugemu, da ju ne bi mogli ločiti. "Mali moj. sladki moj mali!' plaho za jecljala Maurieette in se sklonila k dečku, da ga vidrami. "Ah. kako kruto!" Pri teh besedah je mož popolnoma spremenil svoje misli. "Pojdita vsak svojo pot "ni vzemita vsak pol — to je lahko reči!" Zdaj. v tem odločilnem hipu, sta oba čutila, da enako ljubita svoja otroka, sad .svoje nežnosti; zaslutila sta, da bi jim ta ločitev raz. trgala srci. Rigaud je zatrl svoj ponos in zadržal ženo: "Pusti, pusti.... Preveč bi bila žalostna.... otroka...." In tilio. laskavo, ponižno, kakpr .s pokorni k. je dejal: "Reci. Maurieette. kako bi bilo. če bi spet .sešila odejo?" vam šoLska spričevala. Na to šola izda sprejemno spričevalo. To spri-j čevalo mora dijak pokazati konzu-j lu. ko zaprosi za vizo. prepis spri-] čevala pa ob svojem prihodu pri-- seljeniški oblasti. ' Dijak, ki hoče študirati v Zdru- i*-,. „> > . . v.. i ženili Državah, mora znati nekoli-osemnajsto leto za u v a. meseca. Za- i t. k,;;™ : ,, .: i 'ko angleščine, toliko da more ta- to >e bojim, da je ne bodo pustili r , . koj imeti kaj koristi od svojega so- /. S. — Jervhi(\ Ariz. vprašuje: Dobil hem drugi državljanski papir in želiiu dobiti svojo ženo in •>-t roke kot izvenkvotne priseljenec. Moja najstarejša hči je dovršila j V STARI KRAJ? V STARI KRAJ! VELIKI POLETNI IZLET V DOMOVINO z velikim parnikom --S--99 priti skupaj s /.drugimi, ker za časa prihoda bo stara čez li? let. Kaj naj storim .* Odgovor: Neporočeni sin ali hči ameriškega državljana more priti kot priseljenec izven kvote, ako nima še 18 let za časa. ko generalni priseljeniški komisar odobri prošnjo. vloženo od ameriškega državljana za njegov oziroma njen pri- lovanja. Koliko angleščine* je potrebno. je vse odvisno od prilike. Treba zapomniti si. da tak dijak Nine ostati v Združenih Državah le za časa. ko je vpisan v šoli in jo j redno pohaja. Ko dovrši svoje štu f dij". pa mora zapustiti Združe ne Države. Ker ni dijak pripuščen! za stalno, on ne more postati ame-l riški državjan. i hod. Ako pa pride potem v Zdru-! ... .. »v . I Tiku. ako oee jiostaii" ameriški; zene Države, ko je že dovršil 18. Ie-i . - , - - . 'državljan za časa bivanja svojega to. to okolnost ne kvari odobrene DNE 12. MAJA 1928. (1 A. M.) Kabine prostorne in zračne. — Hrana izvrstna. DAEOVI. Odboru za postavitev spomenika padlim vojakom v Dobu pri Domžalah >o darovali: Po $5.00: Job a na Tnrenšek. Ignac Štrukelj; po $2.4'>; Kred Petek: Tk> $2.00: Joseph Merčun ; po $1.00: Marv Zaliizuik; Martin Piruat, A]k»1o-nlja Kavčič, Mary Jazbec. Pred Petek, nabiralec. Hoboken, N. J. P0TRATNE2 * »voje boljša dni. VLAGATELJ ^ p« m<«. w pri- * •* ■ "" j i « i a v- .. cakuje lepše bodočnosti. VLAGAJTE p" in pustite pripisovati Vašemu računu ob-I i«ti po 4%, SAI STA' 82 Cortlandt Street New York, N. Y. se stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v atari kraj. je potrebno, da je poučen o potnih Ustih, prtljagi in dragih stvareh. V s led naše dolgoletne iz. kufinje Vam ml zamoremo dati oaj-boljia pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike. Tndl nedr2avljani zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeli si morajo dovoljenje ali permit iz Washingtona, bodisi za eno leto «11 6 mesecev in se mora delati pro-Snjo vsaj en mesec pred odpotova-njem in to naravnost v Washington, D. C. na generalnega naselni. ^kejrs komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 3L julija IIM se nlkomnr več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak prj-gilee osebno, bodisi v najbližji na-selnlSId orid all pa go dobi ▼ New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo v produ jI zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz Kdor teli dobiti sorodnike ali svojce iz starega kraja, naj nam prej piše sa pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuSčenlh v tem let« 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena xa ameriike dr-iavljane. ki Cele dobiti sem atari. Se in otroke od 18. do 21. leta ln pa za poljedelske delavce. Ameriški državljani pa zamor*« jo dobiti sem žene in otroke do 18. leta bres da bi bili šteti v kvoto, potrebno pa Je delati proSnjo t Washington. Predno pod vzamete kaki korak, pišite SAKSER STATE BANK « OartlaMt 84a NEW YORK pravic do izvenkvotuejra prihoda. Otroci ameriških državljanov med 1?\ iu *J1. letom imajo pravico 1c do prednosti v kvoti. Kadi tejra vložite takoj brez od-locm »c zopet i poročila. Moj sedanji mož ni aine-| riški državljan' Poročila .seiu se z i njim lani. Ali sem še vedno ameriška državljanka ' Odyot-rr: Da. Vi ste ameriška državljanka. Vi-Me .*.«■ poročila 1. 1M17 z ameriškim državljanom in ste zato s poroko postala državljanka Združenih Držav. Od 22. julija 1922 naprej pa poroka no menja več državljanstva ž"ne. Zato Vaša drujra poroka ni spremenila državljanstva in o>tala >te a-ineriška držaWjanka. SE Z S A. S KAKIM I*. IR SIKOM IS KDAJ JE PRIŠEL V AMERIKO J. K. — Chit-ago. III., vprašuje: sina kot dijaka, državljanstvo ne preide na mladoletnega >ina. kajti načelo velja, da mora kdo priti kot reden priseljence, ako naj postane državljan. Ako bo še vedno časa. b-t oee lahko vložil prošnjo za njejjov jirihod kot sin ameriške jra državljana izven kvote ali .s prednostjo v kvoti. ]«ač po tem. kolik) let bo sin imel. ko oče postane državljan. SEZAhOSIT PRIHOD L. 1922 R. II.. — Pittsburgh. Po., piše: Prišel sem 1. 1922 v Združene Države kot član moštva nekega pre-kotlantsk^a pa mika. Dezer tiral sem iu od tedaj .sem tukaj ostal-Vzel sem si "prvi papir" kmalu po svojem prihodu in sedaj bi hotel zaprositi za državljanstvo, lio-do sprejeli moje prošnje* Hotel bi letos obiskati stari kraj. Ali morem ? Najugodnejša prilika za vsakega, ki "namerava obiskati stari kraj. Potnike bo spremljal naš uradnik prav v Jugoslavijo. Xikakegu presedanja na žeb-zniei. Vlak vozi iz Pariza naravnost v Ljubljano iu Zagreb. Za natančnejša pojasnila se obrnite na: SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. M Prihodnji izlet s parnikom " priredimo dne 2. junija 1928. Pratik in Koledarjev imamo še nekaj v zalogi. Pratika Blaznikova Pratika je našim roja-stane 25 centov. Koledar pa 50,kom jako priljubljena. Še v sta-C€totov. Koledar ima letos izredno i rem kraju so je bili vajeni in je zanimivo vsebino: razprave, po-j tudi tukaj ne morejo pogrešati, vesti, slike, šala, zanimivosti itd. | Naročite takoj. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt St., New York City. Odgovor: Vaš prihod v Združene Države, ne da bi bil pripušeeu kot priseljence od priseljen, oblasti, je nezakonit. Radi tega ni>te Vi u-veden v zapiske pripuščenih priseljenec v in s- Vam ne more izdati Certificate of Arrival. V prejšnjih letih >•► oblasti sicer izdajale takozvane nune-pro-Prišel sem v Združene Države v>tunc certifikate o prihodu mornar- je>e4ii 1. 1913. ali ne ne spominjam imena parnika niti točnega datuma svojega prihoda. Kadi tega so mi povrnili predhodno prošnjo za na. turalizacijo. Odgoror; Imamo neverjetno veliko število ljudi, ki s<> v isti zadregi. Potrudite s» vprašati svoje sojKitnlke ali prijatelje, h katerim ste prišel. Morda imaj-j boljši spomin. Lahko tudi pišete parobrodni družbi, ako znate > kako Jinijo ste se pripeljali. Ako znate vsaj približno datum svojega prihoda ali kake druge okolnost i, iz katerih se da uganiti ta datum, ter ime pristanišča, kjer ste vkrcali in koliko dni ste potovali. Vam Foreign Language Information Service. 222 Fourth Avenue. City, utegne pomagati. PRI PC ŠČ AS J E DIJAKOV Opozorite trgovce in obrtniki. pti katerih kupujete ali naro&te in ste z njih postreglo zadovoljni, da oglata-jejo v listu "Glas Na» roda", S tem boste E. II.. — Cleveland, O., piše: — Pred dvema letoma sem bil zakonito pripuščen v Združene Države in želel bi dobiti sem svojega isiua. ki sedaj pohaja šale a* Jugoslaviji. naj nadaljuje svoje študije tukaj. Morejn to doseči in kako.' Od-gorov: Dijak, ki je čez 15 let star in more ameriškemu konzulu dokazati, da hoče nadaljevati svoje študije v Zdruuženih Državah, ima pravico biti pripuščen pod posebnimi določbami, ki veljajo za dijake. Te določbe zahtevajo, da mora dijak imeti zadosti sredstev za svoje vzdržavanje ali a mora kdo drugi jameifi za njegovo vzdrža van je. Svoj čas more posvečati učenju. On ne sine biti za|>oslen za zaslužek, raziyj za par ur po šoli ali tekom počitnic. Predno «e obrne na ameriški konzulat, se mff-ra vpisati v kak ameriški šolski zavod. Ici je V to svrho odobren od Secretary of Labor. Takih zavo-■dov je okoli 900 (Foreign Language Information Service pošlje seznam teh zavodov proti vj>o«iija-tvi 2-"> centov). Šolski zavod ]K>šlje j dijaku ali onemu, ki se sanj tukaj briga, tiskovino. To tiskovino tre-Jba napolniti in vpo»lati zalite-, jev. ki so bili tuka.i žc mnogo let,j t. j. dovoljevat* .se jim je. da pla-i čajo glavariuo (head tax i in m- je smatralo. - kdor kaj isce; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; pray vsakdo priznava, da imajo čudovit uipeK — MALI OGI^ASI fXUiNtrolt' 25073F Zakaj svetlobe Zveličar se rodi 25M7F En starček je živel Sijaj solnčieo 25W6F Ljubezen in pomlad Slovensko deklo 25949F Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad Moški Krartet "Jadraa** MoSki Kvartet "Jadran** Moški Kvartet "JadrauH t Moški Kvartet "Jadran** Moški Kvartet "Jadran" MaS3ii Kvartet "Jadran" VSAKI rOŠILJATVI PRILOŽIMO 300 IGEL BREZPLAČNO 25456F Dolenjska O mraku Manj kot šest plošč se ne pošlje. SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CortUndt Street New. .York, N. Y. • C. J. ', ' . sil '-"Ž^MM J- ' « OLAS NAHODA, 8. MAJA 1928 ruga zena KOMAM. Za Olu Naroda priredil O. P.« t Nadaljevanj — Oprosti! 1'restrašil sem >ajucjra sebe in tebe... Jaz uise*u w.lel, da »»pijejo tvoji lasj«- j>ri vsakem tdotikljtaju take iskre. — je rekel / negotovim glasom ter stopil pro*. Sedla je zopet na stol ter sklonila nad s volje vezenje. To je bil » isto "mimo «pogti«ije" njeno elastične postave kot j>oprej. a Mtijnau n ici prtčk> vee na misel, da bi štel njene svbodljaje. Njogo-\ t- od kožo. Xi zopet jr«> •nojem klobuku, katerega je bil vrjrel ])roe. liil je jezen na to nleealaao ži.nsko. kajti doživel j«»i poraz in poleg tefra š. neljubi jene že»*k«\ Preko tega je. jtomagalo le poginoma ignoriranje tepra. kar se je |>ripet»ilo. — V re>niei bi si želel, da bi strte (Ji.sbert zmp«-* pri«el ter se • zrl tu navzdol, — je rekel, ko je >toprl k oknu. Govoril je zelo mirno. — Trinajst dolgih let loži taiu spodaj jk><1 rdečini mramor-jem Medtem pa so dosegle njegove priljubljene indijske cvetke tak ©b>M»g, kot bi si mogoče on sam nikdar ne mislil. To je .tudi pogosto sporna U*ika v šenvertu. Celo krasoto cvetk je treba s prihodom mrzleij&egra vremena ^praviti v velikanske steklene hiše in eksotično rastlinstvo zahteva skrbno postrežbo — kar pa stane dosti deiiarj^a. Stri.- vpriraeja v>ako leto nove napore. da iztrebi s površine zemlje ro dragoceno stvarstvo, a jaz odločno ne trpim, da bi se odtrgalo le eno vejico. — In človeško življenje, katero je odvedel nemški ^plemič pod neverno nebo / — je vprašala in njen melodični glas eten. pasje ponižen in brez zveflrto-be, kakor hitro stopi skušnjava do njega... Deček mi je neizrecno zojKTti. J325 bi mu par modrih maroj; na hr>btu mojega dočka doesti p roje nipu-sti. kot pa to *pa>jo ponižnost za Bogu podobnem človeškim obrazom..* Leo, ali mi greš takoj dol! — je za v pil /nočno, z naniršenimi obrvmi skozi odprta vrata. Gabrijel je ravno stopil po zadnji storpnjici. 1311 je zelo upchnan od nemirnega bremena, katero je moral nositi po stodarja in radi-tega mi je bil izprehod po Dolini Kašmirja (prepovedan... Xo torej, •"plezal sem skozi grmičevje ter nisem preje dvignil pogleda. — dokler ni stal preti menoj stric! Nobene besede ni rekel. PomilpValni smeh, ki je za trenutek naravnost razsvetlil njegov mrki obraz, pa me je tako osramotil, da sera pozabil na ves svoj ponos ter zbežal Še istega jutra, ne da bi «lal jaz iskaz za to, je stal mx>j potovajni voiz pred grajskimi vrat mi Šenverta. Sxbrtn<^ poparjenega dečka je potisnil stric z prijaznim poslovilnim pozdravom v voz ter ga poslal nazaj \ zarod. Stopil je smehljaje k oknu /ter se ozrl preko indijskega vrta. Pričelo se je že temniti — in nizka stf-eha mdij.ske hiše je že izginjala z vrhovi rožnih dreves in te-Še pozlačena kupola svetišča je še zbijala odseve ugašajoče večerne svetlobe. Petstoletnica kave. Izmed vseh pijač in živil je danes kava najbolj razširjena in najbolj priljubljena. Z njo se sladkajo revni in bogati, mladi in stari; med znanstveniki in umetniki pa je mnogo takih, ki jin je črna kava kakor gonilna sila. Vse zdravniško svarjenje pred njenimi strupi nič n* zaleže — ljudem je postala ljuba in draga, da brez »je ne morejo več prebiti. Ta ljuba rujava pijača praznuje sedaj 500 letnieo, odkar jc človek odkril njene lastnosti in se naučil jo uporabljati. Srednjevaški uče- — -Jaz sem strica zopet videl šele takrat. — je rekel po kratkem njak Fauftu* Xaironi- ki > hiI v odmoru ter se obrnil proti njej, — ko je bila treba izpolniti njego- 17" stoIet/u l>roft^or Kaldejščin-vo zadnjo željo in ko je bil zdravnik ravn;>pri tem. da prepoji nje- in ^arosirščine v Rimu. poroči? po govo truplo z razjedajočo razredčit vi jo. Poklicali so me z vseučili- fttarih virih 0 kavi nasIetJnje: šča k pokopu v Šenvert ... Tam je ležal, spačen, v beli odeji iz atla- V letih 1425 o 143«* je pasel "T«1?-?* VOuja :P° CVOtkah Kašmirja so plavali preko njega neki pastir v Etijopiji svoje črede eeh oblaki dnsljivega kadila: nikako petje slavčkov ni prodrlo sko-V logu. kjer je raslo grmovje m zi zaprta okna. a mesto tega so se glasile molitve iz ust duhovnika.'cela mala drevesa s temnozeleni-Ta usta so ga proslavljala, da se je vrnil še ob pravi uri iz blod-1™ blestečimi listi. Pastir je te- nje na resnično pot rešitve. Zelo neslavno za ta nauk. _ se je preki-;kom ^ opa2il? da njcgovc živa nd -- da ga sporne duša šele, ko je že okužena od bolnega tele-'li, ako j:h je pasel v logu. vs< sa. ki so vse zrvene strune razglašene in zlomljene in ko plavajo «.;no8 niso zaspale, marve-. so bog! mozganx brez sodbe m v strahu pred bližajočo se smrtjo! Du,'le Meže ;n živa]m,. XekoC. je p0 wlMie Mippmg !»«•# t. maja: Aqultasfa, Cherbourg Pre«. Hardin«. Cb«rtx>orr, Bremen Colombo, Nayoli, Genova 11. maja: Caronka. Havra 12. maja; Paria, Havre (Naft Izlet) Coiumbus, Cbrrbourf. Bremen Cltvabiid. CherUiur^ Bremen Vajeatic. Chrrbuurr lllnnekabda, Iloulogne iur Sfer Conte Ulancamuno, Napoti. Uttiova IS. maja: l*res. Wilson, Trieste Btr»npiriit, Cbrrbouig 16. maja: Pri s. Kooscvelt, men Cberbourj. Lire- to je bil konec, bedni konec življenja, polucjra idealov in okrašene-'., i-i * -. • i ga s pravljicami ydal to menihom v bližnjem sa- in, s ^ • - i . , . . 'mostanu. klenih! so sklepali, da Mlada zena je se vedno stala pred svojo košarico, — sama se * - , ~ - zavedla, da je že neštetokrat zavila in razvila zavoji vol^e Tam! , kr™a\ se je bočilo mogoč-no okno. v katerem je umrl stric Gisbert S J^TZ^ " v ' ^r^ ^ dom na svoje indijsko stvarstvo in s to sliko je odšla nj^va^šl » PaS",k m kljub vsem oblakom kadila in vsem drugim cerkven bn pri^oč-kom 'lov^T f Z' ** f" in naporom ... Siva večerna luč je lezla .preko ^rket^ ^n&al^^ "T, r ""t " na hrastovih deskah velikanski križ. Hitela je tudi preko pripove I °rel0' ^ f° deIah ^V' dujočega moža, kojega glas je segal preko vseh registrov od najbolj i P°lzkuse' a n,c veselega ironiziranja samega sebe pa ido največje jeze. (Dalje prihodnjič.) Azija in njena romantika^ Poleg Rusov obiskujejo Azijo najbolje Poljaki. Dokler »o bili v carski službi, jih je vodila tja uradna ali vojaška dolžnost. Pred vojno so bile široke eeste. vodeče v te n sn, h je pognal zadnjo kapljico krvi iz lica idečka. Rezalo je mladi prirodno divne, toda družabno ma.(slučajno sestala na n naravnost M-ee. ko je videla, kako je Gabrijel kljub temu z nežno pozernostjo opustil Leona na tla ter ga pobožal }>o kodrasti glavi... 1'bogi predmet pretopanja ! Xjegova mlada duša je bila v rokah stroge cerkve in najbolj ortodoksoe aristokracije iu zapovedovalni mož tam. ki bi ga lahko ščitil s svojo enrržijo. je stopal celo s smrtonosnim zajiičevanjem na malo dušo. — Lahko noč, moje ljubo dete! — je vzkliknila skozi vrata, ko je Skoči«! deček noeslišno po stopnji ca h na\*^do-l. V zavesti stvoje popolne brezupii^iossti ni izustila nobene besede v obrambo izlorab-Ijanega otroka, a kot je stala sedaj tam, je izražala cela njena zunanjost protest proti postopanju surovega gosj>odarja gradu. < >n se je ozrl 7.a t renittek molče ml strani nanjo. Nato pa si je prizadeval prižgati si novo sniodko. — Le l>oglej tam onio krasno Masa, — je rekel mrzlo ter pokazal na eno banan v indijskem vntu. — Tam stremi h\~aležno navzgor v mrzlo nebo, d očim se je tujerodna človeška mrčes takoj izgubila ravzkd v j>okrajiue — hlevskega služabništva. Pri tem ne poznam nobenega usmiljenja. Mlada žena je stala s hrbtom proti njemu ter spravljala svoje vezenino v diiavsko košarico, — niti dvignila ni obrvi. — Ali hočeš biti t a. k o prijazna ter se enkrat ozreti name? — j.- rrkfl naenkrat strogo. Padel je prvikrat iz vloge dobrega tovariša ter govoril kot gospodar in za i o vedo valeč, — bil je razžaljen. — Še tega bi manjkalo, da bi se moja žena opasala z vsem orožjem svojega čednost nega zaničevanja in moraliene premoči radi tega — bastarda! Sltčen striili jo je prevzol kot nekoč (doma. ko je naenkrat zado-nel na njeno uho zapovedovalni glas njone matere. Obrnila je plašno svoje brezbarvno lice proti njemu — in v tem trenutku^]>reseneče-nja je bilo najbolj ljubko, najbolj nedolžno dekliško lice, ki je zrlo z velikimi, preplašenimi očmi k njemu navzgor. Xjegov ]>ofried jeze in razdraženosti sse je takoj omilil. — Moj Bog, kako bleda si, Julijama?! Gledaš name z očmi kot Rdeča čepica a* pravljici na zlega volka ... Kaj ne, sedaj je konec najinega dobrega, prijateljskega sporajzmna ? — To bi mi bilo vrlo žal, — je Nkomignil z ramama, kot da hoče izraziti svoj strah za skrbno negovano dolgočasje v prratdn Šenvert. — Jaz ti hočom nekoliko pojasniti razmere. — je dostavil, potem ko je šel parkrat hitro i>o sobi gorimlol. — Ko se je stric Gisbert vrnil po dolgi odsotnosti v nemško domovino. toom bil jaz deček kakih štirirajst let, ki je oboževal "indijskega strk-a", ne da bi ga kdaj poprej videl. Znano je bilo. da je potisočeril svojo daiščino s pomočjo trgovine. Pripovedovalo se je stvari o njegovem življenju in ]>očenjanju. ki bi prav lahko stale v povesti o Tisoč in eni noči. — a ko je kupil Šenvert še iz Benaresa t.-r ga dal opremiti in urediti po svojom okusn, so odprli špispur garji našega me.;ta svoja usta in ušesa . . . Nikdar ga ne bom pozabil. nikdar — lepega moža s čudnimi kretnjami in ženijakio glavo v kateri se je že kotila najbolj temna otožuost. Njegova. "Dolina Kaš-mirja"* je bila njegov idol in za ograjo iz žiee je dihalo neko bitje, kater« je dal prenesti iz potovalnega voza v nosilniei v Šenvert in v indijsko hišico. ^ y lo gostoljubne kraje, gosto posu te s poljskimi političnimi izgnanci, ki jih je pošiljal carski režim na prisilno-delo v Sibirijo. Po Sibiriji so še zdaj raztresene kosti poljskih upornikov iz leta 1831.. 184fi. in 1863. Mnogi revolueijo- vimo v gorah, drugače pa moramo ostati v stepi ali v bližini ve- s svojimi brati mi je pripovedoval kralj Kirgizov tele podrobnosti. Te dni |»*ičakujem nekatere svojih bratov. Knega sem videl zadnjič pred- 13 leti. Takrat sva se obali Aralskc-ga morja. V prijetni družbi sva preživela skupaj dva tedna, potem se je pa napotil brat s svojimi karavanami proti severa, jaz pa proti jugu. Pismeno sploh ne občujeva. Občevanje je mogoče sam s posebnimi sli, toda brata je težko narji iz burnega 1. 1905. so delali v'najti, ker so nase stepe dolge in Sibiriji pokoro za odpor proti car-'široke in ker potujemo od Sibiri-skemu režimu. Med svetovno vojno je do perzijske in kitajske meje. so gostile neskončne srednjeazijske J Zdaj morafno biti vsi oboroženi stepe poljske izgnance in interni- fin pripravljeni. Ustavimo se tam, ranče. Po vojni je gnalo v Sibirijo, kjer je dovolj vode in dobre trave, poljske raziskovalce hrepenenje po Nekaj mesecev v letu lahko preži-spoznavanju in pustolovščinah. Zato se poljska književnost že od nekdaj peča s Sibirijo. Manj znani j likih jezer/Evropejci nas ovirajo so Poljakom kraji med Sibirijo in in potiskajo v skalnate gore ali v Turekstanom. Za te kraje se je za. kraje, kjer ni ne vode, ne trave, čel zanimati poljski publicist Ju-j Če pojd<* tako dalje, bomo morali nos za Gzowski, ki je preživel v seči po skrajnih sredstvih. Srednji Aziji več mesecev in opisal j Na vprašnje, koliko je sedaj a-v svojem potopisu ondotne razme-. zijskih Kirgizov, je odgovoril nji-re. Njegov zanji poset je. veljal hov kralj: Kdo bi mogel sešteti kralju Kirgizov Abda Ilanu . [zvezde na iv?bu, skale na morskem Čarobnih noči v Srednji Aziji dnu in *irZizc na stePah! človek do smrti ne more pozabiti, Del Kirgizov izpoveduje budi-— piše Gzdovski. Na ažurnem ne- 2em' dra«i ^^e Mohameda, neka-bu se leskečejo velike zvezde, luna teri se Pa klanjajo bogovom last-je nekam praznično pobeljena, o-|neSa "delka. Kralj opravlja sam krog nas se razprostira skrivnost- 'služl>P vrho\mega sodnika. Največ-na stepa, nekaj nenavadnega je v krat S™ za pravično razdelitev tej lepoti azijske prirode. Očara-jCred med sorodniki, za kaznovale so nas nočne slike stepe in zdelonezveste žene ali za prenizko se nam je. da vstajajo iz trave tiso- 'odmerjeno odškodnino za ženo. čere rusalke, ki pojo pesem večne Mladi ^ plačal nevestine- mladosti. Človek bi najraje ostal mtt °četu' dogovorjenega davka. vse življenje v kraljestvu Abde zato mu Je tast vzel ženo in tralj jjana ' je njegov postopek odobril. Kirgiška dežela je največja na Sem.staremu praV' Kdor hoC'c ime* svetu. O tem je trdno prepričan tj zen°' JO mOJra pošten nega se ni dalo dognati. Končno je pa kuhar predlagal, da bi se zrna spiražilo kakor žito. Tako je tudi naredil; spražena zrna je stoike lin jih izluščil v vreli vodi. In tisto uro je človeški vonj prvič o-kušal poživljajoči, nenadkriljivi duh črne kave. Poslej so menihi u-porabljali črno kavo kot poživilo in zdravilo, najprej zase. potem pa tudi za romarje, potnike in trgovce. ki so jih ■ gostoljubno sprejemali in jim ljubeznivo stregli. Trgovci so kavo kmalu raznesli križem sveta; Najprej se je razširila v Mali Aziji, od koder so jo prinesli v Evropo Benečani. TTčeni dr. Prosper Alpinus, ki se je seznanil s kavo v Turčiji, je postal njen vneti zagovornik in razširjevalce. Okoln leta 1640 govore že mnogoštevilne beneške listine o kavi. Leta 1671 se je v Marseilleju dvorila prva kavarna. Sloviti svetovni po. tovalec Thevenof je prinesel kavo v Pariz leta 1658 in 1672 se je na trgu Faubourg Saint Germain o-torila prva pariška kavarna. V Londonu pa je bilo eta 1693 že nad 3000 javnih kavarn. Znamenito v zgodovini kave je bilo leto 1728. Tedaj so namreč i-meli v Braziliji prvi izdelek na prvi kavni plantaži. Poslej je postala Brazilija najbogatejša zala-gateljica kave za Evropo in Ameriko. Zato letos po pravici slovesno praznuje dvestoletnico pridelovanja kave. 17. maja: 51 nenehen, Cherliours. Bremen 18. maja: Tuscania, Havre Olympic, Cherbourg 19 maja: lie de France d A. M.) Hamburg Cherbourg. Hamburg Pennland, Cherbourg, Antwerpen }|lnntwa! Carman la. Havre 26. maja: « France. Havre (1 A.M.) Berlin, Cherbourg. Bremen Albert Ballln, Cherbourg, Hamburg Homeric, Cherbourg L»apland, Cherbourg ■ Minnesota, Boulogne aur Mer Leviathan. Cheroourg New Amsterdam. Boulogne aur Mer Conta Grande, Nspol), Genova 2*. maja: Reliance, Cherbourg, Hamburg 30. maja: Aquitanla, Cherbourg 31. maja: Dresden, Cherbourg, Bremen 2. Junija: New York, Cherbourg, Hamburg I "arts Havre (1 A M.) Nat ixtet Majestic, Cherbourg Mlnnetonkm. Cherbourg .America. Cherbourg. Bremen Rotterdam, Boulogne aur Mer, Rotterdam Dulllo. Napoli, Genova Junija: Berengarla. Cherbourg Pres. Harding. Cherbourg. Bremen 7. junija: BeTgenland. Cherbourg, Antwerpan ■. junija: Caronla. Havre Republic, Cherbourg. Bremen POTRPEŽLJIVOST 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia in najbolj ugodna pot za potovanja na ogromnih parnikih: Paris — 11. maja; 1. junija He de France 18. maja; 8. jun. France — 25. maja — 15. jun. (Ob polnoči.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo j« v. posebni kabini z v »eni i modernimi udobnosti. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vpraiajte kateregakoli eooMaaeeneraagenta ali FRENCH LINE 1* State Street, New York. H. Y. — Razreši strica i-tvornega maršala in dvoa-iiejra }>ridigrarja, ki je bil takrat še navaden icairlan je občevalo le malo ljudi v Šenvertu, -- kajti ponovno obnaSanj« lastnika je odganjalo vse. — je nadaljeval Alajaan. — .Jaz sem le takrat užival naklonjenost, da sem pa smel obiskati za tri ovratak . .. Indijka za ograjo iz žice je bolj'minskih bankah znašajo nad 60 mi-v moji mladi glavi kot je bilo dobro. Pokriiaj se. Jolijana! lijonov. Njegovi konji zmagajo na vsak Kirgiz. 'Krajevska dinastija Abd Ilanov vlada tej deželi nad 800 let./6edanji vladar ima 11 sinov in 12 hčera. O vsaki krajevi hčerki ' prepevajo mladi Kirgizi sentimentalne zaljubljene pesmi. — Ali priznavajo ruske oblasti vašega vladarja? — sem vprašal nekega Kirgiza. ■— Xe. toda kaj nam mar za to? Abdu liana priznavajo Knrgizi vsega sveta in to mu popolnoma zadostuje. Ima 150,000 ovac, 3000 konj, nad 5000 krav in nad S000 velblodov. Njegovega srebra ni še nihče prcšteL Njegove vloge v ak- je bedast bakanal norosti radi ženske lepote, na katerega, moi o deročih rek, djC Jujamem petotlj vsaki dirki. Han sam 16 bratov, ki ae uazirmjo beki. O stikih ti. mu je dejal Abda lian smeje Ko polivajo kirgiške ženej z zmr-zlo vodo nezvestno ženo, ki jo je na kraljevo povelje sam prevarani mož na javnem prostoru nago napol ubil, odgovori mož tujcu na vprašanje, kako je to mogoče: — Eh, to je malenkost! Nezvesta zena je dobila plačilo za užitek, ki ga je imela z drugim moškim* Saj ni skoro kirgiškf žene, ki bi še ne bila liga na javnem prostoru do lcrvi p^ptepena. Poljski publicist prihaja do zaključka. da so prebivalci Srednje Arije v kulturnem pogledu 400 let za evropskimi narodi. Zapadne civilizacie ne bodo nikoli dosegli in bi se ji tudi ne prilagodili. To so ljudje nmse, nagona in strasti. Takih ljudi je v Evropi vedno Ta čednost ni dana vsakemu, zlasti pa ne vsak L Potrpežljivost podvoji sile m je moč, ki deluje počasi, ta da sigurno. Potrebujemo jo v praktičnem življenju pogosto ne glede na socijalni položaj. Nikjer pa ni potrpežljivost ta-Da^fto potrebna, kafkor v gospodinjstvu, in nihče ne živi tako težko brez nje. kakor gospodinja. V rodbini potrpežljivost ni samo neke vrat o diplomacija, temveč tudi jamstvo miru in rodbinske harmonije. Potrpežljivost je najlepša čednost mater, ki pa morajo tudi EDINA DIREKTNA POT v JUGOSLAVIJO C0SUL1CH L1NE4 PRfSIDENTE WILSON (Odpluje naravnost v Split in Trst.) IS. MAJA—26. JUNIJA—7. AVGUSTA PARADIŽ MGRJA! NOV VEUIKAN SATURNIA (36.000 ton deplacementa) 9. JUNIJA — 14. JULIJA — 18. AVG. Saturnia. je najfinejša m najhitrejša motorna ladja na svetu In največja kar jih je bilo kdaj v kakem Jugoslovanskem pristanišču. Uredite si tako. da boste potovali na prihodnji vožnji tega velikana. PHELPS BROa. * CO., G. A. S WEST STREET. NEW YORK potrpežljivost božja mast in da je revež, kdor se z njo maže. toda to velja samo tam, ikjer si lahko pomagamo z arogaaitnostjo in nestrpnostjo. v | Potrpežljivost je najlepša čednost žena. Žena potrebuje potrpežljivost pri vzgoji dece, pri gospodinjstvu in pri občevanju z drugimi rodbinskimi člani. Lrahko rečemo, da žena s potrježljivostjo obvlada rodbino in gosjx>dinjstvo. Smrtna kosa. otroke naučiti .potrpežljivosti, ker jo bodo v borbi za obstanek ikrva-f ----------* vo potrebovali Deea mora imeti V Ljubljani je umrl šofer tvrd-dober vzgled v roditeljih, kajti ke šarabon Jo&ko Hrovat. mladina je navadno najbolj ne-j — V Lej>odvorski ulici v .Spod. strpna. Komur v mladosti niso ^iški je umrla po kratiti in mučni vtepli v glavo potrpežljivosti, mu bolezni ssoproga trgovskega potjo vtepo bridke izkušnje v pozne j- nika Jožica Krekova. 5em življenju. | — V celjski javni bolnici so u- ' Potrpežljivosti pa ne. smemo mrli: 79-letni Podergajs Martin, zamenjati s brezbrižnostjo in ma- delavec iz Celja. 54-letna Pogačar kmiarnostio. Največja umetnost Magdalena iz Pečvnika v celjski v življenju je vzdržati in pretrpe- okolici, 73-letni Zahodil. dninar iz ti težke trennt^e. Vsak človek Cehoslovaške, 40-letni Kovačič Ra- dfolf; čevljarski mojster iz Zrečr iA ^ s' li^Kb {5*- T^-letua Gorjup Ana^obč. reva iz I. Junija: lie de France, Havre (I A. M. Saturnia. Trieste Columbua, Clierbourjf. Bremen l)eui*flibi«l. Cberbwirf, llambura (Hywi'lr, CherlHjurg Minnr^vhJa, »ur Mer Volendain, Boulo^ne sur Mer, Rotterdam 13. junija: Mauretania, Cherbourg l*r*3. Roosevelt, Cherbourg, men. Clierbourg. I 14. junija: Muenchen. Cherbourg, Uremen 15. junija: TuscaiiJa, llavna 10 Junije: France, Havre fl A. M > Kesolute, Chebour*. Hamburg Htuneric, Clit-rbourg rennian-t. Cherbour®. Antwerpen SIJurie*' .ska Cherb<"urg In.v!?ta u, Cherbourg Ve^'.danj. Boulogne »ur Mer. Rut-terdani Conte Blart-amano. Napoli, Genova 19. junija: Cleveland. Cherbourg, Hamburg 19. junija: George Weshlngtotf, Bremen 20. junija: Aquitania. Clmrbourg 22. junija: Ca.'mania, Havre 22. junija: Tarta. Havre (1 A. M.) Berlin. Cherbourg. Bremen Hamburg. Cherbourg Hamburg Majestic, Cherborug Lapland. Cherbourg, Antwerpen Minnesota, Boulogne sur Mer New Amsterdam. Boulogne aur Mer, Rotterdam Koma. Napoli. Genova 26. junija: Treeldente Wilson, Trieste 27. junija: Berengarla. Cherbourg 29. junija: Olympic, Cherbourg 30. junija: lie de France, Havre (I A M.) Mauretania. Cherbourg I Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg Arabic. Cherbourg. Antwerpen Minnetonka, Cherbourg America, Cherbourg, Bremen Ttr.tterdam, Boulogne »ur Mer. Rotterdam Conte Grande. Napoli, Genova II. SKUPNI IZLET a pamlkom — "Parte" dne 1«. maja. 1t2»- III. SKUPNI IZLEV a paralkoai — "Parle" dna t. Junija. 1»2a. Večinoma panlkoT odplujejo pooo-41; potniki m TkraOc oral. SEZNAM KNJIG, k&terih imamo tamo po par izvodov od vsake, Blagajna relftega vojvode, roman ................. .S® Čebelica ..........................25 Od Ohrida in Bitolja ..... i, Hanka, Lnžiško srbska poveš:, A tal a, iadei t Fjlean, t.r. Lr— Iz deiel potresov, Bautart. .73 Izbrani spisi Hinko Dolenc J4 Knjiga o lepem vedenja, govorjenja Id zasebnem življenju, Bon t on .......... LM Knjiga spominov, Ječe moja pot .................... M Liberalizem................73 Materija in Enersija, Čormelj .75 Otroci Solnca, Pregelj, t v. 1.— Predhodniki In idejni utemeljitelji mskega realizma — (Prijatelj) .............1.23 Pravo in revolucija, — Leo rit a rule JW Sosedje. Čehov .......... J5 Tigrov i zobje, Maurtee Le- blanc .................. JU Vojska na Tnr&kem.......23 Pesmi v prozi, 49, t. v. .. .5* Sodnikovi. Stritar, ........ .M Tri legende o razpela, Zeyer, t. t...............W Vladar.....................M Večerna pisma. Kmetova .. .69 rvod v Filozofijo, Veber .. 1.—< Znanost in Vera, vedoslovoa Stadija, Veber ......... Zbrani spisi Ftr. Maseij Pod. limbarski .............. 139 Žrtve, Fr. ZbaSrik, por est .19 I G R B : Gospa * morja, , ijrra v 6. dejanjih ............7J Lokalna iekrVinica, v 3. dejanjih...............M Lotkin rojstni dan.................69 Nož na Hmeljnlkn ................jU Navaden človek, šala v treh dejanjih ................<9 Pepeluh, narodna pravljica, . (V dejan) ......................99 Skopuh, komedija t 5. deja- njih «eese«eee»aeseeesee «75 Vrtinec, drama v 3 dejanjih .75 Velcja, drama v 8 dejanjih M "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York m " -1-1* M