Stev. 203 V Ljubljani, četrtek 7. septembra 1939 Leto IV Vdor francoske vojske na nemško ozemlje iipiiiiiiiii — ii i lini umiliiilun Po francoskih poročilih je bila prebita nemška obrambna črta v Posarju - Veliki letalski napad na nemška industrijska središča Parii, 7. septembra. Uradno poročilo francoskega poveljstva z dne 6. septembra ob 21. se glasi: Prvi naši oddelki, ki 60 prestopili mejo in napredovali v raznih smereh z raznih delov bojišča, so naleteli povsod na sovražne motorizirane in topniške oddelke. Delo našega letalstva je v zvezi z akcijami na kopnem. Gibanja, ki so določena za. mobilizacijo, prevoz in namestitev vseh enot, potekajo normalno. Na raznih odsekih se v skladu z našim izročilom storili vse, da. bi se v čim večji meri olajšal materialni položaj čet, katerih morala je izredna. Preskrbovanje vojske posluje v redu. Pariz, 7. sept. m. Po poročilih, ki prihajajo semkaj iz Luksemburga, so francoske čete s pomočjo tankov predrle nemške obrambne črte v smeri proti Saarbriickenu. Po teh poročilih je napad bil izveden ob sodelovanju BOO letal, ki so obsipala z bombami nemška industrijska središča v okolici Aachena. Pariz, 7. sept. m. V Neuilly je snoči prispel prvi transport francoskih ranjencev. Vse so takoj prepeljali v ameriško bolnišnico, ki ^ je francoska vlada rekvirirala. London, 7. sept. m. Angleški radio je »noti sporočil, da so angleška letala izvedla napad na Berlin. Podrobnosti o tem napadu še niso znane. London, 7. sept. m. Prvi boji v zraku nad Anglijo so bili včeraj v bližini Londona. Po zatrjevanju očividcev se je nad angleškim ozemljem prikazal oddelek 20 nemških bombnikov. Na sovražna letala so protiletalske baterije začele od vseh strani sipati granate. Napadalce so prav tako začela takoj preganjati angleška lovska letala. Po srditem boju se je ono sovražnih letal ločilo od nemške eska-drile, nakar so angleška lovska letala začela nanj streljati s strojnicami. Nemški bombnik je treščil na tla. Pariz, 7. sept. m. Uradno poročajo, da je včeraj dopoldne ob 10. nedoločno število nemških letal preletelo francosko mejo. Vsekakor so imela ta letala namen fotografirati zbiranje čet na Francoskem. Letala so naredila velik krog ter nato odletela v smeri proti Parizu. Francoska lovska letala so vsa nemška letala pognala čez mejo. Po izpraznitvi Krakova: V pričakovanju velike bitke na fronti pred Varšavo /aršava, 7. sept. AA. Poljski radio sporoča, na so poljske čete ustavile nemško napredovanje na južnozapadnem bojišču. Poljska garnizija na vVesterplati se še vedno drži. Poljska letala so bombardirala nemške motorizirane oddelke v okolici Čenstobove. V kolikor so se poljske čete umaknile, so se iz vojaških razlogov, da bodo prišle na utrjene črte pred Varšavo in se tam pripravile na veliko bitko. Poljski radio snoči ni potrjeval vesti o zajetju/Krakova po nemški vojski. Pri zadnjem letalskem napadu na Varšavo je bilo sestreljenih 20 nemških letal. Berlm, 7. septembra. AA. DNB: Nemške cete so včeraj zasedle Krakov. Nemški generali so takoj odšli v cerkev Vavel, kjer so se po- ■ MU' 1H1—M——————— Zakaj je bil odstavljen slovaški poslanikv Varšavi Bratislava, 7. sept. o. Uradno poročajo, da je slovaška vlada na zahtevo Nemčije odredila preiskavo proti odstavljenemu slovaškemu poslaniku v Varšavi, dr. Szathmaryju, čigar premoženje, kar ga je na Slovaškem, so zaplenili. Poslanik se je po uradnem pojasnilu pregrešil zoper sedanji red na Slovaškem s tem, da je pretekli petek poslal poljskemu zunanjemu ministru Beoku pismo,s katerim v »imenu slovaškega naroda in njegovih zaikonitih zastopnikov, kj morajo molčati«, obsoja zasedbo elova-r,■ ozefnJi.a in razorožitev slovaških čet po ško J J?1*' Obžaluje, da mora služiti elova-Poljsko. V pismu pravi ’ da slovašiki narod izraza simpatije pagando^proti Ne^m^J^i pr0‘ Zaradi tega je slovSka vUH i in dfu*?d’ odstaviti in proti ttjemu uvesti preSkaS? Varnostni ukrepi ameriške vlade Washington, 7. sept. Ameriške jaške oblasti so ukazale po navodilih predsednik0« Roosevelta, naj se urede stalne patrole vzdo« ameriških obal in to z obalnimi stražami voinih ladij. Pritegnjena so k temu tudi letala, da bodo spremljala gibanje ladij vojskujočih se držav. Rooseveltov tajnik je pojasnil časnikarjem, da ere tu le za opreznostne ukrepe in za ukrepe poročevalskega značaja, vendar pa je odklonil povedati kaj o podrobnostih operacij, ki se pripravljajo. V zvezi z razglasitvijo nevtralnosti so bili izdani novi ukrepi, da bi uredili mednarodni promet v Panamskem prekopu. Ti ukrepi so podobni tistim, ki so bili izdani leta 1914. Določajo med drugim tudi pregled tovorov na vseh tujih ladjah. V kratkem bodo začeli v Ameriki izvajati ukrepe, ki prepovedujejo sleherno vrsto tuje propagande. klonili na grobu maršala Pilsudskega. Nemške čete so danes ob 14 prestopile cesto med Lask Unjejovom ter napredujejo v smeri proti Lo-džu. Uradno sporočajo, da so nemške čete zasedle Kjelce, zelo važno železniško in cestno križišče. London, 7. sept. m. Iz Capetowna poročajo, da je tudi Južna Afrika Dapovedala vojno Nemčiji. Južna Afrika se je tako postavila ob stran Avstraliji in Novi Zelandiji ter bo nudila Veliki Britaniji vso svojo pomoč. Vojno je napovedala nova vlada, ki ji predseduje general Smits. Pariz, 7. sept. m. V torek ob 5. popoldne je francoska policija poslala več tisoč nemških državljanov, ki so bili aretirani v Parizu, v stadion Colombes. Odtod bodo vsi Nemci poslani v koncentracijska taborišča ali pa jih bodo porabil' za razna dela. Rim, 7. sept. v »Messaggero« poroča iz Lu- ksemburga, da je treba pričakovati prvega velikega francoskega naskoka na tistem delu Sieg-friedove obrambne črte, ki leži ob nemško francosko luksemburški meji. Tam je črta najslabša, ker je izpostavljena povodnjim in še ni do konca dograjena. Luksemburg se boji, da se bodo francoske čete pregrešile zoper njegovo nevtralnost. Zaradi tega je vlada zapovedala, da je treba nekaj obmejnih mest takoj izprazniti. Po poročilu italijanskega lista so Francozi v prve vrste svojih napadalnih oddelkov postavili senegalske strelce. Ti so zadnje dni pokazali tako i bojevitost, da so jih morali prestaviti v ospredje. * ker jih ni bilo moči zadržavati v zaledjih. Brlin, 7. sept. A A. DNB. Vrhovni poveljnik nemške vojske general v. Braubitsch je poslal četam vzhodnega bojišča dnevno povelje, v katerem pravi, da sta Bidgošč in Grudziadž v nemških rokah in da je koridor presekan. Poljske čete se na vsej črti umikajo. V dnevnem povelju izraža priznanje nemškim četam, ki dostojno dopolnjujejo nemško zgodovino. Z zavzetjem Krakova je nemška vojska vzela pod svoje skrbstvo grob maršala Pilsudskega. ki je bil vedno za prijateljstvo z Nemčijo. Slabo razlaganje njegovega političnega testamenta je dovedlo do vojne z Nemčijo. Ker nemška vojska ceni ravnanje tega velikega vojaka bo po odredbi fiihrerja stala ob grobu maršala ril- sudskega častna straža. ... Varšava, 7. sept. Vrhovni poveljnik poljske vojske maršal Rydz-Smigly je poslal generalu Gamelinu sledečo brzojavko; V trenutku, ko so zavezniške sile zgrabile “ “ da orožje proti sovražniku, sem ponosen, jla vam lahko pošiljam bratski pozdrav po jske vojske francoski vojski, ki se skupno borita za obrambo načel časti, pravice in svobode. za vam Obnova rednega pomorskega in železniškega prometa med Italijo in tujino Genova, 7. septembra, o. Paroplovna družba »ItaliaAugu-stus« in »Virgilio« v Severno in Južno Ameriko. Potovanja bodo izvedena pod normalnimi pogoji m ob običajnih cenah. Paroplovna družba >Lloyd Triestino« sporoča, da bodo v kratkem vzpostavljene njene redne zveze i italijansko Vzhodno Afriko skozi Sueški kanal. Te zveze so bile pred kratkim ustavljene. Družba bo svoj promet uredila po stvarnih potrebah. Rim, 7. septembra, o. Od danes naprej je vzpostavljen v malo zmanjšanem obsegu redni železniški in trgovski promet med Švico in Italijo. Danes bodo začeli voziti tudi mednarodni vlaki med velikimi italijanskimi središči in Parizom. Uvedeni so spet direktni spalni vozovi med Trstom in Parizom ter Rimom in Parizom. Vsi ti ukrepi pričajo, da je Italija popolnoma mirna in da skušala navzlic vojni v Evropi ohraniti redne trgovske ter druge stike s tujino. To nedvomno pomirljivo vplivalo tudi na druge države v Evropi. . , . . . Milan, 7. septembra, o. Oblast je ^rogo kaznovala več trgovcev, ki so 6e pregrešili proti zadnjim odredbam, s katerimi je prepovedano vsako kopičenje in zatajevanje življenjskin potrebščin. Vsem trgovcem so takoj zaprli trgovine ter jim vzeli koncesije, razen tega pa bodo kaznovani tudi z zaporom in globo. Milanski prefekt je z novo odredbo strogo prepovedal vsako zvišanje najemnin za hiše na podeželju, ki so bogatejši milanski meščani začeli v precejšnji meri najemati. V soboto bodo vsi italijanski listi izšli pa štirih straneh zaradi štednje s celulozo, ki je potrebna za državno obrambo. Vsi javni lokali, zabavišča, kinematografi itd, bodo odslej morali biti zaprti ob 24. Dr. Korošec spet v Sloveniji Ljubljana, 7. septembra. Davi ob 8.30 je prispel z orient ekspresom v Ljubljano bivši predsednik senata dr. Anton Korošec. Na kolodvoru ga je sprejel in pozdravil ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Dr. Korošec je izstopil na ljubljanskem kolodvoru iz ekspresnega vlaka ter se je do prihoda drugega belgrajekega brzovlaka razgovarjal na postaji z banom dr. Natlačenom. Ob 9.40 pa je nadaljeval svojo pot proti Bledu. Po sefi kronskega sveta v Bukarešti Nova uradna zagotovila o nevtralnosti Romunije Bukarešta, 7. septembra, m. Romunska vlada je izdala uradno poročilo, iz katerega je razvidno, da je včeraj popoldne ob 4 v dvorcu Cotroceni pod predsedništvom kralja Karla zasedal kronski svet, ki so se ga udeležili vsi njegovi člani, predsednik vlade, zunanji minister in minister za narodno obrambo. Po poročilu zunanjega ministra o mednarodnem položaju in o ukrepih, ki jih je Romunija izdala za varstvo meja, je kronski svet soglasno odobril vse dosedanje diplomatske korake, kakor tudi vojaške ukrepe za zavarovanje meja. Kronski svet je sklenil, da Romunija ostane najstrožje ne- vtralna nasproti vojskujočim se državam, kakor je to tudi določeno v mednarodnih konvencijah. Bukarešta, 7. septembra, m. Nemški poslanik v Bukarešti je protestiral zaradi prehoda 12 an-glešikih častnikov čez romunsko ozemlje na roljsko. Bukarešta. 7. septembra, m. V zvezi z demonstracijami. ki so bile v nekem bukarestanskem kinematografu proti Nemčiji, je ukrenila vse potrebno, da se v bodoče ne bi več kaj takega pripetilo. .. J . Iz Bukarešte je včeraj odpotovalo 250 francoskih državljanov! Potujejo v domovino s posebnim vlakom čez Jugoslavijo in Italijo. Vesti 7. septembra Francoska in poljska vlada sta včeraj podpisali novo pogodbo, s katero potrjujeta vse dosedanje sporazume. S tem je zveza med Anglijo, Francijo in Poljsko v pravnem oziru popolna. Poljski listi izražajo želje, da bi zveza dobila čimprej izraza v uspešnih vojaških akcijah. • • Predsednik turške republike je včeraj sprejel novega sovjetskega poslanika v Ankari Ta-rantjeva. španski listi izražajo veselje nad sklepom italijanskih paroplovnih drufb, da se bodb vse italijanske ladje, kr potujejo v Ame-v riko, ustavljale tudi v Barceloni. Grška vlada je prepovedala vsako razpravljanje in prerekanje o vojni ter o vojaških vrednostih vojskujočih se držav na javnih prostorih, no gostilnah, barih itd. Za prestopke so določene hude kazni. Japonci pošiljajo poljskemu poslaništvu v Tokiu pisma, v katerih izražajo Poljakom svoje sočustvovanje. Dosedanji poljski generalni komisar v Gdansku Chodacki je s svojimi uradniki dopotoval v Kowno. Predsednik nove južnoafriške vlade Smits je dejal, da bo Južna Afrika pomagala Angliji v vojni, da bo pa njena pomoč kolikor toliko omejena zaradi tega, ker mora Unija skrbeti predvsem za lastno varnost, zato se bo morala njena pomoč omeiiti predvsem na pošiljanje vojnega materiala in surovin. Francoske oblasti so razvile obsežno propagando po Maroku, da bi se čim več Marokan-cev priglasilo v francosko vojsko. Vanjo stopajo tudi številni begunci iz bivše rdeče španske vojske, ki so se zatekli v Tanger in drugam. Angleška delavska stranka je naslovila posebno poslanico po radiu na češko in slovaško delastvo. Vabi ga na boj proti Nemčiji. Dve nemški ladji, Regensburg, ki ima 8000 ton, ter Elbe, ki ima 9000 ton, sta vsidrani v Jokohami. Tretji parnik Schamhorst, ki ima 18.000 ton, pa je v Kobe. Zastopniki nemške parobrodne družbe Norddeutscher Lloyd ne vedo ali bodo te ladje mogle odpluti iz Japonske. Južnoafriški poslanik v Washingtonu je sporočil zunanjemu ministru Cordel Hullu, da je Južna Afrika v vojni z Nemčijo. Južnoameriška republika Kolumbija bo v sedanji vojni ohranila popolno nevtralnost. Angleški veleposlanik v Rimu je obiskal včeraj popoldne italijanskega zunanjega ministra. To je prvi obisk angleškega poslanika italijan-s emu zunanjemu ministru po napovedi vojne Nemčiji. O vsebini razgovora ni bilo izdano nobeno obvestilo. Verjetno pa je, da je razgovor veljal italijanski nevtralnosti. Novi vojni gospodarski ukrepi v Ncmčij Berlin, 7. septembra. Zbornik nemških zakonov prinaša uredbo o gospodarski upravi. Uredba določa enotno izvajanje vseh gospodarskih ukrepov v Nemčiji. Na ozemlju Nemčije so ustanovljeni novi okrajni gospodarski uradi, ki imajo dolžnost presprbeti prebivalstvo z važnimi življenjskimi potrebščinami, posebno s premogom. Med drugim bodo skrbeli okrožni gospodarski uradi tudi za preskrbo z oljem, gumo, tkanino, čevlji, milom itd. Po vsej Nemčiji so tudi zvišani davki za 60%. Ta odredba prizadene vse davčne obveznike ki 60 plačevali na leto več kakor 200 mark davkov. Vojna vlada je po vsej Nemčiji postavila nove komisarje, ki imajo uradni naslov »komisar za obrambo«. Komisarji imajo izredno veliko oblast in so jim podrejeni vsi civilni uradi, ki bodo od- G Upravne posle' G>avna naloga teh w « *« L Preganjati podtalno propagando, Sa^ h ^0rrltne uP°re- Za vsaV vojaško okrožje bo postavljen po en tak komisar. Do zdaj jih je bilo imenovano 12. Italijanski dnevnik »Popolo d’ Italia< propagandnih poletih angleškega lefaistva piše nad Nemčijo in o milijonih letakov ki so jih Angleži zmetali zlasti na nemška industrijska središča v Porenju. Pravi, da je te vrste propaganda otročja, saj stoje po mnenju lista vsi Nemci kakor en mož za Hitlerjem, česar pa Angleži ne morejo razumeti. Proslava kraljevega rojstnega dne v Belgradu in v tujini Belgrad, 7. septembra. Včeraj ob 11. dopoldne je bila služba božja v cerkvi na Oplencu ob rojstnem dnevu Nj. Vel. kralja Petra II. Tej službi božji sta prisostvovala Nj. Vel. kralj Peter II. in Nj. Vel. kraljica Marija s spremstvom. V dvorni cerkvi na Dedinju je bila včeraj ob 11. dopoldne služba božja za rojstni dan Nj. Vel. kralja, katere sta se udeležili N j. kr. Vis. kneginja Olga ter kneginja Elizabeta. Prav tako so bile prisotne dvorne dame, kakor vojaška in civilna hiša Nj. Vel. kralja. Ob rojstnem dnevu Nj. Vel. kralja Petra II. je knez namestnik sprejel čestitke od naslednjih tujih državnih poglavarjev: od kralja in cesarja Italije, od predsednika francoske republike, vodja in državnega kanclerja rajha, kralja Velike Britanije, kralja Grčije, kralja Bolgarije, predsednika turške republike in kralja Belgije. Ob 11. dopoldne je bila v Belgradu služba božja v katoliški cerkvi. Opravil jo je belgrajski nadškof dr. Ujčič v prisotnosti apostolskega nuncija msgr. Ettoreja Felicija. Službe božje so se udeležili: odposlanec Nj. Vel. kralja general De- kaneva, podpredsednik vlade dr. Vladko Maček, gradbeni minister dr. Miha Krede, finančni minister dr. Sutej, minister za ptt dr. Torbar, minister za trgovino in industrijo dr. Andres in minister brez portfelja dr. Smoljan, vsi v spremstvu šefov kabinetov in kabinetnega osebja. Poleg tega so cerkvenemu opravilu prisostvovali številni predstavniki civilnih in vojaških oblasti in mnogo pre-stolniškega prebivalstva. Po službi božji so odšli podpredsednik vlade dr. Vladko Maček in vsi ministri v maršalat, kjer so se vpisali v dvorsko knjigo. Rojstni dan našega vladarja so slovesno slavili tudi po vseh evropskih prestolnicah. Povsod so bile službe božje, katerih so se udeležili uradni zastopniki naše države in naši državljani, ki žive tam. Posebno lepa je bila slovesnost v Rimu, v Milanu in v Trstu. Vsi italijanski listi so prinesli za rojstni dan našega vladarja lepe članke z življenjepisom in slikami. Časopisje vseh prijateljskih držav piše o tem, da ima rojstni dan našega kralja letos še poseben pomen za državo in za Evropo, saj ga Jugoslavija obhaja združena in močna kakor še nikdar. Sporočilo angleškega kralja predsedniku vlade Chamberlainu London, 7. sept. o. Kralj Jurij VI. je poslal predsedniku Chamberlainu pismo, v katerem pravi: »Kljub vsemu našemu upanju In vsem željam smo prišli do vojne. V tej uri, težki za našo domovino in našo srečo, želim dati priznanje nepretrganim naporom članov moje vlade doma in onstran morja, ki so si v teh zmedenih letih prizadevali za mir ter pripravljali domovino za morebitne nove spopade. Vaše delo, ki si je pridobilo hvaležnost vseh državljanov, naj se nadaljuje v istem duhu vse, dokler mir ne bo obnovljen.« Predsednik vlade je kralju odgovoril naslednje: »Neville Chamberlain se čuti v vsej ponižnosti dolžnega in ima čast poslati kralju spoštljivo zahvalo vse vlade združenega kraljestva doma in onstran morja za premilostno poslanico Vašega Veličanstva. Dajem Vašemu Veličanstvu zagotovila o nadalnji zvestobi in vdanosti vseh članov vlade. Ti se zavedajo, kako Vaše Veličanstvo upošteva njihovo delo in se bodo držali vzvišenega izročila pri izpolnjevanju težkih nalog, katere stavi nanje sedanji spopad za obrambo pravice, svobode in omike.« Angleški mornariški minister govori o potopu parnika „AtHenie" London, 7. sept. o. Novi mornariški minister je včeraj govoril v angleški zbornici o potopu potniškega parnika »Athenie« in dejal, da je Athe-nia odplula iz Anglije pred napovedjo vojne in da je imela miroljubno nalogo. Parnik je peljal čez Atlantski ocean potnike, med njimi tudi Ameri-kance. Po časovnem pregledu je popolnoma jasno, da je podmornica čakala na »Athenio«. Po podatkih, s katerimi oblasti doslej razpolagajo, je bilo na ladji 1416 oseb. Od tega odpade 315 oseb na posadko in 1101 na potnike. Od potnikov je imelo 800 angleške potne liste ali potne liste drugih evropskih držav, 300 pa ameriške potne liste. Napad na parnik predpisujejo podmornici, ki ni dala prejšnjega opomina. To podmor- nico je videlo veliko število potnikov. Mnogo izmed njih, med njimi tudi 12 rešenih Amerikan-cev, izjavlja, da lahko prisežejo na to. Točnega števila žrtev ni mogoče ugotoviti. Brodolomce sta rešili dve angleški križarki ter neke druge ladje. Je upanje, da je neka švedska jahta rešila še nekaj potnikov. Lord Stanhope je izjavil v zgornjem domu, da ne more še doslej izjaviti, kaj bo angleški vojni kabinet ukrenil v zvezi s potopitvijo »Athenie«. Cisto gotovo pa je, da angleške ladje ne bodo napadale ladij, ki pripadajo nemškemu narodu tako, kako je bila napadena »Athenia«. Koraki, ki bodo storjeni, bodo odgovarjali razmeram, toda ne bodo enaki nemškim. Načrti za velika favna dela na severni meji Pripravljalo se načrti za regulacijo, melioracijo in vodovode Vsa država je navdušeno proslavila kraljev rojstni dan Maribor, 5. 6eptembra. Pred nekaj dnevi smo že poročali, da je določenih iz velikega posojila za javna dela v naši državi za regulacijo Drave 13 milijonov din, h katerim bodo prispevali še banovina in zasebni interesenti po dva milijona, tako da bo za regulacijska dela na Dravi na razpolago 17 milijonov din. Ta denar se bo investiral v teku šestih leit predvsem v odseku imed Št. Janžem in Vur-borgom ter pod Ptujem na obeh straneh borl-ekega mosta. V teku pa je izdelava obsežnih načrtov tudi za druga velika javna dela, za katera so deloma izdatki tudi že zagotovljeni iz raznih virov, tako iz že zgoraj imenovanega posojila za gradnjo vodovodov. V delu so sedaj načrti za regulacije dveh večjih štajerskih reki ki povzročata vsako leto s svojimi poplavami ogromno škodo. Z reguliranjem njunega toka so bo vzporedno izvršila tudi izsušitev veJikih zamočvirjenih kompleksov, s katerimi bi se obžirna zemljišča usposobila za obdelovanje. To »ta Dravinja in Pesnica. Načrte za regulacijo Dravinje od Makol do izliva v Dravo izdeluje sedaj banska uprava. V zvezi z regulacijo Dravinje pa je tudi regulacija velikega ■»»■potoka Ložnica, ki teče skozi Slov. Bistrico ter se pri Makolah izliva v Dravinjo. Ložnica je v rt'v'svojem spodnjean teku od Sl. Bistrice do izliva zolo vijugasta ter redno vsako leto preplavlja obsežna področja. Vsa velika ravnina po kateri teče potok, jo zaradi tega močvirna ter nesposobna za obdelovanje. Ložnica se bo regulirala od izliva pri Makolah pa do železniške proge. Ta dela bodo stala 6 milijonov dinarjev ter se bodo začela v večjem obsegu šele prihodnje leto. Za predpriprave, (ki 6e bodo pričele letos, pa je določenih 70.000 din. Regulacija toka Dravinje od Makol do izliva pa bo za poljedelstvo na Štajerskem velikega pomena. Potem bo mogoče namreč šele misliti na izsušitev ogromne ravnine okrog Pragerskega, ki je tako zamočvirjena, da prihaja sedaj v poštev samo za pridelovanje kisle krme. Prav tako važna, kakor regulacija Dravinje, pa je tudi regulacija Pesmice, ki povzroča vsako leto s svojimi poplavami ogromno škodo. Če bo struga te reke regulirana, bo mogoče izproumeniti vse ogromne zamočvirjene travnike v Pesniški dolini v plodne njive. V teku je sedaj na banski upravi predelava starega avstrijskega načrta za regulacijo Pesnice. Vsa ta regulacijska in izsušitvena dela pa bo nemogoče izvršiti, ie se ne bo v dovoljni meri pritegnilo zraven zainteresirano domače prebivalstvo, ki bo imelo od izsušitve močvirij največje koristi. V teku je akcija, da se osnujejo vodne zadruge, v katere bi se včlanili kmetje vzdolž teh rek, ki se bodo regulirale. TakSna zadruga je že osnovana v Slov. Bistrici za interesente vzdolž Ložnice. Snuje ee sedaj vodna zadruga še za in- Tstočasno pa se pripravljajo tudi načrti za preskrbo raznih krajev na severni meji s pitno vodo. Načrt za vodovod v Slov. Bistrici je že gotov ter se bodo dela kmalu pričela. Stroški so preračunani na 4 milijone dinarjev. Iz posojila za zgradbo vodovodov bo dala banovina 400.000 din, drugo pa bodo prispevali slovenjebistriška občina, lokalni interesenti ter banovina. Večji vodovod se bo gradil tudi za kraje Prevalje in Leše v Mežiški dolini. Načrti za ta vodovod, za katerega so preračunani stroški na 2 milijona din, so že gotovi. Letos se bodo nadalje začela dela za zgradbo vodovoda pri Zgor. Sv. Kungoti, za katerega je v letošnjem proračunu banovine znesek 50.000 din. Tudi za vodovod na Remšniku 60 pripravljajo načrti. Po vsej državi so bile včeraj nad vse slovesne proslave rojst. dne mladega kralja Petra II. Jugoslovansko prebivalstvo je povsod na jasen način pokazalo svojo edinost in slogo in porabilo to priliko, da je potrdilo svojo odločno voljo, da brani domovino, kadar bo nastopila potreba. Slavnostni sprevodi in bučne svečanosti so povsod odpadle. Iz vseh mest poročajo, da so ljudje okrasili svoje hiše z zastavami in razsvetlili okna z lučmi. Ljubljanski grad je bil na predvečer krasno razsvetljen. Ob ranem jutru so odmevali topovski streli z Grada. Magistralno poslopje je bilo lepo okrašeno z zelenjem, na pročelju pa je bila iz žarnic velika začetnica P II. Nad tem znakom je bila pa velika kraljevska krona, okrašena z državnimi zastavami. Mladina se je dopoldne zbirala v svojih šolah, nakar se je podala k slovesnim službam božjim v ljubljanskih cerkvah. V stolnici pa je bila ob desetih silovesna služba božja, J da gori pri mesarju * Y ov'u v Gradcu takoj čez litijski most. r"8Jra,mba biIa takoi na mestu in hitela pod po eljstvom g. Antona Lindnerja z motorko na kraj nesreče. Kmalu za tem so prihiteli tudi gasilci iz Smartna, ki so bili telefonično poklicani. veliki prisotnosti duha in marljivosti gasilcev ter sosedov gre aahvala, da so požar ome-J . .ln. .udi kmalu pogasili. Zagorela je slama v svinjakih in seno v gospodarskem poslopju, ki je tako tesno postavljeno med druga poslopja ter se je tudi že vnelo. Hvala Bogu, da ni večje nesreče, dasi so bila v nevarnosti ostala bližnja poslopja, zlasti kino-dvorana. Pravijo, da so 6e igrali otroci in zažgali. — Gospodinje, na varno skrivajte žveplenke pred otroci, ki radi segajo po prepovedanih in nevarnih predmetih. men sklenjenega sporazuma, ki je tudi na zunaj pokazal, kako je naša domovina trdna in so vsi jugoslovanski narodi združeni okrog prestola narodne dinastije Karagjorgjevičev. Proslava je bila končana s himno, ki jo je zaigrala godba »Sloge«. Tako ogromna množica ljudi, ki se je bila zbrala pred magistratom, 6e je nato med navdušenim vzklikanjem razlila po mestu. Nič manj slovesne niso bile proslave v Mariboru, Celju in v drugih večjih slovenskih krajih V ostalem delu države so bile posebno svečane proslave v mestih Jri 60 sedeži banskih uprav. Povsod so se udeležili proslav zastopniki vseh oblasti in predstavniki vseh organizacij. Novi ponesrečenci v bolnišnici Ljubljana, 7. septembra. V ljubljanski bolnišnici najbolje lahko dokažejo vsak čas, da nesreča res nikdar ne počiva, saj ne mine dan, ko bi pred temi vrati vladalo »premirje«. Tako so tudi včeraj in ponoči pripeljali tja nove ponesrečence in nove žrtve napadov. Med drugimi so se morali zateči v ljubljansko bolnišnico po pomoč: Kristan Janez iz Ljubljane. Šele sedem let jo star, pa ga je že doletela prometna smola. Ko je hotel čez cesto, ga je prehitel neznan kolesar — spet najbrž predivja vožnja — ga podrl na tla in mu prizadejal poškodbe po nogah. Kovač Josip, poljski delavec iz Prezida. Pri svojih 65 letih se je spoprijel s svojim sinom. Sin ga je pri tem spopadu obrezal po obeh nogah. Cankar Rozalija, delavka iz Jugočeške. Doma je iz Šenčurja. Davi, ko se je peljala s kolesom v službo, se je zaletela v neko drugo kolesarko. Pri padcu si je poškodovala roko v zapestju. Ristič Marija, posestnikova žena iz Stare Vrhnike. Tudi ta 6e je vozila s kolesom, pa je pri tem padla in Bi poškodovala roko. J. I., postrežnica iz Ljubljane. Zjutraj je šla v službo. Z možem sta se dobila na kolodvoru. Tam sta se nekaj sporekla. Pri tem je moža tako stogotilo, da jo je začel pretepati. Žena je dobila precej hude poškodbe po glavi, tako da je morala v bolnišnico po pomoč. Keber Franc, posestnikov sin s Studenca. Na nogo mu je padla žrd in mu jo je zdrobila. Kristan Miha iz Kresniške Poljane. Brcnil ga je konj in mu zlomil deso roko. Vlom v Vrhpolju V noči je bila na Vrhpolju, občina Kamnik, v gostilni in trgovini »Zlata kaplja« izvršena vlomna tatvina. Ko je legel trgovec in gostilničar Lah k počitku, so menda okrog 1 ure po polnoči prišli tatovi kar z vozom pred gostilno in. trgovino ter izvršili vlom nemoteno. Hiša je precej na samem, gospodar pa je trdno spal in ni prav nič čul tatov, ki so mu premetavali po gostilni in trgovini ter mu odnesli: radioaparat znamke »Schaub«, majhen radijski aparat, nekaj moke, sladkorja, tobaka, cigaret in nekaj gotovine. Vse nakradeno so naložili na voz ter se odpeljali ne-znanokam. Takoj, ko je bila drzna tatvina prijavljena tukajšnji orožniški postaji, so odšle na delo pa-trole, ki poizvedujejo za tatovi, ki bodo prav kmalu v rokah pravice. Tatovi so povzročili Lahu okrog 9000 din škode. V primeru, da bi se kje kdo pojavil in prodajal ukradene predmete, s» naproša, da takoj javi bližn ji orožniški posta j* O Malem šmarnu na Trško goro. Zegnanja ali kakor jih sedaj imenujejo, proščenja, igrajo v življenju našega ljudstva veliko vlogo. So proščenja, ki uživajo velik sloves in ki jih obiskuje velika množica obiskovalcev od blizu in daleč, so pa tudi proščenja, ki privabijo veliko število izletnikov, da vsaj enkrat v letu obiščejo kraj, ki jim je* pri srcu, ki se mogoče prav ob času proščenja pokaže v svoji najlepši in najvabljivejši sliki. — Trška gora pri Novem mestu uživa svoj sloves kot božja pot, ko pride tja o Malem šmaru svojih 4000 romarjev. Prav sedaj v začetku jeseni je pa tudi izlet v vinorodne gorice Trške gore nad vse vabljiv. Iz Ljubljane vozi prvi vlak ob 5.15 in pride v Novo mesto ob 7.27, ima pa nato ob 7.37 tudi podaljšek do Karlovca. Za povratek je pa prav ugoden letni vlak, ki odhaja iz Novega mesta ob 20.20 in pride v Ljubljano ob 22.45. Za te vlake veljajo na praznik, 8. t. m., nedeljske povratne karte. Pričakovati je, da se bodo vabilu na Trško goro kot tudi sicer v lepo okolico Novega mesta odzvali prav številni obiskovalci, ki bodo lahko obiskali Trško goro peš ali pa z avtobusi, ki bodo obratovali ves dan med Novim mestom in Trško goro. 51 Skrivnost smrtne megle »Ne rabim več vašega odgovora«, je dejal hladnokrvno. »Vaše obotavljanje pove zadosti. Poslušajte, Kenntlburyl Z enim od umorjencev so vas komaj pol ure pred zločinom videli skupaj. To je bilo zelo nespametno od vas.« »Oprostite, toda jaz vendar nisem mogel vedeti, da bo pol ure kasneje .. .< >Kaj takega mora človek najprej trezno premisliti«, se je glasil nejasni odgovor. Devorny je brezumno pozijal v Lammerleya. Trajalo je nekaj časa, da je razumel, na kaj je oni meril. »Pa menda vendar ne mislite, da sem jaz morilec?« je odvrnil detektiv. Lammerleyev pogled je začel zbadat?. »Vi ste me napačno razumeli, Kenntlbury«, je dejal tiho. >Tukaj sploh ne gre za verjeti ali ne verjeti. Dejstva govore proti vam. Vaš alibi v gostilni je za policijo zadostoval. Dobro. Me nič ne briga.« Za trenutek je obmolknil in premišljeval. »Meni ne zadostuje«, je s poudarkom pristavil. Devorny je moral počakati. Najprej mora vedeti, kaj heče ta človek od njega. »V kakšnem odnosu ste prav za prav sedaj z mr. Muta-chorom«, je vprašal nenadoma brez vsakega prehoda Lam merley. »Profesor je skoraj dober prijatelj z menoi. Pri njem sem prebil celo zadnjo noč. Klepetala sva tako dolgo, da sem zaradi tega danes zjutraj zaspal in ...« »Mutachora ima neko skrivnost«, ga je prekinil šef. »Ta skrivnost je za me tako dragocena, da ne bom samo ščitil tistega, ki bi kršil postave, temveč mu bom plačal zanjo vsako ceno, ki jo bo zahteval.« Sedaj je bilo na dalni! Devorny je menil, da je položaj kar razveseljiv. Zločinec je poskušal izsiljevati — detektiva! Toda takoj nato ga je prevzel občutek občudovanja za tega moža. Pravkar je imel neki važen razgovor in je bil brez dvoma popolnoma v brezupnem položaju, pa je bil kljub temu v stanju, da bi izigral domnevne adute z ravnodušjem in mirom, ki sta si iskala primere. »Menda se razumeva?« je vprašal Lammerley, ko je De-vorny še zmerom molčal. Detektiv je pritrdil s kimanjem. »Popolnoma, mr. Lammerley.« »Danes smo sedemindvajsetega«, je sp«t povzel besedo šef. »Do tridesetega moram vedeti za to skrivnost. Prvega prihodnjega meseca mi vest ne bo dala več miru. Moral bom javiti policiji, kar vem.« Prezirljivo se je nasmejal, kakor bi hotel s tem pokazati, koliko ljubše bi mu bilo, če bi mogel jasnejše zagroziti. Lammerley se je dvignil. Devorny je razumel, da je bil sedaj pogovor pri kraju ter je prav tako vstal. »Oprostite!« je vzkliknil nenadoma razburjeno. »Sem pri vas nameščen tako kot sem bil prej?« Bilo je odvečno, pa vendar zelo potrebno vprašanje. Brez tega vprašanja bi se Devorny sedaj že moral obrniti in ne bi mogel opazovati v zrcalu, ki je viselo na steni, aktov, ki so bili razprostrti na pisalni mizi. Debel, moder sveženj aktov je ležal na vrhu. Devorny se je moral umakniti nekoliko vstran, šele nato je mogel razbrati napis v zrcalu. »Se razume samo po sebi«, je dejal Lammerlev nekoliko nejevoljno. Toliko bolj prijetno pa se je počutil Devorny, ko je takoj nato stopal po hodniku. Napis na modrem svežnju aktov se ie rrlasil- »Plin L. M. 387-r. XXVI. »Mr. Hobkins, prosim poskrbite za to, da bo izginil mladenič tam z mojega prostora«, se je obrnil nekaj minut kasneje Devorny na vodjo oddelka. Videti je bilo, da je bil Hobkins že prej obveščen od Michauda, kajti dal je brez besede Devornyjevemu namestniku znak, nakar je oni takoj pobral svoje risarije in se preselil k drugi mizi. Devorny se je vsedel na svoje mesto z izrazom in obrazom poveljnika, ki je trdnjavo ponovno osvojil. V resnici pa se ni čutil vseskozi zmagovalca. Zadnjih štiriindvajset ur je zahtevalo od njega mnogo naporov z vsemi nevarnostmi in razburjenji. Čutil se je zbitega in utrujenega, pa vendar si je moral dopovedati, da se je prav za prav boj sedaj šele začel. Naslednji dnevi, morda ure, bodo prinesli odločitev. Kaj mu koristijo vsa njegova odkritja, če sam ne bo vzdržal in jih znal porabiti za zmago? Več kakor v enem samem oziru se je razlikoval ta posebni primer od vseh ostalih, ki jih je dosedaj moral raziskovati. Bil je navajen, da je ravnal po točno določenem načrtu. Bil je navajen, da je bil pri vseh dogodkih gonilna sila. Tokrat ni moglo biti nobenega govora o kakem načrtnem postopku. Videl je samega sebe, kako so ga potegnili dogodki v svoj vrtinec, dogodki, katerih pomen je moeel le slutiti in katerih gonilna sila mu je bila neznana. Od tu in tam Rojstni dan kralja Petra II. so slovesno proslavili tudi v vseh hrvaških krajih. Prvikrat se je zgodilo, da so listi HSS prinesli članke posvečene mlademu kralju in objavili tudi njegove slike. Povsod so se uradnih proslav udeleževali zastopniki občin in stranke. Davi se je pripeljal v Belgrad ban hrvaške banovine dr. Ivan šubašič. V Belgradu se bo zaradi službenih poslov zadržal nekaj dni. Podpredsednik vlade dr. Vladko Maček se je včeraj vrnil v Belgrad. Na postaji so ga sprejeli vsi hrvaški ministri, nakar so vsi skupaj odšli na obisk k Bosiljki Pribičevič, vdovi po pokojnem drugem predsedniku Kmečko demokratske koalicije Svetozarja Pribičeviča. Obisk dr. Mačka pri Pribičevičevi vdovi je v zvezi s sklepom Kmečko demokratske koalicije, da bodo prepeljali truplo Svetozarja Pribiče ča iz Prage v domovino. Več tujih ladij, ki iih je vest o vojni vrtu' doletela na Sredozemskem morju, se je zateklo v jugoslovanska pristanita. Prva je bila nemška ladja >Aegina«, ki je vozila v Brajlo v Romuniji, da bi se založila z žitom. Ladja je dobila radio-telegrafski ukaz, naj takoj odpluje v jugoslovansko pristanišče. Ladja se je predvčerajšnjim zasidrala v splitskem pristanišču. Kmalu nato sta pripluli dve mali jahti, ena amerikanska, druga pa holandska. Končno pa je priplula tudi neka večja italijanska ladja, ki je kupila večjo količino premoga in odplula nato dalje. Pričakujejo pa, da se bo v naša pristanišča zateklo še več tujih ladij. Bana vardarske banovine Hajduk-Vcljkovi-ča je ubil včeraj v Skoplju odpuščeni policijski uradnik Bogoljub Ivaniševič, Ban Hajduk ^elj-kovič se je dopoldne udeležil svečane službe božje za rojstni dan kralja Petra 11.. nato pa odšel na banovino, kjer je bil svečan sprejem. Ko je bilo to končano, je ban odšel pred častniški dom, kjer je igrala vojaška godba. Vsedel se je za mizo in gledal na ulico. Tedaj pa je pristopil k njemu Ivaniševič držeč v roki časopis. Nenadejano sta padla dva strela, od katerih je eden zadel bana v glavo, drugi pa v levo stran prsi. Ban se je zgrudil, prisotni pa so skočili nad morilca in mu preprečili, da bi samemu sebi sodil. Ljudie so ga hoteli sicer iztrgati in linčati, toda policajem se je z veliko muko posrečilo, da so razjarjene ljudi odgnali. Preiskava je ugotovila, da je bil Ivaniševič odpuščen iz službe zaradi izgredov, ki jih je stalno povzročal. Včeraj zjutraj mu je bil sporočen ta odlok. Ivaniševič je vzel samokres, nato pa kupil časopis. Vanj je skril orožje in ga držal v roki, kakor da bi nosil le. skupaj zvit časopis. Truplo bana so položili v banski palači na mrtvaški oder. Pogreb bo pa v Belgradu. Uredba, g katero se je ustanovila driavna osrednja prodajna centrala za sladkor, 6e bo na zahtevo pridelovalcev sladkorne pese izpopolnila. Uredba z zakonsko močjo, ki je bila objavljena konec preteklega meseca, .je določala, da bodo v odboru prodajne centrale zastopniki tovarn in državnih uradov, toda brez zastopnikov sadilcev. Kmetijska zbornica y Novem Sadu je zaradi tega protestirala in zahtevala,' d H. se pravila prodajne centrale spremene v (oljko, da bodo imeli tudi pridelovalci, ki so pozneje. tudi potrošniki sladkorja, evoje zastopnike ‘v 'prodajni centrali, da bodo lahko nadzorovali delo pridobitnikov. Ta zahteva je naletela na pristojnih mestih na razumevanje in je bila v kmetijskem ministrstvu sestavljena posebna komisija, ki bo to vprašanje uredila. Bombai so začeli pospravljati s polja ▼ južni Srbiji. Obrati ga morajo prej, preden nastopi jesenska slana, ki je najhujši uničevalec bombaža. Donos bo letos mnogo večji kakor lani. Računajo, da bodo pridelali čez milijon kilogramov očiščenega bombaža, katerega bodo vsega pokupile domače tekstilne tovarne, ki so prisiljene seči po domačem pridelku, ker ne dobe zadosti deviz, da bi si to blago nakupile v tujih drža,vah. Če bo tako stanje trajalo še dalj časa, se bo domača proizvodnja bombaža zelo dvignila in bo v nekaj letih že mogla pokriti vso domačo potrebo. Profesorja, ki je dijakom za nagrado popravljal rede iz latinščine, so vzeli v precep na sodišču v Smederevu. Profesor Ladislav Mik je imel pomagača v osebi akademika Avramoviča. Slaba plača, ki jo dobivajo profesorji, je Mika pripeljala do tega, da je začel -učencem popravljati rede, če so mu dali večjo nagrado. Okrog 40 dijakov se je okoristilo s to ugodnostjo, dokler ni vsega izvedel ravnatelj in spravil profesorja pred 6odišče. Mik je sicer trdil, da je nedolžen, toda dijaki so ga težko obtoževali in navajali posamezne primere, v katerih se je profesor pregrešil. Sodišče je Mika obsodilo na leto dni zapora in na izgubo državne službe, njegovega pomagača akademika Avramo-viča pa na sest mesecev zapora. 60 letnega pastirja je s svojima dvema hčerkama ubila kmetica Kristina Jovanovič iz Ku-dreza pri Velikem Gradištu. Starec Radojica Novakovič je zalotil Jovanovičeve krave na tujem pašniku. Pognal jih je s travnika in odgnal na občino. Ko je stopal mimo Jovanovičeve hiše pa je iz nje planila Kristijana in zahtevala, da njene krave nažene v hlev. Ker se Radojica ni pokoril ukazu be6ne žene, je Kristijana pograbila za motiko in začela starca neusmiljeno klestiti. Na pomoč sta pritekli še njeni hčerki in z združenimi močmi so pobile starca na tla. Radojica je čez kratek čas nato umrl, ker so mu divje žene razbile glavo. v«* ie zgorel motociklist Ivan Blndski iz Daruvarja. V okolici ie kupil motor in se z njim v mraku odpelja 1 P . . 1 Nenadoma je začutil mokroto VsVolan«. Lepa fantovska in dekliška prireditev v Guštanju Guštanj, 6. septembra. Ob 8 je bil sprejem gostov in sprevod skozi trg. 2ivahno vzklikanje našemu kralju, domovini in našemu voditelju dr. Korošcu je pokazalo, da smo tudi mi zvečine vsi še dobri Slovenci in zvesti Jugoslovani. Iz mladih grl je planila naša fantovska himna, poudarjena ob zvokih jeklar-niške godbe. Sledila je sv. maša, katere so se udeležili vsi navzoči. Po večernicah je sledil telovadni nastop na letnem telovadišču pred še ne povsem dograjenim Prosvetnim domom. Po pozdravnem govoru gosp. Kotnika iz Maribora in še dveb predstavnikov Mariborske podzveze je bil telovadni nastop. Zelo enotna izvedba vaj, prostih, simboličnih ali ritmičnih, ubrano petje nastopajočih iti vzoren red ob nastopu je v vseb navzočih vzbudil val navdušenja in odobravanja. Posebno vaji >Oj Doberdob« in »Nebo žari< sta marsikomu izvabili golzo v oko. Tudi na drogu izvajane točke so bile tehnično dovršene in je bil vsak telovadec nagrajen s ploskanjem in vzklikanjem. Krat Barometer-sko stanje Tempera l uru v C1 n » » — fiC 1 % i” a C C <1 o rt *- 1= Veter (-iiner, i n kosti Pada- vine . « ° > ec , KZ. '“g °e a s vrsta j Ljubljana 767 0 10-4 14-4 91 5 N, 59 dež Maribor 7673 22-0 111) 80 4 NVV-, — — Zagreb 7652 25-0 16 0 80 1 NE, 3-t dež Belgrad 765 8 25'U 160 50 5 NE, 10 0 dež Sarajevo 7636 23"0 130 80 10 0 — — Vis 7j15 211) 16-0 00 10 SE, — — Splil 761 S 25-0 22-0 70 10 SE. — — Kumboi 762-4 2'.M 210 80 10 SE: 4-0 dež Rab 762'8 241) 15-0 70 8 NNE 20-> dež OuDrovmi- 7617 27 0 10-0 60 1 SVVs 14-1 dež Vremenska napoved: stalno in topleje vreme. Zmanjšanje oblačnosti, Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Koledar Danes, četrtek, 7. septembra: Regina. Petek, 8. septembra: Rojstvo Marije Device. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar. Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste-Zalo*ka cesla. Mestno zdravniško dežurno službo bo od četrtka od 8 zvečer do petka do 8 zjutraj opravljala mestna zdravnica dr. Žitko Jožica, Pleteršnikova ul št. 15-1.. tel. št. 47-64. Mladinska prireditev na Rakeku, ki bi morala biti jutri, je odložena na nedoločen čas. Sattnerjev mladinsko pevski zbor i* Ljubljane bo priredil v nedeljo 10. septembra koncert v Žireh. Predprodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta. Dekanat juridične fakultete v Ljubljani obvešča. vsi gg. slušatelji-ce, ki nameravajo v jesenskem izpitnem roku polagati pravnozgodovinski^ državni izpit, se pozivajo, da vložijo svoje prošnje za pripustitev k izpitu najkasneje do 20. septembra t. 1. Prošnje, ki morajo biti kolkovane s kolkom za 200 din, je treba nasloviti na dekanat juridične fakultete v Ljubljani. Začetek izpita bo dekanat objavil s posebnim razglasom na oglasni deski juridične fakultete. Nagradno tekmovanje jugoslovanskih hanin-nikarjev na Ljubljanskem velesejmu bo letos na nedeljo. 10. sept. Tekmovalo se bo v šestih skupinah: diatonična harmonika, kromatična harmo- i mladinsk<> tekmovanje za tekmovalce do 10. leta na diatonični ali kromatični harmoniki; profesionali, proizvajalci in trgovci harmonik, ansambli, tekmovanje za prehodni pokal na diatonični m kromatični harmoniki in naslov jugoslovanskega prvaka za leto 1939-40. "■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Enoletni trgovski tečaj v Novem mesto. Sprejema samo omejeno število učencev(eaik). Nem- i rilet?°' ^°'n'na 150 din Dobra stanovanja dm «x). Vpisovanje dnevno. Začetek pouka 11. septembra. Zahtevajte prospekt. Variete na letošnjem velesejmu je prav zares senzacija za Ljubljano. Zamišljen in poln skrbi se vendarle odločiš, da si privoščiš dve uri oddiha m zabavo, pa v variete. In nisi se zmotil. Kar mine te vsa živčnost, ko začno artisti izva-i™ euv°i. program, ki je v vsakem oziru na višku. Akrobati kažejo moč svojih mišic in ne moreš se nf«“diti njihovi gibčnosti in spretnosti. Zamorci . _ , —*--— 11 JU # _______ ___ plešejo, da se še gledalcem privzdignejo pete. žongleretvu žanjejo Triki umetnikov v japonskem «mjeio odobravanje publike, za smeh in dobro voljo pa skrbi muzikalni klovn, ki imenitno igra na razne instrumente. Eleganten plesni par zapleše tango, ne kakor smo ga vajeni s plesišč, ampak tako, da šele pri takem izvajanju spoznaš lepoto tega plesa. Višek vsega večera pa nastopi, ko se pojavi na odru tjulenj s svojo mično dreserko, ki Je bila v stanju priučiti ga takih umetnij. Tjulenj sijajno žonglira z žogo, balancira po vrvi, poje in pleše ter igra na poseben instrument najmodernejši ples Lamberth Wook. Popoldanska predstava je ob štirih, večerna pa ob osmih. Repertoarni načrt mariborskega gledališča, iz katerega se bodo črpala dela za sez. 1939-40. Drama: Slovenska dela: Cankar - Skrbinšek: Hlapec Jernej in njegova pravica; Finžgar: Veriga; Golouh: Krisalida: Kreft: Celjski grofje. Srbohrvaška dela: Senečič: Slučaj z nlice; Nu-šič: Mister Dolar; Plaovič-Djokovič: Slovo na mostu. Ruska dela: Čehov: Utva; Gorki: Na dnu; Osirovskij: Gozd; Tolstoj-Bor: Vstajenje. Angleška dela: Milne: Gospod Pim prihaja mimo; ONeill: Ana Christio: Shakespeare: Othe- lo in Hamlet; Shaw: Liceinerci. Italijanska dela: Benedetti: 30 sekund ljubezni: Goldoni: Laznik. Francoska dela: Moliere: Namišljeni bolnik. Nemška dela: Klabnnd: Praznik cvetočih črešenj; Schiller: Kovarstvo in ljubezen, špansko delo: Lope de Vega: Pametna norica. Finsko delo: Vuolijoku: Zene na Niskavuoriju. Norveško delo: Hamsun: V krempljih življenja. Madžarsko delo: Bekefi: Neopravičena ura. Opera: Risto Savin: Lepa Vida; Auber: Fra Diavolo: Puccini: Tosca. — Opereta: Beneš: Navihanka; Primrl: Rosemarie; Jones Geisha-Plan.uette: Cornevilleski zvonovi; Rasberger: Zaroka na Jadranu. — Pa tudi morebitne druge uspele slovenske in tuje novosti niso izključene. Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 20. Četrtek, 7. septembra: Zaprto Petek, _ 8. septembra; »NeopraviSena u Izven. Znižane cene od 20 din navz Sobota, 9. septembra: Zaprto Opera — Začetek ob 20. Četrtek, 7. septembra: »Plesni večer n« izvirno 6imfomcno^ glasbo«. Gostuje Lidija Wisia-kova. Izven. Znižane cene. Petek, 8. septembra: >Traviata«. Gostujeta Zlafa Gjungjenac in Josip Gostič. Izveav ... september: »Trubadur«. Gostuje Mira Basiceva. Izvem. Znižane cene. Občinstvo opozarjamo na razpis abonmana za letošnjo gledališko sezono 1939-40. Prednosti abonmana so zelo velike, saj nudi občinstvu 30 do 40/o popusta na običajne dnevne cene ter mu daje možnosti, da vidi bogati spored, ki obsega v drami 20, v operi pa 18 predstav. Abonma je plačljiv v desetih mesečnih obrokih. Brezobvez-ne informacijo in prijave za abonma vshk dan do 16. t. m. od 10 do 12 in od 15 do 17 v veži dramskega gledališča. Lojae Pajtler: Sele na tem zidu je bil razpet šotor, ki ga je podpiral v sredi močan drog. Vrvi eo bile pričvrščene na močne kline, ki so bili zabiti v zid. Zdelo se je, da bi bilo res težko šotor podreti, toda vseeno sem imel priliko videti, da je vse to še veliko preslabo narejeno, da bi moglo kljubovati divjim peščenim viharjem, ki v teh pokrajinah strašno razsajajo. Ob enajstih so se tudi drugi vrnili in so se zgrudili na postelje, utrujeni bolj od vročine ko od dela. Opoldan sem bil določen, da prinesem kosilo za svoj šotor. Vsak šotor ima skupno posodo za osem ljudi. Te so bile že vse postavljene pred kuhinjo. Kuhinja je bila i* opeke, streha pa pločevinasta. Narava sama je skrbela za dobro odvajanje dima, kajti zid in pločevinasta streha eta bila polna lukenj. Kuhar nam je po vrstnem redu šotorov razdelil polne posode, nakar jo je vsakdo odnesel v svoj šotor in tam spet razdelil hraino ostalim prebivalcem šotora. Hrana je obstajala ponavadi iz juri o, mesa v omaki, močnate jedi in ka- li ih piškotov, poleg tega pa smo dobili še kruha in četrt litra vina. Vsega je bilo dosti in dobro je tudi bilo. Za kosilo smo vsi prebivalci šotora posedli kam na prosto in natepavali jed, da se je kar kadilo. Kosilo, ki ga ni bilo nikdar preveč, čeprav je bilo obilno, je bilo vedno najprijetnejše delo v Legiji. Ko sem bil gotov z razdeljevanjem, sem se še sam najedel. Po končanem kosilu sem odnesel posodo pred kuhinjo, da bi jo pomil. Ko sem prispel do kuhinje, je bilo ponavadi že polno drugih okrog čebra, napolnjenega z gorko vodo. Ker se nisem hotel riniti med prve, sem moral posodo pomivati v vodi, ki je bila že popolnoma gosta. Zaradi tega nisem mogel kaj sile poče-diti ostankov jedi in sem potem posodo kar zbrisal, ne da bi jo pomil. Popoldne smo imeli ta prvi dan tri ure prosto, nato so nam ob pol treh spet odkazali delo. Mene so pridelili v skupino, ki je morala nalagati opeko na tovorne avtomobile. Delali smo prav po vojaško, to se pravi, kar se da počasi. Komaj do pol šestih smo naložili avtomobil, čeprav nas je bilo nič manj ko osem. BEG IZ IUDSKE LEGI O E »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik *b 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/II1 Telefon 4001 do 4005. Uprava- Kopitarjeva ulica # Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: in*. Jože Sodja. - Urednik: Mirko Javornik. - Rokopisov ne vračamo Z dolgim uradnim poročilom o pogajanjih pred izbruhom sovražnosti Nemci dokazuiejo, da nisi krivi vofne Še vedno trdijo, da so morali s silo nastopiti proti sili Berlin, 6. septembra. A A. DNB: Nemška vla-a je objavila obširno uradno poročilo o poteku ;>ogajanj, ki so se vodila, preden so izbruhnile sovražnosti z namenom, da bi se na miren način rešil nemško-poljski spor. Poročilo predvsem poudarja, da je nemška vlada večkrat obvestila tako ingleško kakor poljsko vlado, da ne more trpeti stanja, ki je obstojalo med obema državama. V ta namen je podvzela več korakov, kar se vidi iz sledečih dokumentov: 1. Nemška vlada je opozorila angleško in poljsko vlado na dejstvo, da gospodarski ukrepi, ki jih je Poljska podvzela neizzvana proti Gdansku, silijo svobodno mesto Gdansk, da išče druga sredstva in druge poti za svoj uvoz in izvoz. Poljska vlada je odgovorila z noto, ki je bila izročena nemškemu veleposlaniku v Varšavi 10. avgusta in v kateri je poudarila, da smatra poljska .lada vsako intervencijo rajha glede Gdanska za napadalno dejanje, ker s tem škoduje poljskim pravicam v Gdansku. 2. Neville Chamberlain, angleški predsednik vlade, je poslal 22. avgusta osebno pismo Hitlerju pod vtisom vesti o bližnjem nenapadalnem paktu med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. V tem pismu poudarja Chamberlain trdno odločnost angleške vlade, da izvrši vse ukrepe, ki jih veleva zveza Velike Britanije s Poljsko. Prav tako je izjavil, da bi bilo potrebno, da se upostavi ozračje zaupanja in da se vsi problemi med Nemčijo in Poljsko rešijo s pogajanji in s pogodbo, ki bi bila mednarodno zajamčena. Hitler je že 23. avgusta odgovoril na to pismo in navajal prave vzroke krize v odnosih med Nemčijo in Poljsko. Zlasti je poudarjal, da je že meseca marca letos stavil svoj znani velikodušni predlog. Istočasno je ugotovil, da so tedaj na angleški strani širili lažnive vesti o nemški mobilizaciji proti Poljski, kakor tudi neresnične vesti o namerah Nemčije, da bo napadla Madžarsko in Romunijo. Pristavil je, da mu je znano jamstvo, ki sta ga Velika Britanija in Francija dala Poljski in da je to jamstvo ohrabrilo poljsko vlado, da je odklonila nemško ponudbo in celo začela z vrsto terorističnih dejanj proti nemškemu prebivalstvu na Poljskem in da je hotela gospodarsko uničiti Gdansk. Hitler je pristavil, da izjavlja, da se Nemčija ne bo dala prestrašiti in da bo Nemčija nadaljevala s politiko, ki gre za tem. da se zagotove njene življenjske pravice. 3. Čeprav so tako imenovano pismo predsednika vlade z dne 22. avgusta kakor vsi govori, ki so jih dan kazneje imeli britanski državniki, dokazovali, da v Veliki Britaniji nimajo razumevanja za stališče Nemčije, je vendar Hitler izdal sklep, da naredi še en poskus, da bi prišel do sporazuma z Veliko Britanijo. 25. avgusta je Hitler sprejel angleškega veleposlanika in mu ponovno popolnoma odkrito razložil, kako razume položaj ter mu istočasno pokazal osnovne črte obširnega sporazuma med Veliko Britanijo in Nemčijo, ki naj bi veljal za dolgo vrsto let in katerega bi bil Hitler pripravljen ponuditi angleški vladi, čim bi bilo razčiščeno vprašanje Gdanska in koridorja. 4. Medtem ko je angleška vlada pretresala poročilo, ki ga je na ta način Hj.tler dal angleškemu veleposlaniku v Berlinu, je prišlo do lz- Z letoSnjega jesen, velesejma: Razstava zelenjave. menjave pisem med francoskim predsednikom vlade Daladierom in Hitlerjem. Hitler je v svojem odgovoru ponovno izčrpno prikazal stališče Nemčije glede odnosov med Nemčijo in Poljsko in ponovno poudaril svojo trdno odločnost, da prizna sedanjo mejo med Nemčijo in Francijo kot dokončno. 5. Angleška vlada je v svojem odgovoru, ki je bil poslan 28. avgusta zvečer na pismo Hitlerja od 25. avgusta, izjavila, da je pripravljena upoštevati zamisel nove ureditve nemško-agleških odnošajev. Angleška vlada je dalje sporočila, da je od poljske vlade dobila precizno izjavo, da je pripravljena stopiti v neposredna pogajanja z nemško vlado o vseh nemško-poljskih vprašanjih. Angleška vlada je pristavila, da mora po njenem mnenju biti uspeh teh pogajanj zajamčen. Predlogi poljske vlade pa so bili taki, da so bili upravičeni veliki dvomi v njeno dobro voljo, kakor tudi v to, da ona iskreno misli stopiti v neposredni sporazum z vlado rajha. Kljub temu je Hitler dne 29. avgusta popoldne v odgovoru, ki ga je izročil angleškemu veleposlaniku, sprejel angleški predlog in izjavil, da vlada rajha pričakuje, da bo prišla dne 30. avgusta v Berlin neka poljska osebnost, ki bo imela s seboj vsa potrebna polnomočja. Istočasno je vodja rajha sporočil, da bo vlada rajha takoj izdelala predloge, ki bi omogočili rešitev spornih vprašanj in bi to rešitev obe stranki lahko sprejeli in da bo načrt objavil angleški vladi še pred prihodom poljskega (opolnomočenca. V teku 30. avgusta na prispela v Berlin nobena oseba, ki bi bila opolnomočena od poljske vlade, niti ni prišlo v Berlin nobeno sporočilo angleške vlade, da je v tem smislu storila kake korake. Nasprotno je vlada rajha dobila istega dne obvestila, da je Poljska odredila splošno mobilizacijo. Šele malo pred polnočjo je izročil angleški veleposlanik novo spomenico, v kateri pa ni bilo nobenih podatkov, ki bi pomenili dejanski napredek v pogajanjih o nemško-poljskih vprašanjih, temveč je bilo v tem odgovoru samo sporočilo, da bo odgovor vodje rajha danes odposlan poljski vladi. Zraven je bil pristavek, da angleška vlada ne smatra za primerno, da bi se nemško-poljska neposredna pogajanja začela že 30. avgusta. 7. Tega dne poljski opolnomočenec ni prišel in po tem takem ni bil izpolnjen pogoj, da bi se sporočilo angleški vladi stališče vlade rajha o temelju morebitnih pogajanj. Kljub temu pa so bili angleškemu veleposlaniku, ko je izročil imenovano angleško spomenico, takoj sporočeni predlogi, ki jih je vlada rajha medtem izdelala. Ti predlogi 60 bili do podrobnosti objavljeni. Namesto, da bi bil imenovan poljski opolnomočenec, je poljski veleposlanik v Berlinu dne 31. avgusta popoldne sporočil ministru zunanjih zadev raijha, da nima polnomočja, temveč da je dobil samo ukaz, naj predloži izjavo ustmeno. Na vprašanje ministra zunanjih zadev rajha, če bi mogel poljski veleposlanik tudi sicer te predloge vlade rajha skupaj z ministrom zunanjih zadev rajha dejansko pretresati, je dal poljski veleposlanik lasen in odklonilen odgovor. 8. Vlada rajha }e moraia na podlagi tega ugotoviti, da je zaman čakala na prihod poljskega opolnomočenca, ter je 31. avgusta sporočila javnosti nemške predloge in jim dodala kratek prikaz historijata, kako je prišlo do teh predlogov. Za vse te predloge je izjavil poljski poslanik, da se ne morejo sprejeti. 9. Ker so bile na ta način izčrpane vse možnosti za mirno rešitev poljsko-nemških vprašanj, je vodja rajha uvidel, da mora proti sili, katero je Poljska že dalj časa uporabljala proti Gdansku ter nemškim državljanom v Poljski in končno proti sami Nemčiji s teta, da je v mnogih primerih kršila meje, nastopiti s silo. 10. Zvečer 1. septembra sta izročila veleposlanika Velike Britanije in Francije nemškemu zunanjemu ministru dve skladni noti, v katerih zahtevata, da Nemčija umakne svoje čete s poljskega ozemlja, ter v njih izjavila, da bosta nujni vladi za primer, če bi rajh odklonil to zahtevo, takoj izvršili svoje obveze do Poljske. Zunanji minister rajha je obema poslanikoma odgovoril, da Nemčija mora odkloniti vsebino teh not, zlasti pa stavek, da je Nemčija napadalec. 11. Da bi se preprečila vojna nevarnost, ki je pretila zaradi teh dveh not, je Mussolini poskušal sklicati konferenco, na kateri bi se rešil poljsko-nemški spor. Francija in Nemčija sta sprejeli ta Mussolinijev predlog, toda Velika Britanija ga je odklonila. Kakor znano je v. Ribbentrop 2. septembra sporočil italijanskemu veleposlaniku, da Nemčija sprejema ta predlog. 12. Dne 3. septembra ob 9. dopoldne je prispel angleški veleposlanik v nemško zunanje ministrstvo in izročil noto ultimativnega značaja, s ka- dišča, kjer naj bi bili oddali orožje, nas je zajel rjav oblak drobnega peska, da nam je jemalo vid in je bilo orožje takoj polno prahu. Zajel nas je hamsin, peščeni vihar. Naša skupina se je vrnila domov zadnja. Vsi drugi so med tem časom že čepeli v šotorih in bili veseli, da so tako zgodaj končali z delom. Ko smo pritekli v šotor, je vstopil še dežurni in nam ukazal, naj pričvrstimo m pritegnemo vse vrvi. Nekaj nas je šlo iz šotora, a zunaj je razsajal že tak vihar, kot ga Še nikoli nisem doživel. Metal nam je oblake drobnega peska v obraz, da sem ga čutil, kot bi me kdo zbadal z iglami. Na mah sem živo začutil, da sem v Afriki in sem si lahko mislil, kako mora biti pri duši karavani, ki jo v peščeni puščavi zaloti ta slepeči orkan. Potrudili smo se, kolikor smo 6f> mogli, da bi utrdili šotor, kar je bilo v takem hudem viharju sploh mogoče. Potem smo se vrnili na varno. Med teni časom je bilo že vse v šotoru pokrito s plastjo rjavega prahu, ki ga je veter gnal skozi še tako majhno luknjico v platnu. V začetku sem se jezil, da bom moral drugo jutro posteljnino znova izpra-šiti, potem me je jeza ob važnejših rečeh minila. V šotoru je bilo tako temno, da skoraj ničesar nismo več videli. Drog, na katerem je šotor slonel, ee je nevarno majal. Pri tem delu sem ostal štirinajst dni. Čez štirinajst dni so nas vprašali, kdo se hoče prostovoljno priglasiti k strelskim vajam. Mislil sem si, da se jih bo oglasilo mnogo, a jih je bilo komaj pet in dvajset. Tisti, ki smo se oglasili za streljanje, smo imeli ono popoldne prosto. Naslednje jutro smo se zbrali pred skladiščem orožja (v šotorih orožja nismo smeli imeti), kjer so nam razdelili puške in strojnice. Dvajset nas je dobilo puške, šest pa strojnice. Z njimi smo odkorakali kake pol ure od šotorišča na pusto ravan. Tam so se v nedogled razprostirale obširne peščene planjave in tam smo se vadili streljati vsak dan dopoldne in popoldne, ne da bi se kaj brigali, kaj bi utegnilo biti z Arabci, ki 60 tod okoli hodili. Naš oddelek je vodil podporočnik, ki je čez teden dni poslal vse slabše strelce nazaj na delo. Zato so prišli spet novi, tako da nas je ostalo vedno enako število. Ker nisem bil slab strelec niti s puško, še manj pa s strojnico, sem ostal pri tem oddelku, dokler nismo šli na velike manevre, potem pa na vojni pohod v Arbalou. Neko dopoldne smo z veliko vnemo pokali, ko se je Začelo nenadno temniti. Takoj nam je poveljujoči častnik ukazal, naj poberemo tarče in se nemudoma vrnemo. Toda še preden smo prišli do skla- tero daje vlada Velike Britanije vladi rajha rok 2 ur, da umakne nemške čete s poljskega ozemlja. Če Nemčija te zahteve ne bo spreiela, 6e smatra Velika Bitanija, da je v vojnem 6taniu z Nemčijo. Nemškemu odpravniku poslov v Londonu je bila izročena ob 11.15 nota, v kateri je bilo sporočeno, da je med obema državama počenši ob 11 dne 3 septembra nastopilo vojno stanje. Kasneje je nemški zunanji minister izročil nemškemu veleposlaniku v Berlinu spomenico vlade rajha, v kateri izjavlja, da nemška vlada odklanja ultimativno zahtevo angleške vlade in v kateri je podal dokaze, da pade odgovornost za V6e na poljsko vlado. Podoben korak je 6toril tudi francoski veleposlanik, ki ie tudi poslal nemški vladi ultimativno noto, da do 17 umakne svoje čete s Poljske. Poslanik je ob 17 izjavil, da ima neprijetno dolžnost, da sporoči vladi raijha, da je francoska vlada prisiljena, da od 17 izvrši 6voje obveze do Poljske. Zunanji minister v. Ribbentrop je končal razgovor s francoskim veleposlanikom z izjavo, da no6i francoska vlada vso odgovornost za trpljenje, ki ga bosta preživela oba naroda, če Francija napade Nemčijo. Pritlikavci za svoje človečanske pravice Na letošnjem kongresu v Newyorku bodo zahtevali popolno enakopravnost z ^velikimi" S svojo usodo so danes v veliki meri nezadovoljni tudi pritlikavci. Čutijo se vedno bolj zapostavljene, brez pravic. Kot drugi normalni ljudje, so tudi oni organizirani in vselej, kadar zborujejo, sprejmejo kakšne sklepe, s katerimi skušajo zboljšati svoj položaj in si priboriti nekaj novih pravic, takšnih, kakor jih imajo »velikani«. Ker se čutijo čedalje bolj zapostavljene in preganjane, so sklenili letos meseca septembra prirediti v Newyorku svetovni kongres, na katerega so vljudno vabljeni zastopniki z vsega sveta. Vse svoje upanje polagajo v ta kongres in bo zato tudi udeležba gotovo polnoštevilna. Ne bodo se na njem morda pritoževali nad tem, ker jim je narava dala pritlikavo postavo — proti temu pač ni pritožbe —, pač pa bodo nastopili proti čisto nečemu drugemu. Nastopili bodo proti velikim, to se pravi, proti »visokim« oziroma »dolgim« ljudem, da jih ne bi več tako zapostavljali in jim privoščili isto, kar sami lahko uživajo, kar sami smatrajo za svoje življenjske pravice. Gre za to, ali imajo tudi pritlikavi ljudje pravico do življenja, prav tako kot ostali, ali ne. Normalno visoki ljudje pravijo, da je nimajo. Zato so pritlikavci sklenili na svojem oktobrskem kongresu ponovno in tokrat najodločneje nastopiti. Njihove zahteve, ki jih imajo do »velikanov«, niso niti malo pretirane, tako zatrjujejo sami. Nekateri pravijo, da bodo tokrat pritlikavci zahtevali, da se zanje narede njim primerne hiše, vlaki in stanovanja. Toda to ni res in za to na letošnjem oktobrskem kongresu v Newyorku ne bo šlo. Prizadevali se bodo v prvi vrsti za to, da bi jih »veliki« ljudje razumeli, oziroma hoteli razumeti, ko bodo stavili svoje zahteve. Hočejo predvsem, da bi normalno veliki ljudje več ne postopali z njimi kot z otroki, pač pa kot z enakopravnimi. Zato jih ne bi smeli smešiti, govoriti o njih z nekakšnim posmeškom ali zapostavljanjem. V njih morajo Naš stari inanee Errol Flynn, ki ga pomnimo ii filmov »Poročnik indijske brigade« in »Robin Hood«, igra letos glavne vloge v celi vrsti velikih filmov družbe Warner Bross. Naša slika ga kaže kot glavnega junaka v barvanem filmu >In nastalo je novo cesarstvo«. videti čisto enakopravne ljudi. Predvsem bi morali pritlikavci — kakor se vidi iz njihovih zahtev — imeti čisto enake ugodnosti, prednosti in olajšave kot drugi. Treba je preprečiti, da bi jih smatrali za desetletne otroke, čeprav so res približno tako veliki. Pritlikavce dalje zelo boli, da se tu pa tam kak »liliputanec« poroči z »velikanko«. Tudi s tem vprašanjem se bodo bavili na newyorškem kongresu in bodo najstrožje nastopili proti takšnim ženitvam. Že do sedaj so vedno vztrajali pri tem, da se mora vsak od njih, če se hoče poročiti, prej dati zdravniško pregledati. Zdaj pa gre tudi za to, da bi se določila starost, kdaj se sploh sme kdo med njimi poročiti. Bavili se bodo dalje z vprašanjem posebnih domov, namenjenih za ostarele in onemogle pritlikavce. Ustanoviti nameravajo stalni svet, ki bo reševal najbolj pereča vprašanja. Kakor se torej vidi iz zgoraj omenjenega, bo na dnevnem redu newyorškega kongresa precej vprašanj, ki jih bodo skušali rešiti v korist »lili-putancev«. Verjetno je, da jih bodo v načelu tudi rešili, najbrž pa ne bodo dosti dosegli, ker se »veliki« ne bodo preveč ozirali na njih zahteve. Ali je pritlikavcev res toliko na svetu, da je tako nujno rešiti vsa njihova vprašanja, kakor jih zastavljajo. Sami pravijo, da jih ni tako malo, da bi jih svet lahko kar tako preziral. Še največ jih je baje na Madžarskem. S tem hočejo tudi utemeljiti, zakaj živi njihov voditelj ravno na Madžarskem. Imenuje se Gerencfer in ima svojo »rezidenco« v Budimpešti On je baje izjavil, da bodo pritlikavci na letošnjem svojem kongresu sprejeli razne uredbe, ki jih bodo seveda morali sami izvesti. Celo o vsebini teh zahtev se je že nekaj zvedelo. V Budimpešti nameravajo ustanoviti mednarodni urad dela za pritlikavce. V mislih imajo tudi graditev mednarodne bolnišnice, ki bi bila urejena nalašč za te »male« ljudi. Zgraditi nameravajo tudi dom za svoje starčke in onemogle. Denar za vse te zgradbe naj bi dali vsi pritli-svetu. Zato je seveda najprej treba organizirati nabiralno akcijo. Od te pa je gotovo načrti uspeli”0’ *“ b°d° pritHkavci 8 temi sv0-'imi 7.. 7. 8&ptefnbr&! 26 . fa »Imi fcvioar skih (plošče) — 12.45 Poročila 3« xr*T povedi v- 1B.30 Baiertrra »la#ba, Radi j«ki orkester — 14 Napovedi - 18 Preno? z velesejma - 18.40 Slovenca1» Slovence (r jb, Budolf Kolarič) - 19 Na-pjavedi, poročila — Deset minut zabave — Ifi 40 ?rarvT ^ Pevski kvartet