Poštoina plačana ˇ gotorinJ. Izhaga v pondeljek in pecok. Stane mesečno Din 7—, za inozemstvo Din 20*—. Račun pri požtno -čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova Sfroba Cena 1 Din. Redakcija in up/ava: Cclje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 26. Celje, pondeljek 31. marca 1930. Leto XII. Občni zbor Slovenskega obrtnega dništva v Celju V cetrtek 27. t. m. ob 8. zvečer je iinelo Slovensko obrtno društvo v Celju svoj 38. redni letni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil predsednik g. Vinko Kukovec. Po pozdravu in konstatiranju sklepčnosti se je gosp. predsednik spomnil obeh v teku leta umrlih članov gg. Mihaela Altzieb- lorja, in Martina Kolška. Nato je ori- sal zgodovino nakupa Obrtnega do- ma v CeJju. Zapisnik zadnjega obč- nega zbora je bil odobren. lz tajniškega poročila, ki ga je po- dal g. Žabkar, posnemamo: Zadnji redni letni občni zbor se je vršil 21. marea 1929. Društveni od- bor je po možnosti izvršil sklepe zad- njega občnega zbora? v kolikor nm je pač dopuščal čas in razmere. Med letom sta nas zapustila za vedno dva zvesta elana. Prvi je unirl g. Miha Altziebler, ki je bil član dru- štva od ustanovitve. Vedno je paz- Ijivo zasledova), dokler so mu do- puščale moči, razvoj društva. V dru- gič je posegla smrt v vrste organizi- ranega obrtništva in ugrabila v naj- boljših letili našega dolgoletnega člana in delavnega odbomika dru- štva g. Martina KolSka. Društvo je imelo ob zadnjem obč- nein zboru 118 članov, od ten sta umrla 2, izstopilo jih je 16, pristo- pilo je med letom 8 članov, tako da šteje danes društvo 108 članov. Od- bor je imel mecl letom 2-4 rednih sej, torej vsak meseo po dve. Poleg tega pa je bilo še veliko sestankov in raz- govorov zaradi Obrtnega doma. Prireditvi sta. bili dve in sieer Martinov večer, ki je prinesel skro- men dobiček G50 dinarjev in običaj- ni Obrtni ples, ki je letos proti vsa- kemu pričakovanju gmotno zelo uspel. Prinesel je nad 10.000 Din či- stega dobička, za kar se je zahva- liti pridnim in neumornim članom vescličnega odseka in damam, ki so sodelovale. NajveCje delo društvenega odbora je bil nakup bivše Pachiaffovc hiše oz. tvornice Zlatarke v Gledališki uliei 2. Ta stavba se bo po dovršeni adaptaciji porabljala za Obrtni dom. Odbor je plačal za stavbo 350.000 di- narjev. Seveda je stavba, kakršna je sedaj, neporabna za obrtniške na- mene; treba bo misliti in to kolikor mogoee kmalu, da se lepi prostori preuredijo; to bo stalo precej denar- ja, ki ga bo moral bodoči odbor zbrati. Nemogoče je misliti, da bo to zinoglo Slovensko obrtno društvo samo,, ker kot društvo nima tolikih dobodkov in ne more pričakovati od oblasti tako izdatnih subvencij, da bi se preureditev izvedla in plačala kupnina oz. dolg. Na popolno renta- biliteto poslopja pa, če se vzame v poštev, da bo moralo služiti javnim obrtniškim namenom, ni mogoče mjsliti. Zagotovljenih je sicer že ne- kaj podpor, ki bodo postale, kakor kaže, redne Jetne podpore, a vse to je še premalo. Vsled tega se je ustanovila grad- beria zadruga Obrtni dom v Celju, ki naj zbira potreben fond, s katerim se bodo končno labko izplačali vsi izdatki za nakup in popravilo. Grad- bena zadruga je začela poslovati še le sedaj, ko so pravila potrjena, in bo niorala vsekakor svoje delo zelo poživiti. Novi odbor se bo moral energično zavzeti za zadevo in najti način, kako bi se še v letošnji sezo- ni adaptirali vsi prostori, da bi se lahko v jeseni začelo z izobraževal- nim deiom. Vajenci in pomo&niki čakajo na to. Povdariti je treba, da se je odbor trudil na vso moč, da je dosegel nakup hiše. Ciospodom, ki so s svojim lastnim jamstvom to omogočili, gre največja zahvala. Stavba je zavarovana za 200.000 Din pri zavarovalni družbi »Triglav« v Ljubljani. Poleg rednih sej se je vršil tudi sestanek obrtništva zaradi informa- cij o osnutku zakona o zavarovauju in zaščiti delavcev. Na anketo, ki jo je priredil Okrožni urad za zavaro- vanje delavcev v Ljubljani v pro- storih zbornice, je poslalo društvo dva delegata. Društvo se je po dele- gatih udeležilo razstave v Mariboru in proslave 10-lettiiee Obrtnega dru- štva v Ormofcu. Odbor društva jo dal za božičnico osmim potrebnim obrt- nikom oz. njih svojcem po 100 Din, obrtno-nadaljevalni soli pa je nakio- nil 1000 Din. V sedan jih prostorih Obrtnega doma je dobilo Pevsko društvo »Oljka«, katerega Clani so po večini obrtniški pripadniki, za- silen prostor za pevske vaje. Tudi brivski vajenci so imeli v tern pvn- storu svoje predavalne večere. Vse delo se je torej sukalo okrog Obrtnega doma. Novi odbor bo imel veliko in težko nalogo, da začeto de- lo izvede do kraja. Treba bo še in no- go naporov, dokler ne bo vse v t.a- keni stanju, da se bo moglo preiti na drugi del programa, ki je bil za- j črtan na lanskem občnem zboru, to je na pospeševanje izobrazbe obrt- niškega naraščaja. Blagajniško poročilo izkazuje le- po društveno premoženje okrog 300.000 Din. Na predlog revizorjev, ki ga je stavil g. Gologranc, je občni zbor vzel blagajniško poročilo z odo- bravanjem na znanje in dal celotne- mu odboru absolutorij. Odbor društva je stavil predlog, da se izpremeni § 1. pravil in s torn izpremeni naslov društva t,ako, da se odslej imenuje »Obrtno društvo v Celju«. Pri volitvah je bil izvoljen celot- ni stari odbor z izpopolnitvijo me- sta umrlega g. Kolška. V odbor so biji izvoljeni gg.: Kukovec Vinko, J Hohnjec Miloš, Dolžan Franjo, Ru- tar Albert, Golčer Jernej, Holobar Stojan, Lečnik Anton in Žohar Fra- njo, kot namestniki gg. Bevc Viktor, Kovač Jakob in Vrenko Miha, kot preglednika računov gg. Golograuc Konrad in Vehovar Franjo. Pri slučajnostih se je razvila ži- vahna debata in je prejel odbor na- voilila, kako naj izvede v tekočem poslovnem letu preureditev Obrtne- ga doma, da upostavi razne odseke in skliče izredni letni občni zbor za prenos nepremičnine na gradbeno zadrugo »Obrtni dom« v Celju. lz debate je bilo razvidno, da se široki sloji obrtništva zelo zanimajo za. razvoj društva in ui'editev Obrt- nega tloma, ki naj bo v bodoče ognji- šče vsega obrtniškega gibanja ne sa- mo v Celju, temveč tudi za celo celj- sko oki'ozje. Občni zbor, ki je pote- kel v polnem soglasju, je zaključil g. predsednik o polnoči. Zaključek kmetsko-nadaljevalne sole v St. Jurju ob j. ž. Kmetsko-nadaljeyalna sola pri Sv. Jurju ob juž. žel. je zaključila šol- sko leto 1929/30 na Jožesovo na po- sebno svečan naCin. Na šolskem po- slopju je vihrala zastava. Ljudje so v trumah prihajali"v šolo navzlic zelo slabemu vremenu. Fantje iz so- sednjih občin Dramelj, Slivnice in Sv. Ruperta so prišli deloma peš, de- loma pa na lepo okrašenih vozovih. | V veliki šolski telovadnici ni bilo niti prostora za vse, ki so hoteli vi- deti in slišati uspehe kmetsko-nada- ljevalne sole. Šolski upravitelj g. Franjo Žagar je uvodoma pozdravil navzoče, po- sebej še zastopnika banske uprave g. prof. J. Krošla in podal nato po- jočilo o šoli. Učenci so imeli kratko predavanje o raznem iz kmetijstva. Pevski zbori knietskih fantov iz Sv. Jurija, specijalne kmetijske sole, Dramelj, Slivnice in Sv. Ruperta so pod vodstvom svojega učiteljstva (gg. Goriška, Hajnška, Povha in Se- ruCarja) po vrsti zapeli nekaj prav ljubkih pesmic, skupno pa (vseh pev- cev je bilo 125) več narodnih pesrni. G. Prof. J. Krošl je nato pojasnil namen in pomen kmetsko nadalje- I SARGOV J Tast Kondelik in zet Vejvara Češki spisal Ignat Herrmann. 56 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Pepica je obrisala poslednjo sol- zo, dvignila je kakor začudena gla- vo, uprla svoje temno oko na sopro- ga in ga je zopet povesila. V tern tre- nutku je menda. prvic razmnola pic- mol Vcjvarovo. Dobro je čuiila, če- prav bi se bila rada temu ubranila, koliko resnice je v njegovih bese- dah. In čutila je tudi, da ga v tej zadevi ne dobi na svojo stran. Da, fie več, njeno razburjenje, ki je bilo prej doseglo vrhunec, se je zlomilo, padalo in Pepica se je sramovala za to, kar je bila prej govorila. Glej, VTejvara, samo zet in ne sin, pa sodi o celi stvari drugače, in najbrž prav. Toda ni hotela še priznati, da je prc- niagana in je rekla nejevoljno: »Torej je vso proti moni, tudi ti, Fran . . .« »Ne, dušica«, jo je gladil. Vejvara po obrazu. »mciic imaš na svoji strani, ob tvojem boku, in nikdar te ne bom v nobeni stvari zapustil. Do srnrti ne, Pepica, in sedaj pa še prav gotovo ne, ti mala, mila moja — ma- mica!« Šele sedaj je mogel spregovoriti le besede, vsled katerih se mu je treslo celo popoldne srce, odkar je poveda- la to novico gospa MuknSnablova, besede, ki so mu napolnjevale prsa in ki bi rade prišlo na jczik. Sedaj jih je spregovoril, takoj po tern ob- jel Pepico in jo tako pritisnil na pr- sa, da ni mogla skoro dihati. Toda ko sta ugasnila luč in ko je Pepica že davno zaspala, je Vejvara že vedno bedel in na misel so mu prišli vsi dogodki današnjega dne- va, najbolj pa solzni njegov zaklju- ček. In Vejvara je menil, da ni niti najsrečnejši zakon — gotovo da ne — brez čudnih, prečudnih trenut- kov, brez razporov. Danes je doživel prvo nevihto na nebu mlade doma- cije. Ali morejo priti še druge in groznejšo? Kake ßuilne strune zve- ne v ženski duši! Danes je ena iz- med njih zazvenela. In Vejvara se je trudil, da bi razumel tudi njen glas. XXII. Tastove in zetove skrbi. Pri Kondelikovih je bilo po nede- lji tiho, in Cim bolj se jc bližala dru- ga nedelja, tern tišje je bilo. Vse živ- Ijenje kakor bi bilo umrlo. Gospa Kondelikova se jo delala, kakor bi imela mnogo šivanja in Cim je Ka- tinka po obedu pospravila in pri- nesla na mizo kavine po«odice, je sedla gospa k oknu, k mali mizici nabrala b'lazinice z iglicami, kose in koščke različnega blaga, čipke in cu- njice, ki jih je pri vsaki nisi polno in ki pridejo bogve odkod, in je za- čela delati. Mojster Kondelik je zo- pet prinašal domov vsakovrstne pa- pirnate zavitke, odvijal jih je, pre- gledoval, meril, zopet jih je zvijal in nosil v zadnjo sobo, ali pa je dal vse, kar je prinesel, svojemu delovodji, da bi po njih izrezaval nove vzorce šablon za pomladansko delo. Zakaj mojster ni kupoval samo izdelanih patron, ki jih jo lahko kupil vsak in s katerimi se je slikalo po celi Pragi, ampak je zasledoval tupatam pri tr- govcih s patronami nove vzorce, ku- poval jih j)o metrih kakor za poskuš- njo in je napravljal z njimi doma »svoje« vzorce, da bi imel nekaj po- sebnega. Pri Kondelikovih je bilo kakor z mrakom razprostrto, da si izposodi- mo primer iz narave, tako nekako kakor bi ležal v sosednji sobi bolnik. Toda navidezno mirno delo obeh je bila samo pretveza, da ne bi bilo tre- ba mnogo govoriti. Ne da bi se bila zakonska kaj ski'egala. Nasprotno, mojster Kondelik je bil od one pre- senetljive novice tete Katinke kakor maslo in gospa Kondelikova je bila najbolj udana soproga in gospodi- nja. Nekaj drugega je napolnjevalo sobe te mime doinačije. Gospa Kon- delikova je spoznala to v pondeljek, mojster je pri^el na to mnogo poz- neje, toda njemu ni bilo že davno prav. Slednjič so je spregovorilo o torn v soboto. Mojster Kondelik je poskr- kal po obedu črno kavo, obrisal usta, ozrl se na soprogo, ki je že se- dela pri oknu in je rekel naglo, ka- kor da bi so ravnokar prebudil: »Slišiš, Beti, saj je zopet tu sobo- ta!« »Da, da, stari«, je pritrdila gospa skoro šepetaje. »In veš, Beti, Pepice ni bilo tu že oil nedelje!« »Ni bilo«, je pritrdila gospa. Mojster je nekaj časa molčal. >ln Vejvare tudi ni bilo tu, kaj ne?« je rekel nato, kakor bi ne bil popolnoma prepričan. »Seveda ne«, je odgovorila gospa Kondelikova in se ni ganila od dela, Stran 2. »Nova Doba« 31. III. 1930. 6tev. 20. valnih šol za našega kmeta v stro- kovnem oziru, pa tudi zaradi velike važnosti za vzgojo in splošno iz- obrazbo. Posebno mu je še ugajalo, da so se v Sv. Jurju zbrali kmetski fantje sosednjih občin in je povda- ril, da je tukajšnji zaključek eden najlepših. lz poročila šolskega vodje je bilo razvidno, da je Solo obiskovalo 40 učencev, da med letom ni nihče iz- slopil in da so vsi učenci redno pri- liajali v šolo, kar je pač najboljši do- kaz, da naš kmet sam uvideva po- trebo po izobrazbi. Kr. banska upra- vi, ki vzdržuje to šolstvo, si je lahko v svesti, da je kapital izborno nalo- žen. ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ I Okoliški občinski svet C e 1 j e , 31. mami. Včeraj od 8. do :'/*10. dopoldne je irnel občinski svet celjske okolice redno sejo. Župan g. Mihelčič je naj- prej poročal o ureditvi razmerja gle- de stanovanja, ki ga je doslej imela okoliška občina v poslopju Delavske zborniee v Celju za svoje uslužbence v zameno za prostore v občinski hiši v Gaberju, v katere ae je vselila Ljudska kuhinja. Zaradi likvidaeije Ljudske kuhinjc pa so ti prostori zo- pet na razpolago. Zatem je župan v lepem govoru omenil, da obhaja ob- činski odbornik g. Anton F a z a - rinc, veleposestnik na Ostrožnem, redek jubilej. Poteklo je že 40 let, odkar je g. Fazarinc odbčinski od- bornik. Celih desct let, od 1. 1911. do 1921., je bil župan. Jubilant si je sto- ke] za okoliško občino mnogo za- slug. Župan mu je iskreno čestital, pridružil sc mu je tudi ves občinski svet. V spomin na ta jubilej se je dal občinski svet s slavljeneein po seji slikati. Cestni odsek. Sklenjena je bi- la oddaja gramoza za leto 1930. Co- ne se gibljejo med 49 in (58 dinar ji za rn:l. Pri debati se je zlasti povdar- jalo vprašanje dograditve nove ceste od Aškerčeve ulice čez travnik gosp. Gologranca do državhe ceste v Ga- berju. Mestna občina celjska je pro- si!a okoliško občino za izplačilo do- voljenega prispevka v znesku 00.000 dinarjev za to cesto. Akoravno je okoliški občinski svet svoj čas skle- nil, da bo to vsoto plačal šele po ko- lavdaciji nove ceste, je bilo scdaj sklenjeno, da bo občina začasno iz- plačala 30.000 Din, da omogoei na- daljevanje dela. Okoliška občina pa zahteva, da se mora v teku 14 dni zopet pričeti in nato dokončati grad- nja ceste, drugače zapade druga po- lovica prispevka. PospeSiti bo treba tudi gradnjo ceste na Jožesov hrib, za katero je prispevala okoliška ob- čina 20.000 Din. Obrtni odsek. ObCinski svet se je izrekel proti krajevni potrebi za gostilniško koncesijo g. Franca Kolenca Za gradom in za avtobusno koncesijo g. KovaCiča na progi Pod- sreda—Celje. | Personal ni odsek. Več oseb je bilo sprejetih v domovinsko zvezo, pet prošenj pa je bilo zavrnjenih. Slučajnosti. O parcelacij- skem načrtu g. Martina Perca v Za- vodni bo končnoveljavno odločal stavbni odsek. Občina bo postavila na okoliškem pokopalisču javno stranišec in izvedla kanalizacijo na bolniškem pokopališeu. DOMAČE VESf I d Novi državni proračun. »Službe- ne Novice« so objavile v soboto dr- žavni proračun za leto 1930/31 s si- nančnim zakonom. Celotni proračun znaSa 13.348,013.160 Din napram 13.004,100.384 Din v letu 1929/30. Pro- račun državne uprave obsega 8.534,561.553 Din, za 588,914.043 Din več nego lani, proračun državnih podjetij pa 4.813,451.007 Din, za 294,024.205 Din več nego lani. Prora- čun državnih dohodkov predvideva 8.071,492.000 Din davčnih dohodkov (za 580,434.000 Din več nego lani) in 403,070.000 Din viškov dohodkov dr- žavnih podjetij (za 2,480.000 Din vee nego lani), torej 8.534,502.000 Din skupnih dohodkov. Proračun držav- ne uprave je razdeljen tako-le (v oklepajih razlike napram letu 1929- 30): vrhovna državna uprava 332 mi- lijonov 107.032 Din (+ 33,927.799), po- kojnine in invalidnine 1.100,000.000 (-- 27,311.121), državni dolgovi 1.016,044.244 (+ 121,513.990), pravda i 466,511.900 (+ 52,708.974), pros vela 872,100.734 (+ 45,230.003), zunanjc 159^511.470 (i- 17,494.900), notranje 071,930.746 (+ 85,819.033), finance 411,285.036 (-f 30,650.792), vojska in mornarica 2.522,888.333 (+ 94 milijo- nov 317.107), zsxadbe 398,690.009 (f 72,344,397), promet 109,302.895 (+ 16,501.694), ministrstvo za poljedel- stvo 102,850.050 (+ 18,137.499), trgo- vina 72,902.879 (+ 17,136.179), soci- jalna politika 243,408.873 (+ 30 mili- jonov 376.551), rezervni krediti 74 mi- lijonov dinar jev (kakor lani). V di- žavnern proračunu je kljub poveča- nju izdatkov izvedeno načelo štednje. Proračun je prilagoden stvarnim po- trebam države. Finaneni minister dr. Švrljuga jo v svoje in obširnem ekspozeju o no vein državnem pro- računu med drugim napovedal za- konsko stabilizacijo dinarja na se- ! danji podlagi in najetje inozemskega ' investicijskega posojila. »ako ne gre žena, potem no gre tudi mož.« Zopet je nastal molk. Mojster je vprašujoče gledal soprogo, prijel ča- šico, kjer je bila kava, posrkal po- slednjo in že hladno kapljico črne »moke«, postavil je čašico nazaj, od- maknil in naglo vprašal: »Ali imate kaj med seboj, Beii, da ne pride punca sem?« Gospa Kondelikova je zabodla ši- vanko v blago, položila dclo v na- ročje, pogledala naravnost soproga in je ödgovorila: »Kaj'-naj hi bilo med nama! To je čudna misel, stari.« »Ker se šc ni zgodilo«, je pripom- nil mojster s povdarkom, »da ne bi prišla ves teden. Saj je sobota.« Gospa Kondelikova je zelo dobro vedela, koliko dni je že preteklo, kar so bili zadnjič skupaj. Stela je to od pondeljka — in danes je sobota. Vsak večer je poslušala, če ne bo za- zvonil zvonCek v kuhinji in če se ne oglasi navduäeni in veseli Katinkin pozdi-av: »Poljubljam roko, mlada gospa!« — in vedno je šla prevara- na v.posteljo. Res, ni želela, da bi se brzo sešla s hfierjo po tej Cudni ne- delji, da, premišljala je celo, kako bi se ji ognila, kajti ni se je vese- lila. In sedaj, ko Pepica ni prišla, je spoznala, da. se tudi hči ogiblje tega sreCanja — in to je bilo nekaj dru- gega! Ona, gospa Kondelikova je imela za to vzrok — kakor je menila — popolnoma upravičen vzrok. Am- pak Pepica — je premišljevala ma- ti dalje — ne more imeti takega vz- i'oka. Ako ne pride, dela to nameno- ma, ne hrcpeni po materi — in to je gospo Kondelikovo mučilo. Morda navsezadnje — — Diuja nioda zahteva ele- gantne Leulje! Take si lahko nabavite v najboljšikva- litetiin po ze- lo nizki ceni s a m o p r i) veletrgovini R. Stermecki, Celje j Ševret Din 115, Din 128, Sevro Din 175, I boks Din 164, v niodnih barvah Din I 141, 157, 181, 198, 250, 260, 270, lak I kombinirani Din 230, 245, 283, sandali I Din 80, platneni Din 87. Vedno velika I izbiia in ogromna zaloga. I Nakup neprisiljen. | Poravnajte naročnino! izkušenili strokovnjakov prcdelajo irajno dobre PALMA-podpetnikc iz kaučuka. Pred nekaj dnevi smo žc poudarili na tcni mestu, da izdcluiejo PALMA-pod- petnike vsako leto ce!e trume delavcev. PALMA-predelujejo pravi strokovnjaki radi in trajno. To jo dejstvo, ki go- vori za kakovost PALMA-podpetnikov bolj kot vsako drugo priporoCilo. Ker so PALMA cenejSi in trpežnejši kot usnje in dajejo dobrodejno in ela- stično hojo, ki varuje telo in drage čevljc, naj bi vsak- do, ki še hodi na usnjenih podpetni- kih, vsaj enkrat po- izkusil nositi PALMAs d Razširjeaje banskega sveta. , »yiuzbene Novine« objavljajo v svoji j številki z due 27. t. m. zakon o iz- preineinbi zakona o banskih upra- I vah od 7. novembra 1929.. S tern za- | konom se izpreminja čl. 20., ki se sc- j daj glasi: »V vseh banovinah se ustanove banski sveti kot posveto- valni organi bana. V banske svete se imenuje po en clan za vsak srez, razen tega pa posebej za vsako me- sto, ki ima od 3 do 15 tisoč prebivai- cev, po enega člana, za mesta s 15 do 30 tisoč prebivalcev po dva člana, za mesta s 30 do 50 tisoč prebival- cev po tri Clane, za vsa mesta z nad 50 tisoč prebivalcev pa po štiri čla- ne. Clane banskega sveta postavlja in imenuje nolranji minister. Pra- vilnik o organizaciji dela, poslovni red in izdatke za delo banskega sve- ta bo izdal notranji minister. Zakon stopi v veljavo z današnjim dnem«. Banski svet a tudi nepotrebna. c Sodna razprava zaradi umora. Kakor smo že javili. se bo vršila ju- tri dopoldne na celjskem okrožnem sodišču prva razprava pred velikini senatom. Zagovarjati se bosta rnora- la 24-letni delavec Jakob Završek in njegov 19-letni brat Ivan Završek, ker sta 18. januarja t. 1. usinrtila de- lavca Antona Aškerca v Tremerju pri Celju. O zločinu smo že svojčas poročali. Obtoženca bosta zagovarja- la gg. dr. Milko Hrašovec in dr. Teo- d.or Sbrizaj. c Sokolska mladinska akademija. Sokolsko društvo v Celju priredi kot svečan uvod v zletne dni I. jugoslo- venskega vsesokolskega zleta v Beo- gradu v soboto 5. aprila ob 20. in v nedeljo G. aprila ob IG. v Mestnem gledališču v Celju mladinskb akade- mijo s pestrim in zelo zanimivim sporedom. Program bomo priobčili v prihodnji številki. c Odhod simpatičnega častnika. V petek zvečer se jc poslovil v družbi članov tukajšnjega Aerokluba pod- poručnik 39. pp. g. Stanko Lojk, ki je premeščen v Novi Sad k zrako- plovstvu. Simpatičnemu podporuč-i niku želimo mnogo uspehov na no- vem službenem mestu! c Sredpostni sejem, ki se je vršil v soboto 29. t. m. v Celju je bil raz- meroma slabo obiskan. Na kramar- skem sejmu je bilo 222 tujih in do- mačih trgovcev. Blaga je bilo dovolj, kupčija pa slaba. KmeCkcga Ijud- stva je bilo malo. Trgovci niso pri- šli na svoj račun. Na živinski sejem je bilo prignanih 56 glav goveje M- vine in 128 prašičev. Živina je bila slaba, večjidel samo krave. Kupčija je bila nepovoljna. Po naših infor- macijah na sejmu ni bilo tatvin. c Če se krava splaši. V petek okrog pol 10. dopoldne se je v Vodnikovi ulici vsled nekega avtomobila spla- šila krava, ki je vlekla majhen pra- zen voz proti Kralja Petra cesti. Krava je planila v okno pri vhodu v Ljudsko posojilnico in ga razbila. Krava je še nekaj časa divjala po Vodnikovi ulici, potem pa so jo krepke roke ukrotile. BLAGO ALBIIS Teipengnowo HILO duvo l/D^e perilo. Večina strokovnih sredstev za pranje kvari perilo radi škodljivosti dodatkov, k\ jih vse- bujejo. ALBUS TERPENT1NOVO .MILO je blago, izdelano iz najfinejših surovin. Daje /Jivno peno in čuva roke. ALBUS TERPENTINOVO MILO je radi svüje izdatnosti zelo po ceni. Sftdljiva gos- podinja ga radi njegove odlične kakovosti zelo ceni. Al&vs Terpentlnouo flilo se dobiva v vseh 'trgovfnah. Albus Terpentinovo Milo proizvaja: Albus tvornica mila d. d. NOV! SAD c V soboto 5. aprila vsi na veselico in ples v Celjskem domu, kjer iiam bodo naši železničarji nudili prav prijeten zabavni vačer. 147 c Nesreča. V soboto 29. marca okrog 10. dopoldne se je ponesrečil pri eksploziji v Woschnagovi tovai-- ni v Šoštanju 29-letni klepar Edvard Acman. Dobil je hude opekline na glavi in so ga morali prepeljati s to- varnjškim avtoin v celjsko bolnico. c Prevzem trgovine. 31. t. m. sta prevzela špee.erijsko trgovino gosp. Franca Kolenca v Narodnem domu njegova nečaka gg. Franc in Martin Kopušar. Ojiozarjamo na današnji oglas. c Celjska posojilnica d. d. v Celju je podarila Podpornemu društvu za revne otroke v Gaberju 300 Din. Od- bor se iskreno zahvaljuje za darilo. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU. Repertoar: Sreda 2. aprila ob 20.: »Grob nezna- nega vojaka«. Gostova>Jije ljubljan- skega Narodnega gledališča. Abon- ma. „Grob neznanega vojaka" (K gostovanju ljubljanske drame v celjskem gledališču 2. aprila.) Dvoje mojstrskih del je postavilo Paula Raynala na čelo pisateljev njegove generaeije: »Gospodar svoje- ga srea«, vprizorjeno v Odeonu dve leti po vojni in ponovljcno v istem gledališču 1. 1927., ter »Grob nezna- nega vojaka«, ki je bilo za časa vpri- zoritve (Comedie fran^aise 1924.) ta- ko sramotno prezrto in o katerem je od tedaj ves tisk hvalil njegovo vrednost, njegovo pomembnost, do- čim je drama nastopila svojo slavno pot po svetu. »Grob neznanega vojaka« je naj- lepša tragedija, najbolj sintetična od vseh, kar jih je navdahnila sve- tovna vojna. Kljub svoji liričnosti (toda vedno jasni in razumljivi) in kljub svojevrstnemu tu pa tam sko- ro simfoničnemu izražanju (Rayna- lova umetnost je takorekoč miizi- kalna) varuje »Grob« vendarle ved- no dramatični ton in akeent. V njem je dejanje, dvojno dejanje, notranje in vnanje, ki se pred nami razvija do razpletka. Do zaključka so si ose- be povedale vse, kar so si imele po- vedati; doprinesli so pred nami po- polni dokaz (človeški in ideološki) za vse, kar so bili; izpolnili so velik, odločilen trenutek svoje usode. Ta usoda treh bitij, bojevnika, njegove- ga očeta in njegove neveste se od- igra pred nami v nekaterih urah za časa vojne; in kakor pri tragikih XVII. stoletja tako se tudi tukaj va- ruje onotnost kraja in skoro tudi enotnost časa. Tragedija predstavlja trčenje Fronte ob Zaledje; vojak, ki je prisel po štirinajstih mesecih od- sotnosti na »dopust« razodene du- Ševnost bitij, ki jib je pusti 1 doma. Od prvega srečanja, že po nekaterih izrnenjanih besedah, po nekaterih opazovanjih, spoznava vojak polago- ma grozotno razdaljo, ki ga odslej loči od tistih, ki sta mu od vseh najdražja: od očeta in neveste. Prvi, ki prebiva skupaj s svojo snaho, ki upravlja posestvo in pre- moženje svojega sina, živi brezskrb- no v blagostanju, na varnem, v »podzavednem« ugodju; zanaža pa se na bojevnike, na svojega bojev- nika, da bodo deželi kmalu doboje- vali zmagoslavni mjir. Auda, dvaj- setletna vojakova nevesta, ki je pol- na občudovanja za izvoljenca svo- jega srea, pa je vznemirjena in pre- strašena zaradi dolgotrajnosti voj- ne. Težke zinede napadajo dorašča- joče dekle. Auda zadvomi nad samo seboj; v svoji iskrenosti se obtoži, NA1NANILO. Vsem svojim cenjenim odjcmalcem in strankam vljudno naznanjam, da sem zaradi bolezni odstopil in oddal svojo trgovino s spe- cerijskim blagom in z deželnimi pridelki v Celju, Narodni dom svojima nečakotna gg. \ Francu in Martinu Kopušarju. Najlepše se zahvaljujcm za izkazano mi zaupanje in naklonjenost ' ter svoja naslcdnika vsakomur najtopleje priporočam. Celje, 31. marca 1930. Franc Kolenc. PRIPOROilLC. Cenjencmu občinstvu vljudno naznanjava, da sva z z 31. tnarcem pr>evzeia ¦ od svojega strica g. Franca Kolenca. specerijsko in kolonialno trgovino v Celju, Narodni dcm. I kijobovavodilaodsedaj Afifntl Kflli3inC^ HJIqI : naprej pod tvrdko tl«l»Mll ¦mtlieilü liaSli Potrudila sc bova cenjene odjemalce najskrbneJG postreči vedno z najboljšim blagom in sg priporočava za obilcn obisk. Celjc, 31. marca 1930. Franc in Martin Kopušar. Straw 4. »Nova Doba« 31. HI. 1930. Štev. 2V>. da ni več vredna sprejemati ljubez- ( ni, ki jo vzbuja, ker jo, mogoce, oiia sama več ne občuti. Toda novodoš- lec, »človek iz fronte«, junak, posve- čen žrtvi, odpušfia in dopušCa take slabosti. On, ki i/vršuje tarn zunaj tako tragifine naloge, on vo dobro, <]a mora izpolniti tukaj v zaledju ilrugö nalogo, äe mnogo bolestnejšo, Se mnogo muCnejSo in da mora dvig- niti do svoje lastne višine srce in dušo teh obeb »slabifiev«. Vendar Ca- sa ni veß izgubljati. Kajti komaj je dospel, že ga poklice brzojavka nje- govega stotnika nazaj na fronto. I)o- pust, ki bi moral trajati tri dni, sc je nenadoma skrsiil na borih Seat ur! Treba jih jc debro izrabiti. Poskusimo! . . . Z osietom se bomo bavili pozneje, zjutraj, ob zori. Tre- nutno je treba »požjviti« srce .ne- veste, omahujoče izvoljcnke, napra- viti je treba iz tega mladega dekleta ženo, prevzeto, sreCno in do kraja zadovoljno, ženo, ki ga ne bo nikoli več pozabila. Vrhu tega se rau po- nudi še sama, vsa drhteča, vroca in koprneča, da bi mogla osrečiti svo- jega zaroCenca. Not dopusta postane tako nosi poroke, blagoslovljena od ubogih mrtvih tovarisev, junaških spremljevalcev vojaka-moža. V drugem dejanju se nagiba noC h ki-aju. Zarja vstaja, ista, ki je nc- koč zasijala Homeu in Juliji. In ko zasine, opazita in občutita oba za- ročenca, da sta zdaj bolj daleC drug od drugega kakor »prej«. Zakaj? Za- to, ker je nevesta-žena tvegala ne- previdnost in hotela izvedeti Cisto resnico o vojni in o verjetnem tra- janju vojne; in ko izve od moža, da se je vojna komaj začela, se nesreC- nica zgrudi, zaihti in z grozo krikne svojo izpoved, da je malo, ubogo, brezmočno in pozabljivo bitje, ki ni več sposobno reSiti in varovati Cu- stva,, ki ga bo odsotnost oslabila, ki ga je že oslabila, da že zdaj ne ve a!i ga Ijubi še, njega, ki jo je prav- kar v svojem objemu vzbudil k lju- bezni! Tukaj se ta tako drzna, tako obupno Cloveška scena odbijc in »naraste« kakor pravimo. Mož-vojak je sprejel hrabro okrutno, neusmilje- no priznanje svoje družicc, zato pa ji on s svoje strani — zaupnost za zaupnost — krikne drugo resnico. Zato, da je tu, da je sploh dobil ta dopust, to se pravi zato, da bi spet videl svojo nevesto, da bi preživel eno uro v njeni bližini, zato se je ja- vil in tvegal smrtno nevarnost, ne- varnost, ki je skoraj usodna, kajti oditi mora jutri v patrulji na mesto, od koder se prav gotovo ne bo vec povrnil. Lahko je uganiti muke in prepozno kesanje uboge zaročenke. OpraviCuje se. Trka si na prsi. Iskreno prosi odpuščanja in prejme ga v rahlem objemu žalnega junaka, ki jo uspava kot malo nebogljeno de- te. Zdaj šele, zdaj lahko zajoka on, vojak vpričo mori'ske zarje, ki že prihaja. V zadnjem dejanju je dopusta že konec. MuCeništvo bojevnika se na- giba h kraju. Pripravlja se na od- hod. Toda, prej je še treba izravnati račune z ocetom, kajti starec se, Ijubosumen na cast svoje bodor.e snahe (ali pa čisto preprosto, sploh Ijubosumen) zgrozi nad zlim Cinom svojega sin a. Ampak sin mu odgo- vori ostro in kruto, brarri se in se opraviCi (mar nima vseh razlogov za svojo opravičbo?) tako, da pride med obema možema, med mladim in sta- rim, med fronto in zaledjem, skoraj do dejanskih nasilnosti. Na srečo se stari zave, spozna junaštvo in žrtev vojaka, spozna njegovo pravico, da je na predvečer svoje smrti živel in življenje dajal. In zdaj prosi oče svo- jega otroka odpuščanja in kakor je vojak oprostil Audi, tako oprosti tu- di oCetu; Auda pa, ki je nenadoma očiščena, plemenita, povrnjena sa- ina sebi, priseže, da se bo odstranila, da bo živela v samoti, da bo sledila vojaku v smrt, če bi umrl. On pa na to ne pristane ter odide potem, ko je izpolnil svojo posvetno misijo in ko je ukazal njima, za katera gre v smrt, da živita in da bosta srečna. Skoraj nemogoče je prestaviti le- poto, plemenitost in veličino takega dela, ki tako visoko nadkriljuje vse druge. Pred delom take vrste ni mo- goče drugega, kakor klanjati se s J spoštljivim občudovanjem. To delo je, poudarjam, najpomembnejše in najbolestnejše maščevanje od vseh, karkoli jih je vojna navdahnila; ob- enem pa je brezobzirna obtožba, sr- ce trgajoča himna, natančna in po- polna slika bojevniške duše za easa svetovne vojne. Sokolstvo x Redna seja uprave Celjske Sokol- ske župe bo v petek 4. aprila ob os- mih zvečer v župni sobi v Narod- nem domu. Na dnevnem redu je med drugim župni zlet v Celju. Sport t Hazena SK Sava (Sevnica) : SK Celje 6 : 5 (3 : 1). Včeraj dopoldne se je vršila na glaziji v Celju prven- stvena hazenska tekma med SK Sa- vo iz Sevnice in SK Celjem, ki je končala z zinago SK Save v razmer- ju 6 : 5 (polčas 3 : 1). Igra je bila ži- vahna, a brez tehnične izvežbanosti in precej raztrgana. Tekmi je priso- stvovalo okoli 400 oseb. Savezni sod- nik g. Kerestui'y iz Ljubljane je so- dil dobro. I SK Celje : SK Amater (Trbovlje) 4 : 3 (2 : 3). Včeraj je zinagal v Tr- bovljah v prvenstveni tekmi med SK Celjem in SK Amaterjem iz Tr- bovelj SK Celje v razmerju 4 : 3 (pol- čas 2 : 3). Sodnik g. Marin je sodil zadovoljivo. t Potrebna ugotovitev. K poročilu v »Deutsche Zeitung« o prvenstveni tekmi, ki se je vršila 23. t.m. med Za kuhanje, praženje, pecenje uporabljajte plin. PLIM najcenejše, nsjčistejše9 ntajpriročnejše in tmaj« lpvaipravne|še GOH6 LBä O SRESJST^C». Prosimo, poskusite! zelo prikladna za nasad zelenjave in sočivja, se odda v najem deljeno ali v celoti. lnformacije pri Celjski tek- stilni tovarni Bergmann in drug. Učenec s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v manufakturni trgovini Fischer & drug, CelSe, Kralja 3 Petva ccsL» 22. 3 Pohišfvo, posteljnino, kuhinjsko posodo in druqe predmete prodajam po ugodni ceni od sobote 29. rnarca dalje. Altxiebler,, Celje, fcapucinska ulic«. Tri staaiovainja eno s 4 sobami, kopalnico in pritikli- nami, takoj na razpolago, eno s 3 so- bami, kopalnico in pritiklinami s 1. majem, eno s 4 sobami, kopalnico in pritiklinami s 1. junijem 1930 na raz- polago. Naslov v upravi. Velika prazna soba v sredini mesta, se takoj odda. Vpraša se v upravi lista. Sprejme se krojaški pomočnik za takoj. Otmar Zidarič, Celje, Kapu» cinska ulica 2. SK Celjem in Atletiki v Celju je po- trebno ugotoviti, da je sotlnik g. Pe- valek zelo dobro znan v nogometnih krogih. Ce bi pa sodnik zares bil ne- znan, nima to nikakega pomena za končni izid tekme, kajti glavno je, da sodi sodnik dobro in nepristran- sko. Takšen je bil tudi gospod Peva- lek, ki je sodil v obče zadovoljstvo. Da so bili Atletiki poraženi, leži zgolj na njih moštvu, ki ni doraslo nogometu, kakršnega igra SK Celje. Po rezultatih z drugimi klubi je jas- no, da je SK Celje v tej seziji za eel razred boljši od Atletikov. Namiga- vanja, kot da se je Atletikom zgodi- la krivica, je treba najodločneje za- vrniti, ker prehaja že v navado, da iščejo krivdo drugod, zlasti pri sod- niku, namesto pri sainem sebi. j ------------------------------------------------------I Kino Mestni kino. Pondeljek 31. marca in torek 1. aprila: »Bigamist« (»Stambulski kaznjenec«). Drama ljubezni in zločina v (! dejanjih po romanu F. v. Zobeltitza. V glavnih ulogah Heinrich George in Betty Amanri. Ta izvrstni Ufa-film spada med največje filme berlinske pro- dukcije. Orkesterl — Od srede 2. aprila dalje se. preclvaja najboljši in najpriljubljenejši film le-tošnje sezo- no »Žena na mescu«. Ogromna fan- tastična drama iz znanstvenega sve- i ta o potovanju na mesec v 10 deja- njih po romanu Teje v. Harbou, av- torice velefilmov »Metropolis« in »Špijoni«. V glavnih ulogah Willy Fritsch in Gerda Maurus. Orkester! Predprodaja vstopnic v trafiki go- spe KovaCeve v Aleksandrovi ulici. „Zena na mescu" (K premijeri v Mestnem kinu v Celju 2. aprila.) Film »Žena na mescu« je sestav- ljen po romanu Teje v. Harbou, av- torice velefilmov »Metropolis« in »Špijoni«. Ta film je pravo čudo mo- derne filmske tehnike in obravnava znani problem potovanja na luno. ¦ Vsebina je izredno zanimiva in ])o- ' učna. I Pripi-ave za ta film so se pričele že koncem I eta 1927. Snemanje je traja- lo od oktobra 1928. do julija 1929. istočasno v treh do štirih ogroinnih ateljejih berlinske Use. Za puščavo na mescu so porabili 40 vagonov morskega peska. Zaposlenih je bilo okrog 500 delavcev. Dnevno so po- trošili za 3000 mark električnega to- ka. Silne vsote je stala 42 metrov vi- soka zračna ladja, ki so jo gradili Štiri mesece. V filmu sodelujo voč tisoč ljudi. Ni čuda, da je vzbudil velefilm »Žena na mescu«, ki ga bo- mo te dni videli v Celju, uprav sve- tovno senzacijo in splošno občudo- I van je. USTANOVUEMA LEVA 1881. Celje v lastni hiss Naff*odni cSom Sprejema hranilne Yloge od vsakogar, jih obre- stuie najugodueje, nudi popolno varnost in iz- placuje točno. — Izvršujo vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter ceke na ino- zemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za yarnosf hranilnih vlog jamči poleg lasfnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000 — še lasfna glavnka in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000 — PODRUiNICi: MARIBOR Aleksandrova cesta St. 11. ioifANJ (v lastni hlšl) Genj. strankam vljudno na- n v ¦ ¦ • znanjam, da sem pr,..lil fllMMCRO in reklamflO ßlSamO iz Kocenove ul. 14 na Doigo polje at. I ter se v nadalje priporočam. Z odličnim spoštovanjem tA. Rudolf. Df^Al^^i^Siif^ fiHl Cen!' občinstvo vljudno opozarjam, da imam v Mriü^fjriVCtJJW? BVI svoji hiSi v CELJU, KRHLJÄ PETEÄ c. 57, laatao mesarfjo, prekafevaltstco tn goslilno pri fyJele^^.** z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajaračena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obiler. obisk se priporoča Josip Goreniak. kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave. CELJE, ZA KRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila- Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-38 Samo na veEiko! Samo na veliko! Pomaranče, limone kakor drugo lužuo sadje nudl najceneje JSL JLo Joe IVICas&ifc^^sEiL J*: CELJE, KRALJA PETRA C. 22 veletrgovina kolonijalnega in špecerljskega blaga Laslna pražarna lceb^re Urejuje Rado PeSnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četina, -- Öbä"V Celju.