PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto X Stev 25 (2644) DIREKTOR CRDA JE PONOVNO IZJAVIL, DA NI NOBENE PERSPEKTIVE ZA PREPOTREBNA NOVA NAROČILA, KAR POMENI DA BO V JUNIJU OSTALO ZAPOSLENE KOMAJ 40 ODST. DELOVNE SILE. SPRIČO TEGA RESNEGA POLOŽAJA JE NUJNA ENERGIČNA AKCIJA VSEH DELAVSKIH ORGANIZACIJI Poštnina platana v gotovini Spedizlone In aboon, post. t. gr. TRST, petek 29. januarja 1954 Cena 20 Ur PoročHo zveznega izvršnega sveta FLRJ v , .. , ■■ mrn .mm m m m mm. mm mm. P« 1' a 11 f a 11 1J (“ V O m pailou o notranji in zunanp politiki od 1950*53 ------ Razširitev mednarodnega sodelovanja na enakopravni podlagi - Odnosi z Italijo nezadovoljivi, W so ostali vsi dosedanji napori Jugoslavije za rešitev spornih vprašanj brezuspešni - Likvidacija administrativnega upravljanja gospodarstva in prehod v fazo socialistične demokracije Moša Pijade izvoljen za predsednika zvezne ljudske skupščine (Od našega dopisnika) 28‘ ~ Danes po. la j0 18 uri se ie sesta- jn|rP°d Predsedstvom Vladi-* Simiča jugoslovanska «ki,»na Andska skupščina na zasedanje, da bi nada-kiW sejo- ki 3e bila pre-Preri 25‘ decembra lani, s.jd., v°(‘tvami novega pred-Vl=2- • zvezne skupščine je dimir Simig prebral pismo m!irlana ?jilasa z dne 13‘ ia-da k V katerem ta izjavlja, tiroa am?re opravljati funkcij ker - k® zvezne skupščine, 1? prišel v navskrižje z zvez mm odborom SZDLJ za-tj* * sv°jega javnega in poii-'•enega delovanja. tu • ■ i® skupščina prešla Rjj,alzv°btev novega predsed-b a’ V, imenu zveznega od-t!.,,®. S°cialistične zveze in ? 28 ljudskih posiancev za dazar Koliševski predložil da T®ndldata tov. Mešo Pija-SD' . a predlog je skupščina skan • ler z dqlgotrajnim plo-^ p-!®* soglasno izvolila Mo -j.fNada za svojega predsed-Slednji se je z nekaj , eaami zahvalil za izvolitev s,. Pondaril, da bo vložil vse n-.J® *noči, da bi izpolnd dolž. zaupala* mU j° ''kup5čina se bo nadaljevala jutri niu0 dne. Na njej bo predsed-dai rePublik« maršal Tito po-81 poročilo Zveznega izvrš-do i SVfda za obdobje od 1S50 sk„ -i83’ Na sej* bo zvezna sna ■, na tudi izvolila pred-i?,?1'® republike in Zvezni rsni svet. j Pr,edsedstvo SZDLJ je ime-.? danes sejo pod prelsed-v °ia tov. Edvarda Karde»ja. »M^ii so sklenili, da bo Dred stav iV° socialistične zveze p> za j! kot svojega kandidata ao»wf?dsednika republike tov. ive,p* .Bjfbza-Tita. Predsedstvo se j® le dalo tudi pobudo, da ki ?rtn»ra skupina poslancev, skunPii dostavila »-vetom in de ni skupni predlog glč-skih jdidiranja vseh skuoščiu-Prert,.;oles 'n organov, ki jih zen , vajo poslovniki. Pa-°Ptir iga le predsedstvo ko-Velip? , za svojega čiana tcv. je jj? Vlahoviča, 'stočisno ga korni ■en°val° za Dredsednika le ‘Slle za mednarodne zve-tov ?, tajnika te komisije pa *ta’huarij0 Vilfan V komisijo član imenovana dva nova in ivr-,.ln sicer Marko Ristič Na Wn Neoričič. Zvem damišnji skupni seji bil- ljudske skupščine je slan razdeljeno ljudskim po VrinV01 P°r°čilo zveznega iz lBin §a sveta za dobo oc jP do 193.3. Boči/0?*1.0 zajema vsa p »d-ga dp,državnega in družbene-stva aaja, razvoj gospi dar-zaše’’ social»c in zdravstvene tratil'’’5 ,n pravosodja ter noje, J0 Politično ureditev Po-drohn daje poročPu po-»lavii ° anal'zo odnosov Jugo-y Je z ostalimi državami, po- ,.?unanjepolitičnem >'elu P rp t?i., se poudarja da je bložn a doba Potrdila, ua je ga °a.. razširitev mednarodne. sveta za dobo od čilo, obstajajo prijateljske vezi med Jugoslavijo in Francijo, kar omogoča plodno sodelovanje med obema državama. Odnosi Jugoslavije z Grčijo in Turčijo se od leta 1950 uspešno razvijajo. Po podpisu tristranskega sporazuma se sodelovanje s temi državami še uspešneje razvija. Ena od glavnih nalog jugoslovanske zunanje politike, poudarja poročilo. bo tudi v bodoče razvoj prijateljskih odnosov s Grčijo in Turčija, Odnosi Jugoslavije z Avstri. jo se razvijajo v duhu medsebojnega sodelovanja in Jugoslavija daje svojo politično in moralno podporo za ne. odvisnost Avstrije, na katero ima Avstrija nesporno pra-vir.v. Odnosi Jugoslavije z Italijo so še nadalje nezadovoljivi, ker so ostali brezuspešni vsi napori Jugoslavije za rešitev spornih vprašanj, a v prvi Novi predsednik Zvezne ljudske skupščine FLRJ Moša Pijade. vrsti vprašanja Trsta. Povezovanje .rešitve tržaškega, vprašanja z drugimi vprašanji je onemogočilo rešitev tega vpra. Janja, ki bi se pa lahko rešilo. Ravnanje italijanske vlade pa kaže. da se italijanski votjilpi krogi niso odpovedali svojim zahtevam do Jugoslavije in da so se trudili dokazati, da je z Jugoslavijo nemogoče sodelovanje, in pri tem skušali istočasno zadovoljiti svoje napadalne zahteve. Takšna politika je privedla do tega, poudarja poročilo, da italijanska vlada odbija zumno rešitev in poudarja, da se bo jugoslovanska vlada tudi v bodoče trudila ne samo najti sporazumno rešitev tržaškega vprašanja, temveč tudi ustvariti pogoje za razvoj sosedskih odnosov z Italijo in za povečanje sodelovanja na področju utrditve miru v tem delu sveta. Poročilo nadalje navaja, da so tudi odnosi Jugoslavije z zvezno nemško republiko u-godno razvijajo. Jugoslavija je večkrat poudarila potrebo združitve nemškega naroda v neodvisni, demokratični in miroljubni državi. Rešitev nemškega vprašanja bi predstavljala velik prispevek k utrditvi miru v svetu. Napori jugoslovanske vlade za ureditev odnosov z Vatikanom so Ostali brezuspešni. Dosleden v svoji protijugoslovanski politiki Vatikan ne samo da ni sprejel jugoslovanskih predlogov, da bi se našel nekak modus vivendi, temveč je s svojo politiko spodkopavanja notranje enotnosti Jugoslavije in oteževanja njenega mednarodnega položaja poteptal najosnovnejša načela mednarodnega sodelovanja. Jugoslavija ni priznala Francove Španije, temveč vzdržuje normalne diplomatske odnose z vlado republike Španije, To stališče Jugoslavije temelji med drugim tudi na resoluciji glavne skupščine OZN od februarja in decembra 1946. leta, v kateri je ugotovljeno, da Francova Španija nima pogojev za sprejem v OZN. Omenjena resolucija priporoča vsem članicam ZN, naj odpokličejo svoje diplomatske zastopnike. Poročilo nadalje poudarja, da Jugoslavija vzdržuje diplomatske odnose in razvije sodelovanje z Norveško. Švedsko. Dansko, Finsko, Belgijo, Luksemburgom, Švico, Kanade, Indijo in Burmo. Poročilo pripominja, da Jugoslavija začenja razvijati svoje odnose tudi z drugim; evropskimi in izvenevropskimi državami. S svojim sodelovanjem s temi državami, ki temelji na enakopravni osnovi. Jugoslavija vedno bolj krepi svoj mednarodni položaj in obenem daje svoj prispevek k utrditvi miru ' v svetu in u žavami še izboljšajo. Posebno vlogo v obvladovanju gospodarskih težav je imela pomoč, ki jo je Jugoslavija sprejela od ZDA, Francije in Velike Britanije. Od leta 1951 do 1953 je Jugoslavija sprejela 265 milijonov dolarjev tristranske pomoči. Skorai dve tretjini poročila zveznega izvršnega sveta zavzema razvoj družbene in gospodarske ureditve, gospo, darstva, socialne in zdravstvene zaščite, prosvete, pravosodja itd. Doba od 1950 do za. četka 1953 je doba Iikvidaci-ie administrativnega upravljanja gospodarstva, pobijanja birokratizma in prehoda v fazo socialistične demokracije. V analizi gospodarskega dela ugotavlja poročilo, da so bile glavne smernice in osnovne zamisli petletnega načrta realizirane. V dobi od 1947 do 1952 je bilo investiranih v gospodarstvo 342 milijard 700 milijonov dinarjev Od tega zneska je bilo za kmetijstvo investiranih 48 milijard dinarjev, za izboljšanje železniškega prometa je bilo zgrajenih 1562 km prog za javni promet in 430 km industrijskih prog. V preteklem obdobju so stalno rastli izdatki za socialno in zdravstveno politiko. Samo lani je bilo izdanih za socialno zavarovanje okrog 91 milijard dinarjev. Število socialno zavarovanih oseb je porastlo na 7,700.000, poleg delavcev in nameščencev zajema socialna zaščita okrog 350,000 upokojencev, 320.000 vojnih invalidov in okrog 100.000 starcev in pohabljenih oseb. Bribližno I milijon 200.000 delavcev in nameščencev prejema stalne mesečne otroške doklade, kar presega 45 milijard dinarjev letno. Velik napredek je bil 1,400.000 otrok v osnovnih šolah, nad pol milijona v srednjih šolah in 65.000 študentov na raznih univerzah, akademijah in drugih visokih šolah. V poročilu o delu organov državne varnosti je poudarjeno, da so državni varnostni organi v dobi od 1950 do 1953 ujeli 337 vohunov in diverzantov, ki so se hoteli vtihotapiti iz informbirojevskih držav. Nekateri od teh so bili pri prehodu čez mejo ubiti. Istočasno so varnostni organi zajeli nad 30.000 kg kominfor. mističnega propagandnega materiala, ki je bil ilegalno poslan v Jugoslavijo V pretekli dobi, poudarja ob zaključku poročilo, so bili prav tako onemogočenj vsi poizkusi ustaško-četniških skupin in akcije nekaterih centrov, organiziranih na zapadu. V zadnjih letih je bilo izpuščenih zabeležen na področju kul-1 iz zaporov nad 21.000 oseb, turnega razvoja ljudstva. V ne vštevši pri tem posameznih Jugoslaviji je danes okrog I pomilostitev. B. B- Brezvoljna diskusija o vladnem programu v poslanski zbornici, katere rezultat je že vnaprej znan - Piccioni. Merzagora in De Ga-speri možni kandidati za sestavljanje nove vlade prihodnji teden (Od našega dopisnika) i RIM, 28. — V italijanski poslanski zbornici se je danes nadaljevala razprava o programskih izjavah vlade, ki se bo v soboto zaključila s Fanfanijevim odgovorom in z glasovanjem o zaupnici. Razprava se je nadaljevala nekako brez volje, ker je izid glasovanja že vnaprej odločen in ker za vlado ni nobene rešitve več — razen morda v nekakšni izvenparlamentarni kupčiji, ki pa se danes zdi že skrajno neverjetna Y diskusijo so danes posegli Nenni (PSI), Romita (PSDI), Aimirante (MSI) in Macrelli (PRI). Jutri so na vrsti Cappa (DC), Togliatti (KPI), De Gasperi (DC) in Sabatini (DC). Vpisani so bili tudi Vitlabruna (PRI), Moro (DC) in De Marsanich (MSI), ki jih pa ni več na seznamu govornikov za spošno diskusijo, ki ga je sestavil predsednik zbornice Gronchi. Verjetno bodo govorili šele po Fanfanijevem odgovoru v obliki izjave o glasovaniu. Sicer pa so stališča, ki jih bodo stranke za,vze’e, že znana. Do danes je bil dvom samo glede liberalcev, ki pa so na današnji seji svoje poslanske skupine sklenili, da se bodo glasovanja vzdržali Tako se je Fan-faniju posrečilo zbrati samo Berlinska konferenca prehaja k sistemu sej za zaprtimi vrati Na zahtev o Molotova bo danes tajna seja o sovjetskem predlogu, naj vprašanje sklicanja konference petih prouči poseben odbor - Molotov predlaga sklicanje mednarodne konference za razorožitev glasove demokristjanov in re- t di svojih strankarskih za-publikancev. | misli. Rešitev pa je mogoče Prvi govornik je bil danes' najti v združitvi «najbolj Nenni, ki je zatrdil, da pre-' življenjskih tokov socialnega soja pSI Fanfanijev program1 krščanstva in socialne demo-kot »najbolj neliberalni in . kracije s podporo vseh res- protidemokratični program, kar | nično demokratičnih fu». jih je bilo od junija 19461 v imenu MSI je Aimirante predloženih parlamentu*, med- pohvalil Fanfanija, da je zaprl tem ko se «z gospodarskega vrata na levo. zahteval pa je in socialnega stališča izogiba «novo orientacijo« vladne po-odgovorom na osnovna vpra- litike, očitno v smeri na desno, šanja«. V podrobnejši oceni Govorila sta še republikanec je Nenni dejal, da je na km^- Macrelli in demokristjan Zac-tijskem področju Fanfanijev cagnini, ki sta se izrekla za program «najbolj beden, kar zaupnico vladi, jih je kakšna vlada predlo-J Toda medtem ko se dVkusi-žila od leta 1948», in nato ja v parlamentu odvija bolj po poudaril, da nekaj milijard protokolu kot po potrebi, se za delo brezposelnim ne reši v političnih krogih postavlja ničesar, medtem ko kaže sploš. 1 glavno vpraianje: kaj zdaj? na usmeritev finančne in pro- program parlamentarne disku-računske politike, da nadaiju- sije je tak, da bo Italija do je Fanfani De Gasperijevo in sobote še imela vlado. Potem Pellovo politiko, ki zagotav- se začne nova vladna kriza, lja privatnemu kapitalu, da Kdo bo poskušal sestaviti vla* bo lahko po mili volji odlo- do in predvsem, kako io bo čal o produktivnih investici-' poskušal, s kakšnimi ljudmi, * jah. Nenni je dejal, da je kakšnim ’pro°ramom in s kakš-za Fanfanija «socialna in re- himi zavezništvi? ‘Kot možne formatorska država takšna dr- kandidate za sestavijenje vlade žava, ki grozi s pestjo delav- omenjajo Piccionija. predced-skemu razredu, ljudskemu gi- nika senata Merzagoro in De banju, njegovim strankam in Gasperija. Za vsakim se skriva njegovim sindikatom«, Nato je neka usmeritev: s Piccionijem Nenni napadal Fanfanijev zu- k monarhistom, z De Gasperi-nanjepolitični program, zlasti jem k poskusu obnavljanja pa to, da postavlja spet vpra- štiristranske vladne osnove, z šanje ratifikacije pogodbe o Merzagoro k liberalcem in evropski vojski, «preden bo morda h kakšni «neodvisni» berlinska konferenca pojasni- vladi. Nekateri pa postavljajo la, kakšne bodo prevladujoče tudi domnevo, da demokristja-tendence v mednarodni poli- ni na bodo hoteli več določiti tiki, preden bo pogodbo rati- mandatorja, da bi tako «per ficirala Francija, preden bo absurdum« dokazali, da so sa-rešeno tržaško vprašanje«. mo oru sposobni sestav i O Trstu je Nenni še dejal: «Ne moremo si kaj, da ne bi bili ogorčeni, ko slišimo, da vlada izjavlja svoje zaupanje v izvedbo izjave od 8. oktobra, z istim duhom, v katerem sta v zadnjih petih letih De Gasperi in Sforza pasivno BONN 18 — V dobro ob-čakala na izvršitev tristran- veS5enih’ k“r0gih zatrjujejo, da ske izjave iz marca 1948. Da-. |j0t]0 pristojne komisije zahod-lija mora postaviti tržaško j n0nemš'ke zvezne vlade začele vprašanje za pogoj svoje zu-1 jg februarja proučevati za-nanje politike in danes obsta-1 ^muke načrte za spremembo BERLIN, 28, — Štirje zunanji ministri so se danes sestali na četrti seji. na kateri so nadaljevali razpravljanje, ali naj govorijo o prvi točki dnevnega reda, ah pa naj preidejo na drugo točko. Predpoldne pa so te posebej sestali trije zahodni ministri, ki so nato ostali skupaj tudi na kosilu. Med seboj so govorili o stališču, ki naj ga zavzamejo na popoldanski seji konference. Kot vsak dan. so se predpoldne sestali tudi izvedenci treh delegacij. Današnji seji je prisostvoval tudi francoski izve- stvarjanju ovir proti napa- denec za azijska vprašanja — Jacqucs Roux, ki se je že zgo- dalnim stremljenjem. Jugoslavija daje vsestransko podporo Združenim narodom. ker meni, da so najmočnejši činitelj miru, varnosti in mednarodnega sodelovanja. Jugoslavija se bo trudila, da razvija konstruktivno aktivnost na vseh področjih dela OZN- . , Jugoslavija, nadaljuje poročilo, ni zadnja leta samo u-spešno parirala blokado držav sovjetskega bloka, tem-editev " celo takšnih vpra-' več je ustvarila z drugimi ci.alisHx Vania neodvime so-s(alirn■ države z vsemi o- °snov~ dr.žavami, ki imajo za riiak-.0 p°Dtiko sodelo.ann na Sto,, otjravni podlagi m spo-*°v v k medsebojnih intere-Soslav, bi proti '»srenji Ju- razšb-iiJa v pretekli dobi Hos. a -voje diplomatske od. Bil, 00 20 na 39 držav, sk'e-Poeohk nov'h gospodarskih Bi j00 z državami, s katerimi 3g ‘mela prej odnosov, ter sp0r?0sP°da.skih in drugih dar8fZomov s področja gospo- r°čilo'0inno je, poudari« po-predst ia v Pretekli dobi Bost ? ■ ial največjo nevar-dira P°»z.cus Stalina, da 1 kvi-držav u80s'-avij° kot necdvsnj haj0 * tem času je bila ena V a°vnejših nalog obram-Prat} e°dvisnosti Jugoslavije t'zliQj napadalmm pritiskom Prsp ^“evropskih držav in / n ,ev napadalnih poler. s Sov ° analizi idnosov noevrJelsko zvezo in z vzhod-Udarj?Psk»mi državami p.-“ '“.Poročilo, da se 'e Ju- se b ‘J.a trudila, se truh m d< bi v t>°doče tr idila litiko ,S sv°io miroljubno pr-držav-i edda odnose z vsemi Pravllf!?? Ju8oslavija je pri-bUdo e sprejet' vsako p i-vthod„„ 'letske zveze in do, ti ,®.vroPskih držav, pobu-fciriju mLpi’,ispevala k izbo»|-‘‘reDit"'ed,eb°jnib odnos jv n 8veta miru v tem delu it) X• da nadalje poudarja, * Zija Se odnosi Jugoslavije tadnia li? Vel‘ko Britanijo 'h da k ta . vldno zboljšali Ijevala , JuSoslavija nada-tel> odn,icnapor' za PogUbitev opoz°rti1doso'; Potrebno -a je dajani« i j a p°ročiU>. da čenim po p?re neupiavi-Pomenilo janslt»ni zahtevani razvoju odn arec d J,®daiiieniu varni Juodposov 8 tem. -novili svoje že včeraj izraženo mnenje, da je najbolje, če konferenca preide na drugo točko dnevnega reda. Prvi je govoril ameriški državni tajnik John Foster Dul-les, ki je dejal, da se mu zdi, da je Izmenjave mnenj o prvi točki dnevnega reda že dovolj, zato bi konferenca lahko začela govoriti o nemškem vpra- Francoski socialisti obsojajo zahodno podporo Francovemu režimu Maroško ljudstvo noče ne francoskega ne španskega pokrovite jstva - Fran-cov.m obiastem so pri demonstracijah za Gibraltar ušle vajeti iz rok PARIZ, 28. — V odriv o francoske socialistične stranke j* danes objavilo poročilo, v katerem poudarja, da bi morala Francija temeljito spremeniti svojo politiko v Maroku, ki je z izgnanstvom bivšega sultana in z zavračanjem potrebnih reform »kompromitirala mednarodni položaj Francije«. Z druge strani pa označuje poročilo stališče' Francove Španije v maroškem vprašanju za o nesramno« in obsoja politiko zahodnih držav, ki je povzročila »okrepitev režima, ki je enak tistemu, proti kateremu so se borili med vojno«. V s-voji izjavi, ki jo je te dni podal v Kairu predsednik maroške stranke »Istiklal« El Fasi, je obtožil Španijo, da hoče razbiti enotnost »tisočletnega šerifskega carstva« in ustvariti posebno maroško državo pod svojim pokroviteljstvom. El Fasi je potem izjavil, da je »Istiklal« skupaj z islamsko reformistično stranko španskega Maroka in narodnim gibanjem v mednarodni tan-gerski coni za «svoboden in demokratičen Maroko«, združen pod suverenostjo »zakonitega sultana« Ben Jusefa. ki so ga pregnali na Madagaskar Nocoj so medlem javili, da bo maršal Juin. ki ga omenjajo kot morebitnega novega generalnega rezidenta v Maroku LONDON, 28. — Predstav-1 viti z univerzo, namenoma panik zunanjega ministrstva je mešali med študente, da bi od-danes izjavil, da britanska vla- da ne bo zahtevala od španske vlade povračila škode, ki so jo demonstranti povzročili na britarskera imetju v Madridu, Barceloni in drugih španskih mestih. Pripomnil je, da ta škoda ni velika. Britanska admiraliteta pa je javila, da so zaradi zadnjih protibritanskih demonstracij odpovedali napovedan obisk nekaterih britanskih vojnih ladij v španskih in maroških pristaniščih. Britanski tisk piše danes o Gibraltarju in o demonstracijah španskih študentov. Liberalni list «News Chronlcle« piše. da je Franco povzročil demonstracije, ki naj bi bile udo-mačene, sedai pa je opazil, da so madridski študentje dva dni zaporedoma na ves Sežen na- zunanje zadeve javlja, da 1® | predek v obravnavanju nem-jugoslovanski zvezni izvršni, in avstHjskega vpra- svet pozitivno odgovoril na j šanja, PiTed-?r predsedp‘ce glavne i y začetku svojega govora je skupsčme gospe Panditove za , Eden odgovarjal na včerajšnja sklicao'e drugega dela osme- i2Vajanja .sovjetskega zunanje- ga zasedanja glavne skup- mjnjsfra jn dejal, da na- vmili demonstracije od njihovega častnega smotra in na-pravili iz njih politično agitacijo«. Jugoslavija pristala sčine. LONDON, 28. — Velika Britanija je zavrnila indijski poziv, naj bi za 9. februarja sklicali izredno zasedanje glavne skupščine 02N v zvezi 6 Korejo. Britanska vlada izjavlja, da bi bilo izredno zasedanje spričo sedanjega razvoja v korejskem vprašanju »prezgodnje«. Enako stališče sta zavzeli tudi nizozemska in norveška vlada. PANMUNJOM. 28. - Kitaj-sko-korejski Rdeči križ je danes prevzel 347 ujetnikov, ki bo odklonili povratek v domovino, prihodnji teden napravil šest- čilo pravi namreč, da -«so se Odpeljali so jih s 60 tovornimi dnevni obisk Severni Afriki. 1 elementi, ki nimajo nič opra- ' avtomobili y Kesong. sprotuje predlogu o konferenci petih, ki bi imela zelo širok dnevni red. Dejal je. da ni mogoče priti do omiljenja mednarodne napetosti, če se posamezna vprašanja ne proučijo vsako zase, tako za Azijo kot za Evropo. Poleg tega na omejeni konferenci z majhnim številom udeležencev ni mogoče razpravljati o vprašanjih, ki zanimajo ves svet; med taka vprašanja spadata tudi razorožitev in razvoj mednarodne trgovine. Prvo vprašanje spada v pristojnost OZN, za drugo vpraSanje pa obstajajo številna sredstva v odnorih med posameznimi državami. Eden je nato dejal, da bj bil pripravljen razpravljati q nekaterih vprašanjih, ki neposredno zadevajo države, ki so udeležene na berlinski konferenci,' kot o Koreji ali Jndcjsini. da pa pri tem ni treba pozabiti, da so na Koreji zainteresirane tudi druge države. Zaenkrat pa bi bilo treba preiti na obravnavanje evropikih vprašanj; če bo tu dosežen kakšen napredek, bo konferenca mnogo laže dosegla uspeh tudi v vprašanjih, ki so povezana s prvo točko dnevnega reda (sredstva za zmanjšanje napetosti v svetu). Ob koncu seje je Molotov predlagal ostalim ministrom resolucijo, po kateri bi konferenca štirih sklenila, da se v okviru OZN »odvzamejo potrebni ukrepi, da se leta 1954 isestane konferenca za splošno zmanjšanje oborožitve »z udeležbo držav, ki niso članice tega organizma«. Ta načrt naj bi bil koordiniran s sedanjimi pogajanji o atomskih vprašanjih. Med današnjo sejo. ki se je končala cb 19. uri, je Foster Dulles tudi izjavil, da je pripravljen sestati se s predstavniki pekinške Kitajske in razpravljati z njimi »o praktičnih vprašanjih«, s pogojem, da so prisotni tudi predstavniki ostalih zainteresiranih držav. Pred koncem konference je Molotov predlagal, naj bi ustanovili podkomisijo, ki bi razpravljala o možnosti sklicanja konference petih in o njenem dnevnem redu. Ko je tako Molotov nakazal možnost, da pusti konferenca to kočljivo vprašanje zaenkrat ob strani, so ministri sklenili, da bodo o tem razpravljali na seji za zaprtimi vrati. Končno so se domenili, da bo ta seja že jutri. S tem se tudi na berlinsko konferenco uvaja sistem tajnih sej. na katerih je mogoče bolj odkrito govoriti mešetariti in ki so na raznih povojnih konferencah večkrat pomagale, da se je škripajoče kolesje pomaknilo vsaj nekoliko naprej. Ce bo predlog 6prejet in bo vprašanje konference petih prišlo pred poseben odbor in s tem nekam na rob konference, bo Molotov verjetno zahteval, naj ministri razpravljajo o njegovem današnjem predlogu o sklicanju mednarodne konference za razorožitev S tem bi konferenca še vedno ostala pri prvi točki dnevnega reda. Danes so zvedeli tudi nekaj podrobnosti o včerajšnji večerji, ki jo je priredil Eden sovjetskemu zunanjemu ministru Molotovu. Po večerji, ki je bila čisto v angleškem slogu, ob luči sveč, sta se ministra z bližnjimi sodelavci u-maknila v kadilnico in ob kavi in likerjih »v zelo prisrčnem ozračju« tri ure razpravljala o raznih političnih vprašanjih. V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da so razpravljali o nemškem vprašanju, o trgovinskih odnosih med vzhodom in zahodom in o azijskih vprašanjih. Glede nemškega vprašanja zatrjujejo, da sta ministra govorila o zahodnem načrtu za združitev Nemčije, ki ga je na kratko prikazal Eden v svojem uvodnem govoru, in o vprašanju izvedbe svobodnih volitev na vsem nemškem ozemlju. Nadalje zatrjujejo, da je bilo go- govine med Anglijo In vzhodnimi državami. Med azijskimi vprašanji eta posvetila največ pozornosti Koradi. - - Medlem je danes prispel v Berlin jugoslovanski veleposlanik v Bonnu Mladen Ive-kovič, ki bo opazovalec jugoslovanske vlade pri konferenci. Gunnar Myrdal odpotoval v Prago ŽENEVA, 28. — Izvršilni tajnik gospodarske komisije OZN za Evropo Gunnar Myr-dal je nocoj odpotoval iz Ženeve v Prago. Varšavo in Moskvo, kjer se bo razgovarjal o pripravah za konferenco, na kateri bodo ravpravljali o trgovini med Vzhodom in Zahodom m ki bi se morala začeti 20. aprila v Ženevi. vlado. A. P. Oborožitev Zahodne Nemčije jajo verjetno pogoji, da ji bo zadoščeno«. zvezne ustave, tako da bi bila omogočena oborožitev Zahodne _ .. . . . . fiuvodi Kbmčijč. Sodijo, da bodo ko- Rpmita, ki je najprej ugoto- mislje %pf8vile svoje del" na vil, da je v ,Itohj( demokra- ^ ^ da „t,do (n).3 .v. , !n J\.v !?m'ske načrte predložili parla- polozaju velika napaka, kar , drp jn tretjem sta poskušala De Gasperi in ^ . . . februarju. Fanfani, namreč voditi sre- “ u , ., dinsko politiko s podporo V bonnskih političnih krogih desnice, ki bi ji socialdemo- poudarjajo, da namerava Ade-krati pritrjevali. Za trdno nauerjeva viada končati to za-vlado je potrebno na široko konodajno akcijo za ustano-m »ojalno odpreti vrata na le- vitev nemških kontingentov v vo. zapahniti pa jih je treba ev.opski vojiiki. ne da bi čaka-proti desnici. Romita je ob- to na rezultate berlinske kon-tožil tudi Nenr.ija, da otežko- ference. Vendar ustavne spre-ča uvedbo take politike. membe ne bodo imele praktič- Nato. je Romita kritiziral “i' Fanfanijev program, ki je samo seznam javnih del, ni pa v njem ničesar, kar bi nakazovalo rešitev osnovnih italijanskih vprašanj. Končno je Romita pozval demokristjane, naj se odpovejo zamisli o povratku one vrste štiristranske vlade, ki je demokristjanom Omogočala vsiljevanje vla- o evropski vojski ne bodo ratificirale vse države podpisnice. TEHERAN, 28. — Iranska vlada je sklenila podaljšati za nedoločen čas obsedno stanje v južnem delu države, zlasti pa na področju Aha-dana. GOSPODARSKO POROČILO predsednika Eisenhowerja Poročilo napovnduje nove ukrope, ugotavlja, da jo ameriško go. spodaistvo v glavnem trdno, da pa sedanji položaj ni še zadovoljiv WASHINGTON, 28. — Da- s čim večjo zaposlitvijo in ložil posebno spremno pismo, nes je predložil predsednik brez inflacije cen. | v katerem pravi med drugim, Eisenhower kongresu «gospo- Poročilo omenja, da so vo- da je zaposlitev v januarju darsko poročilo«, v katerem dili zvezno vlado v letu 1953, 1954 nekoliko manjša, kot je navaja med drugim, da oja- predvsem sledeči smotri; po-j bila v januarju 1953. Zdi se, čenje vojaške pripravljenosti speševanje produkcije in za- da je vzrok t ladjedelnica v Livornu «S. 'A. Ansaldo«; turbo-cisterna 32.000 ton; ladjedelnica v Riva Trigos-so: turbo-cisterna 10.000 ton; ladjedelnica v Apuaniji: motorna cisterna 3.300 ton; ladjedelnica v Castellam-mare »S. A. Navalmeccani-*a»: motorna cisterna 13.000 ton in ladja za posebne namene 1800 ton: ladjedelnica v Palermu «S. p. A. Cantieri Navali Riuni-ti»: motorna cisterna 13.000 ton; ladjedelnica v Tarantu: motorna tovorna laoja 1600 ton; ladjedelnica v Anconi: turbo-cisterna 22.000 ton in tur-bocisterna 13.000 ton; ladjedelnica »Breda* v Margheri (Benetke):: motorna cisterna 13.000 ton in motorna cisterna 1600 ton; ladjedelnica CRDA v Tržiču: motorna cisterna 22.000 ton, motorna cisterna 13.000 ton, motorna cisterna 22.000 ton in turbo-cisterna 32 000 ton; ladjedelnica CRDA Sv. Marka v Trstu: dve motorni ladji po 6.500 ton. Skupno grade vse italijan-ike ladjedelnice vključno s tržaškimi 285.900 ton ladjevja. Omenjeni ugledni italijanski gospodarski list komentira te gradnje takole: »Očitno je, da to delo ni zadostno za polno zaposlitev 40.000 delavcev, ki so sedaj zaposleni v italijanski ladje-delniški industriji. To toliko bolj, ker se vedno bolj zmanjšuje delo pri popravljanju in obnovi ladij zaradi splošnih teženj gospodarstva in tudi zaradi višjih cen, katere zahteva italijanska industrija v primerjavi z deželami, kjer se razvija sindikalna dejavnost izključno na ekonomskih osnovah, kot n. pr. v Skandinaviji, Zapadni Nemčiji in ZDA«. Ce prečitamo zgornji zelo pomembni odstavek vodilnega italijanskega gospodarskega lista bolj pazljivo, ni težko ugotoviti, kakšne ukrepe zahtevajo italijanski indu- strijci, da bi prišli do večjih naročil. Ce upoštevamo tudi splošno ofenzivo italijanskega kapitala na zaslužke delavcev, spore med Conf-industrijo in celo demokrist-janskimi sindikalisti, potem je jasno, da nameravajo tako industrijci kot tudi vladni krogi, kateri jih podpirajo, «rešiti» vprašanje ladjedel-niške industrije z novimi odpusti, znižanjem prejemkov delavcev, skratka z močnim napadom na delavske interese. Pri tem se poslužujejo industrijci popolnoma netočnih ugotovitev. V našem listu smo že večkrat objavili av-toritetne podatke o stroških povprečne italijanske ladjedelnice v primerjavi s stroški angleških ladjedelnic. Iz t»h podatkov izvira, da plačajo italijanske ladjedelnice za zaposleno delovno silo v resnici malenkost več kot angleške, vendar ne zaradi višjih plač italijanskih delavcev, temveč zaradi izredno visokih socialnih in drugih prispevkov-točneje davkov, ki gredo v tej obliki in pod tem imenom v blagajno italijanskega zakladnega ministrstva. V resnici pa plačajo v angleški ladjedelnici povprečno 4.9 odst. več za delovno silo zaposleno pri gradnji ladij kot plačajo italijanske kar pomeni, da dobivajo angleški delavci najmanj toliko prejemkov več. Ofenziva industrijcev proti delavskim plačam torej gospodarsko še zdaleč ni u-pravičena in tudi ne more rešiti vprašanja stroškov ladjedelniške industrije. Upoštevati namreč moramo, da znašajo plače delavcev komaj 9 odst. celotnih stroškov gradnje ladje in da je večina stroškov sestavljena iz cene materiala — surovin in polizdelkov. Ti tudi predstavljajo glavni vzrok krize celotne italijanske lad-jedelniške industrije in so istočasno tudi osnovni vzrok za krizo tržaških ladjedelnic, ker je tržaško gospodarstvo nasilno vključeno v italijanski gospodarski finančni in carinski sistem. S. B. (Nadaljevanje jutri) Objava Kmečke zveze Tajništvo Kmečke zveze obvešča vse dvolastnike, ki posedujejo svoja zemljišča v coni B, da morajo v tekočem mesecu januarju obnoviti dvo-lastniške izkaznice. Za vsa pojasnila naj se prizadeti zglasijo na sedežu Kmečke zveze v Trstu. RAZGIBAM SIIPIKAMA PEJAVSOST ZABAPI KRIZE RAVNATELJ CRDA PONOVNO PRIZNAVA DA NI UPANJA NA NOVA NAROČILA Uslužbeuci občinske podporne ustanove (ECA) so na skupščini zahtevali podpis uredbe o pokojninah in izplačilo izredne doklade Glavni ravnatelj CRDA Jnž. Aureli je ponovno priznal, da ni za sedaj nobenega upanja na nova naročila, kar pač pomeni. da se bo že v februarju znatno povečalo število delavcev, ki so že sedaj brez dela. Prav te dni se ena izmed obeh petrolejskih ladij že vozi po morju na preizkusnih vožnjah, kmalu bo dograjena tudi druga in brez zaposlitve ostanejo vsi tisti delavci, ki so dodeljeni k opremljanju ladij. Zato postaja prav vprašanje novih naročil najbolj nujno in pereče. Ce torej sam ravnatelj CRDA pravi, da ni nikakih dobrih perspektiv za ladjedelnice, tedaj je to najbolj gotovo potrdilo, da je položaj zelo resen. Ravnatelj je predstavnikom enotnega koordinacijskega odbora CRDA ZASEDANJE OKRAJNEGA ODBORA OF ZA 111. OKRAJ Vsestransko delovanje OF je treba še bolj prežeti s socialno vsebino Sklenjeno je bilo, da bodo sklicane sektorske skupščine in okrajna ter je bila ugotovljena potreba po ustanovitvi raznih delovnih komisij membe, ki so nastale v sestavu njegove družine, če te spremembe ne izvirajo iz aktov matičnega urada. Vsakdo, ki preseli svoje bivališče iz ene stavbe v drugo ali pa iz enega stanovanja v drugo najbolj "primerne “organi- stanovanje, mora to javiti Snoči je bilo na sedežu v Ul. Montecchi fi zasedanje o-krainega odbora OF za III. okraj. Na zasedanju so predvsem razpravljali, kako bi bilo treba oživiti delovanje O-svobodilne fronte ter najti za to zacijske prijeme. Tovariš Medvešček, tajnik okrajnega odbora, je najprej podal kratko politično-organi-zacijsko poročilo o delu od zadnjega zasedanja okrajnega odbora. Orisal je zlasti politični položaj, ki je nastal po osmem oktobru, ko se je vse prebivalstvo razgibalo in moč. no čutilo potrebo po akciji proti izvedbi diktata, ki bi nas ponovno spravil pod italijanski imperialistični jarem. Govoril je tudi o resnem gospodarskem položaju, ki ima Je posebno hude posledice prav za tretji okraj, v katerem prebiva večinoma proletariat. Pri tem je tudi omenil negativno vlogo kominfor-movskega vodstva, ki razbija enotno borbo delovnega ljudstva. Končno je poudaril potrebo organizacijske okrepitve OF v III. okraju, tako da bo lahko zajela vse pozitivne sile. Za tov. Medveščkom je spregovoril v diskusiji tov.. Stoka, predsednik izvršnega odbora OF STO, ki se le udeležil zasedanja v imenu tega odbora. Poudaril je zelo važne naloge, ki čakajo OF v bližnji bodočnosti in ki so poleg an-tianeksionistične borbe predvsem borba za reševanje socialnih in gospodarskih vprašanj tržaškega delovnega ljudstva. V. borbo za reševanje teh vprašanj mora Osvobodilna fronta vpreči vse sile ter mobilizirati čim širše množice V ta namen pa je tudi treba najti nova organizacijska pota ter se organizacijsko prilagoditi sedanjim zahtevam, kar pome:.i, da moramo delovanje OF še bolj napolniti s socialno vsebino. Prav s konkretno akcijo bomo pritegnili v OF nove sveže sile, ki so objektivno že na naši strani. Se prav posebno pažnjo pa moramo posvečati delavski in študentovski mladini v mestu, pri čemer nas mora bodriti dejstvo, da se je mladina zlasti po 8. oktobru telo dobro izkazala 2e dejstvo, da so se vse sovražne sile v i adnjem času najbolj zaganjale proti OF. dokazuje njen pomen in njeno življenjskost, saj so samo v nas videli res organiziran odpor in zato nevarnost za svoje imperialistične ni-črte. Ce se bomo tore, ukvarjali konkretnimi življenjskimi problemi, bomo prav gotovo pritegnili vedno več ljudi v naše vrste. V ta namen bo treba tudi pri okrajnih odborih OF ustanoviti neke vrste komisije za razne panoge delovanja in proučevanje raznih vrst problematike. Nato je spregovorila tov. Janka, ki je nakazala nekaj praktičnih načinov za oživitev delovanja OF ter poudarila, da je treba pritegniti v našo borbo vse tiste ljudi, ki so dejansko z nami. Tov, Mesesnel je nakazal, kako naj bj se okrepilo v okviru OF delovanje mladine, pri tem pa je omenil potrebo po oživitvi delovanja prosvetnega društva «Ivan Cankar«. Končno so ie izčrpno razpravljali o sklicanju sektorskih skupščin in okrajne skup. ščine. Pri tem so še razni drugi tovariši iz okrajnega od; bora dali razne predloge, kaj bi bilo treba storiti, da bodo te skupščine kar najbolje u-spele. Anagrafski predpisi o prijavljanju preselitev Tržaška občinska uprava opozarja vse družinske glavarje in posamezne meščane na obveze, ki jim jih nalagajo zakonski predpisi glede uradnega spiska prebivalstva. Vsak družinski glavar mo-, ra v roku 10 dni sporočiti anagrafskemu uradu vse spre- anagrafskemu uradu v roku 10 dni. odkar je zasedel novo bivališče. Ne glede na prijave posameznikov ' morajo vsi lastniki hiš. upravniki ali upravniki zasebnih stanovanj (kondominijev) sporočiti anagrafskemu uradu v roku 10 dni vse spremembe, ki so nastale v stavbi pod njihovo upravo. Vsi tisti, ki na katerikoli način sprejmejo v svoje stanovanje osebe, ki niso običajno v sestavu družine, morajo sporočiti anagrafskemu uradu njihove osebne po-cfatke in kraj od koder so prišle, če stanujejo pri njih najmanj tri mesece. Sporočilo mora biti poslano najkasneje 10 dni po treh mesecih bivanja osebe pri družini. Vsakdo, ki se priseli v meje občine z namenom, da ostane, se mora prijaviti anagrafskemu uradu najkasneje 10 dni po svojem prihodu. Tujci pa morajo predložiti skupno s podpisano prijavo tudi potni list ali druge dokumente, ki dokažejo njihovo identiteto, kot tudi identiteto vseh onih članov družine, ki potujejo z glavarjem družine. Hkrati pa morajo predložiti tudi potrdilo o bivanju, ki ga morajo zahtevati na policijskem poveljstvu najkasneje tri dni po prihodu na področje. Za vpisovanje v seznam stalnega prebivalstva (rezidenca) je treba imeti vse potrebne pogoje, ki jih predpisujeta ukaza štev. 219. in 34.. ki jih je izdala ZVU. Rezidenca pa se izdc izključno na osebno zahtevo zainteresirane osebe. Za vse informacije se lahko prebivalci obrnejo na anagrafski urad v Ulici Arman-do Diaz. štev. 25, vsak dan od 8. do 12. ure. Ponovno imenovanje ravnatelja nristanišliega urada za delo Z upravnim ukazom št. 4. ki bo stopil v veljavo z dnem podpisa, je g. Ruggero Tironi ponovno imenovan za ravnatelja pristaniškega urada za delo za leto 1954, v skladu s predpisi o izvajanju pravilni- ka o plovbi (morski), ki so vsebovani v ukazu št. 1 z dne 5. januarja 1953. Posebne pristojbine k vstopnicom za razne prireditve Zavezniška vojaška uprava je. določila za določene nedelje posebno pristojbino na vstopnice h šieaalHkim predstavam, zabavnim in športnim prireditvam ter na vozovnice na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. V ta namen je bil podpisan 26. januarja 1954 ukaz ZVU št. 7, ki bo stopil v veljavo z dnem objave v Uradnem listu tudi povedal, da so bile pre-uranjene vesti o gradnji dveh mešanih ladij za beneško družbo «Adriatica», ki bi vozile na progi za Istambul. Po njegovem mnenju naj bi samo intervencija italijanske vlade lahko izboljšala položaj. Tudi to je utvara. Italijanska vlada že leta obljublja, da bo s posebnim zakonom poskrbela za desetletni načrt gradnje ladij za italijansko mornarico, pa ni iz tega še sedaj nič konkretnega. Kako je-z italijansko ladjedelniško industrijo, pišemo že na drugem mestu. Ce smo v Trstu s to industrijo v našo škodo tako tesno povezani, pa je to krivda predvsem tistih krogov, ki bi morali skrbeti, da dobe tržaške ladjedelnice naročila. Predstavniki delavcev zato ne bi smeli sprejemati takih trditev, kajti s tem samo varajo delavce in jim vzbujajo prazne upe v pomoč, ki jo italijanska vlada niti ne more dati. * * * Včeraj popoldne je bila skupščina uslužbencev Občinske podporne ustanove (ECA). Na skupščini so obravnavali vprašanje izredne doklade ter vprašanje pokojnin občinskim uslužbencem. Na skupščini so predvsem obsodili dejstvo, da conski poveljnik še sedaj ni podpisal uredbe o pokojninah, čeprav se pogajanja o tem vlečejo že pet let. Ukaz o pokojninah je bil predložen generalu Wintertonu v podpis že novembra meseca 1953. Podpis nestrpno pričakujejo vsi tisti, ki so že upokojeni. in tisti uslužbenci, ki še čakajo na upokojitev. Zahteva uslužbencev je toliko bdlj upravičena, ker sta izrekla svoje ugodno mnenje o uredbi tudi conski upravni odbor in sama ZVU, sam občinski svet pa je stvar neštetokrat obravnaval. Glede izredne doklade so uslužbenci ugotovili, da so jih v vprašanjih finančnega značaja vedno izenačevali z državnimi uslužbenci, da bi jim morali zato tudi priznati izredno doklado, kakor so je že priznali tem uslužbencem. Zato je skupščina sprejela re- in bo imel po že objavljenih navodilih vzvratno moe od 11. j solucijo z zahtevo, da se raz-novembia 1953. I tegne izplačevanje izredne do- klade tudi na uslužbence krajevnih ustanov ter da jo začnejo izplačevati vzvratno od 1. julija 1952 dalje. Za obravnavanje omenjenih dveh vprašanj se bodo sestali tudi uslužbenci bolnišnic, pokrajine in občine. Danes posta voznte moiocisierne jrieste" Ce bo vreme dopuščalo in če bo morje primerno, bo danes zjutraj 18.000-tonska mo-tocisterna «Trieste», ki je bila pred meseci splovljena v ladjedelnici Sv. Marka, imela prve poskusne vožnje v zalivu. preizkušali bodo predvsem stroje in brzino ladje. Računajo, da bo na današnjih poskusih ladja dosegla hitrost 14 in pol milje na uro. Poskusi bodo trajali od 6.30 do 17. ure, in sicer na odseku med Tankim rtom (Punta Sottile) in Piranom. Poskuse bodo ponovili prihod, njo soboto, nakar bo ladja izročena lastnikom v uporabo. Luško poveljstvo opozarja vse plovne objekte, naj se za časa poskusnih voženj mo-tocisterne «Trieste» izogibajo sektorja, na katerem bodo poskusne vožnje. Tatovi v izložbi trgovine Cavaliero Ko je včeraj v prvih jutranjih urah nočni čuvaj Matteo Saura iz Ul. Castagneto 48 pregledoval trgovine, je opazil, da je nekdo razbil šipo izložbenega okna trgovine Cavaliero na Stari mitnici. Obvestil je takoj gospodarja 42-letnega Raffaella Cavaliera, ki je nemudoma sporočil zadevo policiji. Lastnik in agenti javne varnosti so ugotovili, da je neznanec razbil iipo izložbenega okna in je odnesel nekaj kosov blaga v skupni vrednosti 120.000 lir. V. izložbenem oknu so našli kamen, s katerim je verjetno malopridnež razbil šipo. * # * Neznanci so v noči med sredo in četrtkom razbili šipo tudi ,v trgovini v Ul. S. Vito 7, katere lastnik je 65-letni Emilio Magris. Iz trgovine so odnesli 5 kg kave in 4 salame, v skupni vrednosti 12.000 lir. * * # V isti noči so neznanci na enalc način ukradli tudi v trgovini v Ul. Battisti, katere lastni^ je 34-letni Raffaele Riccardi, 4 srajce, 4 puloverje, 1 majo in 4 pare spodnjih volnenih hlač v skupni vrednosti 60-000 lir. T^idMCL iMdnidim ZflroiMM PODATKI IZ POHflČII.A KOMISARIATA ZA HHIOH Veliko število zanemarjenih poslopij občutno vplii/a na stanovanjsko krizo Mnoga poslopja v mestu niso bila obnovljena že najmanj 50 let - Uspešno nadzorstvo nad prehrambnimi artikli Te dni je izšlo poročilo ko-, misariata za higieno tržaške občine iz katerega je razvidno delovanje tega važnega oddelka občinske uprave v preteklem letu. Iz podrobnih podatkov, ki so objavljeni v številnih lestvicah in razpredelnicah poročila, je razvidno, da je omenjeni komisariat izvedel v teku lanskega leta 57.036 pregledov. od katerih 55.337 pregledov zdravstveno-higienske-ga nadzorstva prehrambenih artiklov in pijač ter 1.699 pregledov zemljišč in stavb. Lani je ta oddelek ugotovil 1.065 kaznivih prekrškov in sicer 203 prekrške več kot 1952. leta. V teku leta so skupno vzeli v raznih trgovinah in skladiščih 5285 vzorcev blaga, od katerih jih je bilo 3550 kemično 1735 pa bakteriološko analiziranih. Posebno je tre- VCERAJ PONOČI, RO SF. JE VRAČALA IZ KINA ROPARSKI NAPAD na žensko sredi ulice Mlada napadalca sta ženski zamašila usta in jo stisnila ob zid, iz torbice pa ji pobrala ves denar V sredo ob 22.30 se je 50-letna Neteria Zucco poročena Tedesco vračala iz kina Mas-simo domov V Ul. Raffineria v bližine gostilne «Artisti» sta jo nenadoma napadla dva mladeniča, tako je javila včeraj dopoldne polK.iji. Eden ji Je vzel iz roke torbico; začela je vpiti na pomoč, toda drugi zlikovec ji je zamašil usta z roko, z drugo pa jo je močno udaril po hrbtu in jo vrgel ob zid. Malopridnež je torbico odprl in vzel iz nje ve* denar, skupno 4,500 lir, prazno torbico pa je vrgel pred preplašeno žensko. Policija vodi preiskavo. IZ SODNIH DVORAN Zaradi požara pred sodnikom Včeraj se je' moral zagovai jati na kazenskem sodišču 27 letni Renato Gentilli iz Drevoreda Miramare 23, ker je bil obtožen namernega požiga Sodišče ga je oprostilo ker m izvriil kaznivega de jan j a. Tri prostitutke obsojene in oproščene Domačini na Opčinah so se večkrat pritoževali zaradi nemorale in številnih žensk, ki so večinoma prispele iz tujih krajev in ki iščejo zabave in zaslužka, zlasti pri ameriških vojakih. Agenti civilne policije so zadnje mesece preteklega leta napravili nekako čistko. Preoblekli so se v civilne obleke in se postavil na bolj «ogrožene» kraje. Ni jim bilo treba dolgo čakati, da so jih nekaj ujeli Tako 38-letno C. G. iz Ul. Prosecco 53, 24-let-no M A. s Trga S. Caterina 3. in 29-letno M B. iz Ul. Donatello 3. Agenti javne varnosti so jih videli in slišali, kako so vabile ameriške vojake in se jim ponujale. Neka je celo prijela vojaka za roko in ga vlekla s seboj. Toda ni jim šlo po sreči. Prijavili ro Jih sodnim oblastem in so se morale včeraj Javiti na sodišču, ki je vsako obsodilo na 4 mesece ža- ba poudariti visoko število vzorcev za bakteriološko analizo če pomislimo, da jih je bilo 1. 1952 skoraj 700 manj, pred tremi leti pa samo 456. V obrambo potrošnikov je komisariat za higieno zaplenil v preteklem letu skupno 137 tisoč 683,20 kg živil, od katerih 18.550 kg svežega sadja, ter 21.920 kg povrtnin. Poleg tega so zaplenili tudi 1.559.882 litrov raznovrstnih pijač. Skrbno nadzorstvo vodi komisariat za higieno tudi nad sladoledi. Samo 4 odst. vzorcev ni odgovarjalo higienskim predpisom za izdelavo sladoleda. Uslužbenci komisariata za higieno so dnevno pregledovali delovanje pekarn in nadzorovali izdelovanje kruha v prodaji. V teku leta so vzeli 871 vzorcev kruha, ki so pri pregledu vzbudili sum, da ne odgovarjajo predpisom izdelave. Pri kemični analizi so ugotovili, da 250 vzorcev ne odgovarja higienskim pravilom Na osnovi zakonskih predpisov je komisariat za higieno izdal v teku preteklega leta tudi 3.268 potrdil za zdravniške preglede uslužbencev zaposlenih v živilski industriji in uslužbencev prodajaln živil. Skozi vse leto so bili ti uslužbenci pod stalnim nadzorstvom tega oblastvenega organa, da prepreči vsak dotik bolnih oseb z nalezljivo boleznijo, z živili. Prav tako so bila pod stalnim nadzorstvom tudi pripravljena živila v raznih lokalih (ruska solata, majoneze, itd.), ki so v nekaterih krajih, zato ker so bila pokvarjena, povzročila ljudem hude trebušne bolečine. Dalje so stalno nadzorovali konservira-ne ribe, živila in hrano v šolskih menzah ter v kuhinjah begunskih taborišč, kakovost jedilnega olja in javna mesta, kjer se prodajajo jedila. Posebno zanimive so tudi ugotovitve občinskega odbornika dr. Zacchija, ki odgovarja za oddelek za zdravstvo in higieno, ki jih je napisal v uvodu dolgega poročila. Glede starih stanovanjskih hiš ali stanovanjskih hiš v slabem stanju, je dr, Zacchi ugotovil, da so predvsem stare hiše skoraj vse v zelo slabem stanju. Hkrati ugotavlja, da je mnogo lastnikov hiš. ki niso hoteli in še danes nočejo popravljati svojih stavb. Zato ni težko ugotoviti, da ta zanemarjenost ne izvira samo iz časov zadnje hiše rentabilne, ko so imeli lastniki hiš dovolj dobička, da bi jih popravljali. V Trstu imamo veliko število stanovanjskih hiš, ki niso bile popravljene že najmanj 50 let ali pa celo odkar so jih sezidali. Takšna zanemarjenost povzroča popolno uničenje, kar se danes še bolj občuti, ko vlada velika stanovanjska kriza. Hkrati pa takšne zanemarjene hiše ne odgovarjajo higienskim predpisom, so vlažne, imajo smrd ljive vhode, stopnišča itd. itd. Dr. Zacchi ugotavlja v svo- 80-letna Tržačanka poslanici Ciari Luce Sem prava Tržačanka, stara SO let, in moji dedje in pradedje so pomagali graditi naše lepo mesto. Sem preprosta gospodinja, toda vedno sem rada čitala in sledila vsem domačim in svetovnim dogodkom. Moja mnogoštevilna družina je preizkusila na svoji lastni koži vse {aiistične , I. Ben mann, C. Boyer. „ Aurora. 16.00: «Traviata 53». Laage, A. Franicioli. Mladini nr pod 16 let najstrožje prepove dano. . Armonia. 15.15: «Generalni insP6* tor«, D. Kaye. , Garibaldi. 15.00: ((Pustite nas miruj), U. Spadaro, F. Marzl', Ideale. 16.00: »Tržaško dekle«, ^ del Poggio. Mladini izpod 16 ‘ prepovedano. n Impero. 16.00: «Verjemi mi«, v> Kerr, R. VValker. . Italia. 16.00: »Plamen«, E. H*5' Draigo, A. Nazzari. - Viale. 16.00: ((Operacija Z», " Mitchum, A. Blyth. . . Kino ob morju. 16.00: «Srečm <-•' si«, C. Boyer, L. Christian. MJ*1 dini izipod 16 let prepovedat”' Massimo. 16.00: »Bes nad mestom W. Molden. Mladoletnim pr G" vedano. Moderno. 16.00: »Saloma«, R. H« worth. „ Sv. Marko. 16.00: «Yankee, ^or ski ropar«, J. Chandler. Savona. 15.00: «KilimandžarSK/ snežišča«, G. Peek, S. Hayvvaf"; Vittorio Veneto. 15.30: «^ Čarey. štete«, T. Carey. Azzurro. 16.00: «Rdeče bakle»( Montgomery. v Belvedere. 16.00: «Show boatSt Grayson. ^ Marconi. 16.00: «Niagara», X Monroe. Mladini izpod 16 ,e prepovedano. Novo cine. 16.00: »Za vse je štora«, G Grant. * . Odeon. 16.00: «Roman moj«' življenja«, L. Tajoli. v Radio. 16.00: «Mi grešniki«, *’ Šanson, PETEK, 29. Januarja 1954. JireOKLOVASSKA C' O \ A 't' U S X A 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00, 13'**' 19.00 in 23.30. 7.10 Jutranja glasba: 7.30 gled tiska; 11.30 Fantazije Pr\ ljubljenih oper: 14.30 Kultur'1, razgledi; 14.40 Koncert sopranist^ Gndine Otta iz Trsta. Pri Mavi« Gojmir Demšar; 17.00 Plesne K pevke poje Frank Sinatra; H- . Harmonika pleše; 17.30 Konc?„ del J. Slavenskega, M. TajčeVJ^ in Sv. Nastasijeviča: 17.45 Ma* donske narodne pesmi; 18.00 rj rotila v hrvaščini: 18.15 Pl*', spored operne, baletne in tilnik1 glasbe; 21.00 Slušna igra: VojO^ vič ((Ekvinokcij«; 22.00 Lahkih naokrog; 23.00 Zadnja poročil*^ italijanščini; 23.10 Glasba za 1* ko noč. T K IS T II. 306.1 m ali 980 kc-aek 11.30 Lahki orkestri: 12.10 vsakega nekaj; 13.00 Glasba K i žaljati; 14.00 Vesela glasba; Slovenske pesmi; 17.30 Plesna gw ba; 18.00 Cesar Franck: Sim1” nične variacije; 18.15 Polke valčki; 18.40 Priljubljene meW“' je; 19.00 Okno v svet; 19.15 cert pianistke prof. Mirce Sa“v V nedeljo 31. Januarja ob 1*-®J poje v slovenski oddaji tržašk ga radia pevski zbor «Valentl Vodnik« iz Doline. Poslušajte! Razna obvestila POGREBNO PODPORNO DRUŠTVO V BAZOVICI vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo 31. januarja 1154 ob 13.311 v Preslovl dvorani v Bazovici. Odbor OD VCEKAJ DO DANES nove; 19.35 Glasbena medNJJjj MU ‘ ,0? 20.00' Šport; 20.05 Pestra oper"’ glasba; 20.30 Lahka glasba; 2}'?j Tržaški kulturni razgledi: Valček; 21.20 Uroš Krek: Koncf' za violino in orkester; 22.00 K™ ževnost in umetnost; 22.15 Iz „ y) gleških koncertnih dvoran; 23.yr Vabilo na ples; 23.30 Polnoč'1" glasba. H 1. U V KM 3 J A 327,1 m, 202.1 m. 212,4 m Poročila ob 5.35, 6.30, 7.25, 12-3°’ 15.00, 17.00. 19.00 in 22.00. ,5 12.00 Opoldanski koncert; 1*'*, Zabavna glasba; 13.00 Glasb®!! oddaja za pionirje; 13.15 Pred ( krofonom so mladi pevci, s°' in ansambli; 14.00 Zabavna plesna glasba; 14.40 Intermezzi 1 piCOIld gldJUd, 11.1 V/ 1IHC1 capricci; 15.15 Zabavna gla"n'e; 15.30 Stara dunajske melo«1^ ____________________ 1^‘jS 16.00 Ing. Aljoša Pelan: S po11^ — “••• ------ • Turčiji; 16.15 Koncert slovenju samospevov; 17.10 Za ljubueL opernih melodij; 18.00 Mali »“Jj cert za mladino; 18.30 Ku' ' pregled; 18.45 Igra trio Se .njr Skoberno; 20.00 Tedenski zunai,-politični pregled: 20.15 P. I. kovski: Simfonija št. 6 v h-rn"‘(r 21.00 Skozi satirične spise rr ceta Magajne. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. januarja se je v Trstu rodilo 8 otrok, porok je bilo 5, umrlo pa Je 14 oseb. POROČILI SO SE: mesar Eu-ne, trgovine ali obrata, ne gene Ferdinand Hansen in šivi- vlaga svoj 'lapital v obnovo prostorov, če ne zasluži toliko, da se mu to splača. Zato je prava sramota, da prav lastniki javnih lokalov povišujejo ceno črni kavi v času najhujše gospodarske krize mesta. pora in plačilo globe 6.000 lir Pa jim ne bo treba se- vojne ali pa iz povojnih let, d: ti v zaporu, ker so jih tega ampak že iz časov izpred voj-oprostili, ne, ko so bil* stanovanjske Tudi včeraj dve žrtvi vremenskih neprilik Burja je sicer ponehala in tudi takšnega mraza ni več kot v sredo; čeprav je bila najnižja temperatura še vedno —5.10 vreme je kolikor toliko lepo, kljub temu pa je bilo tudi včeraj nekaj žrtev slabega vremena. Ob 8.40 so sprejeli v glavno bolnico na ortopedski oddelek 56-letnega Carla Mosellija iz Ul. Molin a vento 63, ker si je zlomil zapestje leve roke. Ozdravel bo v 20 do 30 dneh. Pri sprejemu v bolnico je Moselli izjavil, da je nerodno padel, ker se mu je spodrsnilo na ledu pred hotelom Jolly. Zaradi leda na cesti je pa-iOb 15.30 iz Ravenne Italijanska del tudi 47-letni ribič Giovan-1 ladja »Tagliamento«, prazna. Ob ni Massarotto iz Gradeža. ko 21.30 iz Benetk italijanska ladja je šel proti svojemu čolnu. ! «Africa» s 348 t raznega blaga. lja Marija Baša, radiotehnik Tomislav Mitrašinovič in uradnica Irma Selak, agent CP Faustino Zacchigna in gospodinja Ernesta Matnilovič, barist Giorgio Rava-lico in gospodinja Silvana Piz-ziga, uradnik Elvino Cosoli in učiteljica Maria Rosa Silvestri. UMRLI SO: 84-letna Francesca Jess, 79-letnl Mattla Vocchi, 84-letna Maddalena Visintini por. Micoll, 60-letni Nazario Furlani, 81-letna Josipina Taučer vd. Rio-za, 88-letna Teresa Grlonl por. Saltz, 58-letni Valentino Cutlllo, 73-letni Andrea Paci, 69-letna Rosa Zennaro por. Rigo, 70-letna Karolina Prinčič, 16-letna Anna But, 34-letni Mario Rossi, «9-letnl Simeone Luchetta, 88-letna Marija Kariž vd. Sudič. VREME VČERAJ Najvišja temperatura - 0,7, najnižja -5,1, ob 17. uri -2.2, zračni tlak 1009.0 stalen, veter 28 km vzhod-sever-vzhod, sunki 62 km na uro, vlaga 37 odstot., nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 6,3. PRIHODI IN ODHODI LADIJ V sredo Je ob 7.45 prispela v Trst iz Benetk Italijanska ladja »Enotria« s 117 t raznega blaga. Pobil se je. po rebrih in si jih verjetno tudi zlomil. O- Ob 18 45 je odplula proti Reki jugoclovani,ka ladja ■Istran, praz- zdravel bo v 8 do 30 dnevih, na. Ob 19.30 proti Reki argentin- ska ladja »Rio Bermejo« s 830 t raznega blaga. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. L. Berninl 4; Millo, Ul. Buonarotti 11,; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro In Neri, Ul. Dante 7; Harabaglia v Barkovljah in Nicoll v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366-60 Gasilci 2 - 22 Policija 2 • 23 Samo še nekaj dni imate možnost dobiti v dar lepo slovensko knjigo, s tem da poravnate celoletno naročnino »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« pred 31. januarjem 1954. Uprava »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« UDELEŽENCEM IZLETA V CRNI VRH Vsi udeleženci mladinsK**a smučarskega izleta, ki bo v ® . deljo 31. t. m. v Crni vrh, V se danes in jutri od 19. do * ure oglasijo v mladinskem ^ ^ ku #Spartacus» v Ul. Alf'er'.,j zaradi važnih sporočil in dV*» listkov. ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV Mladinski odsek Zveze svetnih delavcev ima v poučno - zabavni Izlet na ^°rZ ško konec junija in ekskur^ nač^ iV po Jugoslaviji v poletnih P01 nlcah. Interesenti naj se zglasijo sedežu, kjer jim bodo na ra*“ lago zadevne Informacije. MOTOKLUD nAMATORl* t. organizira 14. februarja *• v dva avtomotociklistična izl*^a Opatijo in Novo Gorico. .,e|. Vpisovanje na sedežu ( 96-160) dnevno od 18, do 13' do 4. februarja t. 1. Danes ob 9- uri je preminila naša predobra in nepozabna sestra • MATILDA PERT0T Pogreb bo v soboto 30, januarja 1954 ob 15.30 ur* iz mrtvašnice na barkovljanskem pokopališču. Mir njeni blagi duši. Tnst, Ljubljana, Zagreb, 28. januarja 1954. Brata dr. Vladiimir, in/. Mil**1 in sestra Minka. ^KiJaUtUslil DNEV.NUC 1J. januarja 19^ (Pričevanja ljudi, ki so neposredno prizadeti j Da sloni vse tržaško gospodarstvo na industriji, pomorstvu in trgovini je tako že po. znana stvar. To temeljno gospodarstvo pa daje življenje s-‘ celi vrsti drobne industrija ^ obrtništva, ki neposredno dela za to temeljno go-Podarstvo. Vso to dejavnost J? SICer yeliko industrijo, pomorstvo in trgovino na debe-nairazličnejše male in-Mustnje in obrtništvo, ki je neposredno povezano z indu-stv proizvodnjo, pomor-om in trgovino pa izpopol-‘JUje še cela vrsta najrazlič- nejše gospodarske dejavnosti jajema svojo življenjsko ki v - . v aj s-li j o jv oe prav iz napredka in pro-tega osnovnega gospo-arskega temelja ter tako za-I(, 021 vse tržaško gospodarno v nekako celoto, nekak organizem. ®Plošna slika tržaškega go-Podarstva bi se dala označiti eno besedo: kriza. Toda to J® Že nekako preveč posploše-9 označba, ki prav gotovo po- ■ e Premalo. Ce bi hotel navajati številke, bi postal okvir Premajhen in iz cele množice • evilk bi ne dobili prave slike. Zato bomo kot pripomoček za prikaz dejanskega stanja navedli le nekaj praktičnih Primerov iz te takoimenovane uetje kategorije gospodariva. marveč iz tiste veje, ki Je le posredno povezana s te-pe*ji tržaškega gospodarstva. F°leg tega pa smo si vzeli Prav to dobo zato, ker je najprimernejša. Meseci okto-Der, november, december in Januar so tisto obdobje, ki 2a celo vrsto najosnovnejši tovrstnih obrti nekaka «se-ena» ko je promet najvišji, Se dela splošen obračun in . obdobje praznikov in si-r Miklavž, božič, Novo leto r ze tako vpeljana «Befana» m!??ora tudi najskromnejše lUdi, da na ta ali oni način ajo duška svojemu veselju ®*o za litrom vina več, z ■ alo boljšim kosilom, z dari-m Praktičnega značaja za rata, sestro, mater, očeta ali jj romnim darilcem — igrač. za svojega otroka. diObmili smo se na vrsto lju-' *i so ozko povezani s tem. Gostinstvo Gostilničar in trgovec z vi-{ Pj na debelo iz tržaške peri-dn J*’ kier ie vež trzaakib in. sv .'lakih podjetij, ki zapogo več tisoč delavcev. Ga- ča 8-Car *n trgovec ne mara, sod “iegovo ime prišlo v ča-zun!r'n to ie tud‘ povsem ra. vdj Jlv°, kljub tej svoji rezer-izjj^tt Pa je dokaj širok v Prav ‘n december, Pečat’ Sta meseca, k1 dajeta Po « naE‘ obrti. V novembru Sostil adi dobavljamo blago drohn m 'n točilnicam na ljamn°' V decembru pa dobav-pa ,° na debelo, poleg tega “8jv - 'a mesec značilen za tu jecl° potrošnjo vina v le-Ne ^etos je bilanca porazna, smemo sicer misliti, da J« to Pojav letošnjega leta. ^0 t _ Peka°iSe opažalo že zadnjih *eta Posebno pa ob koncu jp Ž952 torej v istem obdob. seZOn!ezone» in pa v letošnji ber j to je lanski novem-UUa’ december in letošnji ja-zl»zj! r‘znati moram, da smo m,i-, Ze'°. zelo nizko. Tako sem jda me kar skrbi. Ko V to- obračun prometa smn ^ sezoni, sem opazil, da 43 ,padli že za dobrih 40 do it, ,as . v trgovini na debelo daj; Približno 30 odst. v pro-gosti]V!na na drobno torej v fkim l ,v Primerjavi z lan-da ; Jetom <«e pa računam, kakih bil° 2e lansko leto za kot !: odst. manj prometa da ?rel?nja leta, smem trditi, (tse»if žl° povprečje zadnje L. **6)) ( n Otto -v, iv, rloco ro b*"*5» (november in decem-1954) '-n- zadetek januarja latih IZP°d 50 odst. prometa v Vse V951~52. To pa *e ni *er vsaj v našem rajonu virV • v iiaociii tajuuu mimo nobenega izboljša-stanjd se boji, da bo tako Pja EPom? P°trajalo. To me precej ‘““Ja na leta 1929-30-31.» V« Če Tr dii{u vina z igračami v srede ; mesta. .Gospodar trgovi- vah n 0 skop v sv°jib izja-spodar v6uno ko ga razcn g°' Vprašan- težav gnjavijo še barja ti?, tndiskretnega novi-iztica’ kljub temu pa nekako s «VestiZ S6be: liklavi’ Prazniki, kot so sv. Pač J2. rbožič niti toliko ne, h b;ia Novo leto in «Befana» Drua vedno naša zlata doba. r.a p obdobje večjega naše-';(>pan.meta je poletna sezona 'udi 18, k0 gre v promet ,1.1očkQjecej gumijastih pripo-s‘šij) .v za kopanje in sezon-11 e da grač. Vendar se pa to da „ • 'eteki- rimerjati s pomenom sem r.V? Praznikov. Torej kot ?a p]-, so ti prazniki naliti do k8 sezona> kajti ob ta-zelo »lfT1 se tudi tisti, ki ima (‘a Pri,, -1?.00 Ustnico, ojunači, "žita; „ . sv°jim otrokom Jrm *»Ua. Letos je bilo s k>h inPCil šibko. Dragih, vegani v.r K ie šlo razmeroma ”i je v,Ldrufia ieta- Toda me. Vedje tudi če prodam 'Sračk saiV • malih, cenenih vrstnega iimi večje število to-h^aujšanj- fia .zale2e tudi za hif"" branih‘l?2p Kodaie dražjih, iz-!la tudi v Toda 'etos je k°z> izlnžh a prava oseka. 'deti zei b 3 ,)kna je bil° (‘uko otrok ta?n°KD obrazov vda razmernm°r tut)i staršev, ■sti> ki so ' a redki so bili £ * v trcovinPOgumili in st°-&‘no-. Pogosto, od- ,1 OU- !.,ru8a leta poi°»teje kot j* edeči pojav nSe je dogajal 'uti so Sj izhrir °Samezni kli-to- 1 ‘Zbrah zažoloo„ u. So, c;i ter prosilt” za?eleno bla-ri Za nal bi Pbča- d ,n' vermorda za dokler ne bo- .mili so dnevi e Plače- Toda in 2'mini‘ je tudi ietno šriano blag0V kil hi'° po 518 ™u- ge namene za bolj pereče potrebe. ((Pripomniti bi pa hotel, da je bil v naši veji trgovine precej važen 8. oktober, vendar pa ne odločilen. Razumeli boste zakaj. Povsod se namreč opaža isti pojav in sicer, da denarja ni in tudi če si je kdo spravil kak tisočak na stran, ga skrbno hrani in če hočemo biti iskreni, igračke niso najbolj nujne. Upajmo, da bo bolje drugo leto». Manufaktura Manufakturna trgovina v središču mesta; izbira blaga je zelo velika, vendar pa ne v smislu velikega razkošja, ampak bolj v raznovrstnosti potrošnega blaga ter v precejšnji razliki v kakovosti od razmeroma razkošnega, pa do najskromnejšega blaga. Izbrali smo to trgovino zato, ker se prav tukaj najbolje odraža zmogljivost žepa od povprečnega srednjega meščana pa do najskromnejšega malega človeka. Trgovec noče dajati šte. vilk, pač pa v svojem trgovskem koloritu pove vse: «V tistih dneh pred prazniki sem prejšnja leta »mobiliziral« takorekoč vse svoje sorodstvo, da mi je priskočilo na pomoč pri delu, ki ne terja neke posebne strokovne u-sposobljenosti. Tu mislim na delanje zavojev, na prekladanje blaga v skladišču, na odnašanje zavojev tako imenovanim boljšim klientom, in podobno. Ti ljudje so mi namreč odvzeli vse delo tako, da so se moji stalni uslužbenci ukvarjali dejansko samo s prodajo, samo neposredno s klienti. Toda to bi skoraj rekel, da spada v zgodovino, kajti letos bi v isti sezoni bil lahko poslal še stalne uslužbence v Cortino d’Ampezzo, ko pa nismo imeli dela niti kot v dneh normalne trgovine. In še nekaj bi hotel pripomniti: značilno je pri naši stroki to, da kar se je blaga tudi prodalo, je bilo blago slabše vrste, mislim namreč, cenejše blago. To pač jasno dokazuje, da ni denarja«. Natakarji sanjajo o prejšnjih zlatih časih Ker smo gostilničarja obdelali se ne bomo ustavili tokrat pri podjetniku samem, ampak pri uslužbencu, ki pa je tudi dovolj krepka priča, saj pri svojem obratu, pri prejemanju napitnine, pri odstotkih, ki jih prejema pri celotnem prometu ve kako gre tudi v njegovi panogi. Vzeli smo natakarja iz bara. Tudi ta toži, kajti prejšnja leta je ob prazničnih dneh nesel domov med napitnino, odstotki in plačo od 3 do 4 tisoč lir, seveda za dobo 10-15 dni. Letos je ta številka zlezla le na 2.000, 2.500 in le na zadnji dan leta bi se dalo nekako računati s prejšnjim letom. Kar se pa tiče splošnega obrata, se pa nikakor ne da umeriti s prejšnjimi leti, in kar je značilno je to, da mnogi stalni gostje, ki so nekoč prihajali po dvakrat ali celo večkrat na dan v bar, so svoje obiske omejili ali pa prihajajo, ter si prvič naročijo kavo ali kaj podobnega, drugič pa se samo zahvalijo in se skušajo nekako izogniti novemu naročilu. «Kai mu morem? Zaključi natakar, saj ga poznam in vem, v kakšnih vodah plava. Seveda se to odraža tudi pri moji osebni blagajni«. Izvoščki Morda bi kdo rekel, da nima vozač avtotaksija nikake zveze z gospodarskim in socialnim stanjem. Toda kot smo že prej rekli, so vse veje, ki smo jih vzeli v poštev le posreden odraz gospodarskega stanja temeljev celotnega gospodarstva Trsta in zato je tudi ta panoga, namreč panoga izvoščkov, posredna slika celotnega stanja. Vozač avtotaksija zatrjuje, da je sedanje stanje v prometu zelo kritično., Pred časom je prav njihova postaja avtomobilskih izvoščkov mnogo delala z ameriškimi vojaki, danes je to precej padlo. Sicer pa ne samo v tem smislu, ampak ce- loten promet te stroke je padel gotovo najmanj za 50 odst. lanskoletnega prometa, in vse kaže, da še nismo na dnu. Bili so dnevi,' zlasti ob sobotah pred prazniki, ko je bilo na naši postaji, od običajnih 12 vozil, le kakih 5 ali celo samo 2 vozili, dočim so bila ostala vozila stalno na poti; danes pa se dogaja ravno o-bratno; dve, tri vozila so v prometu, na postaji pa jih ča. ka cela vrsta. Tu smo navedli nekaj kratkih slik, ki pa povedo več kot mnoge statistike, več kot mnoge številke, hi skušajo prikazati gospodarsko krizo, ki je 'ajela pri nas že porazen obseg. Kot smo že prej videli, je trgovec z vinom in gostilničar izrazil bojazen, da se vrača kriza iz let 1929-30-31. Ta bojazen je titemeljena. Kriza je tu v vsej svoji moči, vprašanje je le kako čimprej izplavati iz nje in s kakšnimi sredstvi potegniti sedanjo hu_ do gospodarsko stanje iz tega mrtvila. Gospodarski in politični krogi, ki so krivi tega stanja, skušajo po stari navadi reševati zavoženo gospodarsko politiko s starimi preizkušenimi sredstvi na račun malega človeka Na tak način pa bodo le še poslabšali že itak težko gospodarsko krizo. r' USTROJ IN ORGANI LJUDSKE OBLASTI V JUGOSLAVIJI Pogled na sodobno mdrocentralo pri jezu Chicamauga blizu Chatancoga ob reki Tennessee (Združene države Amerike) V sistemu oblasti v Jugo- novana zakonodajna in izvršna slaviji je predsednik republike nov organ. On se postavlja z ustavnim zakonom. Podobno je nov organ predsednik zvezne ljudske skupščine v okviru skupščine. V dosedanjem skupščinskem sistema, predsednika skupščine ni bilo. Zvezni svet in svet narodov sta imela svojega predsednika, ki sta izmenično predsedovala skupnim sejam obeh domov ter izvrševala funkcijo predstavnika skupščine kot celote, v kolikor se je vsa skupščina kot celota pojavljala v praksi. Kot je že poznano, novi sistem oblasti v Jugoslaviji ni po ustavnem zakonu iz januarja lanskega leta določal predsedniškega sistema. Nasprotno. Ustavni zakon je vzpostavil sistem skupščinske oblasti, ki izhaja iz načela, da skupščina ni samo izključno zakonodajno telo, ampak tudi osrednja in vodilna politična državna ustanova. Soglasno s tem se v skupščini osredoto-čujejo osnovne funkcije oblasti in to predvsem tako ime- MEDNARODNO SODELOVANJE PRI IZVORU IN NAPREDKU LETALSTVA Ko so 1.7. decembra 1953 proslavili 50. obletnico poleta bratov Wright v Kittv Hawku; so bili strokovnjaki v zadregi, ko so skušali točno tehnično pravilno označiti ta polet. Stvarno ni mogoče govoriti o prvem poletu zrakoplova «težjega kot zrak«, kajti taka poleta sta se posrečila leta 1804 in leta 1840 Siru Georgeu Galeyu z jadralnim letalom, ki je ostalo v zraku «nekaj metrov«. Tudi ne moremo govoriti o prvem motornem poletu, kajti stroj, ki ga je izdelal John Stringfello\v in ga opremil z motorjem na paro, je večkrat poletel po zraku leta 1848 v Chardu. v južnozahodni Angliji. Bratoma Wrigt tudi ne moremo pripisati zaslug prvega «kon-troliranega« poleta, saj je kontroliral že Lilienthal svoja jadralna letala leta 1902, prav tako je kontroliral San-tos-Dumont svoje letalo, s katerim je letel leta 1901 o-koli Eiffelovega stolpa. Na podlagi vsega tega moramo priti do zaključka, da je bil uspeh bratov Wright samo korak, seveda zelo važen korak, na dolgi in razgibani poti. Dva Angleža, Galey in Stringfellorv, sta ustvarila prvi celici, z in brez motorja; neki Nemec in neki Francoz sta izumila krmilne naprave in brata Wright sta končno s pomočjo bencinskega motorja nemškega izuma izdelala prvo resnično letalo, čemur so pa skoraj sledili Avstrijec, Madžar in Danec. Začetek letenja je torej mednaroden in k njegovemu napredku so prispevale razne dežele. Mogoče smatrajo nekateri mladi ljudje Whittelejev izum, ki je v desetih letih zrevolucioniral letalstvo, za najvažnejši angleški uspeh. Vendar so nedvoumno imeli na razvoj letalstva drugi dogodki velik vpliv. Po prvi svetovni vojni je bila Amerika še vedno odvisna glede dobav motorjev od Evrope, Nemčija je bila premagana in skozi nekaj let je bilo usojeno Angliji, da je prednjačila v razvoju. V tem času je zgradil Sir Frederick Handley prvo potniško letalo, katero je začelo prevažati potnike na progi London - Pariz. Danes, trideset let kasneje, izdeluje Handley Page letala na reakcijski pogon, ki so petkrat ali šestkrat hitrejša kot prejšnja. Leta 1919 sta prva preletela Atlantik brez pristanka Letalo na reakcijski pogon Alcock in Brown z letalom Vickers Vimy. Danes leta več kot deset 80-sedežnih letal čez ocean v eni ali drugi smeri, pa se zato nihče ne zmeni. Mnogo tehnikov, ki so svoj čas sodelovali pri gradnji Viwyja, sodeluje danes pri gradnji transportnega Vickersa 1000, ki bo imel 120 sedežev in bo letel s hitrostjo 950 kilometrov na uro. Leta 1931 so prisodili Schneiderjev pokal Angliji, ki je trikrat zaporedoma zmagala v napeti tekmi. Današnji Swift, ki je letel s 1182 km na uro, je prišel iz iste tovarne kot veleletala Schneiderjevega pokala. Isto lahko izjavimo o tovarni Rolls Royce, ki je izdelala motorje za Schneiderjev pokal, za «bitko za Anglijo« in za bitko bombnikov in hi zdaj izdeluje propelerje za Hunterje, Svifte, Valiente, Canberre, Viscounte in Co-mete II. Med obema svetovnima vojnama so se letalske proge silno razširile. Amerika se je posvetila zlasti povezavi posameznih velemest in nastala so letala vrste Dakota, Angliji pa je bila potrebna zveza z deželami Angleške skupnosti narodov in to je dalo pobudo raznim drznim zamislim. Prvim poletom v Avstralijo in Južno Afriko, ki so jih izvedli z letali Vimy, so sledili he-misferni krožni poleti Sira Alana Cobhama in poleti Kingsforda Smitha čez Pacifik in Atlantik. Ti poleti so bili mednarodni v pravem pomenu besede: pilot av- stralski, letalo holandsko in motorji ameriški. V to dobo padejo tudi razni posamični podvigi: poleti Lind-berga, Mollisonov, Jeana Battena in Berta Hinklerja so bili * revolucionarni dogodki na področju letalstva in so globoko odjeknili po vsem svetu. Francozi so dosegli mnogo uspehov v . Južni Ameriki, Italijani imm i Ura za bodoča potovanja po vsemirju. Številčnica kaže čas na Marsu in ure, dneve, mesece in leta na Zemlji in na drugih planetih. Ničemrna pripomba : 40-letna dama bi bila na Marsu komaj dvajsetletna gospodična! so opravili več dolgih oceanskih poletov s hidroplani v večjih skupinah. Nemci so se razvedli kot Angleži proti velikim pomoorškim letalom in Holandci so izdelali eno od najboljših potniških letal sveta. Menda pa lahko pri vsem tem mirno izjavimo, da gre glede izvora letal in motorjev glavna zasluga Združenim državam in Angliji, takoj nato pa Nemčiji. Tudi po drugi svetovni vojni najdemo še Združene države in Anglijo na čelu velikih produkcijskih centrov za letala in motorje. To prvenstvo bo verjetno trajalo še mnogo let, obe državi tekmujeta pri tem v prijateljskem smislu. Združene države branijo u-spešno prvenstvo v hitrosti? Anglija pa prav tako važno višinsko prvenstvo. Ce je res, da zaostaja Anglija na področju reakcijskih motorjev, je prav tako res, da Amerika nima takih letal, kot so Comet, Viscount in Britannia. To tekmovanje pa ne brani RAF, da imajo njegove eskadre ameriške Sa-bre - lovce, prav tako pa tudi ameriškemu letalstvu ne, da izdeluje v Ameriki za svoje bombne oddelke angleške letala Canberra. Tako lahko vsakdo uporablja najboljše izdelke drugega. funkcija. Poleg krepitve družbene avtoritete in politične moči skupščine in predvsem z uvajanjem sveta proizvajalcev kot predstavniškega telesa najbolj dejavnih državljanov in z znatnim razširjenjem njenih kompetenc, je ustavni zakon zamenjal tako strukturo izvršnih organov oblasti, kakor tudi njihov odnos nasproti skupščini. Vlada v smislu kabineta je ukinjena in namesto nje je bil vzpostavljen zvezni izvršni svet. Ta predstavlja poseben komite skupščine, ki ima svojo relativno samostojnost v izvajanju politično-izvršnih funkcij, ki mu jih zaupa skupščina in ki so določene z u-stavo. V soglasju s tem skupščina voli in razrešuje zvezni izvršni svet, daje temeljne smernice njegovemu delu in ga poziva na nekako stalno odgovornost. Skupščina ima z zveznim izvršnim svetom stalni, dejavni, rekli bi skoraj delovni odnps, in to s pomočjo skupščinskih odborov. Predsednik republike Poleg zveznega izvršnega sveta voli skupščina kot svoj izvršni organ tudi predsednika republike. Predsednik republike pa obstaja samo v zveznem okviru. Organizacija oblasti posameznih ljudskih republik, ki je v temelju skoraj enaka z organizacijo zvezne oblasti, pa ne pozna funkcije predsednika republike. Predsednik republike je hkrati ločen od zveznega izvršnega sveta ter na drug način vezan nanj. Predsednika republike izvolijo kot takega, in s tem v zvezi ima one izvršne funkcije, ki se v politični teoriji imenujejo »pravice šefa države«. Tako predstavlja predsednik republike zvezno državo doma in nasproti inozemstvu, proglaša zakone, postavlja in odpoklicu-je poslanike in druge diplomatske predstavnike, sprejema akreditivna pisma tujih predstavnikov, ki so akreditirani pri samem predsedniku ter deli odlikovanja in podobno. Poleg tega je predsednik republike tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil. Slednjo funkcijo predsednik republike izvršuje samostojno ali pa v svetu za narodno obrambo, kjer je on predsednik. Ce gledamo s stališča teh funkcij ima predsednik republike določene podrobnosti s šefom države v parlamentarnih republikah. Toda njegova osnovna funkcija se odraža v tem, da je on, kot predsednik republike hkrati tudi predsednik kolegialnega organa skupščine in sicer zveznega izvršnega sveta. Po tej svoji posebni funkciji je predsednik republike v Jugoslaviji bistveno nekaj drugega od predsednika v parlamentarni republiki n. p. v Franciji ali v Italiji. Funkcija predsednika zveznega izvršnega sveta, ki pripada v Jugoslaviji predsedniku republike, ima povsem \drug politični značaj od pravic, ki jih imajo predsedniki parlamentarnih republik, ko izjemoma predsedujejo sejam ministrskega sveta kakor n. pr. v tretji ali- četrti francoski re publiki. Predsedovanje sejam ministrskega sveta je v primeru Francije ali Italije nekaka čast in rezultat določenih tradicij, ki so se ohranile zaradi določenih potreb. Toda zaradi te svoje pravice ti predsedniki republik ne postanejo nič več od šefa države, niti ne menjajo pravice predsednika vlade, ki je dejanski politični šef izvršne in upravne oblasti. Ce vzamemo to v poštev, smemo reči, da je funkcija predsednika republike najvažnejša individualna politična funkcija v sistemu jugoslovanske oblasti. Toda ta funkcija se z razliko od one, 3 ODKRITO PRIZNANI! PRIH. RRSSA «leki In patriotski mlačnosti roških Itatjannv Posebno zadnji časi dajejo i zmage 4. novembra, ki se neverjetnih dokazov o najrazličnejših težavah, ki jih preživlja italijanska republika zaradi zavožene gospodarske politike. Toda vse to ne moti italijanskih uradnih in poluradnih krogov, da bi ne nadaljevali s svojo iredentistično politiko. V kolikor bi bil ta iredentizem povezan le v nekakih »diletantskih« krogih starih zakrknjenih imperialistov, ki bi se skušali izživljati v teh megalomanskih zahtevah, bi bilo še razumljivo glede na polpreteklo cjobo, toda na žalost je iredentizem doma prav povsod, od najosnovnejših organizacij pa du najvišjih vrhov, do samih ministrskih položajev. Posebno mesto v tej ireden. tistični gonji ima Reka. Reka «to sveto mesto« je prav gotovo najbolj opevano kot najbolj italijanska zemlja, kot najbolj italijansko mesto in podobno. Za to propagando izkoristijo v Italiji prav vsako priložnost, in sicer od proslave proslavlja po navadi v Redi-pulji, pa do raznih drugih proslav v najrazličnejših mestih Apeninskega polotoka. Lansko leto so na primer v Anconi priredili veliko svečanost, ki je bila posvečena Reki. V tamkajšnji katedrali so odkrili in blagoslovili nejci oltar, ki je bil posvečen «žrtvam», ki so padle za «07 svoboditev« Reke. V ta oltar so baje kot nekako relikvijo vzidali peščico zemlje, ki naj bi bila prišla z Reke ler jo poškropili z vodo «iz Kvar-nera«. Ob tej priložnosti je tudi tedanji minister mornarice Tambroni imel govor, v katerem je najavil, da bo prišel čas »osvoboditve« Reke. Da bi pa bila svečanost še bolj uradna, je poslal svojo brzojavko solidarnosti sam stari predsednik republike ter celo «njegova svetost« papež Pij XII. Vse kaže torej, da je «vera v osvoboditev« Reke ta. ko uradna, tako ofieialna, da bolj niti biti ne more. Toda to še ni vSe. Folčg vrste najrazličnejših »znanstvenih« razprav o italijan-stvu Reke, poleg vrste knjig, ki obravnavajo to «tako pereče« vprašanje Reke, izhaja tudi posebna revija, imenova. na «Fiume», ki je posvečena samo temu mestu. Ce bi hoteli naštevati še druge najrazličnejše »dokaze« o «itali-janstvu« Reke, bi morali še dolgo nadaljevati, toda pustimo jim to veselje, saj sami vedo, da so to le sanje, kajti Reka prav gotovo nikoli več ne bo «njihova», saj je tudi v dobi, ko je bila «njihova» dobila le površno zunanjo obliko italjanstva, dočim je bilo bistvo mesta samega, da ne govorimo o okolici in vsem ostalem delu Kvarnera, vse prej kot italijansko. O tem govore poleg drugih strokovnjakov in zgodovinarjev tudi posamezni Italijani, ki prav gotovo niso bili zaradi svoje vloge hrvaško, odnosno jugoslovansko usmerjeni. Vzeli bomo kot dokaz dokument iz leta 1934. Karabinjerski polkovnik Um- berto Russo je bil poveljnik reškega oddelka «ozem^ljske legije kraljevih karabinjerjev s sedežem v Trstu«. Ta polkovniki Russo je 3. marca 1934. leta poslal svoje poročilo re-škemu prefektu kot odgovor na prefektovo vprašanje o ((splošnih razmerah in stanju javnega mnenja pokrajine«. V tem svojem poročilu polkovnik Russo najprej govori na splošno o vsej pokrajini in nato brez vsakega olepševanja izjavlja, da »kvarnerska pokrajina ima prebivalstvo, ki je, ako ne povsem slovansko, vsaj pretežno slovansko in to prebivalstvo goji občutke nasprotovanja ali v najboljšem primeru ravnodušja nasproti novi domovini«. In to je bilo, kot smo že prej rekli, leta 1934, to se pravi celih 12 let po priključitvi Reke k «madrepatriji», terej po dvanajstih letih raznarodovalne in asimilacijske politke. Po dvanajstih letih terorja, zaporov, konfinacij in vsega podobnega, kar je italijanska »civilizacija in kultu- ra« prinesla v naše kraje. Toda to poročilo polkovnika Russa govori o pokrajini, poglejmo zato kaj govori o samem mestu Reki. Polkovnik Russo zatrjuje: »Mesto Reka ima povsem svojo fiziognomijo. Med njenimi zidovi živi prebivalstvo, ki je izrazito mešano. Pa četudi je italijanski element številnejši od ostalega elementa, vendar je Reka lik kozmopolitskega mesta«. Polkovnik Russo nadaljuje: »Ce izvzamemo naseljence iz starih pokrajin (t. j. naseljen, ce iz Italije, ki jih poznamo pod imenom regnicoli, op. ur.) in tudi kakega redkega prebivalca iz mesta, ki so neposredno zainteresirani, živi ostalo prebivalstvo do skrajnosti daleč od vseh dogodkov in dejavnosti mestnega javnega izživljanja«. Ta izjava karabinjerskega polkovnika je zelo značilna. Potemtakem so pravi Rečani, to se pravi tudi .tisti prebivalci Reke, ki so se čutili Italijane, niso zanimali za javno delovanje, za politiko, za fašistično politiko, Ta množica reškega prebivalstva je torej bila povsem indiferentna za veličino svoje »domovine«. Povsem razumljivo, da mora polkovnik Russo najti za to posebno .opravičilo, zato nadaljuje: «To ljudstvo je izrazito vsmerjeno k uživanju in sebičnosti in zato odklanja vse kar se njega izrecno ne tiče in kar mu ne prinaša takojšnjih koristi. Duša tega ljudstva se more razdeliti na posamezne veje, ki so razdeljene po poreklu, težnjah in interesih. Ne sme se pozabiti, da dober del Rečanov, in to predvsem delavci, trgovci in industrialci, ne krijejo svojega negodovanja zaradi gospodarske škode, ki je bila prizadejana Reki s pri- ključitvijo k materi domovini. Ti ljudje se z občutki težkega pričakovanja spominjajo onih časov, ko je bila Reka kot «corpus separatum« edina madžarska luka ob Jadranu in je zbirala v sebi ves tranzitni promet onega velikanskega ozemlja te.- u-živala številne prednosti finančnega in poliličncg.i značaja«. (Nadaljevanje sledi) *>• ■ ■ • m?. j* Sne* v Trstu. ki jo ima predsednik v pre4» sedniškem sistemu, kot n.pf, predsednik ZDA v svoji pqfr litični vsebini, izvaja skupno v sestavu kolegialnega ia> vršnega organa. PotemtakeOl je struktura izvršne oblasU v Jugoslaviji «svetovaln, kolegialna, to se pravi, da njej sodeluje več oseb. Predli sednik republike je dobil up strežno samostojnost samo y odnosu na one pravice, ki po že utrjenih mednarodni! običajih in normah najbolj izvajajo z eno politično oseb« nostjo. Te pravice pripadajo po jugoslovanski ustavi sa« mo zvezi. Ljudske republik* nimajo pravice samostojnih predstavništev v inozemstvu, Zaradi tega je funkcija prede sednika republike ustanovijo« na samo v sistemu zvezn* oblasti. To nam hkrati doka« zuje, da funkcija predsednie ka republike ni znak, da j* uveden predsedniški režinL ampak izraz ustreznih medle narodnopolitičnih potreb iq razumevanja. Toda glede na politično važnost funkcije predsednik* republike, ustavni zakon rt* gleda v njem samo lik io predstavnika enotnosti jugc(* slovanske zvezne države, arryi pak tudi najvišjega predstav« nika skupščine v samem 1» vršnem svetu. Ta zaključe* izhaja iz odredbe ustavnega zakona, po katerem ima pred« sednik pravico prekiniti vsa« ko izvedbo nekega akta zve« znega izvršnega sveta s kate« rim ne soglaša. Pravica pr^» kinjanja takega akta izvršne« ga sveta pomeni vračanje iš stega vprašanja ponovno pred zvezno ljudsko skupščl« no. Ljudska skupščina p* prouči spor in ga končno re« ši v izključno svoji kompetenci Na tajc način moremo trditi da predsednik repu« blike zagotavlja pravilne od« nose med skupščino in njenimi izvršnimi organi, in d* se pri tem ohrani ves pote* skupščinske oblasti. Predsednik zvezne ljudske skupščine Predsednik zvezne ljudskf skupščine ni samostojen politični položaj v sistemu oblast,. Predsednik skupščine j« najvišji funkcionar skupščine. On predstavlja skupščino, podpisuje poleg predsednika republike ukaze o razglašanju zakonov, sklicuje skupne seje obeh domov ter jim predseduje. Predsednik zve-i zne ljudske skupščine sklicuje tudi seje posameznih domov, skrbi za izvrševanje sklepov skupščin. tolmači poslovnik 'ter izvaja tudi neke druge pravice v zvezi g delom skupščine. Kot se vidi, da je funkcija predsednik« skupščine usmerjena nasproti skupščini in se izvaja v, okviru iste. Politični pomen te funkcije izhaja iz mesta in vloge skupščine v novem sistemu oblasti in same dokaj obširne strukture skupščine. Vrsto zakonov in drugih sklepov prinaša skupščina na posebnih sejah obeh domov, vrsto zakonov in sklepov pa skupščina pripravlja in sprejema samo po zveznem svetu, so pa tudi po-J samezni sklepi in nekateri upravni akti, ki jih skupščina lahko izdaja ali izvaja samo v okviru dela skupščine in sicer v okviru sveta proizvajalcev. Na drugi strani Pa ima vsak dom zase vrsto stalnih odborov, posebnih odborov in komisij. Predsednik; ima nalogo skrbeti, da ta širok in zelo razpreden notranji mehanizem pravilno teče. On nima pravice niti se vmešavati v delo teh teles, niti jim dajati kakršnih koli navodil ali pa ukazov. On je p* dolžan olajšati njihovo delo. Hkrati pa predsednik skupščine zagotavlja zvezo in sodelovanje med temi organi ter zvezo med zveznim izvršnim svetom in skupščino kot celoto. Torej sta nujnost da ljudska skupščina nastopa kot celota ter vloga in položaj skupščine v novem sistemu oblasti vplivala n« ustvarjanje funkcije predsednika skupščine ter tudi na to, da se je politična vloga tega na.ivišjega funkcionarja skupščine tako visoko dvignila. Skupščinski sistem predpostavlja določeno razdelitev; v funkcijah in v odgovornostih ne glede na to, da je ona osnovna izvršna ustanova. Toda pravice predsednika republike in zveznega izvršnega sveta imajo svoj izvor v ustavi in predstavljajo ustrezno odgovornost. Skupščinski sistem zahteva stalno ravnotežje, sodelovanje ter vzajemno sporazumevanje med skupščino in njenimi te-lesi na eni strani, in zveznega izvršnega sveta na drugi strani. Skupščinski sistem teži za tem, da odstranjuje stalni spor v parlamentarizmu med skupščino in vlado, ki sc poostruje s tem, da ima skupščina več ustavne, torej zakonodajne oblasti, dočim ima vlada dejansko izvršno moč. Skupščinski sistem daje prav gotovo več moči skupščini. Toda ta sistem ne duši samostojnosti in s tem tudi odgovornosti izvršnih organov skupščine. On zahteva zvezo in sodelovanje med vsemi organi skupščine, vključujoč tu tudi predsednika republike in zvezni izvršni svet, ter spoštuje njihovo samostojnost in pravice. Predsednik republike in predsednik skupščine morata zagotoviti tako realno in dejansko funkcioniranje tega tako zapletenega in novega demokratičnega sistema oblasti. In to vsak v svojem področju ln s pomočjo svp-ijih pravic In razpoložljtvm I sredstev. v koie Vremenska napoved za danes: Se vedno mrzlo in nekoliko vetrovno, v popoldanskih urah možnost pooblači-tve in padavin. Včeraj je v Trstu dosegla najvišja temperatura 0.7 stopinje pod ničlo; najnižja 5.1 stopinj pod ničlo. TRST« petek 29. Januarja 1954 PRIMORSKI DHEVNIK RA 1)10 Opozarjamo vas na sledeče cddaje: Jug. cona Trsta. 14.40: Koncert sopranistke Ondine Otta iz Trsta. Pri klavirju Gojmir Demšar. Trst II.: 21.00: Tržaški kulturni razgledi. Trst I.: 18.20: Odlomki iz Verdijeve opere (tTi-ubadun* Slovenija: 17.10: Za ljubitelje opernih melodij. ~ . iV .intŽ' NA VČERAJŠNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA V GORICI Razprava o občinskem proračunu za leln 1954 in omejilev siolimle govora slovenshim sietninlcem Protest svetovalca Bratuža je povzročil hud odpor Šovinističnih nestrpnežev • Potrebe gorlške občine Po prečitanju protesta, ki gd je na župana in občinski svet naslovil slovenski svetovalec Bratuž v zvezi z omejit, vijo svobodnega izražanja m poseganja v debato na občinskih sejah in ki je pri nekaterih šovinističnih nestrpnežih (Pedroni, Cian) povzročil hud odpor in zahtevo po poostritvi svobode govora v občinskem svetu, seveda v odnosu do slovenskih svetovalcev, je goriški občinski svet v sredo zvečer prešel na razpravljanje o posameznih postavkah občinskega proračuna za leto 1954. Med razpravo o dohodkih občtne, je svetovalec Pavlin omenil, da bi morala občina zmanjšati naplačilo pri mestni tehnici. Sedanja vsota je namreč previsoka za trgovce in prekupčevalce in dogaja st, da ljudje rajši peljejo blago tehtat v Gradiško, ker so cene tamkajšnje tehtnice nižje. Svetovalec Bratuž je pri poglavju, ki obravnava dohodke pogrebnega urada občine, opisal nesrečni primer revne družine iz Ul. Etna, ki je zaradi nerazumevanja uradnika pristojnega urada morala držati pokojnika doma kar tri dni. V diskusiji o izdatkih občine je bilo govora o potrebi izboljian.ia uniform občinskim policajem in slugom, ki so sedaj dokaj slabe: ti uslužben tudi prilagoditi današnjemu času. Pri sodnih stroških je padla od strani Pavlina opazka, da so ti previsoki. Cita-telji se prav gotovo spominjajo debate o vrnitvi državljanstva goriškima Slovencema Severju in Klanjščku, za katere je sodišče izdalo pra- ti vse ceste, ki vodijo s Tr-. ve je bilo ugotovljeno, da je žaške ceste do bloka pri Rde- 123. decembra 20-letni Loreda-či hiši in da si zato občina no Biasiol, stanujoč v železne bo belila glave. Upati je ! niški hiši št. 34/961 v Stand-torej, da bo ta del predmestja, | režu, prodal navedenemu skla-kjer je danes največji promet, • dišču bakren kotel, ki je tehtal dobil kmalu dobre ceste. štiri kg. Druga seja občinskega sveta je bila določena za soboto ob vično reiitev, pa šovinistična 16. Se vedno je na dnevnem večina v odboru Se vedno | redu proračun za leto 1954 in vztraja v prizivu odnosno tožbi obeh navedenih oseb. Monarhistu Pedroniju je bi. la vsota določena za okrasitev mesta ob priliki raznih proslav in državnih praznikov premajhna, na kar pa mu je župan odgovoril, da je občina pred dvema letoma obnovila vse zastave in uredila vse, kar potrebuje mesto ob raznih praznikih in da letos ne bo nobenega izrednega izdatka v tem smislu. Glede ulične razsvetljave je tov. Pavlin opomnil občinski svet, da je Grojna, odnosno cesta iz nje do Oslavja še vedno v temi, in da se kmetje upravičeno pritožujejo. 2upan je obljubil pomoč in ureditev tega vprašanja. Pri razpravljanju o stroških za popravilo cest je nastopila cela vrsta občinskih svetovalcev, ki so zahtevali ureditev te ali one občinske ceste. Zopet je bila na dnevnem redu cesta odnosno vse cestno potrebno bo najbrž več sej, da ga bo občinski svet proučil in odobril. Prijeli so tata Na podlagi pregleda registra skladišča starega železa v Ul. Ascoli, ki je last Pasque Sie- Policija je zato ustavila Bia-siola in ga izpraševala o zadevi. Ta je priznal, da je kotel ukradel v popoldanskih urah dne 23. decembra na nekem dvorišču stavbe na Trgu N. Tommaseo. Policija sedaj raziskuje, da b; dobila lastni- USPELO PREDAVANJE V LJUDSKI ČITALNICI Na vrsti je predavanje o astronomiji Kljub hudemu mrazu, ki je včeraj vladal v Gorici, se je zbralo precej Goričanov, tako mladine kot starejših ljudi v prostorih Ljudske čitalnice v Ul. Ascoli, kjer je imel zanimivo gospodarsko predavanje tov. Bogomir Sam. sa iz Trsta. Tov. Samsa je govoril o industriji v Jugoslaviji, in to zelo pregledno, kar je vzbudilo zanimanje in pozornost prisotnih. Predavanju je nato sledila živahna diskusija, v katero so posegli srednješolci, pa tudi starejši Goričani. Vsekakor je bilo predavanje zelo zanimivo in je vzbudilo splošno odo- nimivo predavanje o astronomiji «Po večernem nebu v vsemirje«, ki ga bodo spremljale skioptične slike. Vabljeni vsi! Zimska pomoč in vleganje prošenj za njeno prejemanje Občinsko podporno društvo v Gorici obvešča vse prizadete, da 31. januarja t. 1. zapade rok za vložitev prošenj za dodelitev zimske pomoči. Po tem roku ne bodo sprejeli več nobene prošnje. iiaK ITALIJANSKO KOSARKARSKO PRVENSTVO Triestina na tretjem mestu V nedeljo so Tržačani i odlično iqro premagali Virlus iz Boogne .... , . REZULTATI: Triestina - Virtus Varese - Koma Junghans - Reyer Pavia - Goriziana Itala - Borletti Gira - Benelli j odločili v svojo korist, če bi 7063 imeli le malo sreče in če bi 55-45 začeli s protinapadi nekoliko 42-32' č0*« prej. Vzrok za neuspeh 47-42 53-80 70-53 ka kotla. Biasiola pa je prija- j bravanje in željo, da se tudi vila sodnim oblastem zaradi | v bodoče organizirajo podob-tatvine. Prijavljena je tudi na predavanja, lastnica skladišča železa, ker j Ljudska čitalnica priprav-je sprejela ukradeno blago. ‘ lja za drugo sredo zelo za- POČILA JE KAD V TELOVADNICI in povzročila 100.000 lir škode V sredo zvečer ob 21. uri 1 Casale, je včeraj okrog 12. ure so ljudje v bližini telovadnice nastal požar v dimniku. Ga-v Ul. Riemondo slišali, kako je silci so v kratkem času poga- tamkaj nekaj eksplodiralo, ' V dvoran; so takrat vadili telovadci odlbojske skupine. Čuvaj telovadnice 64-letni Vittorio Mermoglia je šel tisti čas v slačilnico, kjer je hotel zaku- . jii ogenj in tako odstranili vsako nevarnost. Zaradi ognja je bilo uničeno nakaj stropa ter poda. Skoda znaša okrog 15.000 lir. Nekaj časa za tem in sicer riti kad za segrevanje vode za: ob 13.25 so gasilci pohiteli v prho. Komaj je zanetil ogenj, j m Garzoli 29, kjer so če v i> je kad razpočila. Do tega j stanovanju Alberta Cessarina dimniku. Škode omrežje v bližini mednarod-si so potrebni večje pozorno-. nega bloka pri Rdeči hiši. je prišlo zaradi tega. ker je j vnele saje v sti s strani občine. O tem Tam je promet zelo velik, ce- voda v ceveh zmrznila in ni ni bilo. dopustila izhod pare. Pri tem je bil poškodovan čuvaj, ki so ga drobci razpočene kadi zadeli v čelo in roko, dobil je tudi opekline. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnico Brigata Pavia, kjer mu je rdfavnik nu- (A.), 6.29 (A.). 7.57 (A.), 8.32 (DD.), 10.46 (A,> 13.59 (AJ, 16.00 (A.)», 17,13 (A.) 19.15 (A.). 20.36 (A.), 23.16 (D.). PRIHODI: Iz Trsta: 5.30 (A.), 6.24 (A.), 7.55 (D.), 8.22 (A )*, 8.30 (DD.) 10.44 (A.), 13.55 (A.), 17.11 (A.), 19.10 (A.), 20.31 (A.) 2314 (D.). ZSM organizira izlet v Trbiž ZSM v Gorici sporoča, da organizira v nedeljo 7. februarja enodnevni smučarski izlet v Trbiž. Prevoz bo stal 700 lir. Odhod iz Gorice (skozi Stand-rež) ob 6. uri; povratek zvečer, j tus iz Bologne S Kdor se namerava udeležiti j Ce bi kdo prerokoval, da bo S. G Triestina v začetku druge polovice tekmovanja za italijansko košarkarsko prvenstvo na tretjem mestu, bi ga pač imeli za pretiranega optimista in mogoče tudi za neresnega. Toda sedaj je vendar tako. Težko in skoraj nemogoče pa je bilo na kaj takega misliti v začetku sezone, ko je Triestina ostala brez Italoameričana Mascioni-ja, brez Požarja (Posar), brez Luceva... Toda tisti, ki so ostali, so nekako začutili na sebi veliko odgovornost. In hoteli so pokazati, da so sposobni igrati in boriti se tudi urez ‘ nekaterih zvezd. Predzadnjo nedeljo 'e bila v Trstu Roma, moštvo, ki je bilo dolgo časa med prvimi. S tesno razliko je odšlo iz Trsta poraženo <02:60). Zadnjo nedeljo ps je prišla Vir-oraz je bil tokrat nekoliko občutnejši, kot je treba tudi iskati v n« razpo-k žen ju Zorzija, ki te ni preveč izkazal. Svojo naslednjo tekmo je Junghans — z domačim ri-,valom Reyerjem — tudi odločil v svojo korist. Po porazu v Trstu je Roma morala pustiti obe točki tudi v Va-reseju. Nedeljo prej pa je tam pustil kožo Reyer (60:53). To nedeljo mora Triestina v pesaro k Benelliju. Izven domače hiše je drugače, vendar bi ne bilo presenetljivo, če bi prišla vest o zmagi Tržačanov. lepega žimskega izleta in pre-jg-* je doživela Roma. Tako živeti en dan v prirodi, naj | sta obe bolonjski moštvi — pohiti s prijavo. Prijave se j Gira in Virtus — doživeli v sprejemajo do 3. februarja, in'Trstu poraz. Res da je treba sicer v Gorici na sedežu ZSPD j ■ v Ulici Ascoli 1 - telefon 24-95, v Standrežu pa Franca Lupina. pri družin:; LESTVICA : i Borletti ______________________ Gira ] Triestina Zavarujte števce Roma Pavia Občinska podjetja ponovno : Varese je govoril svetovalec Pavlin, svetovalec Bizjak, pa je dodal, da bi se morale te obleke .ste pa so v obupnem stanju, župun je omenil, da namerava država urediti oz. asfaltira- SEJA ODBORA pokrajinske uprave Na svoji zadnji seji je odbor v Benetkah in kateri so pri- Seja pokrajinskega upravnega odbora pred mrazom »bčinsks podjetja pono' Iz Vidma: 0.23, (A.), 4.25 ! opozarjajo potroinike plina ir.j Goriziana . • *.! : števce ra vodo in števce za ■ Reyer ! vodo pred mrazom s tem. da \ Itala : jih ovijejo s slamo kU podob- 12 U 0 1 789 604 22 12 11 0 1 6S8 593 22 12 7 1 4 696 705 15 12 7 0 5 685 595 14 12 6 1 5 525 559 13 12 6 0 6 615 609 12 12 5 2 5 585 629 12 12 5 0 7 666 643 10 12 4 0 8 536 604 8 12 3 1 8 594 653 7 12 3 1 8 577 639 7 12 7 0 11 571 694 2 Košarkarsko pokalno prvenstvo Slovenije Včeraj se je v Ljubljani priče‘o košarkarsko pokalno prvenstvo Slovenije. Letošnje prvenstvo se bo precej razlikovala od prejšnjih. Število nastopajočih (13) bo prekosilo vsa dosedanja in bodo zala ie’.me druga za drugo od 'i. ure zjutraj pa pozno v noč. Tekmovanje bo dva dni, preden bo znan nov slo- MIAMI, 28. — Archie Moore je ohranil naslov svetov* nega prvaka srednjetežke k** tegorije. Preteklo noč je pre* magal v Miamiju Joeya M3* xima po točkah v 15 rundah To je tretjič, da je Moolf premagal svojega večnega na* sprotnika, le da ga v prejšnjih dvobojih ni premagal ta* ko gladko kot včeraj. TENIS Bromwich v seraitinah Seixas eliminiran SYDNEY, 28. — Na turnir-ju za avstralsko teniško Pr* venstvo se je Bromvvich pl* siral v semifinale med posa* mezniki z zmago nad roja* kom G. Worthingtonom s 3& 6:3, 2:6, 6:3, 6:1. Rex Hartwig je imel za sprotnika 17-letnega Ashley* Cooperja ter ga premagal s 6:2, 6:3. 6:4. Mervyn Rose Pa je podrl upanje Seixasa, da b° vendar zopet nekoliko popra* vil ugled ameriškega tenisa! premagal je wimbledonf?keg* zmagovalca z 8:6, 9:7, 9:11, 6:4-V tretjem setu so Seixasu, p se je včeraj v igri v dvoje J svojim obnašanjem zelo zaffl«* ril avstralskemu občinstvu, ce* lo minuto ploskali, ko je n* neverjeten način prestregel to* povski servis Roseja. Avutra* lec pa je dokazal nedosegljiv® igro na mreži in Američan ie moral končno kloniti. Ken Ro* venski pokalni prvak. Ker bodo morali udeleženci igrati j “pTje od^avif A^eri* več t!*cm- v onem dnevu, so I čana Richardsona s 6:3, 6:4. prireditelji sklenili skrajsati - - -igralni čas n a 2 x 15 min. Igrali bodo po posebnem načinu izpadanja, tako da gredo vsi premaganci v tolažilno skupino, ki bo dala drugega pokrajinske uprave razpravljal večidel o zadevah upravnega značaja. Med drugim *o ra široko razpravljali o ureditvi kmetijskega podjetja in uslužtoenega osebja v pokrajinski umobolnici. Odobrili so nadalje razne ukrepe, ki se tičejo uslužbence pokrajinske uprave. Predsednik odv. Culot je na dalje poročal o seji, ki je bila [ plju. sost vovali predsedniki pokrajinskih uprav treh Benečij. Goriško pokrajino sta zastopala odv. A. Culot in dr. Giom, generalni tajnik pokrajinske uprave. Na seji so proučevali ukrepe in razna vprašanja, ki bodo sestavni del razpravljanj na prihodnji državni seji pokrajinske zveze, ki bo v Nea- «“»vijenih krajih nal j šteti v prilog Triestini, da je j- {pustijo č?z rsH» vggo malo igrala doma, pred lastnim ob- —“T fprto. Za morebitne pt*- činstvotn. Toda prav tako ni V sredo zvečer se je pod 7Anarlla :škodbe odgovarja potrošnik < treba pozabiti, da sta obe bo- ! predsedstvom prefekta dr. De , ^UtiUVIIC id poOlB „.am. lonjski moštvi v Rimu pre- , _ . , Zerbija sestal pokrajinski u-1 Osebne izkaznice * ------- dil potrebno pomoč. Ozdravel, pravnj odbor. Razpravljali £o | I bo v osmih dneh. JTudi v telo- j Q raznih zadevah, ki se tičejo \ Ker so osebne izkaznice ve- i K I W O vadnici je bila povzročena; delovania ob4in teT jaVnih! Uavne le za dobo treh let, j škoda. Podrla so se vrata ob ustan0v v pokrajini poziva goriško županstvo vse PORSO. 16.^0: ^Prepovedane vhodu v umivalnico ter so poškodovana nekatera športna oblačila, ki so bila ishranjena tamkaj. Skoda, ki jo je povzročila eksplozija kadi, znaša o-krog 100 tisoč lir. Vozni red vlakov ODHODI: Proti Trstu: 0.24 (A), 6.10 (A.), 7.23 (A.). 8.33 (A.), 10.02 (D ), 1358 (A.), 15.50 (A.). 17.12 (DD.). 18.32 (A.)*, 20.17 (A.), V stanovanju, ki je last Gio-j2126 (D.), vannija Cerniza, v Ul. Brigata! Proti Vidmu: 4,33 (DD.), 5.32 Požar v dimniku PISMO GORIŠKEGA V I S O K O Š O L C A Da bo zopet zaživelo... Kar žalost naj prevzame ko | men jen članek1 Okrog 70 jih .... 1. 9 1 £ 1 »1- 1. 1 m ^ !• /i 1 (i n nam kak starejši človek pripoveduje, kako bogato kulturno in politično življenje so imeli goriški Slovenci pred proo svetovno vojno in ie po njej, dokler niso bi la slovenska društva z vladnim odlokom razpuščena. Leta 1945 je sicer to kulturno in politično življenje znova oživelo, čeprav ne v tolikšni meti, in žal le za kratko dobo. Danes imamo sicer v varnem mestu dvorano »Zlati pajekv. kjer se poleg družabnih prireditev lahko predvajajo drame in koncerti, ter Ljudsko čitalnico in predavalnico. Klerikalci pa • imajo na razpolago majhno dvorano na Placuti, kjer imajo od časa do časa kuko prireditev. Vendar pa je število sloven-»kih prireditev v Gorict premajhno m glavna krivda za to brezdelje leži brez dvoma t> političnt razcepljenosti, rekli oi skoraj sovraštvu, ki se ne omejuje le na politiko, ampak sega tudi na kulturno in športno področje. V tem vzdušju, ki pa ustvarjajo nekateri starejši ljudje, se mladina ne oprime pravega dela. Izjemo tvorijo srednješolci, ki po svojih številnih društvih prirejajo od časa do časa razne kulturne in družabne prireditve. Ostala mladina )e dobesedno izginila. Koliko slovenskih mladeničev tn mladenk js v Gorici, ki so razkropljeni po raznih službah7 Urez dvoma veliko število, a ker nimajo skupnega zbirališča, hodijo v tujo družbo in dobršen del. če ne večina, podleže tujemu npli«?u in potem je njihovega slovenstva !:o* nec. Kaj pa slovenski visokoiol-ci. katerim je pravzaprav no- je v Gorici in okolici, a kaže kot da ne bi bilo nobenegaI V dobi pred in po prvi svetovni vojni je delovalo v Gorici Akademsko društvo vAdrija*, katero je združevalo vse slovenske akademike brez razlike. To društvo je prirejalo odlična predavanja v mestu in na deželi, prirejalo je politične shode, razne prireditve in plese, preskrbelo je številnim slovenskim vase m lepe knjižnic«, javno je nastopalo v okviru slovenskih šol, skratka bilo je zelo aktivno. Seveda so se danes časi spremenili, a marsikaj bi se dalo tudi sedaj napraviti. V Gorici obstaja že dolgo vrsto let AK (Akademski klub), ki pa ne združuje niti polomce goriških akademikov, ker je politično usmerjen. Sicer . »o se v klubu samem v zadnjem času pokazale razpoke, ker se zdi, da je klerikalna struja začela samostojno nastopati tudi proti pravilom in vodstvu kluba, ki je v rokah liberarno usmerjenih akademikov. V preteklih letih je priredil AK precej dobrih predavanj, bila so vsakih 14 dni, in nekaj akademij ter dramskih predstav. Neka pomanjkljivost pa je bila vidna na teh prireditvah: dober del, lahko bi rekli večina nastopajočih ni spadala v akademske vrste, Nočemo grajati takega sodelovanja, a mislimo, da bi se v Gorici lahko zbrala skupina JO visokošolcev, ki 6i nastopili na odru. Dandanes pa se AK omejuje le še na organiziranje kakšnih izletov v goriško okolico, na nekaj zaključenih pletov v goriških gostilnah in na maloštevilna predavanja. Izhoda iz zagate pa ne bi bilo težko najti. Treba bi bilo samo spremeniti nekaj točk društvenega pravilnika, opustiti strankarski značaj kluba in sprejeti vanj vse gori-ške akademike. Opustiti bi bilo treba strankarsko politiko, nikakor pa ne narodne. Mislimo, da ni velikih težav za uresničenje te zamisli, saj strankarsko politiko. Treba bi bilo le, da bi odbor AK v Gorici sklical v počitnicah sestanek vseh goriških akademikov in bi tam lahko vsak povedal svoje pozitivno ali negativno mnenje o združitvi. Mislimo, da »klicanje tega sestanka ni nobena težava. Torej na delo in imejmo pred očmi samo en cilj: ohranitev slovenstva v tiste, ki imajo zapadle osebne izkaznice, da jih čimprej obnovijo. Zapadle izkaznice 30 neveljavne. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan. Korzo Verdi 17 - tel. 28-79. ženske«, L. Darnei, I.. Pado-vani, V. Cortese. VERDi. H;: (.Princ iz Skotsken, ban’n L film, E. Klynn, CENTRALE. 17: »Krvnik Lil-le». R. Brazzi in I. Lt-bon. VITTORTA. 17: »Obnpanein, M. Zeiterlin^ in D. Ba«uide. MODERNO. 17: »Nilski ja- stresb. S. Pampanini in E. Fiermonte. so danes vsi tržaški slovenski akademiki združeni v AK | Gorici in okolici uJadrann, ki je opustil vsako I V «ZLATEM PAJKU> V GORICI KORZO VERDI, J bo JUTRI 30. januarja od 21. do 5. ure r ^kjer bo izvoljena kraljica nageljnov ^ ► Igral bo orkester tržaškega radia ■* magali ponosno Romo, ki je od začetka tekmovanja dlje časa neločljivo stala med prvimi. Nedeljska tekma je bila še zlasti zanimiva in tudi lepa. V bolonjskem moštvu so skoraj sami dolgini, tudi 2-metrski, medtem ko so Tržačani poleg takih drogov kai pritlikavi. In vendar so znali Tržačani razliko v višini odlično nadomestiti s pravimi mačjimi skoki, s katerimi so se vzpenjali čez svoje visoke movanje. S tem so hoteli prireditelj; doseči realne rezultate tekmovanja, poleg tega pa omogočiti tudi slabšim moštvom, tekmovati z boljšimi nasprotniki. Doslej sta osvojila pokalno prvenstvo Slovenije ASK (štirikrat > in 2elezničar (Lj. — enkrat). Ta dva kluba imata tudi letos največ možnosti za osvojitev pokala, deloma pa tudi Slavij ~ in Branik. 7:5. Tako bodo v polfinalu 1 6oboto nastopili Rosewall Rose ter Bromvvich in Hari' wig, Ali bo 43-letni Bromwicft pripravil še to presenečenja da bo prišel v finale? Splitski Mornar v Alzaciji MULHOUSE, 28. — V pl* valnem dvoboju med Mornarjem in reprezentanco Alzacij® so bili doseženi naslednji zultati: 100 m prosto: Franko* vič 1:02.3, Keppal 1:02.5: m* tuljček 100 m: Trojanovtf 1:17.0, Landert 1:18.0; 100 # tudi'sUvijI, 2eleznTčar (Mrb.) f“ducr 1:170> Fet‘! - - |beau,d 1:20.0: 100 m hrbtn* S kana ta 1:10.6. Marsiappe 1 x. , - , . . v štafeti 4 x 100 m mešan* V ruski štafeti, ki je po* obe moštvi dosegli . en&K stavila nov svetovni rekord , aas _ 5.-01.7. V štafeti 5 x 50 na 4 x 100 m mešano, so na j je zmagala reprezentanca Al' posameznih progah plavali: | zacije v času 2:21.4 hrbtno Viktor Solovjev 1’06"4, WaterpoIo tekma med repI^ zentanco Alzacije in Mornar* jem se je končala neodločen® 5 : 5. prsno Vladimir Minaskin 1’ 11”1, metuljček Peter Skrip-čenko 1'07”3, prosto Lev Ba-landin 56”5. Prvenstvena hokejska tekma ST. MORITZ, 28. — Hokejsko moštvo Diavoli Rossoner* nasprotnike, prednjačila sta ; med »Ljubljano# in »Kladivar- j iz Milana je premagala St. M0* jem» iz Celja je končala z 13:3 j ritz, moštvo švicarske B-liže (5:1, 5:2, 3:0). |a 13:3 (3:o, 4:1, 6:2). St. 1 (glavna postaja, severna postaja): ob delavnikih odhod izpred glavne postaje ob 5, 5.32. 5.50, 6.10, 6.30, 6.40, 6.50, 7, 7.15, 7.25, 7.33 (do 20.5 vsakih 8 minut), 20.5, 20.15 20.25, 20.35, 20.45, 21. 21.15, 21.30, 22.30. 23.20. Odhod izpred severne postaje ob 5.12, 5.45, 6.5, 6.40, 6.50, 7, 7.7, 7.20, 7.30. 7.40 (do 20.5 vsakih 8 minut), 20.5, 20.15, 20.25, 20.35, 20.45, 21, 21.10, 21 15, 21.30, 22, 22.55. 23 40.’ Ob praznikih odhod izpred glavne poVaje ob 5, 5.32, 5.50. 6.10, 6.30, 6.45, 7, 7.15, 7.25, 7.35, 7.55, 8.3 (do 21. ure vsakih 8 minut), 21, 21.15, 21.30, 21.45, 22, 22.20, 22.40, 23.20. Odhod .zpred severne postaje ob 5.12, 5,45, 6.5, 6.30, 6.55, 7 5, 7.15, 7.30, 7 40, 7.50. 8.3 (do 21 ure vsakih 8 minut), 21, 21.10, 21.20, 21.30. 21.45, 22, 22.20. 22.40, 22.55 23.40.’ Do 22 ure stane vozni listek 25 lir, po 22. uri pa 30 lir. Stev. 2 (glavna pottaja-bol-nišnica); odhod izpred glavne postaje ob 8*), 9, 14, 16. 17.10, Izpred umobolnice ob 8.05, i\ovi vozni red mestnih avtobusov 8.20*), 9.50, 15.10, 16.30, 16.45*), 17.50. *) Samo ob praznikih. Listek stane 25 lir. Stev. 3 (Travnik, Itandrei, Sovodnje, Gabrije); ob delavnikih odpelje s Travnika v Standrež ob 7.30, 8.15, 8.40, 10, 11. 12.40, 13.30, 15.20, 16.40, 18, 19.10, 19.55. S Travnika v Sovodnje (ob 6.45 izpred glavne postaje) ob 7JO, 8.15, 11, 13.30, 19.10 Odhod iz Standreža ob 7.10, 7.40, 8 8.50, 9, 10.20, 11.40, 13.10, 14.40, 15.50, 17, 18.10, 19.40, 20.5. Odhod iz Sovodenj ob 7, 7 50, 8.50, 11.30, 14.30, 19.30. Ob praznikih odpelje s Travnika v Standrež ob 8.30, 10, 13 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21. S Travnika v Sovodnje ob 14, 15, 17 .19, 21. Odhod iz Standreža ob 8.50. 10.15, 13.30, 14.40, 15.40, 16.30, 17.40, 18.30 19.40, 20.30, 21.40. Odhod iz Sovodenj ob 14.30. 15.30, 17.30, 19.30, 21 JO. listek stane 85 tn Vozni 35 lir, St. 5 (Travnik, pokopal tiče, letališče): ob delavmluA; 7.25, 13.20, 15«), 17.45. Odhod z letališča ob 8, 14.40, 16**), 18.15. Ob praznikih odhod 8 Trav- 18.10, 19.40, 22.10. 19.15, 19.55. 20.35, 21.25, 23.35. Odhod iz Stražic ob 7, 8.15, 9.20, 10.20, 11.15, 13.20, 14.20, 15.10, 16.10, 17, 18. 18.50, 19.35. 20.15, 21, 21.45. Vozni listek stane .S lir, po 22. uri pa 30 lir. St. 7 (Ul. IX. avgusta-Pod- gora)i ob delavnikih odpelje iz Ulice IX. avgusta ob 7, 8. 11, 12.30, 13.25, 14.50, 17.40 19.13, 21.30. Iz Podgore odpelje ob 7.30, 8.30, 11.15. 12.50, 14.15, 15.15 nika ob 10*), 14, 15*), 18. Odhod z letališča ob 11*+), 14.40, 16**), 18.30. •) Do pokopališča; **) odhod s. pokopališča. Vozni listek stane 25 lir, do letališča 30 lir. St 6 (glavna postaja, Stra-žice, M. Cuccoj: ob delavnikih odpeljo izpred glavnega kolodvora ob 6.45, 7.45, 8.25, 9, 9.45, 10.50, 12.10, 12.50, 13.20. 14. 14.45, 15.50, 16JO, 17.20 18.30. 19 15, 19.55, 20.35, 21.25. Iz Stražic ob 7, 7.40, 8, 8.45, 9.20, 10.20, 11,13, 12.30. 13.20, 13.35, 14.20, 15.10, 16.10, 17, 18. 18.50, 19.35, 20.15, 21. Ob praznikih odpelje 'zpred glavnega kolodvora ob 6.45, 8, 8.35, 9.45, 10.50, 12.50, 14, 14.40, 15.50, 16.30, 17.20, 18.30, Ob praznikih odpelje iz Ul IX. avgusta ob 8.45, 12.40, 14.15, 15, 16, 17, 18, 19.15, 20 40*), 21.40, 23.30. Iz Podgore ob 9.33. 13.15. 14.30, 15.30, 16.30, 17JO, 18.30, 20, 21.10*), 22.10, 0.20. *) Vozi do Ločnika s povratkom. Vozni listek stane 30 lir, po 22. uri 35 lir. St. 9 (Ul. IX, avgusta-Pev-maji ob delavnikih odpelje iz Ul. IX. avgusta ob 8.10, 9.30. 12.40, 14.15, 17.20. Iz Pevme ob 7.35, 7.30 10. 13.10, 14 40, 18. Ob praznikih odpelje iz Ul. IX. avgusta ob 14, 15, 16, 18.30, 19.30. 20.30. Iz Pevme ob 14.30, 15.30. 16.30, 19, 20, 21. Voini listek stane 30 lir. seveda Porcelli in Dan113111 6 svojimi preciznimi streli. Zo-gp- so padale v koš, ne da bi se skoraj dotikale roba. O-menjena dva igralca sta v nedeljo sama dosegla vsak po 24 točk. Pri tem je še važno poudariti, da so si Tržačani tudi dobro osvojili tehniko izvajanja personalov, saj vodijo v odstotkih izvedenih osebnih strelov med vsemi moštvi, ki sodelujejo v prvenstvu. (List »Gazzetta del-lo Šport« je namreč za zmagovito moštvo v izvajanju personalov določil pokal). Z nedeljsko zmago se je Triestina povzpela na tretje mesto za Borlettijem in Giro. Ta dva sta na čelu lestvice z velikim naskokom: 7 točk pred Triestina Prvak Borletti je prejšnjo nedeljo premagal Pavio (63:54), zadnjo nedeljo pa je gostoval v Gradiški In zlasti v drugem polčasu domačine »zmlel*. Mnogo manj občuten poraz je Gradiškarjem nedeljo prej prizadejala Gira (61:54), ki je zadnjo nedeljo imela v gosteh moštvo Benelli Isti Benelli pa je nedeljo prej izgubil v Bologni v tekmi z Virtus (67:49). Novinec v prvi ligi, beneško moštvo Jung-hans, je že tudi krepko v ospredju; v dveh zaporednih nedeljah si je priborilo štiri točke, najprej v tekmi z Go-riziano. To tekmo je Goriziana čisto nepričakovano izgubila (34:33). Prva polovica prvenstva se je končala torej negativno za goriško moštvo, ki je sedaj v nevarnosti za izpad iz prvenstva. Po prvih krasnih tekmah, zaradi katerih so vsi imenovali Goriziano «ekipo dneva«, je prišla nesrečna tekma z Giro, po tej pa cela vrsta porazov. 715 i Štiri zmage in sedem porazov ni zavidanja vreden rezultat. Upajmo, da se bodo goriški košarkarji znašli in da bodo v naslednjih tekmah boli dostojno branili barve goriške ekipe. Sledila je še tekma v Pavii. Goriziana je s prvo tekmo povratne polovice prvenstva zabeležila nov neuspeh. To tekmo bi sicer Goričani lahko KONC A N JE TURNIR V TITOGRADU JANOŠEVIČ IN IVKOV delita prvo in drugo mesto Turnir v Titogradu se je kon-1143 dobil, 30 remiziral in 9 ^ čal. Zmagala sta Janoševič in'gubil. Ivkov, Janoševič je dolgo časa vodil (v prvih .sedmih kolih ni izgubil niti pol točke!), toda potem je — po lastni izjavi — ponovil svojo staro napako, da _ __ popusti v finišu. Nasprotno pa kandidat"^ Kriv' je bilo z Ivkovom, ki je po dovolj medlem začetku — skoraj sami remiji — proti koncu nabiral točke. V zadnjem kolu pa niti prvi niti drugi nista uspela zmagati in tako sta se morala zadovoljiti s tem. da si prvo in drugo mesto delita. V zadnjem kolu so bili ti-le rezultati; Janošcvič-Kažič le-mi, Ivkov-Grbovič remi, Sre-danovič-M. Cetkovič 0:1, Vuk-čevič^Iovetič 1:0, Durutovič-Djaja 0:1, Puc-Minič 1:0, ti. Cetkovič-Stanovnik 1:0. Končni plasman: 1.-2. Janoševič in Ivkov 10, 3.-4. Vukčevič in M. Cetkovič 8.5, r>. Kažič 8. 6. Puc 7,5, 7.-8. Djajn in B. Cetkovič 7, 9.-10. Jove-tič in Minič 5,5, 11.-12. Stanovnik in Grbovič 4,5, 13. Sredanovič 3,5, 14. Duruto- vič 1. Vidmarjeve simultanke po Primorskem Mednarodni mojster inž Vidmar je v ponedeljek odigral simultanko s 40 postojnskimi šahisti. V manj ko petih urah je 28 partij dobil, 10 remiziral in 2 izgubil. Zmagala sta Zupan in mladinec Marinčič. Zanimivim borbam je sledilo kakih 300 gledalcev. S simultanko v Postojni je inž. Vidmar na svoji turneji po Primorski odigral doslej 182 partij od katerih je * * * V ponedeljek se je konč8* v Ljubljani turnir za šahoV* sko prvenstvo ljubljanske uo'* verze. Zmagal je mojstr«*' vec s 7 in r točke pred mojstrskim kand!' datom Vošpernikom s sedB*1, mi točkami. * * * Na turnirju za prvenst^0 Istre, ki se igra v Puli, J* bil po X kolu na čelu pet®^ z 8 točkami in 1 prekinjen^ igro; ia njim so bili Ostovi’ 6.5, Matkovič 5.5, (1), Nekof’ 5.5, Nikolac 5 (4), ing. Kir,s iz Pule. Proti močnim naspi'®*: nikom je Petek dosegel zmag, 3 remije in 3 poraz* V decembru dvoboj Zah. Nemčija FlRJ Šahovska zveza Zaho^11* Nemčije je predlagala skl zvezi Jugoslavije, naj , bil dvokrožni dvoboj reprC**fj tanc na de-setih deskah »°v'eI!« bra ali decembra letos- Za . pozen termin so se Nemci lrčili, ker prej ne utegnejo- ,a Miinchenu bo namreč JuD ^ consko svetovno prvenstvo. * Buenos Airesu septembra hoviska olimpiada, poprej so se dogovorili tudi za ta p« druga tekmovanja. Tajni*1 SZJ je privolilo, naj bi bil mednarodni dvoboj decen>br(I) Ta mesec je v jugoslovans^® ^ šahovskem koledarju prost. * . bo prihodnjri šampionat šele v začetku 1955 v N«v Sadu. ooguvuinl mrcini* SiANISl.AV HhNKO - 1IHKDNISTVO ULICA MONTKCLHI t' •> III na« - Telefon »tevUKa tM-808 4n H 638 - Polili! prt-aal SUJ ~ tiPKAVA ut.lCA 8V UtANCISKA it. JO — Telefonska številka 37-338 — OGl.ASl: od a do 12.30 In od 13 • 18 — Tel 37-338 — Cene oglasov: Za vsak nun vlJitie v iirin! I stolpca trguv.ski 80 finančno upravni 100 usmrtit ce 90 lir — Za KI.HJ zi> vsak mir. iirtne I ■iloip a >■» v st* vr.sif '>gla«4iv po **• din. — Tiski Tiskarski ta vod ZT*I — Podmžn Goric« Ifl 8 Pelliro III Te' 33-8Z — Rokooisi se n* vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, ce]oletna 3300 lir. Fed. Ijud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 dl*1, } Postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.4374 — Za KLHJ: Agencija demokratičnega inozem. tiska, l)rž založba Slo'*' nlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel 21-9^8 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . t 892 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska I). ZOZ • Tl*' ■■ -- ■- — i