Na svitlobo dane od krajnske etiiske družbe Tečaj j srédo 26. kozoperska 184 List avcam Od kar se je v našim Tesarstvu nova vlada to je t ali konstitucij ela so N nekoliko v svojih spiskih premenile ? bêr se namreč v njih menj kmetijskih in rokodelskih reči. Kér so nam to spremembo nekteri ze ocitali, je naša dolžnost zastran tega očiten odgovor dati. se 15. sušca začéle, so prekucnile celo Dokler svét stoji, še taciga ni bilo. Novice so bile edini slovenski list do tega veliko pomenljiviga časa, muč tudi kmetiški stan. Novice pa so ostale tudi še čez 3 mesce potem edini slovenski list preživele pervi čas noviga prerojenja! V taki dôbi, ko je vse hrepenélo zvediti novih prigodb ko je bilo sto in sto druzih podukov treba, kdo bi bil rad bral: kakó turšico sejati, kakó mravljince zatirati i Prekucij našiga stva, ki so • v poprejsnje V • ljenje vsih stanov ki ni zadel samo gospodo tc one same so v tak dobi ? vinograde obdelovati, N pol ovcam garje odpravljati i. t. d nove vlade so mogle N oje bravce na kmetih peljati in jim kazati, kaj se tam godi, de so resnico zvedili v vsim, in de so se zatirale škodlj prav i ktere so lažnj po deželi obilno trošili Začelo se je potem pripravljanje poslancov k Dunajskimu zboru in zopet so se novi opravki N o ti dobi začeli. In tako je šio neprenehama naprej: vsak teden je treba oznaniti, razjasniti, opomniti. kaj druziga prinesel kar je bilo v Novícah Mesca maliga serpana so se le začeli mnogi novi slovenski časopisi v Ljublj Celji, ki se vsak po svoji poti krepko prizadevaj ? oj namen doseći dete Veliko smo že doživeli — veliko prestali, Bog daj ljubi mir ! Z velicimi tezavami se rodi novo ustavno po deželi silno imenitni, kér njih prihodnji stan in Pomenki in sklepi deržavniga zbora so bili vsim ljudém srećo zadevajo. Kmet mora zdej vse to tudi vediti ; on se mora podučiti v vsim tem , de se zamore scasama povzdi na tisto stopnjo vednosti, ktere potřebuje slobodni deželán poterdil tačasno spremembo Novic, in b po pi Vsak previđen clovek bo tedej v tacih okolisinah zaspanost ocital, ako bi bili o taki dobi ostali celo na starim kolovozu nam nasproti Novice so se že sicer tudi celi čas svojiga obstanj i od ure ? t gorece poganjale za povzdigo slovenske narodnost ojiga začetka v létu 1843 noter do današnje ■ÉMlBHBMHi k° kakó neki bi bile zamogle zdej omolcati, čas přišel, kar so one toliko lét neutrudlj ejal redu imeli Dokler tedej ne bo nova vlada dognana , dokler ne bomo po novih postavah vse v lepim miru in ? boj N imele še opravkov dovelj za kmetiški stan in slovenski narod sploh Kadar bo pa vse to lepo dokončano , bomo pa spet zaceli orati in ejati ? de bo veselj Sicer pa bomo, kakor dosihmal, tako tudi prihodnjič, po malim zmirej dajali kmetijsk delske poduke, in zvesto oznanovali nove znajdbe kmetijstva, od kterih je pa zdej le malo slišati in ko Vredništvo A druži, I M a r s k H je so zilej Cesar? Po popotovanji skozi celi teden so Cesar s svojo ljudi 14. dan > prišli. teg Veselj mesca v Olomúc (Ollmiïtz) na vsih krajev skupej derečih od svojiga miliga Cesarj diti, je bilo neizrečeno celo konj so mu iz voza spreg peljali Ne le veselo vpitje „Živio ljudjé so ga razlegalo ; vidile. ki so bile solzé V , se je krog in v mesto krog tudi solze v océh so se pi sikterimu celim svetu, so za vse te dobrote zavoljo razsajanja in morenja nevkrotljive derhali prisiljeni bili, očetov dom na Dunaji zapustiti in po svetu iti. V Olomúc pridši so dali Cesar svojim ljudstvam naslednji razglas na zna nje ? v kterim posebno prijazno kmete nagovorijo. Svojim ljudstvam ! Pridši v Olomúc, kjér imam namen za zdej ostati je Mojimu sercu potreba, lepe znamnja zveste udanosti naš mili Cesar, ki so svojim ljudstvam toliko dali in do- ktero Mi je ljudstvo na Moji poti tu sem povsod ska- veselja, pa tudi solzé žalosti, de ? 9 volili ? kolik b drug cesar 1 kralj na zovalo, ocitno spoznati. ISO Ce sim od svojih vojákov obdan popótoval, se je to samo zató zgodilo, kér se slabomislečih ljudi iiikjer ne manjka, in kér nisim mogel povsod od svojiga zvestiga ljudstva obdan biti. Kmetje Mojiga cesarstva! zaúpajte svojimu Cesarju — vas Ce sar zaúpa vam! Odresenje, ktero je ze dana postava zastran poprejšnjih gruntnih dolžnost, kakor je tlaka , desetina i. t. d. vam obljubila , vam je zagotovljeno, in ponovim vam zastran tega zopet svojo cesarsko besédo takó, kakor sim jo na svoji poti večkrat ponovljal. Moja terdna volja je, vam to rešenje varovati. Bodite tadej mirni in brez skerbi, Moji zvesti kmetje ! In če se kakošni ljudjé najdejo, kteri skušajo besédo vašiga Cesarja vam počerniti, verjemite Mi, de so iz-dajavci Moje in vaše sreče, in ravnajte se po tém! V Glomúcu 15. kozoperska 184S. Ferdinand s./r. Wessenberg. (Obsežek drugiga razglasa Cesarjeviga iz Olomúca boste brali vNovičarji, tretjiga pa v prihodnjim listu.) Priporocilo zareje kortstniga germa« Slovenci so vpridelovanji f a r b, k i s e povsod đražji od druzih pridelkov plačujejo, še grozno nevedni. Tako piše slavni pisavec kmetijske kemije v §.77 odst. í). In resnična je ta. Veliko rast-ljin po južnoslovjanskih deželah brez posebne zareje raste, kterih obstojni deli razne farbe v sebi imajo, iz kterih pa koristnih farbnih izlečkov narejati si nihče ne priza-deva. Napravljanje izlečkov tirja več ali manj znanstva v kemii in posebno izurnost, je tedaj reč obertnikov in tacih posestnikov, kteri s kmetovanjem tudi obertniške namere združiti znajo. Pa koristne rastljine, ki na domaći zemlji rastejo, porabiti, če se dobiček kaže, jih zarediti, in jih brez umetniga izdelovanja obertnikam ali tergovcam prodajati, to pač vsak kmetovavec lahko storí. Pomenimo se le od ene same tacih rastljin, ktera bi kmetovavcam brez posebniga prizadevanja dokaj dobička přinesla. Iz Tersta tergavci obertnikam in fabrikantam no- tranjih deželá neke posušene bledozelene jagode v bačvah pošiljajo, kterih cent v Terstu po 60 do 90 goldinarjev veljá. Imenujejo se te jagode po laško grana, po nemško paKreuzbeeren, in služijo fabrikantam in drugim obertnikam ž olto (rumeno j farbo iz njih narejati. Teržaški ter-govci jih po morji dobé nekaj iz Fr anc ozk i ga, še več pa iz Perzije čez Ale po inSirijo. Bilo je lanjsko léto tacih jagod iz Tersta poslanih 688 centov, kterih vred-nost brez vožnje, cola in tergovskiga dobička, če po 80 gold, cent štejemo , 55 tavžent in 40 gold, znese; veliko jih je bilo pa še iz Sirije po čem im morji in po Donavi Dunajskim in drugim fabrikantam poslanih. Tudi iz Ogerskiga in iz Vala bije tacih jagod pride, pa imajo manjsi ceno; po 230. listu lojdov-skiga létašnjiga časopisa jih je bilo na Dunaji cent ogerskih po 18 gold., valaških lanjskiga léta pa po 28 gold, plaćanih. Cena med levantinskimi ali francozkimi jagodami in med drugimi evropejskimi je zato tak močno različna, kér se — kakor pravijo obertniki — iz pervih jagod več in nar bolj stanovitne farbe dobi kakor iz drugih. Pa vender je še vselej lepa cena po 18 do 2S gold, za cent jagod, kterih pridelanje takó malo malo prizadevanja terja. Kakošne jagode pa so to? Niso nič druziga, kakor na pol zreli sad našiga pasjiga terna ali psi-kovne (rhamus catharticus Lin). Psikovno mende vsak kmet pozná, in vé de nje lepi tanjko žilčasti les škrinar-jem za vložene delà in strugarjem za razne lesene izdelke dobro služi. Vse vejice tega germa so na koncu ternjeve in bodeče, po njih pa zrastejo na kratkih tanj-cih recljih jagode, kterih vsako dve brazgotinici na muhi prekrižajo in v štiri ali v tri predalice razdelé, zato se po nemško tem jagodam Kreuzbeeren (križnice?) germu pa Kreuzdom pravi. Jagode imajo v vsakim predalcu semensko košeno v posebnim mešičku zavito zemice v sebi. Obstojni deli žolte farbe se znajdejo v semenskih mešičkih in pa v kožici cele jagode, dokler še dozoriti ne začne , v zreli jagodi se pa žolta farba v zeleno spremeni. Zato se morajo jagode še zelene na pol zrele mesca veliciga serpana, ali po okolišinah konec maliga serpana pobirati, in posušiti, tako v bačvah ali vrečah spravljene se dajo dolgo shraniti. Zrele jagode niso več zashrambo. pa se dajo tudi v dobičik porabiti, če jih pobrane kmalo v leseni posodi zmestiš, njih lepo zeleni sok skozi rutice stlačiš in přecedíš, in v mehurjih na soncu ali v gorkih izbah posušiš; suhiga pod imenam Bias en gr un bersopisci (ma-larji) rabijo in radi kupijo. Manj nadléžna in koristniši pa je pobéra zelenih psikovnic. Psikovna v peščeni, nekoliko z berno pomešani in vlažni zemlji rada raste, in lahko se je, brez de bi njivam in senožetim na poti bila, veliko zaredi. Naj se divje rasteči germiči na jesen skopljejo in posamesne deblica s koreninami ob jarkih, grabnih, ob krajih gojsdov in logov, po pašnikih in vsih prostorih, kjer drugo manj koristilo germovje raste, zasadé in že v pervim léíu bo iz vsake sadike kosat genu dorasel. Zaredi se tudi psikovna kakor vsaka rastljína iz semena; na jesen v leho posijane zrele jagode prihodnjo spomlad oklijejo in sadike se dajo že sledečo jesen presaditi. Nekoliko oskerb-ljeni germi z okopovanjem, de rosa do koreninic doide, s trebljenjem de germ pregost ne pride , in z obrezo-vanjem de preveč v les ne zdivjá, bodo — ni dvomití — tudi veči in za farbarije boljši jagode rodili. Zdi se mi, de bi bilo prizadevanja vredno ta korí-stni germ zarediti. *) Ce cent suhih psikovnic le po 15 goldinarjev štejemo, bi se lahko pri vsaki nepre-majhni kmetíi kakošnih trideset tolarjev ali še več pridobilo. Posebno bi bila pa zareja tega germa priporočiti posestnikam dozdanjih grajšin, kér bodo zanaprej mogli bolj marljivo skerbeti, de jim njih obširne zemljištva med kterimi je še dosti neobdelanih zanemarjenih golih in pustih ali z nepridnim germo vjem zarašenih prosto-rov , kaj več koristi prinesó kakor doslej , ki so se več na pót svojih podložnikov , kakor na lastno kmetovanje zanašali. ___Janez Cerer, Misli zastran hire ^ ki se navadno odrajtuje kaplanam in šolnikam pri starih farah. (KonecO 2) Akoravno bi se pa zaznamovane zadeve overgle, ki med staro faro in njenimi hčerami vzajemno obstojé, je vender že nek drug tako dolgo neovergljiv temelj, na kterim terdno odrajtovanje navadne bére stoji, dokler ni od drugod primirjeno odškodovanje razglašeno. Pod pogodbo namreč, de kaplani in šolniki pri starih farah poškodovani ne bodo, so nektere nove fare in pod-fare se začele; le pod pogodbo, kakor vsak pameteu lahko razume, de se bira vestno , kot popřed odrajtuje, je bilo dovoljeno, de so duhovni po tacih farah po okolj-stavah nekolikno ali pa celo plačilo dobivali iz duhovske denarnice; sicer bi bila koj v začetku nove fare ali pod-fare tudi béra od stare fare odločena bila, kar bi bilo pa uradnikam več opraviti dalo, kér bi se bilo moglo za odcepljeni del bére duhovšini in šolnikam stare fare odškodovanje iz duhovske denarnice odmeriti. *) Resnične besede so,ki jih gosp. Cerer tukaj govore. Zemljica mnogoverstne, tudi slabe baže, zamorejo še marsikak goldinar dobička vreči, ako posestnik vé ž njimi pràv obnašati se. Novice imajo v ti reči še veliko opraviti5 Bog daj! de bi bilo kmalo konec nesrečnih prekucij in de bi mirno pravice vživali, ktere so nam Cesar dali. Vređništvo. f st Razvidno je torej, de je navadno be'ro stari fari y m za nive; polsko delo se je začelo z delam hiše y s kjer se je dosihmal odrajtovala, vkrajšovati ali jo clo hisami žemle y last i pravíce, oblast, kralestva in bolj odreči, dokler ni odškodovanje v ti reči vično djanje. Zunej dognano, kri domače fare so že ljudjé več lét z nekako uravnano zaderzanje. Se dan današni vidimo, de človeški rod čedalej bolj v hřibe léze, gošo trébi in rodovitno žemlo perdeluje. nevoljo dolžno béro posebno šolnikam odrajtovali y kteri Gregi in Latinci so Ç5 so mogli za eno pesico slabiga zita, ki je se vcasi drusro béro pohabilo , nezmerno g per sred-deželnim morju proti poldne ostali: Nemci in Slovenci so v bol merzle gojzde erdih besedi preslišati ; létas proti polnoči svoje cede gnali; počasi se v jeziki ločilí so se pa clo novih far in podfar nekteri ljudjé, ne re- in sledni svojiga sebi naredili. Od tod pride, de v do-čem vsi (_zakaj veči del jih je poštenih in razumnih) steh besedah enakost imamo; mi smo namreč ene dosti tako obnesli, de so kaplanam, še bolj pa šolniku béro bližne žlahte, in ne smemo prepíra imeti, sebi lastiti, in odrekli, in ga obilno vtovorli z neobtesanostjo. Nekteri ljudjé so res taki, de mislijo my in desetine prosti biti, temuč sploh vsiga, imenuje kakor koli se hoče, kar po dávku diší. si oponašati v tem, kar je mati obéma za delež pustila. Nemec je pred Slovencam v Evropi naprej tišal, naj se že in še zdaj od Azije dalej stojí; Slovenec je zadej ostal, ne le tlake Ali in je po teh deželah, katere smo uni dan imenovali. bojo pa taki zares kdaj premožniši ? Težko de! kér jim dvoje nesitljivih pijavk kri in muzeg, dušno in telesno Nemec poméni toliko, kar m utec. Slovenec ga ni zato mutca imenoval v * moč neusmiljeno serka, ter jih za grob revsine zon, in pak zato y kér y kakor de bi ne znal govoriti, am ga ni zastopil, in je bil Slovencu, kakor ti pijavki ste: Napuh v obleki iz ptujiga blaga, ktero mutast, po tem, kader sta dalj casa razločena živéla in je domače v nekterih krajih popolnama zaterlo, in pa slední svoj jezik razločila. Slovenci pak so se tako ime-kerčme, ktere so jih že mnogo na beraško palico spra- novali, ker so se med seboj zastopili, in si lahko eden y vile, in se kaže, de jih bodo še več. Kar pa béro tiče, se ne da tajiti, de jo je pobérati y pràv sitna reč, posebno po ptujih farah in podfarah, kjer nekteri sirovi Ijudje osabno s svojim nepriljudnim obnašanjem pobérače na grenko obvisnost preobčutljivo spol-Hujejo. Kér bi pa vender drugo, béro namestljivo plačilo serditi vihar casa spihati in zatreti utegnil, in kér vecidel domaći farmani svoji duhovšini in šolnikam spodobno béro z veseljem odrajtujejo : bi bilo želeti, de bi se, kadar se bo ta reč pretresati in določevati jela, na to gledalo , de bi za naprej sleherna fara in podfara le svojimu duhovnu in cerkveniku béro dajala. Kaplanam pa in šolnikam starih far, ki so v novih farah in podfarah revne bére s trudam in troškám iskati mogli, naj bi se od slej primerjeno odškodovanje spoznalo , ktero bi se jim iz duhovske denarnice, ali pa od tistih duhovnov y kterim bi se zunej navadne bére, semtertje prostovoljno vpeljane, tudi še stari fari dolžna béra prepustila, od rajtovati ulegnilo. S takim načinam bi se gotovo mnogoterim zoper nostim, pre pira m in clo krivicam v okom prišlo. Podgrivarski. druzimu slovo, to je besedo dajali, zakaj slova med vsim drugimi Slovenci pomeni besedo. X«, - (Dalje sledi.) lovíce pripomoéiiiee oživljenima 7. dan utoiieiica* serpana je v Radovniškim potoku pod Kerm'co za Kolonetam utonil 13. lét star Poglajev fantič. Urban Župan, kajžar iz Kernice, 73 lét star m al i ga moz y tegnil ga Je z nevarnostjo svojiga življenja iz vode po tode vès mertev se je že vidil. Zdej přiteče y Andrej Po kluk ar oživljati po poduku gruntar iz Kerníce y in ga začne y ki ga je v Novícah bral in po d o 1 g i m trudu je utonenca k življenju obudil. y Takó beremo v protokolu Radoljške kantonske go sposke 3. dan tega mesca , kteriga so nam nek gospod prijazno brati dali, lastne besede Andrej a Poklu- karj a, ki je veselje doživel, člověka dozdevni smerti otétí. Nlovesnost v Tomiitii. Pervi dan tega mesca je bil za veliko To min s ko tehantijo vesel dan. Novoposvečeni duhovnik gosp. Mi Poveclailje od slovenskiga jezika« hel Perdih je obhajal pervo maso. Spisal V. Vodnik. (Dalje.) Narodna straža, ktera se je bila prostovoljno po nudila ta veseli dan po svoji moči imenitniti, se je krasno Kader so Slovenci iz Azije, svoje zibéli, ven šli oblečena zbrala pred grajšinskim poslopjem. Od gospoda cr » proti Evropi, niso bili sami, temuč je bila še le osnuva Kožarja y vsim ljubeznjiviga kantonekiga komisarja, in štirih velikih jezikov vkup, to je Gré Nemcov in Slovencov. gov, Latinco v y pa od gosp cr te rajšinskiga oskerbnika, kterima je bil gosp V Počasi so več dohtar Battič, predstojnik straže, tisti dan vodstvo po sveti vidili, rodove gmerali, ro- izročil, tukaj nekoliko pregledana in poskušana, se je dovi so med seboj blebetali, in se v besedah eden od lepo verstena ob desetih do hise noviga masnika metl druziga dalj šali ; tako dolgo, de je jezik 4 velike včrhe soglasnim godenjem stražne muzike podala, kjer je bila pognal : G r e g e , Latince, Nemce in Slovence, sprejeta od neštevilne množice veseliga ljudstva m Timčasi so divji okol hodili, od lova, od želiš se živili, potém v farovž. Navadna straža se je med tem tako De so ti štirji verhovi iz jrazodeva ; postavim Slovenec ter y m y Greg meter y eniga jezika,sam jezik mati, Nemec Mut-Latinec mater. Mi pravimo miš, réče razdelila, de je njeni s puskami orozjeni del ves cas svete maše z streljanjem slovil. Med službo božjo je bilo milo viditi, kako se je Nemec Mauss, Latinec mus, Greg mys. Tako tudi: pobožni duh na obrazu pričijočih oznanoval. Tukej bi bil kluč, Schliefsel, clavis ovum y y y klys; jajce, Ey, hotel imeti sleparniga Ron geta i o o n y sedím, sitze,sedeo,hiseo; nov, pomagače y neu y n o vus y n eo s in tako naprej silno dosti titi. Tukej bi bil hotel imeti in njegove zapeljive zastonj bi jo poskusili take kristjane mo- tistiga debeloglavniga mo- drugeh besedi. žaka y kteri je unidan na Dunajskim vseučilišu čez do Gregi in Latini so bližej poldne ostali, Nemci in hovne se rotil, naj bi bil vidil, kako se je v yy duhovski Slovenci so bolj proti polnoči od sonca naprej dèrli fabriki" izbrihtani mládenec, nekdaj tistiga možaka uce in se v sedajneh svojeh deželah ulastili cede varovali in zveríne morili. y živino pásli y nee y pred oltarjem gospodovim lepo obnasal! Počasi so zemlo perpravili za stanovitno prebivalše drugic Po dokončani službi božji vzame narodna straža mašnika v sredo, in ga v lepim redu noviga *) De Vodnik pod imenam Slovencov tu sploh Slovane *) Besedo Slovenec mnogi učeni mnogoverstno razlagajo, m» m éb « « « tf . • *w t • v » razume, vsak sam vé. Vredništvo. Vredništvo. IS* domů sprime. Po poti se je izđajal slovenski sonet pervi, ki spričuje, 5 se obilno najde tukaj tri baže, in so vlada. de tudi v Tom i nu slovenski duh F. J. Kafol. • v . pa m manj si. piskanjem : veči, srednji Le ta se ne oglasi s svojim grozno šumečim spomladi, dokler ni hude vročine, pa ne delà ? Kovicar. z nogami na perutnice glasu, Cesar Ferdinand so v poslednjim razglasu 16. dan V rem ski m ne kor eno ? vsaj na Li pa vskim in ampak na herbtu ima nekaki ud, ka- pisalko , in ob tistiga z vsim tega mesca Dunajčanam oj str o besedo izgovorili. Ne pokojne derhali pa tudi ni moč drugači ukrotiti. V tem razglasu kteriga tukaj okrajsaniga bravcam podamo ? obžaljujejo mili Cesar, de se je ravno na Dunaji taka ii udobna derhal vgnjezdila ? ktera vse druge dobre Du svojim dolanjim životam migaje 11a moč dčrgne, kakor bolj ali m à nj za-brenčati hoče. Jez imam dva mertva hranjena , in žive sim večkrat, njih čudno brenčanje poslušaje , ogledoval, kako de delajo prime, 5 kér se le toliko cloveka boji. de 5 at). Zivalica, ktera se po besedah gospoda Zdesarja v Istrii zrikovc klíče, in želijo zvediti, če ima se kako drugo slovensko imé, se na Li pa vskim imenuje škčrgát, mende od glasii, ki ga daje; kterih Današnjimu listu je pridjana peta pola Orleanske" in pa 19. „dok l a da.u » Di vice Žitni kup (Srednja cena). mernik Pšenice domaće > > banaške > Turšice....... > Soršice....... R- , ». ezi ••••••••• > Jecmena •••••• » Prosa ........ » Ajde......... » Ovsa......... V IjJ ubijan i 1/ A raj tt j i 21. kozoperska. I 18. kozoperska. gold. grold. Vrednik Dr Jane *y Bleiweis Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani