PRIMORSKI DKEYNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Uto 2. štev. 455 - Cena 5 lir - 3 jugollre CpSneP\anTbongSi TRST, nedelja, 24. novembra 1946 UREDNIŠTVO ln UPRAVA, PIAZZA GOLDONI St. 1 - I. Tel, št.: Ur. 93806, 93808 • Upr. 03807. Rokopisi se ne vradsjo Nasprotniki naših teženj so v veliki zmoti, ako mislijo, da bodo uklonili primorsko ljudstvo. France Bevk Vsak iskren antifašist se mora pridružiti skupni akciji ZA DEIHOKBATIOHO RESITEU TRZASKE6A VPRAŠANJA banalen nspredeb v Srohi šllrlh MOLOTOV: Če začnemo s sestavljanjem začasnega statuta, ne vem, ali ga utegnemo končati v teku svojega življenja York, 23. — Včerajšnja seja Jveta zunanjih ministrov je bila ,0a Izmed najbolj jalovih. Edini ^°razum, ki so ga dosegli, j: nev-^tllzacija in, demilitarizacija triada ozemlja. Se pravi, da na trža-"te® ozemlju ne bodo smele bivati taje žete in da svobodno tržaško HnUje ns bo smelo imeti svoje re-**• vojske razen seveda policijskih kredov, nujnp potrebnih za vzdr-j*vanje reda. Toda vsa ostala vprašaja so ostala nerešena. Ministri Ponovno vračajo na nerešene ^ableme in skušajo reševati pi-ed-*#t*n manj važna vprašanja, ker so ^'ke v stališčih glede važnejših ^-žev za sedaj še nepremostljive. Medtem pa čas hiti in rok. ki je ^ določen za zaključek razprav o ^fovni pogodbi z Italijo — 20. no-Vetnber, — ko bi morali začeti že ' pretresanjem nemškega vpraša-je že davno za nami, ne da bi Kšlo še do sporazuma o zadnjih bistvenih vprašanjih. Vse ka-torej, da bodo zunanji ministri MlUjučili to zasedanje, ne da bi do-8U dokončen sporazum o mirov- II Pogodbi z Italijo. objavi skorajšnjega Bevino-^ odhoda v London, javljajo se. *i, da je dala sovjetska delegacija Molotovim na čelu rezervirati ^°ia mesta na ladji «Queen Eliza-th» za njen povratek med 5. in decembrom. *Msvna razprava na včerajšnji Se je vrtela okrog vprašanja 'Aeasne uprave v Trstu,.dokler ne ” izvoljena dokončna vlada. Amc-Nški zunan j. - minister Byrnes je III tozadevni predlog, ki daje v “Hodnem obdobju neomejeno %st guvernerju, ki bi določil tudi odhod tujih čet. kyrnesov načrt o začasni upravi paškega ozemlja vsebuje 8 točk: Guverner bi imenoval začasno ^do. 2) Guverner bi sestavil za-n° vlado iz uglednih osebnosti ljemija. 3) Izdajal bi odloke z žalsko veljavo. 4) Imenoval bi ja- ‘e uslužbence. S) Predpisal bi vo- . n' zakon in postopek za ustavo .i°o skupščino. 6) Razpisal bi vo-l(Vei čim bi to razmere dovoljtva-' T) Organ!z'ral bi policijo in krenil vse potrebne varnostne me. Priporočil bi Varnostnemu > umik tujih čet, kadar bi bil ®euja, da okoliščine to dopuščajo. ^Molotov je nasprotoval Byrneso-načrtu ln zahteval, da,se iz-«Jo nemudoma dolečbe dokonč-J*4 statuta. Dejal je: »Ce začne-8 sestavljanjem začasnega sta- tuta, ne vem, ali bi ga utegnili končati v teku svojega žlvlj:nja.» Pred. lagal je rešitev štirih naslednjih točk: 1. Postopek za določitev začasne vlade. 2. Izvajanje dokončnega statuta, ki bi ga odobril Varnostni svet. 3. Umik tujih čet. 4. Izvolitev narodn’ skupščine. Medtem ko zapadne velesile predlagajo, da bi začasno vlado imenoval guverner, je Molotov zahteval, da Svet štirih postavi člane začasni vlade. V ta namen bi moral Svet štirih poslati v Trst štiri zastopnike, ki bi se posvetovali- s tržaškimi demokratičnimi organizacijami in predložiti Svetu štirih imenovanje začasne vlade. Byrnes je temu nasprotoval, češ da bi bil tak postopek nemogoč, ker bi se delegati vrniti iz Trsta s štirimi različnimi predlogi. Dejal je, da bi se zunanji ministri ne smeli vtikati v zadieve svobodnega tržaškega ozemlja po podpisu mirovne pogodbe, ker bi moral odgovornost za to prevzeti Varnostni svet. Namestnik francoskega zunanjega ministra Couve de Murville je nato izjavil, da bi guverner po Byr-nesovem predlogu imel preveč odgovornosti. Zato je predlagal, naj bi štirje delegati zunanjih ministrov ostali na terenu v Trstu in pomagali guvernerju. Priključili naj bi se jim tudi predstavniki jugoslovanske in italijanske vlade. Niso pa 'dosegli nobenega sporazuma o tem vprašanju. Z gornjim vprašanjem je tesno povezin problem odhoda anglo-amertških čet iz Trsta, ki' je tako zopet dospel v pretres. Byrnes in Bevin sla predlagala, naj bi tuje čete zapustile tržaško ozemlje v 45 dneh od dne, ko .bo guverner obvestil Varnostn. svet, da so varnostne sile svobodnega ozemlja spo. sobne vzdrževati red brez pomoči tujih čet. Molotov Ju je zavrnil, rekoč, da bi pomenilo pomanjkanje zaupanja do prebivalcev svobodnega ozemlja, če štirje ministri ne bodo določil; roka za odhod zavezniških čet. Ponovno je predlagal umik tujih čet v roku 3 mesecev po podpisu mirovne pogodbe. Byr-nes mu je odgovoril, da ne more puščati guvernerja brez moči spričo razmer v Trstu. Glede te točke se niso megli sporazumeti. Tudi ni prišlo do sporazuma glede razip.sa volitev v Trstu, ker Byr-nes in Bevin nista hotela pristati na Molotovljev predlog, da bi se volitve izvršile v štirih mesecih po podpisu mirovne pogodbe, v roku, ki je potreben za sestavo volivnih seznamov. Po njunem je ta rak prekratek. Po štiriurn:m zasedanju se torej štirje zunanji ministri niso mnogo približali dokončnemu sporazumu o mirovni pogodbi z Italijo. Svet se bo sestal ponovno nocoj, še prej pa bodo ministri skupno s kitajskim delegatom nadaljevali s proučevanjem vprašanja veta. Namestniki zunanjih ministrov pa so davi pretresali vsa vprašanja, ki so jim jih prepustili zunanji ministri. Med ta spada tudi vprašanje dobave vode Trstu ter vprašanje skupne jugoslovansko-tržaške uprave. Italijanska reakcija noče Trsta Napoved jugoslovansko - italijan. skl h pogajanj vzbuja pozornost v mednarodnem tisku. Londonski «Daily Worker» meni, da so italijanski reakcionarji v velikih skrbeh spričo možnosti neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo o tržaškem vprašanju. Hoteli so, da bi italijanska vlada s poseb- FRANCOZI ZOPET VOLIJO * tokrat za drugo zbornico: Svet republike Ves se vršijo v Franciji voli-* *a Svet republike, to je za dru-^ *fa.acosko zbornico. To so po-volitve, pri katerih bodo iz- na vsakih 300 volivnih upra-e,,cev po enega delegata, to je '*t>Qo za vso Francijo 80 tisoč de-V ali »vel kih volivcev*. Le-ti J/4 8. decembra Izvolili iz svoje Ijjk 200 članov od celotnega šte-v 815 članov, ki jih bo štet Svet ^ubUke. Od ostalih 115 članov jih hhenovala narodna skupščina 14 jih bo izvolil Alžir, ostalih druge prekomorske pokra- Trav ne bo imel Svet republiško velikih pravic kot pred- >*i senat, vendar bo njegova vlo- k*'rl zakonodaji zelo važna. Svet ^Jhlike in narodna skupščina iz-4 namreč na skupnem zasedali ^ersaille8U predsednika rC-V za dobo 7. let. Svet repub-, Mhko predlaga zakorne, ki jih Prouči narodna skupščina. Pre-, ’ tudi zakonske osnutke, ki jih izglasovala narodna skupšči-.Gjtavg n( mogoče spremeniti ^ Pristanka Sveta republike, ka-tudi mogoča vojna napoved * njegovo privolitvijo. zapletenega posrednega Vi opaža med volivci velika utrujenost, ker so današnje volitve v teku enega leta že sedme i3 referendumi, 3 parlamentarna volitve in ene občinske). Zaradi tega pričakujejo, da se bo veliko število volivcev Vzdržalo glasovanja, kar bo škodilo desnici In avtomatično okrepilo komuniste, ki so najbolj disciplinirana stranka. Zato ni čudno, če desničarski list vpijJjo na pomoč. Desničarska «Epoque» piše: »Ce se bo 30% volivnih upravičencev vzdržalo glasovanja, bedo komunisti v Svetu republike dobili 65% poslanskih mest* Občinske volitve v Belgiji Bruselj, 23. — Jutri bodo v 2370 občinah občinske volitve. V volivne spiske Je vpisanih 5.772.664 volivcev med katerimi jc 2.900.083 žensk. J1**«* sistema je težko napove-^ r*zultate volitev. Splošno mne-^ J«, da bodo t: volitve potr-®rhag0 levioe. V tem primeru V!*11'04 težko odrekala komuni- itll *v*®° čo predsedstva vlade. t^rt4, *tran desnice l:ži pa tudi Si,, ' je politično razkosana na »tranke in skupine, zarad. Hju01 m°gla postaviti v vseh o-*vojih kandidatnih list. Za-desničarske glasove pobrala ^^Manska stranka (MRP), W Sn|^‘ ‘»mu, da bi bil bodoči P«*d- vlade Iz vrst komunistične Situ! k°t najmočnejše francoske •kuplne. Poleg tega •« no izjavo izključila vsako možnost sporazuma. Po drugi strani pa komunisti niso bili dovolj vplivni, da bi navedli italijanskega zunanjega ministra nemudoma k pogajanjem za sklenitev sporazuma. Milanski «Corriere della sera* pravi, da so desničarji v zelo težkem položaju. Reakcionarji iz de-mekrščanskih in drugih desničarskih krogov se zgražajo spričo možnosti neposrednega sporazuma z maršalom Titom. Zato sedaj svetu, jejo, da bi se Italija odrekla Trstu, kar so še pred kratkim imel; za smrtno žalitev Italije. Glasilo italijanske KP »Umita* pravi, da vsi De Gasperijevi napori za priključitev Trsta, Pulja, Rt-ke in Gorice k Italiji niso prinesli Italiji nobene koristi. De Gasperi je žel samo ponižanje s prosjačenjem za pcmoč pri zapadnih zaveznikih. Podobno kot Svet štirih je tudi skupščina ZN v zaostanku na urniku. Zelo verjetno je torej, da ne bodo mogli rešiti perečih vprašanj veta, zavezniških čet v inozemstvu, razorožitve, zaupniške uprave do 11. decembra, ko ti morali zaključiti zasedanje. _______ Angleška razstava v Varšavi Varšala, J\ — Ministrski predsednik Osubka Morawski je otvo-ril včeraj v Varšavi v narodnem muzeju razstavo angleškega slikarstva, ki jo je organiziral «British Council*. Romunsko ljudstvo slavi zmago demokracije Bukarešta, 23. — Objavili so končne izide volitev, na podlagi katerih je demokratični blok dobil 84% glasov. Opozicijska kmečka stranka, ki jo vodi Maniu, je dobila nekaj manj kot 8% glasov. Poslanska mesta demokratičnega bloka so razdrl jr na tako-le: komunisti 73, Tatarescujeva liberalna stranka 75, socialdemokratska stranko. 75, Grozova agrarna fronta 70, Ljudska stranka 26, odpadniška kmečka stranka 20, neodvisni, ki so V bloku, 7, Židje 2, srb-sa stranka v Banatu 1. Ministrski predsednik Groza je predstavnikom tiska izjavil: »Moskovski sporazum je bil izveden. Vlada je sprijela vse obveznosti, iti j,h nalaga sporazum, čigar glavni namen je bil dati Romuniji svobodno izvoljeni parlament; danes imamo ta parlament. Groza je -nato poudaril, da predstavniki opozicije, ki so podali ostavko, niso lojalno sodelovali z vlado. Izjavil je dalje, da ni govora o spremembi ustav:, o kateri se je ljudstvo že izreklo. Glede podonavskega vprašanja je Groza izjavil, da bo Romunija napravila vse, da se sporazume z drugimi podonavskimi državami. Popoldne je bila v Bukarešti ve-l.ka manifestacija v prcslavo zrna ge demokratičnega bloka, occialhrdlu shrd shrdl shrdlupupu Borba med vlado in delavci v ZDA Prekinjeno Trumanovo letovanje - Ostre grožnje vladnih krogov - Posledice stavke v zunanji politiki New York, 23. — Velika stav- ] ka 400.000 ameriških rudarjev j prehaja vedno bolj v obliko borbe vlade proti ameriškim delavcem in njihovim sindikatom. Stavka, ki se je zažela za dosego boljših plačilnih pogojev, dobiva tako vedno ostrejše politično obeležje. Prcdstdnik Truman je prek:nil svoje počitnice na Floridi in z letalom odpotoval v VVashingtcra, kjer bo, kot pišejo listi pod velikimi naslovi, »prevzel velike bitke proti Johnu Lcivlsu*, sindikalnemu voditelju 400.000 stavkuječih rudarjev. Kot znano, je bil Lewis pozvan pred sodišče, ker je napovedal stavko, čeprav je bila prepovedana. Najvišje sodišče je ponovno izdalo poziv, naj se v por.edeljrk javi, ker se prvemu pozivu ni odzval. Politični krogi domnevajo, da bo predsednik Truman sklical izredno zasedanje kongresa (do česar je pooblaščen le v najhujši sili), ki naj razpravlja o položaju, ki je nastal zaradi stavke. Splošno mnenje je, da sta možni le dve rešitvi: ali bo vla da s silo zlomila stavko in ka- Borba so širi po i/soj Grčiji Vojaki redne vojske dezertirajo v vedno večjem številu Ateine, 23. — Grški partizani so zavzeli del mesteca Tirnacs (Ela-sona) in odnesli iz skladišča orožj: in drugi material, čeprav so dobili monarhefašistf ojačenja, so partizani vzdržali na položaju 3 ure, dokler se tran n> oddaljil, nakar sa se umaknili brez izgub. Partizansko giban je se naglo 'širi proti jugu in zajema pr:del Pinda, ki deli Grčijo na dva dela. Partizani nadaljujejo borbo preti monarhofašlstičnim silam na črti Skra-A-rhangelcs-Petonhori. Poljsko topništvo monarhofašistične vojske jo zavzelo položaje na tej črti. čete .10, divizije so ne morejo prebiti, ker so partizani minirali dohode. V bojih za vas Notija so partizani uničili posadko grške vojske pod poveljstvom nekega majorja. Predstavnik vlade je v razgovoru s predstavniki tiska izjavil, da drže partizani v rokah sedaj planinsko področje J:ne, Tajkona in Velmlana. Močan oddelek partizanov je napadel vladne sile v vasi Murnles. Po vesteh »United Pressa* so v poslopju policije v Solunu eksplodiral’ bombe, ki so jih vrgli partizani. Vojni minister priznava partizanske uspehe Minister za vojsko Dragv.mis je prebral dopisnikom brzojavke štaba 3. armadne skupine, da je včeraj ob 6.30 zjutraj velik partizanski odred napadel vladine čete v vasi Noti. Zaradi nadmočl in pomoči, ki so jo nudili kmetj; partizanom, so se morale vladne lete umakniti. Ojačenja, ki so jih poslali z avtomobili iz Serzangeloza, Ahangeloza in drugih garnizij, so ,r.a padla in zadržala druge partizanske skupine. Do trfnutka, ko Je bila poslana brzojavka, je bila vas Noti v rokah partizanov. Vladne čete so že tretji dan borijo na področju Gu-los Mireta. «Reynclds News» prinaša članek svojrga atenskega dopisnika o u-spehih grških partizanov v borbi p-oti monarhofašistom, kjer pravi med drugim: »Pomemben činitelj je stališče vojakov grške redne vojske. Zanje se lahko reče, da v vedno večjem Številu dezertirajo. Tudi morala orožnistva je nizka. Več kot 80 orožniških oficirjev je podalo ostavko, ker orožniki pod njlbovo komando ne želijo več borb, ali pa se bojijo sodelovati v ekspedicijah prot; kmetom. Izmed 5000 orožnikov se je prijavilo samo 300 za nedavni tečaj, namenjen orožnikom. Režim kaže vidne znake bankrot-stva, britanske in ameriške in-iCrveiidfJ* ih se boji upora v svoj, lastni vojski. ZDA se vmešavajo Grčija kolonija Cityja List tOrShi patriot» je objavil zanimiv članek, ki osvetljuje vzroke okupacije Grčije po antjlt. jkih četah. Glavne točke, o ka terih Pst razpravlja, so: Javno posojilo: Po revoluciji v letu 18BI, ko se je grSko ljudstvo borilo za osvoboditev izpod tur-ikega jarma, so Angleži dovoliU ‘ Z posojilo (leta 1828). Posojilo ie imelo nominalno vrednost 80v tisoč funtov iterlingov, Grčija pa je v resnici dobila samo 308 tlsor funtov iterlingov, to sejprod, da je večji del tega posojila iei tstroike* in obresti angleikim up '^Ilrugo posojilo so dovolili leta 1825. Imelo je nominalno vrednost t mfijonov funtov tterhn gov, Grči la pa je od trga dob la 'samo 232 tisoč. Se preden ta je osvobodila turskega jarma, je bila Grčija ie gospodarsko in tako tudi politično podrejena angleškim bankirjem. Pred vojno je griko javno po sojilo, ki je bilo že večkrat plačano, znašalo HO milijard dra kem, to je eno milijardo tn liOO milijonov dolarjev. Bilo je razde Ijeno tako-le: 55% na angleške tt, grike delničarje, ki so biivti na Angleškem. 7% na Ameriko, 5% >ia Francijo, 3.1,% na Švedsko 3% na Belgijo, 0.5% na Italijo, 0.5 na Svloo, 0.1,% na Nizozemsko in samo 25% je bilo v rokah doma Ah Grkov. Dejstvo, da je večji del pripadal ingleiem ali angleškim Grkom doka—‘ir oren-sr-n.. da ie Orčlia gospclatsko odvisna od An0‘ife, t druge strani pa, da so koristi Zaradi kočljivega položaja v Ma. kedoniji je odpotoval v Solun grški vojn; minister, ki bo tam proučil položaj. Tsaldaris je to noč vsilil parlamentu nov zakon o tisku ki znatno omejuje svobodo tiska in določa zapor in druge kazni za novinarje ter zaplembo časopisov «za žalitve vlade*. Republikanski liberalci so glasovali proti temu predlogu. Zaradi vedno težjega notranjega položaja v Grčiji se je Tsaldars skupno z britansko vlado odločil, da pokličejo na pomoč Amerikance. Britanski list «Observer» piše o pogajanjih med angleško in amer'ško vlado glede ameriške pomoči Grčiji v orožju, materialu in denarju. Tako prikačujejo, da bosta ameriška in angleška vlada skupno prevzeli odgovornost za vse, kar se dogaja v Grčiji. Ameriško novinarstvo je zanikalo poročila is Aten, da bo prišlo v prihodnjem mesecu 18 tisoč ameriških vojakov v Solun. Iz Aten pa potrjujejo vest, da bosta v četrtek prispela na Kreto ameriška ruš.lca «No^h» in «Wil-son*. Ameriški veleposlanik v Atenah MacVeach je že odpotoval v Heraklejo, kjer jih bo sprejel. Tsaldaris bo prihodnji teden odpotoval iz Aten v Ameriko. Nado. mostoval ga bo Gonatas, v -zunanjem ministerstvu pa Sophiano-pulos. Nov jugoslovanski protest Iz Beograda poročajo, da je jugoslovanska vlada poslala grški vladi nov enegičen protest, zaradi stalnega preletavanja grških letal preko jugoslovanske meje. V Beo- angleiklh In grških finančnikov skupne (to pojasnjuje politično naklonjenost buržujskih strank k Angliji). Pred porazom leta 1952. je bito 35% državnih dohodkov namenjenih za plačilo javnega dolga, medtem ko so druge balkanske države določale 1.6% svoj'h dohodkov za plačilo dolgov. Kapitalisti izrabljajo državo. Razen v javnih posojilih so Angleži vložiti mnogo kapita'a v privatno gospodarstvo Grčije m v grike banke. Največja družba zemljlika lastnica v Grčiji pripa da neki angleški družbi katere glavni delničar je lord Cruss fieid. ki je bil leta 1935. najbolj imeti pobomik vzpostavitve monarhije. Ta angleška družba je lastnica 20 tisoč hektarjev zemlje, med tem ko ISO družin grških kmetov ne poseduje n!ti enega ara. Drugi zelo znani kakor »ia r-A- mer Noel Bw ker, tm>“-'ler , predsednik iavrinega odbora Idr gradu poudarjajo, da so te provokacije ponoven dokaz, da je sedanja Grčija resnična nevarnost na Balkanu. «Grška vlada išče najrazliir.ejž' načine, da bi odvrnila pozornost od vedno resnejšega notranjega položaja v Grčiji. Pomembno dejstvo pa je, da s; grške demokratične sile ljuto bore po vsej deželi, tudi na otokih in ne le v bližini jugoslovan-sko-albanske meje*, je izjavil predstavnik jugoslovanskega ministrstva. » Grki pa trdijo, da niso prejeli nobene jugoslovanske note, temveč, da je imel njihov poslanik v Beogradu samo »razgovor*. Kongres bolgarsko-sovjetskega društva Sofija, 23. — Po vsej državj se vršijo priprave za pr v; kongres boL garsko - sovjetskega društva, ki l*o 24. novembra. 17. novembra so bile velike manifestacije po bolgarskih mestih in vaseh, na katerih so proslavljali teden bolgarsko . sovjetskega prijateljstva. Vsi sofijski listi objavljajo besede Dimitrova, ki poveličujejo bolgarsko - sovjetsko prijateljstvo ki ima še poseben zgodovinski pomen v sedanjih časih in veliko važnost za bodočnost bolgarske republike. »To prijateljstvo Je osnova naše zunanje politike in bo prispevalo k rešitvi načih gospodarskih In kulturnih vprašanj.* Balokovic v Albaniji Tirana, 23. . Tanjug — Slavni ju. goslovanski violinist Zlatko Balo-kovič je prispel v Albanijo. Včeraj ga je v Tiran; sprejel predsednik albanske vlade, generalni polkovnik Enver Hodča in se z njim dalj časa prisrčno razgovarjal. * LJUBLJANA. — Za pomoč po-plavljencem v Albaniji so nabrali v Sloveniji doslej 4,036.681 din. Vljudnostni obiski amer.ške -mornarice Aleksandrija, 23. — Ameriška križarka »Huntington*. ki ima 10 tisoč ton in ameriški rušilec »Rich* sta priplula dar.es iz Neaplja v A-leksandrijo. Druga ameriška pomorska skupina, ki jo tvorijo 27 tisočtonska letalonosilka »Randolph*, 10 tisoč-tonska križarka »Fargo* in dva rušilca, je priplula danes v turško pristanišče Izmir. V Candiji na otoku Kreta so danes pričakovali ameriška rušilca «No:» in «Nelsom», ki bosta ostala tam do 29. novembra. Pariz, 23. — Pariško, sodišče je danes obsodilo tri francoske novinarje zaradi sodelovanja z Nemci. Dva sta bila obsojena na smrt, Izdajatelj kolaboracionističnega lista »Je suis portouit* pa je bil obsojen na dosmrtno prisilno delo. buristične stranke, so veliki zemljiški posestniki v Grčiji. Najvažnejše grško podjetje, družba za transporte in za elek trično energijo v Atenah, je angleško. Angleška je tudi družba za električne železnice o Atenah. Peleponeške železnice so last družbe, ki ima tjrSki m angleški kapital ter kapital drugih držav. Družba za vodne napeljave je a-meriška. V splošnem so elektrlč na pro veveric, perslaner Prodaja vsakovrstne krinene plašče po najpovoljnejilh cenah STAVKA V BESEDI IN SLIKI Zadnje mesece je reakcionarni tisk po vsem svetu, posebno pa še v Ameriki napihoval gonjo proti najbolj pažrtvovalnemu in naj-doslednejšemu zavezniku v vojni-proti Jugoslaviji. V ta namen se je posluževal umetno povzročenih incidentov ter jih preračunano naprtil Jugoslaviji, če mu j.h je pa zmanjkalo, ni bil v svojih u-mazanih namenih prav nič izbirčen ter se je posluževal enostavno ogabnih laži. V resnici pa ni bilo treba posebne bistrumnosti, da se njihove nakane spregledajo. Ker so se tega zavedli, so zakrknjeni sovražniki nove Jugoslavije segli po novih sredstvih, tudi po stavki. Vsekakor so s stavko hoteli u-strvajritd videz, da si ameriški novinarji ne izmišljujejo vesti za svojimi mizami. Stavka naj bi bila neovržen dokaz, da tudi širše množice v Ameriki, med njimi celo pristaniški delavci niso prijateljsko razpoloženi nasproti Jugoslaviji, Lastniki ameriških časopisnih koncernov so skušali or- luda dalo se jo numolenu nadaljuvalo ganizirati v nizu stavk, ki sc vzplamtele na vzhodni in zapadni obali Amerike, tudi posebno stavko v njujorški luki, kjer nato-varjajo Unrrino blago za Jugoslavijo. Hrvatski list «Narod ni glasnik«, ki izhaja v Ameriških Združenih državah, opisuje in razkrin-kuje to umetno vprizorjeno stavko in njen namen, ki nima nič skupnega z delavskimi zahtevami in čustvovanjem tamkajšnjih delavcev. List pravi: «Pristaniški delavci, k! so bili zaposleni pri natovarjanju parnike «Bartelsville Liberty» z Unrrlnim biagom za Jugoslavijo, niso stavkali kakor je časo-p'oje razvpilo z debelimi naslovi, temveč so jim nadzorniki ukazali, da opustijo delo, ne da bi jim po- vedali razloga za to. Od 120 delavcev je polovica jugoslovanskega porekla in domala so vsi znan: kot veliki simpatizerji junaškega maršala Tita. Te je ta stavka razjezila,. Posebno ogorčeni pa so bili nasproti Hearstoviim listom, ki so jih opisovali kot nasprotnike voditelja jugoslovanskih narodov. Eden izmed pristaniških delavcev, po rodu iz Jugoslavije, je dejal novinarju Gergeju Morrisu o lem dogodku sledeče: Proti večeru se je med nekaterimi delavci razširila vest, da naslednjega dne ne bodo delali in da zato ni treba priti ua delo. Samo malo število Slovanov je vedelo za to. Tisti.ki so vedeli, so bili prepričani, da je ta prekinitev dela izraz solidarnosti s pomorščaki, ki so ravno napovedali stavko in ki jih je nekaj že pričelo zapuščati ladje. Ko so se naslednjega dne delavci zbrali, jim je njihov predstojnik dejal, da je to enodnevni protest proti Unrri. Nato so prišli trije novinarski fotografi ter pristopili k neki skupini delavcev, jih vprašali, če so pristaniški delavci in ako ljubijo Jugoslavijo. Ko so pritrdili, so fotografi zahtevali, da se postavijo v vrsto za slikanje. Neki delavec, ki je zaslutil njih namero, je dejal v ostrem tonu, naj se zgubijo izpod nog. «Vi ne razumete*, jih je nago- voril novinar, »mi smo proti Titu in ga hočemo napasti*. Pristaniški delavec pa jim je srdito odgovoril, da delavci vedo za njihov namen, da b; podprli vesti v Hearstovtm časopisju s slikami in s tem kampanjo da se ukine nadaljnje pošiljanje blaga v Jugoslavijo. Delavec je vzkliknil: «Mi smo vsi za Tita!* Okrenil se je svojim tovarišem ter jim v srbohrvaščini pojasnil namero novinarjev: «Hoteli bi naše slike spraviti v časopise in nas prikazati kot izdajalce svojega naroda. Vse svoje življenje bi se sramovali teh slik*. Cim je izrekel te besede, so se delavci razšli in časopisje je objavilo slike, ki prikazujejo del nekega parnika, nekaj blaga in natančno enega «stav-kujočega* delavca. Hearstov tisk je objavil poročilo in. sliko o «stavki* pristaniških delavcev v «protest» proti pošiljanju pomoči Jugoslaviji, pa so istega dne in še dva dni pozneje naprestario in zložno nakladali na ladjo. Taka je bila torej «stavka»-, ki naj b; imela protijugoslovansko ost. Naši delavci, arririški rojaki, pa razbijajo skupno z ostalimi naprednimi silami vztrajno vse naklepe reakcije, ki hoče škodovati novi Jugoslaviji, kjerkoli ji je mogoče. Socialno zavarovanje v Sovjetski zve/i «Pravda» piše, da je dekret o socialnem zavarovanju napisal Lenin pred 25 leti. To zgodovinski spis ja začetek sovjetskega sistema socialnega zavarovanja. V prvi petletki so strošk., ki jih je Sovjetska zveza uporabila za socialno zavarovanje delavcev in uradnikov ter stroški za zdravniško pomoč in za zdravila, dosegli deset milijard rubljev. V drugi petletki so ti stroški narastli na 32 milijard rubljev. V novd povojni petletk! računajo, da bo v ta namen izdanih 62.7 milijarde rubljev. K temu je dodati »e zdravniško pomoč delavcem, uradnikom in njihovim družinam. Popolna zaposlenost je veliki prednost za delavce v Sovjetski zvezi. V sovjetskem sistemu za socialno zavarovanje ni zavarovanja proti brezposelnosti. Sovjetska država vzdržuje vse stroške za socialno zavarovanje. Delavci in uradniki ne plačujejo nikakih prispevkov za zavarovanje. Odškodnina je priznana delavcem in uradnikom v vseh primerih izgube plače, v primerih bolezni, invalidnosti in s arosti. Razen tega imajo ženske pravico do podpore za materinstvo. NASA FIZKUITURNA NEDELJA Skedenjski fizkulturniki Kaj so doživeli tržaški rokoborci v Benetkah V petek smo poročali, kaj so dozi veP.i raški boksarji v Ferrari. O-menili smo v temi poročilu tudi podrobno ravnanje, ki so ga bili v Benetkah deležni tržaški rokoborci, O tem ugotavljamo naslednje: V nedeljo 10. t. m. je bilo v Benetkah italijansko prvenstvo v prosti rokoborbi. Tržačani so na tem prvenstvu sodelovali s 7 atleti. 5 jih je bilo od Enotnih sindikatov, 2 pa od športnega društva gasilcev. Dosegli so odlične uspehe, saj je dobil Trst dva prvaka. Ugotoviti pa moramo da je ostal itali janski aport v rokah istih ljudi, ki ao ga nekoč izbraljali v osehne interese, diaines pa ga izrabljajo v politične. Ne samo to. Šport ki bi moral biti pest; n in nepristranski, je pod takim vodstvom padel tako nizko, da so se na pr, sodniki iz Genove v neki gostilni bratil, z genovskimi atleti. Ni čudno, da je toliko prvakov med njimi! Višek italijanskih »športnih* voditeljev pa je bil v tem, da so pripustili k prvenstvu fašističnega hierarha, sciarpa Llttorio, skvadri-sta itd. Marcella Nizzolo, ki j: bil »Skedenj« pred tekmo z «Montebellom», ki si je z njo priboril pokal «Coverlizze» Za božic naj noben naš otrok ne ostane brez daru. se tako nesramen, da je skušal rea. girati, ko ga Je beneško občinstvo obklacalo z odgovarjajočimi nazivi. No, in ko se je ta fašist boril z Tržačanom Vidalijem ;n mu name. noma dal nedovoljen udarec, ja sodnik to hote spregledal. Ob ponovnem udarcu je Vidali protestiral, Nizzolo pa mu je dal zaušnico, katero mu je Vidali vrnil. A glej, ♦pravične* sodnike! Diskvalificirali so Tržačana, ker je pač član antifašističnih Enotnih sindikatov in nima tako sijajne preteklosti, kot jo ima fašistični hierarh Nizzolo, in ker je bil najnevarnejši nasprotnik genovskih atletov. Saj če bi ga ne diskvalificirali, n; bi dosegi: pr. vega mesta v tej kategoriji. Mislimo, da ni potreben ncfben komentar. Pristavimo pa, da je škoda tudi za italijanski šport, da ima' v svoji sredi take politične veljake starega fašizma. Ta dogodek pa Je zopet res:n in briflek opomin tržaškim športnikom. Tud; pri nas so ?* CONI, UVI jn podobno. Tudi oni »e poslučujejo sporta^v politične namene. Vendar pa pr; nas zanje ni rodovitnih tal. Slej šli prej bodo opustili svoje delovanje in odšli med svoje sovrstnike. To pa jim Jamči naše ljudstvo. Kako je naše ljudstvo čutilo potrebo po flzkulturnem udejstova-nju, ki je bilo za časa fašuzma le sen ljudskih množic ter privilegij nekaterih družbeirih plasti, vidimo iz tega, da imamo v okviru Zveze društev za telesno vzgojo, že leto dni in pol po končani vojni proti fašizmu, veliko število športnih društev s tisoči aktivnih športnikov. Tudii v Skednju so spoririki na lastno pobudo in z lastnimi sredstvi ustanoviti športno društvo. Krstili eo ga za športno drtištvo «Sk:defflj». Najprej je obstojal samo nogometni odsek. Njegova enaijstorica je kmalu po ustanovitvi odpotovala na nogometno turnejo po Jugoslaviji in nad vse častno zastopala tržaški nogomet. V oktobru 1945. leta je sodelovala v okviru ZDTV orgemizira-nega okrožnega nogometnega prvenstva, kj ga je organizirala ZDTV. V tem tekmovanju ni zgubila niti ene tekme. Od tekme do tekme je postajalo ime «Skednja» vedno binlj im bolj znano. Ko pa je osvojila pokal «CoverKzze», je dokazali, da igra tehnično lep in borben nogomet. Na letošnjem septembrskem občnem zboru so izvolili novo vod- stvo, ki si je zadalo nalogo razširiti društveno delovanje tudi na ostale športne panoge. In res danes, nekaj mesecev po občnem zboru, že delujejo tudi kolesarski, telovadni, lahkoatletski in odbojč-ni odsek. Namen pa imajo ustanoviti še plavalno sekcijo, odsek za gradnjo letalskih modelov in druge fizkušturne discipline. Lahkoatletska sekeja si je kma’u po ustanovitvi priborila prve uspehe. Pri pokrajinskem tekmovanju v peteroboju sta si moška in ženska vrsta priborili prvenstvo. V kratkem in sicer 8 decembra bo lahkoatletska sekeja orgairi-zirala tek čez dm in strn. Za cilj bodočega delovanja pa si je zastavilo društvo nalogo, prirediti lahkoatletska tekmovanja, kolesarske tekme ter množični telo-vedral nastop. V »Skednju*, ki je samo eno izmed tolikih društev, vidimo nov duh fizkulturne vzgoje, ki nam ga je pokazala narodno osvobodilna borba, v njem v:dimo nova pota flzkulture. Omogočite jo vsemu ljudstvu. Kakor druga društva tako je hilo tudi Skedenjsko ustanovljeno z velikimi težavami, vendar pa so jih športnik! z ljubeznijo do flzkulture premagali ter nadaljujejo širiti flzkulturo med vse ljudstvo, tako slovensko kakor italijansko.' »Partizan* v Sovjetski zvezi Ljubitelji Ponziane zopet v borbi Po počitku zadnje nedelje, ki je nastopil zaradi tehničnih zaprek, so v petek zjutraj ♦Ljubitelju Ponziane* zopet odpotovali v Jugoslavijo, kjer bodo odigrali kar štirs tekme v 15. dneh. Nedvomno težka naloga, ki pa jo bo treba kljub vsemu častno rešiti. Pa pojdimo z njimi na igrišča, kjer bodo igrali. Prvo srečanje jih čaka v Sarajevu, kjer bo njihov nasprotnik moštvo domačega «7.elezniičarja», ki je zadnjo nedeljo tako zagodel zagrebški ♦Lokomotivi*. Nato jih bo pot povedla prav na jug države v daljno Skoplje. Zcipet nasprotnik, Jugoslovansko nogometno moštvo ODJA »Partizan* iz Beograda je v Sovjetski zvezi igralo štiri nogometne tekme, od katrrih je dve dobilo, dve pa zgubilo. To je bil prvi obisk jugoslovanskih nogometašev v Sovjetski zvezi, obenem pa je bilo moštvo «Parti-zana* tudi prva inozemska gr. • G. B. Gorica. Noht vam raste v meso in vprašate, kako bi se te ca rešili? n □ ara ¥LE0E IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIII vur naziv »tiger*. Homič je ta-korekoč pobiral Se tako nevarne strele kakor hruške. Bil je najboljši igralec na igrišču. Igra sama je potekala v stalnih protinapadih ter je bila izredno bogata v tehniki in kombinacijah. • Enajstorica «Partizana» se je poslovila od Sovjetske zvez# v Tbilisiju, kjer je slavila svojo drugo zmago. Premagala je moštvo »Dinama* iz Tbilisa z 2:1. Po povratku v domovino so igralci navdušeno pripovedovali o lepotah in gostoljubnosti Sovjetske zveze in njenih državljanov ter pribili: »Izgubili smo, ker smo naleteli na boljše nasprotn'ke, toda prav zaradi tega smo tudi zmagali, ker smo prinesli domov kopico bogatih izkušenj, ki nam bodo koristne v bodočih srečanjih. Takega vina Je letos po Goriškem vsa polno. Ponekod ni v kleteh niti enega soda z vinom, ki bi «zvonilo». Vlečljivost je bolezen sladkih vin. Navadno napada samo tela . vina, ki niso vrela ali pa niso dovolj vrela s tropinami vred. Crna vina ostanejo navadno mnogo dalje na tropinah in zato vsebujejo take snovi — predvsem čreslovino — ki onemogočajo vlečljivost. Vlečljlvo vino izgubi svojo prozornost, postane motno in pri vlivanju' v kozarec pada tiho kot olje. Tako vino tudi nima posebnega vinsksga duha, pač pa ima ogaben sladkast okus. Crna vleč-ljiva vina puščajo v ustih nepr,-jetno grenkobo. Vlečljivega v.na nihče rad ne pije. Vzroki viecijivosti Glavni vzrok vlečljivost! je samo pod drobnogledom vidno iivo bitje, bakcil, ki ima znanstveno ime «Bacciilus viscosus vini*. Ta bakcil se bolj zraka, znantveniki mu pravijo «aerofo