Poštnina plačana v gotovini Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar. - Teh. urednik Franjo Ravnikar. - Izhaja 2»krat mesečno. Cena 2,00 din. Letna naročnina 50,00 din. - Žiro račun 50120-603-5029. Tisk: Delavska univerza Domžale. mm Domžale, 20. maj 1975 LETO XIV - št. 9 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE D0M2ALE MLADOSTI V SVOBODNI DOMOVINI Proslava dneva mladosti in rojstni dan tovariša Tita, sta sestavni del aktivnosti ZSMS ter vseh družbenih organizacij, ki združujejo v svojih vrstah mladino in pionirje pri uresničevanju ustvarjalne vloge in razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov, negovanju revolucionarnih tradicij ter krepitvi bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Dan mladosti je vsako leto velik pregled dosežkov mladine in njenih organizacij in spodbuda ustvarjalnim silam mladine, da se organizirajo v boju za nove delovne uspehe. To je hkrati tudi priložnost, da se zberejo in ocenijo letni delovni uspehi, da se določijo roki za nove delovne obveznosti, da se podelijo priznanja najbolj aktivnim mladim proizvajalcem, tako v kmetijskih organizatijah, kot v industriji. Mesec mladosti je tudi mesec športnih tekmovanj, katerih se udeležijo vse osnovne organizacije ZSM. Na zaključni prireditvi se seveda najboljšim ekipam in posameznikom podelijo priznanja. Proslava dneva mladosti je delovnega značaja in je vedno usmerjena k potrditvi dela, ustvarjalnosti in dosežkom mlade generacije. Hkrati označuje družbeno uveljavitev mladine na vseh področjih družbenega življenja in dela in je izraz akcijske krepitve delavske, kmečke, srednješolske in študentske mladine pri vsakodnevnih delovnih nalogah, v samoupravljanju, družbenopolitičnem življenju, boju za socialistični napredek in preobrazbo naše družbe ob krepitvi samoupravne socialistične usmeritve in obvezovanju mladih. Preteklo leto je za nas mlade izredno delavno in pomembno, saj smo izvedli slovenski in jugoslovanski kongres ZSM, katera sta potrdila naša hotenja in pričakovanja. Mladinska organizacija se je približala mladincu v vseh sredinah njegovega delovanja ter mu dala polet za nadaljnje delo. Nova organiziranost, ki smo jo že izvedli, nas obvezuje k še večji aktivnosti, saj bomo tako še bolj sposobni odstranjevati slabosti, ki se pojavljajo pri vsakodnevnem delu ter se znali veseliti ob delovnih uspehih. Z množično udeležbo, tako v delovnih brigadah, kot v športnih tekmovanjih in v drugih aktivnostih, smo pokazali, da nas je veliko in da smo sposobni speljati zastavljene naloge, ki pa jih nikakor ni malo. Ko je štafeta mladosti tekla skozi številne kraje, skozi vse naše republike in pokrajine, je vtkala v aktivnost mladine trajne vrednote našega narodnoosvobodilnega boja, povojne izgradnje, sedanje bogate samo-upravljalske prakse in ustvarjalnosti, simbolično je združevala vse majske aktivnosti mladih, noseč pri tem voščila ob rojstnem dnevu tovariša Tita. Na pot štafeti, ki jo spremljajo akademije, srečanja z revolucionarji, pohodi po partizanskih poteh, se zlivajo vsi napori in želje mladih. Vanjo je vtkana ljubezen do domovine, socialistične samoupravne Jugoslavije. Tradicionalna prireditev ob dnevu mladosti, ki je vsako leto v Beogradu, naj predstavlja vrhunec ustvarjalnosti, mladosti, bratstva in enotnosti naših narodov; njena vsebina pa naj izraža vse želje, vsa hotenja in sposobnosti mladih, ki temeljijo na revolucionarnih tradicijah in vsakdanjih obvezah. OK ZSMS DOMŽALE Na zadnji seji Občinske konference je bila podana širša analiza glede stanja in priprav na celodnevno šolo. To analizo je pripravila posebna komisija pri komiteju Občinske konference ZKS Domžale. Iz analize je razvidno, da deluje na območju občine 8 popolnih osnovnih šol, 10 podružničnih šol in Posebna osnovna šola. V vseh teh šolah je 4500 učencev. Analiza kaže, da je samo na eni izmed šol enoizmenski pouk, povsod drugod pa eno in pol ali celo dvoizmenski Ravno tako je bilo ugotovljeno, da sicer obstojajo nekje realne možnosti za ustanavljanje celodnevne šole, vendar pa niso na razpolago dovolj velike prostorske in kadrovske kapacitete, da bi s šolo lahko začeli. Zanimiva je bila razprava, ki je, izhajala iz podane analize. Razpravljala' so smatrali, da je potrebno jasno povedati, kaj pojmujemo pod nazivom ..celodnevna šola", ker bodo s tem odpadli mnogi odpori, ki se sedaj pojavljajo tako pri starših kakor tudi pri učiteljskem kadru. Sedanje psihološko stanje bi se lahko bistveno spremenilo, če bi govorili o 8-urni šoli in o tistih nalogah, kijih nalaga ta šola. Kritično je bilo ocenjeno sedanje delo na tem področju, ker je bilo preozko in se je odvijalo samo v nekaterih sredinah, v razpravah pa niso sodelovali predvsem delovni ljudje, ki dajejo sredstva za to področje in ne starši, kot eden od pomembnih faktorjev pri tem vprašanju. Zanimive so ugotovitve predsednika skupščine občine tovariša Jerneja LENIČA, ki je sedanje prizadevanje strnil v naslednje misli: „Imam občutek, da je 8-urna šola ustvarila v naših sredinah določen strah. Ta pa izhaja iz tega, ker hočemo v novi šoli reševati samo bolj socialne in varstvene probleme, ne pa tudi stvarnega dejstva. Ugotavljamo lahko, da smo do sedaj samo ..pobarvali" naše učne programe .» kabinetnim poukom in istočasno lahko ugotavljamo, da učenci ne'kažejo volje do dela, do idej samoupravljanja in da nismo znali pritegniti posameznih interesnih dejavnosti, ki bi nam bile lahko v veliko pomoč. Lahko tudi ugotavljamo, da ne znamo pravilno oceniti posameznih pomanjkljivosti, ki se pojavljajo pri tem vprašanju in da morda postavljamo (Nadaljevanje na 2. strani) MESEC MLADOSTI MLADINSKA ORGANIZACIJA V DOBU AKTIVNA V___J Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Dob se je v praznovanje meseca mladosti že vključila z organizacijo pohoda na Oklo, ki je bil pod pokroviteljstvom Občinske konference ZSMS Domžale in katerega se je udeležilo nad 100 mladih iz vse občine. Ob 1. maju smo v mladinski sobi v gradu Češenik pripravili ogled 200 diapozitivov o delu in življenju tovariša Tita. Predavanje, ki se gaje udeležil tudi član 00 ZK Dob tov. Bolhar, je kljub precej majhni udeležbi mladih, kar ni opravičljivo, lepo uspelo in tako smo se mladi tudi v sliki seznanili z življenjem in delom tega velikega revolucionarja. Naša ekipa seje udeležila pohoda Po poteh partizanske Ljubljane in proslave ob odkritju spomenika revolucije v Ljubljani. Sodelovali bomo tudi v zaključni prireditvi NAŠ KLUB 75, ki jo bomo skupaj z ostalimi sodelujočimi klubi pripravili konec meseca junija v Lukovici. Če bomo imeli možnost, bomo sodelovali tudi na občinski proslavi ob 25. maju. Naši mladinci so se prijavili skoraj za vsa športna tekmovanja, ki jih v mesecu maju organizira OK ZSMS. odigrali pa smo tudi prijateljska srečanja v namiznem tenisu z ekipama TOSAME in OO ZSM TR0J Predsedstvo 00 ZSM Dob ( ^ OB 30 - LETNICI V_/ Mladi smo. Živimo v svobodi in se mnogokrat ne zavedamo, kako so naši očetje, strici in tete, dedki in babice, priborili to svobodo. Ne zavedamo se, da ni dovolj le nekaj parol, šopek cvetja, nekaj preho- jenih kilometrov do partizanskega spomenika, potrebno je mnogo, mnogo več. Ko se v letošnjem letu spominjamo in praznujemo tridesetletnico življenja vseh Jugoslovanov v svobodni Jugoslaviji, poskušajmo storiti nekaj več in se tako čimbolje oddolžiti spominu vseh padlih. Pa ne samo s pohodi, z obiskom spominskih obeležij, z nastopanjem na proslavah, poskusimo z vsem svojim delom dokazati, da smo v vsem nadaljevalci zgodovinskih stremljenj in dejanj naših predhodnikov. S svojim delom in zgledom, z vestnim učenjem in delovanjem v družbi doka- žimo, kaj smo, da tudi mi mladi nekaj zmoremo. Le s svojim delom in učenjem si bomo pridobili pri vseh delovnih ljudeh zaupanje v naše sposobnosti in našli ustrezno mesto v družbi. (Nadaljevanje s 1. strani) prevelike materialne zahteve, ker hočemo istočasno rešiti še vrsto drugih zadev." Stališča, ki so bila sprejeta, izhajajo iz tega, da je potrebno k temu vprašanju pritegniti tudi vse tiste, ki so sedaj stali ob strani, is,kati mentorje za posamezne interesne dejavnosti v najrazličnejših organizacijah in izdru-ženjih in jih vključiti v šolski sistem. Ravno tako moramo stvarno proučiti potrebe po vedno novih objektih za šolsko prehrano, ker imamo na razpolago dovolj prostorskih kapacitet v delovnih organizacijah. Skratka problem celodnevne šole moramo reševati tako, kot ga lahko rešujemo v dani situaciji in odklanjati moramo vse tiste pojave, ki negativno vplivajo na same razprave, tako v ozkih krogih, kakor tudi v nestrokovnih sredinah. S tem pa bo šola postala del našega vsakodnevnega življenja in bomo lahko prišli v doglednem času tudi do pozitivnih rezultatov. Iz razprave na seji Občinske konference SZDL Ko ob 30-letnici osvoboditve v družbi borcev in aktivistov, ob tabornih ognjih, na pohodih, ob odkrivanju spomenikov obujamo spomine na najtežje in obenem najsvetlejše dni naše revolucije, pa si tudi zaželimo: ne vojne, le mir naj bo med nami in se obenem zavedajmo, da je ta mir v veliki meri odvisen od nas, mladih. Mi bodoči delovni ljudje ob strojih, v pisarnah, v šolah in drugod, bomo živeli v prihodnosti, ki bo odvisna od nas samih. Zato poskusimo s pomočjo starejših, izkušenejših in boljših tovarišev, sodelavcev zagotoviti lepši, mirnejši in boljši jutri. DRAGO JUTRŠEK LETOS 2E TRETJIČ NA OKLO V__) Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Dob je letos že tretjič uspešno organizirala tradicionalni pohod na Oklo, iz NOB znano partizansko vas, ki je bil posvečen praznovanju dneva Osvobodilne fronte in prazniku dela. V soboto, 26. aprila, seje ob 8. uri pred gasilskim domom v Dobu zbralo več kot 80 mladih, ki so se v lepem sončnem vremenu napotili na Oklo. Pohoda so se udeležile vse pohodne enote iz občine, del pohodne enote iz Doba je na Oklo odšel že prejšnje popoldne. Poleg mladih iz cele občine so se pohoda udeležili tudi člani ZZB NOV, med njimi narodni heroj Franc Avbelj-Lojko in predsednik KK SZDL Dob tov. Franc Brenčič. Z zastavami na čelu se je dolga kolona mladih pomikala iz Doba proti Gorjuši, iz mladih grl se je oglasila pesem in že smo se ustavili na Gorjuši ob rojstni hiši bratov Miš, znanih partizanskih borcev. Ob njuni rojstni hiši, na kateri je spominska plošča, smo izvedeli nekaj o njunem življenju in delu, nato pa smo se napotili dalje. Pot nas je vodila skozi gozdove, mimo raztresenih kmetij, po poteh, kjer so nekoč hodili partizani in kjer je sedaj že poganjalo prvo pomladansko cvetje. Ustavili smo se še pri plošči oz. spomeniku, ki opozarja na spopad partizanske čete s sovražniki in kmalu nato prišli do spomenika na Oklem. Tu so nas ob ognju čakali člani pohodne enote iz Doba, ki so tu vso noč taborili in skupaj smo se odločili, da počakamo mlade tabornike iz Moravč, ki so se navsezgodaj peš odpravili na Oklo. Nekateri so si ogledovali ruševine in požgane domačije, drugi so polegli in se pogovarjali, spet tretji so se razgledovali po okolici, vsi pa smo čakali. Končno so se mladi taborniki le prikazali in skupaj smo se postavili okoli spomenika, kjer smo mladi iz Doba pripravili kratek kulturni program. Med programom je spregovoril tudi predsednik OK ZSMS Domžale tov. Vito Habjan, ki je vse udeležence pohoda pozdravil, zdaj jih je bilo že čez sto, in jim zaželel, da bi čim prijetneje preživeli dan. Spregovoril je tudi o veliki pomembnosti oživljanja revolucionarnih tradicij in obenem seznanil mlade z najaktualnejšimi nalogami, ki nas čakajo v mesecu mladosti. Ker je šla štafeta mladosti letos mimo nas, se moramo mladi čim mno-žičneje vključiti v Pohod po poteh partizanske Ljubljane, v prižiganje kresov ob Dnevu zmage, v samo praznovanje 25. maja, rojstnega dne tovariša Tita, in v športna tekmovanja, ki jih v okviru meseca mladosti organizira Občinska konferenca ZSMS Domžale. Za njim je spregovoril predsednik Občinskega odbora ZZB NOV tov. Avbelj, kije povedal nekaj doživetij iz NOB in tudi spregovoril o veliki vlogi mladine v NOB. Nato smo imeli malico, po njej pa smo se vsi skupaj odpravili proti spominski plošči, ki je posvečena konferenci ZKS. Tu so še ostali borci spregovorili o svojih doživetjih iz NOB, povedali pa so tudi nekaj šaljivih dogodkov. Ob koncu pohoda smo mladi borcem postavljali vprašanja, na katera so nam radi odgovarjali. Ura je bila že precej, zato smo se odločili, da se poslovimo. Poslovili smo se od mladih tabornikov, ki so se peš vrnili v Moravče, od domžalske pohodne enote, ki je nadaljevala pot na Trojico in proti Črnemu grabnu, in se napotili proti Brezovici, kjer naj bi dobili čaj. Čaja zaradi objektivnih težav nismo dobili, zato smo nadaljevali, pot vsak proti svojemu domu. Naš pohod, ki se ga je letos udeležilo rekordno število mladih, je lepo uspel in upravičeno upamo, da bo res postal tradicionalen. Naj omenim, da je bilo v okviru praznovanj še več pohodov. Tako so pohod na Prvine organizirali mladi iz Trojan, pohod po partizanskih poteh v Moravski dolini pa je organiziral TVD Partizan Moravče. Menim, da smo s tem mladi dostojno proslavili oba praznika. VERA GROŠELJ \ MLADOST IN SVOBODA V__J Čas mladosti... čas svobode .. . Pojma, ki že na prvi pogled odkrivata lepoto. Mladost je svežina, dozorevanje, spoznavanje sveta, v katerega si postavljen, soočanje z resnicami, ki vrejo iz studenca življenjskih izkušenj. Svoboda je enkratna in neponovljiva. Živeti svobodno pomeni izbirati med. stoterimi možnostmi. Dan v svobodi ti ponuja nove in nove poti. Preostane ti le, da izbereš tiste, za katere, slutiš, da so najboljše. Mladost popeljava v poljano še neodkritega življenja. In bolj "ko spoznavaš to življenje, bolj ko nejasna podoba nekje v daljavi (Nadaljevanje z 2. strani) dobiva izrazitejše črte, bolj se ti dozdeva svet okoli nenavaden. V mladosti kar primanjkuje časa za potapljanje v mrzle vode grenkih življenjskih resnic. Kdo bi bredel tako daleč, kjer bi prav lahko naletel na železne lovke vrtincev, tako nepoznane mlademu človeku, ki se hoče življenja predvsem veseliti. Čas mladosti vseskozi preveva veselje nad življenjem, polet razigranost, a vendar tudi resnobnost pred nalogami. Mladost hlepi za vsemi lepotami, ki jih ponuja sončni majski dan. Nežni češnjev cvet je le miniatura vsega lepega, utrinek svobodnega življenjskega utripa, kakršnega mladostnik doživlja. Svoboda je neizmerljiva. Tudi svoboda neprestano odkriva nekaj novega nove lepote. Nikoli se je ne da do kraja podoživeti. Življenje v svobodi nima končnega kalupa. Prave odtenke daje svobodi vsak posameznik, svobodi kot celoti pa mi vsi. Svobodo je treba znati živeti, predvsem pa jo ceniti. V mesecu mladosti postajata prešernost mladosti in nikoli izčrpani vodnjak svobode eno in isto. V življenje stopajo nove generacije, in kaj lepšega si lahko zamišlja vsak človek, kot da vse življenje živi svoboden, prost ko ptica, da dela, živi, ustvarja tisto, kar mu je najbližje. A kljub temu! Prav v svobodi se je treba boriti za svobodo. Biti na strani tistih ljudi, narodov, ki jim prisilni jopič jemlje sapo. Znati živeti, znati ceniti vse, kar je pri-borjeno s krvjo, kar kakorkoli omejuje življenje svobodnega, miroljubnega, ustvarjalnega človeka. Klic - braniti svobodo v svobodi — mora ostati moto vsem generacijam, ki je po zdaj najbolj krvavi zraslasin poduk generacijam mladih, ki prihajajo. JoŽ£ Skok KRESOVANJE NA DOBENU Zadnji dan v aprilu smo imeli na Dobenu že tretje kresovanje, in prvo s pravo otvoritvijo. Že pred mrakom so prišli na pomoč mladinci iz Mengeške Loke, da smo povečali kres. Kolikor bolj se je bližal mrak, toliko bolj se je stopnjevala nestrpnost slavnostnega prižiga ob vse večjem obisku, kamor so prišli peš in z raznimi vozili iz doline, da bi pričeli s praznovanjem 1. maja. Tudi predstavnik Planinskega društva Domžale je priskočil na pomoč z dovozom starih avto-gum. Že pred prižigom kresa smo lahko slišali pesmi iz mladinskih grl, pesmi, in to borbene pesmi, ki so dale vedeti, da je pred nami praznik dela Na svečano proslavo ob 30-letnici osvoboditve smo v Domžalah po daljšem obdobju videli spet na kamniški progi osebni vlak, ki je vozil občane in delovne ljudi v Ljubljano. Postavlja se vprašanje, če ne bi' bilo potrebno tudi v bodoče razmišljati o tem, da bi na progi ponovno uvedli potniški promet in, da smo pred trideseto obletnico osvoboditve. Predno pa smo slavnostno prižgali kres, je bil k temu primeren nagovor o pomenu tega kresa. Takoj nato pa smo pristopili k licitaciji, kdo izmed prisotnih bo dal več za vžig z veliko slavnostno vžigalico. Največji ponudnik je bil tov. Jože Brodar iz Loke, vsoto 50 ND. S tem momentom, ko je prižgal kres, je postal prvi resnični pokrovitelj kresa. Pri tej akciji smo zbrali še nekoliko denarja, katerega smo odstopih mladincem iz Mengeške Loke, to pa zato, ker so bili najbolj zaslužni pri akciji „Očistimo naše okolje". Ob kresu smo se domenili, da se zopet dobimo prihodnje leto na istem mestu, ob še večji udeležbi in večji akciji ter pomoči Krajevne skupnosti. Nasvidenje! Ivan Dobovšek Moravska dolina za 30-letnico osvoboditve VELIKA UDELEŽBA NA POHODU OB SPOMINSKIH OBELEŽJIH V počastitev 30-letnice osvoboditve in praznovanja 1. maja je bil na pobudo ZRVS in TVD PARTIZAN Moravče ter ob podpori vseh družbenopolitičnih organizacij Moravske doline izveden uspel pohod ob spominskih obeležjih ljudske revolucije. Tokrat so se organizatorji odločili obiskati vasico Hrastnik in spomenik sredi vasi. Na predvečer 1. maja so po hribih zagoreli kresovi. Njihove plamene je bilo videti po vsej dolini. Okrog ognja se je zbralo staro in mlado in ob zvokih harmonike so ob veselem razpoloženju plesali kolo in zadonela je partizanska pesem. „Aktivisti OF" pa so medtem po ulicah skrivaj trosili letake: OF, 1. maj, 30 let v svobodi, itd. Prvega maja, na delavski praznik, se je na Trgu svobode pred spomenikom NOB zbrala množica. Prišli so iz bližnjih in daljnih vasi Sem so našli pot borci iz Domžal, Ljubljane in celo iz Kranja, da bi skupno počastili spomin tistih, ki SO nam omogočili, da že 30 let živimo v svobodi, v socialistični in samoupravni družbi, da že toliko let živimo srečno in svobodno. Rdeči nageljni v gumbnicah, žareče oči in vedri obrazi so to izpričevali. In ta trenutek se je Moravska godba na pihala prvič predstavila širokemu krogu občinstva. Prva točka proslave, začetek je bil njen. Občinstvo je bilo navdušeno, članom godbe pa si tudi lahko razbral trohico veselja in zmagoslavja, saj se je pokazalo, da trud vendarle ni bil zaman. Želeli so dati svoj prispevek prvemu maju, želeli so, da bi bila 30-letnica osvoboditve čimbolj svečam in uspeli so. Delegacija tabornikov je ob zadnjem udarcu na boben odšla k spominskemu obeležju v Polsnikov dol ter odnesla šopek rdečih nageljnov in svečke za talce, ki so bili tam ustreljeni. Pionirji in mladinci pa so položili cvetje in prižgali svečke pred spomenikoma v Moravčah. Proslava se je nadaljevala z govorom ter recitacijami mladincev in pionirjev iz Osnovne šole „Jurij Vega" iz Moravč, ki so zapeli tudi nekaj partizanskih pesmi. Proslava je dosegla višek z nastopom Moškega pevskega zbora, ki je zapel nekaj večno lepih, borbenih partizanskih pesmi, da te je pri srcu stisnilo in si začutil vso lepoto svobodne domovine in privrženost rodni, domači zemlji. Spet je zaigrala domača godba. Zastavonoše so se postavili v če-tverorede, za njimi pa člani ŠŠD, ZRVS, TVD PARTIZAN, taborniki, člani strelske sekcije, mladina, pionirji, nogometaši, člani ZB in mnogo onih, ki so se tisti trenutek ob. proslavljanju prvega maja spomnili tudi žrtev, ki jih je dal slovenski narod, da lahko že 30 let živimo v svobodi in miru. Ob zadnjih taktih godbe je manifestativni pohod krenil proti idilični partizanski vasici Hrastnik, ki leži na vzhodnih pobočjih Lim-barske gore. Med potjo se je ob zvokih harmonike razlegala partizanska pesem in se mešala s šumenjem svobodnih gozdov. Vaščani Hrastnika so nadvse gostoljubno, tako kot znajo samo oni, sprejeli člane pohoda. Poskrbeli so. da ni bil nihče lačen, da ni od njih odšel nihče žejen. Vihrajoče zastave so obkrožale spomenik. Cvetje in prižgane svečke so pričale o globoki hvaležnosti žrtvam. Domačin tov. Vidic je pozdravil vse navzoče, zaželel dobrodošlico in dobro počutje ter v imenu vseh vaščanov izrazil zahvalo za tako številno in lepo počastitev žrtev fašističnega terorja. Tovariš Kočar je opisal tragedijo v Hrastniku pred več kot tremi desetletji ko je za svobodo padlo mnogo žrtev, ko je bila po-žgana vas, ko so preživeli vaščani trpeli po taboriščih. Z bučnim ploskanjem je bil izzvan narodni heroj tovariš Lojko. In spregovoril je z njemu svojskimi, vsakomur razumljivimi, čeprav preprostimi besedami. In, kdor je že poslušal tov. Lojka, s kakšnim zanosom govori o NOB, kako prepričljivo pripoveduje, ve, da bo šel za njegovim glasom, da bo posnemal njegova dejanja... , Proslava je bila zaključena s podelitvijo spominskih plaket in razdelitvijo značk. Mnogi so se odločili, da se bodo pohoda tudi naslednje leto udeležili. Tone Turšič lidrometa 3 KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE MENGEŠ nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge Krajevne organizacije ZB NOV posvečajo v zadnjem času veliko pozornost tudi svojim praporščakom. Na sliki vidimo del teh tovarišev, ki so se slikali pred spomenikom revolucije v Domžalah Spomini na Tomaža Novaka - Srečota Dvakrat smo v našem glasilu že pisali o tovarišu Tomažu Novaku-Srečotu, ki je kot borec padel v narodnoosvobodilni borbi. Sedaj pa vam lahko posredujemo podatke o tem borcu, ker smo uspeli dobiti njegov življenjepis in del njegovih spominov, ki jih je pripovedoval svojim soborcem. Tomaž Novak - Srečo Tomaž Novak-Srečo se je rodil. 7. 9. 1913 v vasi Obrše pri Zlatem polju. Osnovno šolo je obiskoval v Zlatem polju, leta 1938 pa se je zaposlil kot delavec v tovarni Kleja v Ljubljani. Čeprav je bilo njegovo delovno mesto oddaljeno od doma, se je Tomaž redno vozil s kolesom domov in s seboj prinašal tudi revolucionarne izkušnje, ki jih je pridobival med ljubljanskim delavstvom. Takoj v začetku leta 1941 se je vključil v aktivno delo OF in njegov vpliv se je hitro širil med domačini. Aktivni borec je bil v Kamniškem bataljonu, v katerem je bil komisar tretje čete. Pozneje je bil še v drugih partizanskih edinicah. nazadnje pa je bil namestnik komandanta Šlandrove brigade. Padel je v bojih, 14. 2. 1944 na Čreti pri Dobovljah. Njegovi soborci se spominjajo pripovedi, ki jo je pripovedoval ob neki zasedi v vasi Obrše pri Zlatem polju. Ta pripoved je naslednja: „Vse, kar seje dogajalo po prihodu okupatorja, je težko povedati in pa tudi besed ni zato. Vas Koreno so Nemci požgali do tal in z njo vred je zgorelo 16 nedolžnih ljudi, ki so jih zaprli v leseni svinjak. Ostale prebivalce, stare in mlade, med njimi so bi celo dojenčki, pa so odpeljali v taborišča. Le redkim se je tedaj posrečilo pobegniti in se vključiti v partizansko vojsko. Tudi nas v Obršah so hoteli izseliti, toda kadar so prišli, so jih partizani nagnali nazaj v dolino. Zgodilo pa se je 24. aprila 1942. leta. Na vse zgodaj zjutraj me je zbudil nenavaden ropot na dvorišču. Nemci so že ponoči obkolili celotno vas. Mama in sestra Tončka sta začeli tarnati, da smo sedaj vsi izgubljenu Nemci so začeli razbijati po vratih in sestra je morala odpreti Zahtevali so mene, ki nisem imel možnosti, da bi pobegnil. Takoj so me vprašali, kje imam skrit bunker z orožjem in hrano. Odgovarjal sem jim, da ne vem za noben bunker. Nemci so me odgnali iz hiše in to ravno v tisto smer, v kateri je bil bunker. Verjetno je bilo vse izdano, kajti zaustavili so me na kraju samem, to se pravi na samem bunkerju. Od mene so zahtevali priznanje, vendar sem vztrajno zatrjeval, da ne vem ničesar. Zaceli so me pretepati in me odgnali nazaj v hišo na zaslišanje. Ker nisem ničesar izdal, so me začeli ponovno pretepati in hoteli na vsak način izsiliti moje priznanje. Nemci so me z udarci tako zdelali, da sem se začel opotekati proti vhodnim vratom Zaradi nereda, ki je nastal v hiši sem izkoristil ugodni trenutek in planil mimo nemškega stražarja čez stopnice na dvorišče ter začel teči navzdol po vrtu. Nemci so bili prvi hip tako presenečeni, da se niso takoj znašli. Vendar se je kmalu za mano vsula toča krogel. Tekel sem in bilo mi je vseeno ali bežim v svobodo ali pa bom zadet. Imel sem samo še nekaj korakov do prve grape in tedaj mi je krogla prebila nogo. Padel sem preko grebena in za hip obležal. Rana me je sicer bolela, toda zavest je bila močnejša od bolečin in me spodbujala, da sem se vlekel po grapi naprej, da me niso dobili živega. Nemci me niso našli in šele pozneje je prišlo v mojo zavest, kakšno srečo sem v resnici imel. Takrat sem si tudi nadel partizansko ime SREČO." To je del spominov na nekdanjega borca in aktivista, ki je sodeloval v naših bitkah. Te spomine nam je posredoval tovariš Franc Avbelj-Lojko. Uredništvo Poročevalca prosi vse soborce pokojnega Srečota, da mu posredujejo spomine na tega znanega aktivista v Črnem grabnu in enega od prvih borcev proti okupatorju in fašističnemu nasilju. ŠOLSKA MLADINA V vsesplošno praznovanje obletnice ustanovitve OF, 1. maja in 30-letnice osvoboditve se je uspešno vključila tudi šolska mladina. Med drugim si je pionirska in mladinska organizacija zadala nalogo obiskati vse spomenike NOB v Moravski dolini, jih primerno okrasiti in prižgati svečke. To nalogo so Moravski pionirji uspešno opravili že pred 27. aprilom. Učenci sedmih in osmih razredov pa so pod vodstvom ZRVS uspešno opravili letos prvi tak-tično-orientacijski pohod. Tone Turšič PROSLAVA TUDI NA VRHPOLJU Na delavski praznik 1. maja je bila tudi na Vrhpolju proslava, ki se je je udeležilo veliko občanov Vrhpolja in okoliških vasi. K spomeniku padlim žrtvam sredi vasi so ob tej priliki prinesli tudi šopke rdečih nageljnov in prižgali svečke. Šopke cvetja pa so odnesli tudi k spomeniku padlim v Češnjicah. Nato pa so se priključili skupnemu pohodu v Hrastniku. TUDI LETOS„ADAM RAVBAR" in „LJUDSKI OBIČAJI" Obe prireditvi bosta, kot je že običaj, na gradu Krumperk in pri Jamarskem domu na Gorjuši. V soboto zvečer, 14. junija, bo Krumperk zaživel ob umetni svetlobi. Prižgali se bodo močni reflektorji in ko bodo v zrak poletele številne barvne rakete, se bo začela že 13. predstava „Adama Rav-barja". Prireditelji obljubljajo, da bo letošnja prireditev še boljša od lanskoletne. Pevski /bor, ki bo izvajal Tomčevo kantato ,,Rav-bar", bo letos prvič spremljal simfonični orkester. Skladatelj je za to prireditev napisal posebno glasbeno spremljavo. Scenarij za prireditev „Adam Ravbar" je napisal filmski režiser Jane Kavčič. Gledalci bodo spored spremljali, kot lani, od Jamarskega doma. V nedeljo, 15. junija ob 14. uri pa se bo pričela velika povorka „Ljudski običaji". Vozarji se bodo zbrali pred tovarno TOSAMA na Viru. Pričakujemo, da bo sodelovalo okrog 20 vozov. Povorka bo krenila skozi stari del Doba na Gorjušo, kjer se bo prikazovanje ljudskih običajev nadaljevalo. Po obeh prireditvah bo jamarski piknik. Igrali bodo „Veseli kovinarji." Z obema prireditvama se prireditelj - Društvo za raziskovanje jam „Simon Robič" Domžale vključuje v praznovanje 30-letnice osvoboditve domovine. Vabimo vas, da si prireditvi ogledate. S. S. Upokojenci ob 30 - letnici osvoboditve OB TRIDESETLETNICI OSVOBODITVE naše domovine je aktiv društva upokojencev obiskal vse nad 80 let stare člane domžalskega društva, jim zaželel še dosti let zdravja in zadovoljstva ter jih obdaril. V našem društvu je namreč 114 članov, ki so stari nad 80 let. Dobra polovica jih je še dokaj čilih in vedrih. To je generacija, ki je pretrpela prvo in drugo svetovno vojno, generacija, ki še ni pozabila, kako grenak je bil kruh, ki ga je dajal nekdanji tovarnar, in kako dolg je bil tedaj delavnik za kmečkega delavca. Ta generacija pač zna ceniti današnjost, ker je zanjo žrtvovala desetletja dela svojih rok in zato ne more razumeti, da se še danes najde posameznik, ki negoduje za vsako malenkost, ki ne spoštuje delovne discipline in ki ne ceni naše, s tolikimi žrtvami pri-borjene, svobode. To so misli, ki so se utrinjale med obiski pri naših najstarejših upokojencih. Prenc-kateri pogovor seje končal z izrazi hvaležnosti, da danes vsak, kije bil nekoč v delovnem razmerju, prejema pokojnino, četudi je po večini preskromna za vse potrebe starega človeka. Veliko upokojencev je izrazilo hvaležnost tovarišu Titu in želelo, da bi še dolgo vodil našo domovino, da bi še dalje tako lepo reševal socialne probleme kot doslej. Starejši pač še nismo pozabili, koliko je bilo v stari Jugoslaviji prosjakov in vojnih ali delovnih invalidov, ki niso bili preskrbljeni, danes vsega tega ni več. Družba nudi vsakomur kolikor je mogoče. MOŠKI PEVSKI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV v Domžalah v tem mesecu praznuje petnajsto obletnico svojega obstoja in plodnega delovanja. Društvo je pevcem, ki nad 10 let, nekateri že vseh 15 let, sodelujejo v tem zboru, pripravilo posebna spominska priznanja in jih bo podelilo na slavnostnem koncertu, ki bo v petek, 30. maja ob 19. uri, v dvorani osnovne šole „Šlandrovc brigade" v Domžalah. Ob tem jubileju je izšla tudi posebna publikacija -ilustrirana kronika moškega pevskega zbora. Zbor pa je dobil tudi svoje ime po pevcu, pevovodji, godbeniku in požrtvovalnemu organizatorju pevske kulture v Domžalah, po pok, Janezu ( erarju. On je namreč ustanovil in vodil prvi moški pevski zbor v Domžalah kmalu po prvi svetovni vojni. On je imel največ zaslug za to, da je bil v Dom/.alah zgrajen prvi godbeni dom v Sloveniji. On je ves svoj prosti čas posvetil pevskemu zboru in godbi in za to ni nikoli prejemal plačila, pač pa smo mu občani dolžni vso zahvalo za nad 60 let požrtvovalnega delovanja in nam bo njegov lik ostal kot svetel vzor, kako smo včasih delovali v društvih, ko nismo poznali honorarjev in nagrad. Zato je prav, da naš pevski zbor, ki je med najbolj aktivnimi v občini, s ponosom nosi ime Janeza Cerarja, ime pevca, pevovodje, godbenika in organizatorja, ki je 60 let gojil lepo slovensko pesem in oblikoval generacije pevcev. GRADNJA DOMA UPOKOJENCEV se je v tem mesecu končno po treh letih premaknila z mrtve točke. Biro 71 je že lansko leto pripravil vse potrebne načrte in proračune. Sedaj je podpisan samoupravni sporazum o sofinanciranju in sodelovanju pri izgradnji tega doma. Investitor bo Samoupravna stanovanjska skupnost, izvajalec gradbenih del GIP Obnova, projektant pa je Biro 71, ki bo tudi skrbel za pravočasno zagotovitev finančnih sredstev, za spoštovanje rokov dograditve, izvajal projektantski nadzor ter skratka skrbel, da bo dom upokojencev pravočasno in kvalitetno zgrajen. Izvajalec bo verjetno že v juniju letos pričel z gradbenimi deli. Dom bo stal na prostoru, kije bil za to določen že pred tremi leti, t. j. med Zdravstvenim domom, tovarno Toko, Cesto talcev in obratom Alko. Podpisniki samoupravnega sporazuma za gradnjo doma upokojencev so: Skupščina občine Domžale, Samoupravna stanovanjska skupnost Domžale. Konferenca delegatov pokojninskega in invalidskega zavarovanja občine Domžale, Dom počitka Domžale, Ljubljanska banka podružnica Domžale, GIP Obnova Ljubljana in Biro 71 Domžale. Upokojencem, ki jih zanima, zakaj med podpisniki ni Društva upokojencev, ki je dalo prvo iniciativo za gradnjo novega doma, ter tudi sprejelo sklep, da se vsa razpoložljiva sredstva sklada za stanovanjsko graditev oročijo v Ljubljanski banki - podr. Domžale, t. j. 11,400.000 din in v letu 1976 še 730.000 din za zgraditev novega doma, pa naj pojasnimo, da je z uveljavitvijo delegatskega sistema in odločanja v no vili samoupravnih interesnih skupnostih vsa pristojnost prešla od Društva upokojencev na Konferenco delegatov pokojninskega in invalidskega zavarovanja v občini. Upokojence, zlasti tiste, ki že težko pričakujejo sprejem v novi dom, pa verjetno ne zanima toliko ta formalnost, pač pa to, kdaj bo dom zgrajen. Će bodo spoštovani vsi dogovorjeni roki, bo dom vseljiv jeseni prihodnje leto. IZLETI, ki jih Društvo upokojencev prireja vsako leto za svoje člane pod geslom „Prijetno s koristnim", bodo tudi letos prijetno razvedrijo. Lansko leto smo bili v Donji Stubici, v Kumrovcu, Atomskih toplicah, na Pohorju, v Ptuju, Borlu, na Trakoščanu, Rogaški Slatini, dvakrat v Čateških topli- cah, na Grossglocknerju, v Beli Krajini, v Lipici, Goriških brdih, Novi Gorici, v Beljaku, pri Gospe sveti in v Predjamskem gradu. Povsod je bilo lepo in veselo. Letos pa so predvideni naslednji izleti: v maju: Lipica - ogled kobilarne, Bazovica — poklonitev pred spomenikom žrtev fašizma, Trst -ogled gradu Miramar in znamenitega grajskega parka. V začetku junija se bomo podali na Vršič, v Trenti si bomo ogledali muzej, v Goriških brdih pa natočili pristna briška vina in se založili s češnjami. Konec junija nas bo pot peljala fireko Trbiža po Reziji do Vidma Udine) in nazaj preko Gorice. Junija bomo obiskali Begunje, grobišče talcev v Dragi in slap Savice nad Bohinjskim jezerom, drugi izlet pa bo v Dražgoše, k slapu Peričniku pod Triglavom in v Tamar. Tudi v avgustu bosta dva izleta, prvi v Lovski in tehnični muzej Slovenije v gradu Bistra pri Vrhniki, nato k Cerkniškem jezeru, čez Bloško planoto na grad Turjak. Drugi izlet pa bo obisk pri upokojencih v Trbovljah, nato ogled gradu Brestanica in kopanje v Čateških Toplicah. V septembru bomo obiskali novi Dom borcev in mladine v Kumrovcu ter se kopali v Atomskih toplicah, drugi izlet pa bo v Taborsko jamo, na Muljavo, ogled Jurčičevega rojstnega doma in Baze 20. Če bo dovolj interesentov, bomo šli tudi na krožno potovanje okrog Istre ali pa v San Marino. Za vsak izlet pa se je treba prijaviti najmanj 10 dni pred datumom izleta in to pri poverjenikih - upokojencih ali pa v pisarni Društva upokojencev, Jenkova 11. Ivan Redenšek SREČNO POT, DESETI BRAT! Če se peljemo po cesti proti Moravčam, stoji ob cesti vas Gori-čica. Na hribčku nad vasjo se nahaja kmetija in hiša Janka Praš-nikarja. v kateri živi številna družina. Janku in Ivani se je rodilo v zakonu 11 otrok in to kar 10 fantov. Zalogu, sin Martin tudi dela v tem odboru, sin Jože pa je delegat delegacije za samoupravne interesne skupnosti. Vsi člani Krajevnega odbora SZDL Vrh polje - Zalog želijo Božidarju dobro počutje in skorajšnjo vrnitev med njih. A. C. Na sliki vidimo Božidarja Prašnikarja pred odhodom v JLA Med vojno je bila ta hiša pribežališče številnih aktivistov OF in borcev NOV. Čestokrat so se tu zadrževali partizani in se skrivali pred sovražnikom v dobro skritem bunkerju, ki je bil zadaj za hišo. Med drugimi se je tu dalj časa zadrževal tudi Franc Avbelj-Pajk, znani organizator partizanskega gibanja v Moravski dolini. 28. aprila je bila pred skupščino občine v Domžalah manjša slovesnost, kajti v Jugoslovansko ljudsko armado je odšel 10. sin Božidar. Bratje so ga pospremili na tej poti in mu zaželeli veliko zadovoljstva pri služenju kadrovskega roka. Nasploh pa je Prašnikarjeva družina zelo delovna, saj je bil oče Janko vrsto let odbornik SZDL v Tovarna filca MENGEŠ Znak kvalitete naših proizvodov r S S S S S S S J Uspehi posebne osnovne šole DRUŠTVO ZA POMOČ DUŠEVNO NEZADOSTNO RAZVITIM OSEBAM HOMEC Ker nam je naš Zbornik vedno bolj všeč in vedno bolj naš, zato se radi oglašamo od časa do časa. Danes bi vam radi povedali o treh stvareh, ki so se dogodile v tem letu na Posebni osnovni šoli, kjer ima svoj sedež, tudi naše društvo. Srečanje z našimi bivšimi učenci je bilo na tukajšnji Posebni osnovni šoli, 12. aprila. Tega srečanja se je udeležilo približno 89 % vseh absolventov. Po krajšem kulturnem programu se je razvil tovariški razgovor med absolventi in njihovimi nekdanjimi učitelji. V razgovoru so pripovedovali absolventi, kje vse so v službi, kaj delajo in nkakšne odnose so naleteli v podjetjih, kjer so zaposleni. Naši absolventi so zaposleni največ v Induplati Jarše, Stolu Duplica, Universale Domžale in Tosama Domžale. Zaposleni so na ozkem tekočem traku, dosegajo normo kot drugi in med njimi in drugimi delavci ni razlike. Tudi osebni dohodki teh naših absolventov so primerni in ne zaostajajo za prejemki drugih delavcev. Odnosi do naših absolventov v proizvodnji so v vseh prej naštetih tovarnah res tovariški. Zato so tudi njihovi delavni uspehi kar dobri. Ker večina tovarn izplačuje OD na knjižice, tudi našim absolventom ni dano, da bi brezsmiselno zapravljali svoj prisluženi denar in se nehote uče tudi hraniti. Obenem pa se ti absol- venti v prostem času večina vključujejo v mladinske organizacije, zlasti v športne organizacije v svojem kraju. Zanimivo je tudi, da vsi ti absolventi vodijo med seboj nekak družinski nadzor nad vedenjem, polagajo pažnjo na svojo zunanjost in se še vedno radi vračajo po nasvete nazaj na svojo nekdanjo šolo in k svojim nekdanjim učiteljem. Zato so bili veseli srečanja in si takega srečanja še želijo. Radi bi navedli vsaj dva primera, kako se znajdejo naši absolventi po,odhodu iz šole: V tovarni Universale Domžale je zaposlena ena od teh naših absolventk. Zaposlena je v oddelku kap - strojno šivanje. Normo presega od 103 do 127 %. Njen OD pa je od 2.200 do 2.500 din. Drug primer pa je še bolj zanimiv. Eden od teh naših absolventov je končal samo sedem razredov POŠ. Zaradi svoje prizadetosti je bil od socialnega skrbstva določen za Hrastovec. Pa ga je v vasi vzel na delo nek privatni obrtnik, ki je pokazal do fanta izreden prijateljski in res tovariški odnos. Fant se je oprijel dela, dela z veseljem. Je nakladalec-pomočnik plastičnih izdelkov. Čuti se med drugimi delavci enakopraven. Na delo hodi točno in vestno in dosega po izjavi njegovega delodajalca pravdobre uspehe. Samo društvo vodi sedaj točno evidenco o 125 absolventih Posebne osnovne šole na Homcu. Nace Vodnik DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE VPISUJE V NASLEDNJE IZOBRAŽEVALNE OBLIKE za sezono 1975/76: - DVELETNO ADMINISTRATIVNO ŠOLO - oddelek za odrasle v Domžalah. Šola traja 2 leti in se lahko vpišejo kandidati, ki imajo uspešno končano osemletno osnovno šolo, so zaposleni in so dopolnili 17 let starosti. Pouk je 3-krat tedensko v popoldanskem času, po 4 šolske ure. Eno polletje traja 15 tednov. Slovenščina, strojepis in stenografija so predmeti, ki potekajo obe šolski leti. Zgodovina, zemljepis, ekonomika podjetij, pisarniško poslovanje, gospodarsko računstvo, upravni postopek ter samoupravljanje z osnovami marksizma, pa so predmeti, ki so razvrščeni po posameznih polletjih in letih. » Šolnina se plačuje v obrokih in sicer ob vpisu dva obroka skupaj, nato pa v osmih obrokih do vsakega 15. v mesecu. V šolnini so všteti stroški predavanj, literature, prvi izpit in uporaba pisalnih strojev. V šolskem letu 1974/75 je znašala šolnina 3.200,00 din. - III. LETNIK UPRAVNO-ADMINISTRATIVNE ŠOLE. Pogoj je končana poklicna administrativna šola z zaključnim izpitom. Kandidati morajo opraviti diferencialne izpite čez 1. in 2. razred upravno administrativne šole iz naslednjih predmetov: srbohrvaščine, matematike, fizike, tujega jezika, slovenskega jezika (literarne teorije), zgodovine (delno) in zemljepisa (delno). Pouk bo organiziran tako, da bodo kandidati lahko čimpreje opravili diferencialne izpite in začeli z rednim poukom v III. letniku. Pouk bo v popoldanskem Času. Višina šolnine bo odvisna od števila vpisanih in se bo lahko plačevala v mesečnih obrokih. - STROJEPISNI TEČAJ, začetne stopnje, ki traja 100 izobraževalnih ur. Tečaj bo v popoldansko-večernem času. Stroški tečaja bodo odvisni od števila slušateljev, ki bodo obiskovali tečaj. - TEČAJ ZA SKLADIŠČNO POSLOVANJE - TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJE - KROJNO ŠIVILJSKE TEČAJE - KUHARSKE TEČAJE - JEZIKOVNE TEČAJE - NEMŠČINE IN ANGLEŠČINE Ostale izobraževalne oblike bomo razpisovali skozi vse poletne mesece. PRIJAVE sprejemamo na naslov: DELAVSKA UND/ERZA, Kolodvorska 6, Domžale, vsak dan, razen sobote. Vse informacije dobite osebno v tajništvu, ali na telefon številka: 72-082. PRI DELAVSKI UNIVERZI LAHKO IZPOPOLNITE VAŠE ZNANJE, ZATO SE PRIJAVITE! „ . . Delavska univerza Domžale IZ LOKE PRI MENGŠU V Loki pri Mengšu je bil 18. aprila ustanovljen mladinski aktiv, ki organizacijsko spada k Osnovni organizaciji ZSM Mengeš. Takoj so se vključili v delo in so tako že sodelovali pri očiščevalni akciji, ki jo je organizirala KS Mengeš. Delali so na poti proti Dobenu in v sami Loki. Tako so dokazali, da so pripravljeni delati za lepši izgled svojega kraja. Poleg tega so začeli tudi z družabnim življenjem in se tudi pripravili za slavje ob 1. maju. Posebno so še hvaležni Gasilskemu društvu, ki jim je dalo na razpolago prostore v svojem domu, da njihovo delo lahko nemoteno poteka. Pričakujejo pa tudi pomoč od Osnovne organizacije ZSMS in Krajevne skupnosti Mengeš. Upajo, da ne bodo ostali osamljeni. J. T. Z ustanovnega sestanka mladinskega aktiva v Loki pri Mengšu NAŠIM BRALCEM! Uredništvo se opravičuje našim bralcem, ker ni bilo v 8. št. nadaljevanja sestavka POIMENOVANJE CEST V MENGŠU, ki je odpadlo zaradi tehničnih zadržkov. Istočasno dajemo popravek oziroma pojasnilo avtorja sestavka prof. Ivana Vidalija, ki se nanaša na pvi sestavek v 5. št. glasila, na 12. strani, ker sta pomotoma izostali za besedama stanovanjska hiša, besedi „tovarne Melodija", kar nekoliko moti smisel besedila. Stavek se torej pravilno glasi: „ V Malem Mengšu pa je bila Miheletova domačija, kije ni več, oziroma je na njenem mestu stanovanjska hiša TOVARNE MELODIJA, sedajpekarija itn." Uredništvo RAZPIS Vzgojnovarstveni zavod Domžale objavlja naslednja prosta delovna mesta: I prosto delovno mesto varuhinje s 4-urno zaposlitvijo za nedoločen čas za vrtec Količevo 1 prosto delovno mesto varuhinje s 7-urno zaposlitvijo za določen čas (8 mesecev) v vrtcu Mengeš 1 prosto delovno mesto varuhinje s 4-urno zaposlitvijo za določen čas (8 mesecev) za vrtec dr. Igor, Vir 1 prosto delovno mesto čistilke za nedoločen čas za vrtec na Viru — Hubadova ulica Za vsa našteta delovna mesta se zahteva končana osemletka in starost nad 18 let. Prošnje oddajte osebno na upravi zavoda v Domžalah, Savska cesta 3/1, do 31. maja 1975. Vzgojno varstveni zavod DOMŽALE »MLINOSTROJ« TOVARNA STROJEV DOMŽALE Priporoča svoje izdelke.' Potrošniku nuditi več Letošnji potrošniški sejem v Domžalah je pripravila delovna skupnost Trgovskega podjetja ABC Napredek z namenom, da bi omogočila potrošnikom nakup raznovrstnega blaga po znižanih cenah, ki ga lahko nudi Trgovsko podjetje skupaj s svojimi dobavitelji. Otvoritve so se mimo predstavnikov delovne organizacije, med katerimi je bil tudi generalni direktor Trgovskega združenja ABC, tovariš Lojze SKOK, udeležili predstavniki občinske skupščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij. Novi direktor tovariš Lojze SKOK je v svojem uvodnem nagovoru med drugim dejal: „Dovolite mi, da vam v nekaj besedah orišem, zakaj se je naš kolektiv odločil za sejemsko akcijo in kaj od nje pričakuje. Vsem vam je dobro znano, da stanje trgovine v naši občini ni zadovoljivo in da trgovina precej zaostaja za nekaterimi drugimi dejavnostmi v občini. Prav tako stanje nas je vodilo, da smo se odločili za dograditev Veleblagovnice, ki bo nedvomno bistveno izboljšala preskrbo našega delovnega človeka in v precejšnji meri tudi rešila vprašanje družbene prehrane. Odločitev o gradnji pa je pred naš maločlanski kolektiv postavila velike obveznosti, ki jih skušamo s svojim delom, prizadevanji in rezultati tudi uspešno rešiti. Povsod, kjer je to mogoče si prizadevamo za povečanje prometa, za zmanjšanje stroškov in za večjo produktivnost. Toda v teh svojih prizadevanjih imamo precej omejene možnosti, saj vam je vsem znano, da imamo kljub močnemu porastu stroškov in drugih obveznosti zamrznjene marže, to je poglavitni vir našega dohodka, že od leta 197j. Pričakujemo od družbe, da bo tako stanje odpravila, na kar lahko brez dvoma tudi vi, naši cenjeni gostje odločilno vplivate. Mi v delovni organizaciji pa se bomo na razne načine še v naprej prizadevali, da tudi sami s svojim delom doprinesemo k boljšim rezultatom k rešitvi težkega stanja. Za sedanji sejem, ki so ga sami pripravili člani naše delovne skupnosti, smo pri naših dobaviteljih, zaradi' dobrih poslovnih odnosov in sedanjega stanja na tržišču, uspeli znižati redne cene tako, da lahko nudimo potrošnikom blago z občutnimi popusti. Poleg ekonomskih ciljev, to je predvsem povečanju dohodka, ima naš sejem tudi namen popularizirati našo delovno organizacijo in s tem tudi občino na širšem slovenskem območju. Želimo, da bodo naši kupci in kupci iz sosednjih občin čim več kupovali pri nas ,in tako doprinesli k zboljšanju stanja v trgovini in k financiranju drugih občinskih potreb. Izkoriščam to priliko, da se vsem povabljenim, ki ste s svojimi stališči ali kako drugače vplivali na razvoj naše delovne organizacije najlepše zahvalim s prošnjo, da tudi v bodoče vsestransko podpirate napore naše delovne skupnosti, katere osnovni namen je, da bi občane popolnoma zadovoljila v njihovih potrošniških potrebah s pestro izbiro, dostopnimi cenami in kvalitetno postrežbo. " Po ogledu pa je bivši direktor, tovariš Milan RUGEU prisotnim obrazložil, kako poteka novogradnja prizidka Veleblagovnice in kakšni prostori bodo na razpolago v tem objektu. (prodaja jedil na žaru) in delikatesna trgovina. Zanimivo pri tem pa je to, da bo kuhinja imela tolikšno zmogljivost, da bo lahko zagotavljala in zadovoljevala tudi nove potrebe, ki se bodo pojavile, če bo realiziran tudi ostali del zazidave ob Veleblagovnici, to je nov hotel in Dom upokojencev. Program predvideva tudi tako imenovani „kongresni" turizem, ki bo za Domžale novost, vendar pa je že v sedanjih razmerah nujnost. Največji prostor po svoji namembnosti pa bo v tretji etaži, kjer bo na površini 1300 m ,trgovinski del", v katerem bo mogoče povečati izbiro najrazličnejših artiklov, ki jih sedaj v obstoječem objektu ni mogoče smotrno razporediti. S tem pa bo rešeno še eno vprašanje in sicer papirnega oddelka in knjigarne, ki bo brez dvoma velikega pomena ne samo za Domžale, ampak tudi za širšo okolico. Posebnost pa bo 250km2 obsegajoč prostor, v katerem bodo vsi predmeti, ki so potrebni za opremo stanovanja. Na razstavnem prostoru bo stalno razporejeno tisto, kar nujno potrebujejo vsi tisti, ki opremljajo stanovanja. Gradbena dela na novem objektu Veleblagovnice zelo hitro napredujejo V novozgrajenem objektu bo v treh etažah in polovični IV. etaži preko 5000'ni2. uporabnih površin. Celotni prostor bo povezan z obstoječim Objektom in bo tvoril zaokroženo celoto. Glede na to, da je celotna površina podkletena, bo v njej dovolj prostora za skladišča, ureditev slaščičarne, stranskih prostorov za osebje, ki se bo v končni fazi povečalo od 150 do 200 ljudi. Poleg tega pa bo postavljen tudi agregat za električno energijo, kije pri tako velikem objektu nujno potreben. Prva etaža bo namenjena specializirani trgovini, v kateri bo na razpolago dovolj fotomateriala in drugih optičnih predmetov, seveda ob veliki izbiri zlatih predmetov. Osrednji prostor te etaže pa bo namenjen gostinski dejavnosti, saj bo tu „klasična" in samopostrežna restavracija, grill Otvoritev spomladanskega potrošniškega sejma Trgovskega podjetja Napredek Domžale Na vprašanje, kdaj bodo prostori dograjeni pa je tovariš RUGELJ odgovoril: Sam rok izgradnje je predviden za dobo 14 mesecev in pričakujemo, da bodo gradbena in ostala obrtniška dela končana že v januarju prihodnjega leta. K temu je pripomogla tudi letošnja zima in seveda velika delovna storilnost Gradbenega industrijskega podjetja OBNOVA, ki gradi ta objekt. Će k temu dodamo še naše delo, potem bo novi objekt odprt še pred prvim majem prihodnjega leta. Resnično lahko vidimo daje optimizem realen, saj se celotni kolektiv prizadeva čimpreje zgraditi objekt, ker se zaveda, da ga čaka še veliko dela skoraj v vseh krajih v naši občini, kjer je problem trgovine povsod odprt in občani komaj čakajo, da se reši njihova preskrba v čimkrajšem času. ar. KRVAVA KOLlSKA CESTA Dogodek, ki se je pripetil v sredo dne 9.4. 1975 med 15. in 16. *ro na Količevem, lahko ocenjujemo kot tipični sadizem. Dejanje, ki sem ga doživel omenjenega dne, me je potrlo, ob njem . se zamislil, ali to lahko stori zdrav človek, ali duševni bolnik - sadist. Občan KOS Franc, stanujoč na Viru, zaposlen v Mlinostroju Domžale, je omenjenega dne privezal na svoj osebni avtomobil psa volčjaka in ga tako privezanega vlekel za seboj z veliko hitrostjo. Privezana, nebogljena žival ni zmogla hitrosti in je bila prepuščena usodi in volji sadista, ki je obnemoglo, za vrat privezano žival vlekel po asfaltu. Za seboj je puščal krvavo sled in kosmiče pasje dlake ter je šele na intervencijo mimoidočega ustavil avtomobil in žival rešil muk in trpljenja. Od psa je dobesedno tekla kri. Ne vem, kaj se je z živaljo zgodilo kasneje. Občani, razmislite in sami ocenite dogodek. Ali so vredni taki občani uživanja v naši socialistični družbi? Občan SLOVENIJALES Radomlje proizvaja žagan les, jedilne in sedežne garniture Dopisujte-dobite honorar! SEJA DELEGATSKE OBČINSKE SKUPŠČINE MESECA APRILA Z ZAPISNIKA Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta v mesecu aprilu na skupni seji (družbenopolitični zbor pa na posebni seji) pregledala opravljeno delo skupščine v letu dni po izvolitvi. Ugotovila sta, da se način dela dele- fitske skupščine še ni dokončno obli-oval in se še vedno iščejo najprimernejše oblike njenega dela. Sicer pa je delegatski sistem zaživel in našel pravo mesto v svojih temeljnih samoupravnih skupnostih. Vendar tudi delegacije še iščejo nove načine dela v želii. da bi svojo delegatsko funkcijo čim bolj opravljale. Vsekakor so nekatere delegacije v delegatskem sistemu že našle svoje mesto, za druge pa tega ne bi bilo mogoče trditi. Prihodnje poročilo o delu občinske skupščine bo moralo vsebovati globlje analize tudi o tem, kako so delegacije in delegati prišli do svoje baze, to je do občanov v krajevnih skupnostih in delovnih ljudi v delovnih organizacijah. Treba bo torej v tej smeri naprej in odgovornost za to je na vseh, ki so bili izvoljeni v delegatsko skupščino. Če bo tako, potem bo vsakemu občanu in delovnemu človeku omogočeno, da sodeluje, ustvarja in oblikuje današnjo in prihodnjo politiko ter naš družbeni in gospodarski razvoj, kar je tudi namen delegatskega sistema. To sodelovanje vseh občanov in delovnih ljudi v skupščinskem sistemu pa zahteva tudi čimboljšo informiranost od zgoraj navzdol in obratno. To vprašanje bo moralo biti stalno navzoče tudi v izpopolnjevanju dela delegatske skupščine v letu 1975. Na isti seji je namreč skupščina tudi sprejela okvirni program svojega dela na področju družbenoekonomskega in družbenopolitičnega sistema ter predvidela svoje tekoče naloge. Med temi je sklepanje o visti občinskih odlokov, družbenih dogovorov, poročil in drugih zadevah, ki sodijo v njeno pristojnost. Za uresničitev sprejetih nalog bo treba posvetiti posebno skrb pravilnemu in učinkovitemu delovanju skupščinskega sistema. Poročilu o gibanju gospodarstva v letih 1971-1974 je skupščina posvetila posebno skrb. Pred tem ga je obravnaval tudi izvršni svet občinske skupščine ter sprejel ustrezne zaključke. Predsednik izvršnega sveta je med drugim poudaril, da je celotno gospodarstvo v letu 1974 dobro gospodarilo. Vendar pa je izvršni svet pri obravnavanju izvoza in uvoza ter zunanjetrgovinske bilance kritično ocenil dejstvo, da je bil uvoz za preko osem milijonov dolarjev večji od izvoza in znaša odmik od začrtanih smernic lanske resolucije za približno 20 %. Približne primerjave za letošnje leto pa kažejo, da bb ta odmik še večji. Izvršni svet je zato pozval delegate, zaposlene v delovnih organizacijah, da posvetijo tem vprašanjem večjo pozornost. Posebno v nekaterih delovnih organizacijah je indeks uvoza nesorazmerno velik. Uvažajo se tudi surovine, ki jih je mogoče dobiti doma, tudi v domžalski občini, kaj šele v republiki in državi. Naslednja zadeva, ki ji je izvršni svet pri gibanju gospodarstva posvetil večjo pozornost, je rast osebnih dohodkov. V občini so osebni dohodki namreč pod republiškim povprečjem. Pri tem pa se ugotavlja, da je občina Domžale razvita občina, medtem ko je v Sloveniji več kot polovica občin nerazvitih. Delegati in organi samoupravljanja naj torej tudi temu vprašanju posvetijo večjo pozornost. Nizki osebni dohodki namreč ne prizadenejo le delavca samega, ampak zmanjšujejo tudi kupno moč in s tem tudi proračunske dohodke. Kritične pripombe na račun uvoza je imel tudi delegat Srečo Goropečnik, predvsem v zvezi z uvozom kmetijskih Naš odnos do narave in perspektiva čistoče okolja, v katerem živimo t? To niso ostanki iz časov vojne, ampak naš odnos do narave in do odpadnega materiala pridelkov, ki bi jih lahko vse pridelali doma. Albin Klemene, član IS, je opozoril, da gre dejansko le za nekaj delovnih organizacij, ki so s svojimi izrednimi dosežki prispevale k ugodnim gospodarskim rezultatom v občini, sicer pa so organizacije, ki dajejo slabo ali celo izredno slabo sliko gospodarjenja. Opozoril je tudi na zakonitost poslovanja in v zvezi s tem na „pokritje investicij". Opozorilo je še posebno umestno glede na to, da so se skoraj vse gospodarske organizacije v občini odločile za investicijska vlaganja. Delegat Mirko Avbelj je med drugim predlagal energične ukrepe na področju uvoza ter nakazal problem Papirnice v zvezi z odkupovanjem papirnih odpadkov. Ob zaključku so se delegacije odločile za sklep, da bodo z vso pozornostjo spremljale gibanje gospodarstva v občini, kakor tudi v svojih delovnih organizacijah. Če namreč na tem področju ne bo teklo tako, kot je predvideno, bo tudi vprašanje, ali bo mogoče pokriti skupno in splošno porabo v smislu sprejetih dogovorov. Uvodne misli k točki dnevnega reda o obravnavanju izhodišč za izdelavo srednjeročnega plana družbeno-gospodarskega razvoja občine Domžale za razdobje 1976-1980 je podal predsednik izvršnega sveta Viljem Držanič. Navedel je nekatere bistvene usmeritve. Med drugim je predvideno, da bo v občini leta 1980 dosežen najmanj enak družbeni proizvod na prebivalca kot v SRS. To bo zahtevalo maksimalno intenziviranje proizvodnje ter njeno preusmeritev na dejavnosti, ki so v deficitu. Prednost pri naložbah bančnih in drugih sredstev bodo morale imeti dejavnosti oziroma proizvodnja, ki izkorišča domače surovine in ki omogoča rentabilno prodajo na zunanjem trgu. Nadalje bo treba v bližnjem obdobju maksimalno zaščititi okolje, zrak in vodo in pri tem vzpodbujati skupne naložbe v ustrezne naprave ter tudi reševanju prometnih zvez posvetiti posebno pozornost. Gospodarjenje s prostorom mora imeti dolgoročne interese. Pri tem je treba misliti na zaščito kmetijskih površin ter znotraj mestnih središč razporediti infrastrukturne sisteme tako, da bodo omogočali dostop občanom do delovnega mesta, trgovin, vrtcev in podobno. Z združevanjem vseh vrst sredstev je potrebno omogočiti izgradnjo stanovanj v taki meri, da bi zadostili potrebam vseh občanov. Razvoj družbenih služb mora biti skladen z gospodarskim razvojem; kulturno in telesno-kulturno dejavnost bo treba razvijati tako, da bo dosegljiva večini občanov. Zagotoviti bo treba minimalne pogoje življenja občanom, ki so za delo nesposobni, ter jim zagotoviti maksimalno zdravstveno zaščito. Kot temelj vsega razvoja pa mora biti nadaljnje razvijanje samoupravnih odnosov ter pri tem do maksimuma razviti informativni sistem. Občinske inšpekcije so za to sejo skupščine pripravile poročila o svojem delu v preteklem enoletnem obdobju. Delegat KS Krašnja, nadalje delegat ZZD Valentin Perne, Albin Klemene, ter sanitarni inšpektor Ivan Pcterca so razpravljali o vprašanju nevzdržnih sanitarnih razmer, ki vladajo v šoli Krašnja, ki se nahaja v 300 let sta-refti objektu, V katerem se šola 80 otrok, katerih zdravje je v takem šolskem objektu resno ogroženo. Za letos (Nadaljevanje na 9. strani) VAŠI PRIHRANKI BODO NAJBOLJE NALOŽENI V LJUBUANSKI BANKI — PODRUŽNICI DOMŽALE! ( Nadaljevanje z 8. str., je sklad za izgradnjo šolske mreže predvidel naročilo načrtov in odkup zemljišča za novogradnjo. Vendar se je treba do tedaj dogovoriti ali ostanejo otroci še v takem objektu ali naj se vozijo na druge šole, morda v šolske objekte, ki so prazni. Treba pa je zagotoviti najnujnejše sanitarne pogoje, medtem ko obnova prostorov zaradi predvidene novogradnje ne pride v poštev. Pri obravnavanju poročila vodnogospodarske in cestno - komunalne inšpekcije je bilo postavljeno vprašanje, kdaj bo prišlo do regulacije Radomlje na odseku Prevoje< - Lukovica, nadalje da bi cestna inšpekcija večkrat kontrolirala komunalno podjetje, kako izvaja cestna dela; postavljena je bila zahteva, da se dosledneje poskrbi za odlaganje odpadkov na za to predvidena mesta. V zvezi s tem so bili delegati seznanjeni z akcijo KS Mengeš za čisto in urejeno okolje in pristojna inšpekcija opozorjena na posamezna „divja" odlagališča. Delegat iz TOZD HELIOS Količevo je načel problem črne gradnje v bližini tega tovarniškega objekta, medtem ko sta urbanistični inšpektor inž. Zalokar in delegat inž. Omahna spomnila na probleme, ki ovirajo učinkovito ukrepanje na tem področju. Delegatka KS Domžale je opozorila na pravočasno ukrepanje v zvezi s pripravami na novo obrtno dejavnost sredi stanovanjske soseske ter seznanila skupščino z zahtevo občanov, da se dokončno uredi Prečna ulica v Domžalah. Z vabilom za sejo so delegacije dobile tudi pismena poročila občinskih skladov, in to cestnega sklada, medobčinskega sklada za gradnjo kolektorja, sklada za urejanje mestnih zemljišč, sklada za financiranje narodne obrambe, sklada za pospeševanje kmetijske dejavnosti, sklada za izgradnjo šolske mreže in gasilskega sklada. V zvezi s poročilom medobčinskega sklada za izgradnjo kolektorja je delegacija KS Homec dobila pojasnilo, da je ureditev kanalizacije zadeva krajevnih skupnosti, medtem ko je gradnja kolektorja zadeva občine. Na poročilo gasilskega sklada ni bilo pripomb, prav tako ne na poročilo sklada za pospeševanje kmetijske dejavnosti. Pri poročilu sklada za izgradnjo šolske mreže je delegatka Majda Golob posredovala vprašanje delegacije, kako je s prostori za Ekonomsko srednjo šolo, ki bo z novim šolskim letom potrebovala dve novi učilnici, oziroma bi potrebovala lastne prostore. Izhod bo treba najti do novega šolskega leta ker bo sicer nastalo vprašanje nadaljnjega obstoja omenjene šole in s tem tudi centra srednjih šol v Domžalah. Delegat Valentin Perne je imel pripombe na nekatere postavke sklada za izgradnjo šolske mreže kot je zunanja ureditev šole Radomlje, asfaltiranje okolice šole Mengeš, obloga in struganje parketa v šoli Šlandrove brigade v Domžalah ter ponovno postavil v ospredje problem novogradnje šole v Krašnji, ki mora imeti prednost pred urejanjem okolice, „struganjem" in podobnimi deli, ki jih financira omenjeni sklad. Predsednik UO sklada za izgradnjo šolske mreže je pojasnil kritizirane postavke ter ugotovil, da gre za izvršena in plačana dela, medtem ko je bil izdatek za „struganje parketa" potreben glede na to, da se je parket dvignil in ga je bilo treba ponovno položiti in urediti. V kratkem bo organiziran sestanek med investitorjem in izvajalci ter projektanti glede določenih pomanjkljivosti pri gradnji šol. Postavljena bo zahteva, da stroške za njihovo odpravo nosi izvajalec. Še živahnejšo razpravo so sprožili finančni načrti občinskih skla- dov za leto 1975. Zvrstila so se vprašanja v zvezi z gradnjo mostu v Biščah, za katerega so priprave za temelje v teku, nadalje glede pločnikov na Savski cesti (gre le za neporavnane obveznosti za že izvršena dela), kako ie z rekonstrukcijo ceste Mošenik - Peče, za katero sklad nima denarja, kako je s sanacijo plazu na cesti Lukovica — Zlato polje (dela bodo izvršena v letošnjem poletju); slišati je bilo opozorilo na nevarnost, ki preti na vedno bolj prometnem križišču na cesti Rodica - Mengeš, ki jo se povečuje nezavarovan železniški prehod, nakar se je razprava osredotočila na predlog finančnega načrta sklada za izgradnjo šolske mreže. Delegacije so bile seznanjene s stališči delegacije Krajevne skupnosti Domžale ter pismenimi pripombami delegacije KS Moravče, ki med drugim zahteva, da se članom omenjenega upravnega odbora izglasuje nezaupnica. To stališče delegacije KS Moravče in novogradnja šole v Krašnji oziroma v Domžalah so bili predmet razprave številnih razpravljalcev. Delegacija KS Krašnja se je ponovno zavzemala za neodložljiv pričetek novogradnje šole v Krašnji, in to takoj za šolo v Dobu, o čemer je izglasovala sklep že skupščina prejšnjega sklica in je torej do tu vrstni red nadaljnje izgradnje šolske mreže že določen. Zato ne sme ostati v letošnjem letu samo pri naročilu načrtov za omenjeno šolo, ampak je treba z gradnjo že tudi pričeti. Naročilo projektov za šolo Venclja Perka v Domžalah naj se odloži, saj obstajajo tukaj možnosti za prešolanje otrok v druge šole v Domžalah, medtem ko v Krašnji teh možnosti ni. Nasprotno so drugi delegati ugotavljali, da obstajajo možnosti za začasni prevoz otrok iz Krašhje na druge šole, morda v skoraj izpraznjeni šolski objekt tudi po vojni zgrajene šole v Črnem grabnu. Delegacija KS Domžale je zagovarjala svoje stališče in potrebe po novogradnji, ki jo narekuje naraščajoče število prebivalcev v Domžalah ter zahteva, da mora odločitev skupščine temeljiti na proučenih podatkih. Omenjena delegacija predlaga, da se sklepanje o tem odloži za posebno sejo občinske skupščine, do katere naj delegacije tudi pripravijo omenjeno dokumentacijo. Marija Ivkovič je kot predsednica družbenopolitičnega zbora seznanila delegate zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti s stališči omenjenega zbora, ki jih je sprejel v zvezi z obravnavano problematiko. Med drugim je omenjeni zbor zahteval, da mora biti javnost obveščena glede celotnega programa, kakor tudi o tem, kaj se pokriva iz sredstev samoprispevka in kaj iz sredstev delovnih organizacij in kaj iz drugih sredstev. Albin Klemene, predsednik UO sklada za izgradnjo šolske mreže, je opisal dosedanje delo in uspehe dosežene na področju izgradnje šolske mreže. Takih ni dosegla nobena druga občina v Sloveniji. V zvezi s tem je spomnil na smelost in hitrost pri izvajanju programa, na pripravljenost izvajalcev, da so kreditirah Tako izgleda v Domžalah „začasna" avtobusna postaja Verjetno bi bilo potrebno najti bolj primemo mesto, kot pa je sedanja lokacija neverjetno visoke zneske. Vse to je omogočilo pocenitev gradnje in s tem prihranitev milijardnih zneskov. Vsi sklepi in ukrepi v zvezi z gradnjo so bili javni, sprejeti na občinski skupščini. Meni, da je treba na stvari gledati bolj realno in pri tem upoštevati, da ie trenutno na žiro računu tega sklada le nekaj deset milijonov starih dinarjev. Prav je, da zve upravni odbor sklada za čim več predlogov in mnenj in je tudi prepričan, da finančni načrt sklada še ni realen, ker je močno vprašljiva realizacija postavke „sredstva po posebnem sporazumu iz leta 1974". Spomni na to, da je bil program izgradnje celo presežen ter ugotovil, da samo s sredstvi samoprispevka ne bi bilo napravljenega toliko, kot je bilo. Menil je, da bi se tudi problem telovadnice v Moravčah dal začasno rešiti z uporabo prostorov Partizanskega doma, ki stoji zapuščen nedaleč od šole. Predlaga, da se sklepanje o finančnem načrtu sklada predloži na naslednjo sejo občinske skupščine, medtem ko naj o (ne)zaupnici skladu odločata zbora že na današnji seji. Glede tega delegacija KS Moravče ni dobila podpore delegatov in so številni razpravljalci opozorili na neumestnost takega predloga. Čeprav so tudi nekatere druge delegacije imele pripombe na delo sklada, so vendar obsodile tako stališče delegacije KS Moravče ter dale priznanje članom upravnega odbora za njihovo prizadevanje in dosežene uspehe. Tudi predsednik občinske skupščine je prepričan, da ima sklad za seboj veliko trdega dela in tudi dosti uspehov, tako da o nezaupnici ne more biti govora. Tudi stališče samo ene delegacije ne more biti merilo, ki bi pripeljajo skupščino do prenagljene odločitve. Strinja se s predlogom, da se sklepanje o finančnem načrtu sklada za izgradnjo šolske mreže odloži za prihodnjo sejo občinske skupščine. Za ta sklep so se kasneje po glasovanju soglasno odločili tudi vsi delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Brez razprave so nato delegati sprejeli tudi odlok o ustanovitvi občinskega štaba za teritorialno obrambo, odlok o spremembi odloka o organizaciji in delu upravnih organov skupščine občine Domžale, sklep o uvedbi postopka za redno likvidacijo gostinskega podjetja „Lovec" Mengeš, dogovor o financiranju dejavnosti skupnosti slovenskih občin in o obveznostih skupnosti slovenskih občin do skupščin občin, skupščine mesta Ljubljane in skupščine obalne skupnosti občin, družbeni dogovor o ustanovitvi skupnosti občin ljubljanske regije ter njen statut, potrjen je bil samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva občine Domžale in občinske raziskovalne skupnosti ter potrjen statut skupnosti socialnega skrbstva. Sprejet je bil sklep o potrditvi odločbe o spremembi in dopolnitvi odločbe o ustanovitvi postaje milice v Domžalah ter sklenjeno, da se investitorska pravica v zvezi z gradnjo Doma upokojencev v Domžalah prenese z občine Domžale na Samoupravno stanovanjsko skupnost Domžale. Na predlog komisije za volitve in imenovanja je bila imenovana komisija za ugotavljanje izvora premoženja, ki jo sestavljajo: predsednik: Janko Kralj, njegov namestnik: Slapar Tomaž, člani: Bitenc Mirko, Deletie Čedo, dr. Vekoslav Janežič, Kopač Roman, Vlado Majcen, Amalija Šraj, Zdravko Štrukelj, Emil Tome, in za njihove namestnike: Cotman Janko, Gnidovec Franc, Knep Jože, Korelc Anton, Kovač Janez, Piškur Franc, Tomšič Ivan in Lovro Trebušak. Imenovana je bila še posebna strokovna komisija za pregled davčnega zaključnega računa občine Domžale za leto 1974, ki jo sestavljajo: Zvonka Gajec, predsednik komisije, in člani: Franc Roglič, Gnezda Pavla, Klavžar Pepca in Danica Vidergar. Pred zaključkom seje je delegat KS Trojane prosil za pojasnilo, kakšne so možnosti za ureditev mostu na Trojanah, o čemer bo delegacija dobila pismeni odgovor oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Delegat KS DRA-GOMELJ pa je prosil za posredovanje v zvezi z napeljavo daljnovoda Beričevo -Rašica. Prizadeti občani KS Dragomelj - Pšata so namreč na prvotno traso dali svoje soglasje, vendar je KS zvedela, da je trasa spremenjena in predvidena bližje naselju Pšata in mimo tega predvideni še dve novi trasi. Skupščina oziroma njeni pristojni organi naj posredujejo, da bo trasa daljnovoda potekala v ustrezni oddaljenosti od naselja in tako, da bo škoda čim manjša. ^ p SERVO MIHALJ IPK ZRENJANIN OLJARNA DOMŽALE priporočamo kvalitetna jedilna olja POROČILO O DELU SKUPNE KOMISIJE PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV Štipendiranje v občini Domžale Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Domžale je v času od 15. 11. 1974 imela dve seji. Skupna komisija ima 40 delegatov podpisnic samoupravnega sporazuma. Predsednik skupščine skupne komisije je Frane 1'ANCUR iz Papirnice Koli-čevo. Izvršni odbor skupne komisije, kot izvršilni organ skupne komisije, pa je imel tri seje. Sestavlja ga devet članov. Predsednik 10 je Marjan KOPITAR iz TOZD LEK Mengeš, člani pa so: Vito Habjan, predstavnik OK ZSMS, Gcdrih Janko, v.d. sedkretarja SOb, Uštar Zora - OK ZKS, Kralj Ivo - Univeizale, Cokan Jože - Oljarna Domžale, Sutej Štefka Irak Mengeš in Irena Cerar ter Spela Stebe, ki sta predstavnici štipendistov. Skupna komisija in 10 imata naslednje naloge: - skrbi za uresničevanje načel in kriterijev za štipendiranje na podlagi samoupravnega sporazuma; - razpisujeta štipendiranje iz združenih sredstev in po sporazumu s podpisnicami štipendiranje za potrebe podpisnic; Organ za kaznovanje prekrškov SOb. V zvezi s tem sta skupna komisija in 10 postopek teh podpisnic kritično ocenila ter zadolžila finančno službo sklada, da takoj izterja vse obveznosti. Potreben pa je tudi strožji nadzor SDK. Glede nakazovanja sredstev podpisnic je bilo tudi ugotovljeno, da nekatere odvajajo premajhne zneske. Prispevek 0.5 % naj bi se odvajal redno vsak mesec in ne enkrat ali dvakrat letno. 10 skupne komisije je do sedaj o-dobril 155 prosilcem štipendijo. Vseh štipendistov je 296, ker je 10 od prejšnjega sklada prevzel 114 štipendistov. Na srednjih šolah je 194 štipendistov, na višjih in visokih šolah 47, 28 štipendistov pa prejema t.i. socialni del štipendije na podlagi 11. čl. SS. Mesečno nakazilo vseh štipendij je 180.570 dinarjev. 10 ima težave, ker so vsa planirana finančna sredstva v 1. 1975 razdeljena, predvsem pri podeljevanju socialnega dela štipendije t.i. razlik, ker imajo vsi prosilci, ki imajo bivališče v občini, pa so štipendisti OZD izven občine, tudi pravico do štipendije pri skladu združenih sredstev in sicer nad izračunano združevanja sredstev in za zagotavljanje solidarnostnega prelivanja združenih sredstev (objava v zadnji številki Uradnega vestnika SOb Domžale). Ker so vsi podatki javni, sta se 10 in skupna komisija odločila, da objavita celoten seznam vseh štipendistov z višino štipendije, ki velja za celo leto 1975. Višina štipendije je izračunana na podlagi predloženih dokazil štipendistov o višini dohodka (vseh dohodkov) v letu 1974. Pri izračunu višine štipendije iz združenih sredstev se kot osnovo upoštevajo mesečni življenjski stroški učencev in študentov v času šolanja (1.650......višje- šolci in visokošolci in 1.550.-- srednješolci - vendar je odbitek 300 dinarjev za tiste, ki se v šolo vozijo na relaciji 20 km, in za tiste, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča 450 dinarjev). Samoupravni sporazum določa, da k stroškom šolanja prispevajo tudi starši. Zato se kot delež staršev upošteva polovičen doliodek na člana družine in otroški dodatek štipendista, razlika do življenjskih stroškov pa se zagotovi s štipendijo iz združenih sredstev. Npr. celoten doliodek družine štipendista = Tudi v letošnjem šolskem letu je začel Z delom prvi letnik Ekonomske srednje šole - v skladu z določili samoupravnega sporazuma o štipendiranju, po navodilih m pooblastilih podpisnic štipendirata učence in študente iz združenih sredstev in odločata o izplačevanju razlike z določili I I. člena S.S.; nadzorujeta izpolnjevanje finančnih obveznosti podpisnic S.S.; - poročata podpisnicam o rezultatih štipendiranja iz združenih sredstev 0 učinkovitostih tega štipendiranja in predlagata spremembe sporazuma; - opravljata druge naloge, za katere jih zadolžijo podpisnice sporazuma. Skupna komisija je za svoje delo odgovorna udeležencem samoupravnega sporazumevanja. Izvršni odbor pa je za svoje delo odgovoren skupni komisiji. Izvršni odbor skupne komisije je imel ob svojem začetku dela vrsto težav, ker je štipendiranje z novim samoupravnim sporazumom drugače urejeno (o štipendiranju po novem je bil že objavljen daljši članek v številki 1 2, dne 20. 1 2. 1974). Prva in najtežja naloga 10 je bila zagotovitev rednega dotoka finančnih sredstev v solidarnostno združena sredstva. Vse podpisnice so bile v ta namen pismeno pozvane in tudi telefonično, od katerih sredstev morajo odvajati 0,5 % ter od kdaj. Obveznosti, ki jih nalaga 7. člen SS, so nekatere takoj izpolnile, nekatere pa šele v letu 1975. Mesečno nakazilo podpisnic je cca. 1 30,000 din. Svojih obveznosti pa do 27. 3. 1975 niso poravnale naslednje podpisnice: NAPRFDIK Domžale, BIRO 71. Dom počitka Mengeš in višino po sporazumu ter med najnižjo kadrovsko štipendijo (350 oz. 450 točk). Ker je komisija glede sredstev v finančni stiski, je skupna komisija na ravni republike obljubila priliv sredstev., vendar morajo podpisnice svoje obveznosti izpolniti 100 %, Skupščina skupne komisije je na seji. 27. 3. 1975 obravnavala poročilo o dosedanjem delu I, ga sprejela skupno s smernicami za njegovo nadaljnje delo, ki so: - nadzor nad usklajevanjem internih samoupravnih aktov podpisnic, z občinskim samoupravnim sporazumom o štipendiranju; - skupno z družbenopolitičnimi organizacijami je potrebno izvesti akcijo za uresničitev sindikalne liste SRS v tisti točki, ki govori o namenskem znesku za izobraževanje, ki znaša najmanj 1,5 % od bruto OD. Ta naloga je nujna, ker bi OZD 1 % porabile za lastno izobraževanje in štipendiranje, s tem bi 10 del štipendistov odstopil podpisnicam sporazuma, da se najprej zapolnijo njihove kadrovske potrebe, ob tem pa se bodo sprostila sredstva za nove štipendije pri solidarnostno združenih sredstvih za prosilce v juliju 1975. Skupna komisija je na seji skupščine, dne 27.3. 1975 sprejela tudi sklep o novi višini življenjskih stroškov ter o novi vrednosti točke. Sprejela je tudi spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Domžale ter predlog meril o načinu in pogojih 3.600 deljen z družinskimi člani (5) = 720. Polovičen dohodek na družinskega člana je tako 360 din, h kateremu pri«-štejemo otroški dodatek 240 din = 600, ta znesek pa odštejemo od življenjskih stroškov, ki so za srednješolca 1.550 (ker je na relaciji več kot 20 km ni odbitka), tako znese štipendija 950 din. Odločanje skupne komisije ter Iz-vršnega^odbora je težko, ker je to šele začetek k uresničevanju določil samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov. n Priporočamo naše izdelke v lastni prodajalni v Jaršah induplati Skupna komisija in Izvršni odbor bosta vložila vse napore, da bo nadaljnja štipendijska politika še bolj načrtna ter usklajena s kadrovskimi potrebami v občini ter da bo vsakemu učencu, ki zaključi osnovnošolsko obveznost, zagotovljena štipendija iz solidarnostno združenih sredstev ali sredstev pri samih organizacijah združenega dela. N j ( MALA ODBOJKA NA OSNOVNIH ŠOLAH Med športe, ki ne zaslužijo velike pozornosti, vendar imajo velik vzgojni pomen, spada tudi odbojka. Vzgojni pomen tega športa se vidi tako v tekmovanju, rekreaciji in zdravstveni rehabilitaciji. To pa predvsem zato, ker je primerna za moške in ženske, za stare in mlade. Če hočemo to zvrst športa približati vsem ljudem, jih moramo zanj navdušiti. To nalogo pa naj ima osnovna šola, saj so mladi najbolj sprejemljivi in željni športa. Ker pa, po mnenju mnogih, odbojka ni primerna za pionirje, se je v zadnjem času po svetu začela uveljavljati mala odbojka. Pred letom dni se je prvič pojavila tudi na šolah v naši občini. Po mnenju zagovornikov male odbojke je zelo primerna za pionirje, poleg tega pa omogoča množičnost, pa tudi aktivnost igralcev je veliko večja. Pravila male odbojke se ne razlikujejo od pravil navadne odbojke. Manjše je le igrišče, tako se v telovadnici lahko postavi kar 5 igrišč. Na vseh igriščih lahko igra na enkrat 30 igralcev (ekipo sestavljajo 3 igralci). V začetku je bilo zanimanje za malo odbojko zelo majhno in učiteljem telesne vzgoje gre vsa pohvala, da se učenci za to zvrst športa vedno bolj zanimajo. Tako je na letošnjem šolskem prvenstvu sodelovalo iz osnovne šole Josip Broz Tito 35 ekip. Tudi na občinskem prvenstvu pionirjev in pionirk v mali odbojki je sodelovalo [5 ekip iz osnovnih šol: Radomlje, Šlandrove brigade in Josipa Broza Tita. Nastopajoči so pokazali zelo zadovoljivo znanje. Končni vrstni red (dečki): 1. Josip Broz Tito A 2. Šlandrova brigada A 3. Josip Broz Tito C 4. Josip Broz Tito B Deklice končni vrstni red 1. Josip Broz Tito A 2. Šlandrova brigada B 3. Radomlje A' 4. Josip Broz Tito B Na osnovi MNENJA sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72, z dne 26. 11 1974 je glasilo SZDL Domžale OBČINSKI POROČEVALEC oproščen temelju«.ga davka od prometa proizvodov. r SEZNAM ŠTIPENDISTOV SKLADA ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA STIPENDIJE V OBČINI DOMŽALE Ime in priimek štipendista Kraj A. SREDNJEŠOLCI Andrejka Tomaž Avbelj Jana Avbelj Julijana ' Balon Franci Bar Darlič Vera Belcijan Marija Bencina Barbara Bergant Andrej Bergant Dragica Birk Mitja Bolh ar Irena Bolhar Tanja Bon Janez Capuder Edo Capuder Marija Cerar Helena Cerar Jernej Cerar Marija Cerar Marjana Cerar Marjeta Cerar Marjeta Čolnar Vojko Cunja Bernarda Cernohorski Branimir Crne Anica Črnivec Martina Dežela Dušan Doberšek Lijana Drolc Ivanka Ernstchneider Marjan Flerin Rajka Flis Andrej t 11 s Marjan Gerčar Alojzija Giossini Cvetka Girandon Marija Gorenc Irena Grčar Eva Grč ar Iva Grčar Tatjana Grilj Ivanića Grkman Barbara Habjan Milica Habjan Vanda Hočevar Marjanca Homar Andrej Homar Angela Ivanetič Majda Jakopič Jožica Jankovič Tončka Jemec Gabrijela Jereb Dragan Jereb Igor Jerič Tatjana Jerin Marija Jerman Marija Judež Irena Kalusnik Roman Kamer Olga Kcrč Vida Kerec Danica Kisn Klemenčič Leon Klemenčič Marta Klopčič Marija Knez Zdenka Kočar Matjaž Kokalj Anica Kokalj Janez Kokalj Janez Kokalj Marija Kokalj Rado Kokalj Slavko Konjar Slavko Koprivšek Anton Kosec Kristina Kosmač Darinka Kovač Kazimir Kralj Franc Krambergar Vanja Kranjc Zdenka Kržan Borut Kuhar Irena Kunstelj Breda Lah Jerneja LavTič Marija Lenček Anica Levic nik Štefka Limoni Marija Logar Marjan Lukan Milan Lukman Nuška Lužar Andreja Lukovica Moravče Moravče Domžale Blagovica Krašnja Domžale Domžale Dob Blagovica Dob Domžale Domžale Domžale Dob Moravče Radomlje Radomlje Blagovica Domžale Lukovica Radomlje Mengeš Domžale Mengeš Domžale Radomlje Radomlje Lukovica Blagovica Domžale Domžale Domžale Domžale Mengeš Šmartno v Tuh. Domžale Lukovica Domžale Dob Domžale Moravče Komenda Dob Domžale Mengeš Dob Dob Domžale Blagovica Mengeš Domžale Radomlje Radomlje Mengeš Blagovica Radomlje Blagovica Mengeš Blagovica Domžale Mengeš Mengeš Mengeš Mengeš Moravče Mengeš Moravče Moravče Domžale Domžale Domžale Domžale Dob Blagovica Moravče Mengeš Lukovica Dob Mengeš Domžale MengeS Domžale Dob Mengeš Domžale Domžale Lukovica Krašnja Dob Domžale Mengeš Radomlje Mengeš Sola Višina Dohodek na Stev. druž. Višina otr. štip. druž. člana članov dodatka 3.1. gim. Bežigrad 950. 720. 5 240. 2.1. Subičeva gim. 660. 703. 5 210. 2.1. ESŠ Domžale 990. 327. 7 95. 3.1.TSŠelektro 490. 1.520. 3 — 4. 1. TSS grad. smer 830. 1.110. 3 160. 2.1. gim. pedag. smeri 1.090 314 3 — 4.1. Vzgojitelj, šol. 420. 1.410. 4 150. 1.1. STUGS Domžale 450. 843. 5 :25. • 1.1. TSS strojna 620. 776. 7 210. 1.1. Poklicne šol. DZ. 700. 635. 4 — 2.1. Teh. kmet. šole 1.280. 540. 4 — 4.1. STUGS Domžale 470. 839. 4 210. 2.1. ESS Domžale 350. 1.182. 4 165. 3.1. Poklicne š. Domž. 640. 920. 1 1.1. TSS kemija 590. 1.920. 3 - 2.1. gim. pedagoš. smer 690. 1.393. 2 — 3.1. gim. pedagoš. smer 370. 1.770. 5 - 4.1. TSS strojna 450. 1.616. 6 — 1.1. Vzgojiteljske šol. 970. 579. 2 — 2.1. gim. Bežigrad 470. 1.546. 4 # — 4.1. šole za med. sest. 650. 1.202. 4 - 4.1. gim. pedagoš. smer 660. 1.172. 6 — 1.1. gim. Kamnik 640. 789. 5 210. 2.1. ESS Domžale 580. 589. 6 230. 3.1. gim. pedagoš. smeri 590. 1.300. 4 - 3.1. gim. pedagoš. smeri 670. 830. 3 165. 2.1. ESS Domžale 90. 6 _ 2.1. Poklicne šole DZ. 640. 800. 3 210. 4.1. gim. pedagoš. smeri 820. 520. 4 — 2.1. Poklicne šole D Z. 900. 400. 5 95. 1.1. TSSgrad. smer 740. 1.017 3 _ 3.1. TSS kemija 790. 900. 3 - 3.1. gim. Bežigrad 900. 685. 3 — 1.1. gim. Poljane 620. 620. 800. 5 230. 2.1. ESS Domžale 770. 956. 4 _ 3.1. Vzgoj. šole Lj. 950. 730. 4 230. 4.1. gim. Kamnik 710. 1.070. 3 165.- 3.1. gim. Poljane 900. 967. 3 165. 2.1. ESS Domžale 430. 1.047. 3 144. 2.1. STUGS Domžale 630. 600. 7 165. 1.1. ESS Domžale 310. 1.794. 3 - 4.1. šola za med. ses. 1.080. 465. 6 210. 3.1. Vzgoj. šole Lj. 10. 445. 3 - 2.1. TSS kemija 970. 560. 5 — 4.1. Sole za med. ses. 580. 1.074. 5 210. 3.1. gim. pedagoš. smeri 830. 438. 3 195. 1.1. TSS elektro 670. 579. 3 290. 2.1. Poklicne šole 690. 530. 4 290. 2.1. Subičeva gim. 580 1.015 5 — 1.1. šole za farm. teh. 770. 493. 4 230. 2.1. ESS Domžale 700. 720. 3 195. 1.1. gim. pegagoš. smeri 670. 668. 3 240. 4.1. gim. Kamnik 600. 1.285. 5 — 3.1. gim. Kamnik 520. 1.446. 4 - 2.1. gim. Kamnik 410. 1.432. 4 — 2.1. STUGS Domžale 1.060. 191. 2 95. 3.1. ESS Ljubljana 980. 227. 6 - 2.1. gim. pedag. smeri 860. 1.037. 5 165. 3.1. TSS elektro 770. 951. 2 - 2.1. dvolet. adm. šol. Lj. 890. 511. 5 200. 4.1. ESS Sljubljana 730. 554. 3 215. 1.1. ESS Domžale 590. 1.321. 4 - 3.1. TSS strojna 610. 1.270. 4 - 2.1. TSS lesna 560. 1.379. 5 - 1.1. gim. pedagoš. smeri 470. 1.551. 4 - 1.1. ESS Domžale 1.030. 234. 5 95. 2.1. šole za labor. teh. 530. 1.105. 4 165. 1.1. Subičeva gim. 420. 2.246. 3 - 5.1. Vzgojitelj, šole 1.020. 450. 4 - 1.1. Poklicne šole 920. 350. 4 — 1.1. gim. Bežigrad 790. 920. 4 - 3.1. gim. pedagoš. smeri 4.1. gim. Kamnik 800. 390. 7 215. 680. 1.046. 6 ' — 1.1. ESS Domžale 1.000. 207. 5 - 3.1. šol. za živ. vet. teh. 760. 710. 3 235. 1.1. TSS strojna 690. 1.711. 3 — 3.1. STUGS Domžale 480. 1.273. 4 ' 125. 3.1. ESS Ljubljana 700. 830. 4 215. 4.1. TSS strojna 660. 727. 6 215. 1.1. gim. Kamnik 780. 490. 5 - 1.1. Vzgoj. šole 620. 828. 4 215. 1.1. gim. Kamnik 540. 1.094 4 165. 2.1. gim. Bežigrad 530. 1.438. 4 - 3.1. gim. Kamnik 600. 1.286. 4 - 4.1. ESS Ljubljana 550. 1.103. 4 125. 1.1. STUGS Domžale 470. 800. 5 210. 2.1. šole za med. ses. 450. 1.600. 4 — 3.1. gim. Moste-Polje 630. 1.233. 5 — 1.1. ESS Domžale 740. 1.018. 4 — 2.1. ESS Domžale 710 1.079 3 - 1.1. gim. Kamnik 370. 1.760. 2 — 4.1. TSS elektro 510. 1.199. 4 125. 3.1. Vzgoj. šole 690. 640. 5 215. 1.1. gim. Kamnik 420. 1.700. 3 — REDNA LETNA KONFERENCA SKUPŠČINA OBČINSKE GASILSKE ZVEZE DOMŽALE V soboto, 26. aprila, je bila redna letna skupščina Občinske gasilske zveze Domžale in to v dvorani Delavskega doma na Viru. Te skupščine so se udeležili predstavnik Gasilske zveze Slovenije tov. Kušar, predstavnik Občinske gasilske zveze Kamnik tov. ing. Dolenc, predstavniki SOb Domžale tov. Alfonz Avbelj in tov. Deletič. Predsednik Občinske gasilske zveze Domžale Valentin Breznik je uvodoma pozdravil vse navzoče delegate in goste in zaželel veliko uspeha delu skupščine. Iz poročil, ki so sledila, je bilo razvidno uspešno delo tako gasilske zveze, kot posameznih gasilskih prostovoljnih kot industrijskih društev. Zato naj bi navedel le nekatere misli in pripombe iz poročil in kasneje iz same razprave. Večina naših društev je sedaj že dobro opremljena za požarno varnostno službo. Saj je v Zvezi do-sedaj že 22 gasilskih avtomobilov in 20 motornih brizgaln novejšega tipa. Prav to dejstvo pa je pokazalo nujno potrebo nabave novih cevi, za kar bi rabili nič manj kot sto starih milijonov. Obenem nastopa vprašanje gradnja novih gasilskih domov, saj so dosedanji vse premajhni, tako v samih Domžalah, v Mengšu, na Viru in še kje. Današnja orodišča ne odgovarjajo več zaradi nabave nove gasilske opreme in tako potrebnih motornih vozil. V domžalski gasilski zvezi je bilo v tem času 27 večjih in manjših požarov, pri katerih se je vedno pokazalo, kako potrebno bo misliti na čimprejšnjo nabavo novih kvalitetnejših cevi, prepotrebnih gasilskih mask, kemičnih sredstev itd. Zveza je vodila evidenco o nujnih sektorskih tekmovanjih, ki so se vršila po vseh sektorjih in kjer so naši operativci dosegli lepe delovne uspehe. Pri tem bo treba zopet misliti na ustanavljanje ženskih ekip, na še večjo povezavo z delom CZ in SLO. Pri tem pa seveda pričakuje tudi materialno podporo za vsa naša društva, zlasti od oddelka za ljudsko obrambo pri SOb Domžale. Zanimivo je bilo poročilo predsednika Gasilskega sklada pri SOb Domžale tov. Sandija Rihtarja, ki je poročal, da je Gasilski sklad prejel v letih 1973/74 65 starih milijonov in jih je tudi razdelil med vsa gasilska društva v Zvezi. Za leto 1975 pa bo predvidoma le 64 milijonov starih dinarjev. Veliko je želja in potreb v naših društvih. Vsem seveda zopet ne bo mogoče ustreči, saj šteje Maridi Matjaž Mali Milena Marinko Metka Mav Marjeta Mrčun Valerija Novak Jožica Novak Franc Novak Franc Novak Ivanka Novak Marija Novak Marija Novak Silva Odar Dušan Opaškar Tatjana Oražem Barbara Orehek Marija Osenk Edo Osolnik Marinka Pelan Alenka Pelan Tatjana Pele Saša Pele Stanko Penič Francka Pevc Nada • Pirnat Marta Pirnat Anton Pirant Milena Podbevšek Darko Podbevšek Marija Pogačnik Anica Povirk Marija Požar Francka Premk Nada Prešeren Marija Purgar Miro Rems Marta Rokavec Branko Rotar Marta Rape Veronika Ravnikar Janez Resnik Zlatka Ristič Liljana Slapšak Maja Smerkolj Ivanka Smerkolj Mojca Stegnar Nuša Srenjšček Jože Svetlin Judita Stopat Branko Stepišnik Bojana Šareč Dragomira Som Danica Šorn Marjeta Štrukelj Marinka Šutar Vojko Tartara Josip Tavčar Stanislav Tekavc Marjan Tome Slavko Topličan Drago Učakar Vilma Unger Tatjana Urbanija Marija Urbanija Peter Urbanija Poldka Urankar Jože Urbanija Cvetka Urbane Jožica Urbanija Karolina Verbič Rozalija Vesel Janez Vidergar Draga Vidergar Rozi Vidic Ivica Vilar Mojca Vozel Ivanka Vrhovnik Maja Vrhovnik Marta Vrenjak Nuša Zabret Anamarija Zabret Helena Zalaznik Francka Zaletelj Stanko Zavašnik Marija Zelko Bernarda Zorman Marinka Zupan Marija Zupan Peter Žagar Brane Zerovnik Boris Žnidar Slavka VISOKOŠOLCI Banko Milan Bečaj Marta Bizilj Francka Capuder Marjan Cerar Irena Dežela Mirko Gabrovšek Antonija Gašperin Damjan Gorše Janez Jašovic Julijana Jenčič Vlasta Jereb Miran Jerin Miroslav Nazarje 5.1. Vzgoj. šole 900. 970. 3 165. Radomlje 4.1. TSS kemija 590. 900. 5 165. Domžale 4.1. STUGS Domžale 700. 762. 3 — Domžale 5.1. Vzgoj. šole 2.1. ESS Domžale 550. 833. 6 215. Moravče 620. 852. 5 215. Radomlje 2.1. šola za med. ses. 550. 1.076. 4 165. Moravče 4.1. TSŠ strojna 1.090. 307. 3 — Moravče 2.1. TSŠ gradbena 870. 770. 5 Moravče 3.1. Poklicne šole 960. 260. 6 Krašnja 1.1. Poklicne šole 1.030. 136. 4 — Domžale 1.1. gim. Kamnik 720. 1.058. 4 — Mengeš 1.1. gim. pedagoš. smeri 610. 851. 5 210. Domžale 2.1. STUGŠ Domžale 450. 1.312. 2 — Domžale 1.1. ESŠ Domžale 450. 1.035. 4 125. Mengeš 3.1. gim. pedagoš. smeri 470. 1.563. 4 — Moravče 4.1. Upravno adm. šola 980. 1.130. 3 — Domžale 3.1. TSŠ gradbena 600. 969. 5 165. Domžale 1.1. ESŠ Domžale 600. 969. 5 165. Domžale 3.1. gim. Bežigrad 720. 1.057. 3 - Domžale 1.1. ESŠ Domžale 640. 906. 4 - Domžale 1.1. šole za oblik. Lj. 570. 990. 3 - Lukovica 3.1. gim. Bežigrad 500. 1.489. 4 — Moravče 4.1. gim. pedagoš. smeri 830. 1.027. 4 200. Domžale 2.1. gim. pedagoš. smeri 710. 1.064. 5 - Domžale 2.1. gim. Kamnik 590. 1.320. 3 — Moravče 1.1. TSŠ kemija 820. 400. 6 230. Moravče 1.1. TSŠ Kranj-tekstilna 840. 346. 7 230. Moravče 3.1. TSŠ elektro 910. 682. 3 — Blagovica 1.1. gim. Kamnik 1.180. 130. 4 - Blagovica 2.1. Poklicne šole 990. 510. 2 — Kresnice 1.1. Centra poki. šol Lj. 790. 530. 4 200. Moravče 4.1. gim. pedagoš. smeri 1.050. 399. 5 — Moravče 2.1. lola za med. sestre 950. 860. 4 165. Radomlje 2.1. ESS Domžale 890. 423. 5 — Domžale 2.1. TSŠ gradbena 450. 1.766. 4 '■' i. 'r> Radomlje 2.1. gim. Bežigrad 730. 730. 5 165. Mengeš 3.1. gim. Kamnik 560. 1.060. 3 —, Ljubljana 3.1. gim. pedag. smeri 620. 794. 4 210. Domžale 3.1. gim. pedagoš. smeri 630. 850. 5 190. Domžale 2.1. ESŠ Domžale 420. 1.342. 4 - Dob 2.1. ESŠ Ljubljana 1.010. 178. 2 - Domžale 2.1. Vzgoj. šole 520. 1.453. 3 - Mengeš 4.1. gim. Kamnik 460. 1.560. 3 — Lukovica 1.1. ESŠ Domžale 920. 3247 165. Lukovica 2.1. ESS Domžale 690. 1.110. 4 — Domžale 3.1. Vzgoj. šole 550. 1.015. 3 190. Moravče 3.1. Poklicne šole 610. 748. 5 125. Domžale 3.1. Vzgojiteljske šole 570. 1.380. 3 — Radomlje 2.1. ESS Domžale 500. 1.096. 3 195. Moravče 2.1. ESŠ Ljubljana 600. 1.118. 3 95. Radomlje 3.1. gim. Kamnik 540. 1.419. 3 - Domžale 4.1. gim. Kamnik 430. 1.638. 4 - Domžale 2.1. gim. pedagoš.smeri 300. 1.910. 3 — Krašnja 2.1. gim. pedagoške smeri 1.120. 250. 3 — Mengeš 1.1. TSS gradbena 600. 980. 4 155. Domžale 3.1. gim. Kamnik 620. 795. 5 215. Mengeš 3.1. TSS strojna 780 940 2 - Lukovica 1.1. STUGŠ Domžale 540. 1.125. 4 — Domžale 3.1. TSŠ elektro 760. 572. 3 195. Mengeš 1.1. TSŠ gradbena 620. 1.242. 4 - Domžale 1.1. gim. Kamnik 940. 605. 6 — Domžale 3.1. gim. pedagoške smeri 720. 1.050. 4 — Krašnja 1.1. gim. pedagoške smeri 1.040. 230. 7 95. Domžale 1.1. TSŠ strojna 500. 1.500. 4 — Moravče 4.1. zobotehnične šole 770. 979. 4 - Moravče 2.1. TSŠ gradbena 1.040. 419. 5 - Moravče 2.1. ESS Domžale 680. 670. 5 215. Domžale 2.1. gim. pedagoške smeri 650. 710. 5 215. Moravče 2.1. gim. pedagoške smeri 630. 781. 2 230. Mengeš 2.1. gim. pedagoške smeri 750. 978. 4 165. Moravče 2.1. TSŠ kemija 1.040. 419. 6 — Radomlje 1.1. ESŠ Domžale 400. 1.705. 4 - Moravče 3.1. Upravno adm. šole 1.290. 120. 3 — Moravče 1.1. Administrativne šole 810. 372. 6 215. Domžale 2.1. Vzgojiteljske šole 670. 1.167. 4 - Moravče 1.1. ESS Domžale 950. 590. 3 — Mengeš 2.1. ESŠ Domžale 630. 906. 5 165. Radomlje 2.1. gim. Kamnik 620. 1.05695. Domžale 2.1. šola za med. ses. 640. 1.212. 4 — Mengeš 2.1. Šubičeve gim. 640. 620. 6 200. Mengeš 2.1. ESŠ Domžale 1.000. 494. 6 — Blagovica 2.1. Poklicne šole 1.010. 200. 6 165. Mengeš 3.1. TSŠ elektro 610. 937. 4 Domžale 5.1. Vzgojiteljske 840. 820. 5 — Dob 2.1. TSS kemija 650. 711. 4 215. Domžale 1.1. Šubičeve gim. 790. 580. 4 215. Mengeš 1.1. gim. Kamnik 630. 1.226. 5 - Radomlje 1.1. gim. Bežigrad 660. 1.183. 4 — Domžale 3.1. Poklicne šole 590. 1.006. 3 — Mengeš 1.1. TSŠ kemija 640. 880. 3 165. Mengeš 4.1. ESŠ Ljubljana 1.060. 370. 4 - Skupaj 132.700. Domžale 1.1. Med. fak. Lj. Moravče 2.1. Višja šola-med. Ljubljana Absol. ekon. fak. Mengeš 4.1. FF-ang. franc. j. Moravče 2.1. F.F.-ger. pedag. Domžale l.L Viš. šola za soc. Mengeš 1.1. Viš. š. za zdrav. de. Domžale 5.1. Bio teh. fak. veter. Dol. vas 2.L ekonomske fak. Domžale 1.1. Viš. upravne šole Domžale 3.1. Bioteh. fak. - vet. Radomlje l.L Viš. upravna Ljub. Domžale 1.1. Fak. za strojništvo 840. 1.022. 4 - 560. 2.187. 3 - 1.370. 545. 2 — 950. 800. 1 — 870 1.564 2 — 590. 1.512. 4 — 540. 1.604. 3 — 670. 1.342. 4 — 1.310. 681. 2 600. 1.500. 4 — 880. 1.050. 2 — 760. 1.168. 6 — 660. 1.228. 3 100. (Nadaljevanje zli. strani) Zveza 27 prostovoljnih in 8 industrijskih društev. Skupščini je prisostvovalo 66 delegatov od skupno 96. Skupščino so pozdravih zastopnik SOb Domžale tov. Alfonz Avbelj, ki je pohvalil delo Zveze in povabil vse gasilce, naj bi se vseh proslav ob 30. obletnici zmage nad fašizmom udeležili v čimvečjem številu v uniformi in s svojimi društvenimi prapori. Načelnik oddelka za ljudsko obrambo tov. Deletič, je prav tako zaželel še v naprej uspešno sodelovanje Zveze s CZ in SLO. Tov. Kušar Mirko, zastopnik Gasilske zveze Slovenije, je pohvalil delo in prizadevanje Občinske gasilske zveze Domžale in zaželel še večje delovne uspehe. Naj na koncu omenimo še prizadevanje Zveze, da bi propagirala gasilstvo že v naših osnovnih šolah in je v ta namen razpisala posebne nagrade za najboljše spise in risbe o gasilstvu. Odziv je bil prav dober. Zveza je prejela veliko število spisov in risb. Skupščino pa je v kratkem nagovoru pozdravil tov. ing. Dolenc. Občinski Gasilski zvezi Domžale želimo še veliko delovnih uspehov, vsem gasilskim društvom pa še veliko dobre volje in aktivnosti za dobro in še lepši razvoj našega gasilstva, saj le z nesebičnim delom bomo med našim ljudstvom priborili še večji ugled in naklonjenost, pa tudi moralno materialno pomoč! .. . .. r Nace Vodnik IZ RADOMELJ Pri nas v Radomljah se življenje prav tako živahno razvija, kot povsod drugod, kjer se ljudje zavedajo, da je tako gospodarski, kot kulturni uspeh kraja odvisen od ljudi samih. Zato naj navedem nekaj zanimivosti, ki bodo morda zanimale tudi druge naše občane. Najprej naj omenim skupno konferenco predstavnikov vseh štirih Krajevnih skupnosti: Radomlje, Preserje, Homec—Nožice in Rova, na kateri so sklenili, da bi bilo prav in koristno, če bi ustanovili koordinacijski odbor, ki bi reševal probleme, ki so skupni za vse štiri KS. Pomenili so se in tudi sprejeli umestne sklepe, ki naj bi jih izvršil ta novoustanovljeni koordinacijski odbor. Veliko različnih problemov bi skupno lažje reševali, kot pa vsaka KS zase. Konkretno. Nujna gradnja mrliške veže v Radomljah, ki naj bi jo skupaj gradili KS Radomlje in Preserje. Postavitev nove, morda viseče, brvi preko Kamniške Bistrice, ki veže severni del Radomelj z vzhodnim delom Homca in ki bi jo uporabljali šolska mladina in odrasli. Mnogi gospodarski problemi, ki so skupaj za celotno območje Krajevnega urada Radomlje bi prav koordinacijski odbor lažje reševal in tudi uspešnejše. Tako bi se izognili nepo- Kalpić Marta Mengeš 3.1. Pravne fakultete 890. 557. 4 180. Kobetič Lidija Kamnik 2. PA defektologija 1.380. 450. 2 — Konjar Franc Blagovica Biotehnična fak. 1.110. 609. 4 215. Korošec Vladimir Kamnik 3.1. Pravne fak. 1.050. 1.219. 2 — Kos Roman Domžale 1.1. PA predmetni pouk 1.090. 527. 3 — Kregar Irena Domžale 5.1. Biotehnične fak. 330. 2.192. 3 — Len če k Olga Domžale 2.1. Viš. š. za soc. del. 720. 1.278. 3 — Loboda Jelka Mengeš 1.1. Pravne fakultete 870. 563. 5 215. Maleš Stanislava Domžale 2.1. Medicinske fak. 930. 840. 3 — Mrak Olga Mengeš 3.L Pravne fak. 670. 1.381. 4 Narobe Helena Domžale l.L F.F.sIov.prim.knjiž. 720. 800. 3 215. Pavli Peter Domžale 2.1. FNT kemija 970. 762. 5 — Pire Mira Moravče 2.1. PA raz. pouk 1.370. 557. 3 — Požek Boris Domžale l.L ekonom fak. 400. 1.921. 4 Primožič Marjan Lukovica l.L fak. za strojn. 1.340. 630. 3 — Selan Vlasta Domžale 2.1. F.F.slov.j.srb. 540. 1.619. 4 — Sotlar Anica Domžale 1.1. slov. j. zgod. 820. 641. 4. 180. Stebe Spela Domžale 1.1. Pravne fak. 800. 1.106. 5 — Stenovec Marjeta Domžale 3.Lza soc.pol.vede in nov. 450. 1.812. 4 — Stupica Franci Lukovica 1 .L Vis. š. za org. dela 800. 1.694. 3 - Svetic lirigita Ljubljana absol.F.F. psihologija 1.220. 245. 2 — Setina Lučka Skrlep Janez Ljubljana 2.1. VVS 700.štipen. davčne uprave SOb Dom Mengeš 3.I.F.F. arheologija 880. 937. 2 ■.v ' 7+t ladič Podpcčan Erna Domžale a t), bio teh .fak. biologija 1.010. 670. 3 — Urbanija Marija Domžale 1.1. FNT-mat. fizika 640. 1.130. 4 125. Vodnik Vinko Domžale l.LVUSLj. 680. 1.007. 3 Vrenjak Martina Domžale l.LVUSLi. 620. 1.460. 3 — Zevnik Vali Domžale 1.1. ekon. fak. 540. 1.612. 2 - Zotlar Darinka Ljubljana 1 .l.Viš.sole za soc.del. 840. 713. 3 — Zeleznikar Vinko Mengeš 2.1. Akad. za lik.umetnost 900. 422. 5 235. Skupaj 35.880. STIPENDIJE NA PODLAGI 11. ČLENA SS Bergant Tone Vir-Saranovičeva 15 Domžale 280 Bregar Francka Prvine 2 Trojane 940 Capuder Jožica Krtina 55 Dob 150 (erar Irena Krašnja 52 Krašnja 450 Cerar Janez K o košnje 12 Dob 460 Gabersek Rado Detelova 7 Moravče 600 Gostič Jožica Vir-Bukovčeva 18 Domžale 330 Gregorič Andrej Kraigherjeva 5 Domžale 180 Horvat Martin Vir-Bukovčeva 19 Domžale 290 Hribar Helena Prešernova 20 Radomlje 290 Iglic Rado Kamniška 12 Domžale 180 Kralj Janez Prešernova 20 Radomlje 500 Letnar Darja Preserie-Kamniška 2 Radomlje 290 Marinsek Ida Preserje-Vaška pot 5 Radomlje 280 Marn Sonja Brezje 3 Dob 330 Pančur Bojan Brejčeva 5 Domžale 160 Podgoršek Jože 310 Veselovo nabrežje 5 Mengeš Ribič Angelca 700 Hrib nad Ribčami 6 Kresnice Ribič Jože Drtija 16 Moravče 730 Rode Katarina Ziče 1 Radomlje 790 Simon Magdalena 300 Ljubljanska 116 Domžale Skrlep Feliks 570 Jelovškova 6 Mengeš Tič Marija 590 Ples 9 Moravče Urankar Marjeta 900 Vinje 3 Moravče Veid« Anica Tomšičeva 3 Mengeš 400 Zaje Igor 290 Vir-Cufar jeva 18 Domžale Zaje Valerija 200 Homec IV. ulica Radomlje Skupaj 11.990 STIPENDISTI, KI SO V KMETIJSKIH ŠOLAH Cerar Matjaž Spodnje Koseze 5 Dornik Matevž Kidričeva 55 Grčar Srečko Dupeljne 3 Leveč Milan Ropretova pot 3 Vesel Ciril CeJnjice 16 Mengeš Lukovica Mengeš Moravče 1.150 1.000 1.370 1.000 1.050 (Nadaljevanje z 12. strani) trebni jezi in zavisti med KS, pač pa bi prišlo do večjega sodelovanja in medsebojne pomoči pri reševanju teh problemov. Padli so tudi še drugi predlogi, med njimi, da bi v Radomljah lahko začela delati dramska sekcija, ki naj bi postavila na oder vsaj dve igri letno, da bi končno že prišlo do ureditve radomeljskega križišča in postavitve radomeljske avtobusne postaje. Velik problem povsod je skrb za čistost vasi. Odvoz smeti še ni urejen povsod, prav tako ljudje ne vedo, kam naj odlagajo smeti. Kam jih ne smejo, je dobro nakazala KS Homec-Nožice, ki je na taka mesta postavila opozorilne table. Občani sprašujejo za smetnjake, ki jih je tudi težko dobiti. Velik problem Radomeljčanov je potok, ki teče na vzhodni strani Radomelj in je marsikje odlagališče smeti in odpadkov. Dalje, neurejena kanalizacija na cesti Radovlje - Rova, kar se pokaže ob vsakem večjem deževju. Vso pohvalo zasluži kolektiv Samopostrežne trgovine v Radomljah, ki skrbi za čistost ne samo pred svojo trgovino, temveč celo pred grobiščem padlih partizanov v Radomljah, kjer je na žalost tudi avtobusno postajališče. Najbolj pa se je v Radomljah razvilo športno udejstvovanje. S pridobitvijo lepega nogometnega igrišča se je šele prav začelo življenje nogometnega kluba Radomlje, ki je doslej odigral že kar lepo število nogometnih tekem. Zelo aktivni sta radioamatarska in šahovska sekcija. Najlepše uspehe pa dosega Foto-kino klub „MAVRICA". Prav bi bilo morda, da bi Ra-domeljčani in prebivalci okoliških vasi pomislili, da bodo s prihodom pomladi k nam prihajali tudi turisti in izletniki in da ne bo vseeno, kakšne bodo takrat naše hiše in pota. Naše gospodinje naj pripravijo čim več cvetja in zelenja v svojih vrtovih in na oknih. Krajevne napise in prometne znake bo potrebno zopet postaviti ali jih zamenjati, opozoriti pa vse - velike in male, da te table niso tarče za izživljanje malih in velikih van- c'a'ov' Nace Vodnik OBISK NA GORJUSJ Neke nedelje, sredi aprila tega leta sem bil povabljen na krajši izlet. Povabil me je tov. Spendel Edi, znani požrtvovalni jamarski strokovnjak domžalske občine. Čeprav že nekaj desetletij prebivam v domžalski občini in se štejem za domžalskega občana, doslej še nisem bil v tako res lepem in idiličnem kraju, kot je vas Gorjuša, vasica malo nad Dobom pri Domžalah. Z avtomobilom sva bila hitro mimo Doba in vasice Gorjuše, kjer nas je objel blaženi mir, ki ga mi navadno nismo deležni. Na bližnjem griču nas je pozdravil sivi in starodavni grad ICjTjmperk, kjer vsako leto prirejajo domžalski jamarji viteške igre na prostem, kjer sodelujejo okoliški prebivalci v svojih narodnih nošah. Prav na drugi strani pa se vam zasmeje Jamarski dom, ves bel in poln sonca. Ta dom je rezultat požrtvovalnega in nesebičnega dela domžalskih jamarjev. Zgoraj je restavracija, kjer vam prijazno postrežejo z jedačo in pijačo. V spodnjih prostorih pa je jamarski muzej, ki se ga splača ogledati, saj si v njem lahko ogledate čudovite eksponate, tako kamenin, kot najmanjših živalic, ki žive v kraških podzemeljskih jamah in to ne samo pri nas, temveč daleč po svetu. Največ zaslug za zbirko teh eksponatov (polžkov) ima nekdanji dobski kaplan Simon Robič, sloviti jamar in svetovni speleolog. Kamene eksponate pa je zbral tov. Spendel Edi, eden od najbolj delavnih jamarjev v domžalski občini, poleg že znanega Staneta Stražarja. Po ogledu res zanimivega muzeja sem si ogleda! v spremstvu tov. Špendla še Železno jamo, ki je lepo urejena in razsvetljena ter dostopna vsakomur. Nad vse zadovoljen nad izrednim doživetjem sem se vračal iz tega idiličnega kraja. Prav bi bilo, da bi se naši domžalski občani bolj zanimali za lepote in zanimivosti naših domačih krajev, saj jih ni malo in vseh vrst. Obenem pa bi jih še bolj popularizirali v javnosti in s tem moralno in materialno podprli nesebično in požrtvovalno delo naših domžalskih jamarjev. Začeti pa bo treba že pri naši šolski mladini in organizirati v te kraje redne poučne izlete. Nace Vodnik ZAHVALA Ob bridki izgubi naše dobre in skrbne mame in stare mame HELENE KLOPČIČ Lisičkove mame se zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki ste jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo KS Vir, KO SZDL Vir in RK Vir za darovano cvetje. Še enkrat vsem iskrena hvala! Družini Klopčič in Mavsar V primeru okvare na cesti ae lahko poslužite „VLEČNE SLUŽBE", ki jo opravlja Pavel Novak, Preserje, Tovarniška 27, Radomlje, telefon (061) 72-784 KULTURNI POROČEVALEC REVIJA PEVSKIH ZBOROV V MORAVČAH V nedeljo, dne 6. aprila je bila v organizaciji Občinskega sveta ZKPO Domžale v nabito polni dvorani Partizanskega doma v Moravčah revija pevskih zborov. Uvodoma je goste, številne obiskovalce in nastopajoče pozdravil predsednik Kulturne skupnosti Domžale dr. Miro Stiplovšek in poudaril velik pomen zborovskega Pohvalil je tudi številne vokalne skupine, ki delujejo na tem območju, saj je bilo letos treba zaradi številnih skupin revijo razdeliti na dva nastopa, prvega v Moravčah, drugega pa v Radomljah. Prvi so se predstavili domačini Moški pevski zbor Prosvetnega društva Tine Kos Moravče, ki jih že dolga leta uspešno vodi Miro Dekliški pevski zbor ZKPO Domžale, ki ga vodi tovariš Jože Naroločnik petja pri širjenju glasbene kulture na območju domžalske občine.Poudaril je tudi to, daje revija posvečena 30-letnici osvoboditve, zato so nastopajoči /bori vključili v program poleg narodnih in umetnih tudi partizanske pesmi, ki so jih borci prepevali v štiriletnem boju, ki so jih vodile tudi v zmago pred 30. leti. Capuder. Ni pa tudi naključje, da je bila prva revija prav v Moravčah, kajti tu so prepevali in imeli pevski zbor že konec prejšnjega stoletja. Pevski zbor je zapel pesmi Petra Jereba: O kresu in Pranja Gerbiča: Pastirček. S tretjo pesmijo Rada Simoni-tija: Žalostinka žrtvam, so se oddolžili spominu padlih v II. sve- Moški pevski zbor KUD „Janko Kersnik" iz Lukovice tovni vojni, kakor tudi lani umrlemu upokojenemu šolskemu upravitelju Srečku Berlotu, ki je vse do prerarte smrti dolgo vrsto let prepeval v moravškem pevskem zboru in bil gonilna sila kulturnega življenja v prelepi Moravski dolini. Seveda so številni domačini in gostje nastop domačega pevskega zbora še posebno nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Oktet rosarna Domžale je že nekajkrat nastopil na naših revijah in smo ga tudi letošnje leto povabili, da sodeluje na tej reviji, čeprav še ni vključen v društvene vrste Občinskega sveta ZKPO. Oktet, ki ga že vrsto let uspešno vodi Avgust Potočnik, jc uspešno zapel pesmi Oblaček Borisa Fer-linca. Moj pobič je furman Luke Kramolca in Moj deklic Petra Jereba. Za njim je nastopil Moški pevski zbor Društva upokojencev Domžale, ki letos praznuje 15-letnico delovanja inje ob tej priliki sklenil, da prevzame ime po dolgoletnem kulturnem delavcu, pevcu, pevo- vodji, godbeniku in kapelniku Janezu Cerarju. Pod vodstvom neumornega Staneta Habeta je zapel Pastirsko in Kaj bi jaz tebi dal Franceta Marolta ter Pesem o svobodi Radovana Gobca. Pevce zbora, med katerimi je večina starejših možakarjev, so poslušalci prav tako nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Za njimi je prišel na oder Oktet bratov Pirnat, dobro znan i/ radijskih in televizijskih oddaj inje leta 1972 praznoval 15-letnico delovanja. Ko sem napovedal, da so vsi nastopajoči zares bratje in navedel njihove poklice, kar ni prenehal aplavz. Zadnja leta je umetniški vodja okteta Tone Ju-van. Najprej so zapeli pesem Jakobusa Gallusa Libertas animi. nato pa še Janeza Kuharja Tam na Pugled gori in Emila Adamiča Vasovalec. Solist je bil Tone Juvan. Zopet odobravanje poslušalcev. Zadnji na reviji v Moravčah je nastopil Mešani pevski zbor Domžale, ki je naslednik Mešanega pevskega zbora domžalske Svobode, ki je IVAN VIDALI POIMENOVANJE CEST V MENGŠU (Nadaljevanje iz 7. številke) V Mengšu sta obstajali dve tovarni slamnikov. V prostorih, kjer je zdaj Melodija, je delovala tovarna Stcmberger in Mellitzer (1870). Ladstatterjeva tovarna pa je zdaj preurejena mengeška upravna zgradba. Ko je ta tovarna prenehala z delom, se je v njej in v sosednji stavbi začela razvijati Slamnikarska zadruga, sedanji Slamnik. Slamnike pa so izdelovali tudi številni mengeški slamnikarji. Zadnje čase primanjkuje domačih pšeničnih kit, ker skoraj nihče več ne seje stare domače pšenice, ki je bila za kite najboljša, in nihče več na roko ne žanje in ne pripravlja domače slame za pletenje kit. Slamo nadomeščajo zdaj deloma uvožene in že tudi doma izdelane kite iz drugačnih materialov. 13 VRHOVNIKOVA ULICA se imenuje po padlem mengeškem partizanu Melhiorju (Mihi) Vrhovniku—Blažu, požrtvovalnemu političnemu delavcu in sekretarju okrajnega odbora OF Mengeš. Rodil se je v nekdanjem Velikem Mengšu št. 53 (? ) ali na sedanji Kidričevi cesti v hiši, ki je dandanes ni več, stala pa je ob gasilskem domu. Po poklicu je bil elektrikar in zaposlen v Ind uplati v Jaršah. Leta 1943 je postal član občinskega odbora OF Mengeš, nato rajonskega odbora OF Mengeš, 1944 pa sekretar okrajnega odbora OF Mengeš. V partizane je odšel junija 1944. Le nekaj dni pred tem, ko bi moral na novo dolžnost na Primor- sko, so ga še z dvema tovarišema, Janezom Burjo—Mirkom, sekretarjem okrajnega komiteja KPS Mengeš, in Jožetom Podgorškom-Rudijem, sekretarjem gospodarske komisije v mengeškem okraju, presenetili Nemci in domobranci 9.oktobra 1944 na Podgorškovem domu v Trzinu in vse tri zverinsko ubili. 14 GLAVARJEVA ULICA nosi ime po narodnem gospodarju in razsvetljencu Petru Pavlu Glavarju, ki se je rodil 1721 v Ljubljani, umrl pa na gradu Lanšprežu pri Mirni na Dolenjskem. Bilje nezakonski sin, ki so ga nekega dne našli na pragu komenskega župnišča in ga nato izročili v rejo h kmetu Basaju. Verjetno je bil njegov oče malteški vitez Testa-ferata, kije imel v užitku edino posestvo malteškega reda na Kranjskem, Komendo. Glavar je nato študiral v Ljubljani in v Gradcu. Po hudih zaprekah je poslal duhovnik in bil nato vrsto let upravitelj posestva v Komendi. Nabral si je veliko premoženja in si nazadnje kupil graščino Lanšprež ter se preselil v zrelih letih tja, da bi se posvetil samo gospodarstvu. Bil je izobražen mož, govoril je več jezikov in v Komendi zapustil zanimivo knjižnico, kije še danes shranjena. Bilje zelo umen in za tedanje čase napreden gospodar in fospodarstvenik. Ukvarjal seje zlasti s čebelorejo in imel okoli 500 panjev. Prvi na Kranjskem je kupil mlatil-nico, si za tedanje čase uredil najsodobnejši mlin, postavil opekarno itn. V Komendi je dal sezidati šolo in ubožnico, zgradil jc tunjiško cerkev, ki je ena najlepših baročnih cerkva na Slovenskem itn. Bil jc član Kmetijske družbe in priredil je Janševo knjigo o čebelah ter prišel do spoznanja, da bi morala Kmetijska družba izdajati tudi slovenske knjige. Njegovo življenje je zanimivo opisal pisatelj Ivan Pregelj v povesti, ki je najprej nosila naslov Peter Pavel Glavar, zdaj pa jo poznamo pod imenom Odisej iz Komende. Moški pevski zbor Gasilskega društva Radomlje m i pt 1 Moški pevski zbor Kulturnega društva „Tine Kos" Moravče, pričel /. delom 1952. Zadnjih deset le I je zbor vodil Tone Juvan, zadnjo se/ono ga pa vodi Jože Nara-ločnik. Prvo je zbor zapel Vipavsko Emila Adamiča, nato narodno v priredbi Prana Venturinija Nocoj pa. oh nocoj, /a konec pa Radovana Gobca Bohor je vstal. Seveda so številni /bor, ki jekvalitetno /apel zahtevne pesmi, poslušalci nagradili /. dolgotrajnim aplavzom. Predsednik Občinskega sveta /Kl'0 Domžale tov. Slavko 1'isek JC nastopajoče /bore in okteta nagradil s kipcem Maršala Tita. pevovodje pa s knjižnimi nagradami in šopki. Obiskovalci so zadovoljni za- puščali dvorano moravškega Partizanskega doma z željo, tla bi jih pevci zopet kmalu razveselili z lepo slovensko pesmijo. Ravnikar Tone TOVARNA POZAMENTERUE OBČNI ZBOR MENGEŠKE SVOBODE Mengeš Priporoča svoje storitve Pred kratkim je imelo občni zbor eno izmed najbolj delovnih in člansko najmočnejših društev v okviru Občinskega sveta ZKPO Domžale. Delavsko kulturno-pro-svetno društvo Svoboda Mengeš. Nekaj glavnih značilnosti i/ poročila predsednika društva Slavka Piska: Društvo je s svojimi dejavniki zajelo širok razmah kulturne dejavnosti v krajevnem in občinskem merilu. Dejavnost v posameznih skupinah je izražena in pogojena z ljubeznijo do dela. 1'spehi v mandatni dobi zadnjih dveh let so resnično zavidljivi In smo lahko nanje ponosni. I o so omogočili pole); pripravljenosti do dela posameznih članov, tudi spremenjeni odnosi do amaterskega dela in boljši materialni pogoji, za katere je poskrbela Kulturna skupnost in Občinski svet ZKPO. Upravni odbor si je prizadeval, da je bila programska usmeritev vsklajena s smernicami in zahtevami našega družbenega razvoja. Mešani pevski zbor in harmonikarski orkester, ki sla bila ustanovljena v tem času, sta dokazala upravičenost obstoja, saj sta zadostila dejanskim potrebam po kulturnem razmahu v naši Krajevni skupnosti. Za uspehe gre predvsem zahvala vodiem teh skupin. S priključiivijo lolkloinc skupine, ki prihaja iz Osnovne šole Matije Blfjea pod okrilje društva, želimo dopolniti programsko dejavnost društva. V tej mandatni dobi je imela dramska skupina določene težave, ki so bile prehodnega značaja. Zaradi povečanega zračnega prometa so morale v letu 1974 odpasti tradicionalne prireditve v letnem gledališču, V okviru 30-lctnice osvoboditve bomo v letu 1975 obnovili zgodovinsko delo Pod svobodnim soncem. Težko če so z, režiserji, zato je še bolj pozdraviti režiserja Hermana Breznika, ki se je sam ponudil za režijo dramskega dela Mateja Bora Zvezde so večne. Zaradi številnih skupin je upravni odbor sklenil, da bodo v posameznih skupinah pododbori, upravni odbor bo pa koordiniral njihovo delo. Občni zbor naj pooblasti upravni odbor, da vskladi društvena pravila z novim zakonom o društvih. Društvo je prejelo za svoje delo priznanje OF in Kersnikovo nagrado. Želim, da se vključijo v društvo še novi člani, ki s poštenim namenom želijo sodelovati in se vključiti v programsko usmeritev društva. S pomočjo Krajevne skupnosti Mengeš. Občinskega sveta ZKPO. predvsem pa Kulturne skupnosti Domžale smo pridobili in uredili prostor za vadbo pevskega zbora, nabavili planino in odrske zavese, novo ojačevalno napravo. magnetofon, obleke za člane pevskega zbora, za kar |im gre javna zahvala. Važno je tudi sodelovanje z Osnovno šolo Matije Blejea Mengeš. Naloga bo. da se v tej smeri še bolj angažiramo, kajti tu bomo lahko kadrovali mlade člane društva. Uspešno sodelovanje je bilo z družbenopolitičnimi organizacijami, kakor tudi z Mengeško godbo. V sezoni 1973/74 smo na lastno iniciativo organizirali abonmajske predstave, v sezoni 1974/75 pa zaradi previsokih stroških :o ni bilo mogoče. In smernice za bodoče delo. — prizadevati si moramo, da bodo delovni ljudje in občani v večji meri sodelovali v sprejemanju kulturnih dobrin, zato bomo morali oblike prilagoditi tako. da bodo ne samo po vsebini in kvaliteti, temveč ludi po načinu nuđenja bolj privlačne; — upravni odbor si mora prizadevati, da se v društvo vključi kar največ mladih članov, pri Osnovni šoli narodnega heroja Matije Blejea pa ustanovi mladinska dramska skupina; — še bolj kot doslej moramo svoj program usklajevati s splošnimi družbenimi interesi in potrebami kraja. Konkretne naloge za sezono 1975/76: (Nadaljevank na K>. Hrani) 15 PRELOVŠKOVA ULICA se imenuje po dipl.inž. Matku Prelovšku , ki je bil rojen 1876 v Mengšu, umrl pa je 1955 v Ljubljani. Kol gradbeni inženir se je zaposlil v upravni službi in bil po prvi svetovni vojni predstojnik gradbenega urada ljubljanske mestne občine. Ima zelo veliko zaslug za urbanistični razvoj našega glavnega mesta. Med obema vojna-mn je omogočil, da seje uresničila marsikatera zamisel velikega arhitekta Jožeta Plečnika, in je s tem bistveno prispeval k lepši podobi Ljubljane. 16 Nadaljevanje Slamnikarske ulice so ZAVRTI, nova ulica, ki sega od Kersnikove ulice do Partizanske in se ponaša z lepo urejeno okolico hiš, polno cvetja in cvetnih grmov. Ob tej ulici je še nekaj kozolcev, ki so drugod po Mengšu že skoraj povsem izginili. Polja ob Slamnikarski ulici, predvsem pa ob Zavrteli so bila včasih jedro mengeških kmečkih gospodarstev in so se skoraj vsa navezovala v dolgih pasovih na domačije, ki so stale ob sedanji Kidričevi cesti. 17 Od Zavrtov do Zadružniške ulice se razprostira ZORAN INA ULICA Ulica je kratka, najpomembnejša hiša v njej je otroški vrtec, zgrajen leta Ulica nosi ihte po edini mengeški peuiivi Franji Trojaiištk Ltekleva Zorani. V Mengšu ji je teklo z majhnim presledkom, ko je bila v šoli, vse življenje, in to od leta 1867 do 1935. Njeni starši so bili gostilničarji in kmetovalci. Kot smo že omenili, je bila po materi nekoliko v sorodu s Prešernom. V desetem letu življenja je oglušela. vendar seje kljub temu šolala v meščanski šoli v Šmihelu pri Novem mestu. Ker ni mogla naprej v šole. se je izobraževala sama, veliko je brala in se pogovarjala z izobraženimi ljudmi. Tako se je seznanila tudi z Medvedom in Murnom, veliko si dopisovala s sestrično Vido Vovk-Jerajevo ter nekaterimi naprednimi Slovenkami. Tik pred prvo svetovno vojno se je poročila z Jožetom Deklevo, bivšim mengeškim davkarjem(v Mengšu je bila pred vojno izpostava finančne službe) in trgovcem. Zakon ji ni prinesel otrok in po smrti obeh je premoženje prišlo v roke nekega moževega sorodnika. Od njega je kupila domačijo Mengeška godba in si v enem delu hiše uredila svoj dom. Zal malokdo še ve, daje v njenem domu poslovala tudi men-geška knjižnica in čitalnica. Prvo pesem je priobčila 1890 v Vrtcu, nato pa sodelovala v Domu in svetu, predvsem pa pri Slovenki, prvem listu našega naprednega ženstva. Slovenka je izhajala v Trstu od 1897 do 1902. Prve pobude /a pesnjenje je dobila vsekakor od Kamničana Antona Medveda, ki ga je kot študenta in bogoslovca zanesla pot kdaj tudi v Mengeš. Precej so nanjo yptivali naši starejši pesniki, po letu 1899 pa tudi Mum, ki jo je v Mengšu nekajkrat obiskal, in se zato v njenih novejših pesmih tu in tam oglasi kakšen komaj zaznaven vpliv Modeme. Pisala je socialne, razmišljujoče in ljubezenske pesmi. Na njeni hiši je spominska plošča. Njenega groba, ki je do nedavna še bil na mengeškem pokopališču, pa ne krasi več niti napis, ker so ga kupili sosedje. Žalostno. (Nadaljevanje prihodnjič) 15 — skupaj z vsemi dejavniki društva smo dolžni, da pokrivamo vse pomembnejše proslave, to še posebej velja za tekoče leto, ko praznujemo 30-letnico osvoboditve; — organizirati moramo samostojne in kolektivne naloge posameznih skupin in se zavzemati, da bo na teh nastopih posredovan gledalcem kvalitetni program; — upravni odbor društva Svobode mora nuditi vso pomoč folklorni skupini, da bo kar najhitreje premostila začetne težave delovanja v društvu; — vsi člani društva pa bodo morali nuditi pomoč dramski skupini pri realizaciji njenega programa; V sezoni 1974/75 se je zbor povečal na 60 članov. V tem času je zbor naštudiral 9 odlomkov znanih in priljubljenih klasičnih oper, U narodnih in tujih pesmi ter 7 partizanskih pesmi. Za osvojitev tega programa je imel zbor 96 rednih in 5 izrednih vaj, ter 20 nastopov. Velika zahvala gre neumornemu ter visoko strokovnemu in uspešnemu dirigentu prof. Tomažu Habetu, saj se je moral spoprijeti s pevci-ama-terji, predsedniku društva, kakor tudi vsem članom zbora. Poročilo dramske sekcije je podal Jože Gogala. V sezoni 1973/74 je dramska sekcija uprizorila Veroniko Deseniško in Z vrati treskajo, v sezoni 1974/75 pa pripravlja Zvezde so večne. Z Veroniko Deseniško smo imeli 2 predstavi v mengeškem letnem gledališču, eno Oktet Tosame na reviji pevskih zborov v Radomljah — dramska skupina ima na programu poleg dela Mateja Bora Zvezde so večne, še ponovno uprizoritev zgodovinskega dela Pod svobodnim soncem v počastitev 30-letnice osvoboditve; — stalna naloga UO je, da z vsemi društvi v KS Mengeš išče tesnejše sodelovanje. Ob koncu se je predsednik zahvalil predvsem članom pevskega zbora, ki prihajajo na vaje in nastope iz oddaljenih krajev, kakor tudi ostalim članom, novemu vodstvu pa zaželel še veliko uspehov. Poročilo Mešanega . pevskega zbora je podal Štefan Borin. Zbor je bil ustanovljen na pobudo predsednika in tajnika Svobode Mengeš, 1. decembra 1972. Ob svojem nastopu je imel 38 članov. Krstni nastop je imel na Prešernovi proslavi, 8. februarja 1973. V letu 1973 je imel sledeče nastope: nastop ob 40-letnici Tovarne Trak Mengeš, na reviji pevskih zborov v Mengšu, na proslavi Dneva mladosti na Gobavici, nastop ob Dnevu republike v Mengšu, ter skupno s Simfoničnim orkestrom Domžale - Kamnik novoletna koncerta v Kamniku in Domžalah in v januarju 1974 v Mengšu. V sezoni 1973/74 se je zbor povečal na 54 članov. V letu 1974 je zbor nastopil na reviji pevskih zborov v Domžalah, na prireditvi ob Dnevu žena, na komemoraciji ob 30-letnici streljanja talcev v Mengšu, na reviji pevskih zborov Ljubljana Šiška v Utiku, na koncertu s pevskim zborom Radomlje v Radomljah, na slavnostnem koncertu ob 90-letnici Mengeške godbe, ob otvoritvi razstave domžalskih likovnikov v Mengšu, sodelovali smo na večeru planinstva in proslavi ob Dnevu republike v Mengšu, skupaj s Simfoničnim orkestrom pa na novoletnih koncertih v Kamniku, Domžalah in Mengšu in na novoletnem koncertu v Izoli in Piranu v januarju 1975. predstavo v Kulturnem domu Mengeš, gostovali smo pa v Horjulu in Skocjanu. Z Vrati treskajo smo imeli dve predstavi v Kulturnem domu Mengeš. Igro smo nameravali ponoviti in gostovati, kar je pa odpadlo zaradi bolezni glavnih igralcev. Pripravili smo pet recitalov: za 1. maj, za Dan republike 1973 in 1974, ob 30-letnici streljanja talcev in 90-letnici Mengeške godbe. Manjka nam igralcev. Starejši so prenehali, mlajši pa ne kažejo zadostnega zanimanja. Važna naloga bo pridobiti mladino in ponovno zainteresirati starejše igralce. Zahvala gre režiserju obeh iger. Vzgojiti bo potrebno lastno umetniško vodstvo. • Poročilo harmonikarskega orkestra je podal Janez Korenčan. V letu 1974 smo imeli več nastopov kot v letu 1973, saj smo igrali na 10 prireditvah: za Dan žena, na Gobavici na proslavi 01', v Tovarni Lek Mengeš, na Avto rallvju, na dekliščini v Mengšu, za Dan mladosti na Gobavici in za Dan mladosti v domžalski hali, na 4. planinskem taboru na Gobavici, na planinskem večeru v Mengšu in za Dan republike v Mengšu. Večinoma smo igrali narodne in partizanske pesmi. Vseskozi nas uspešno vodi tov. Pavel Kosec, za kar mu gre zahvala v imenu celotnega orkestra, za nesebično pomoč pa iskrena zahvala tudi predsedniku društva ter tov. Jožetu Kunstlju. Poročilo folklorne skupine je podal Bojan Mlakar. Folklorna skupina, ki je do sedaj delala na Osnovni šoli Mengeš, je pričela z delom pred 3. leti. Pobudo za to smo dobili ob prebiranju knjige Marije Jagodic: Narodopisna podoba Mengša in okolice, kjer opisuje tudi pesmi in plese na tem območju. Nastopili smo v Kranju na shodu folklornih skupin, kjer nam je dala nekaj napotkov Tončka Maroltova. Nabavili smo nekaj ženskih in moških narodnih noš. Z gorenjskimi in belokranjskimi plesi smo nastopili v Mengšu, Trzinu in na reviji v Velenju, na dekliščini v Mengšu, ob Dnevu narodnih noš v Kamniku in na reviji v Lendavi. V skupini deluje 7 parov. Zahvaliti se moram predvsem Pepci Blejc, ki nas tako rada spremlja na harmoniki, za kar ne zahteva nikakega plačila. Ker je Bojan sin vodje skupine Štefke Mlakar, se ni posebej zahvalil njej za uspešno delo, zato bom to storil jaz in se ji v imenu društva iskreno zahvalim za njeno dolgoletno in nesebično delo. Blagajniško poročilo je podala Ivanka Blejc, poročilo nadzornega odbora pa Lina Sitar. Občni zbor so pozdravili in novemu odboru želeli uspehov pri nadaljnjem delu: Tone Ravnikar v imenu Občinskega sveta ZKPO Domžale, Tone Blejc v imenu KS Mengeš, Ivan Tomšič v imenu ZB Mengeš, Janez Ulčar v imenu 10 KS Domžale, Peter Gubane v imenu Mestne konference ZK Mengeš, Ivko Ručigaj v imenu Društva Franc Kotar Trzin, Jože Žargi v imenu GD Mengeš, Tone Sitar v imenu TVD Partizan Mengeš, Peter Lavrič v imenu PD Mengeš, tov. Kovačič v imenu Prešernovega gledališča Kranj in Štefka Mlakar v imenu Osnovne šole Mengeš. Predsednik društva Slavko Pišek je izrazil željo AMD Mengeš, da bi društvo sodelovalo v delovni akciji „Mengšani za Kozjansko". V programu naj bi po delovni akciji izvedli kulturni program na Kozjanskem, s čimer so se navzoči na občnem zboru strinjali. V društvo je bila tudi soglasno sprejeta folklorna skupina. Predsednik društva je razdelil priznanja za uspešno vodenje sekcij in dolgoletno delo pri društvu: Štefki Mlakar, Pavlu Koscu in Tomažu Habetu. Za dolgoletno, plodno delo pri društvu pa: Justini Koželj, Ivanki Blejc, Dani Blajc, Jožetu Gogala in Janezu Naratu. V nov upravni odbor so bili izvoljeni: Pišek Slavko - za predsednika, Gogala Jože — za podpredsednika, Koželj Justina - za tajnika, Simčič Marija - za blagajnika, Kunstelj Jože - za gospodarja, za člane pa: Mlakar Štefka, Žun Minka, Komatar Joži, Narat Janez, Borin Štefan, Železnikar Vinko, Veider Franci ml., Korenčan Janez. V nadzorni odbor pa: Veider Franc - za predsednika, za člana pa Sitar Lina in Blejc Franc. Novemu odboru želimo pri bodočem delu še veliko uspehov. Ravnikar Tone VEČER NASE PESMI 11. aprila pa je bil drugi del revije v Radomljah, kjer je mimo domačega Moškega pevskega zbora Gasilskega društva nastopilo še pet zborov. Nastopil pa je kot gost tudi Moški pevski zbor združenja ZB ,,Karol Pahor" iz Šiške-Ljubljana. Prvi del letošnje revije je bil že v nedeljo, 6. aprila v Moravčah. Obe prireditvi sta zelo lep uvod v letošnja občinska praznovanja 30-letnice osvoboditve. reviji in jim je za prvi tako kvaliteten nastop skupaj s pevovodjem dati vse priznanje. Letošnji debitant na reviji je bil tudi „Stobljnski oktet", ki je s svojim kvalitetnim „krstnim" nastopom prijetno presenetil pod vodstvom Ernesta Kvartiča. Ostali nastopajoči naši zbori so že stari znanci z raznih proslav in pevskih nastopov zadnjih let v naši občini in drugje. SVOBODE v PESM Hib Novo ustanovljeni Stobljanski oktet, kije letos prvič nastopil na reviji pevskih zborov Prireditev v Radomljah je bila prijetno doživetje za vse ljubitelje naše slovenske pesmi. Nastop vseh zborov je bil dokaj dobro pripravljen. Vsi zbori so peli lepo ubrano in kvalitetno. Dekliški pevski zbor ZKPO Domžale je letos prvič nastopil na Nadpoprečen v kvaliteti je bil prav'gotovo nastop gostov iz Ljubljane. Dovršeno so zapeli pod vodstvom dr. Pergarja vse tri pesmi. Njihovo izvajanje M. Rijavca ,,Ka-linke" in P. Kernjaka „Mojcej" si velja posebej ohraniti v spominu. (Nadaljevanje na 17. strani) ■ Moški pevski zbor „KarolPahor" iz Ljubljane na reviji pevskih zborov , v Radomljah (Nadaljevanje s 16. strani) Edinstven prizor prireditve je bil vsekakor nastop mešanega pevskega zbora Svobode Mengeš, ki šteje preko 60 članov. To je številčno daleč najmočnejši pevski zbor v občini in gotovo eden največjih v Sloveniji. Zbor z vsakim nastopom pridobiva na kvaliteti pod vodstvom prizadevnega profesorja Tomaža Habeta. Zbor je> zelo solidno zapel svoje pesmi. ,.Vrh" večera je bilo prav gotovo njihovo izvajanje J. Gallusa „Meroes". Ta prireditev dokazuje „renesanso" zborovskega petja pri nas. Razveseljivo je, da imamo prav v naši občini poleg živahne dramske in glasbene dejavnosti toliko privržencev petja, ki je najlepše posredovanje kulture ljudstvu. Pravo kulturno bogastvo naše občine so naši tako številni in kvalitetni pevski zbori. Nedvomno je zasluga za tako živahno pevsko dejavnost pri nas posameznih pobudnikov te kulturne dejavnosti in vseh občanov, ki sodelujejo v pevskih zborih. Vsi si prizadevajmo da tega „bogastva" ne zapravimo, ampak ga še množimo. Ohranimo to drago „izročilo" naših prednikov, ki jim je pesem pomagala premagati vse napore za svoj obstoj od najdav-nejših dni, preko mračnih let zadnje vojne in težkih dni obnove in izgradnje porušene domovine. Naj naša slovenska pesem spremlja tudi naš mladi rod pri delu za gospodarski in kulturni napredek naše narodne skupnosti. Vsem, ki ste nam dali ,,tako lep' večer naše pesmi" najlepša hvala! Še si želimo takih prireditev, saj je bil to res večer, ki kar pomlai'„ razvedri in osveži. Tisti, ki te prireditve niso obiskali, so resnično zamudili nekaj izredno lepega' Jože Kunstelj Studenca in Zaloga pod vodstvom režiserja Viktorja Satenška iz Lukovice naštudirali veselo igro v Ljubljano jo dajmo. Uprizorili so jo pod okriljem Gasilskega društva Studenec, pod Šinkovčevem kozolcem. V ilustracijo kolikšno je bilo navdušenje naj povem še to, da so ves prostor zatemnili, da je predstava potekala kot v dvorani. Uspeli so. Potem skoraj ni minila nobena sezona brez dramske uprizoritve. Igralci so se seveda menjali, starejši so odhajali, prišli so pa novi — mladi, da je društvo lahko dočakalo svoj srebrni jubilej. Ob tej priliki se je društvo spomnilo starejših igralcev in jih povabilo na jubilejno predstavo. Zveza kul-turnoprosvetnih organizacij občine Domžale je nekatere posebej zaslužne za nastanek in obstoj društva nagradila s plaketami, društvo pa jim je podarilo spominska darila. To prisrčno srečanje bo ostalo v spominu starejšim in mlajšim igralcem. Z domačo dramo Bratova kri pa se je društvo oddolžilo spominu mladinca Staneta Kovača, ki so ga Nemci pred 30. leti prav na tem kraju, kjer je sedaj letno gledališče, mučili in sežgali. Tu so dramo trikrat uprizorili, enkrat pa pod Šumberkom pri Domžalah. Poprečno je bilo na vsaki predstavi po 1000 gledalcev. Takega uspeha društvo do sedaj še ni zabeležilo. Društvo deluje vsa leta v izredno težkih okoliščinah, saj nima nobene dvorane. Igralci imajo vaje v Gasilskem domu, igrajo pa v improviziranem letnem gledališču na Studencu ali pa gostujejo na okoliških odrih po Gorenjski. Povsod so vedno toplo sprejeti. PROSVETNO DRUŠTVO MIRAN JARC SKOCJAN Igralki Joži in Ani Capuder ter režiser Lojze Stražar ob 25-letnici Prosvetnega društva „Miran Jare" v Škocjanu V petek zvečer, 21. marca so se v gasilskem domu na Studencu člani Prosvetnega društva Miran Jarc Škocjan zbrali na redni občni zbor in pregledali delo, ki so ga opravili v preteklem obdobju. Društvo goji predvsem dramsko dejavnost in to zvrst duhovne kulture uspešno posreduje občinstvu. Lani je društvo praznovalo 25-letnjco delovanja. Poleti 1949 so mladinci iz Krtine, Škocjana, Zato razumemo njihove želje, ki so jih na občnem zboru spet ponovili, da bi radi imeli primerne prostore za svojo dejavnost. Na letošnjo sezono se pripravljajo z veseloigro V Ljubljano jo dajmo. Do tedaj nameravajo urediti gledališče na prostem. Pri tem računajo tudi na pomoč domačinov in drugih. Zlasti pa pričakujejo, da jim bo Agrokombinat Emona brezplačno odstopu potrebno zemljišče, ki ga je dobil kot splošno ljudsko premoženje. Društvo bo skupaj s krtinsko šolo in drugimi organizacijami pripravilo program proslave v kraju ob 30-letnici osvoboditve. Na občnem zboru so sklenili, da bodo skušali dejavnost še razširiti, ustanovili bodo nekatere nove sekcije. Pohvaliti je treba sodelovanje društva s krajevnimi družbenopo-htičnimi organizacijami, KS, SZDL, ZB, RK, gasilskim društvom. Priznanje za uspešno dosedanje delo društva so izrekli predsednik KS Janez Jeretina, predsednik ZB Viktor Rems in drugi. V imenu Kulturne skupnosti Domžale in Zveze kulturnoprosvetnih organizacij občine Domžale pa je mladim in navdušenim članom prosvetnega društva zaželel tudi v bodoče tako bogato prosvetno dejavnost - Franc Capuder. Občnega zbora se je udeležilo blizu 50 članov, med njimi je bilo precej novih, saj jih je letos pristopilo okrog 20. Ob jubileju želimo, da bi bilo društvo tudi naprej tako delavno in da bi čimprej prišlo do prepotreb-nih prostorov za dramsko in drugo dejavnost. LUKOVISKI GLEDALISČNIKI VSE BOLjSl Igralska skupina, ki deluje pri KUD „Janko Kersnik" Lukovica, je za sezono 1974/75 pripravila pod vodstvom režiserja Mihe Andrejka ljudsko igro „PRISEGA OPOLNOČI". Nastopali so sami mladi igralci, ki so združeni v tej dramski sekciji: Urbanija Niko, drejka M. Masker je bil Franc Capuder, šepetalka Ivanka Capuder. Gledališka skupina je gostovala kar 11-krat in to: v Moravčah, Zalogu pri Cerkljah, I a/ah v Tuhinju, Motniku, Ihanu, Beri-čevem, Dolskem, Blagovici, Izlakah in dvakrat doma v Lukovici. H v Prizor iz uprizoritve PRISEGE OPOLNOČI Kokalj N., Grošelj M. Cerar V., Vrankar J. Pestator L, Birk V., Dolinšek S., Vesel M., Avbelj M., Avbelj R., Capuder N., Capuder L., Gostič T., Capuder J. in An- Dogajanja na odru so poživljali glasbeni vložki, vendar bi bih še bolj učinkoviti, če bi bih posneti. (Nadaljevanje na 18. strani) Privlačila pa je originalna ciganska glasba. Priprave so trajale več kot 2 meseca. Mladi igralci imajo za seboj že nekaj let izkušenj in je njihov napredek že tudi opazen. Potrebno je pohvaliti njihovo izredno voljo, saj so z dejanjem dokazali raznim dvomljivcem o sodobni mladini, da je le-ta še pripravljena resno delati, žrtvovati svoj prosti čas tudi za kulturo. Predstava je. v vseh krajih dobro uspela, saj so bile dvorane povsod polne, kar se pri amaterskih gledaliških skupinah ne dogaja vedno. Preprosto ljudstvo že po tradiciji zahteva stare igre, ker modernih ne razume in jih zaradi tega tudi ne obiskuje. Naša dramatika se je v zadnjih desetletjih tako hitro razvijala, da preprosto ljudstvo ni moglo slediti temu razvoju, zato na podeželskih odrih v veliki večini moderni poizkusi niso zaželjeni. Čeprav je namen gledališča obdelati tudi aktualne probleme, vendar je treba ohraniti zgodovinsko izročilo preteklosti tudi ljudem v sodobnih razmerah. Pa še nekaj misli o kulturni politiki. Režiserji ali vodje igralskih skupin so prepuščeni sami sebi. Nujno je, da bi se dogovarjali med seboj in drugimi kulturniki v občini, še posebej sedaj, ko obstoje samoupravne interesne skupnosti. Določiti je potrebno jasno zavest o kulturi, ki nam je potrebna. Ustvari naj se tako stanje, da bodo delavci in kmetje zanesljivo vedeli, kaj je kultura in kaj je umetnost, kaj je kič, šund in ostala ropotija. To je temeljni, pogoj vsega nadaljnjega dela. Dosledno naj bi vztrajali pri takšni kulturni opredelitvi, ki bi bila .usmerjena v izkoreninjene preživele tradicionalne zavesti in uveljavljanje socialističnih vrednosti, ki pa slone tudi na tradicionalnih vrednotah. ,„, . Viktor Jemec OB USPEHIH FOTO-KINO KLUBA MAVRICA Več ali manj nam je delovanje foto-kino kluba MAVRICA, ki ima že peto leto sedež v Radomljah, znano. Da pa osvežimo spomin, naj ponovim nekatere značilnosti njegovega obstoja. Ravno organizacija republiškega festivala amaterskega filma, ki je bil za Praznik republike v Radomljah, je bila povezana s peto obletnico aktivnega delovanja. Pri snemanju detajlov se je potrebno včasih močno potruditi V klub je včlanjenih okrog šestdeset članov, od katerih jih je približno tretjina aktivnih. Delovanje se omejuje na tri sekcije: sekcija umetniške fotografije, foto-kino-kronika, ki zajema kroniko naše občine ter sekcija umetniškega amaterskega filma. Slednja je najmočnejša; njeni člani so vsak teden prisotni debatnim večerom, kjer se izobražujejo ob študiju strokovne literature. Sami tudi pišejo scenarije, snemajo kratke igrane filme in pa dokumentarce.1 Foto-kino klub MAVRICA je sodeloval že na številnih tekmovanjih v smislu filma oziroma foto grafije. Pred kratkim se je udeležil tudi 3. festivala amaterskega dokumentarnega filma v Mariboru, kjer je s svojimi tremi filmtf s katerimi je sodeloval na festivalu, v močni konkurenci dosegel zelo viden uspeh. Vsi trije filmi so bili namreč sprejeti na predvajanje, eden med njimi je bil nagrajen, dva pa pohvaljena oziroma sta prejela diplome. Omenim naj, da so na festivalu sodelovali z odličnimi amaterskimi filmi priznani jugoslovanski klubi, kot na primer: KK 8 Beograd, Kino klub Skopje, kino klub „Gorenje" Velenje, KK Zagreb a. g. Studio, Kino klub iz Novega Sada, Minifilm Ljubljana, itd. Vsekakor je največji uspeh FKK MAVRICA na tem festivalu film Petra Rojca ,,Bosi koraki jutra". Avtor je zanj prejel zlato medaljo za kamero ter tretjo nagrado -bronasto medaljo za sam film. Ob tej priložnosti sem se pogovarjala z avtorjem filma, Petrom Rojcem, ki je sicer član delovnega kolektiva LEK Mengeš. DIPLOMA # .._____..... ■,. ., ^ -v...... -+■-/-■, i! 1 DOKUMt NIAK Priznanje, ki ga je prejel Peter za svoj film Vprašanje: Peter, ko smo že pri nagradah, ne bi bilo odveč, če mi poveš kratko vsebino filma „Rosi koraki jutra"? Odgovor: Scenarij sem napisal na osnovi pesmi Svetlane Makarovič. Film prikazuje jutranje občutke mladega dekleta, ki opazuje rože z rosnimi kapljicami — prebujajoče jutro. Idilo prekine kosec, ki pokosi rosne rastline. Film spremlja otožna, mračna pesem moškega zbora, obenem pa poslušamo recitacijo Svetlanine pesmi. Film sem posnel v colorju s kamero Bolex v super 8 tehniki. Veliko sem prebiral in ugajala mi je otožna pesem Makarovičeve. Zamislil sem si scenarij in pristopil k delu. Omenil sem že, da sem moral cel teden snemati zelo zgodaj zjutraj sredi poletja. Plaziti sem se moral po kolenih, da so prišle do izraza rosne kapljice na rožah. Vprašanje: No, uspeh seveda ni izostal, ker pa si dobil največje priznanje -zlato medaljo za kamero, bo bralce gotovo zanimalo nekaj v zvezi s tem. Odgovor: Pri snemanju kinokronike, to je pri filmskem dokumentiranju raznih dogodkov na območju naše občine, sem si nabral precej izkušenj pri rokovanju s kamero. Seveda pa moramo ločiti ta slog snemanja od sloga snemanja umetniškega filma Slednji terja več iskanja novih izrazov. Pred tem pa je koristno imeti izdelan zelo natančen scenarij, medtem ko pri dokumentiranju scenarij nastaja takorekoč na licu mesta. Po samem snemanju pa nas filmarje čaka še ogromno ustvarjalnega dela: montaža in ozvočenje. Omenim naj, da nam zvok pri našem klubu dela še precej preglavic zaradi neprimerne in skromne tehnike, toda upam, da se bo sčasoma tudi to uredilo. Peter je posnel že več kratkih filmov, v glavnem burlesk. Na omenjenem festivalu je sodeloval še s filmom „Jesenski cvet", za katerega je prejel pohvalo. Že po obeh omenjenih filmih lahko sklepamo, da ima Peter veliko ljubezen do narave, saj je glavni igralec njegovih filmov, če lahko tako rečem, prav narava. No, Peter je po poklicu vrtnar, v prostem času pa zelo rad hodi v hribe. Že od samega začetka, oziroma od ustanovitve kluba Mavrica, je tov. Janez Kosmač njegov predsednik. Tudi on je s svojim filmom „Rušenje od zgoraj navzdol" sodeloval na festivalu v Mariboru in za svoj film prejel pohvalo oziroma diplomo. Vprašanje: Tovariš Kosmač, pustiva zdaj mariborski festival in nagrade ter poglejva, kaj menite o položaju kluba MA VRICA in pa tudi o položaju amaterskega filma nasploh? Odgovor: Spričo prizadevanj in zadnje čase tudi vidnih uspehov, bi naša dejavnost in pa klub sam kot tak zaslužil večjo pozornost predvsem kulturno-prosvetnih dejavnikov. Mislim, da zaslužimo več moralne pa tudi materialne pomoči. Naša dejavnost je namreč nujno povezana z znatnimi materialnimi stroški, predvsem zaradi hitro se razvijajoče tehnike in razmeroma dragega materiala. Da bo stvar bolj jasna, naj navedem, da stane minuta ozvočenega amaterskega filma danes že približno šestdeset novih dinarjev. Brez ustrezne tehnike, njenega vzdrževanja, popravil ter filmskega in fotomateriala pa naše dejavnosti ni. Trenutno nam najbolj manjka ustrezen prostor in sredstva za opremo primernega (amaterskega) tonskega studia. Kar zadeva amaterski rok*-, pa se pridružujem mnenju naših znanih pisateljev Potrča in Ingoliča; slednji pravi, da „je v duhu splošnega napredka, da mladi iščejo novih oblik, novih izraznih možnosti amaterskega ustvarjanja, da ne ostajajo le pri pevskih zborih in igralskih družinah. Film je tako sodobno izrazno sredstvo, itd ... " (Revija STOP, 1. 3. 1975). Ob-vsem, kar smo v tem kratkem intervjuju izvedeli od obeh sogovornikov, bi se bilo potrebno zamisliti. Obema sogovornikoma se zar hvaljujem za pogovor in jima želim še veliko uspehov pri njunem delu — slednje vsekakor velja tudi za Foto-kino klub MAVRICA. IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Črne gradnje v KS Prevoje Delavci in občani KS Prevoje so s svojo zavzetostjo rešili že mnogo problemov: zgradili in popravili mostove, zgradili avtobusno postajo, napeljali zdravo pitno vodo, uredili javno razsvetljavo, zgradili dva transformatorja, tako da sedaj gospodinjstva, ki so bolj na koncu električnega voda, niso v poltemi kot so bila prej in opravili še več drugih drobnih del, kot je notranja ureditev kulturnega doma in ureditev okolja, stalna skrb za popravilo cest itd. Tudi za bodoče imajo še veliko načrtov, najprej ureditev kulturnega doma od zunaj, kije sedaj, če ga pogledamo od zunaj, prej podoben kakšnemu hlevu, kot pa kulturnemu domu, drugi problem je asfaltiranje cest, o čemer se že pogovarjajo kot za kulturni dom, da bodo občani prispevali s samoprispevki in udarnišldm delom. Tretji problem je ureditev okolja, kanalizacija, da ne bodo odpadne vode odtekale kar v obcestne jarke in določitev odlagališč za odpadke, ki so sedaj na različnih primernih ali neprimernih krajih v različnih jarkih,, iz katerih pa jih ob deževju narasle vode raznašajo vse povsod po njivah, travnikih, nekaj pa Radomlja odnese v Bistrico, Bistrica pa v Savo. Vzrok, daje po vsakem malo močnejšem deževju pri vaseh Imovica, Vrba in Šentvid takoj stotine hektarov travnikov in njiv pod vodo, je v strugi Radomlje, ki je nujno potrebna regulacija. Zato obstaja že zelo star neuresničen program pod nazivom regulacija Rače in Radomlje, ki je znan ,,republiški vodni skupnosti" in občinskim organom. Posledica lega zadnjega problema je tudi s polivinil vrečkami okrašeno vejevje vdolž struge Save. Občani so pripravljeni prijeti za delo in tu po svojih močeh še kaj prispevati, čeprav že prispevajo za šolstvo, za ceste in druge manjše stvari, za katere se sami odločajo hi tudi realizirajo. Vprašanja, kot so asfaltiranje cest, kanalizacije in preprečitev nadaljnjega onesnaževanja okolice, pa ne morejo sami mediti, ker je potrebno širše družbeno sodelovanje. Mislim, da nismo edina KS, ki že od ustavnih amandmajev, še posebno pa od sprejetja ustave, pričakujemo, da se bo v pogledu združevanja sredstev za reševanje problemov KS oziroma zadovoljevanje njihovih interesov nekaj spremenilo (glej 72., 73. in 74. člen ustave SR Slovenije). Iz omenjenih členov ustave SR Slovenije, ki predstavljajo poglavja o KS, se da ugotoviti, da je ustavna preobrazba krajevne skupnosti del celovite družbene aktivnosti, katere smoter, je, da bodo delavci v svojih temeljnih organizacijah združenega dela dejansko in neposredno odločali o pogojih in sa-, dovih svojega dela ter na tej podlagi tudi o celotni družbeni reprodukciji. Treba je torej zagotoviti tak položaj delavca v združenem delu, da bo ob določanju o celovitem dohodku neposredno odločal o zadovoljevanju vseh svojih osebnih in skupnih potreb, torej tudi tistih, ki jih uresničuje v KS. Pri tem imajo nalogo družbenopolitične organizacije, da si prizadevajo krepiti zavest in spoznanje slehernega delavca o tem, da pomeni usposabljanje KS za nove naloge tudi zagotovilo za polno uresničevanje in zadovoljevanje nekaterih njegovih pomembnih življenjskih potreb in interesov v njenem okviru. Vse prej navedene potrebe in še druge so življenjske potrebe občanov. KS Prevoj. Še posebna življenjska potreba nas vseh pa je, da imamo streho nad glavo. Tega pa na Prevojah mnogi ne morejo zagotoviti, ker nam drugi določajo, čeprav je s 73. členom ustave SR Slovenije določeno drugače, se ne ve, kje bi v Prevojah, kdo lahko zgradil oziroma, da v Prevojah nihče ne more zgraditi. To je zapleteno vprašanje. Če gre občan iz Prevoj na Biro 71, ga pošljejo po mapno kopijo in svetujejo, kje po njihovem urbanističnem programu v KS Prevoje lahko zida hišo. Ko gre ta delavec potem na Republiško skupnost za ceste v Ljubljano, tja ga namreč napotijo na Biroju 71, dobi drugi odgovor: „Dragi tovariš, tu ne bo nič, tu je rezervat za hitro cesto." Postavlja se vprašanje. 1, Zakaj se že enkrat ne vskladita programa gradnje hitre ceste in urbanistični program širj. KS Prevoje, to so vasi Prevoje, Šentvid, Doba Imovica in Prevaljc? 2. Zakaj se o vsem tem nič ne vpraša zainteresiranih delavcev in pa organov in organizacij v KS Prevoje? 3. Če je načrt za izgradnjo hitre ceste spremenil urbanistični načrt, ki ne velja več, zakaj se ne spremeni, zakaj se vztraja pri takem načrtu, ki predvideva zgostitev, na primer vasi Prevoje ravno tam, kjer Republiška skupnost za ceste ne dovoli, in na sadovnjakih kmetov, ki jih niso in jih tudi ne bodo pripravljeni prodati, prej vse drugo, njivo travnik, kot tisto, kar ima okoli hiše? ! In zadnje najpomembnejše vprašanje, kdo bo v takem primeru črnograditeljem, ki niso črnogradi-telji zaradi tega, ker radi kršijo predpise, temveč zaradi zgoraj opisanega stanja, so sami delavci, ki bi imeli veliko boljše pogoje ob legalni gradnji, ker bi vsak v svoji delovni organizaciji lahko dobil kredit, povrnil škodo za stroške in trud, ki so ga vložili v črno grajene hiše, ki so v različnih fazah, nekateri že stanujejo v njih, če se zgodi, da bi jih res rušili? Kot smo že ugotovili, 73. člen ustave določa, da o tem odločajo občani v KS. Zakaj tisti, ki pripravljajo, dopolnjujejo in skrbijo za take programe potem pristojnih ne vprašajo za mnenje, in ne vskladijo interesov KS z interesi širših družbenih skupnosti? Kdaj bodo taki in podobni spoznah novo vlogo KS, da se morajo delavci uveljavljati zlasti z dogovori in odločitvami o razvojni usmeritvi organizacij združenega dela, politiki zadovoljevanja kulturnih, socialnih in drugih skupnih potreb, stanovanjski politiki ter politiki družbenega standarda nasploh, o politiki zaposlovanja, urejanja okolja in varstva narave, ter o drugih skupnih vprašanjih, katerih naravni okvir reševanja predstavljajo tudi krajevne skupnosti. Takšno programiranje razvoja krajevne skupnosti ni postavljeno na ustavno podlago. Po novi ustavi programi krajevnih skupnosti morajo rasti iz neposrednih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. Pri njihovem nastajanju in oblikovanju pa imajo pomembno usmerjevalno in povezovalno vlogo družbenopolitične organizacije, SZDL, sindikat in ZSM, ki morajo zagotoviti, da bodo programi celoviti, da bodo vključevali ob skupno opredeljenih nalogah tudi načine njihovega uresničevanja. S POCITNIKARJI V BAZO 20 V mesecu aprilu so imeli člani Počitniške zveze Slovenije svoje tradicionalno srečanje v Kočevskem rogu v Bazi 20. Z učenci Poklicne šole v Domžalah smo se z avtobusom precej zgodaj odpeljali iz Domžal proti Dolenjski. Avtobus ni bil najbolj poln, razpoloženje pa že kar v začetku zelo veselo. Čeprav se nismo poznali, smo se kar dobro razumeli. Le sonce nam je nagajalo. Čeprav je še v Domžalah toplo sijalo, se je kmalu skrilo za oblake in ko smo se pripeljali do Žužemberka, je bilo kar precej mrzlo. Tu smo si hoteli ogledati grad, zelo znan iz NOB, iz boja partizanov z belogardisti pa iz tega ni bilo nič. Grad je bil varno zaprt, zato smo se na hitro okrepčali v bližnjem gostišču in se odpeljali proti znanemu turističnemu kraju Dolenjskim Toplicam, kjer je bilo že veliko avtobusov. Počitnikarji, vseh starosti in velikosti, so veseli prepevali, mi pa smo se sprehodili po turističnem kraju in se tu srečali z delegati občinskih odborov Počitniške zveze. Ti so imeli v Dolenjskih Toplicah svojo skupščino, na kateri so se pogovarjali o stanju v mladinskem turizmu in ugotovili, da imajo pri nas mladi še vse premalo možnosti za cenena letovanja, izlete itd. Posebno veliki problemi se kažejo pri organizaciji letovanj za učence osnovnih in srednjih šol, ki še nimajo lastnih finančnih sredstev. V Dolenjskih Toplicah smo se srečah še z ostalimi udeleženci iz naše občine, to so bili učenci osnovnih šol, ki so se pripeljali z drugim avtobusom. Po hitrem ogledu tega turističnega kraja smo se z avtobusi, ki jih je bilo kar za dolgo nepregledno kolono, odpravili proti Lukovemu domu v Kočevskem rogu. Skozi temne, goste gozdove smo se naposled le pripeljali do doma, kjer je bilo že veliko mladih. Skupine iz vseh koncev Slovenije so se počasi razvrščale v kolono, ki se je napotila proti Bazi 20. Oglasila se je pesem, ki je ob spremljavi harmonik in kitar, zvenela še kar ubrano in že smo bili na prostoru, ki so ga mladi iz Dolenjskih Toplic pripravili za kulturni program. Po pozdravnih govorih je sledil kulturni program, v katerem so sodelovali mladi iz vse Slovenije, med njimi tudi komorni zborček Osnovne šole Josip Broz Tito, ki je zapel nekaj partizanskih pesmi. Med borci, ki so spregovorili o Kočevskem rogu med narodnoosvobodilno borbo, je spregovoril tudi narodni heroj tov. Avbelj Franc-Lojko, ki je obudil spomine na dni, ko se je sam boril v teh temnih, neskončnih gozdovih. Po končanem kulturnem programu je sledilo tovariško srečanje in rajanje, v katerem smo sodelovali vsi. Toda morali smo oditi. Še obilno kosilo, pozdrav in že smo se peljali proti Novemu mestu, kjer je bil zadnji postanek. Sem smo se pripeljali že kot stari znanci, prepevali smo. se pogovarjali in za slovo tudi slikah. Po kratkem ogledu Novega mesta smo se odpeljali proti Ljubljani in Domžalam, kjer smo se poslovili. r NAŠIM BRALCEM PREDSTAVLJAMO VAM DVA IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI VIR TOZD OLJARNA DOBILA NOVO MOTORNO ČRPALKO MARIJA SASSO Decembra je praznovala svoj 50. rojstni dan dolgoletna predsednica Krajevne organizacije RK Vir Marija Sasso. Rodila seje v Dobu, v družini, v kateri je bilo 11 otrok. Oče je moral trdo delati, da je vsaj za silo nasitil številno družino. Vsi so aktivno delali v SOKOLU in se tam navzeli naprednih idej. Leta 1941 se je Gusteljnova družina -tako se je reklo hiši po domače -zavedala svoje naloge. Takoj so začeli delati za OF, posebno otroci so bili iznajdljivi, saj so dve očetovi lovski puški že leta 1942 spravili v Radomeljsko četo. IVAN VRENJAK Rojen je bil 20. decembra 1924 pri Jernejevcu v Kolovcu, kot sin revne kmečke družine, v kateri so bili trije otroci. Oče je umrl, ko je bil Ivan star dve leti. Mati je težko skrbela za družino in zaradi tega je Ivan moral po končani osnovni šoli na Rovih, ostati doma in se ni mogel izučiti nobenega poklica. Vojna vihra jih je doletela pripravljene. Že leta 1941 so Jernejevčevi postali pristaši OF in kmalu prejeli prvoborce in ranjence Radomeljske čete. Borci in aktivisti so imeli pri njih svoj drugi dom vse do, 28. januarja leta 1944., ko so raztrgan- Mici je postala kurirka na območju Doba. Kokošenj in Vrhpolja. skrbela pa je tudi za zbiranje hrane in širjenja partizanske literature. Leta 1943 je postala članica organizacije Mladih Slovencev in kasneje SKOJ-a. Njen brat France je leta 1944 kot borec Šlandrove brigade padel na Viru. Ko je dopolnila 18 let, se je zaposlila pri Kocjančiču, sedanji TOSAMI, kjer je delala vse do leta 1956, ko je zaradi moža, ki je 100 7'- VVI, morala ostati doma in skrbeti za njegovo nego. Vsa povojna leta je Mici aktivno delovala v raznih družbenopolitičnih organizacijah, predvsem kot odbornica AFŽ in RK. V Krajevni organizaciji RK je že več, kot deset let tajnica ali predsednica inje tudi članica Občinskega odbora RK. Poleg tega dela v Krajevni skupnosti, kjer skrbi za socialno varstvo. Za svoje aktivno delo, v organizacijah RK je prejela bronasto, srebrno in zlato značko RK in vrsto priznanj. Vsi občani Krajevne skupnosti ji želijo še mnogo delovnih uspehov in dobro počutje v nadaljnjem življenju. ci požgali Bunčkovo in Jernejev-čevo domačijo. Ivan in njegov brat sta ubežala smrti in našla zavetje v Lukovi bolnici, sestro so na begu ustrelili, mater pa so raztrgane! vrgli v gorečo hišo. Ob napadu na Lukovo bolnico je bil Ivan ujet in odpeljan v koncentracijsko taborišče Mathausen, brat Feliks pa je padel pri obrambi bolnice. Po vrnitvi iz taborišča Ivan ni obnovil požgane domačije, ampak se je naselil na Viru in začel delati kot šofer pri ŽITO in se udejstvo-vati v družbenopolitičnih organizacijah. Aktivno dela v borčevski organizaciji in Krajevni skupnosti na Viru, kjer je v delegaciji in v svetu KS. Vsi borci in občani mu želijo še veliko srečnih dni za volanom in plodnega dela v KS in drugih organizacijah. „ „ F. Zorman TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE Proizvodni program: Damske torbice, potovalne torbe, kovčki, aktovke, mape, pasovi, drobna galanterija, rokavice, izdelki iz reptilij Vrhnje usnje in usnjena podloga Usnjarska pomožna sredstva in sredstva za nego čevljev Danes, 22 let od ustanovitve tedanje gasilske ekipe smo se zbrali, da bi v delovnem vzdušju preizkusili in sprejeli našo doslej največjo pridobitev — novo motorno črpalko. Začetki delovanja naše gasilsko reševalne enote segajo v leto 1953 in nazaj, ko smo s skromnimi tehničnimi sredstvi, toda z veliko voljo in zagnanostjo sprejeli zaupano nalogo - varovanje naše in družbene lastnine pred požarom. Prvotna naloga reševanje, pred in v slučaju požara v naši tovarni, se je v tem času znatno razširila tako, da danes enota s svojo opremo in izvežbanostjo že predstavlja pravo mobilno enoto, ki je sposobna tako v tovarni, kot na zunanjem obmejnem območju posredovati v slučaju požara, naravnih katastrof in drugih nevarnostih. Tudi področje delovanja enote se je razširilo, predvsem preko vodje enote na vzdrževanju požar-no-gasilnih naprav v tovarni, na izobraževanju delavcev o varovanju pred nastankom požara in praktičnem rokovanju s požarno-gasil-nimi aparati in pripomočki. Enota se je v obdobju delovanja srečevala z raznimi težavami, predvsem materialnega značaja - kot pomanjkljivo, zastarelo in nepopolno opremo, vendar je te težave ob skromnosti in prizadevnosti svojih članov uspešno prebrodila. Samoupravni organi so s svojimi sklepi omogočili, da se je enota postopoma v okviru finančnih možnosti, tehnično izpopolnjevala in se tudi usposobila za opravljanje zaupane naloge. Enota je v času delovanja svojo nalogo in dolžnost opravila v redu in lahko ugotovimo, da je upravičila zaupanje, katero so ji z materialnimi spodbudami izkazali samoupravni organi TOZD. Enota je dvakrat uspešno posredovala in sama preprečila razširitev požara in večje materialne škode. Dvakrat je posredovala tudi na zunanjem območju ob povodnji, velikokrat pa je ob zunanjem signalu bila v pripravljenosti za nuđenje eventualne zahtevane pomoči. Enota se je in se še vedno udeležuje skupnega sodelovanja z Občinsko gasilsko zvezo. Tudi tu je dosegla lepe uspehe, kar dokazujejo doseženi rezultati in priznanja. Enaka priznanja dobiva ob strokovnih in inšpekcijskih pregledih stanja požarnega varstva v tovarni. Vsi dosedanji uspehi, predvsem nabava ustreznih modernih in funkcionalnih pripomočkov, so pripomogli, da je enota do današnjega dne v celoti organizacijsko, strokovno in tehnično sposobna opraviti vsako nalogo. Ovira za tehnično brezhibno opremljenost je-ostala v zastareli gasilski črpalki. Delavski svet TOZD je ob upoštevanju dejanskih potreb in zahtev, ki se danes pred gasilsko reše- valno enoto postavljajo, sprejel sklep, da se ustrezna nova gasilska črpalka nabavi. Na osnovi dosedanjega ravnanja z opremo, s katero razpolagamo, lahko z gotovostjo sklepamo, da bo tudi nova gasilna črpalka pravilno vzdrževana in v potrebi uspešno uporabljena. Zorman OBDARITEV STAREJŠIH OBČANK NA OBMOČJU KS TROJANE OB PRAZNIKU ŽENSK V počastitev Dneva žena smo se mladi na Trojanah domenili, da bomo ob pomoči KS obdarili naše najstarejše občanke, to je žene, ki so že dopolnile sedemdeset let. Pripravili smo jim skromna darila, ki so jih člani naše osnovne organizacije ZSMS Trojane razdelili po njihovih domovih. Ob tem so jim izrekli iskrene čestitke ob njihovem prazniku. V večini so se žene tega, čeprav skromnega, darila zelo razveselile, saj smo jim s tem dokazali, da nanje nismo pozabili, čeprav dandanes ljudje pravijo, da današnja mladina starejših ne spoštuje. Menim da bi bilo lepo, če bi se taka akcija ponovila vsako leto. Nada Keršič Priporočamo nakup v naših poslovalnicah »NAPREDEK« Domžale •I 71 BIRO 71 — Domžale Ljubljanska cesta 110 a Priporočamo svoje storitve ŠPORTNI POROČEVALEC SREČANJE Z LJUBOM DOSTALOM, PREDSEDNIKOM TVD MORAVČE ŠPORTNA TEKMOVANJA V POČASTITEV 25-LETNICE „MLINOSTROJA" DOMŽALE Minevala so leta in leta, ko je v Moravčah športno življenje stagniralo oziroma ga skoraj ni bilo, če izvzamemo šolsko športno društvo, ki vsa leta po vojni aktivno dela, trenira, tekmuje. Leta 1972 pa je bilo v Moravčah ustanovljeno TVD PARTIZAN. Med pobudniki in ustanovitelji tega društva je bil tov. Ljubo Dostal, zato sem njemu s tem v zvezi zastavil nekaj vprašanj. Vprašanje: Kaj je bilo osnovno vodilo za ustanovitev PARTIZANA ? Odgovor: V Moravčah je bilo premalo športnega življenja, posamezne, ne dovolj organizirane akcije, pa so bile nujno obsojene na neuspeh. Potrebno je bilo organizacijsko in vsebinsko spraviti stvari na svoje mesto. Skratka, nekaj je bilo treba narediti, saj navsezadnje Moravče le niso tako majhne. Vprašanje: Katere sekcije delujejo v okviru PARTIZANA ? Uspešno se razvija: namizni tenis, šah, košarka in smučarska sekcija. Nogometna sekcija se je razvila v samostojen klub, strelska sekcija se je priključila strelskemu društvu Domžale. Skratka, TVD PARTIZAN je v nekaj letih uspel aktivirati vrsto športnih panog in število aktivnih članov se še vedno iz dneva v dan veča. Vprašanje: Atletike nisi omenil. Alije to znak, da atletike sploh niste gojili? Odgovor: Skoraj bi moral odgovoriti pritrdilno. Načrtno ni atletike nihče gojil. Žalostno in skoraj neverjetno je dejstvo, da v Moravčah nismo našli prostora za atletsko stezo, čeprav bi nekaj potrebnih naprav sami zgradili. Velika ovira je tudi telovadnica, kije v Moravčah ni! Torej discipline, ki bi jih morali najbolj gojiti, so ostale ob strani. Vemo pa, da je atletika osnova za razvoj vseh športnih panog. Vprašanje: Letijo očitki, da je v Moravčah PARTIZANSKI DUM premalo izkoriščen in da ne služi dovolj svojemu namenu in da bi bila vsa telesna kultura lahko v dvorani. Odgovor: Kdor to govori je najbolj milo povedano neinformiran ali pa spletkari. Najprej moram povedati, da dvorana PARTIZANSKEGA DOMA ni najbolj primerna za telovadbo-, ni opremljena s športnim orodjem, niti ni bila v ta namen grajena. Drugo, kar bi rad povedal pa je, da je imel PARTIZAN preko vse zime najeto dvorano in to vsak dan razen sobote in nedelje v popoldanskem času. Dom res ni polno izkoriščen. Će pa upoštevamo, da so v domu igre, občasno tudi kinopredstave in proslave, da imajo tam prostor Ljudska knjižnica, taborniki, Radioklub, družbenopolitične organizacije in PARTIZAN, pa lahko ugotovimo, da je naš PARTIZANSKI DOM dovolj smotrno izkoriščen in da služi svojemu namenu. Vprašanje: Ima vodstvo PARTIZANA v načrtu organizacijo kakšnega večjega tekmovanja? Odgovor: Vsako leto je TVD PARTIZAN organizator majskega turnirja, ki se ga udeležujejo društva iz vse občine. Vprašanje: Katera športna panoga v Moravčah najbolj napreduje? Odgovor: Vsekakor košarka, Moravče so trenutno občinski prvak v košarki, mlada reprezentanca pa je pristala na drugem mestu. Ob tej priliki moram pohvaliti tudi tov. Mirka Jermana iz Moravč, ki je v letu 1974 ubranil naslov svetovnega prvaka v kolesarstvu v razredu gluhonemih. V preteklih letih pa je Mirko napodobnih tekmovanjih dosegel drugo in tretje mesto. , Vprašanje: Kljub temu, da zunaj pritiska vročina, bi rad izvedel besedo ali dve o smučarjih. Odgovor: Smučarska sekcija je bila v pretekli sezoni zelo delavna. Zgradili so 40 metrsko skakalnico na Vrhpolju. Vsa gradbena dela so opravili člani brezplačno. Pohvale vredno pa je dejanje obeh lastnikov zemljišč, ki sta zemljo brezplačno odstopila v ta namen. Sindikalna organizacija je v mesecu marcu in aprilu organi zirala tekmovanja v šahu, streljanju in kegljanju v počastitev 25-letnice ustanovitve podjetja. Tekmovanj se je udeležilo 62 članov kolektiva, kar je zadovoljivo. Manj razveseljiv pa je podatek, da se je od 21 članic tekmovanj udeležila le ena. Podobna tekmovanja bi kazalo v prihodnosti še kdaj ponoviti v večjem številu panog in poskrbeti za večjo množičnost. 5. Keržan Janez 6. Malež Ivan 7. Urbanija Franc 8. Količ Milan 9. Mavsar Andrej 10. Kržan Albert Streljanje: 1. Keržan Niko 2. Krajšek Zdrav ko 3. Postržin Karel 4. Količ Milan krogov 175 169 161 149 Nogometaši Mlinostroja dosegajo v sindikalnih športnih tekmovanjih v naši občini vidne rezultate V nogometu, ki je že leta dolgo šport št. 1 v „Mlinostroju", je teže prirejati interna tekmovanja. Tradicionalno je le srečanje stari - mladi, ki bo tudi letos odigrano v počastitev praznika dela. Pokazalo se je, da je 00 sindikata s takim načinom dela na najboljši poti, da postane rekreacija eno od življenjskih gibal tudi v našem podjetju in da taka tekmovanja sčasoma prerastejo v prave športne igre „Mlinostroja". REZULTATI Kegljanje: 5. Narobe Karel 6. Kržan Albert 7. Šuštar Milan 8. Kotnik Janez 9. Cerar Marjan 10. Kos Ciril 146 141 140 139 136 130 1. Keržan Niko 2. Prusnik Janez 3. Krajšek Zdravko 4. Korelc Anton 5. Kržan Albert 6. Količ Milan 7. Cerar Marjan 8. Flis Franc 9. Narobe Karel 10. Mam Miro Šah: 1. Krajšek Zdravko 2. Šorn Janez 3. Cotman Slavko 4. Pichler Jože kegljev 415 390 390 372 371 369 367 361 358 344 NOVICE IZ TABORNIŠKIH VRST Taborniki odreda „SKALNIH TABOROV" smo v prvih treh mesecih letošnjega leta poleg rednega dela v osnovnih taborniških enotah organizirah in izvedli še nekaj uspešnih akcij. Naj naštejemo samo nekaj največjih: - v februarju in marcu smo v Domžalah izvedli akcijo zbiranja starega papirja, pri kateri so uspešno sodelovali člani kluba in člani čet na OŠ VP in OŠ JBT. Zbrali smo preko 8.000 kg starega papirja. Zbrana sredstva smo namenili za izpopolnitev taborne opreme; - v teku je delovna akcija, v kateri čistimo drevored v Grobljah; - 8. februarja smo izvedli športno tekmovanje tabornikov. V telovadnici OŠ JBT je preko 70 tabornikov in MČ tekmovalo v naslednjih športnih panogah: košarki, namiznem tenisu, med dvema ognjema in premagovanju ovir: v organizaciji ZRVS smo imeli strelske vaje z zračno puško, katerih se je udeležilo 52 naših članov; te dni zaključujemo vodniški tečaj, katerega se je udeleževalo 8 do 10 tabornikov - bodočih vodnikov; 20, aprila bo v Črnučah področno tekmovanje v taborniškem mnogoboju za tabornike, lega tekmovanja se bodo udeležile tudi naše ekipe. Že v februarju smo pričeli s pripravami za to tekmovanje, p Pripravlja se več naših ekip in upamo, da nas bodo tudi uspešno zastopale v signalizaciji, postavljanju šotora, orientaciji, lokostrelstvu in športni igri. Pred nami je drugo četrtletje, v katerem je predvidenih še več akcij, predvsem pa tudi priprave na naši letošnji največji akciji VI. Z LET Zveze tabornikov Jugoslavije in letno taborjenje v Bohinju. , . J Ivo Jarc MARLJIVI MORAVSKI TABORNIKI Kot bi sedeli v areni amfiteatra, so se v polkrog razporedili člani taborniške organizacije. Mednje so se pomešali povabljeni predstavniki javnega in kulturnega življenja Moravč, ki so jih tokrat taborniki povabili v svojo sredo, da bi jim pokazali, kaj delajo in kakšni so njihovi načrti za bodočnost, • si lajša žejo s čajem in kapljicami limonovega soka. To so mladi, privrženci vsega lepega, ki občudujejo lepote narave. Navdušeni so nad čistim okoljem in svežim zrakom, ki napolnjuje Moravsko dolino. Bojan je zaželel dobrodošlico vsem prisotnim ter pozval predstavnike organizacij in društev na sodelovanje in medsebojno pomoč. Oglasila se je tabornica Ljuba, ki je pripovedovala, kako so taborniki organizirani, kako potekajo sestanki in izleti. Besedo je povzel Dore, ki je povedal: Ljudje si še danes predstavljajo, da so edina dejavnost tabornikov izleti in pohodi, čeprav ravno taborniki radi zgrabijo tudi za krampe in lopate, kadar je potrebno. Taborjenja in izleti v naravo navajajo mladega človeka na nove odnose, drugačne kot smo jih vajeni doma in v šoli, drugačne kot so na delovnem mestu. Tuje doma sproščenost, prijateljstvo in tovarištvo, medsebojna pomoč, humanost in odrekanje. Narava je naš drugi dom. Tabornik si zna poiskati tiste dobrine, ki mu jih narava nudi: hrano, kurjavo, vodo pa tudi ležišče, kjer bo varno prenočil. Sklepajo se nova poznanstva in prijateljstva, krepijo se vezi med različnimi narodi, krepi se narodna zavest in patriotizem, da ne govorimo o poznavanju veščin, ki bodo koristile vsem udeležencem v SLO. Bojana je povabila vse osnovnošolce, ČEBELICE in MEDVEDKE, da bi se občasno udeležili skupnih akcij, ker bi le tako uspešno zaživela povezanost s taborniki, ki delajo na šoli. Obljubila je tudi pomoč starejših vrstnikov svojim mlajšim prijateljem. Darko se je odločil, da bo povedal nekaj o taborniških zvezdah. To so priznanja, ki jih -dobi tabornik takrat, ko se seznani in tudi ravna po osnovnih načelih naše družbene stvarnosti, ko si pridobi dovolj znanja s področja družbene, kulturne, tehnične, telcsnokul- Ekipe pionirjev pred začetkom tekmovanja v mali odbojki Vodja tabornikov tov. Novak je bil zadovoljen. Glejte, je dejal, to je naša mladina, ki je pripravljena delati. Zavestno želi izbrisati madež, ki se je oprijel mladih, največkrat zaradi neosnovanih trditev starejših, ki so venomer ponavljali, da mladina vse preveč obiskuje pivnice in zakajene gostilniške prostore. Ne! To je mladina, kije zavestno obrnila hrbet alkoholu, ki turne, taborniške in športne dejavnosti. Tabornici Poldka in Jelka sta presenetili prisotne s poslanico Moravskih tabornikov. Povedali sta: Med vojno ni bilo taborniških sekcij. Takrat so imeli partizani številne naporne pohode. Najmlajši so pomagali pri ilegalnem raz-našanju pošte, hrane in obleke. Zaradi velike želje po svobodi, je marsikateri mlad fant vzel puško in se odpravil v boj proti sovražniku. Tudi dekleta niso bila izvzeta. Pomagale so v partizanskih bolnišnicah. Partizanom so šivale obleke za mrzle zimske dni. Da, veliko mladih ljudi je pripomoglo k osvoboditvi. Mnogi se niso nikoli več vrnili domov. Njihova srca niso občutila omamne sreče v svobodi. Danes, ko ni treba misliti na sovražnika, ko vsako noč zaspimo mimo, brez misli, da nam bodo bombe porušile dom, ko se nam ni treba bati, da bi prav to noč nekje v boju padel za svobodo oče, mož, fant, ne smemo pozabiti na padle! Prav zato smo se taborniki odločili, da bomo ob večjih praznikih obiskali grobove padlih in kraje, znane iz NOB. Skrbeli bomo za spomenike in se spominjali dogodkov izpred tridesetih let. Padle bomo častili s taborniškim programom, cvetjem in svečkami. Želimo, da se nam pri izpolnjevanju te obveze pridružijo borci iz NOB ter vsi dobromisleči občani! Tik pred koncem je simpatični Jožko izzval predstavnike družbenopolitičnih organizacij, da so se izjasnili, kako bodo tabornikom pomagali, saj bo vsaka pomoč, pa čeprav le moralna zelo dobrodošla. Povabljeni so pomoč obljubili ter bili obenem presenečeni nad delovno vnemo in nad tako lepimi ideali, ki jih goji preko trideset članov taborniške organizacije. In za konec . . . Zadonela je harmonika, partizanska pesem je odmevala po dolini, recitacije, hudomušni dovtipi in izvirne smešnice so motile topel in tih pomladni večer. Na sredi sklenjenega kroga pa so plameni lizali skrbno pripravljeno grmado suhih vej in plamen se je divgal vse više in više pod zvezdnato nebo, Taborniški ogenj je zagorel v vsej svoji lepoti. Glas harmonike, petje in ples občudovanja vredne mladine se je tihotapil skozi toplo zvezdnato noč . , . Tone Turšič Ustanovitev plavalnega kluba Domžale Domžale, 17. februarja 1975 -Po dolgem desetletju se je v Domžalah povsem na novo in v čisto novih razmerah formiral plavalni klub. Težnja po plavanju kot organiziranem športu je sicer tlela že dolgo, toda, žal. ni bilo niti objektivniji pogojev, niti ljudi, ki bi vse to. lahko organizirali in i/peljali. S formiranjem TTKS so nastale za vse športne panoge boljše in enakovrednejše možnosti, med drugim tudi za plavanje, ki je bilo predvsem v Domžalah močno zapostavljeno. Največje zasluge za organizacijo Plavalnega kluba Domžale ima nedvomno Jure Podgoršek, ki je začel uresničevati svojo zamisel in jo s skoraj fanatično zagrizenostjo in spočetka z minimalno pomočjo tudi izpeljal. Z delom je začel takoj po vrnitvi iz. JI..A, kjer seje /a plavanje tudi navdušili Po posvetovanju z nekaterimi vodilnimi slovenskimi športnimi funkcionarji je prišel v stik s predsednikom Vaterpolo zveze Slovenije in podpredsednikom VSJ Mate Beči-čem, ki mu je izročil pravilnik VSJ in mu tudi sicer pomagal z nasveti. Kot vedno, je tudi tokrat nastopil velik problem denar. Na ugoden odmev je Podgoršek naletel pri TVD Partizan, ki je financiral izgradnjo golov za vaterpolo in s tem vzbudil zanimanje med mladimi in nekaterimi starejšimi ljubitelji plavanja. Jure ni bil več osamljen, kljub temu pa se število problemov s tem ni zmanjšalo. 8. septembra 1974 je bila v hali KC v Domžalah ustanovna skupščina Plavalnega kluba Domžale, ki združuje plavanje in vaterpolo. Sprejet je bil pravilnik PK Domžale in uradno ime kluba. Za predsednika je bil izvoljen Tomaž Poči-vavšek. pri delu pa mu bosta pomagala vodji: za plavanje Andrej Počivavšek in za vaterpolo Jure Podgoršek. S tem je v okviru PK Domžale nastal tudi Vaterpolo klub Domžale. Sekcija plavanja bo začela delovati letos poleti, ko bo takoj po končanem šolskem letu organizirala plavalno šolo. katero bodo vodili ustrezno izšolani plavalni učitelji, tako da se bodo otroci naučili ne samo .,plavati", temveč pravilno plavati. Se isto poletje se bodo zaceli tudi treningi in pa tekmovanja v plavanju. Vaterpolo klub Domžale deluje že od samega nastanka, čeprav se le s težavo bori in pretnagujc probleme, ki pri tem nastopajo: registracija kluba, plačevanje bazena v Kranju in reševanje prevozov do Kranja in nazaj. Če bi jim vodstvo kranjskega bazena s Petrom Didičem, direktorjem bazena in edinim izšolanim trenerjem vaterpola v Sloveniji, ne šlo tako na roke, bi jim bilo delovanje povsem onemogočeno. Probleme s prevozom rešujejo sami kakor pač vedo in znajo. Želja po uspehu je velika, volje je še več, tako da se poslužujejo med drugim celo avto-štopanja. Tudi stroške za osnovno opremo, kot so' žoge, plavalne kape, plavalna očala, piščalke za sodnike morajo kriti sami. Sami so financirali šolanje na tečaju za sodnike vaterpola, ki je bilo v Kranju 15. novembra 1974, kamor so poslali več kandidatov, tako da so Jure Podgoršek, Bojan Repovž in Marjan Urankar registrirani sodniki podzveznega ranga. Največja težava je plačevanje bazena, saj stane ura treninga v Kranju kar 200 ND. Do februarja so imeli že dvainštirideset treningov po dve do tri ure. Ker denarja niso imeli od kje dobiti, so morali gostovati pri treningih drugih klubov, s čimer pa ni mogoče izpolnjevati programa treninga. Treninge vodi bivši vratar pri VK Kamniku Marjan Juntez, obiskuje pa jih enaindvajset ljudi, s tem, da prihajajo še novi in novi in da je njihovo število čedalje večje in da so tudi problemi s prevozom čedalje večji. V načrtu so še Zimsko prvenstvo SRS, Pokalno prvenstvo SRS, dva turnirja druge slovenske lige in več prijateljskih tekem. Marca bo v Kranju trenerska šola pod vodstvom Petra Didiča, kamor bodo poslali štiri svoje kandidate. Poleti, ko ne bo težav s prevozom in prostori za treniranje, saj bo odprt takrat lepo urejen domžalski bazen, imajo v načrtu tudi delo s pionirji in mlajšimi mladinci. Upajmo, da bo odziv mladih velik in da bo pomoč s strani TTKS in javnosti nasploh še večja, tako da bodo lahko zastavljene si načrte tudi uresničili. ,, V. M. SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA »TERMIT« DOMŽALE EKSPLOATACIJA, PREDELAVA IN OPLEMENITENJE NEKOVIN Karate v Domžalah Člani Karate kluba Domžale, ki se v zadnjem času uspešno udejstvujejo v tem novem športu v Domžalah Karate je že tisočletja stara veščina, ki je imela svoje začetke v Indiji. Od tu se je razširila na Kitajsko, kjer so jo imenovali Kung-Fu. Ko so Japonci zavzeli Okinavvo, so prevzeli nekatere elemente te borilne veščine in jo imenovali Karate, ki je kot ena najefektnejših borilnih veščin zelo razširjena in popularna na svetu. Dandanes obstoja cela vrsta različnih šol karateja, za katere je najbolj značilno to, da so se specializirale le na določen del tehnike, kije obsegal Kung-Fu. Pri nas je takšna šola npr. Shotokan, kjer je največji mojster Takasi Takuhisa - 4. dan (mojstrska stopnja). Precej skupnega s kung-Fu-jem pa ima Budokai, ki vključuje vse veščine karateja, aikida in jiujits-a ter veščine bojevanja z orodji in orožji. Največji mojster teh Budo veščin pri nas je dr. Emin Topič -5. dan (mojstrska stopnja). Karate klub Domžale, ki je bil ustanovljen novembra lani, goji zgoraj naštete Budo veščine. V kratkem času svojega obstoja pa se lahko pohvali s precejšnjimi uspehi. Največji uspeh kluba je prav gotovo sodelovanje v Sloven-sko-hrvatski Budokai ligi, ki vključuje 13 klubov. Pogoj za vstop v to ligo je predvsem vztrajni in požrtvovalni trening članov kluba, ki v ligi nastopajo. To so: Slavko Šorotar, Alojz Kump, Dragan Grbič in Vlado Črnič ter rezerva Martin Osolnik. Po prvih dveh srečanjih se je ekipa Domžal uvrstila na peto mesto, kar je lep uspeh, če upoštevamo, da klub obstoja komaj pol leta. Poglejmo še nekaj drugih rezultatov z Budokai prvenstev: ALOJZ KUMP - 2. mesto v kategoriji rumenih pasov na slovenskem absolutnem prvenstvu po kategorijah pasov. SLAVKO ŠOROTAR - 1. mesto na slovenskem in državnem prvenstvu v sestavi za leto 1974, 2. mesto na slovenskem in državnem prvenstvu v sestavi z orožji za leto 1974, 2. mesto na slovenskem absolutnem prvenstvu v kategoriji rjavih pasov, 5. mesto na memori-alu Artura K. Hisatake. Tudi polaganje izpitov za višje pasove je bilo precej uspešno: Alojz KUMP, je kandidat za plavi pas, zeleni pas nosijo še Dragan GRBIČ, Vlado ČRNIČ in Martin OSOLNIK, rumenega pa Zdenka BERNJAK in Miha VRHOVNIK, imamo še 4 kandidate za rumeni pas ter 10 članov, ki so položili prva dva izpita. Doslej se je za trening Budo veščin v Domžalah odločilo že 94 občanov, redno pa jih trenira okrog 30. Precejšnja pozornost je posvečena tudi najmlajšim, saj imamo samostojno pionirsko šolo. Pobudnik, trener in v večji meri tudi organizator kluba je Slavko ŠOROTAR. Karate je pričel trenirati pred dvema letoma in pol v Kamniku, sedaj je mojstrski kandidat za črni pas — 1. dan. Klub ima zelo obširen program, saj je predvideno sodelovanje na vsakem tekmovanju, v kolikor bodo to omogočala tudi finančna sredstva tako, da se tekmovalcem vsaj delno povrnejo potni stroški. Kljub velikim naporom, da bi bili registrirani in deležni okrilja SITKS že prej, nam je to uspelo šele koncem marca tako, da se ves čas od ustanovitve vzdržujemo sami. Velike zasluge za uspešno delo kluba ima tudi PKUGŠ Domžale oziroma tovariš ravnatelj VELEPEC Janez, za kar se mu ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo. Svoje delo bomo javnosti v tem letu v Domžalah predstavili z eno demonstracijo in dvema tekmovanjema. Karate klub Domžale je telesnokulturna organizacija, ki razvija tako množičnost in vključevanje najmlajših in starejših, kot tudi kvaliteto, zato smo prepričani, da bodo v naših vrstah našli zadovoljstvo še mnogi občani. A. Š. ZADNJA NOVICA ZAČETEK GRADNJE DOMA UPOKOJENCEV V DOMŽALAH V četrtek, dne 15. maja je bila v prostorih BIRO 71 Domžale podpisana pogodba o začetku gradnje Doma upokojencev v Domžalah. Vrednost novega doma, ki je navedena v pogodbi za gradbena, obrtniška in inštalacijska dela, znaša 2 milijardi 200 milijonov SD. Rok izgradnje je 16 mesecev in to pomeni, da bo dom zgrajen do 30.9.1976. leta. Pogodbo so podpisali: — vimenu BIRO 71, projektanta novega doma - direktor ing. Radisav Po po vi ć; — v imenu izvajalca del Gradbenega industrijskega podjetja OBNOVA Ljubljana - glavni direktor tovariš Andrej Plestenjak; — v imenu investitorja predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti - tovariš Ivan Deržič. Ob podpisu je bilo tudi dogovorjeno, da bo vzidava temeljnega kamna za novi dom predvidoma okrog lO.junija, ko bo tudi uradni začetek gradbenih del. O novem domu bomo obširneje pisali v naslednji številki našega glasila. /o ljubljanska banka PODRUŽNICA DOMŽALE V četrtek, 28. maja 1975 ob 16. uri bo v Domžalah pred poslovno stavbo podružnice Ljubljanske banke svečana otvoritev PIONIRSKE HRANILNICE Z vašo prisotnostjo boste dali resnični poudarek pomenu te prireditve za mladi rod iz Domžal in okolice mm Mladinsko varčevanje ima v Ljubljanski banki že dolgoletno tradicijo. Lahko celo trdim, da banka pravzaprav že ves čas obstoja še posebej skrbno spremlja in obravnava prav svoje najmlajše poslovne prijatelje. Razvijanje vseh oblik sodelovanja z mladimi varčevalci je namreč predvsem izrednega vzgojnega pomena, saj predstavlja nemajhen delež pri vsestranskem oblikovanju mladega človeka. Pionirska hranilnica v Domžalah pa bo lahko zajela širše območje, ker je to prva banka za mlade varčevalce v Sloveniji. VAŠE ZAUPANJE - NAŠA DOLŽNOST! VAŠE ZADOVOLJSTVO - NAŠ USPEH ! TURISTIČNA AGENCIJA Poslovalnica Domžale tel. štev.: 72-465 Spoštovani občani! Obveščamo in vabimo Vas, da se poslužite naših uslug! VABIMO VAS, da si v mesecu maju, juniju, juliju, avgustu, septembru in oktobru izberete prostor na soncu za LETNI ODDIH v enem od naših aranžmajev v ISTRI ali DALMACIJI VABIMO VAS na prijetne izlete in popotovanja v mesecu maju in juniju v BUDIMPEŠTO, SAN MARINO, BENETKE, DUNAJ, kneževino LIECHTENSTEIN, MONACO, itd. VABIMO VAS na vse ostale izlete, tudi z NEDELJSKIM VABIMO VAS, da si naročite in rezervirate avtobuse za posebne vožnje (modeme MERCEDESE, DEUTZE in druge) VABIMO VAS, da pri nas naročite in nabavite rezervacije in vozovnice' za vse letalske in železniške linije (domače in mednarodne) VABIMO VAS, da se poslužite naših TAXIJEV (še malo, pa bodo stalno v Domžalah) VABIMO VAS, spoštovani občani, da nas „zasujete" z vprašanji in željami o vseh stvareh, ki obsegajo našo turistično dejavnost! Vabi in pričakuje Vas Vaša TURISTIČNA AGENCIJA VIATOR Domžale, Kolodvorska ulica Na pragu proslav VII. SREČANJE AKTIVISTOV GORENJSKE bo osrednja proslava v naši občini ob 30-letnici zmage nad fašizmom. 22. JUNIJA BODO DOMŽALE sprejele nekdanje borce in aktiviste, ne samo z Gorenjske, ampak tudi ostalih krajev Slovenije, med njimi tudi delegacijo Koroških borcev. Ob 9.30 uri bo pred poslopjem PTTv Domžalah predsednik skupščine občine JERNEJ LENIČ pozdravil vse prisotne. Spomenik BORBE IN DELA - avtorja Toneta Svetine — bo odkril nekdanji sekretar Okrožnega komiteja KPS Kamnik tovariš MARJAN ZUPANČIČ. SVEČANA POVORKA bo šla po Ljubljanski in Kidričevi cesti na slavnostni prostor v Športnem parku. ob 11.00 uri BO OSREDNJA PROŠLA V A. Slavnostni govornik bo tovariš MIH A MARINKO V kulturnem programu bodo sodelovali Glasbena šola, združeni pevski zbori, recitator ji in godbe.