AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, FEBRUARY 15, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. Rusi so zavzeli Rostov Aritl^a bo rekrutirala letos vsak dan do 12,000 novincev v letih 18 do 38 F. D. R. poroča, da je njen sin zdrav Lowell,. Mass.—Mrs. Nora Petro« je dobila v soboto od predsednika Roose-velta naslednje pismo: "Draga Mrs. Petros! Ob času m o j eg a potovanja sem imel priliko videti Va-,šega sina Georga. Mislil sem si, da bi Vas veselilo slišati, da je zdrav in zadovoljen. Službo, Iti jo je vršil tekom mojega obiska, je izvršil brezhibno in dajem Vam v naznanja, da to zelo upoštevam. Vdani Vam—Franklin I). Roosevelt, 1. r." --:-O-—i- AS je zadal fRl?Veitavemu za plačf ^»rVriice 'T-Odsek poslan-vSflfati jjj' . ma nalogo pre-ji'f'ar za vpl'lp0ročati zborni-Bjfav, je ^ževanje vladnih ?>i IZT10 glaso- ^ Vseveii cbo Predsed" ^ L^Vak ' da ne sme v ? či,te! n°bena oseba za-, jjo. na leto več kot 1 Predlo- t 5 10 rePublikan- ^fetov. T« Je do-Shl T'^ se sme de->00 ?d°Ižiti 5210,- N dol? je bila hev, i10 bil.jonov csbo prišei i o- Zavezniki bombardirajo Italijo in Nemčijo Severna Afrika ,14. feb. — Zavezniški avijatičarji so sklatili šest nemških transportnih letal nad Sicilijo, bombardirali Napel'in Crotone, Tunis in Bi-zerte z akcijo na obeh bregovih Sredozemskega morja. Nad Italijo so bili poleteli ameriški bombniki pri belem dnevu. Vsi bombniki so se vrnili nepoškodovani nazaj. V Tuniziji ni posebnih bojev radi neprestanega slabega vremena. V soboto ponoči so angleški bombniki zmetali nad 1,000 bomb na Lorient, ki je glavna nemška baza za podmornice v Franciji. V.nedeljo večer so v Bernu, Švica, naznanjali bombnike, ki so bili ali na potu v severno Italijo, ali pa v južno Nemčijo. -o-- Direktorij SNI) Ram mnenja v državi ! glede premembe časa V državi Ohio je menda danes toliko različnih mnenj glede spremembe časa, kolikor je prebivalcev v Ohio. Nekateri sc za spremembo, drugi so za sedanji čas in tretji so zato, da se spremeni čas šele jeseni. Tudi v mestno hišo v Cleve-landu prihajajo enaka priporočila na župan a Lauscheta, ker ima zbornica pred seboj dva predloga, za in prot£ spremembo .časa.. Pffl&iaec John De Righter bo vložil v državni zbornici predlog, da zbornica premeni svoj odlok ter apelira na guvernerja, da sprejeti predlog za spremembo časa ve-tira. Direktorij SND na St. Clair Ave. je za letos sledeč: Predsednik Janko N. Rogelj, podpredsednik Frank Oglar, tajnik John Tavčar, blagajnik Leo Kushlan; nadzorni in pritožbeni odbor Frank A. Turek, John Centa, Jcsie Zakrajšek, Charles Koman in Anton Zupan; gospodarski in finančni odbor: Krist Stokel, Frank Cesnik, Andrej Tekaue, Louis Zorko, Charles Vertov-šnik; prosvetni odbor: Vatro J. Grill, Joseph Skuk, Erazem Gor-she, Milan Medvešek, Vinko Kle-menčič, George Turek, Anthony J. Tomše. Direktorske aeje so vsak 2. torek v mesecu v sobi poleg muzeja. R» *» S® Naši vojaki Nemška armada je na polnem umiku proti reki Dnjeper v Ukrajini, dočim so Rusi na jugu zavzeli Rostov in Vorošilov-grad. Kot se poroča beže .Nemci tudi od Harkova proti Kijevu ter da tudi izpraznujejo pristanišče Novorossisk. Rusi imajo Harkov že »skoro popolnoma obkoljen. Rostov je bila j u ž h a baza nemške armade, dočim sta bila Vorošilovgrad in Harkov dve najvažnejši točki v nemški liniji. Kaj se je zgodilo z nemško garnizijo v Rostovu, katero cenijo na 250,000 mož, še ni znano. Toda večina se je najbrže umaknila zahodno ob Azov-skem morju, da se izogne obkoljen ju. Pred umikom so Nemci Rostov zažgali. Nemški radio je priznal padec Rostova in Voro-•šilovgrada, toda oznanjevalec je pripomnil, da je nemška armada mesti izpraznila potem, ko je uničila vse važne naprave v obeh mestih. Poročilo iz Moskve zatrjuje, da so Nemci s padcem Rostova in Vorošilovgrada izgubili sko-ro vse, kar so zavzeli z ofenzivo lansko poletje. Vsa nemška linij*. v. južni Rusiji se ruši. Rusi so samo še sedem milj oddaljeni od Harkova, glavnega industrijskega mesta v Ukrajini. To je že četrtič, da je Rostov, ki šteje 500,000 prebivalcev, menjal gospodarja. Prvič so ga Nemci vzeli 21. novembra 1941. En teden pozneje so ga zopet imeli Rusi v rokah. Na 24. julija lanskega leta so ga zopet vzeli Nemci, ko so prodrli globoko v Kavkaz. Zdaj ga imajo zopet v rokah Rusi. Značilno je to, da so Nemci pred umikom iz Rostova požgali mnogo važnih naprav, dočim niso prej tega storili pri nobenem umiku. To znači, da se ne mislijo več vrniti v Rostov. -,--o- zdrave vsem prijateljem in znancem korporal Louis E. Gr-dina in njegova soproga. Prav lepo je zdaj tam doli, pravita. Njegov naslov je: Cpl. Louis E. Grdina, 684 Sig. A. W. Rept. Co., Drew Field, Tampa, Florida. 18 1» ft Mr. in Mrs. Mišic iz 1138 E. 63. St -sta prejela od sina Johna pismo, da je bil-povišan v kor-porala. John služi pri marinih v North Carolini. Čestitamo! Na m M V torek odide v armado Strica Sama Tony Cukajne, sin Mr. in Mrs. Joseph Cukanje, 7511 Cornelia Ave. Njegova mlada soproga pričakuje pa vsak čas novorojenčka. Želimo vsem j skupaj srečo in zdravja. ta S! fc j Jutri odide v armado Strica Sama Tony Zakrajšek, sin Franka in Ane Zakrajšek. To je že drugi sin omenjene družine v armadi. Njegov starejši brat Frank se nahaja sedaj v oficirski šoli v Miami Beach, Fla. Tony pred odhodom prisrčno pozdravlja vse svoje prijatelje in znance, mi pa mu želimo vso srečo in da bi se kmalu povrnil med svoje drage. Danes odide k marinom Frank A. Erbežnik, sin Mr. in Mrs. Frank Erbežnik iz 1256 E. 58. St. želimo mu vso srečo in zdrav povratek. sb m is* Sgt. Wm. F. Tomšič in njegova soproga sta prišla iz Sioux Falls, South Dakota. Prijatelji ju lahko obiščejo na 986 E. 63. St. Na 22. februarja odideta nazaj. p®> p« Sa Na 18. februarja odide v službo Strica Sama George Ule, sin Mr. in Mrs. Andrew Ule iz 10606 Reno Ave. Njegov brat Andrew Jr. služi pri vojaški policiji v Camp Perry. Njegov naslov je: Andrew F. Ule Jr., Co. C 735th M. P. Bn, Camp Perry, Ohio. na fa »a Za en dan je bil na dopustu i pri svojem stricu Petru Adamu, 115814 Holmes Ave. korporal j John Adam. John je šele 4 leta Iv tej deželi, pa se pri vojakih tako odlikuje, da je bil poslan v Detroit v šolo za mehanika. Njegova edinica je 5. oklepna divizija v Camp Cook, Cal. V dveh tednih bo končal šolo, nakar bo dobil nekaj več dopusta. u» m »» Iz Tampa, Fla. pošiljata po- —i--o- Ves candy so pokupili Na elevelandske slaščičarne je bil v soboto tak naval, da so ljudje pokupili ves candy za Valentinovo. Proti večeru že ni bilo več izbire, ampak so morali odjemalci vzeti, kar so pač trgovci še imeli. Na operacijo Mrs. Ana Zalar, 1038 E. 70. St. se je včeraj podala v Huron Rd. bolnišnico, kjer se bo danes podvrgla operaciji. Nahaja se v sobi št. 427. Želimo ji, da bi vse »rečno prestala. Seja Zadruge Nocoj ob 7:30 bo seja direk-torija Zadruge ,jutri večer ob osmih pa bo seja ženskega odseka. Obe seji bosta v glavnem uradu Zadruge. Hitler baje ne podpisuje več ukazov na armado London.—Iz zelo zanesljivih virov se poroča, da vse važne ukaze na armado podpisuje že par" tednov vrhovna komanda in ne več Adolf Hitler: To zna-či, da Hitler ne daje več direktiv armadi. Poročilo z a t r j u j e, da nosi Hitler še vedno šaržo vrhovnega poveljnika in da pridejo ukazi iz "glavnega stana vrhovnega poveljnika,"-toda vse izgleda, da zdaj odločujejo generali in ne več Hitler. Zaupni tajni viri tudi trdijo, da se ni Hitler že en mesec pokazal in da se tudi ni udeležil konference generalnega štaba v Berlinu zadnji teden. To dokazuje, ca so ali dali generali ultimat radi njegovih polomij fe 'teiH* slabega zdravja in pobit fadi porazov na ruski fronti. Stalna obvezna vojaška služba za U. S. A. Washington. — V senatu in poslanski zbornjiei obenem je bil vložen predlog, glasom katerega bi imeli v Zqd. državah obvezno vojaško službo tudi v mirnem času. Vsi mladeniči bi morali služiti v armadi po eno leto in sicer med 18 in 21 leti. Predlog sta vložila senator Gurney in poslanec Wads-worth, ki sta avtorja sedanje obvezne službe. 20,000 Poljakov bodo selili v Mehiko Washington. — Ameriška in mehiška vladi delata na načrtu, da se preseli 20,000 poljskih beguncev iz Perzije v Mehiko. To bi bila ena največjih človekoljubnih potez v tej vojni. PES JE SLEDIL GOSPODARJU V SMRT Pittsburgh, Pa. — Cviljenje psa je privabilo sosede, da so šli v stanovanje Alberta Newcomb. Našli so ga mrtvega na postelji, a poleg je žaloval njegvo zvesti volčjak. Newcomb je že prej izrazil željo, naj psa ustrele, ako bi on umrl. Organizacija za varstvo živali je njegovo željo izpolnila. Knjigo št. 2 bodo dajali v tednu 21. februarja V elevelandskih javnih šolah bodo dajali knjigo št. 2 za racioniranje v tednu 21. februarja. Knjige se bo dobilo vsak dan od 1 popoldne do 9 zvečer in v soboto od 9 dopoldne do 5 popoldne. Tiste popoldneve bodo javne šole zaprte. Sibirska zima Včeraj nas je obiskala prava sibirska zima. Za d a n e s ne obetajo nič boljše. Najbolj mrzlo je bilo sinoči ob devetih, ko je toplomer kazal 1 stopinjo nad ničlo. s Kanadske petorke pridejo v Ameriko Toronto, Kanada,—Na 9. majaj a bodo prišle kanadske petorke Dionne v Superior, Wis., kjer bodo krstile pet ladij, ki bodo spuščene v jezero. Petorke je povabil ameriški državni tajnik. Vsaka od petork bo krstila po eno ladjo. To bo prvič, da bodo prišle slovite petorke v Zed. države. Mladina sme vstopiti v organizacije brez preiskave Ohijska senatna zbornica je soglasno sprejela predlog, da smejo bratske podporne organizacije sprejemati člane v mladinski oddelek .brez zdravniške preiskave. Predlog, ki nosi številko 41, je bil poslan v poslansko zbornico v nadaljno akcijo. Kot nam sporoča senator Wm. M. Boyd ni bilo v senatu nobene opozicije proti predlogu. Pobiranje asesmenta Tajnica dr. sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ bo nocoj od 6 do 7 v stari šoli sv. Vida pobirala asesment. i !z raznih naselbin Chicago. — 26. januarja je v. Grand Havenu, Mich., umrl Jo-J sip Čeh, star čez 80 let. Rojenj je bil v Ljubljani in v Ameriki j se je nahaja čez 40 let. Dolgo j let je bival v Chicagu, kjer je i vodil gostilno v bližini S. Racine J Ave. in Osemnajste ulice. Zapu-j šča ženo, tri sinove in tri hčere, j Pokojnik je bil tast Etbina Kristana. Ely, Minn. — Pred dnevi je. naglo umrla Mary Lube, roj. j Puš, stara 58 let in doma od Kr- J ke na Dolenjskem. V Ameriki! je bila 36 let in tukaj zapušča moža, šest sinov (trije pri vojakih) in hčer, drugo hčer v Hib-bingu in tretjo v Chicagu, prav j tako brata v Chicagu in sestro i v Willardu, Wis. Manistique, Mich. — Dne 13. jan. je tukaj umrl Geo. Štefa-J nec v visoki starosti, menda naj-; starejši človek v tem kraju in doma iz Podloge pri Dragatušu v Beli Krajini. Tukaj je bil 47 let in zapušča sina in druge sorodnike, v Newberryju, Mich., pa 80-letnega brata in v Pittsburgh^ Pa., 90-letno sestro. Butte, Mont. — Dne 20. januarja je tukaj umrl znani gostilničar Anton Terpin, star 64 let, ki zapušča ženo, sina pri vojakih in dve omoženi hčeri. — Dalje je v bolnišnici umrla Mary Mi-helič, stara 56 let, ki zapušča štiri sinove in dve omoženi hčeri. / Pueblo, Colo. — Dne 28. januarja je tukaj umrla Mary Sme-rajec, rojena v Mirni peči pri Novem mestu. Zapušča moža, tri sinove in hčer. — Dne 10. jan. je pa umrl Joe Buščaj, rojen v Kompoljah pri Dobrem polju in zapušča ženo in štiri odrasle otroke. Spring Glen, Utah. — Dne 28. januarja se je pri delu v tukajšnjem premogovniku smrtno ponesrečil Matija Škerl, star 53 1 let in doma iz Knežaka na No-1 tranjskem. Tukaj zapušča ženo in štiri mladoletne otroke, dva brata in sestro. Pre?ernovci se postavijo Društvo France Prešeren št. 17 SDZ je na seji sklenilo, da kupi zopet en vojni bond za $100. Vsa čast! Enovite pravočasno prošnjo za gazolin i 'Vsi o«; ,. . mi 0} "\Kl imate "C" gazolinske karte, morate pred 1. mar-^ifanje'1^ Prošn-i° za gazolin. Pojdite na svoj odbor za ra-lr,0. Aalj mu pišite karte, ter vprašajte za tozadevno ližite Vam jo bodo po pošti. Nato jo izpolnite, ji pri-'°S;t ii» na kateri dokažete, da ste dali pregledati avtna jlor Va Vse skupaj pošljite na svoj odbor za racioniranje. Ta On j' ■* b°.Po liošti poslal novo gazolinsko karto. «Potefa' ^ imate gazlinske karte "B," poglejte, kdaj vam »Viti p, y teku 30 dni, predno vam ista poteče, morate ob- T0 'nj0 za novo karto na isti način, kot zgorej opisano. >kijm, .Pred 1- marcem morajo obnoviti prošnjo za gazolin i,dni DrtJ" "C" karte. Oni pa. ki imajo "B" karte, pa v teku 4oT"0 jim ista P°teče- No- rT emu ni kaj jasno, lahko pokliče naš urad za po-0628 NAJNOVEJŠEVEST! ! IIJU80SLAVUE IZ SLOVENIJE: j Poročali smo že, da je bila | požgana Was Krašna, ki leži 'ob glavni cesti proti Trojanam. Sedaj smo dobili dodatno poro-j čilo, da je dne 7. julija v bližini te vasi bil ubit od partizanov I nemški policist, ko se je peljal j na motorju. Nemci,so nato vas j požgali., vse moške pobili, ženske in otroke pa odselili, j V Globokem pri Kranju so {partizani iztirili vlak. Zato je ' bilo v Kranju pri Koroškem | mostu ustreljenih 55 talcev. * * * I i Zuruch. —.Vesti, ki prihaja-j jo iz zasedenega Balkana in Češkoslovaške govore, da se sabo-jtaža širi in zajema vedno večji i obseg v gerilskem boju in da je zaznamovati vsak dan večje število aretacij in streljanje talcev. V Rogaški Slatini v Sloveniji (štajerska), kjer se zdravi večje število nemških vojakov, so saboterjj popolnoma uničili kopališčne hidro-inštalacije. IZ HRVAŠKE: Tudi na Hrvaškem, posebno v mestih, ljudje na cesti umirajo od gladu. Hranijo se z želodom, lubjem in različnimi odpadki. Nezadostna in neprebavljiva hrana povzroča želodčne bolezni, ki se širijo kakor epidemije. V enem parnem tednu začetkom novenjbra, je baje v Zagrebu umrlo 1,000 oseb radi nezadostne prehrane in zastrupljenja s pokvarjenimi živili. V nekem članku z dne 12. novembra poroča Hrvatski Narod, da so partizani, ki so v teku bojev v Bosni zapustili Jajce, tam požgali do tal železniško postajo in uničili elektrarno, vodovod, Sokolski dom in več drugih poslopij. V gozdove pa so odvedli mnogo vagonov živil, obleke in precej talcev. IZ SRBIJE: - Popotniki, ki so preteklega decembra prispeli iz Jugoslavije v Švico, pripovedujejo, da lakota in bolezni ubijajo na tisoče in tisoče našega naroda. Vse fašistično domače časopisje priznava, da smrtni slučaji presegajo število rojstev. Beograjsko Novo Vreme je za račanski i distrikt v dobi od julija do sep-l tembra našteto 20 odstotkov j več smrtnih slučajev nego roj-j stev. Včasih se pripeti, da kar cele : rodbine umro od lakote. Na tisoče otrok, ki nimajo več domačega ognjišča, ker so jim starši pomrli od gladu in bede, se potepajo in prosjačijo. Novo Vreme trdi, da pride na 6,000 otrok 500 takih, ki nimajo več niti očeta, niti matere, a mno- i go je takih, ki imajo le še po enega svojih staršev. —---- tSo ime,:' Arneriški far-f dohod; v letu 1942 re- >Co' » -šali tr leto« t , department, '^otko d° Pa od 12 Hl^^i-kersebo-P°ljskim pridel- __ SkS-ne dovoli h' in> ^vT?arjem V1,audni Posre-I Htj k' odbor je od-^ari 0'000 uslužbenki zvi-K? ^iffT Pri vele-k i dahy ' Armour, Wilts. 111 m Č vPrašali za 5 s ^jo i glasovom nH- SY"*-—- in j, ^ "8CU r za treninge Christi VaShiwA - % l Uradno se na-1o silod bo moralo letos v nr„,-V3ak dan najmanj ne k 1C6V in da noben :«jeg0v ° koščen, ne glede jfe je odvisne osebe, ra-voj- S 2J: Do«laj je Vlada futov ";, Vala število novih Dot4n •Seii pa ne zdi t0 sive , 0 111 ima namen de- u' Vc °Sišču- 1)0 sil0CNutt' direktor za de-feobi l^^i), da bo ar-"i tednu V uniforme v g28div.SGdem polnih divi-enem mesecu.' Samo letos bo poklicanih pod orožje več fantov, kot je štela vsa ameriška a r m a d a v prvi svetovni vojni. General Hershey, načelnik za obvezno vojaško službo, je izjavil, da bodo morali letos v bojno silo vsi fizično sposobni, razen farmarjev, v starosti me 18 in 38 leti. Tisti, ki imajo važno delo v vojni industriji, bodo ostali, dokler se jih lahko nadomesti z drugimi. Računajo, da bo štela naša bojna sila do konca leta 11,200,000 mož.___ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Vzeli so Nemcem tudi Vorošilovgrad. Nemci beže proti reki Dnjeper. Harkov imajo že skoro popolnoma obkoljen. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER , JAMF« DKBEVBC Editor «117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto »7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po požtd, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _________Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $350 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months 0. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, , $2.00 for 3 months __________________Single copies 3c Entered as second-class matter January 6th. 1809. at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 38 Mon., Feb. 15, 1943 Zadružna naznanila Uro nazaj! Na delniški seji 31. januarja 1943 so bili izvoljeni naslednji direktorji: Anton Malovasieh, Louis Ižanc, Peter Malovasieh, Jack Zakovšek. Mrs. Frances Skubic, Mrs. Ižanec, John Hro-vat in Frances Novak. Na izredni seji so bili izvoljeni naslednji: Anton Bokal, predsednik; John Hrovat, podpredsednik; Joseph A. Sisko-vich, tajnik; John Pezdirtz, blagajnik; Andrew Zupane, predsednik gospodarskega odbora in ostali člani so: Louis Ižanec, Jack Zakovšek ter Anton Malovasieh. V nadzorni odbor pa: Vinko Godina, predsednik; Anton Jankovich in George Panchur, odbornika. Prva redna seja direktorija se vrši v pondeljek 15. februarja ob 7:30 zvečer v uradu Zadruge. Direktorji so proše-ni, da so vsi točno navzoči. Ženski odsek ima svojo sejo v torek 16. februarja v uradu ob 8. uri zvečer. Predsednica, Mrs. Ižanec, pravi, da bo "prav za gvišno" in prosi vse članice, da se zagotovo udeleže. Joseph A. Siskovich, tajnik. -o- Mednarodna čitalnica Dne 5. februarja 1943. se je vršila seja odborov medkulturne čitalnice v prostorih bivše čitalnice na 55. in St. Clair cesti. Medkulturna čitalnica bo odprla svoje prostore za javnost dne 21. februarja ob 4 uri popoldne. Vsakdo je prav vljudno vabljen, da obišče čitalnico in si ogleda zanimivosti, katere bodo razstavili tam različni narodi iz Cle-velanda. Obenem pa slovenski odbor mednarodne čitalnice poziva vso slovensko javnost, da prisostvuje in pomaga učinku tega pomembnega dne s tem, da posodi ali pa daruje čitalnici kako slovensko knjigo, sliko, kako ročno delo ali kaj podobnega. Če ima kdo slučajno kako tako primerno stvar pri rokah, je prav vljudno naprošen, da jo prinese v čitalnico, 55th in St. Clair, to nedeljo. Mrs. Wir., Kennick, predsednica za oglašanje. kov. Zato pa ste prošeni, da čim prej pošljete po pošti ali pa osebno prinesete svoj dar ali prispevek na sledeče naslove: ' Uredništvo tega lista, Mi's. Honey Vegel, 18000 Marcella road; Mrs. Helen Perdan, 933 E. 185 St.; Mrs. Mary Kramer, 747 E. 185 St.; Miss Mary To-mazin, 793 E. 154 St.; Mrs. L. Mandel, 920 E. 140 St.; Miss Jennie Praznik, 9207 Loren Ave. (Newburgh); Mrs. Jean-ette Cahill, 2959 Somerton Road (Cleveland Hts.); The Grdina Shoppe, 6111 St. Clair Ave. Za razvedrilo vojakov Ali kdaj pomislite, kako dolgočasno je, kadar je človek tujec v velikem mestu? Na stotine vojakov in mornarjev pride v Cleveland vsak dan in tukaj je zanje velik problem, kam naj se podajo v prostem času. Ti naši nečaki Strica Sama potrebujejo domače kuhinje in zabave, da se jim krajša čas, ko so tako daleč proč od svojih ljubljenih. V ta namen je dala škofijska oblast St. John's katedrale v Clevelandu na razpolago šolske dvorane, dve kuhinji s kompletno opremo za "Cathedral Canteen." Ti prostori so sedaj na razpolago vsem nečakom Strica Sama v uniformi. Vsak naših ameriških vojakov lahko pride v te prostore in to ne glede na njegovo versko prepričanje, dobi brezplačno hrano in razvedrilo. Jedila servirajo trikrat na dan in pride,vse 200 do 300 vojakov in mornarjev na dan v te uroštore. Na razpolago jim je tudi knjižnica, pisalna soba kakor tudi soba za igranje tenisa in kart. Seveda pa je treba pri tem precej delati, da se vse to oskrbuje, kuha in servira jedila, toda dobre elevelandske žene in dekleta delajo vse to prostovoljno. Kar je pa malo bolj kočilja zadeva je pa to, kako se za vsa ta jedila plača. To se večinoma poplača iz prostovoljnih prispevkov, katere se pobira med prebivalci mesta Clevelanda. V zvezi s tem sedaj apelira na vas Jugoslav (Slovene) klub International nega Instituta s prošnjo, da tudi vi pomagate pri tem plemenitem delu in da pošljete ali prinesete svoj prispevek v uredništvo tega lista. Ta klub je prevzel nedeljo 14. marca t.l. za "Slovenski dan" v kantini in bo treba preskrbeti večerjo in prigrizek za nekako 300 oseb. Delo v kuhinji kakor tudi serviranje in sploh vsa oskrba za ta dan bo v rokah članic tega kluba. Po večerji bo kratek slov. program in za tem pa sledi ples, ko bodo zaigrali "šuštar polko," "ziben šrit," valček in "povšter tanz" za vse fante v uju'forme. Torej vas prosimo, da [pomagate, kolikor vam je mogoče z denar nimi prispevki, da bo "Slovenski dan" v kantini res v ponos slovenskemu narodu v Clevelandu. Saj bodo s tem postrežem fantje, ki bo'do mogoče žrtvovali celo svoje življenje za osvoboditev vseh zatiranih narodov, med katerimi, je tudi naša zatirana stara.domovina Jugoslavija. Sledeči uradi, prijatelji in j članice kluba so pripravljeni za sprejemanje vaših prispev-j Na delu za pomoč stari domovini Ker se nisem že dolgo oglasila v naši Ameriški Domovini, naj mi bo sedaj dovoljeno malo več prostora, da našim ženskam povem kaj več o posteljni odeji "quilt," ki nam jo je poslala iz sončne Kalifornije Mrs. Coe in ki jo bomo prodale na listke. Ves denar pa bo šel za uboge sirote v naši na križ pribiti stari domovini. Večina članic podružnice št. 25 SŽZ že ve zakaj se gre, katere pa niste bile na naši mesečni seji ali pa če niste dobile še listkov, boste pa sedaj zvedele. Bilo je že poročano v našem mesečniku "Zarja," ker naša urednica gospa Albina Novak osebno pozna Mrs. Coe, naj vam jaz danes malo več napišem, kdo je ta žena. Gotovo, že ime nam pove, da ni Slovenka. Me, katere smo se hodile k njej učit govorice naše nove domovine Amerike, že vemo, kdo je, kateri pa znate angleški jezik ali ki niste pohajali k njej v šolo, naj vam nakratko opišem, kdo je ta blaga žena, ki ji je Slovenec najbližji njenega srca. Učila je dolgo vrsto let angleščino v čitalnici na 55. cesti in St. Clair Ave. Bili pa nismo njeni učenci samo Slovenci, ampak tudi Hrvatje, Poljaki, Slovaki, Grki in ne vem katere narodnosti še vse. Vse je ljubila kot mati in vsakemu je hotela pomagati, a "Slovene" kakor nas je imenovala, so bili pri njej nekaj več. Menda zato, ker je učila tudi nekaj višje izobraženih Slovencev, ki še niso bili vešči angleškega jezika, ali pa morda tudi zato, ker je že vsak Slovenec ali Slovenka že znala pisati, ker vemo, da med drugimi narodnostmi nekateri niti tega niso znali in jih je ona še posebej brezplačno učila "i in u.' ' Njena pota menda niso bila nikdar posuta s cvetjem, kajti biia je otrok iz večje družine in že v zgodnji mladosti si je morala sama služiti vsakdanji kruh. Soprog ji je umrl v njeni lepi mladosti in ostala je sama malo hčerko, za katero se je potem trudila, da bi ji dala boljšo izobrazbo za boljše življenje. Imela je skromen dom na E. 106 St. in Tacoma Ave. Tudi njena hčerka, je učiteljica, ki pa je poročila nekega zdravnika po imenu Havard Eddy. Pred nekaj leti so si bili kupili dom na University Hts. in tam lepo složno živeli. Mrs. Coe pa je še vedno in vsak dan prihajala z ulično železnico poučevat. Pred nekako 3 ali 4 letj pa je morala pustiti poučevanje in prisojena ji je bila mala pokojnina. To vem, ker je sama večkrat rekla, da bi ne bila rada v breme drugim, da bi prišla rada do brezskrbnih dni. In prišla je vojska ter razdrla marsikateri srečen dom in tudi tem ni prizanesla. Dr. Eddy, kot patriotičen Amerikanec, se je odzval klicu domovine takoj in prostovoljno. Pustil je doma mlado ženo z dvema otrokoma in Mrs. Coe z njimi. S časoma pa je šla vsa družina za njim in ' tako se preseljujejo iz kraja v j kraj, kamor pač kličejo dolžno-1 sti Dr. Eddyja. krat vesela predno j° tihi grob in videla, trud ni bil zamanj in & ' še vedno vse z veseljem: njamo. Pokažimo se, tudi me patriotične S'ov in Amerikanke obeii^' j zdrav vsem, Frances K*"1" Domača fronta Office of War Infor'J Foreign Language Washington, D. ^ Predsednik Roosevelt f kampanjo Rdečega ^ nabor bolnicah Izjavljajoč, da treba» vati zdraje domače fr("! naj se izpelje vojna v naj! šem obsegu, je predsednik velt v pismu, naslovlje" čelniku Rdečega križa-; H. Davis, izrazil svojo P' podporo za intenzivno , čno kampanjo, ki jo izv j riški Rdeči križ za rekH vojnih bolničark, bo111',] pomočnic in učenk li bolničarsko oskrbovaWM Oddelek bolničarsko s Rdečega križa (Red Cr°*J ng Service) započne ^ :oncem januarja. Svi'^j :r utirati 36,000 diP|01 egistrovanih bolnica1* 1 ličarski kor vojske oz"'0 . J iarice, 100,000 bolnici močnic Rdečega križa-d 1 ga jo rednim vojnim j kam, in 1,000,000 uče«Kl jih Rdečega križa z!; J bolničarsko oskrbovanci učijo, kako oskrbovat'J doma, kako obvaroval in preprečevati bo,eZllj|jJ V svojem pismu »a .^I Davis je predsednik vsi soglašamo, da haja v poštev zdravMe ^ Zavedamo se pa tud'> velika civilna v0^ obrambeni delavci, , naše gospodinje m°rajj dobrem zdravju, ako"j ;e vojna izpeljuje v 11 meri." -f Po novem sklepu ^ partmenta, izvežbaiie^ jce, ki so državlja«1^ jočih dežfcl oziroma d ^ teljskih Združenim morejo vstopiti v v0i"' , ski kor, ako drug^ e, jajo predpisanim f bolničarke za vojni ^ le kor se rekrutirajo i>f carske službe am®1'1 «( čega križa in prošnje \ žijo potom lokalne Rdečega križa. Rabite V'P°"lc) [t Vojska in mor^y h zvezi s poštno upraV°J ^ I je j o, naj se vsakdo> kozvane- V-pošte \ ^ se dopisuje z vojaki y ja. Razlog za ta P ' ^ prizadetih oblasti, & j( bivajo pisma na ^ (Dalle na 3 ,.111" ' Janeza Bimbot« J /i pes trgovca Bo»at' jI1 šel tožit za PrestjV bolečine in za i'87' jf Predložil jena kr^l če, zdravnik m« fr»v 'alo, da je res ve-s ^ t prestanega strah1' p javo, da ima strani njegovega ^ praske, kar je got°V zob. / Par dni po ob^ a atelj vprašal ^ ^ :ako se je iztek1*^ [oliko so ti dal' V' "Koliko so mj ^ jif Nič mi niso dal1- ^i1, & nekaj plačati u bil klican na sodn^ i ^ imel namreč tak'^ da je na sodniJ' ^ j sem jaz ugrizni psa." BESEDA IZ NARODA Ub 30 letnici društva Danica št. 11SDZ ; Letos je skoraj nemogoče - predstaviti proslavo obletnic - društva v tistem velikem smislu kot smo prejšna leta. Prvič, ker ■ ni na razpolago potrebnih moči. i drugič, ker je težko dobiti dru-: ge stvari v obilici, kakor bi se potrebovalo, i Zato je društvo Danica st. 11 , Slovenske dobrodelne zveze skle-; nilo, da praznujemo tridesetletnico obstoja društva s plesno veselico (saj mladipe je še kar dovolj za napolniti" dvorano) in na i ta način ne bo treba skrbeti, kako se bo stvar izvršila. Torej veselica se vrši v soboto 27. februarja v avditoriju S. N. Doma na St. Clairju in preskrbljena je popularna Peconova orkestra, ki igra poskočno, da se res vse vrti, mlado in staro. Članiee društva ste prejele že vstopnice in lepo bo od vas, ako boste priporočale svojim domačim in prijateljem, da pridejo na našo veselico. Pa tudi ve pridite, akoravno vas je že minilo za ples, pa vseeno v prijazni dru-5 bi se le najde nekaj razvedrila. Poročam tudi, da imamo se-i daj novo tajnico, ker prejšnja je pustila svoj urad, ker dela> v t varni in to po sedem dni na t:'dep, kar vzame ves njen čas in se je morala odpovedati drugi zaposlenosti. Frances Zakraj-šek 1083 Addison Rd. je bila pridna tajnica in smo ji vse hvaležne za njeno vestno vodstvo tajništva kot iskrenega zanimanja za društvo. Nova tajnica je pa sedaj Mrs. Frances Kodrich, 6522 Schaefer Avenue, ki je vsem članicam dobro poznana in tudi agilr\a društvenica, ki bo gotovo dala uradu vso svojo ljubezen, ker pri takih poslih mo-| ra človek res mnogo žrtvovati in j potrebno je, da ima rad tako j delo, drugače se res kmalu navfe- j liča. Ampak Mrs. Kodrič je marljiva in se tudi zanima za javno življenje in zato vertio, da bo dobra tajnica, članice ste pa prošene, da pridno plačujete na seji in na 25. v mesecu, da ne j bo nova tajnica imela takoj v začetku prevelikih skrbi in sitnosti. Za vsak potreben slučaj jo lahko pokličete tudi po telefonu številka Express 3086. Mrs. Kodrič, v imenu članic društva Danica Vam čestitam in i želim mnogo veselja in zadovoljstva v novem poslu. Me smo sigurne, da boste zelo postrežljiva in- tudi prijazna tajnica, kor znate biti. Obilo uspeha ! Albina Novak, predsednica št. 11 SDZ. Naša vsakdanja rihta je te dneve na krožniku — dne^ vni čas. To se pravi, v državi Ohio smo tako srečni, da sc lahko bavimo ne samo z novicami s fronte, z novicami o po-mankanju sirovega masla in mesa, pa z racioniranjem čevljev in gazolina, ampak da si tudi belimo glave, kako bi naravnali svoje ure, da bi bilo za vse prav. No, za vse ne bo nikdar prav, torej poskusimo spraviti skupaj večino in ta večina naj zmaga, pa naj bo potem to že tako ali tako. Naša državna postavodaja je sprejela predlog, da pomaknemo v državi Ohio čas za 60 minut nazaj. To se pravi, da gremo od sedanjega vojnega časa nazaj na vhodni standard Čas. Guverner Bricker bo najbrže ta predlog podpisal danes in ker je bil predlog sprejet kot nujen, bo šel v veljavo prihodnjo nedeljo zjutraj. Torej kdor se bo rav/ial po državnem času, bo v nedeljo zjutraj lahko eno uro dlje ležal. V državi je mnenje naroda glede spremembe časa razdeljeno. Nekateri so za to, da gremo nazaj na stari čas, drugi so za to, da ostanemo pri sedanjem. Clevelandska mestna zbornica bo imela danes na mizi dva predloga: predlog odbornika Bili Rogersa iz 15. varde, da gremo nazaj na stari čas in predlog odbornika Križeka, da ostanemo pri sedanjem času. Ali bo zbornica o tem glasovala že danes ali ne, ne vemo. Najbrže pa ne, ker je odredila za sredo večer javno zaslišanje, kamor je povabljen vsak in vsak lahko tam pove svoje mnenje glede teg;j. Naš urednik ne bo šel na to javno zaslišanje, ker ima na razpolago svoj časopis, kjer lahko pove svoje mnenje. Evo ga: — mi smo za to, da gremo nazaj na stari čas, to' se pravi na vzhodni standard čas! Po našem'mnenju ni tisti, ki si je prvi izmislil za spremembo časa, vedel kaj dela. To idejo je pogruntal kak "ve-ščak," ki udobno sedi pri pisalni mizi in od tam narekuje deželi, kaj naj dela in kako naj dela. Tisti "veščak" nima nobenega pojma o delu v industriji, nima pojma o delu na farmi in nima pojma glede problemov šol. In to troje je glavno, ki je bilo prizadeto s to spremembo časa. Da to dokažemo! Večina tovaren, vsaj velikih tovaren dela 24 ur na dan, to je v treh šihtih. Torej tem delavcem je pač vseeno, kdaj prično z delom, ker nekaj jih dela ponoči, pa naj bo pričetek dela ta ali oni. Drugič bi morali vedeti "veščaki" v Washingto.nu, da se delo na farmah ne ravna po urah budilkah, ampak po dnevnem času. Farmar ne more iti na polje, kadar bi mu ukazali v Washingtonu, ampak gre na polje, kadar je dan. Kar se tiče šol. smo pa imeli priliko videti, da so hodili naši šolarji vso zimo ponoči v šolo, saj smo videli, da je bilo mračno še ob desetih dopoldne po tem novem času. Prav radi tega so morale šole začeti s poukom kasneje, da bi otroci ne hodili v temi v šolo in bili tako izpostavljeni prometnim nevarnostim. Mi ne moremo razumeti tistih "veščakov," ki so rekli, da bomo s tem, če pomaknemo čas za eno uro naprej, prihranili na elektriki. Saj smo morali s tem. da smo eno uro prej vstajali, žgati elektriko eno uro dlje, torej smo jo porabili še več, ko prej. Pa še nekaj! Recimo, da vstane po sedanjem času delavec ob petih zjutraj. Poleti bo že skoro dan. Ako začne delati ob šestih in če bo delal osem ur, bo iz tovarne ob dveh popoldne. Potem ima pa še dnevno svetlobo (poleti) najmanj do desetih zvečer. To pomeni, da ne bo šel spat "s kurami," ampak šele z nočjo. To dalje pomeni, da bo tak delavec na nogah od petih zjutraj, pa do desetih zvečer, torej polnih 17 ur. Koliko časa mu preostaja za počitek? Potem naj pa opravlja težka dela v tovarni s par ur počitka. Pa če se stemni poleti ob desetih zvečer, to pomeni, da v največ slučajih ne bo šel spat ob desetih, ampak bo kaj brkljal okrog hiše do noči, potem se bo pa še vsedel in prečital časopis in še! spat enkrat po enajstih. Ob petih mora pa vstati! Ako hočemo, da bo delavec prišel spočit zjutraj v to-j varno, mu moramo dati dovolj časa za pdčitek. Mi mu ne j smemo počitka kratiti, ker ne bo opravljal dela s tisto vestnostjo, kot če bi imel svojih sedem ali osem ur spanja. Kot vidimo, so za sedanji čas večinoma tisti, ki jim ni treba zjutraj zgodaj vstajati. Takemu, ki se skobaca iz po-j stelje ob osmih ali devetih zjutraj, je pač vseeno, če vstane! ( no uro prej ali pozneje. Tak tudi ne potrebuje za svoje lahko dnevno delo toliko počitka, kot ga potrebuje farmar ali tovarniški delavec in porabi daljši dan s tem, da gre popoldne v park ali kam drugam, zvečer pa v gostilno. Taki bi ne smeli ukazovati težakom, kdaj bodo šli na delo in j kdaj ne. Tisti, ki vstajamo zdaj po tem vojnem času ob petih i zjutraj, vstajamo prav za prav ob štirih zjutraj. In kdor mi-: sli, da teh ni malo, naj gre zjutraj na ulice in bo videl tam tisoče delavcev, ki hite na delo, zdehajoč in mencaje si zaspane oči. Na podlagi gornjih dokazov torej mi glasujemo, da pomaknemo v Ohio čas za eno uro nazaj. V sedanjem času se nahajajo v sončni Kaliforniji in nam piše, da ostanejo tam do marca meseca. Ko se je pričela vojna z Jugoslavijo, je bila menda ona prva, ki se je odzvala in poslala $1.00 v sklad za pomoč našim trpečim. Skoro nisem vedela komu in kam naj ga izročim. Oddala sem ga potem v uredništvu Ameriške Domovine in je bilo potem njeno ime tudi priobčeno v seznamu darovalcev. Kolikrat mi je je pisala, da je vesela, da so tudi Slovenci na strani mogočne Amerike. Nešteto izrezov iz časopisja mi je že poslala o bojevanju Draža Mihajloviča in kaj dela hudobni Hitler z našimi ljudmi. Boli njo, kot slehernega Slovenca, ko čita hudobna grozodejstva, ki jih počenja barbarski Hitler z našimi ljudmi. še poleti mi je pisala, da delajo "Church women" posteljno odejo (quilt) in da jo bo ona meni poslala in da bi se vse "my girls" kot nas ona vedno imenuje, potrudile in razprodale listke, da bi prišlo nekaj več denarja v slovenski sklad. Odejo sem dobila in je res krasno ročno delo. / Nato pa sem se obrnila do Mrs. Albine Novak in jo prosila za pomoč. Kot vedno je tudi seda j udarila na pravo struno in vso stvar prinesla na sejo podružnice št. 25 SŽZ in njeno geslo je bilo "ženske naredile — ženske v denar spravile." Vsaki članici naj se pošlje za en dolar listkov, katere naj razproda med svojimi prijateljicami, če jih ne more sama kupiti, ali pa naj jih brez ugovarjanja vrne nazaj. Sili se nobene ne, gre se pač za blag namen in menda ni človeka, ki bi mogel za 10 centov reči najmanjšo žal besedo. Vsi narodi trpe, a najbolj pa naš slovenski na'rod, vsak bi rad pomagal le svojim domačim, tako čutim jaz in menda tudi sleherni Slovenec in z malimi darovi pomagati domovini, da bi ustala, to je pa nekaj plemenitega. Noben ne bo dosti pogrešal eh dolar ali 50 ali 10 centov, a vse članice pa bomo prinesle darove skupaj in -o se bo pa že nekaj poznalo in lepa vsota bo to in marsikatera solza bo otrta. -Cas nam prinese vse in prinesel nam bo tudi blaženi mir, ki bo zavladal vsemu svetu. Zato članice, prijateljice SŽZ potrudimo se in kar hitro razprodajmo listke, da čimprej zvemo, katera bo tako siečna, da bo imela tako krasno posteljno odejo narejeno od lobrih žena, katerih morda nobena druga ne pozna slovenskega srca kot samo Mrs. Coe. Pregrinjalo si boste lahko ogle-lali v izložbenem oknu modne ;rgovine Mrs. Pauline Stamp-fel. _ Še to. Ko je Mrs. Coe prenehala s poučevanjem, smo ji njene učenke napravile en mal "Surprise party" v čitalnici in kupile smo ji bile za spomin lepo odejo (kovter). Ne more mi iz spomina njen bledi obraz z leskečo solzo v očeh, ko je rekla vsa presenečena: "Dekleta, ta odeja naj ne bo samo zame, ampak za nas vse in ako bo katera bolna, naj bi ,bila odeta s to odejo in tako naj bo rajžala od ene do druge." Pa me smo hvala Bogu vse zdrave. In karto z imeni, je v pričo nas naročila zetu in hčerki, da kadar umrje, naj ji to karto polože z njo v grob, ker nas bo nosila vedno zapisane v svojem srcu in zato naj tudi naša imena počivajo z njo v hladnem grobu. Vsaka izmed nas si je na tihem obrisala solzo, ki nam je nehote zdrknila po licu, a rekla pa ni nobena besede. Ko sem sedaj prejela tako lepo odejo od te blage žene, bi najrajši pokrila z njo vse Slovence in jih \arovala zlobe in hudobe Hitlerja. Potrudimo se vse, še posebno' pa njene učenke, da bo še en- 2AL0ST IN VESEUE Spisi Andrejčkovega Jožeta. se k»kih sto korakov itebVa ,kanske{?a vodene-mogoče jo zabrniti ni ®kn ceravno Je vihar llje° Ppjenjeval. Krmilo je ° ln valovi so jo podili ifotj ®roz°vitemu vrtincu Edai ■ko buMne l8trašen tre-lnenaH 110 tlsoč in tisoč ev o+ ma udaril° od vseh a na , teža se Je ^ Poti da se je ta ^bili0,^'. ~~ mornarji Ost Tf 3 časa vso za- j «»« stebra več. - Raz- en 80 zadeli van-i BM dfVeteže seJ'ezva Se e ,,J(;- Premočeni, da Cb °d -Pet ,ravij0 SV0je moči ter ecej nnna n°ge. Vihar je i]aJi0j^jal,,ali valovi so esuei °,le še vedno dalje. braS1 86 je Prosti" thn- j ot°k, ali ni ^oblasdt°S?Či= ladija J« ►cih Va, 1 šumečih in di- »Pital ' 1 in lJa> kazaje po ter na7Cl Priteče tudi '^je , ni žalostno no-toiil, , 80v °če nenado-hirali So Je- Vs* Prepla- i zda'1 pa zdai i 8e » PlaMati po mo. Poka2al aj skrilo, zdaj !rh val«v. Do- >Vi HjiW , Se bori ondi 'iso J ^Pitan, ali po- "ikakoršne toftior 0 7Vi s« drvili la- ^oče *0teli> "i se jim ^stin, StavlJati. fnj^^i časa "La- ^ J,i°SOdi »f Sh[m našijma dve-N ojj' kapitanom in fjeon?>ažem. nekoHV teža pre" : o«C *o tudi zadela Je močni val, kan /tGm trenutku C vtana Tomaža ■ kajtiPo^ci, nihče ju ni n> elnm ,in Vriš bil je M pu. . lastne bese- f4 1vigaS sta sedaj da-S iSl člmi se valovi, ki'at Z* Pripuščale mo-^čistoVf Ugnali valo-2* Pr ž :krili' P°tem pa \ 8Ia na dan daleč S!So . fe »o po tl PeŠati mo-K 5 bi' tr! glbati- Kapi. ;>li.SVu valovi vedno se Je menil To-.se > b'i- zadaja uSwenkrat proti C'Jo; 0;am°r so valovi to rhovj m- Lastavi-kot bi » 80 še strmeli ^leč POSlavljali, pa N vm ^teri'BPoripo;-°-ni v iw , 11 kozji ter koH^0 »lobočino. PO?°sef ;il pod vo-? ^da tla, < ^im s Se ozrl ok ?tok. vr" Je Prostiral >lo, upanje ga 0S Clsto , ,moci, ki ao Povrni i l se rj}.;, Gk°liko. kK^že izmed valov te J? P-j h t ■ 4 0civala sta li niv^^ila P°tem Pa se V4> obSf plava^e 31 nasProt-brežje / nsla srečno j %'- IZUCENI OPERATORJI BORING MILLS (Horizontal in vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL Plača na uro, vrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 CENTRAL (43^ Income Tax Oni, ki morajo izpolniti polo dohodninske davke, se lahko ' vso zaupnostjo obrnejo na naš urad, kjer vam bomo točno postregli. Urad je odprt od 9 zju-raj do 8 zvečer. Malt F. Intihar 630 E. 222 St. IV 2644 in IV 0678' (42) Nad tisoč norveških mornarjev, H so bili kot ujetniki francoske vlade v Vichy j n in zaprti v raznih nesanitamih taboriščih v Severni Afriki, je bilo osvobojenih s prihodom Amerikancev in Angležev v dotične kraje. Na sliki vidimo, pur teh mornarjev v ujetniški baraki v Casablanci. Sprejme se Izkušene Tool Makers Machinists in Set-up men Prednost imajo oni, ki žive v Collinwoodu. International Vibration Co. 16702 Waterloo Rd. (x) Preizkušena zdravila proti glavobolu Mandel's Headache Tabs 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce l. Odpomoč ženskemu zdravju CENA SO0 MANDEL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po posti 1943 FEB. 1943 & Mo & M L&j m &i u I 2j 13JL4. l6 7 8 9 \mm 13 i 14 15 16 ilZil8|19l 20; [21 M i2425 28] -j □ ODVEČ (Slika. Spisal Ivo Trošt.) Jože Klančar je zavistno kremžil obraz in prisiljeno nedolžno zavijal oči, ko je čul, kaj je oče nakupil Kovaču na Radovini, kjer neki zaradi tega dokaj trje seda na ognjišče, nego doma poslednje čase. Kaj je mogel za to? Žena ga je sicer hujskala, naj toži, pa Jože je samo pomagal zabavljati, tožil pa ni. MALI OGLASI Sobe se oddajo Odda se eno ali dve sobi, opremljene ali ne, s kopališčem i posebnim vhodom. Lahko se obi tudi garaža. Zglasite se na 5801 Grovewood Ave. (38) Restavrant naiprodaj Restavracija z licenco za pivo i vino se vsled smrti v družini :roda. .Nahaja se v slovenski aselbini. Za nadaljna pojasni-i pokličite HEnderson 5649. (39) Drva naprodaj Naprodaj so drva za kurjavo. '; tovarne. Velik lot samo $4.00. Pokličite Liberty 2067. (38) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists v'ojral St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 DELO DOBIJO Kupujte vojne znamke! -L,- PODPIRAJTE SLOVENSKE I TRGOVCE AtotfcRtŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 15, 19-1: prideš na vrsto. Ne uideš svoji kazni, ne boj se." Možje v dvorani so šepetali. Bertold je mrmral: "Ubogo dete!! Kako jo je naščuval ta človek, sedaj pa še hoče njegovo kazen nase vzeti .. tak otrok bo spravil procesijo skupaj . . . kaj še. To je pa res, kadar je treba trpeti, imajo pa ženske vedno več poguma kakor pa moški." Štefani so solze porosile oči, ko je videla, da je sodnik noče poslušati. . . . Odrešenik, je skoraj na glas molila, reši ga ti, tvoj najsvetejši služabnik je na vsej zemlji. Tedaj pa se je kukor poslanec bdžji oglasil, da bi ji pomagal katoliški svetovalec Radelmajer: "Gospod sodnik, oprostite, gre za obsodbo menihovo. Naj se gospod spomni, da svetna gosposka ne sme soditi duhovnika, naj si bo že redovnik, ali neredovnik. Edin katoličan sem v tem svetu, ker ste že dva izključili; slovesno in odločno ugovarjam zoper kršitev te postave in nikdar ne bom dopustil, da bi se sodil duhovnik zoper svobodščino svojega stanu." Vse je ostrmelo po dvorani. Radelmajer je bil sicer tih in molčeč mož, ki se je le v najskrajnejši sili oglasil k besedi za svojo stranko. Da danes tako odločno govori, to je bilo nekaj novega. Hendel se porogljivo smehlja: "Kje je ta svobodščina? — Stoji li v rimskem obredniku? Briga me rimski obrednik!" "Svoboščina je zapisana v posvetnem in cerkvenem pravu," je ve,j zaripljen in prevzet odgovoril Radelmajer. "Nisem tako podkovan v pisari j ah kakor ste vi . .. toda vem, postava je tu, in še enkrat vam povem, ta-le menih tu, častit in svet mož, ne bo sojen kakor požigalec in cestni ropar, dokler bo le iskrica življenja v meni. Rekel sem!" Hvaležen pogled Štefanin je splaval na moža, ki je izprego-- voril tako odločno besedo, pri-j srčna hvaležna molitev ji je i prikipela iz srca. Hendel je zasmehljivo rekel: j "Jaz Radelmajer sem rekel. -1 Vsa čast Radelmajerjevemu ve-! ličanstvu. Toda ponavljam: protestantovski sodnik ne vtakne meča pred nobenim obritim psovačem in struparjem.— Kdor hoče, da ga branijo postave, naj se ukloni našim pra-vičnim naredbam." "Jaz se klanjam samo božjim naredbam, pa nikdar vašim krivičnim postavam," je s plemenitim, moškim dostojanstvom. mogočno zaklical Abert. "Gospod Radelmajer, hvala vam za vase mozaie so vredne katoliškegarf Ne zahtevam zase te ^ ne, naj me ta človek vislice ali na aram«® vse sprejmem kot samo da iz moje k'Jj zasužnjeni Cerkvi v SI gor in prostost. S J njem že dolgo hrepeI,1IP ti za Jezusa." .,.) (Daljne prihod«| JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE klenite strelo V kako hišo, da ' ne bo več udarjala in užigala. Prav tako je nespametno, če se vi, umrljivi človek, postav- ■ ljate med Boga, večnega Go- ; spoda vsega stvarstva, in človeka, ki hrepeni po Bogu kakor otrok po materinih prsih, kakor jagnje po pašniku, kakor veletok po brezdanjem morju." Izmed črnih svetovalcev je nekdo zasmehljivo zaklical: "Jezes, koliko besedi za en krajcar." Hendel se je hladno smehljal; toda iz pogledov so švigale strele. "Zakaj vse to prazno gobe-zdanje, v kakšni zvezi so z mojo postavo solnce, materine prsi in ne vem, kaj še vse. Kdo se postavlja med Boga in ljudi, morda moja postava, ki za-branjuje kugo? Postavi se ti za sodnika mestu, ki ga ogroža, kuga, daj ljudem slabo hrano in kalno vodo, pusti jih, naj hodijo molit v okužene brloge, no, potem čestitam mestu, kjer boš sodnik ti, ki rešuješ duše." Albertu potemni obraz in stresejo se mu roke v rokavih; glasno je zaklical; "Nisem dosti pretkan, da bi postal sodnik; toda, pri Bogu! bili so v Štajru katoliški sodniki, ki so vse drugače ravnali kakor vi. . . . Dobijo se med nami, ki se ne brigajo za telo in za minljivo življenje in hrepene samo po večnih dobrinah. To pa ni zapoved. So pa tudi sovražniki Kristovega nauka, ki se ne menijo za duše in postavljajo oltarje telesom in minljivim stvarem, kakor so nekdaj Izraelci molili zlato tele, ki ga jim je razbil Mozes. Gotovo pa je slabše, streči samo telesu in njegovi poželjivosti, kakor pa j zatirati svoje meso, da se reši duša. Krist je rekel: Iščite' najprej božjega kraljestva, vse drugo vam bo privrženo." Zopet vse tiho. Toda z brezmejnim zaničevanjem je sodnik dejal njemu, ki je stal pred njim kakor Štefan pred velikim zborom: "Naj živi zlato tele! To vas grize, lenuhi, da smo po svoji marljivosti in vztrajnosti prišli do premoženja, dočim vi nimate ničesar, če si ne vzamete iz skrinje za odpustke. . . . Je-li kraljestvo božje v kužnem gnezdu? Ga je li treba iskati v i Vengu? Povsod je, kjer molijo pravi in zvesti kristjani. Kjer so dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem jaz v sredi med njimi. ' Res, treba je velike potrpežljivosti, poslušati tvoje pobožne čenče. Nisi zato tu, da pri-diguješ, — marveč da odgovarjaš sodniku. Postavo sem dal v cesarjevem imenu, ti pa si jo prelomil. Povej mi v zagovor kakšen tehten razlog, če ga imaš, in ne klepetaj kakor ženska ropotu-lja, govori k stvari!" Albert, menih, je odgovoril z dvignjenim čelom, z mogočnim glasom. Kakor strela je sodniku švignila v glavo misel in spomin na onega bojevitega ; moža, ki ga j