Poštnina plačana v gotovini. Leto IX., st 41 (»jutro" št. a> LJubljana« ponedeljek 20. oktobra 1941-XIX Upravnlštvo: Ljubljana, Puccinijeva 5 — Telefon št_ 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima (Unione Pubblicita Italiana S.A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Cena 70 eent Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon St. 3122. 3123, 3124, 3125 in 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Na« roča se posebej in velja mesečno L 2.50. — Za Inozemstvo L 4.—. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. CONCESSIONARlA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. Milano Nuovi bombardamenti notturni delle isole maltesi Bombe su obiettivi militari — Un „Hurricane" abbattuto In combattisnento — Attivita dei reparti avanzati sui fronti terrestri H Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 19 ottobre il seguente bollettino di gurera n. 504: Sui fronti terrestri deli'Africa settentrio-nale ed orientale intensa attivita dei nostri reparti avanzati. La dtta di Crotone č stata attaccata nel pomeriggio di ieri da alcuni apparecchi nemici, i quali hanno lanciato bombe dirom- penti cadute in parte nel mare e in parte sulla spiaggia: ne vittime ne danni. Nella giornata del 17, durante un com-battimento sostenuto dalla nostra caccia, e stato abbattuto un »Hurricane«. Formazioni della R. Aeronautica hanno sottoposto que-sta notte gli obbiettivi militari delle isole maltesi ad azioni di bombardamento. Tutti i velivoli sono rientrati alle basi. Novo ponoino bombardiranje miitskih c tokov Bombe na vojaške naprave — V letalskem spopadu sestreljen en »Hurricane" — Delovanje prednjih oddelkov na kopnem (IM bitkah 657.948 ujetnikov Zaključno poročilo o bitkah pri Brjansku in Vjazmi - Osem armad maršala Timošenka uničenih - Ogromen vojni plen - Operacije se nadaljujejo po načrtu Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 19. oktobra naslednje 504. vojno poročilo: V Severni in Vzhodni Afriki na kopnem Intenzivno delovanje naših prednjih oddelkov. Nekaj sovražnih letal je včeraj popoldne napadlo mesto Crotone in odvrglo rušilne bombe, ki pa so padle deloma v morje, deloma na obalo, tako da ni bilo ne žrtev ne škode. Dne 17. so naša lovska letala v nekem letalskem spopadu sestrelila 1 letalo »Hurricane«. Skupine kraljevega letalstva so v pretekli noči bombardirale vojaške objekte na Maltskem otočju. Vsa letala so se vrnila na oporišča. Z operacijskega področja, 19. okt. s. Letalski napadi na mornariška oporišča na Malti se nadaljujejo. V noči na soboto so bombniki, kakor beleži vojno poročilo glavnega stana, bombardirali oporišči v Mika bi in Hal Faru. Bombniki so v zaporednih valovih napadli tamkajšnji letališči in so odvrgli nanju veliko število rušilnih in za-žigalnih bomb. Eksplozije in požari, ki so jih opazili letalci so potrdili velik učinek teh letalskih napadov. Žrtve letalskih napadov Rim, 19. okt. s. Pn letalskem napadu na Neapelj v noči od 16. na 17. oktober ;e bilo 12 človeških žrtev, med njimi 6 otrok starosti do 10 let. Ranjenih je bilo 36 ljudi, med njimi 12 otrok v starosti do 14 let. Rim, 19. okt. s. Pri letalskem napadu na Sirakuzo dne 17. oktobra so bili štirje civilisti ubit:. 24 ljudi pa je bilo ranjenih, med njimi dva dečka v starosti do 14 let Vlada močne roke na Japonskem General Tojo hoče poglobiti in ojačiti sodelovanje Japonske z državami osi Tokio, 19. okt. s, Novi ministrski predsednik Hideki Tojo je bil imenovan za generala. Prvič v japonski politični zgodovini se je zgodilo, da Toju ni bilo treba kot ministrskemu predsedniku podati ostavko na svoj vojaški položaj; nasprotno bo kot vojak v bodoče lahko kontroliral vso vojaško in civilno upravo na Japonskem. čim se je Tojo vrnil z dvora, se je sestala nova vlada. Na seji je novi ministr ski predsednik obeležil kot smernice svoje politike naslednje: Na zunaj bo treba pospešiti zmagovit zaključek spora s Kitajsko, pripraviti ustanovitev novo Azije, ki jo bo lahko na primeren način vključiti v nov mirovni sistem ter ojačiti odnošaje in sodelovanje z osnimi silami. Na notranjepolitičnem pod ročju bo treba izpopolniti in ojačiti vojno strukturo države ter mobilizirati vse žive sile naroda. V političnih krogih je bilo imenovanje nove vlade kakor tudi njen program sprejet z velikim zadovoljstvom. Splošno ugotavljajo, da je v vladi, ki šteje 12 članov, 5 generalov, ki upravljajo 7 resorov. Politični krogi z zaupanjem gledajo v vlado in splošno sodijo, da v resnici ne bo prišlo do nikakih bistvenih sprememb japonske politike. Obče pričakujejo, da bo vlada izvedla obširen program za popolno vsposoblie-nje Japonske za vojno, da bo reorganizirala upravo in zagotovila državi za oasa vojne potrebni živež in druge potrebščine. Nadalje se pričakuje, da bo reorganizirala in strogo kontrolirala vse gospodarsko življenje in še posebej industrijsko produkcijo. Po seji vlade je imel novi ministrski predsednik govor po radiu, v katerem je dejal, da mu je vladar v trenutku, ko preživlja svet hudo krizo, poveril sestavo nove vlade. Izrazil je svoje prepričanje, da sta odločnost v delu in trdnost v vojni pod zaščito vladarja edini sredstvi, s katerima bo Japonska lahko premagala sedanje težave. Izrazil je svojo trdno odločnost, da podpre prestol in da z vso energijo vodi težavne posle. Japonske politike ni mogoče spremeniti. Njeni glavni nameni so, popolna likvidacija spora s Kitajsko ter ustvaritev skupne sfere blagostanja za vso vzhodno Azijo, z njuno pomočjo pa ustalitev miru v tem predelu sveta. General Tojo je poudaril potrebo edinosti japonskega naroda, da bo lahko izpolnil naloge, ki jih je zgodovina poverila Japonski že pred 30 stoletju Komentarji japonskega tiska Tokio, 19. akt. d. Japonski tisk zelo ugodno komentira sestavo nove vlade generala To je in v svojih komentarjih zlasti podčrtava izredna polnomočja, združena v osebi novega ministrskega predsednika, ki je ge«, po katere bodo Zedinjene države izdajale po 50 milijard dolarjev na leto za oboroževanje, tako da bodo čimprej dosegle nemško vojno prdukcijo. O tej stvari je izjavili bivši predsedniki kandidat London, da morajo republikanci paziti na manevre majhne skupine, ki jo vodi Rccoe-velt in ki hcče z ogromnimi narodno obrambnimi programi doseči čim večje osebne koristi. Zakon o rekviziciji Washington, 19. okt. s. Predsednik Roosevelt je podpisal zakon, po katerem se pooblašča, da zapleni surovine, orožje in stroje, ki jih smatra z,a potrebne za narodno obrambo. Zakon se je s tem uveljavil. Seja kanadske vlade New York, 19. okt. u. V Otawi je bila seja vlade, na kateri so razpravljali o najnovejšem položaju vojne na Dalmjem vzhodu. O sklepih vlade ni bil izdan ni-kak komunike. Izvedelo pa se je, da je vlada neprestano v stikih z ameriške in angleško vlado. Japonski konzul v Vancouvru je medtem prosil kanadske oblasti za dovoljenje, da bi smela v omenjeni lluki pristati japonska ladja »Hikava Maru«, na kateri je nekaj Kanadcev, ki se vračajo iz Japonske. Na ladjo pa naj bi se vkrcali Japonci iz Kanade. Oblasti so na predlog japonskega konzula pristale. Panama v službi Washingtona Berlin, 19. okt d. Kakor poročajo iz Paname, je odpotoval novo imenovani panamski poslianik pri ameriški vladi v Wa-shington. Njegova izjava, ki jo je podal predstavnikom tiska ob odhodu v Washing-ton dokazuje, da je od Zedinjenih držav uspeli državni prevrat v Panami rodil tiste sadove, ki si jih je želel Washington. Novi panamski poslanik je namreč izjavil, da bo Panama dala Zedinjenim državam na svo jem državnem teritoriju na razpolago ozemlja za zgradnjo novih ameriških letalskih in mornariških oporišč ter da bo priznala razne ugodnosti ameriškim oboroženim silam na svojem ozemlju. Amerika z vso naglico gradi oporišča na Pacifiku New York, 19. okt. d. Kakor poročajo iz Washingtona, je bilo kratko po komunikeju ameriškega mornariškega ministra o pozivu ameriškim ladjam, naj se umaknejo Berlin, 19. okt. s. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil je objavilo naslednje posebno vojno poročilo: Bitka pri Brjansku in Vjazmi se je zmagovito zaključila. Oborožene sile maršala von Bocka so v tesnem sodelovanju z letalskimi silami maršala Kesselringa uničile čete maršala Timošenka. ki so štele 8 armij s 77 pehotnimi divizijami, 6 ko-njer.škimi in 7 cklopnimj divizijami ter 6 oklopnimi brigadami. Čiščenje terena od ostankov poraženega sovražnika se še nadaljuje. Pri tem je bilo v teb borbab ujetih 648.196 sovražnih oficirjev in vojakov. Zaplenjeno ali uničeno je bilo 1197 tankov. 5229 topov vseh vrst ter ogromne mnežine drugih vojnih potrebščin. Sovražnik je imel izredno velike izgube. Pri teh operacijah so sodelovale vojske maršala von Klugea. generalov von Ateichsa in Straussa, oklopne armije generalov Guderiana, Rotha in Kiippnerja ter oklopne sile generala Reinhardta. Nemško vojno poročile Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Med Azovskim morjem in Donecom se uspešno nadaljnja zasledovanje poraženega sovražnika. Vojaški oddelki SS so v uličnih borbah in v boju od hiše do hiše zavzeli pristaniško mesto Taganrog. Na Krimu so bila v pretekli noči bombardirana sovjetska letališča. Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, je dvojna bitka pri Brjansku ln Vjazmi uspešno zaključena. Pod vrhovnim poveljstvom generalfeldmaršala von Bocka so čete nemške vojske v tesnem sodelovanju /. letalstvom generalfeldmaršala Kesserlinga uničile sovjetsko armadno skupino maršala Timošenka s skupno osmimi armijami, to je 67 pešadijskimi, 6 konjiškimi, 7 tankovskimi divizijami in 6 tankovskimi brigadami, čiščenje bojišča je v glavnem zaključeno. V včerajšnjem posebnem poročilu objavljene številke so se med tem povišale na 657.948 ujetnikov, 1.241 tankov in 5.396 topov. Nepregledne množine vojnega materiala so bile zaplenjene ali uničene. Krvave izgube sovražnika so zopet zelo hude. Pri izvedbi teh operacij so sodelovale armade generalfeldmaršala von KInga, gene-raloberstov Weichsa in Straussa ter oklop-niška armada generaloberstov Guderiana, Hutha in Hooknerja ter generala tankov-skih oddelkov Reinhardta. V borbi proti Angliji so bombardirala bojna letala v noči na 19. oktober luke na angleški južnovzhodni obali. Nastalo je več požarov. Sovražnih poletov na nemško ozemlje ni bilo. Ofeazlva proti Moskvi Nemški pritisk vedno bolj narašča — V dveh klinih so Nemci predrli že globoko v obrambno področje Moskve ostal hkrati tudi vojni minister. Razmotri- | s Tihega oceana v prijateljska vodovja, vajoč naloge, ki čakajo novo vlado, listi ne razširjena še^ druga izjava mornariškega prikrivajo težavnega položaja Japonske in zlasti nanašajo, da bo poglavitna naloga nove vlade, odstraniti oklep ovir, ki sta jih zadnji čas s sistematičnim obko'jevanjem nagrmadili okrog Japonske Anglija in Amerika. Rooseveltov »načrt zmage" Washington, 19. okt. s. Listi poročajo, da !5e predsednik Roosevelt naročil pristojnim ministrstvom, naj pripravijo »načrt zrna- ministrstva, ki poroča o nagli izgradnji anieriških letalskih in mornariških oporišč na Pacifiku. Poročilo pravi, da je bila velika mornariška baza Midway, ki leži me 3 Honolulom in japonsko luko Tokohamo, dograjena mnogo pred določenim rokom. Zdaj so se pričela po ameriškem uradnem poročilu graditi še nova oporišča. Pristaniške naprave v luki Pearlharbour na Ho-nolulu so bile razširjene in so vsa dela tamkaj že končana, Stockholm, 19. okt. d. Nemška ofenziva proti Moskvi se nadaljuje z nezmanjšano silo, dasi maršal Timošenko s poslednjimi svojimi rezervami še zmerom poizkuša s protinapadi ublažiti nemški pritisk. Po najnovejših informacijah, ki so dospele v Stockholm, je posebno močan protinapad poizkusil maršai Timošenko proti levemu krilu nemške fronte pri Kalininu. Napad je bil izvršen z velikimi siiami in nekatere nepotrjene informacije celo zatrjujejo, da se je Timošenku Kalinin posrečilo spet osvojiti. Vendar pa se te iniormacije službeno od nikoler ne potrjujejo. Timošenko je bil k temu protinapadu nujno prisiljen, ker je bil nemški pr.tisk vzhodno od Kalinina naj-silnejsi :n je tu grozila Moskvi največja nevarnost. Na px'ostoru pri Kalininu so še zmerom v teku izredno ogorčene borbe. Glede na silno oslabitev, ki jo je utrpel Timošenko pri Vjazmi in Brjansku, pa ta njegov le kalni protinapad položaja p.ed Moskvo ne mo.e | v bistvu izpremeniti. Očitno se je maršal i Timošenko nadejal, da je prišel ugoden tre- ' nutek, ko bi morali biti Nemci po njegovem mnenju zaradi dolgotrajnosti svojega prodiranja prisiljeni k izpopolnitvam in re-paraturam svojega vojnega materiala, kar naj bi zmanjšalo udarnost njihovih armad. Toda Timošenko je naletel na nezmanjšano odpornost nemških bojnih črt in tako si je s tem protinapadom oslabil samo lastne še razpoložljive sile. Timošenkova želja, da bi se mu posrečilo vzpostaviti stik z Voroši-lovimi edinicami jugovzhodno od Ilmenske-ga jezera, se ni izpolnila. Nemški ofenzivni klin, ki prodira od Vjazme direktno proti Moskvi, se je zadri že globoko v sovjetska obrambne linije pri Možajsku, hkrati pa so bila likvidirana poslednja gnezda odpora obkoljenih Timošenkovih čet pri Vjazmi in Brjansku. Najbolj kočljiv je trenutno položaj za Sovjete jugozapadno od Moskve, kjer so si Nemci z novimi ojačenji utrdili svoje postojanke na prostoru pri Kalugi, dočim Sovjeti na tem prostoru svoje obrambne linije šele z vso naglico organizirajo. Napada na prostoru med Kalugo in Moskvo se Sovjeti prej ko ne niso nadejali v tako kratkem času in je njih celokupni obrambni sistem v tem prostoru šele v nastajanju. Malenkostno popuščanje nemškega pritiska je bilo zabeleženo samo bolj na jugu na prostoru med Kalugo in Orelom. Na skrajnem južnem odseku vzhodnega bojišča so Nemci ponovno pridobili na terenu v smeri proti Rostovu na Donu, dočim izpred Harkova ni poročil o kakih večjih spremembah. V borbi za Petrograd je težišče akcij na strani topništva in letalstva. Rušenje utrdbenega pasu okrog Petrograda se sistematično nadaljuje. Nova organizacija sovjetske vlade i Berlin, 19. mkt. s. Kakor poroča neka ameriška agencija, se je Stalin odločil ustanoviti centralno vlado v Uralu. Vladi bo sam predsedoval V Tiflisu pa se bo ustanovila podružnica centralne vlade, tretji odsek vlade pa bo ostal v Mcskvi ter bo organiziral in vodil partizansko vojsko. »Nacht Ausgabe« komentira to vest in beleži, da se Angleži in Američani očitno niso odrekli nadi, da se bo vojna na sovjetski fronti še lahko nadaljevala, toda voja- ška sila Scvjetov je v glavnem zaključena. To potrjuje moskovska bitka, v katero je Stalin pognal svoje zadnje rezerve. Vlada se seli v Kujbišev Lizbona. 19. okt. s. Ze 15. oktobra je predsednik sveta ljudskih komisarjev sovjetske zveze s posebno okrožnico pozval člane diplomatskega zbora v Moskvi, naj se skupno z viado odsele iz dosedanjega sovjetskega glavnega mesta. Za novi sedež vlade in diplomatskega zbora je bilo določeno mesto Kujbišev, ki leži 1000 km vzhodno od Moskve. Stockholm. 19. okt. s. Londonski »Daily Exprcss« poroča, da sta sovjetski kemisar za zunanje zadeve Molotov in predsednik vrhovnega sovjeta Kalinin z letalom zapustila Moskvo. Američani so že zapustili sovjetsko prestolnico New York, 19. okt. d. Kakor poročajo iz Washingtona, je bilo v zunanjem ministrstvu ura i no objavljeno, da je ameriški poslanik v Moskvi Steinhardt skupaj z drugimi člani moskovskega diplomatskega zbora zapustil sovjetsko prestolnico. Hkrati z njim so odpotovali iz Moskve tudi ameriški vojaški atašeji, 10 ameriških dopisnikov, 2 člana Rdečega križa, celokupna ameriška pomožna m'sija in tudi že večina osebja ameriškega poslaništva. Na ameriškem poslaništvu je do nadaljnjega ostalo le ša 5 oseb. Bodoče bivališče Steinhard-tovo ameriško uradno poročilo ne navaja. Finski uspehi Helsinki, 19. okt. s. Od 26. junija do 15. oktobra so finske čete v borbah proti Sov-jetom zaplenile 51.000 pušk, 2500 težkih in 1500 lahkih strojnic, 1000 možnarjev, 1040 topov, med njimi 293 težkih, 363 lahkih in 394 protitankovskih topov. Zaplenjene so bile velike množine municije, med drugim 30 milijonov nabojev za puške in na stotisoče granat ter ročnih granat. Iz borbe je bilo izločenih 700 tankov, 150 oklopnih avtomobilov, 400 topniških traktorjev in 2000 drugih motornih vozil. Nadalje je bilo zaplenjenih 12.500 konjev, 2500 vozov, 2000 konjskih oprav, 3000 poljskih telefonov, 300 radijskih sprejemnikov, nad 20.000 pionirskega in pontonskega orodja, 6000 sekir in ogromne zaloge pogonskih sredstev in drugih potrebščin. Sestreljenih je bilo v tem času 171 ruskih bombnikov, 395 lovcev, 29 izvidniških letal, 5 opazovalnih in 4 zaporni baloni. Poleg tega je bilo mnogo letal uničenih ali razdejanih na posameznih letališčih. Do 1. oktobra je bilo ujetih 45.000 oficirjev in vojakov. Med to zaplenjeno orožje in druge vojne potrebščine pa ni vštet plen iz žepov pri Ranfa-laniju, Rolatiju in Matrosu, ki Se ni bil in-ventariziran. Obnova reda v Odesi Bukarešta, 19. okt. s. Takoj po zasedbi Odese je poveljnik rumunskih oboroženih sil izdal vse potrebne odredbe, da se obnovi red v mestu. Javni promet je bil dovoljen do 21. ure zvečer. Prebivalci so bili pozvani, da v dveh dneh izroče oblastem vse orožje in strelivo. Glavni del rumunskih čet pa še ni vkorakal v mesto. V dveh ali treh dneh bodo priredili v Odesi triumfalen vojaški pohod, ki se ga bodo udeležili vsi glavni poveljniki, ki so vodili borbe za Odeso. Ob tej priliki bodo odlikovani tudi vsi oficirji in vojaki, ki so se v teh borbah posebno izkazali. Požari v Odesi so bili medtem lokalizirani, deloma pa popolnoma pogašeni. Vojne potrebščine, ki so jih rumunske in nemške čete zaplenile, se tnven-tarizirajo. Sovjeti priznali padec Odese Rim, 19. okt. s. V sovjetskem vojnem poročilu je bil včeraj končno priznan padec Odese. čestitke maršalu Antonescu k zavzetju Odese Bukarešta. 19. okt. s. Kancelar Hitler je poslal maršalu Antonescu brzojavko, v kateri mu je čestital k zavzetju Odese. Ta uspeh rumumskega orožja pomeni velik prispevek h končni zmagi. Maršal Antonescu se mu je za čestitke prisrčno zahvalil. Bukarešta, 19. okt s. Tudi kralj Mihael je maršalu Antonescu brzojavno čestital k zavzetju Odese. Izrazil mu je zahvalo ▼ svojem imenu in v imenu vsega naroda. Maršal je kralju odgovoril in se zahvalil v svojem imenu ter v imenu vseh oboroženih sil za izraženo pohvalo. Velika aktivnost nemškega letalstva Berlin, 19. okt. k>va nagrada ne bo podelila. ŠPORT Atletski miting med ahademfM. Mnogo zmag brez borbe Včeraj popoldne so izvedli posebno prvenstveno tekmovanje slušatelji ljubljanske univerze — Ob lepi udeležbi in povprečno dobrih izidih — Štafeta 4 * 100 m je prišla na 45 sekM ing. Stepišnik je zalučal kladivo na 49-90 m Ljubljana, 19. oktobra. Brez prave zunanje priprave — za propagandno stran včerajšnjega mitinga na stadionu je bilo storjeno zelo malo — so se naši atleti pred zaključkom sezone sestali se enkrat, to pot na tekmovanju za prvenstvo ljubljanske univerze. Vreme, ki je letos baš atletom in športnikom sploh izredno naklonjeno, se je držalo tudi včeraj več ko zadovoljivo; imeli smo spet toplo sonce in prijetno ozračje, le tu in tam je popihal po areni ponižen veter, ki pa v glavnem skoraj ni oviral redinega poteka. Organizacijska stran prireditve na terenu samem je bila bolj ali manj domača; vse posle okrog izvedbe sporeda so prevzeli večinoma akademiki sami — člani ASKa — ln jih opravljali po vzorcih — ki jih je bilo letos res precej — še precej gladko. Bili so pač sami med seboj, sami znanci ln pristaši ene misli in enega tabora, tako da že po značaju prireditve ni moglo priti do sporov ali protestov in je vse teklo v najlepšem soglasju. Tudi publiko, ki so jo to pot iz neznanih vzrokov spuščali na prostor pri najmanjšem vhodu ob Vodovodni cesti, je v glavnem tvorila mladina, sto ali dvesto mladih ljubiteljev atletike in prijateljev nastopajočih, m ne zamudi nobene priložnosti, da se lahko razveseli ob borbah na te-kališču in uspehih svojih tovarišev. ŠPORTNI USPEH prireditve je v splošnem prav gotovo zaostajal za nekaterimi, ki smo jih mogli zabeležiti v zadnjem času. Tekmovalcem v konkurenci se je resda priključilo nekaj znanih atletov izven akademskih vrst, toda tudi tako ojačene posamezne discipline niso nudile one prave borbe, ki daje tej športni panogi najlepši čar. V nekaterih točkah je bila pa vendarle zasedba precej maloštevilna, tako da so tekmovalci lahko obračunali med seboj brez posebnega napora. Tekmovanju je pač manjkalo onega glavnega, ki daje tekmovalcu voljo, da se vrže v borbo z vsemi razpoložljivimi silami in vztraja v njej do zadnjega trenutka, čeprav že ve, da proti boljšemu nasprotniku ne bo mogel doseči odločitve v svojo korist. Borbe, one tihe in skrite sile, ki daje vsem športnim tekmam svoj posebni pečat, ta včeraj v nobeni točki ni prišla do pravega izraza. Pa poglejmo. malo po disciplinah! Začeli so s skokom v daljino. Bratož je prišel do 175, potem pa so zvišali lestvo na 180 cm. Po drugem poizkusu je odstopil in sploh ni šel več na start. Po dveh predte-kih je v finalu na 100 m iz slabega starta nastala zmaga za šušteršiča in šele Sodnik I. je kot drugi z 11.8 dobil naslov akademskega prvaka. Pri krogli nič posebnega in tudi zmagovalčev čas ne vzbuja spoštovanja. Na 400 m je Lušickemu tik pred ciljem uspelo posaditi favorita Skuška na naslednje mesto. V troskoku je Imel Smolej lahko delo, toda tudi Pleničar se je držal dobro — brez konkurence. Pri skoku v daljino je posebna smola spremljala Pola-ka, ki je imel en sam skok brez prestopa, v ostalih pa je prišel celo do 6.60 m. Na 1500 m je K°šir tekel sam za sigurno mesto in je »potegnil« šele v finisu. V disku borba za centimeter, sreča se je to pot nasmejala Merali, ki je pridobil 1 cm pred Kajfežem. Kosec je včeraj že drugič postavil svoj najboljši izid. Pri zaprekah je bil Lončarič favorit, njegov čas pa ni najboljši. V kopju so znamke kar zadovoljive, kar velja posebno za zmagovalca, pa tudi za sodnika z njegovim najboljšim izidom in za šviglja na 3. mestu. Izjema med povprečjem je bila štafeta na 4x100 m, v kateri je štiriperesna deteljica Tavzes, Ober-šak, Sodnik in Oblak dosegla čas 45 sekund, torej najboljši čas sezone (dosedaj Planina 45.1), pa še tega samo z dvema sprinterjema v izmeni. V točki zase izven sporeda so ing. Stepišnik ln njegovi po-snemalci metali kladivo; inženjer se je trudil za kar koli izrednega, toda uspelo mu je priti »samo« na 49.90 ali za nekaj manj. Kosec je tukaj izvedel svoj najboljši met v sezoni. Podrobni tehnični izidi so bili naslednji: Tek na 100 m: I. predtek: 1. šušteršič (izven konk.) 11.9, 2. Polak 12, 3. Sodnik Dušan 12 itd. H. preltek: 1. štular 12.1, 2. Mravlje 12.4, 3. Sodnik Boris 12.7 itd. --Finale: 1. šušteršič (izven konk.) 11.6, 2. Sodnik I. 11.8, 3. Tavzes 12, 4. Polak 12.2, 5. štular, 6. Sodnik H. Skok v višino: 1. Bratovž 175, 2. Lužnik 165, 3. Polak 160, 4. šumak 160, 5. Gunde 155. — Izven konkurence: Slanina 165. Met krogle: 1. Hlade 12.00, 2. Kosec 11.62, 3. švigelj 11.61, 4. Merala 11.14, 5. Lužnik 10.98. Tek na 400 m: 1. Luš:cky 53.1, 2. Skušek (izven konk.) 53.5, 3. Mravlje 55.6, 4. Zupančič 57.1, 5. Osterc. Troskok: 1. Smolej 12.70, 2. Pleničar 12.57, 3. Kompare 11.68. Skok v daljino: 1. Bačnik 6.21, 2. Polak 6.14, 3. Smolej 5.93, 4. Gunde 5.90, 5. Sodnik 5.89, 6. Kompare 5.82. Tek na 1500 m: 1. Košir 4:12, 2. Kocutar 4:31.7. Met diska: 1. Merala 37.66, 2. Kajfež 37.65, 3. Kosec 37.55, 4. Hlade 35.82, 5. Lužnik 35.15. Tek na 110 m z zaprekami: 1. Lončarič 18.8, 2. Lužnik 19.2, 3. Šinkovec 20.8. Met kopja: 1. Remec 47.73, 2. Sodnik 46.90, 3. Svigelj 45.32, 4. Vukšdnič 42.93, 5. Mlakar 42.62. Štafeta 4X100 m: 1. (Tavzes, Oberšek, Sodnik, Polak) 45, 2. (Pleničar, Lušicky, Lončarič, Smolej) 45.6. — Izven konkuren ce: 3. (štular, Vrhovec, Mravlje, šušteršič) 45.9. Met kladiva (izven konkurence): 1. inž. Stepišnik (II.) 49.90, 2. Zupančič (II.) 37.39, 3. Kosec (H) 36.15, 4. Skaza (£1.) 33.00. Po končanem tekmovanju so bile zmagovalcem razdeljene lepe plakete, darila ASK-a. Slišimo da bo v soboto in neleljo še ena atletska prireditev za mladino, in sicer za prvenstvo srednješolcev v istih disciplinah, ki so bile v sporedu včerajšnjega prvenstva ljubljanske univerze. Sezona bo torej podaljšana še enkrat, če ne bo kaj poseglo vmes iz pratike! V nekaj vrstah Od nedeljskega koia prvenstvenega tekmovanja v hrvatskem državnem razredu, o katerem smo deloma pisali že v nedeljski številki našega lista, smo zdaj izvedeli še za rezultat tretje prvenstvene tekme, ki je bila v daljnem Mostarju. Tamkajšnji udeleženec v najvišjem hrvatskem razredu Zrinjski je premagal moštvo Zagorca iz Varaždina s 5:1 (3:0). Zaradi tega uspeha se je Zrinjski prerinil na tretje mesto v prvenstveni tabeli za Gradjanskim in Haškom, sledita pa mu potem ostala dva zagrebška kluba. Včerajšnji spored v hrvatski ligi je obsegal spet tri tekme, in sicer med Con-cordijo in Zrinjskim ter Gradjanskim in Saškom v Zagrebu, tretja tekma pa je bila med Haškom in Zagorcem v Varaždinu. Železničar ta dan ni imel nastopa, ker osmi član državnega razreda še ni določen. bo pa prišel na to mesto zmagovalec med osiješkim Hajdukom in Viktorijo iz Zemuna. Kakor znano, je Hajduk prvo izločilno tekmo že odločil tesno zase, včeraj pa je bila v Zemunu zadnja odločitev. * Madžarska plavalna zveza letošnjo z:rro ne namerava prekiniti mednarodnega športnega delovanja in je med drugim že dokončno zaključila pogajanja za enkratni nastop najboljših švedskih plavalcev v Budimpešti. Te prireditve, ki naj bi bila o božiču, naj bi se udeležili tudi nekateri izbrani plavalci iz Nemčije. Zadnja številka zagrebškega »Športa«, ki je izšla dne 14. t. m., objavlja na uvodnem mestu pregled o šestmesečnem športnem delu na Hrvatskem, v katerem ugotavlja na splošno, da se je začelo prav dobro in obeta zelo plodno žetev, navaja pa tudi podrobno uspeh in tudi nekaj neuspehov v posameznih športnih panogah. Dalje čitamo v tej številki obširen članek o hrvatskih kolesarjih, potem o zadnjem teniškem nastopu hrvatskih izbrancev proti Nemčiji in pa na dolgo in široko o prvih prvenstvenih tekmah v raznih razredih, v katere je zdaj razdeljen hrvatski nogomet. Številke se dobivajo tudi pri nas in stanejo 2 kuni. Madžarska : Hrvatska 1:1 Včeraj se je začel v Zagrebu mednarodni teniški dvoboj med Madžarsko in Hrvatsko. Na spore lu sta bili dve igri poedincev. Asboth je premagal Pallado 6 : 3, 6 : 2, 8 : 6, Mitič pa Gaboryja 6 : 3, 4 : 6, 6 : 2, 6 : 4. Tako se je prvi dan končal neodločeno 1 : 1. Izsusevanje močvirij na Hrvatskem Zagreb, 19. okt. s. Na vabilo hrvatske vlade sita prispela v Zagreb kot kmetijska strokovnjaka prof. Medici iz Turina in prof. Ramadoro rz Neaplja. Sodelovala bosta s hrvatskimi tehniki pri proučitvi glavnih problemov, ki se nanašajo na osušenje nekaterih močvirnatih predelov na Hrvatskem. Oba italijanska strokovnjaka sta pregledala močvirnate predele Posavja. Včeraj je bil sestanek pri italijanskem poslaniku v Zagrebu, na katerem je bila podpisana posebna skupna deklaracija, ki podaja osnove z sodelovanjem Italije pri osuševanju močvirij na Hrvatskem. Osnovna načela nemškega gospodarstva Berlin, 19. okt. a O priliki posebne manifestacije nemške industrijske organizacije je imel včeraj nemški gospodarski minister Funk važen govor. V narodno socialističnem gospodarstvu se poedinec in tvorni duh v celoti uveljavita. Na področju produkcije mora doseči privatna iniciativa in individualna odgovornost vrhunec svojega razvoja. Če je poedinec siposoben storiti več, ima tudi pravico do večje plače. Vsako delo pa mora biti v prilog narodnega kolektiva. Kar velja za poedinca, velja v celoti tudi za sleherne organizacijo. Največjo nevarnost predstavljajo za organizacijo birokratske tendence, ki se najbolj kažejo na gospodarskem področiu in zlasti na polju monopolov. Zaradi tega se bo treba monopolom vselej izgibati. To bo mogoče doseči le, če bodo na vodilnih gospodarskih mestih ljudje, ki imajo resnično vse strokovne, tehnične in gospodarske sposobnosti. To je bistveno, vse ostalo je postranskega pomena. Poštni sporazum med Italijo in Nemčijo Rim, 19. okt. s. O priliki poslednjega obiska nemškega poštnega ministra Ohne-sorgeja v Italiji so bili podpisani posebni sporazumi, ki se bodo uveljavili s 1. januarjem. Z njimi bo pospešen poštni in brzo-javni promet med obema državama. Poštne tarife se bodo znižale za pisma na 1, za razglednice na pol lire. Tarife za brzojavke se bodo znižale na 18.5 cent. na besedo. Posebnega pomena so tudi protokoli, ki so bili ob tej priliki podpisani in po katerih bosta obe državi, vsaka zase sklenili posebne poštne ln brzojavne sporazume z drugimi evropskimi poštnimi upravami, tako da se bo mednarodni poštni promet na kontinentu čim bolj pospešil. Obsojeni švedski komunisti Stockholm, 18. okt. s. Goteborško sodišče je cHsodilo več komunistov zaradi vohunstva in ilegalnih radijskih oddaj na skupno 32 let ječe. »JUTRO* ponedeljka Izdaja - l 1 1~..M i .ril« 3 Ponedeljek,». X 19fi-XlX Predor skozi ljubljanski Grad Razstava načrtov za regulacijo Ljubljane, kije bila nedavno v Jakopičevem paviljonu, je dala pobudo za razpravo o vrst! problemov našega mesta Da« prispeva grajski hrib 8 svojo lego isi obliko v znatni meri k lepoti in siliko-vštasti mesta Ljubljane, ima tudi svojo sla-bo stran v tem, da tvori s prometnega sta-ffišča precejšnjo oviro med severnim in južnim delom mesta. Za zvezo med obema deloma mesta služi Je širše grlo med Gradom in Rožnikom ter zalo ozko grlo med Gradom in Golovcem. Posebno je prizadeto s to oviro prebivalstvo šentjakobskega okraja in prebivalstvo okoli sv. Jožefa, ki mora della t i velike ovinke, da pride iz enega izmed navedenih mestnih predelov v drugega. To oviro bi se devet potem bo deset in tako dalje, saj ljudje znajo šteti, počemu imamo pa potem šolo v eno nadstropje! Medtem ko bo bila ura nočni čas. bo pa Jok nekoliko posedeli v prijetni družbi, ii če bo kje gorelo. se bodo že pravočasno zbudili in prišli povedat In Jokova senca počasi utone v Noetovi veži. Potem je v trgu vso noč tako da bi bil na eni strani pobočja vhod na drugi pa izhod. Jašek bi moral biti zgoraj pod promenadnim cestiščem zavarovan pred bombnimi napadi z dcvollj močno betonsko ploščo. Od tega predora bi bilo morebiti umestno speljati pozneje še vodoraven rov, ki bi vezal predor z zakloniščem na magistratu. Ta predor ne bi bil važen in koristen samo v prometnem oziru, temveč bi služili lahko obenem kot iz borno in zanesljivo zaklonišče pri eventuallnih zračnih napadih za oni del prebivalstva, ki stanuje v bližini vhodov v predor. V predoru bi billo prostora za 3000—4000 oseb. Mešana začimba za prirejanje juh, omak in prikuh. 1 kg očejenega korenja, pol kg peteršiljevih korenin z zelenjem vrel, 2 gomolja zelene s par listi zelenja, 1 kolerabo, 1 rumeno kolerabo, 3 stebla luka, pol glave ohrovta, 1 karfijolo, 3 glavice česna, 2 čebuli, precej velik šopek majerona in 5 kg zrelih, a še trdih paradižnikov dobro očisti in zmelji v stroju za meso oziroma zreži prav drobno. Na vsak kilogram te zmesi primešaj 20 dkg soli, temeljito premešaj in naj čaka tako par ur. Potem iznova premešaj in naloži v kozarce, ki jih s pergamet-nim papirjem neprodušno zaveži. Služi pozimi kot začimba. Primešamo je 2—3 žlice juhi oziroma omaki, ki je ne smemo soliti, ker je že začimba zelo slana. Steklo ne poči, ako položiš kozarce na zganjeno mokro krpo in vlivaš vročo tekočino počasi in pomalem v kozarce. Tudi srebrna ali kovinasta žlica vobče odvaja vročino nase. — Steklo postane odporno in ne poči, ako nove kozarce polagoma raz-grevaš v vodi, dokler ne zavre, a jih nato počasi ohlajaš. Tudi ognjavarno posodo na ta način prekuhaj, da postane odporna. Petkrat enotna moka Pehtranova potica iz enotne moke. Za-mesi s/« kg enotne moke s slano vodo ali slanim mlekom ter potrebnim vzhajanim drožjem, ki ga mora biti skoraj še enkrat toliko kakor za testo iz bele moke. Testo dobro stepi; ko se je na toplem dvignilo, ga razvaljaj in namažl na debelo s sledečim nadevom: 10 do 12 šopkov pehtrana prav dobro sesekljaj, primešaj četrt litra z mleka prihranjene ali iz praška prirejene smetane, 1 jajce in 6 polnih žlic na maslu ali masti ocvrtih drobtin iz enotnega kruha. Povrhu posipaj sladkorja; zvij testo in ga deni v namazan, z drobtinami posipan kalup, ki ga postavi na gorko. Ko potica dovolj vzide, jo speci. Peči jo je treba naj-manje četrte ure dalje časa kakor potico iz bele moke. mirno in se nič takega ne zgodi, le proti jutru se iz dneva v dan ponavlja: Ko petelin v soseščini tretjič zapoje v Hitrnji somrak, se hrupno odpro vrata Noetove krčme in vun se prikciloštra sključena, nevarno omahujoča pojava, ki s polglasnim brundanjem starega Radeckijevega marša razodeva vinsko omamo — pojava Martina Joka, trenutno nekoliko vinjenega nočnega čuvaja, ki odhaja naravnost od truda polnega nočnega posla iskat zasluženi odpočitek na mehki, slamnati postelji v ba;ti Številka sedemdeset. Ni pa to poglavitna stran Jokovega življenja, namreč služba nočnega čuvaja, ki jo tofli častno, sebi in trgu v ponos in korist izvršuje, ampak je Se druga in celo važnejša — Jok je tudi neke vrste grobar, tako je določil častiti župan m ta ie vedel, komu sodi ta posel, kar je torej njegova dnevna služba, in je tako Jok skozi vseh štiriindvajsetih ur z vsem telesom in dušo občini in fari v usluge in pomoč. Zazdi se na priliko temu ali onemu v tem prelepem I kotu solzne doline, da je čas oditi s sveta pred božje obličje in upihne »e luč njegovega življenja, ali doma, sredi rodbinskega kroga, ali kje zunaj. Dobro, zanj je torej stvar rešena, nič več mu ne kazi lica življenja bel in srd, ni pa rešena s strani preostalih — treba 'e truplo položiti na oder ali ga spraviti v mrtvašnico in ga spodobno pokopati na njivi mrtvih. In kdo je tisti poklicani, ki naj to sitori, it nc Jok? Jok je tisti M umrle spremlja, jdh čuva * Izvrstni keksi iz enotne moke. UmeSaj 10 dkg presnega masla in par žlic sladke ali kisle smetane, ki jo lahko napraviš iz praška suhe smetane na ta način, da kupljeni prašek razmešaš v mleku. Dodaj 3 cela jajca, s/8 kg sladkorja, ščep soli, pol žličke zmletih dišečih klinčkov, nastrgane olupke limone in 2 cela pecivna praška, ki ju zmešaj med moko. Enotne moke uporabi toliko, da dobiš srednjetrdo testo, ki naj počiva na hladu 20 minut. Potem odrezuj posamezne komade, razvaljaj vsakega zase in izreži z malimi kalupi razne oblike, ki jih polagaj na namazan pekač ter jih spe-cL Delo gre hitreje od rok, ako imaš dva pekača. Enostavnejše, a vseeno prav dobre kekse napraviš, ako vzameS za isto količino samo 6 dkg masla in četrt kg sladkorja. Da se moka ne pokvari in se dolgo ohrani,. primešaj pšenični moki par listov su- okvare in jim preskrbi j a počivališče Zlasti samomorilci so njegova posebna briga, da, njim je takorekoč oče. posmrtni oče. Pri-neso mu na priliko vest: Nekdo se je obesil. Tam in tam... Jok vzame vrečo in stopi pogledat, kaj in kako. Resnica. Eden visi. Niso ga še sneli samo popisali — na-daljno besedo ima Jok. O Jok zna svoj posel, nikarte ga učiti. Ljubeznivo sname mrliča z vrvi in vtakne vrv v žep, njega pa vešče zbaše v vrečo, si jo zadene na rame in jo odnese v mrtvašnico. Sam mu ste-še preprosto krsto, če je mrlič brez svojega, sam ga položi vanjo, sam mu pripravi grob in ga pokoplje. Pa tudi drugače, ne samo da skrbi za samomorilce, ampak se poteguje tudi za njihove pravice. Tako na priliko pri gospodu župniku zaradi zvo-nenja in pogrebnih molitev. Obešenjaške vrvi igrajo pri Jakovem poslu posebno vlogo, lete namreč upcrablja v svoj osebni proč vit in blagor. Reže jih na koščke in jih prodaj« lahkovernim turistom m tržanom kot dragocene talismane po ne-pretirani ceni in ao Sle v ta dopadlljivi namen že vse vrvi iiz Jokove bajte, da mu jih že očitno primanjkuje. Za tisto o strahovih na trškem pokopališču morda še ne vedo vso. Lepega poletnega dne so »e namreč pojavile skrivnostne govorice, da na pokopališču straši, da nekakšna čudna senca brkljati ponoči okrog grobov in nekaj mrmra ln tuli na razne mrtvaške viže, najbrž kak pokojnik, ki mu težka vest ne da spati. Strašilo .'e kar naprej, noč za nočjo in Gd ni neben tržan bega lovorja ali nekaj rodtmarinovih IMfr-čev. Ajdovi moki pa nekaj koščkov lesnega oglja. Praiena moka ca prežgan je. Da prihraniš mast, maslo ah olje, lahko enotno moko suho pražiš v kovinasti ponvi, dokler temno ne porumeni. A treba hitro in nenehno mešati, da se ne prižge. Hraniš jo v pločevinasti puščici ali kompotnem kozarcu ln se na suhem dolgo časa ohrani. Kadar hočeš jed zagosti ti, razmešaj nekaj pražene moke s hladno vodo, mlekom ali juho, dodaj jo jedi, ki jo nato prevri. Po potrebi Jo končno povrhu zabeli. Na ta način se zabela dosti bolj pozna, kakor če si jo dodala s prežgan jem. Enotna moka dobro služi za prirejanje prežgan ja; vednar je treba vedeti, da Je mnogo manj izdatna kakor be'a pšenična moka. več upal laziti ponoči okrog pokopališča, kajti s strahovi se ni šaliti, bogaimi! Ta •strah« je sicer res obstojal, aanpak je trila to samo neka stara ženica iz okolice, ki je hodila objokovat svojega pred tedni umrlega moža na grob (seve, morda se je levici res nekoliko zmešalo od bridkosti) — to se danes menda že lahko brez skrbi odkrito pove. Zvedel je c strahovih kajpa tudi Jok in je smatral za. svojo častno dolžnost, da stori junaške dejanje. Tisti večer ni stopil, kot običajno že takoj ob devetih k Noetu marveč se je napoti oborožen na pokopališče s prijaznim namenom, da prešteje strahovom kosti. Vdove pa kot nalašč to noč na bilo na obisk ra se je že zdelo, da bo Jok tokrat zaman pričakoval obračuna, dokler ni pokukal mimogrede Se v mrtvašnico in v svoje veliko začudenje in dopadenje našel v nji dva potepuha, ki sita si tamkai poiskala varno zavetje. Oba je seveda temeljito naJdeetil, prvič zaradi kršitve pokopališkega reda, ki prepoveduje živim ljudem naseljevanje v mrtvašnici, in drugič zaradi strahov, katerih donosni učinki so Sli na njun rovaš. Drugi dan se je smejala vsa srenja temu nečuvenecnu junaštvu, zvečer so pri Noetu neizmerno pili na Jokovo zdravje in je moral Jok od same ginjenosti tokrat prenočiti namesto v bajti svojega očeta v gostoljubnem zavetišču Noetove krčme — pod mizo. Na tak in enako plemenit način torej deluje Jok neumorno v blagor umrlih in proč vit živih — da bi le deloval tako Se dolgo! Kup nasvetov za dom Izboljša jato krompirjev pridelek! Krompir je v naši pokrajini najvažnejša okopanina in se ga izmed vseh poljskih pridelkov največ pridela. Saj velja krompir za kruh malih ljudi, in če je za krompir slaba letina, je mali človek hudo prizadet s prehrano, ker je nad polovico naših kmetov, ki se ne morejo preživljati iz dohodkov in pridelkov svoje lastne grude. Izmed vseh poljskih pridelkov se proda pri nas največ krompirja in je mnogim kmetovalcem ravno krompir edini dohodek iz njih zemljišča. Povprečni pridelek krompirja na naših kmetijah znaša letno na 1 ha 62 q. Ta donos pa je v primeru z drugimi deželami v Evropi mnogo premajhen in zavzema v tem oziru eno zadnjih mest Zato mora biti naša skrb, da donos krompirja znatno zvišamo, kar moremo doseči le z dobro obdelavo, primernim gnojenjem in pravilnim oskrbovanjem, prvi pogoj pa je uporaba prvovrstnega semena. Izboljšanje pridelka krompirja in njega kakovosti zavisi v veliki meri od dobrega semena. Vse še tako dobro obdelovanje zemlje in zadostno gnojenje ne bo koristilo, če ne bomo sadili dobrega semena. Za seme je treba odbirati krompir že na njivi in sicer samo one gomolje zdravih rastlin, ki imajo veliko število srednje debelih gomoljev in so tudi po obliki in barvi podobni posajeni sorti. Velika večina naših kmetov se ne ravna tako, temveč odbira krompir za seme v kleti spomladi tik pred setvijo. Zato se širijo razne krompirjeve bolezni in je pridelek krompirja od leta do leta slabši in manj vreden. Če pa se že odbira krompir za seme v kleti, tedaj je treba vzeti srednje debele gomolje, ker le pri teh je mogoče sklepati, da izvirajo od zdravih in dobro rodnih rastlin. Krompir zahteva rahlo in dobro prezračeno zemljo. Njegove korenine ne prodirajo v trdi in zbiti zemlji, zato je krompirju potrebno jesensko oranje do 30 cm globoko, da zemljo v brazdi zimski mraz zrahlja. Za množino pridelka je zelo važno gnojenje. Za gnojenje krompirja je najboljši hlevski gnoj, ker umetna gnojila ne vplivajo dobro na rast in rodnost krompirja niti v lahki niti v težki zemlji. Za srednje gnojenje se priporoča na 1 ha 200 q, za močno gnojenje pa 300 q gnoja. Gnoj naj se potrosi po strnišču pospravljenih ozimin in takoj plitvo podorje, pozno v jeseni pa je njivo globoko preoratL Spomladi se krompirjeve njive samo pobrana jo, ker bi pri ponovnem oranju zemlje izgubila na vlagi, ki je za uspevanje krompirja zelo potrebna. Zelo je priporočati tudi zeleno gnojenje s stročnicami, zlasti z lupino, ki dovaja krompirju toliko hranilnih snovi kakor 200 q hlevskega gnoja na 1 ha. V tem primeru se raztrosi gnoj po strnišču, nato njivo zorje in poseje na njivo lupina, ki se jo v pozni jeseni globoko preorje. Gnojenje s hlevskim gnojem in zeleno gnojenje daje to korist, da rastlinski ostanki v zemlji počasi trohne, rahljajo zemljo in dovajajo hrano rastlinam postopoma, kolikor jo rastline pri razvoju potrebujejo. Pri razkrajanju organskih ostankov nastaja ogljikov dvokis, ki ga rastline potrebujejo za proizvajanje škroba v krompirjevem listju. Pri gnojenju z umetnim gnojem izostanejo ti učinki, zato naj se krompirju gnoji le s hlevskim gnojem, ln če tega primanjkuje, naj se ga nadomesti z zelenim gnojenjem. Kdor pa bi gnojil krompir z umetnimi gnojili, naj gnoji s kalijevo soljo in dušič-natimi gnojili kot dodatek k hlevskemu gnoju, ker potrebuje krompir več kalija, kakor ga vsebuje hlevski gnoj. Kalijeva sol se potrosi 3 tedne pred sajenjem, 2 dela dušičnatih gnojil pred sajenjem, a 1 del pri prvem okopavanju krompirja. Krompir se splošno okopuje le enkrat in se ga nato osiplje. Z okopavanjem se uničuje plevel, prepreči preveliko izhlapevanje vlage in sušenje tal. Če je pa spomlad zelo deževna, je potrebno krompir dvakrat okopa ti, da se s tem zatre hitro rastoči krompir, in ga nato osipati. Pri okopavanju ali vsipanju naj se izrujejo vse one rastline, ki nimajo normalne rasti in na prazna mesta posadijo nove zdrave gomolje. Važna je z ozirom na donosnost krompirja in krompirjevih pridelkov tudi vrsta krompirja, ki se ga sadi. V toplih in zavarovanih legah bi kazalo saditi nekaj več ranega krompirja, ki se v zgodnji pomladi lahko in dražje proda. Pri nas sicer ne moremo v tem oziru tekmovati z južnimi deželami, vendar pa je mogoče že meseca junija ali julija založiti mesta in industrijske kraje z domačim blagom te vrste. Kot rane vrste krompirja bi prišle pri nas v poštev gersdorfski krompir, ki dozori še v šestih tednih, dalje B6hmov rani krompir, zgodnji rožnik, erstling, po vrtovih pa dunajski kifelčar. Izme dpoznih vrst se pri nas največ sadi oneidovec, kresnik in rožnik. Ker so se pa pri nas te vrste krompirja že zelo izrodile, jih je potreba izboljšati s selekcijo. Poleg tega bi bilo potrebno vzgojiti semenogojske postaje, kjer naj bi se vzgo-jale nove krompirjeve vrste, primerne za naše kraje v višinskih in nižjih legah. Le na ta način bo mogoče dvigniti tudi pri nas pridelek krompirja in njega kakovost na zadovoljivo višino. 300-letniCa slovenskega učenjaka Oče Janez Krsitnrk iz Sv. Križa vipavske- gl ali kakor se je sam imenoval Joannes aptista a Santa Cruce Vippacensi je trii najboljši cerkveni govornik in zelo učen nabožni pisatelj svoje dobe. Rojen ie bil pred približno tri sto leti med 1640.—1645. v Sv. Križu na Goriškem, žal, da je nepoznano njegovo rojstno leto Svojf cerkvene govore je izdali v petih knjigah pod naslovom »Sacrum Promptuarium«, danes bd jih rekli Sveti priročnik. Prva knjiga je izšla v Benetkah 1691. — torej točno pred 250 leti, druga ravnotam 1695., a nadaljnje tri v Ljubljani 1698., 1700. in 1707. To znamenito dele je obsegalo 2800 strani v 4* z 233 pridigami. Pisal je v bohoričici, a ▼ prvih dveh knjigah se pozna vpliv italijanskega pravopisa. Posebno zanimivi so apologetičnd govori za i^fcražence v Ljubljani. kjer so v letih 1684.—1685 in 1686. zelo radi poslušali njegove pridige, kakor to sam pohvalno piše o Ljubljančanih ▼ poslovilnem govoru IV. knjige. Janez Svetokriški je bil po dovršenih študijah v domačem samostanu v Sv. Križu in pri očetih Jezuitih v Gorici imenovan za pridigarja vseh kapucinskih samostanov na Primorskem, Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, kjer je bival slovenski rod. V 1679. je bil predstojnik kapucinskega samostana v Trstu, 1682.—1684. doma v Sv. Križu, potem v Ljubljani do 1687., kjer je bil pod imenom »Promptus« fcudi član »Academije operosum«, odtod se je vrnil v Trst, a 1688. so ga izvolili za gvardijana v Novem mestu in končno 1695. v Gorici, kjer je umrl 17. X. 1714. Oče Ivan Svetokriški je bil izreden znanstvenik svoje dobe in vzornik slovenskega cerkvenega govorništva. Njegovo obširno delo je velikega zgodovinskega, prosvetnega in znanstvenega pomena za nas Slovence. V njegovih bogatih spisih so neugasli viri naše folklore z mnogimi narodnimi pripovedkami, basnimi, običaji, pregovori in reki, a njegov uvod »sapoipadnk« pn mnogih pridigah je neka posebnost tega mar-Ijivega homileta, ka je odličen sodobnik slavnih cerkvenih govornikov in učenjakov italijanskega jezuita Pavla Segnerija (1624. do 1694.) in nemškega avguštinca a Abraham a Sancta Clara (1644.—1709.). Ob tristoletnici rojstva Ivana Svetokri-Škega in 250-letnici njegove knjige je upravičeno, da pokažemo svetu svoje znanstvenike prejšnjih stoletij. Zakaj Maarcosti ni verjel v duhove Smlba velikega fizika o med Ijih, špiritizmn in špiritistih Genova, sredi oktobra. Nesmrtni Guglielmo Marconi je imel prijatelja, ki je bil na nekem drugem področju skoraj tako slaven kakor veliki fizik, čeprav sta si bila v mnogočem ločenih nazorov: bil je to znameniti novinar Gan dolin (Lulggi Arnaldo Vassallo). Gandolin se je zlasti proti koncu svojega življenja z vso vnemo ukvarjal s špiritiz-mom. Na svojem domu v Genovi je prirejal Številne seanse, na katerih so sodelovali mnogi znani mediji in na katere je vabil svoje prijatelje, da so skupaj klicali in iz-praševali duhove z onega sveta, čvrsto preverjeni, da se ti duhovi odzivajo njihovemu klicu in odgovarjajo njihovim vprašanjem. Gandolinova osebnost je bila vzvišena nad vsakim sumom, da M mu bilo šlo pri tem za kakšne potegavščine, saj ga je k špiritizmu zavajala težka srčna bolečina — prerana smrt njegovega edinega sina Naldina, s katerim bi bil tako rad v stiku še preko groba. Sam je zatrjeval, da se je v resnici večkrat razgovarjal z njim. — Marconi pa je bil daleč od vere v špiriti-zem. Pred leti se je v razgovoru z novinarjem A. R. podrobneje razgovoril o tem in A. R. si je njegova izvajanja točno zabeležil. Po njegovih zapiskih povzemamo: ,sVerujem v Duha, a ks v duhove" Jaz verujem v Najvišjega Duha, tvorca vesoljstva, je rekel Marconi, toda ne verujem v duhove. V odgovorih govorečih mizic, v razodetjih medijev, v pojavljanju prikazni in v podobnih rečeh ni ničesar nadnaravnega. To niso nikaka sporočila iz onostranstva in ne vsebujejo ničesar stvarnega in resničnega v tem smislu. In vendar to niso triki, razen kadar gre neposredno za sleparijo. H duhovni pojavi niso nič drugega kakor naravna dejstva, manifestacije sil, ki jih dandanes še ne moremo v celoti razložiti, da bi bile vsakomur umlji-ve. V zelo doglednem času pa bodo ti pojavi jasni vsakemu izobraženemu razumu. Duhovi mrtvih ne morejo nikoli občevati z živimi že zaradi same različnosti življenja in smrti. Duh laiiko občuje samo s posredovanjem organov, ki so njemu lastni. Smrt pomeni ločitev živega duha od telesa, ki je bilo organ njegovega občevanja: torej za občevanje ni več možnosti. PsfavS reseiliev s© 2asijavel pojavi Pojavi medijev sami zase pa so nekaj čisto naravnega. Medij je abnormalno bitje, obdarjeno s silami in sposobnostmi, ki jih ne moremo še v celoti določiti. Drži samo, da kdor ni fizično abnormalen, ne more biti medij: kadar nam medij sporoča, kar govori vprašani onkraj groba, nam pripoveduje samo to, kar želimo izvedeti in mu vede ali nevede sugeriramo. Med špiriti-stično sejo so možgani vseh prisotnih tako j napeto naperjeni proti mediju, da v svojih mislih oblikujejo vse, kar vedo o zastavljenih vprašanjih, in mu to sporočajo. Možgani ljudi, ki prisostvujejo špiritistični seji, so kakor radiooddajne postaje, možgani medija, ker je fizično abnormalen, pa so najmočnejši radiosprejemnik. Ta sprejemnik zbira vse valove, ki iz možganov drugih prihajajo do njega, in izraža njih vsebino. Odgovori, ki jih sporoča medij, torej niso izjave duhov od onkraj groba, temveč izrazi energije živih ljudi. Prividi in televizija Pa tudi prikazovanje duhov, ki ga opažamo pri medijih, je naravni pojav, ki si ga lahko razložimo. Toda vsak medij — o sleparskih trikih tukaj ne govorimo — ni sposoben da sprejema in oddaja tudi videnja. Za to so mediju potrebne izredne sposobnosti. Takšen medij mora imeti večjo sposobnost, sprejemati sugestije prisotnih in jih oddajati dalje z izredno močjo. Zelo mogoče je, da medij s silami, ki jih koncentrira v sebi, izven sebe proicira kakšno bolj ali manj megleno ali jasno sliko, ki jo lahko vidijo tudi prisotni. V praksi vsega tega še ne moremo razložiti, a je razumlji-voi iz sile same. So naravne moči, ki jih bomo do kraja šele spoznali nekoč, če bi bil kdo pred sto leti rekel, da bomo dandanes lahko lovili besedo, glasbo in sliko tisoče in tisoče kilometrov daleč po zraku, brez vsakega vidnega posredovalca, bi ga bili vtaknili v norišnico. Dandanes pa je raliotelefonija s televizijo na poti do svoje dovršitve, telefotografija je dognana stvar. Iz možganov, ki jih tu nadomešča stroj, pošiljamo po vsem svetu besede, glasove, podobe do drugega stroja, ki jih sprejema namesto možganov. Zgcd&a z „Ncrd Amerise" Ko sem bil še majhen deček, je nato pripovedoval Marconi, se je — zdi se mi, da leta 1385 — pripetilo nekaj nenavadnega. Neka gospa je prišla v pisarno genovske pMOPlovne družbe Florio in Rubattino in je zaprosila kakšnih sporočil o svojem sinu, ki se je bil vkrcal na parnik »Nord America«. V pisarni ji niso mogli postreči z nikakim obvestilom, zakaj ladja je bila na morju in je imela kakšni dve tretjini poti za seboj. Gospa je nato pripovedovala, da je imela razburljiv privi 1: »Nord America« se potaplja, njen sin se je s parnika vrgel v vodo in je še z iztegnjenimi rokami zaklical: »Mama, mama, adijo!« Potem je izginil v vrtincu potapljajoče se ladje z vsemi, ki so bili na nji. — V pisarni so si zabeležili, kar je pripovedovala, pa uro in dan. Več ko mesec dni nato je prišla vest, da se je »Nord America« potopila in da so v valovih našli smrt vsi potniki in moštvo, ker ni bilo v bližini ladje, ki bi jim bila lahko prihitela na pomoč. Brodolom se je izvršil točno tisti čas, ko je gospa doživela svoj privid. Dokaz za radijsko sposobnost možganov Ta tragični primer telepatije nazorno potrjuje radijsko sposobnost človeških možganov. Možgani matere in sina sta bili kakor dve sinhronizirani postaji: poslednji vzkrik, ki ga je dal sin ol sebe, so materini možgani sprejeli. Bil je to v resnici primer radiotelefonije, združen s televizijo, ki se je mnogo let pozneje prvikrat realiziral v tehniki in ki se, kar se tiče televizije, polagoma realizira današnji čas. SoSija se razvija Prestolnica Bolgarije raste v eno najpomembnejših mest tega konca Evrope La chiesa di Alessandro della Neva a Sofia — Cerkev Aleksandra Nevskega v Sofiji Sofija, sredi oktobra. Za razvoj Sofije, glavnega in stolnega mesta bolgarskega carstva, je značilna predvsem njena lega na križišču najpro-metnejših cest med vzhodom in zahodom na Balkanu, že pisatelji predkrščanske dobe so jo slavili kot »znamenito mesto Serdov« in Konstantin Veliki jo je laskavo nazival »moj Rim«. Bolgarski kan K run ji je 1809 izbral za središče slovanskih dežel in tako je starodavna Serdlca, takrat prekrščena v Sredec, prešla v zgodovino bolgarskega naroda. V poznejših stoletjih je Sofija neštetokrat menjavala gospodarje, ali — z izjemo turške dobe — nikoli ni izgubila svojega pomena. Tako jo je arabski zemljepisec Idrisi opisoval kot živahno, močno obljudeno mesto, turški vojskovodja Lala šahin, ki jo je oblegal 1384, pa je sultanu pisal o nji, da je mesto »en sam sadni vrt, cel paradiž«. Pod turškim jarmom pa je polagoma vendarle izgubila svoj strategični, gospodarski in kulturni pornen in je na pragu narodnega osvobojenja kot zaostalo, pozabljeno mestece štela še komaj 20.000 prebivalcev. V svobodni državi pa je razmahnila spet vse svoje sile kakor v prejšnjih cvetočih člfreh. V teku pol stoletja je glavno mesto Bolgarije napravilo razvoj, kakršnega je bilo deležno malokatcro mesto. V šestdesetih letih je prebivalstvo Sofije naraslo kar za 828 odstotkov: 1887 je štela samo 31.000 prebivalcev, 1934 že 2S0.000. lani pa po približni cenitvi že kar 390 000. Kako nagel je bil zlasti v zadnjih letih ta razvoj, nam kaže podrobnost, da se je število stanovanjskih hiš v mestu v šestih letih — 3920 do 1926 — skoraj podvojilo (cd 12.670 na 23.470). V času po osvobojeniu (1878) je obsegala zazidana ploskev Sofije samo 2.5 kv. km, dandanes pa zavzema površina mesta s priključenimi perifernimi kraji 57 kv. km. V vzporednem tempu je šel tudi razvoj industrije. Medtem ko Sofija 1877 še ni premogla nobenega industrijskega podjetja, jih je imela 1920 skromno številce 58, 1937 pa že 370. Z enako vnemo so se razraščale razne kulturne, politične in stanovske ustanove, tako da je Sofija dandanes v resnici srce bolgarskega naroda. Hitri razvoj mesta pa je prinesel nekatere probleme, ki se tičejo urbanizma. Do 1900 se je Sofija počasi razvijala ob glavnih prometnih žilah, ki so izza turške dobe potekale v radialnem sistemu. Nagla gradbena delavnost po balkanskih in zlasti še po prvi svetovni vojni pa je uničila stari organizem mesta. Begunci, ki so v velikem številu prihajali iz perifernih krajev, pripadlih sosednim državam, so se brez pravega načrta in organizacije naselili okrog mesta. Tako je od 1919 do 1926 nastalo 19 novih mestnih okrajev, ki so zavzeli trikrat tolikšno zazidano ploskev kakor notranjo mesto in niso bili v nika-kem organskem skladu ž njimi. Začela se je nekakšna atomizacija mesta. Nastali so predmestni okraji, v katerih so ceste dosegle 35 odstotkov zazidane ploskve, kar dovolj nazorno izkazuje gospodarsko nesmotrnost takšne izgradnje. Najhujše pri tem pa je bilo, da je takšna gradbena delavnost v veliki meri oškodovala mestno lastnino. Nekatere občinske uprave so bile nasproti svojim političnim prijateljem tako širokogrudne, da so gradbene parcele kar poklanjale, ali pa so si jih tisti, ki so imeli dobre zveze, protipravno sami prilastili. Razumljivo je, da so bili spričo takšnih razmer pogosti glasovi,« ki so opozarjali na potrebo reda. Po zakonu iz 1934 je bila mestna občina obvezana, izdelati splošni gradbeni načrt za svoj bodoči razvoj. Delo je občina poverila draždanskemu profesorju Adolfu Muesmannu in štiri leta pozneje je bil načrt velike Sofije s posebnim zakonom uveljavljen. Načrt skuša mesto urediti v smislu smotrne decentralizacije. Posamezni okraji bodo izgrajeni tako, da bodo predstavljali zaokrožene organizme zase, hkratu pa bodo s središčem povezani v enoto. Z ozirom na smeri zračnih tokov je industriji cdkazan prostor v bližini železniških prog in odvoznih cest. Zlasti v tem pogledu pripravlja načrt velike spremembe, zakaj mnogo industrijskih podjetij se nahaja sredi stanovanjskih četrti, kar se je izkazalo za povsem nevzdržno. Vprašanje prometa bo rešeno s sistemom radialnih in krožnih cest v zvezi z zbirnimi tangentami. S tem bo doseženo, da bo prehodni promet usmerjen mimo mesta, da so ne bo dotikal že itak preobremenjenega središča. Izven mesta je vzporedno z železniško progo Beograd— Carigrad v načrtu gradnja avtomobilske ceste. Lega mesta, bližina Vitoše, milo podnebje, pa številni zdravilni vrelci dajejo Sofiji značaj zdraviliškega in letoviškega mesta. Temu so snovalci regulacijskega načrta posvetili posebno pozornost s tem, da so pustili obširne ploskve proste za parke in vrtove. Mesto samo obdaja zelen park, iz katerega potekajo zelenice v obliki klinov daleč proti središču. Kar je Sofija nekoč bila, naj tudi ostane v bodoče: en sam vrt. V tesni zvezi s tem vprašanjem pa je rešeno tudi vprašanje športnih igrišč, letališč in vojašnic. V načrtu je zgraditev novega letališča za civilni promet z najugodnejšo zvezo s središčem. Prav tako določa novi načrt oblikovanje velikega osrednjega cerkvenega trga, izgradnjo muzejske četrti pa novo sejmišče in stadion na enem najlepših krajev Sofije. Bogatinu je vsaka lahka. Tistega ni treba kregati, ki sam sebe krega. Če tudi sva brata, mošnji nista sestri, če sosedova hiša gori, pazi na svojo. Dolga bolezen, še daljša smrt. Slikarica m lepotica Angelika Kauffmann Svojevrstna kariera lepe žene £z dobe zahajajočega baroka Te dni se nemška javnost spominja 200-letnice rojstva nenavadne žene, ki je v svojem času napravila spoštovanja vredno kariero in je uživala velik sloves v evropskem občestvu, čeprav je pozneje spomin nanjo naglo obledel. Bila je to slikarica Angelika Kauffmann, poleg Rozal-be Carriere in Elizabete Luize Vigee-Le-fcrunove najznamenitejša umetnica zahajajočega baroka. Angelika Kauffmann se je rodila 30. oktobra 1871 v Churu v Graubiindnu kot hčerka skromnega potujočega slikarja in kiparja, ki si je z delom po cerkvah in samostanih služil svoj kruh. Takrat ga je bil churski škof povabil, da mu oskrbi opremo obnovljenega gradu, pa se je pri tej priliki zaljubil v Kleofro Lutzovo in jo vzel za ženo. V zakonu — srečnem, kakor to med umetniki m bohemi sicer ni zmerom navada — se je Angelika rodila kot edina hči. čez leto dni je Kauffmann zapustil Chur in šel za svojim delom dalje po svetu, a hčerka je imela za vse okrog sebe odprte oči in srce in je kmalu tudi sama segla po čopiču. Po očetu je podedovala lahko roko m artistično spretnost in je naglo napredovala v umetniškem znanju. Leta 1752. se je družina preselila v Como ln sveži duh umetniško razkošne Italije je njenemu talentu dal pravega razmaha. Tam je bogatašem po hišah slikala svoja prva dela, a razen s slikami si je povsod pridobivala simpatije s svojim ljubeznivim, nežno ženskim nastopom. Kot 15-letno dekle je v Milanu dosegla svoje prve večje uspehe. Slikala je za guvernerja, vojvodo Modenskega in druge najuglednejše pripadnike družbe. Po materini smrti se je za nekaj časa vrnila z očetom v ožjo domovino, nato pa je bila za nekaj časa povabljena na grad Mon-forte ob Bodenskem jezeru, kjer je s polno dušo uživala bogastvo rokokoja. Srce pa jo je vendar vleklo nazaj v Italijo in oče, ld ji je bil najboljši učitelj in vodja, je ustregel njeni želji. Vrnila sta se v MIlan in sta čez Parmo, Bologno in Firenco potovala v Rim. Povsod je pridno študirala in kopirala stare mojstre, bila je v svojem elementu. V Firenci se je spotoma zaljubila v nekega muzika. Bila je to kratka, a strastna ljubezen in grozila ji je resna nevarnost, da zapusti čopič in paleto in ž njim odide h gledališču. Bila je odlična pevka. Odločitev je bila zanjo nezaslišano težka pa se je zaupala spovedniku, ki ji je takšen življenjski preokret odločno odsvetoval. A tudi v času najbolj pekoče ljubezni in razdvojenosti je ostala zvesta sama sebi in slikala brez kraja. Delo ji je bilo uteha ta rešitev. V Rimu je nastopila že kot izšolana, dograjena umetnica, kot umetnici ta ženski so ji bila vsa vrata odprta na stežaj. Bila je pa tudi v resnici nenavadna ženska, saj je govorila celo vrsto jezikov in s svojim glasom je vsako tekmovalko postavila v senco. Okrog nje se je znašlo nekaj angleških mecenov, ki so jo pregovorili, da se je preko Benetk in Pariza preselila v London. Tam je na mah osvojila družbo in okus, listi so bili polni hva-le njenih slik. Petnajst let je bila obsipana z naročili, da je komaj kdaj položila čopič. Ni čuda, da se je zagledal vanjo sam sir Joshua Reynolds, vodja angleške šole 18. stoletja in rektor kraljevske akademije. Reynolds se je dal tudi portretirati od nje, kar je njen ugled v Londonu še brez mere dvignilo, a ko ji je ponudil roko v zakon, ga je zavrnila. Skoraj ob istem času pa je padla v mrežo nekemu pustolovcu, ki se je izdajal za nekakšnega grofa Horna in š katerim se je tudi na skrivnem poročila. Lažni grof pa je samo pognal njene prihranke, potem pa jo je pustil na cedilu. Z veliko težavo je Angelika dosegla ločitev, nato pa se je na očetovo željo poročila s 551etnim benečanskim slikarjem Zucchijem. Z njim in z očetom je zapustila London in se preselila v Benetke, po očetovi smrti pa v Rim, ki ga ni več zapustila razen nekaj kratkih obiskov v Na-pulju. Sama šarlota, kraljica Napuljska, jo je vabila na svoj dvor, toda Angelika je rajši ostala v Rimu, kjer si je v via Sistina uredila svoj dom. Kmalu je njena hiša postala središče umetniškega stika med večnim mestom ta njeno prvo domovino. Najodličnejši gostje, ki so iz severnih dežel prihajali na obisk, so se oglašali pri nji. Med njimi so bili cesar in car, pa tudi kralji duha, kakršna sta bila Goethe ta Herder. V Rimu je Angelika Kauffmann dne 5. novembra 1807 umrla in pogreb je nazorno izpričal, koliko vnetih častilcev sta imeli v svetu njena umetnost in njena lepota. ♦••♦»»••♦••••♦♦♦♦•••♦••••♦••♦••••»•••♦m** v. ,> ■- iiri. Vi—.3"» 7'