avgust 3 S Najdba sv. Stef. 4 C Dominik 5 f Marija Snež. + na eori l N 9. pobTni; 8 P Cirijak 9 T Roman 10 S Lovrenc JI 6 Suzana 0 12 P Klara + !JLJL_Kasijan 14 N lo; _p„bink: " £ Vnebovzetje T Sv. Rok LOVENEC £?Hyi SLOYENSKI LIST E AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico. — od boja 3g tmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA K CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., m SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH, v '(Official Organ of four, Slovenian Organizational KAJITAKEjSl I* 3AJBOLJ priljubi;ji* SLOVENSKI list, 5? sdruženih državah i ameriških, stev. (no.) 158. chicago, ill., sreda, 17. augusta — wednesday, august 17, 1938 LETNIK (VOL). XLVIL dike orožne vaje v Nemčiji ustvarjajo domnevo, da zna-wjo nekako splošno vojno mobilizacijo. — Nemške ženske protestirajo proti vpoklicu rezervistov. — Ugibanje, ali Hitler le "blufa", ali ima resne načrte. Berlin, Nemčija. — Nemško i rebivalstvo samo in z njim ;,6s f°stali svet preživlja te dni "°pffc dneve nervoznosti in t-iS ' sluteč' da pripravlja zadnje korake za sploš-Cin> ki ^ je pod- , Hitler in ki je tako raz-iArkal svet obstoji v tem, da j® Predli orožne vaje v ta-či6m obsegu, kakoršnih Nem-Ja doslej še ni videla, in ki °Po noma sličijo splošni vojni mad ZaCij-' Pol6ff redne ar" j e Je bilo na manevre podanih namreč tudi okrog mi-2la .rezervistov. c emir. ki so ga povzročile zne vaje same, se je pove-konferenco, ki jo je m , f!wer v ponedeljek z ar-Goe"lmi v°ditelji, namreč zračnim mini- str°m' Keitelcm> vojnim mini-»aM' in VOn Braucllitschem, ^ celmkom vrhovne vojne ko- )ia k e' ?onfe^nca je bila taj-stj' t1' ^ nervoznosti še pri-tov * vlada popolna nego-da p kake cilje zasleduje vla-b. • f°vod za nadaljnji strah je * ŠO \T __ t , . . zervi ,V em» ker pošiljajo re- sie-r H 1 P1"Vi Vrsti na mejo' in , " deloma na čehoslovaško, francosko. Hi, JmSk° ljudstvo splošno me- Za z a S° orožne vaje priprava P°vzro?,ek VOjne' in t0 -ie tudi ob 0fji. 0 razne mučne prizore v Berj. vrezervistov. Tako so svojp mu žene> ki so spremljale le t' m°že na kolodvor, skuša-ter /^.Preprečiti vstop na vlak storili 'Cale: "Naši m°ž.ie so že Vojni. dolžnost ob zadnji da se 'bo • ^ Vrsta na mla'lših' So ^ Ul.iejo." Podobni prizori testih v raVali tudi po drugih le s t C P°tsdamu so častniki so ston??° Pregovorili može, da da je i..1, na vlak- in še več tru-°dstrai treba, da so ženske so ^ gUl s kolodvora. Oblasti ^ačiju n° 1Zdale °dredbo, da do-116 sme-m SOr°dniki rezervistov V J° PHti na kolodvor. še tned te-Ših krogih, zlasti pa dosti 'leZemskimi diplomati, jjj, gibanja, kak namen 0i'ožnim 'aprav Hitler 8 temi ziiap1-- ^ namreč, ali a!i Pa °v nekako mobilizacijo, ^iprav.y a 2 'e v strah W°šn0 demokratične države, ^sna 7]Sfi smatra, da je stvar baje astl §e, ker je Mussoli- ^ot0vi]P°'slal Hitlerju te dni Strp-. dn u. -i.., NAZ1JSKO JjIBAN.JE Ameriški naziji se baje oboro- žujejo. Washington, D. C. — Posebni kongresni odbor pod vodstvom poslanca Diesa iz Texasa vodi preiskavo o gibanju nemške organizacije "German-American Bund", o kateri so se vložile obtožbe, da je nazijsko usmerjena in da vzdržuje zveze s hitlerjevsko Nemčijo. Organizacija zanika, da bi bila v zvezi z nazijsko Nemčijo in povdar-ja, da je zlasti proti judovska. Neka priča je zadnji petek pred omenjenim odborom izjavila, da je pri nekem zborovanju Bunda v Chicagi voditelj naročal članom, naj se dobro zalo-že z orožjem in'municijo in naj bodo pripravljeni za bližajočo se komunistično revolto. ZAČETEK KSKJ KONVENCIJE t Zborovale! iz cele Amerike razmotrivajo dobrobit KSKJ. •ani mu bo stal vsakem slučaju, na ki Her Vo; r^Ho pot malo dru- iar°cen0 ' as°Pis.l'u tamkaj je pa je V teh dneh p'f1 obrala malo dru- i ceiio ut"BJu lanu alar^naj ne "javlja oro>Unib vesti o _ lG\'';; jajah, češ, da bi z nika-nem- rT le ^ ces, cia di z k je- t)a 2?peševalo Hitlerjeve kak, ranc'ia uradno po-> ne boji"'je ^ce]nik odpotoval v Berlin Statva nCOskeea zračnega >., clJstVn zračnega rJe ' 8en- Vuillemin. Zna-i>o ;d aa Je do tega obiska ^ izvrS .PHŠ1°. ko bi se bil ip8e " ze zadnjo pomlad; >i ob;,, namreč vrnil svo-tajnika nemškega mil«8trstva v Pariz., ROOSEVELT SKUŠA IZVAJATI "ČISTKO" Washington, D.C. — Skoraj se lahko reče, da primarne volitve, ki se v sedanjem času vrše po raznih drž;avah, nič ne zaostajajo po važnosti za glavnimi volitvami, v jeseni, ali jih pa ponekod celo prekašajo. Z gotovostjo se namreč lahko reče, da bo pri jesenskih volitvah zopet zmagovita demokratska stranka, in primarno vcttitVe imajo namen, da se zasigura kandidatura v tej stranki takim osebam, ki so se znali-vživeti v moderne razmere ift ne žive s svojimi idejami več .v preteklem stoletju. Predsednik Roosevelt sam se zaveda nujnosti, da se izločijo iz demokratske stranke starokopitni konservativci, ki ovirajo delo v kongresu, in zato ponekod osebno stopi v volilno kampanjo za primarne volitve. Tako je zadnji teden z jasnimi besedami apeliral na volilce države Georgia, naj porazijo dosedanjega konservativnega dem. senatorja Georgea in izvolijo progresivca Campa. Seveda si je s tem nakopal novi očitek, da skuša izvajati diktaturo. -o- SPALNA BOLEZEN MED KONJI Chicago, 111. — Farmarji v Illinoisu in v sosednjih državah so precej zaskrbljeni, ker se med konji opaža naraščanje števila slučajev spalne bolezni. Več kot 50 slučajev je bilo že poročanih v urad državnega ži-vinozdravnika. --o—-- POLICIJA ODKRILA SEBIČNO LAKOMNOST Philadelphia, Pa. — Neka ženska je že več dni stala na nekem tukajšnjem prometnem križišču, oblečena v revno obleko, in prosila milodare od mimoidočih. Zadnji petek pa jo je neki policist odvedel na stražnico. Tam je bila od ženske po-licistinje preiskana in v njeni obleki so našli skritih $2,893. Evel«th, Minn. — Zadnji ponedeljek zjutraj se je uradno otvorilo zasedanje 19. redne konvencije K. S. K. Jednote. Delegatov in glavnih uradnikov Jednote se je zbralo v tem prijaznem mestu iz celih Zed. držav okrog 250. Resna razmo-trivanja v dobrobit Jednote vodijo zborovalci vsak dan, toda tukajšnja društva so poskrbela, da se jim nudi po napornem delu tudi primeren oddih in razvedrilo. Želeti je, da bi konvencija ukrenila dosti dobrega v korist te najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki in da bi vsak delegat in delegatinja prispeval svoj delež k temu cilju. -o-- wpa popravila zmoto Smithfield, Pa. — Tukajšnji pokrajinski direktor za WPA je objavil, da sta bila dva uradnika suspendirana vsled pomote, ki se je napravila glede sedem let starega dečka Richar-da Malone. Kakor je bilo že zadnjič poročano, je bilo temu dečku nakazano delo na nekem WPA projektu in mu je bil tudi poslan ček za $6.54. Preiskavi, ki se je uvedla glede tega slučaja, je sledila omenjena su-spendacija. v palestini se zopet spopadli Jeruzalem, Palestina. — A-rabci so v gorovju severne Palestine vprizorili zadnji teden nove nasilnosti in angleške oblasti poročajo, da so poslale svoje čete proti njim, katere so pobile pet članov neke arabske skupine. V Jeruzalemu pa je bil zadnji petek ustreljen neki judovski krošnjar. Napadel ga je neki moški, oblečen po evropej-sko, ki je oddal nanj tri strele, na kar je ,zbežal. nova znamenita od- kritja Rim, Italija. — Tukajšnji starodavni amfiteater Kolizej je že sam na sebi znamenitost v taki obliki, kakor so ga poznali do zdaj, in sicer po svoji starosti: izdelan je bil namreč leta 80 po Kr., za časa vladanja rimskega cesarja Tita. Zadnji teden pa so odkrili na njem še nadaljnje znamenitosti. Delavci, ki so zgradbo popravljali, so namreč našli celo vrsto podzemskih hodnikov in predorov pod njim. PO KALSVETU — Mexico City, Mehika. — Katoličani v državi Oaxaca so napravili apel na predsednika Cardenasa, naj pritisne, da se bo našel in kaznoval morilec ■duhovnika Martineza, ki je bil pred par meseci umorjen, ko je dajal verski pouk otrokom. — Tsinanfu, Kitajska. — 13 kitajskih bolniških strežnic je prišlo v stik s katoličani, ko so bežale pred bombami, in se zatekle v neko frančiščansko zavetišče. Tam so bile poučene v katoliški veri in nedavno je bilo vseh 13 krščenih. — Ottawa, Kanada. — V tukajšnjem mestu se bo vršil od 6. do 8. oktobra kongres kanadske katoliške mladine, kateri bo prvi svoje vrste v Kanadi. Prispeli bodo nanj zastopniki iz 40 različnih škofij. — Limburg, Holandska. — Pred kratkim j;e položil samostanske obljube frančiškanski brat Saturnin, pri čemer sta prisostvovala dva njegova sinova, ki sta tudi stamostanska brata. Oče, ki je bil 12 let vdovec, predno je stopil v red, ima poleg tega tudi tri hčere v frančiškanskem redu. -o- SVOJEVRSTNA OBSODBA Elkhart, Ind. — Neki Wil-lard Arnett, star 20 let, je u-kradel in pojedel kokoš. Lastnik kokoši ga je ovadil in fant je prišel pred sodišče. Sodnik pa je izrekel nad obtožencem nenavadno obsodbo: Ukazal mu je, da mera iti enkrat na ZAHTEVA AVTONOMIJO Hrvatski avtonomisti se združili s srbsko vladno opozicijo. Belgrad, Jugoslavija. — S povdarkom, da je stališče Hrvatov v Jugoslaviji podobno stališču Slovakov na Čehoslo-vaškem, je vodja Hrvatov, dr. Maček, ta ponedeljek imel zopet enega svojih govorov, v katerem je zahteval popolno avtonomijo za Hrvaško ter pri tem udrihal po vladi min. predsednika Stojadinoviča,češ, da je despotična in nepatrijo-tična ter da nadaljuje z diktaturo, katera je bila uvedena v letu 1929. Predno je imel Maček svoj govor, je vodil razgovore z drugimi voditelji vladne opozicije, zlasti srbskimi, ki so trajali celo noč, ter očividno prišel z njimi do popolnega sporazuma, kajti povdaril je: "Hrvatje in Srbi si zopet segajo v roke po 20 let trajajočem prepiru, ki je bil med njimi umetno podžgan." Pozival je nato, da se ustanovi ustavna demokratična vlada, češ, da sedanji mrzlično nevarni časi kmalu utegnejo zahtevati močno, zedinjeno Jugoslavijo. -o- KAZNOVAN, KER JE PRETEPEL HČER Orangeville, Ont. — Nekega farmerja, po imenu E. McCut-cheona, je njegova žena. spravila pred sodišče, ker je pretepel hčer Irene, staro 17 tet. Mož je bil za svoje dejanje kaznovan z globo $47.97. Kakor se je ugotovilo, je bilo to prvikrat, da je bila Irene tepena. Oče je dejal, da se je razjezil nad njo, ker ga ni hotela spremljati' na neko zabavo. Hči pa je izjavila, da zato ni šla, ker je bila mati bolna in je ni mogla same pustiti. Iz Jugoslavije Po dvomesečni suši na Dolenjskem, je prihrumelo neurje in strašna toča je klestila po vinogradih. — Predrzen vlom v cerkev na Ježici pri Ljubljani. — Smrtna kosa. — Druge vesti iz domovine. teden v cerkev. — Morda bi fant res ne bil kradel, ako bi hodil v cerkev. < / PROTEST PROTI JAPONSKI Prizor v pristanišču neke japonske parobrodne družbe v Brooklynu, N. Y., ko je število ameriških Kitajcev vprizorilo protestne demonstracije, ker se je ena japonskih ladij naložila s starimi kovinami zi izvoz na Japonsko. Kitajci so povdarili, da se bo to uporabilo za kanone za pobijanje Kitajcev. Dolenjska prizadeta po toči Ljubljana, 25. julija. — Po lepi nedelji pa so sledili prav hudi nočni nalivi. Bila je strahotna noč. Grmelo in treskalo je, kakor da bi se riebo razklalo. Tam v okolici Šmarja na Dolenjskem je, kakor pripovedujejo potniki, treščilo v neki kozolec, ki je do tal pogorel. V Ljubljani in okolici je besnela huda nevihta. Deževati je pričelo po zapiskih meteorološkega zavoda točno ob 22.10 ter je naliv trajal vse do 0.30 danes. Najhujši naliv .ie bil pol ure pred. polnočjo. Ves čas je padlo 27.6 mm dežja. Sa'm'o v' pol ure 20 mm. Prav ti podatki nam nazorno kažejo, kako huda nevihta je besnela v Ljubljani in okolici! Nedeljsko nočno neurje je ?avzelo v Sloveniji velik obseg. Nočni nalivi so se raztezali po Dolenjskem, Notranjskem in Gorenjskem, zlasti okrog Kamnika. Strela je udarila in zažgala kozolec posestnika Črnivca v Topolah pri Mengšu. Škoda znaša nad 25.000 din. Dolenjskim vinogradom o, krog Krškega in drugod je nedeljsko neurje napravilo velikansko škodo. Prizadete so vinske gorice Gadova peč, Brezovice, Trebelnik, Završe, Belinje, Piroški vrh, kjer je uničeno grozdje do 90r/c. Nesreča je tem hujša, ker so bili ravno ti kraji tudi že lani prizadeti po toči in nalivih ta* ko zelo, da že celo leto živi prebivalstvo ob sami kupljeni koruzi. In ista žalostna usoda jih čaka tudi za naprej, če bodo sploh imeli s čim' koruzo kupiti. Najbolj je prizadeta vas Brezovica, ki živi izključno od vinskega pridelka, in ji je zdaj vse uničeno. -o- Vlom v cerkev pri belem dnevu Jezica, 20. julija. — Močno $o s'e začudili) v nedeljo popoldne verniki v Sv. Jakobu ob Savi, ki so prišli k litanijam, ko jim je g. župnik Novak Jože ob zaključku cerkvenega opravila povedal, da je bil okrog poldne izvršen v domačo cerkev vlom. Tat je odnesel kelih in pateno, ki sta bila shranjena v zakristiji, z oltarja pa monstranco. • Tatvino je opazil župnik takrat ko je prišel v zakristijo, da opravi iitanije. Vlom je bil izvršen v nedeljo med 12. in 13. uro. Nekaj minut pred 13. uro je cerkovnik g. Jevec zvonil za Iitanije, tedaj je bila cerkev še odklenjena kakor običajno. Med zvonjenjem je opazila njegova žena, da hodi neki tujec okrig i'.erkve.' Pod pazduho je stiskal aktovko. Žena je nato menila, da je tujec kak izletnik, zato ni obračaia nanj nobene pažnje več. Ko so prišli (Jo cerkve prvi verniki, j'e bila cerkev zaklenjena. Očividno se je tujec po odhodu cerkovnika zaklenil v cerkev, ukradel cerkvene posode, jih naba1-gal v aktovko, potem pa zginil. -o- Nesreča starega viničarja V Radzielu nad Slivnico pri Mariboru se je smrtn-o ponesrečil 67 letni viničar Franc Vodišek. Služboval je na posestvu Marije Kirbiševe. Ravno so spravljali slamo od mlač-ve in pri tem se je Vodišek podal pod streho, da bi slamo stlačil. Na gladki slami mu .je zdrsnilo in padel je skozi odprtino kakih 18 čevljev globoko. Revež je priletel na glavo ter si zlo'mil tilnik. -o- Biserni jubilant V nedeljo je stopil pred oltar v župni cerkvi v Ormožu bivši križanski prior p. Bernard Polak,' da je izrekel zahvalo Vsemogočnemu za dolgih 60 let, ki jih je preživel v duhovniški službi. Biseremaš- i iiik p. Bernard se je rodil v Životicah na Moravskem. i '-o- Smrtna kosa V Zgornji Šiški je umrla Cirila Černe, hčerka posestnika in dijakinja stara 16 let. — V Orlici pri Ribnici na Pohorju je umrl Andrej Grogelj, posestnik in trgovec star 73 let. — Na Meljski cesti v Mariboru je umrl Franc Bratoš, vrtnar star 87 let. Z motorjem v kravo Mehanični pomočnik Franc Petrovič in Vincenc Markes sta se neke noči vozila z motornim kolesom iz Ptuja proti Sv. Vidu. Med potjo sta se z vso silo zaletela v čredo krav, ki so jih vodili Hrvatje na sejem. Pri trčenju je Petrovič dobil smrtnonevarne poškodbe, Markeš pa le lahke; motorno kolo je bilo čisto razbito. Svojevrsten dogodek Pri Sv. Petru blizu Maribora, so neke noči kar trije vlomilci vdrli v stanovanje 37 letnega posestnikovega sina Mihaela, Špringerja. S sekiro so navalili na vrata in z vso silo tolkli po njih, Špringer je pa vrata tiščal na notranji strani. Ko pa so napadalci presekali vrata, so navalili na Špringerja in ga začeli obdelovati s pestmi, da se je ves v krvi in težkimi poškodbami na glavi, zgrudil na tla ter so ga mora-!. odpeljati v mariborsko bol-. ico. Baje se je napad izvršil radi tega, ker bo Špringer dobil ženino posestvo. -o- Strela V Brezoli pri Račah je udarila strela v hišo posestnika ! Franca Predikaka. Požar, kt j ga je zanetila strela je uničil j hišo in gospodarsko poslopje |ler napravil škode nad 25.000 • dinarjev. m 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 17. augusta 1938 —" Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta lS91i Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-ikljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska! jEDINCJST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: J849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina; Za celo 1wtat"'k, • i & Še nekaj se imamo za pogovoriti z našimi naročniki. Več zadnjih let ima pošta uveden sistem, da če kaka številka lista naročnika ne najde na navedenem naslovu, da obvešča izdajatelje listov na posebni obvestilni karti in Uprava lista mora plačati za dostavo vsakega takega obvestila 2c. Če vzamemo, da prinese pismonoša vsak dan od pet do 15 takih le kartic, se že dnevno nekaj nabere, tedensko več, mesečno še več, letno pa to znaša več deseta-kov. Naročniki, ki se selijo na nove naslove, bi take stroške listu prav lahko prihranili. Naročnika to prav nič ne stane. Vse kar je treba je, da na poštnem uradu, ali. pa pismonošo vprašajte za kartico: "Order to Change Address Form No. 22." To kartico vam da pismonoša brezplačno in je sami izpolnete. Navedete na njo svoj stari in novi naslov in zraven zapišite, s katerim dnevom se bote nahajali na novem naslovu, da Uprava ve, kedaj začeti pošiljati list na novi naslov. Taka obvestila pošljite Upravi vsaj teden preje, predno se selite na drugi naslov in ko bote na novem naslovu, bote takoj v redu začeli prejemati list na novi naslov. Ko bi naročniki tako ravnali, bi Upravi lista prihranili marsikak cent, sebi bi pa zagotovili točno dostavo lista. Vzemite to na znanje in skušajte si to zapomniti. Veliko bote s tem pomagali listu, katerega taki stroški veliko stanejo, sebi pa boste storili to, da bote točno prejemali list v vsakem takem slučaju. Poskusite to in sodelujte z nami po možnosti. Prosimo! -.»t*-'.';' : v-.v - • •'-* KAKO JE V TOPLICAH V DRŽAVI IDAHO Hoi Spring's, Idaho Oprostite g. urednik, da sem tako zakasnela z naročnino za Amer. Slovenca. Vzrok je ta, ker sem bila že dalje časa namenjena da se podam v Hot Springs, Idaho in sem se namenila, da vam od tam pošljem naročnino, kar sedaj tudi resnično izpolnim, obenem pa tudi opišem malo ta kraj, kajti veliko je dopisov v Amer. Slovencu od raznih krajev, le od tu se nihče ne oglasi. Z gotovostjo lahko trdim, da je tukaj na tisoče obiskovalcev, ki iščejo v tukajšnjih toplicah ljpbega zdravja. Največ je takih bolnikov, ki bolujejo za rev-matizem. Vidim tudi ženske, z jako bolnimi nogami. Ko človek vidi vso to revo človeštva, ga mora pretresti. Toda, vsakdo prihaja sem z upanjem, da mu bo tukaj olajšano in pomagano. Tako sem se tudi jaz že pred leti podala semkaj, ker sem' imela v nogah revmatizem in se popolnoma pozdravila. Sedaj pa prihajam vsako leto za par tednov, da si utrdim zdravje in zabranim revmatizmu zopeten napad. V vodo grem po dvakrat na dan in to veliko pomaga. Podnebje je tukaj jako prijetno. Po dnevi je sicer zelo vroče, toda noči so hladne in se lahko počiva. Ljudi prihaja sem od vseh krajev, celo od New Yorka jih vidiš. Tako le v mesecih junij, julij in avgust, jih je največ, meseca septembra se pa žc razhajajo na svoje domove, ker septembra je že hladno za bolnike. Kot morem spoznati, je med temi ki se tukaj zdravijo, največ Grkov in Židov; veliko je tudi Italijanov in tudi precej Hrvatov. Kar se tiče Slovencev, jih je pa bolj malo. Menda so Slovenci najbolj zdravi. Ko se snidemo v vodi, je kot v babilonskem turnu, drug drugega ne razumemo, tako vpitje je tam. Slovenke še včasih kako zapojemo. — Tako mi je oni dan rekla Mrs. Katie Stalick iz Rock Springsa, Wyo: — Ti, pa dajmo eno zapeti. Obenem me vpraša, če znam ono "Luna sije . . ." — Pa smo jo zažingale in še Mrs. Mary Dolinar, tudi iz Rock Springsa, je nama pomagala. Gotovo se je moralo ostalim to dopasti, ker so nas prosili, da naj vsaj še eno zapojemo. — Tako vidite je tukaj, da še bolniki pojo. Sedaj naj pa še opišem vrednosti vode v kateri se kopljemo. Po nekaterih mestih ima toplote do 125 stopinj. Poleg te vode za kopanje, so še tri različne za piti in sicer ena železna, žveplena in magnetična. Je pa še tudi drugih vrst vode, pa jim ne vem imena. Železna in žveplena sta zelo priporočljivi za slabokrvne, magnetična je pa jako dobra za prebavo. — Mestece je majhno, komaj kakih 600 prebivalcev ima. Cene so pa precej visoke, tako po trgovinah in tudi stanovanja po hotelih. Dobijo se seveda tudi sobice po tri ali štiri dolarje na teden, pa so bolj slabe. Največ jih je po $7.00, so- pa tudi po $18.00 na teden. Ta, ki tako vzame, mora imeti že precej težke žepe. Posamezna kopel stane 15c. Ce si pa kupiš tiket za eden ali dva dolarja, te stane- vsaka kopel komaj 10c. — Jaz bom tukaj še par tednov, potem se pa zopet vrnem domov v Bingham, Utah. — Svetovala bi moji sorodnici J. Meglen v Pueblo, Colo., da bi se tudi ona podala drugo leto sem. če Bog da, pa bove prišli skupaj, kajti tukaj je veliko tudi takih bolnikov kot je ona in pravijo, da se bolje počutijo. Mrs. Meglen, kakor berem iz dopisov in tudi ti si mi že pisala, ti gre že precej na bolje. Bog naj ti zopet povrne zdravje, to ti iz vsega srca želimo vsi, ki te poznamo. Koliko si ti že dobrega storila ravno za katoliški list Amerikanski Slovenec. Bodi mi najlepše pozdravljena ti in tvoja družina, kakor tudi moji sorodniki Prelesnikovi v Puebli. — Najlepše pozdrave Tereziji Drobnič in sorodniku Rev. V. Vodušeku ter mojim nečakinjam v stari domovini v Ponikvah na Dolenjskem. Jennie Kašček -o- NAVDUŠEN DIVJI LOVEC SE OGLAŠA IZ PEN NE CenterviUe, Pa. Cenjeni g. urednik. Vidim, da vi bolj veste kedaj se mi poteče naročnina na Amer. Slovenec kot jaz in ker ne maram, da bi mi list ustavili, vam raje poprej pošljem potrebno svoto za pokritje naročnine. Obenem mi pa tudi dovolite, da nekaj napišem radovednim čitateljem v razvedrilo, kot sem v mojem zadnjem dopisu popisoval, kako se jazbeci streljajo. Morda si čitatelji mislijo, češ, kolik strahopetec sem, kar pa ne bo držalo. Odkrito vam povem, da sem bil že od otroških let strasten divji lovec, tam okoli Leskovca pri Krškem. — Še se spominjam, bilo mi je 10 let, ko sem bil pri birmi in boter mi je podaril pet goldinarjev. O boy, sem si mislil, sedaj bom pa "flinto" kupil, katero sem si vedno želel. — Imel sem prijatelja, Kari Rudi mu je bilo ime, s katerim sva bila vedno skupaj. Malo mlajši je bil od mene in bil je sin graščinskega oskrbnika. Nekoč me povede na njihovo podstrešje, kjer vidim cel kup pušk. Tukaj mu rečem: — Ti, Kari, daj meni to kratko puško, pa ti dam za njo en goldinar. — Rečeno, storjeno. Bila je prav lepa kratka puška, tako lepo je izgledala, kot tista "mašina" za klobase delati, tudi cev je bila tako obilna. Kar veselil sem se je. -s- Nekega dne vidim, da se moj stric ravno odpravljal v Krško, pa sem mu rekel, da mi prinese za osem grošev "pulfra" in za tri groše "kapselnov"; šibre bom pa že sam nasekal iz svinca, sem si mislil. — Stric mi res prinese naročeno. — Oni dan je celi dan snežilo, ponoči se je pa zjasnilo. No, sem si rekel, sedaj bomo pa zajce jedli. Dve polni pesti "pulfra" sem usul v puškino cev in stresel vanjo tudi dve pesti ši-ber ter se odpravil čez travnike. Prišedši do gozda, ki je bil zelo gosto zaraščen, zagledam prav kmalu zajca pod nekim grmom, kako je stal na zadnjih nogah. Itjiel je velike rdeče oči, kot paradižniki so se svetili in me gledal, jaz pa njega. Že pridem deset korakov v njegovo bližino, a on se ne gane. Meni so začeli že lasje pokoncu vstajati, kajti čudno se mi je zdelo, da se zajec, o katerem pripovedujejo, da je silno plaha žival, mene nič ne boji. Toda, kmalu se spomnim, da imam puško. Torej, korajža velja in, pogum, si mislim: Puško imam, pulfra in šiber polne žepe, kaj mi torej more ta zajčja pošast? Počasi pokleknem v sneg, pomerim na zajca, ki me še vedno gleda in sprožim. Počilo je tako, da se je pok prav gotovo slišal do Ljubljane, če ne še dalje, kajti kadar se spomnim, mi še sedaj zveni po ušesih. Pa kaj mislite da se je zgodilo zajcu? Nič. Prav tako je ostal, kot je bil, samo malo po-treslo ga je in mu dlako odbilo, drugače je pa ostal kot je bil in s tistimi velikimi očmi me je začudeno gledal. Kaj more to biti, sem si mislil. Hitro nabašem še enkrat mojo puško in se splazim od druge strani bližje zajca. .Zopet pomerim, sprožim, — puf. Zajec je še vedno bil prav tako miren, kot poprej in se še zmenil ni, da bi zbežal. To me je že ujezilo in tudi pogumne j ši sem postal, zato stopim k njemu, obrnem puško in — pok s kopitom po zajčji glavi, ki je tako neumno v mene gledala. Tudi sedaj se zajec ni premaknil, da bi zbežal. Preveč je že bilo tega, si mislim, zato odložim puško in se z golimi rokami polotim zajca. Zakadim se vanj kot Tarzan v džungelskega leva, ga tresem in vlečem sem in tja, toda zajec je bil trd kot lesen štor. Kar sem pozneje videl, mi je dalo misliti, da je bil zajec morda že dva dni v zanki na pripognjeni veji obešen in to ga je držalo, da je bilo videti, kot da stoji na zadnjih nogah. Jaz, ne bodi len, odvežem zanj-ko, pa hajdi z zajcem domov in povem očetu, kako je bilo. — O, ja, pravijo oče, privezane zajce boš ti že lahko streljal. Jaz pa nisem mogel pozabiti žalivke, ki so mi jo oče rekli, zato sem hitro zopet nabasal puško in se odpravil zopet v gozd iskat zajčjih sledi. Kmalu se srečam z onim starim lovcem, ki sta bila z mojim očetom velika prijatelja. Menil sem, da se bom postavil, pa mi je on vzel puško in mi v nameček še prav po vseh pravilih in principih, dobro nategnil ušesa, zato imam še danes tako velika. Obenem mi je zagrozil, da me bo dal za-' preti. — Žandarji pridejo po te, — mi je grozil. Jaz pa v jok, nekaj zaradi puške, katero sem strašno rad imel, ker je bila tako lepa, nekaj pa tudi zaradi žandarjev, katerih -sem se bal. Bilo mi je tako hudo, da me ni mogel nihče " potolažiti, razun mojega strica, ki mi je povedal, da sem še premlad, da bi me žandarji zaprli, lovec da me je hotel samo ostrašiti. Res ni bilo nič z žandarji, toda za puško mi je bilo še vedno hudo. Pa me je stric tudi glede puške potolažil, ki mo je rekel, da me bo naučil, kako se zajci love brez puške in brez zanjk in da se jih še več nalovi. Jaz sem bil tega naenkrat vesel in sem se takoj lotil po njegovih receptih delati. Tiste skrivnosti pa nisem v starem kraju nobenemu razodel, zajce (Nadaljevanje s 3. str.) Dogodki (, Slovenci p« [1§W {Ameriki Pozdrave iz Minnesota Prijazne pozdrave pošilja]« na naše uredništvo od sv. Štefana v Brockway, Minn., A. Gr-dina, Rev. J. Trobec, p. Anselm Murn, OFM., Ludwig Perushek, Joseph Bayuk in Father Marcel OFM. — Hvala za častitke in pozdrave. V staro domovino Cleveland, O. — Za dva meseca se je podala v staro domovino tukajšnja rojakinja Mrs. Jennie Zadnik z Benwood -Ave. Oktobra meseca bo že zopet v Clevelandu. Na konvencijo Chicago, 111. — Preteklo so-boto so odšli v Minnesota dele-gatje tukajšnjih društev KSKJi da se udeleže konvencije v Eve-lethu, ki se je pričela včeraj v ponedeljek. Društvo sv. Štefana št. 1 zastopajo John Prah, J<$n Terselich, John Kochevar in John Zefran st.; društvo sv. Alojzija št. 47 zastopa Leo Mladič; društvo Marije Pomaga] zastopajo Mrs. Pauline KobaL Mrs. Johana Mladič in Mrs. Ka-rolina Pichmani; društvo sv. Ane št. 170 zastopa Mrs. Veronik1 Kolenko; društvo Marije C. Spočetja št. 211 in obenem društvo št. 206 zastopa Mrs. Mary Anzelc. Delegatom in delegat'" njam želimo, da bi se dobro imeli v hladni Minnesoti in se srečno vrnili po končani konvenciji zopet nazaj, pa magal1 če s kako "šaržo". Na obisk v domovino Calumet, Mich. — Tukajšn)' rojak Mr. John Vertin je te dm odpotoval v New York, kjer stopil na parnik, ki ga popelJe na počitnice v staro domovi«0. Ostal bo tam kake tri mesece U1 bo obenem obiskal tudi več drugih držav. Najdelj časa pa in*s; seveda prebiti v Beli Krajin1' kjer ima obilo znancev in pi'Ua' teljev. Smrt rojaka Bugler, Pa. — Tukaj je Vie' minul rojak Frank Obid, ki: bolehal tri mesece za rak0"1 na pljučih. V Ameriki ne pušča nikakih ožjih sorodni' kov. Doma je bil iz vasi Bu^0' vo, nad Sveto Lucijo na P1!' morskom, kjer zapušča dva v. na, dva brata in eno sestro. . Ameriko je prišel že leta in je bil ves čas zaposlen P", premogovnikih po zapam Pennsylvaniji. ..»C Popravek Jt „ V št. 153 "Amer. Slovenca .J dne 9. julija je bilo v dopis11, j Johnstowna pomotoma objavlJe| no, da je dne 4. julija podle£ poškodbam rojak Alojz Bjz.)^' Pravilno bi se moralo glasiti; . je rojak Bizjak padel z ve ran dne 4. julija in si zlomil hro nico. Podlegel je pa hudim P0^ škodbam.dne 25. julija. — liko v blagohoten popravek- (nITId" rmture1''syndicate, Inc.. V svoji razigranosti niti ni opazila, .jako se ji je iz daljave začela bližati neka temna stvar, kajti če bi to videla, bi se bila umaknila. Sele neki nenava-i šum jo je opozori! da ni sama v vodi. O groza! Ko se je ozrla, je zagledala velikanskega krokodila, ki je plaval proti njej z odprtim žrelom. je prestrašila, toda to je ni zbegalo toliko, da bi ne vedela, kaj ima storiti. Zavpila je res od strahu, toda v trenutku ke je tudi obrnila in začela naglo' plavati proti obrežju. Četudi je bila Mary 11 rooks dobra plava čica. se vendar ni mogla dolgo kosati z velikim krokodilom. V svojem prvem zaletu je Mary naglo plavala, toda predaleč je bila zašla oil brega, zato je že začela pešati. S strahom je opazila, da se ji krokodil vedno bolj približuje. Toda kaj pa je to? Ne daleč od brega je opazila, da je nekaj velikega šiijilo v vodo in kmalu nato je za njo zašumela voda. Takoj za tem je začula, kakor da jo je od zadaj zagrabila človeška roka, kakor bi jo hotela objeti. Ko je dobro pogledala, je bila to zares človeška roka. Kdo bi naj to bil? (Jutovo kak džungelski divjak. V leni trenutku si je želela, da bi bilo bolje, če, bi jp požrla divja rečna zverina. Sreda, 17. augušta 1938 •AMERIKANškl SLOVENEC* Šfratl g Nedeljski kotihek J. M. Trunk. TRETJA NEDELJA V AVGUSTU "Sedemkrat pade pravični in,ga človeku, če ves svet pridobi, se zopet vzdigne; brezbožneži Pa z a p a d e j o pogubljenju" (pi'eg. 24, 16). Tako se razločuje pravični od pesnika: pravični pade večkrat v male grehe, pa se vedno 20Pet vzdigne, ker jih sovraži m postane tako vedno bolj pra-Vlcen; grešnik pa zaničuje male grehe, pade polagoma v velike grehe in se končno pogrezne v VS1 hudobiji. Mali> odpustljivi greh ne ime-uJemo mali greh radi tega, ker 6 morda !e nekaj malenkostne-malo pomenljivega. Prav 'c m malenkostno, karkoli je ,j Perjeno Z0Per Boga. Tudi ma-j greh Prelomi zakon Najviš- čant Sramotno zaničuje veli-stvo božje; v očeh neskončne hen Ž" Čist°Sti je tudi maj-ostud gl'el1 nekaJ neizmerno g.,,, nega in razen smrtnega Sf ihuj^e zlo, ki se more Besel tem svetu PriPetiti-ae Kristusove veljajo ena- malem grehu :"Kaj poma- duši svoji pa škoduje" (Mat. 16, 26)? Odpustljivi, mali greh se sicer res ne more primerjati s smrtnim grehom, in Bog ga nam rad in lažje odpusti zaradi naše velike slabosti, ki ovira celo pravičnega, da se ga ne more popolnoma varovati in iznebiti. To pa ni noben razlog, da bi ga smel prezirati, se zanj ne brigati dosti. Ali ne grdi in oskrunju-je v tebi krasne podobe božje? Ali ne zrahlja vezi prijateljstva božjega in ljubezni božje do tebe, kakor tudi ljubezni tvoje do Boga? Ali ni Kristus veliko trpel in prelil svojo kri, da bi za-trl tudi mali greh? Ali ga Bog ne kaznuje na onem svetu s pekočim ognjem v vicah? POSLEDICA KOLIZIJE deželnea Klančiča. odbornika Antona Obnova fašistične organizacije pri Sv. Nedelji. Pri 'Sv. Nedelji blizu Vižinade v Istri, so ponovno ustanovili samostojno fašistično društvo. Njegovo območje bo obsegalo poleg Sv. Nedelje še kraje Ca-stellier, Košane, Tadiče, Babi-če, Valentiče, Dekliče in Veliko Štanciijo. Za tajnika dru- štva je bil imenovan Giuseppe Cosseto. V topilnicah železa v Ščedni pri Trstu so blagoslovili novo peč, ki so jo zgradili v zadnjem času. Eno izmed dosedanjih starih peči so že pred kratkim docela izločili iz obrata. Svečanosti je, kakor beleži "Piccolo", prisostvoval tudi častnik, ki je dodeljen komisa-riatu za vojno industrijo. roko. Ce misliš, da je mali greh na sebi le malenkost, se hudo varaš. Neovrgljive dokaze imaš, zelenja, in ne moreš jih zanikati, da je tudi mali greh nekaj vrlo zlobnega in velika hudobija. Varuj se ga, ker je zlo. Zadnji voz nekega vlaka potem, ko je neki drugi vlak treščil vanj od zadaj. Nesreča se je pripetila blizu Rock Ridge, O., in je bilo pri; njej ranjenih 38 oseb. iz GORIŠKE, PR1M0RJA IN ISTRE BeSUnci pred sodiščem laoj,!^ g0l'iškim sodiščem bi se Ces , ^iti pred kratkim pro-stu 35 let staremu Avgu-35 ' iartinuciju iz Gorice in di iz "emu Petru Bregantu tu-brim; 0rice' ki sta se pred do-v tol .Stirimi meseci odpravila r^ke gore in zbežala čez SW bi poiskala dela in za-Kosif ter 40 letnemu Lojzetu kl jima12 Pliskovice na Krasu, gal n,Je baje pri begu poma-tri' Ubmejni miličniki so vse ste^ lJaVili Policijskim obla-le, ^ -1 So Poleg tega ugotovi-kaj čaJe bil Lojze Kosič že ne-2°rstv a Policijskim nad-ga dovH-in da Je brez njihove Mm** ■■ na jasnem, ali je vob- Glede°V^enja odšel od hiše. si pravzaprav na °dpot, se da j7ugl0Val čez mejo, nego le, Pri b Sooljt°žencema pomagal ^°goče ? 0dtle-i ga ni bilo Vtinum Jer več najti/ Tudi vadi Je bil obtožen še za-ka, e£a drugega prestopno^!!11 tožilec je sestavil zahtev n° obtožnico> v kate-t)rav ob'" Za Vse tri begunce SOhot« b Utn° kazen" Pretekl° iskeJ Se moral Proces na sodišču že pričeti je gOf S, Je takoj ugotovil, da za ftio, sko Vso stvar pristojno tol- so°K-ŠČe' V katerem ob-BW blli Prestopki storjeni v?,Se bo dalo - . 0,n»i res v kratkem nu. Zanj je zavla- Zailil^ani Javnosti precejšnje •aVili krati, listi so že ob-lskavi a Poročila o pre- Pred kratkim pa se je moralo zagovarjati pred goriškim sodiščem kar deset nabiralcev granat, ki so bili vsi po vrsti razen enega obsojeni na prav občutne kazni. Obsojeni so bi- li 31 letni Orest Kavs, 26 letni Ivan Sfiligoj, 32 letni Božo Vi-/in, 34 letni Nikolaj Markič. 38 let stari Konrad Arman, 34 let stari Štefan Pavšič in 26 letni Marko Škarabot iz Gorice,, 42 letni Anton Korsjč iz St.' Petra pri Gorici in 32 let stari Jožef Leban iz Šempasa na zaporne kazni po 20 dni do enega meseca ter na globe po 500 do 900 lir. Le Ciril Ba-tič je bil oproščen. -o-- Jubilej mašništva Vipava. Dne 19. julija je obhajal naš dekan g. Ign. Brei-tenberger 30 letnico mašništva. Zaradi njegove izrecne želje je minil dan brez vsake večje slovesnosti. Samo pri, sv. maši so mu pevci lepo in ubrano prepevali. Delo našega gospoda dekana je tiho, vendar plodno in požrtvovalno. Bog nam naj nam ga ohrani še dolgo, dolgo vrsto 1'et! Prav razveselili smo se, ko smo zvedeli, da so se Idrijčani ob priliki nove maše njegovega nečaka g. Karla Jereba (dne 10. julija) spomnili tudi bližnje 30 letnice njegovega zaslužnega strica in okrasili presbiterij z dvema Velikima številkami "30" iz Slovesnost prve, sv. daritve so na ta način lepo združili s proslavo spomina na slični dan pred tremi desetletji. Zaradi britve pred sodišča Pred goriškim sodiščem se je moral zagovarjati 47 letni France Ščuka, ki so ga na goriškem korzu ustavili policijski organi, ga preiskali in našli pri njem staro britev. Ker spada britev po policijskih odredbah med orožje in je prepovedano nositi orožje v javnih lokalih ali na prostem, so Ščuko aretirali in prijavili sodišču. Pri procesu pa je obtoženec' izpovedal, da se je iz Gorice namenil v Tolmin, kjer si je nameraval poiskati dela in zaslužka, pa je vzel s seboj tudi britev, ki bi jo tam vsekakor rabil za britje. Sodnik ga je- oprostil, ker za njegovo krivdo ni bilo zadostnih dokazov. tekstilne tovarne sa". -o— (iSnia Viscor KRATKE NOVICE Kdor ni poročen, ne more biti župan. Izšel je vladni odlok, da morajo biti vsi občinski predstojniki (podesta) o-ženjeni. Ker niso imeli tega predpogoja, so morali mnogi župani odstopiti. Tako sta zapustila županske stol^k©, na katerih sta sedela dolgo vrsto let, občinska predstojnika na Trnovem in na Lokvah ter v Črničah in Šampasu. Dcrnberg. Dne 22, julija smo spremili k večnemu počitku preblagc- gospo Viktorijo Mre vi je roj. Komel. Umrla je po dolgi in mučni bolezni v 65 letu starosti. Bila je dobra mati, zgledna krščanska in zavedna žena, velika dobrot-nica revnih. Kakor je bila od vseh ljubljena in spoštovana, je pokazal nje veličastni pogreb. Univerza v 'Trstu Novo univerzo v Trstu bodo pričeli graditi že v septembru. Listi so te dni objavili vest, da je bil načrt za novo poslopje, ki bo zelo reprezentativno, kakor kaže sobotna "Piccolova" slika, že odobren in. da se bodo odslej priprav-. Ijalna dela po odredbi vlade naglo nadaljevala. Omenjeni list tudi izraža mnenje, da bo temeljni kamen za novo poslopje položil Mussolini, čigar obisk je napovedan za tisti čas. Verjetno je, da bo ministrski predsednik prišel v Trst okrog 20. septembra. Za 21. september so namreč listi napovedali njegov obisk v vasi Torre di Zuino v spodnji Furlaniji,, ki ni baš daleč od Trsta in kjer si bo Mussolini ogledal nove velike objekte ZAGOTOVITEV MIRU V JUŽNI AMEPTRI fanja granat ^i oT nesrečah z 8'ra" '"> so *aterih smo že poro- >Šostifl lcele oblasti z vso t bili izd^VaJati ukrePe' ki , ar%a o,1' Proti nabiralcem ° je. d^02^ in streliva. Zna ^Jip/0 Posamezne tvrdke, fp]; - ^ivot?0 , z orožjem in raz- > za', ?Ue Posebne kon-Vnata'iko , anje tega blaga bJ dl'URi počenih okrajih. ^ granat so že ' njim se je doslej > »Ci» °Žje • bc niso bile baš > tudi niso * t Nabj S d°biek ranje mnogo granat je še ko Se Ra • >Sel in mnogo i •le bif n-Je '°tilo še potem, I Plašen za presto-1 Smrtna nesreča pri plesu. 22 letni Rudolf Kosovel iz Sela na Vipajvskem, je šel na ples v Skrilje. Ko se je vračal domov, je na mostu v Potočah s svojim kolesom trčil ob ograjo, se ranil v sence in obležal pri priči mrtev. Neva žrlWv granate. Blizu Soče nad Bovcem se je mali pastir, 13 let stari Karmel Mlekuž smrtno ponesrečil. Med pašo ovac je v gori našel manjšo granato in jo skušal razstaviti, pa mu je pod u-darqi s kamnom eksplodirala. Fanta je pri priči ubilo. Njegovo truplo je našel pozno v noči njegov ded,ki je v skrbeh za fanta, katerega do večera ni bilo domov, prišel pogledat na planino če se niorda ovce niso porazgubile in ne stika fant/za njimi. Okrog trupla je bila vsa trava osmojena in daleč naokrog je ležulo polno drobcev granate. Starec si je truplo 'naložil na rame in ga odnesel v dolino, kjer so ga pokopali. * Smrt dobre matere. V Mir-nu pri Gorici je po hudi bolezni umrla gospa Olga Mar-molja, žena trgovca RiRarda :VIarmolja. Pokojnica je bila hči znanega dolgoletnega podgorskega župana in goriškega tj,-M, Dvojni jubilej V Ptuju je pred kratkim slavil 80 letnico rojstva in zlati mašniški jubilej g. Jakob Cinglak, rojen na Sladki gori 1. 1858. V mašnika je bil posvečen 1. 1888. V dušnem pa-stirstvu je deloval 41 let in sicer v Selnici ob Dravi, v Št. Iliju v Slov. gor., Loki pri Zidanem mostu,, pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, v Žalcu, v Št. Petru v Sav. dolini in v Vojniku. -o- Tram ga je zadel Trgovski vajenec pri tvrdki B. Ascher in sin v Murski Soboti, 16 letni Alfred Rogan,. je šel nekega opoldne v skladišče izročat slugi moko. Po predaji je zaprl skladišče in se vračal po dvorišču nazaj v trgovino. Ko je stopal mimo starega skladišča ki so ga ravno podirali, mu je padel z viška velik tram in ga zadel ravno na glavo, da se je s hudimi poškodbami zgrudil na tla. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu na to podlegel poškodbam. Doma je bil iz Večeslacev blizu Pertoče. ■-o- Dve nesreči V Celju se je pri razkladanju vreč moke prevrnil vozi-šek na 69 letnega delavca Ivana Žuraja in mu zlomil več leber na levi strani. — Na Zgornjem Tinskem pri Zibiki ie padla dveletna dninarjeva hčerka z lestve in se nevarno pobila. Oba sta morala iskati pomoči v celjski bolnici. -o- Obsojen Ljubljanski mali kazenski senat je obsodil 44 letnega Lovra Končina na 1 leto in šest mesecev robije ter na 3 letno izgubo častnih državljanskih pravic. — Lovro je bil po poklicu ključavničar. Najprej je bil zaposlen kot navaden delavec,, pa se je»s svojo bistroumnostjo povzpel do inkasanta pri mestni plinarni in je posle vršil v vseobčo za-dovoljnost, do pičiče natančno. Ko je nekoč izdal večjo vlomilo tatvino, so se ženske nad njim maščevale, s tem1,, da so ga očrnile pri plinarni, da je bil v preteklosti večkrat kaznovan. Ko so višji to izvedeli,, ga je potrlo, da je začel zanemarjati službo. V duševni potrtosti je razmetaval denar 'J zor ko se je nedavno v Butnos Aires, Argentina, podpisala med Bolivijo in Paraguajcm mirovna pogodba, s katero se je preprečilo ponovno prelivanje krvi zaradi soornegra ozemlja Chaco. kar na debelo, da je končno prišlo do disciplinarne preiskave, ki je trajala dve leti. Vse to je nanj tako uplivalo, da je poskušal neko noč vlomiti v izložbeno okno neke trgovine, pa je bil zasačen. Tako je vesten delavec postal žrtev obrekljivih jezikov, ker ni mogel prenesti očitka o svojem prejšnjem burnem življenju- AL' -o- Strela , Pri eni zadnjih neviht je strela udarila v dimnik hiše g. Janka Torkarja v Kranju. Dimnik je ves razčesnilo, opeko pa razmetalo po strehi in po vrtu. Poleg tega je poško-covalo tudi nekaj sob in električno napeljavo. -o-- Nesreča Na Meljski cesti v Mariboru se je ponesrečil 29 letni kovaški pomočnik Ivan Slatič. Ko se je vozil s kolesom, so se na kolesu strle vilice in je tako nesrečno padel na cestni tlak, da mu je počila lobanja in je obležal nezavesten. -o- Kap ga je zadela Pred kratkim so nekega popoldne našli pod kozolcem gostilne Konc v Cirčičah na Gorenjskem nezavestnega 52 letnega berača Martina Zvoljen ta, rodom iz Brezovice pri Ljubljani. Zadela ga je kap in je kmalu na to izdihnili. -o- Bukev ga je oplazila Ko je 26 letni sili posestnika Alojz Petre v Malem dolu pri Vojniku podiral bukve, ga je padajoča bukev oplazila in mu prizadejala težko poškodbo. -o- Nezgoda pri mlaiilnici V Gal ud j ah pri Konjicah je zgrabila pri delu mlatilnica za levo roko 58 letnega kočarja Miho Mavca in mu zmečkala vse prste na levi roki, da mu bodo najbrže 'lriorali odrezati [ Nesreča V Ljubljani je padla s tramvaja Ivana Sila, vdova po nad-učitelju in pri tem dobila hude notranje poškodbe, da so jo morali odpeljati v bolnico. -o- S častno zmago so se vrnili domov S Francije so se vrnili slovenski telovadci Ivo Varšek, Jože Hvale in Karel Janež, ki so zastopali Zvezo fantovskih odsekov na. mednarodnih telovadnih tekmah katoliške francoske telovadne zveze v Bloi-su v Franciji Vsi trije so v nastopu vzbujali v velikem stadionu neprestane ovacije. Vsi trije so odnesli tri prve nagrade, določene za skupine, dasi je v- celem tekmovalo 6548 tekmovalcev raznih narodnosti, kot Francozi, Belgijci, Ju* goslovani, Arabci in Italijani. IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje s 2. strani) sem pa potem kar v košu domov nosil. Ta zgodba, ki se tukaj začenja, je menda najbolj zanimiva, pa jo bom enkrat ob drugi priliki povedal. Zato čitatelji, pripravite se, da bote prihodnjič brali kako se zajci love brez puške in brez zanke. Do tedaj pa pozdrav. John Voglar -o- Na operaciji Cleveland, O. — V Huron bolnišnici je srečno prestala operacijo Mrs. Jennie Kastelic, rojena Železnik z East 173rd St. Mrs. Kastelic je soproga dobro poznanega Mr. Antona Kaste-lica, ki je zaposlen kot poslovodja pri Brazis Bros. v Col-linwoodu. Širite amer. slovenca" DENARNE POŠiLJATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene: V.-Jugoslavijo: I) Za: Din: V Italijo: Za: Lir: $ 2.S5________ 100 || $ 6.50________ 100 $ 5.00________ 200 I $ 12.25........ 200 $ 7.20........ 300 $ 30.00________ 500 $10.00........ 420 $ 57.00........1100 $11.65........ 500 I $112.50........2000 $23.00........1000 i $167.50........3000 Pri večjih svotali poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite............$ 5,75 Za $10.00 pošljite ................$10,85 Za $25.00 pošljite ................$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERIC H 1849 We?2 Cermak Road CHICAGO, ILL. i—iMUi«« ii i —n-nataq^ IŠČEM 2ENO srednje starosti brez otrok za hišna dela. Jaz sem vdovec s tremi otroki, star 51 let in imam stalno delo $35.00 na teden. Delam 15 let na enem kraju. Katero bi veselilo, naj mi piše v hrvatskem jeziku na naslov: Mr. J. W. M., P. O. Box 5667. Chicago, Illinois. 1 Društvo ® sv. Jožefa h ŠT. 169, K. S. K. J., CLEVELAND, (Collinwood) O. Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega "ajvecje-ga društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite aokier niste še prestari. . -r , V društvo sc sprejemajo moški in ženske v starosti od 10. ao 55. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu m do 16. leta. Poleg .izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. Lawrence Leskovec, preds. Frank Matoh, podpreds. Jolm Pezdirtz. tajnik, 16921 St. Clair Ave. John Omerza, blagajnik John Trček, boln. tajnik zjnsiiiisiirimrmr&LlMM \ TOREJ POGLEJMO . Poklicala sem prodajalno napravila sestanek z zobozdravnikom . . . povabila Dar rovove na obed » petek zvečer . . . povedala či^to«. naj pride po Bobovo obleko . . - naro-i čila rože za Mary v bolnici PAC RES JE VREDNO IMETI TELEFON! ILLINOIS'BELLv TELEPHONE, COMPANY; r Stran i •AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 17. augusta 1938^ "A NJEGA NI..." FRANC KOLBNC — POVEST IZ SVETOVNE VOJNE. Na to ni mislil. V pisarni je bil za tolmača in je upal, da mu ne bo treba iti na bojišče. Konec je bilo prijetnih sanj. Kako težko se bo ločil od tega mesta! — O, Slava, ljuba moja Slavka! — je vzdihnil žalostno. Mislil je na hčerko nekega profesorja, s katero se je seznanil kmalu po svojem prihodu. Bila je ljubka, izobražena in si je na mah osvojila njegovo srce. Dekle mu je ljubezen vračalo. Srečna sta bila in sanjarila sta o tem, kako lepo bo, ko se po vojski poročita. — Z Bogom, Slavka! — je zašepetal tiho. Iz zamišljenosti ga je vzdramilo rožljanje meča. Komandant se je bližal in dolga sablja je udarjala ob tla. __Pozor! — je poveljeval mladi častnik in je s sabljo pozdravil došlega komandanta. Ta je odzdravil, nato pa se je obrnil proti vojakom. — Domovina vas kliče, da jo branite pred sovražniki, ki jo napadajo od vseh strani. Naša dolžnost je, da se borimo zanjo in jo obranimo. Sovražnike moramo uničiti. Zato pa pogumno naprej! Vojni grom vas ne sme strašiti. Strahopetci se boje smrti. Vi pa ste junaki, zato se morate boriti hrabro! S tem pokažete ljubezen do domovine in vladarja. Že stokrat je govoril komandant slične besede. Vedno je naglašal ljubezen do domovine in vladarja in s tem vzpodbujal vojake k junaštvu. Mnogim so njegove besede podžgale srca, drugi pa so ostali hladni. Za domovino, ki jim je bila mačeha, se niso mogli goreti, zato tudi niso razumeli, zakaj bi morali zanjo "pogumno" prelivati kri. Komandant je nekaj časa motril vojake. Končno se je obrnil k podporočniku. Podal mu je potrebna navodila, stisnil roko, in s tem je bilo slovo končano. — Mladi častnik je še enkrat pozdravil, se ozrl po vojakih in rezko poveljeval. Boben je zaropotal, vrsta se je zganila in po dvorišču se je razlegal odmev trdih korakov. Godba, ki je prišla iz sosedne vojašnice, da bi spremila odhajajoče na kolodvor, je zaigrala veselo koračnico. V tistih dneh je bilo vedno tako. Vojaki so odhajali na smrtni ples. Zato je bilo treba veselih koračnic. To je bila prava komedija. Godba je igrala, da so se tresla okna. Ob straneh ulic so se zbirali mestni fantalini in postopači in so z urnobes-nim krikom spremljali uboge vojake, ki so komaj zadušili solze, da ne bi pokazali na zunaj svoje boli. Godba jih ni mogla navdušiti. Zdelo se jim je, da zveni iz nje grom topov, žvižganje krogel, obupni klic umirajočih. Pot do kolodvora ni bila dolga. Na kolodvoru so vojake čakale narodne dame, ki so imele nalogo, da so v imenu nekega odbora prisostvovale vsakemu odhodu na fronto in so vsakemu vojaku dale za slovo neko malenkost. Z naučenim smehljajem so sprejele naše vojake. Najprej so se bližale podporočniku. Prijazno so ga pozdravile in mu izročile zavojček. Mladi častnik se je zahvalil s komaj vidnim smehljajem. Njegove misli so bile pri Slavki. Zagledal se je v gručo ljudi, ki so prišli na kolodvor prodajat zijala in je želel, da bi tudi njo zasledil med njimi. V naslednjem trenutku je odmaknil oči in sledil damam, ki so šle od vojaka do vojaka in so vsakemu stisnile v pest pet cigaret, škatljo vžigalic, za dva zoba salame in košček kruha. Trpko se je nasmehnil. To naj bi bila nagrada za uboge vojake, katere čaka toliko trpljenja, mnoge celo — smrt. Dame so razdelile darove, se še enkrat nasmehnile in stopile s praznimi košarami h gruči, ki je stala ob ograji. Vlak je bil pripravljen. Sest živinskih vagonov je čakalo, da jih zasedejo vojaki. Za podporočnika, narednika in kaplarje je bil pripravljen osebni vagon. Kaplarji so razdelili moštvo v šest skupin. Vsaki skupini so odkazali en vagon. — Vstopite! — je poveljeval glasno mladi častnik, ko je bilo vse pripravljeno. Čez kakih pet minut so bili vojaki na vlaku. Podporočnik je šel od vagona do vagona, določil za vsak vagon vodnika in je vsem vojakom navezal na srce, naj se čuvajo nerednosti. Nato se je podal s podčastniki v svoj voz. Lokomotiva je zažvižgala, dvakrat, trikrat puhnila gost oblak dima in vlak se je zganil, da bi drvel z nesrečneži proti Karpatom. Godba je zaigrala, radovedneži so mahali z robci. Kmalu je izginilo vse in vojaki so videli pred seboj široka polja, zelene travnike, daleč v ozadju pa gozdove in še dalje — tam kjer se je dotikalo nebo zemlje, visoke hribe. Potovanje v živinskih vagonih ni bilo prijetno. Vojaki so morali sedeti na tleh. Tudi zeblo jih je nekoliko. Vse to jih je še bolj potrlo. Nekateri se tudi solz niso sramovali. Saj jim je bilo tako težko, ko so se spomnili na dom. Najbolj trdi so bili Madžari. Zabavljali so čez železniško upravo, ki jim ni privoščila boljših vagonov, preklinjali svojo usodo. Naposled pa so se naveličali tega in so začeli peti. Otožna je bila pesem. V srce je segla tudi onim, ki je niso razumeli. Štefan je prišel v vagon, v katerem so bili starejši vojaki. Ozrl se je po vagonu, da bi našel kakega znanca. Vsi obrazi so mu bili tuji. Puško in nahrbtnik je odložil in se je v bližini vrat vsedel na tla. Zagledal se je v pokrajino, skozi katero je vlak drvel. Polja, travniki in gozdovi so se menjali. Od časa do časa je vlak švignil mimo kake vasice. Štefanu se je dozdevalo, da vidi domačo pokrajino. Vse je bilo kakor v okolici Slamne vasi. Misli so mu letele domov. Obraz se mu je zresnil. Vzdihnil je. — E, zašto si tako tužan? — ga je vzdramil sosed, ki ga je že nekaj časa opazoval. Štefan se je zdrznil. Bilo ga je skoraj sram, da se je izdal. Za trenutek je pogledal soseda, potem pa se je zopet ozrl ven, ne da bi mu odgovoril. Hrvata to ni motilb. Dolgočasil se je, zato se je hotel razgovarjati. — E, čuješ, brate, otkuda si? — je zopet vprašal. — Daj, da razgovaramo, jer mi je dosadno. Štefan je uvidel, da se radovednega soseda ne reši. Na vprašanje ni odgovoril, pač pa je stavil Hrvatu vprašanje. — Odkod pa si ti? je motril Hrvata. (Dalje prih.) • je poučen, zabaven in zanimiv VI 9 ▼ JC# M slovenski mesečnik v Ameriki. Prinaša zanimive zgodovinske podatke O ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na: NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois ONOVLJENA STOLNICA V REIMSU V nedeljo, 10. julija je bila blagoslovljena katedrala v Reimsu, čudo gotske umetnosti in največja umetnina svoje vrste na svetu. Za Reims in Francijo pomeni ta cerkev eno največjih privlačnosti. Že nekaj kilometrov pred mestom ozre oko tujca veličastno ka-menito zgradbo, ki štrli preko streh mestnih hiš. Ta cerkev pomeni obenem narodno svetinjo za vsakega Francoza. Na dan 19. septembra 1914 so vzele nemške baterije na muho veličastno mojstrovino gotske umetnosti in do 17v septembra je pogodilo stolnico 287 nemških izstrelkov. Toda kakor bi se dogajali čudeži, je katedrala navzlic hudim poškodbam vzdržala in se ni sesula na kup, čeprav je večkrat bila v hudi nevarnosti, v največji menda 24. aprila 1917., ko je priletel težak izstrelek in podrl jugovzhodni: steber cerkve. Po vojni je bila katedrala v razvalinah. Zidovi so bili preluknjani od krogel, stebri so ležali vsevprek po tleh, loki in streha so bili kakor rešeto. Od 49 nad tri metre visokih pročelnih figur jih je bilo samo 16 nepoškodovanih. Ostrešje cerkve, zgrajeno iz velikih množin dragega lesa in obloženo s svincem, je zgorelo. Glavna stolpa sta bila porušena,galerija se je do dveh tretjin podrla. Strokovni cenilci so objektivno ocenili skupno škodo, ki jo je cerkev utrpela zaradi nemškega obstreljevanja, na 140 milijonov frankov. Dvajset let so trajala obnovitvena dela. ki bi bila sploh nemogoča, da ni posegla vmes zasebna pobuda. Največji znesek je prispeval ameriški vele-bogataš John David Rockefeller, ki je poklonil 15.2 milijona frankov. Hvaležno mesto Reims je zaradi tega imenovalo z njegovim imenom ulico na zapadni strani katedrale. Danska je nabrala 1.2 milijona fr., Norveška četrt milijona fr., o-stanek so zbralil Francozi med sabo, država pa je prispevala polovico stroškov. Velikanske zasluge za obnovitev si je stekel arhitekt De-neux, domačin iz Reimsa, ki ^e je lotil obnovitvenih del naravnost s pobožnostjo. V poseben uspeh mu štejejo, da je obnovil ogromno ostrešje v že-lezobetonu. Razsvetljava in kurjava cerkve sta takisto posebnosti, s kakršnima se ne more ponašati nobena cerkev na svetu. , m ■ ■ ■ 3 M. Klarich in sin GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS (Pooblaščeni in zavarovani pogodbeniki in stavbeniki) 3121 S. Famell Ave. CHICAGO, ILL. Tel. CALumet 6509 Prevzemamo vseh vrst stavbinskih del, novih hiš, trgovin, tovarn, šol, itd., kakor tudi razna popravila in modernizacije starih hiš. Osebno nadzorujemo vse naše delavce in vse naše delo popolnoma garantiramo za kakovost in solid-nost. — Nasvete, proračune in načrte dajemo na zahtevo brezplačno. Naše cene so zmerne, a naše IME je vaša garancija. P. S.: Danes je čas, da gradite! Zakaj bi plačevali najemnino — ko morete z istim denarjem odplačevati novo hišo. Vse informacije na zahtevo. 333 Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska S±§ Katoliška Jednota Pis am m polje J. M. Trnnk Iveri. Izjava kakega posameznika ni merodajna, kvečemu le značilna. V pogovoru je Martin Kočevar v Pueblu rekel, da "bi ne bilo nobenega katoličana y: SNPJ., ko hi bilo po njegovo, ker on ne zaupa nobenemu katoličanu". Oni, kateri so pri mizi, niso taki, to se razume, saj niso na glav'e padli, :n narobe zatrjujejo, da jih versko naziranje ne briga. Jednota je pa po pravilih izrazito svobodomiselna. Kako more kak katoličan spraviti pravila s svojim verskim nabiranjem, katoličanstvom, ako mu je katoličanstvo najresnej-ša zadeva, kar je, je vsaj me*, ni uganka. Katoličanov ne de-Vejo na meh, ko je član, ampak katoličan si mora premisliti, pr'eden postane član. Bodo mnogi odprli oči, ko bodo videli, kaj so podpirali, ko niso prej dobro premislili, kam grejo. >da Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 45. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71%. K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 43-letnega obstanka $6,500,000.00. GESLO K.S K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. . .. , ,, . K, s J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 10. ao 55 leta' otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $25000- $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine. V Mladinskem oddelku K.S.KJ. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00;_$1.00 in 50c na dan ali $5.00 nk teden. •Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članetvu štiri najmodernejše Trste zavarovanja. .. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot če še nisi član ali članica ta mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini ▼ Združenih drilsnrah bi moralo biti društvo, (padajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli ie nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 59 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. Ob času Franceta Prešerna se je pri Slovanih narodna zavest šele začela vzbujati, vzajemnost je bila v povojih; zavest je brezdvomno napredovala, vzajemnosti je še vse premalo. Narodna zavest je pri drugih celo zašla v poguben in kvarljiv nacionalizem. Pri Slovanih ne bo take nevarnosti. Zemlja igra važno vlogo že radi kruha. Nemci so kakor v kleščah. Prešeren je zapisal: "Največ sveta otrokom sliši Slave". Kot pesnik je mislil pri tem bolj na idealno stran, in ta stran mora igrati najvažnejšo vlogo pri narodni zavednosti. Slovanom pripada, ali vsaj prihaja v njih območje dozdaj po površju največ zemlje, toraj tudi kruha, kar je zelo važno. Večkrat se poka-zuje na ta obseg iz političnega ozira, radi fizične moči te obsežne slovanske posesti zemlje. Ako ni vzajemnosti, ni dosti moči. Odvisno je tudi, kako je na ti zemlji. Japonec potiska medveda iz raznih važnih postojank, v medvedji Moskvi se delajo hudo kcrajžne, ampak nevarnost je, da gre kos za kosom, ker zviti Japonec je našel, da medved samo-le godrnja. Indijancem nič ne pomaga, da je bila nekoč vsa Amerika njih posest, danes so večinoma reveži. Ko je zadnjič Hayes poletel okoli sveta, sem zopet videl vrlo ponosno pripombo, da je letel večinoma po slovanskem svetu, od Prahe do Kamčatke. Lahko b? bil še dalje, ko bi Rusi Alaske ne- bili za par grošev prodali. Ako je kdo na slovansko pot ponosen, naj je, dejstvo je, ampak večjega pomena je, kako je na ti poti, kakšne razmere vladajo tam, koder vodi ta pot. Koj za poljsko mjejo in potem za najsil-nejše daljave.. .eh..er,. le kak mehak komunist bo požiral sline. 'Zemlja je nekaj, še več je, kakšna je ta zemlja, in odločilno za nek naroden ponos ie, kakšni so na ti zemlji ljudje. Zopet je od poljske meje naprej po silnih daljavah vse podobno bolj kakemu pokopa- j lišču, ako kdo nima natakni* i nih hudo rdečih očal. Ka®" bo dolga slovanska pot potem bo lahko malo več nfr kega opravičenega ponosa, je slovanska pot tako £ dolga. * Ni le pri komunistih, pari® — antifašistih tako. Kako? — tako pač, da so baje vse v* sti, ki govorijo proti komuni' stični krami, zlagane, in bi jj1' le vse ugodne vesti najčistejs« resnica, še bolj ko božja re niča. Tudi pri socialistih P ^ ko. Molek kriči: "Števil« masakriranih" duhovnov J' nun je v zadnjih dveh letl fantastično narastlo in se ve" dno raste . . . Katoliških "d zov" kar mrgoli, čeprav dr"' gih dokazov ni od nikjer; ^ darkoli fašistične bombe uW jo sto, dve sto ali tri sto 1,p' dolžnih žrtev — takoj prif1 nove katoliške številke o '111 sakriranih" župnikih in nuija. da zamegljijo rezultat faslS, stičnega mesarenja". . so le "dokazi", in številke j le "katoliške" številke, kar J pomenilo, da so poleg tega — vatikanske laži. Obžaluje" vsako žrtev, ampak ko ffft; fašistične žrtve moraš spreJ; orav vsako število. Vsaj J; bi bil silno vesel, ako bi 131 "katoliške" številke gole ^ da bi bilo vse še pri ves' življenju, in po socialistu izgleda, žal pa, da ne W01 ' eleH tat« pa, gojiti nobene nade na n° veselje radi otrok, vseh rih otrok, ker te socialist, ■n komunistične in antifaslS. ne številke so po istetn so listu do zadnje enotice i'esI 1 ne in pravilne, niti ne z® Je že tako. Sam sem bil P ko so tri Lahe ujeli, na P - ^ ju in v javnosti pa jih jev na tisoče. Kdo zasluži vec ^ re, Vatikan ali 'Le rti n, naravnost priporočal — Katoličan brez katol^' časopisja je kakor vojak puške. +------------------------- ,r laz NASLOVI diplomatskih predstavni®* Jugoslavije v Ameriki Poslaništvo Jugoslavije Legation 'of Jugoslavia 1560 — 16th Street Washington, D. C. * Jugoslovanski Koiwula&j Consulate General of JugoS 745 Fifth Avenue, New York, N. V. Consulate General of J«g°sla'' 840 N. Michigan Ave-(6th floor) Chicago, 111. > 23 LET IZKUSNJ? Pregleduje oči in predpis°Jf , DRJOHNJ.SMETP OPTOMETRIST J801 So. Ashland Ave«0' Tel. Canal 0523 ^ j. Uradne ure vsak dan zjutraj do 8:30 zvečer *: 'infill 1] wnff* TA NOVISLOVAf* riSk1 i ima posebno poglavljo o am«" ^ gleščini. Slovar je priredil znani profesor J. Mulaček, # ^ f/> več let v Ameriki. — Knjiga V* strani CENA': j Trdovezan v platno-- «r' , ...........m Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. Broširan mehko Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenj 1849 West Cermak Road, Chicago, llH*0"