Fofhtfea plačam f jOiOvlfll Leto X, it. 275 Lloblfana, sobota 28. novembra 1929 Cone 2 Drn Naročnina znaša mesečno 35 Din, m inozemstvo 40 Din. Uredništvo: Ljubljana, Koaflfcva aSca S. Tefefoo Štev. 3122. 3123. 3124. 3135 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Tek k« št. 44a Cefle: Koceoova AL 2. Telefon Stvr. 190. Rokopisi se ne vračajo. • Oztesi po tarifa. UpravnittTo: UabiJaiu. Prešernova t* 84, Teletoa tt 3122, 3123. 3124. 3125. 312«. Imrataf oddelek: LjubiJana. Prešernova nfica 4. Telefon St. 2492. Padražnlca Maribor: Aleksaodrora cests ft. 13. Teteioo St. 455. Podružnica Celje: Koceoova afcca St. 2. Telefon St. 190. Raftnrt pri pošt ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842; Praha čislo 78.180; Wlen Nr. 105-241. Ljubljana, 22. novembra. Razmerje moči med francosko in italijansko mornarico spada med najvažnejša vprašanja, o katerih bo razpravljala pomorska konferenca v Londonu. Danes še ni videti, kakšen izhod se bo našel iz doslej nepremostljivih nasprotij. Če upoštevamo ne le glasove časo-pisja. ampak tudi izjave mero-dajnih državnikov, bi bili upravičeni k največjemu skepticizmu. Italija zahteva popolno izenačenje v tonaži in oboroženosti laškega bojnega brodovja s francoskim. Zavzema isto stališče, kakor Zedinjene države napram Veliki Britaniji. Pri Ameriki je taka zahteva zelo razumljiva. Tam ie dovolj denarnih sredstev na razpolago. da lahko zgrade bojno brodovje. ki bo doseglo angleško: če pa še malo globlje Dosežejo v državno blagajno in v žepe davkoplačevalcev, so v stanu celo prekositi dosedanjo vladarico oceanov. V Londonu se tega jasno zavedajo. Vedo. da se z Ameriko vsaj v sedanji slabi gospodarski konjunkturi p s morejo spuščati v oboroževalno ?ekmo. Zato so se raje spustili z njo v pogajanja. ., . Tako je šel Macdonald kmalu po prevzemu oblasti v VVashington k predsedniku Hooveriu in je ž njim sklenil nekak preliminarni sporazum, ki temelji na izenačenju vseh vrst bojnih hrodov obeh anglosaških velesil. Kai to pomeni, je nepotrebno v stotič ponavljati. Radi zemljepisne lega. ker nima Amerika kolonij oo vsem svetu kot Anglija, je številčna tonaža m oborožitvena enakost obeh mornaric istovetna z nadmočio Zedinjenih držav. Vzgled vleče. Italiii se ie s spretno politiko posrečilo pred osmimi leti na prvi pomorski konferenci v vvashmg-tonu doseči oravico do enakega števila in enake skupne tonaže velikih oklopnic kot Francija. Kakor se ie tedaj v isti kategoriji Amerika izravnala s prej nadmočno Anglijo in nato zahtevala ter tudi izsilila popolno izenačenje za vse manjše enote, je sedaj tudi Italija krenila na isto pot. . italijansko uradno stališče se glasi: T alija je pripravljena reducirati svojo m. marico tako, da njena bojna moc rp io večja od katerekoli druge evropske celinske sile Časopisje to lepo doječo formulo razlaga priprosteje: Ita-iiia hoče imeti enako brodovje kot Franci i a, veliko ali majhno, to je vseeno. Glavno je, da skupna tonaža m udarna sila italijanske mornarice ne trne biti manjša od francoske. _ Francozi se tej pretenziji najodloc-neje protivijo. Navajajo v glavnem naslednji argument: Francija kot evropska država ima svojo obalo in svoje interese na dveh velikih morjih, na Atlantskem oceanu in na Sredozemskem morju. Italija pa je izrazito sredozemska sila. Francija je tudi kolo-nijalna velesila. Njene naselbine so raztresene po vseh delih sveta. Naloga rjene mornarice je ne samo, da brani evropsko domačijo, marveč tudi raz-sežne obale kolonij in njih zvezo z metropolo preko vseh morskih širjav. Zato rabi izdatno številnejšo mornarico nego Italija, ki je vsa skoncentrirana v Sredozemskem morju in ima nekaj drugovrstnega interesa k večjemu še v Rdečem morju. Če bi imeli obe deželi enakovredno boino mornarico, bi postala italijanska premoč na Sredozemskem morju vsaj s tehničnega vidika očitna. Italija bi bila v stanu zbrati v danem trenutku na danem mestu večjo bojno silo nego Francija. Če s tem še ni rečeno vse — dostikrat je že manjše brodovje premagalo večje — pa je gotovo, da bi mogla Italija ovirati prevoz francoskih kolonijalnih čet iz Afrike v Evropo. Koliko pomeni vrednost teh pmožnih vojska za Fran-ciio je pokazala svetovna vojna. Njihova veljava pa je odtlej po mnenju vojaških strokovnjakov še narastla. Italija razlaga svoje zahteve s sledečimi izvajanji: Apeninski polotok ima mnogo daljšo obalo nego Francija. Njegovo obrežje je v glavnem ravno, neutrjeno in zategadelj silno izlo-ženo sovražnemu napadu. Italija je povsem navezana na prehrano od zunaj. Nima ne žita. ne premoga, ne lesa ne petroleja. Kdor jo blokira, ta jo izstrada. Zato mora imeti za svojo obrambo enako brodovje kot katerakoli evropska celinska sila, na Sredozemskem morju pa celo premoč. Dvoie. na prvi pogled vsaj, nesprav-Ijivih stališč. Vendar pa se Italija za-xreda. da njen stav napram Franciji ne more biti istoveten s stavom Amerike napram Angliji. Zediniene države so bogate pa lahko z upom zmage začno oboroževalno tekmo Italija je revnejša od Francije. V tekmo se ne more spuščati Doseže lahko kaj le s pogajanji. z dinlomacijo. Ta umetnost je ver'no dičila Italijo. Tako ie otvoril Rim pomorska poga-jania s Parizom Da dose*e uspph. mu prihajajo nrav vsa sredstva. Govori celo o odpravi podmornic. S tem upa pritisnit? na Francijo in pridobiti zase zopet Ameriko in Anglijo. Novi konkurzni zakoni podpisani Konkurzni zakon in zakon o izvenkonknrzni poravnavi stopita v veljavo 1. maja 1930 Beograd, 22. novembra, AA. Nj. Vel. kralj je danes na predlog ministra pravde in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil konkurzni zakon za kraljevino Jugoslavijo. Zakon ima 190 paragrafov in bo stopil v veljavo z dnem priobčitve v »Službenih novinah«. a dan obvezne moči bo določen s posebnim zakonom. Nj. Vel. kralj ie dalje danes oodpisal in proglastl zakon o prisilni poravnavi izven konkurza. Zakon ima 175 para- grafov In stopi v veljavo z dnem priobčitve v »Služibenih novinah«. dan. ko dobi obvezno moč. pa bo določen s posebnim zakonom. Naposled je Nj. Vel. kralj danes podpisal in proglasil že zakon o uveljavljen ju konkurznega zakona in zakona o prisilni poravnavi izven konkurza. Po določbah tega zakona dobita oba prva zakona obvezno moč za vso državo s 1. majem 1930. Poskušeni bolgarski atentati na železnico Poškodovana lokomotiva - Štirje peklenski stroji ob progi - Zločinci so pobegnili preko meje na Bolgarsko Beograd, 22. novembra. AA. Agencija »Avala« je prejela na pristojnem mestu naslednje informacije: Včeraj dne 21. t. m ob 11.40 je bil pri Caribrodu v bližini bol*.-rske meje poskusen atentat na mednarodni brzi vlak, ki te vozil Iz Pirota proti Sofiji. Na železniško progo je bil položen peklenski strof. Ko ie lokomotiva privo-zila do njega, je seveda eksplodiral Lokomotiva in železniška proga sta bili nekoliko poškodovani potniški vozovi pa so ostali neoogkodovani. le voz za prtljago ie skočil iz tira. Čuvarji proge. ki so bili v bližini so opazili skupino 8 do 10 Hodi. bežečo oroti bolgarski meji. Čuvarji so začeli streljati nanje. nakar so streliali iz pušk tud; begunci. Davi so našli na mestu 16 izstrelkov iz pušk sistema Manlicher. s katerimi so oboroženi bolgarski korni- taši. Kmalu po atentatu so včeraj našli v bližini prvega atentata še dragi peklenski stroj z 20 m dolgo netilno vrvico. Davi ob S. pa so nedaleč proč slišali ponovno hudo detonacijo ter ugotovili. da je eksplodiral tretji peklenski stroi, ki je bi! termiiran na to uro. Ker je bilo računati, da so v bližin' nadaljnji peklenski stroji, je brl odrejen natančen pregled vsega terena pri čemer so res našli še četrti peklenski stroj, ki ie bil tempirau za 6 uro. Stroj so takoj demontirali Razstrelivo ie bilo ovito v del ho'garskega nfsma fn košček oaniria tobačne*« omota. VI 'o nosil naslov tobačne tvOrnlee v Sofiji. Organizirani stražnl oddelki so zasledovali razbojnike tik do bolgarske meje. Potniki so nadaljevali pot v Sofijo z zakasnitvijo 2 nr. Sprememba zakona o občinah Način imenovan ia žtroanov, oodžtroanov in olbcsnsSdii svetnikov y Beogradu. Zagrebu fn Ljubljani Beograd. 22. novembra. AA. Nj. Vel. kralj je danes na predla ministra notranjih del in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisa] in proglasil zakon o izpre-membah zakona z dne 6. januarja 1929 o izpremembab zakona o občinskih in oblastnih samoupravah. § I- člen 2. se izpremeni In slove: »Predsedniki in podpredsedniki (mestni načelniki in podnačelniki) občin mesta Beograda. Zagreba in Ljubljane se postavljajo in odstavljajo s kraljevskim ukazom na predlog ministra notranjih zadev ostali Sani občinskih uprav pa s sklepom ministra nr*ranjih zadev.« §2. Člen 4. se izpremeni in slove: »Pristojnost občinske uprave ostane tudi ▼ bodoče kakor jo predvideva dosedanji zakon (uredbe, statuti) o občinah, a število članov občinske uprave predpisuje minister notranjih zadev.« § 3. Ta zakon stopi ▼ veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih Noviaahc Vodja Heimwehra pri našem poslaniku Demanti vesti o heimwehrovskih zunanjih načrtih - Nova razkritja „Arbeiterzeitung" Dunaj, 22. novembra. AA Današnja »Freiheit« poroča, da je vodja Heim-wehra Pfriemer posetil jugoslovenskega poslanika na Dunaju dr. Milojeviča in se z njim delj časa razgovarjal. List pravi, da je povod temu sestanku dala kampanja socijalnih demokratov, k) so v zvezi s prostozidarskim tiskom v inozemstvu očrnili hfclmwehrovsko organizacijo in njene prave cilje. Predstavniki Heimwehra se nadejajo, da bodo imeli sedaj jugoslovenski službeni krogj popolnoma drugo sliko o razmerah v Avstriji. Istočasno je obiskal heimwehrovski vodja Steidle francoskega poslanika na Dunaju Glausela. Na Dunaju je tudi urednik »Matrna« Jules Sauerwein. ki je imel z vodji Hehnwehra več informacijskih razgovorov. Voditelji Heim-wehra se nadejajo, da bo imelo inozemstvo po teh sestankih popolnoma drugo mnenje o dogodkih v Avstriji. Dunaj. 22. novembra. AA. Današnja »Arbeiter Zeitung« objavlja faksimile heimwehrovskega dokumenta, ki vsebuje podrobnosti načrta za osvojitev Innsbrucka s strani Heimwehra. Dokument je strogo zaupne narave. List trdi. da so podobna navodila bila izdana tudi za ostala avstrijska mesta zlasti za Dunaj. V prvih petih točkah navodil so določbe o mobilizaciji in o koncentraciji hehnwehrovskih edinic za osvojitev Innsbrucka. V točkah 6 do 14 so določbe o patruljah, o heimweh-rovskih kolesarjih in motociklistih. o predstražah. o redu in disciplini v taboriščih. o avtomobilskih parkih itd. V naslednjih točkah so določbe o zadržanju čet v primeru močnega delavskega odpora V tem primeru mor-napadalci razvrstiti svoje sile in prodirati z vzhoda, zapada in juga. Hehn-wehTOvcem se priooroča lokavost. Ako bi odpor v Innsbrucku bil premočan, morajo Heimwehrovci zahtevati oomoč te zapadne Tirolske. V točki 22 ie rečeno. da morajo vse formacije nastopiti s strojnicami. Točka 23 govori o talcih in o postopanju ž njimi. Proti požigal- cem je treba nastopati po ustmenib navodilih. Nadaljnje točke vsebujejo navodila glede osvajanja posameznih objektov, ki so večjega pomena kakor n. pr električnih central, radio-postaje itd. Heim-wehrovsiki oddelki morajo paziti na to. da osvoje zlasti vse dohode v mesto. Tretje poglavje veleva vsakemu članu Heimwehra. da prinese s seboj hrane za dva dni. nadalje 2 do 4 motike. 2 do 4 bate in po en kovaški bat. Četrto poglavje daje navodila o pouličnih borbah. Borbe se naj vrše po kratkih razdaljah in naj se zaključijo s spopadom na: nož. Nasorotnika je treba varati z navideznimi nmilr in povečati tako nered v njegovih vrstah Kjer je potreba, naj se zcrrade barikade in izkopljejo rovi. Nadaljnje odredbe se tičejo jurišev. uporabe strojnic, razstreliv. oklotmih avtomobilov bomb itd. Dunaj, 22. novembra AA Heirmveh-rovsko glasilo »Die Freiheit« demanti-ra poročilo »Arbetter Zeitung« o heim-wehrovskem dokumentu glede osvoiit-ve Innsbrucka. List oravi. da ie objava tega dokumenta imela namen podpreti socijalne demokrate m njihov predlog o razorožitvi Heimwehra. Sofiiska konferenca Sofija, 22. nov» AA. Bolgarska agencija poroča, da je bil po današnji seji jugoslo-vensko bolgarske konference objavljen tale komunike: Na današnji se;i pod predsedstvom g- §a-poniča sta obe delegaciji nadaljevali s proučevanjem načina likvidacije dvolastniških posestev. Dosežen je bil sporazum o defi-rici'i pojma »dvolastniška posest« in po'ma »dvolastnik« Da se omogoči potrebna klasifikacija. bodo seje odložene za dva dni. Prihodnja seja bo v torek 26. t m. Prp7«i0fi0,',0'ci ▼ AvsMK Dana*, 28 novembra. AA Število breroosetoiJi v AvstrtB. ki prejema}«) podporo, }e 172.000, to Je 18.000 več ne®o prejšnH meste Brezposeln>h fe v Avstriji 4 odst. vsesa prefva&tva, med tem io iih je w Nemčiji samo L5 ode«. George Clemenceau umira Kljub vsem naporom zdravnikov je pričakovati vsak hip smrt sivolasega rešitelja Francije in očeta zmage Pariz, 22. novembra. AA. Clemenceau umira. Zdravniki, ki ga zdravijo, so nocoj ob pol 8. izjavUL da drži Cle-menceauja pri življenju samo še vbriz-gavanje kafre. Verjetnost, da preživi Clemenceau še 24 ur, je kakor ena proti tisoč. Prof. Jean ostane pri umirajočem francoskem državniku vso noč. Pariz, 22 novembra, s. Zdravstveno stanje Clemenceauja vzbuja slejkoprej največje skrbi. Sivolasi državnik je prebil noč nemirno, ker je imel več količ-rrih napadov in visoko temperaturo, talko da se je večkrat dvignil na postelji. Zdravniki izjavljajo, da je njegovo sta-nif> etaerjonarno. toda izredno resno. Pariz, 22. novembra. Stanje sivolasega francoskega državnika Clemen- ceauja, ki je pred nekaj dnevi obhajal svoj 89 rojstni dan, ie postalo skrajno kritično. Bolezen je nastopila včeraj dopoldne popolnoma nepričakovano, ko se je pripravljal Clemenceau. ca bi telovadil kakor vsak dan. kljub ponovni prepovedi svojega zdravnika. Proti 11. uri je nenadoma omahnil, nakar so ga morali prenesti v posteljo, kjer je težil nad izredno hudimi bolečinami v trebuhu. Hišni zdravnik ie vbrizgal sivolasemu bolniku takoj kafro ker se je bilo bati, da mu bo vsak čas odpovedalo srce. K bolniški posteMi so prihiteli tudi drugi zdravniki, ki pa so soglasno ugotovili, da je stanje bolnika tako opasno. kakor še nikdar doslej rn da je pričakovati najbrž katastrofe. Kritična situacija y praških pogajanjih Vse kombinacije izgledajo brezupno - Samoceska vlada definitivno pokopana - Pogajanja s socijalisti Praga, 22. novembra, h. Pogajanja o sestavi nove vlade so stopila danes v izredno resen, da celo kritičen stadij. V političnih krogih je stopila ideja čiste češkoslovaške koalicije popolnoma v ozadje, dočim se je pojavila ideja uradniške vlade, ker tudi tretja kombinacija takozvane velike koncentracije, ki bi segala od stare koalicije preko češkoslovaških socijafističnih strank do nemških socijalistov, ni imela uspeha. Ministrski predsednik Udržal je sprejel davi zopet zastopnika čeških socijalnih demokratov, ki je izjavil, da bi mogli češkoslovaški socijalni demokrati razpravljati samo o vladni koncentraciji. v kateri bi bile zastopane vse tri socijalistične stranke, torej tudi nemški socijalni demokratje, dočim bi morali iz stare koalicije izstopiti slovaški Si nemški klerikalci. Zatem je sprejel ministrski predsednik zastopnika češkoslovaških narodnih socijalistov ministra dr. Beneša in dr. Frankeja, ki sta izjavila, da bosta obe češkoslovaški socijalistični stran si postopali enotno. Prvič tekom pogajanj je danes ministrski predsednik razpravljal tudi z zastopnikom nemških klerikalcev. Popoldne se je sestalo predsedstvo agrarne stranke, dočim sta bila zvečer ponovno pozvana k ministrskemu predsedniku zastopnika češkoslovaških socijalnih demokratov in narodnih socijalistov. Do rešitve danes ni moglo priti, ker je za jutri doooldne sklicana važna seja zastopstva češkoslovaške 90cijalne demokratske stranke. Hugenberg bi rad sestavil meščansko vlado Kongres nemško nacijonalne stranke - Nacijonalci žele sestavili meščansko fronto proti marksizmu - Hugenberg ostane tudi v bodoče diktator stranke Kassel. 22. nov; d. o. Tn se 'e oričel koneres nemškonaciionalne ljudske stranke- Prvi dan ie bil nosvečen zzoli posvetovanjem strankinega načelstva in sejam odbora. Javne razprave so pričele šele danes popoldne Glavna točka dnevnega reda strankinega zbora se zlasi: omstveni in gospodarski bol proti marksizma. Pričakovati pa ni kakih znatnfh in važnei$ih odločitev, ker se hoče tudi opoziciia izosmiti nesoo-razumlien;em. da bi tako vsai na zunai bila ohraniena enotnost stranke z ozirom na predstoieče razprave ▼ državnem zboru o liudskem elasovanju. Predsednik stranke Huzenberz ie soisaf v spomenico o strankinem dnevu pozdravni Članek, v katerem naelaša da stoii letoš-nii strankin zbor v znameniu opozicije proti nameravanemu ood:armIieniu nemškega naroda oo Youngovem načrtu- Po krivdi vlade ie dovedlo ljudsko zlasovanie do bo!ev na notranjepolitičnem noliu. Ce se soreime Younzov načrt potem bi spravila ona vlada ki za spreime Nemčijo v oooolno odvisnost od mednarodnih velefi-nanc. Danes nopoldne je imel šef stranke Hugenberg dolg govor, v katerem je obrazložil politino nacronalne stranke ter posvetil posebno pozornost izvedb? liudskeea zlasovania oroti ratifikaciii Younzove oo-zodbe- Zastopal ie še vedno stališče, da 'e Youngov načrt za Nemčijo nesnreiemliiv ter da ie bore. če zavezniki uvedejo zopet Dawesov renaraciiski načrt kakor Pa da bi nemški narod prostovoljno orevzel neznosne obveznosti Younzove oozodbe. Do-kai na kratko 'e prešel preko neuspehov ori zadniiii občinskih volitvah na Pruskem ter za' oririsal politiki vlade, ki tira s svoto nenaciionalno politiko desničarske elemente zmerne naciionalne stranke, v okrilje eks-tremističnih narodn'h socialistov. Berlin. 22. novembra. Na seji načelstva nemško nacijonalne Ttranke, ki se je vršila pred strankinim kongresom, ie izvojeval predsednik Hugenberg neoporečno zmago. Negove politične smernice, ki pomenijo načela za vse strankine organizacije, so bHe sprejete z 80 proti 6 glasovom. Tndi v vprašanju spornega § 4. plebiscitnega predloga se Je načelstvo postavilo na njegovo stran. Nemško nacijonalna »BSrsenzeitung« eno izmed maloštevilnih nemško nacionalnih glasil, ki ni pod Hugenbergovo kontrolo pripominja k temu izidu, da ie načelstvo strank samo skupina kimavcev, ki jo Je svoječasno sestavil Hugenberg sam. ne da bi preje koga povprašal za svet. Zaradi tega ni bilo pričakovati drugega rezultata v načelstvu. Odločitev o tem, aH bo Sel kurz politike nemške nacijonalne stranke dalje v sedan'em tako usodepolnem praven, račasno še ni padla- Izmed smernic, ki iih ie navedel Hugenberg na seji načelstva je posebno zanimi- vo ono mesto, kier ie poudarjal ▼ imen« nemško naclionalnlh voditeljev, da so pripravljeni. pogaJati se z drugimi meščanskimi strankami, da bi se sestavila bojna fronta proti marksizmu- Hugenberg je dalje zagotavljal, da so nemški nacijonalci neodvisni od narodnih socijalistov razen v zunanje političnih vprašanih, kjer vladajo skupna naziran.ia. Nemški nacijonalci so načeloma pripravljeni vstopiti v meščansko vlado, ki bi bila istočasno sestavljena za državo in na Pruskem. Ta vlada ne bi smela biti zgrajena na prenodni koalicij'., temveč na trdnem in pozitivnem programu. Ta meščanska enotna fronta Pa bi morala biti ostvariena prej, ko W bil spre*et Youn-gov načrt. Pozneje bi nemški nacijonalci ne mogli nositi odgovorrosti za posledlcc tega suženiskesa zakona v kakršnikoli vladi. Razočarana Madžarska Dnnaj, 22 novembra. AA. »Reicbspost« poroča iz Budimpešte, da je v tamošnjih političnih krosih nastalo veliko razočaranje zaradi zadržanja Velike Britanije in Francije v komisiji za vzhodne reparacije v Parizu. Tudi stališče Italije nasproti Madžarski je dokaj razočaralo budimpeštanske politične kroge, ki sedaj zatrjujejo, da je bilo italijansko prijateljstvo predvsem platoničnega značaja in da mu manjka praktične osnove. Zato se v Budimpešti govori o možnosti preori-jentacije zunanje politike Madžarske. Član parlamentarnega odbora za zunanje zadeve dr. Vogya je priobčil v »Nemzeti Ujsagui članek, ki zagovarja možnost nove politične orijentacije ter politiko gospodarskega sodelovanja med Madžarsko in Avstrijo. Ta politika bi bila dokaj mogoča, ako se Avstrija iznebi svojih nacionalističnih elementov in če v njej zavladajo krščanski socijalci. Madžarsko - avstrijsko zbližanje je doslej oviral pokret za »Anschluss<. toda popuščanje Madžarske v trgovinski pogodbi z Avstrijo kaže le - tej pot k zbližan iu z Madžarsko. Tri zaupnice Tardieujevi vladi Pari«, 22. nov. s. Zbornica je sprejela s 505 proti 82 glasovom predloženi vladnf zakonski osnutek glede zvišanja carine na uvoz sladkorja za 20 frankov in znižanje notranjega davka na porabo za 15 frankov na 100 Kg Tekom debate je stavil mini« strski predsednik Tardieu dvakrat vpraša« nje zaupnice zaradi predlogov levice, posebno socijalistov, ki so zahtevali znižanje davkov na porabo za 50 frankov pri 100 kg. Spreminjevalni predlogi levice so bili odklonjeni s 335 protii 250 glasovom Pariz, 22. nov AA Na zahtevo predsed« irika francoske vlade Tardieuja je bila za« vrnjena razprava o interpelaciji poslanca Franklina BotriHona o saarskem vprašanja s 93 glasovi večine. Briand je postavH vprašanje zaupnice. ■■■■ 2 — Milan Krešic umrl ===== »JUTRO« št. 275 - Kongres angleške konservativne stranke Reorganizacija vodstva stranke - Baidwin nezadovoljen z ukrepi delavske vlade za omejitev brezposelnosti in osiguranje svetovnega miru =---■-- -----Sobo" a. 23. XI. 1929 ===== Bodoča Ljubi jima po načrtih mojstra Plečnika Izredno lep informativen sestanek na mestnem magistratu London, 22. novembra, d. V Albertovi flvorani se ie pričel kongres angleške konservativne stranko, ki se ga udeležuje 4000 delegatov, med njimi skoro 2000 žena. Prvotno so pričakovali ostrih spopadov med opozicijo in večino stranke, do katerih pa ni prišlo, ker .ie pristal Ba!dwin na znatne koncesije napram opoziciji- Kljub temu na je doživel vodja' volilnega odbora Davidson že na dopoldanski seji težak poraz, ker ne bo več v bodoče kot šef osrednjega volilnega urada avtomatično zastopal šefa stranke Baldvvina. Načelstvo bo v bodoče imenovalo poleg parlamentarnega strankinega šefa še tudi posebnega posle-vodečega predsednika in je bil izvoljen za to mesto Ncville Chamberlain. Tekom popoldanske seje so zahtevali mnogi delegati še obširnejše zaščitne carine- Ko je dejal neki govornik, da je celo v konservativni stranki sami več svobodnih trgovcev, so padli burni medklici, da imajo takj člani takoj zapustiti stranko. Ob zaključku včera:šnje popoldanske seje ie bila sprejeta resolucija kot izraz razpolo- Moskva, 22. nov. o. AA. V Harkovu so agentje GPU odkrili izborno organizirano in na široko zasnovano protiboljševiško ukrajinsko zaroto, ki si je postavila za cilj vreči boljševiški režim, poklati komuniste in oklicati samostojno ukrajinsko republiko-Na čelu zarotnikov, ki so razpolagali z velikimi denarnimi sredstvi in večjimi množinami orožja sta stala ukrajinski akademik F.fremov in poglavar avtokefalne ukrajinske cerkve Cehovski. Imenovana zarotnika sta imela tesne stike z bivšim predsednikom Ukrajine Pet-liuro. za vlade katerega sta bila tudi člana njegovega kabineta. Zarotniška organlza-ciia ie razpolagala poieg drugih tudi še s posebno teroristično sekcijo, ki ie izvršila v zadnjem času celo vrsto atentatov na sovjetske predstavnike ter organizirala po selih kmečke pobune proti komunističnim davčnim in žitnim komisijam- Organizacija ie imela tudi dobre zveze z inozemstvom ter uživala podpore neke države, ki je tnislila prevzeti pokroviteljstvo nad no-voosnovano ukrajinsko republiko- Aretirani zarotniki so priznali svoio namero te r bodo v kratkem so'eni pred nai-višjim sodiščem za zaščito države, ki jih bo gotovo obsodilo na smrt. Moskva, 22- novembra, g- Prisilni odgon nemških kolonistov, ki so se zbrali v Moskvi zaradi izselitve v Kanado, gre hitro od St. John«, 22. novembra, o. Po potresnem sunku, ki so ga zabeležili pred nekaj dnevi vsi potresomeri ob severovzhodni ameriški atlantski obali, je sledil snoči nov silen potresni sunek, ki je imel svoje središče nedaleč od Nove Fundlandije. Sunek je bil tako močan, da se je porušilo v posameznih naselbinah mnogo hiš. Pod ruševinami je bilo po dosedanjih ugotovitvah pokopanih 34 oseb, ki so jih izvlekli izpod a.jib že mrtve. Nad 150 oseb pa je več ali manj težko poškodovanih ter bodo nekatere izmed njih najbrž še umrle, tako da bo doseglo število vseh žrtev kakih 50. Žrtve potresa so večinoma žene in otroci Pred obiskom italijanskega kralja pri papežu Rim, 22- novembra. AA. Glede na trditev nekih krogov, da obisk italijanske kraljevske dvojice pri papežu ne bo prirejen s si'aiem, poročajo iz Vatikana, da bo ta obisk uprav sijajen in da se bo razvil z velikim pompom že po rimskih ulicah do Vatikana- Sprejem bo svečan, čeprav je zaenkrat zamišljen v intimni obliki. Razgovor med papežem in. italijanskim kraljevskim Parom bo trajal mnogo delj kakor običajnih 20 minut. Neposredno po italijanskem kraljevskem paru bo papež sprejel italijanske kraljevske prince. Vatikanski krogi tolmačijo te obiske kot dokaz prisrčnih odnošajev, ki bodo nastali med ita!i:ansko kraljevsko hišo in papežem. Mir v Pragi Praga. 22. nov. h. Na vseh visokih šolah je vladal danes popoln mir. Nekaj zborovanj, ki so bila napovedana je policija pre* povedala, za jutri je napovedan obhod di* jaštva po mestnih ulicah, ki je bil dovoljen na posredovanje poslancev. Zvečer je morala policija zopet nastoniti na Vaclav-skem trgu. ker so se razširile vesti, da hoče komunistična stranka izrabiti splošno •azburjenje. ki vlada v Pragi po včeraj* vnjih dogodkih, v svoje temne namene. Rusko-kitaiski boii Tokio, 22.. nov. AA. Po vesteh iz Har* bina so begunci iz Dalainova prispeli v Harbin. Begunci pripovedujejo, da je padlo v zadnjih bitkah kakih tisoč kitajskih vojakov in meščanov. Sovjetska letala so bombardirala ponovno Dalainov in poškodovala tamošnji rudnik, tako da so se ro= vi na več mestih porušili. Znižanje diskonta v Avstriji Dunaj, 22 novembra. %. Avstrijska narodna banka je danes znižala diskont od 8 in pol i» 8 odstotkov 1 ženja večine, ki zahteva uvedbo razširjenih zaščitnih carin. Na sinočnjem zborovanju, pristopnem za najširše plasti ljudstva, pa je imel Bald-win daljši govor, v katerem je ostre napada! delavsko vlado ter ji očital, da zlasti zanemarja svojo skrb za znižanje brezposelnosti. Dejal je da navdušenje dežele za socialistično vlado tembolj pada, čim bolj se oddaljujemo od volitev. Delavska viada misli, da je vzela monopol na svetovni mir- Toda svetovni mir ni monopol ne te ne one vlade Nikdo ni več pripomogel k uspenom društva narodov kot konservativni zunanij minister Chanroerlain, čeprav niso bili niegovi napori nikdar priznani-Predvsem ie treba vzpostaviti mir v mejah imperija samega, ker more biti le tak mir steber in podlaga za pravi svetovni mir. London, 22. novembra, s. Rezultat vče-rajšmega kongresa delegatov konservativne stranke ie bil sklep, da se uvede preiskava glede vzrokov poraza konservativne stranke pri zadnjih splošnih volitvah !n poiači zahteve po zaščitnih carinah-. rok- Do;edaj ni prišlo nikjer do incidenta. V svoje pre'šnje naselbine se ie vrnilo že okoli 3000 kmetov. »Izvestja« se bavijo danes s tem izseljevanjem in naglašajo, da vlada ni branila nemškim kmetom, da bi zapustili rusko ozemlje. IzseTeniško gibanje ie smatrat: kot čin maščevanja r.ernškin kufakov proti sociialistični agrarni politiki sovjetske vlade. Riga, 22. novembra, s. Kakor poročajo iz Moskve, je prvi vlak z nemškimi izseljenci, s katerim potuje okoli 500 oseb. danes zvečer zapustil Moskvo. Vlak bo najbrž v nedeljo zjutraj prispel na latiško obmejno postajo. Besedovski veleizdajalec sovjetske Rusije Moskva, 22. nov. s. Danes je bil objavljen sklep osrednjega izvršilnega odbora Unije ruskih sovjetskih republik, po katerem se smatra kot veleizdaja, če se ruski državljan, ki je nameščen v kakšnem sov« jetskem zavodu v inozemstvu, na poziv vlade ne vrne v sovjetsko Rusijo. Take osebe bodo proglašene, da stoje izven zakona. Njihovo premoženje bo zaplenjeno in ob* enem 24 ur po ugotovitvi njihove krivde izrečena smrtna kazen. Ta zakon ima tudi veljavnost za slične prestopke, ki so bili izvršeni že pred njegovo uzakonitvijo. ter nekaj onemoglih starčkov, ki so se odpravili že spat, dočim je bila večina mož na odprtem morju, kjer so lovili ribe. Po potresnem sunku .je bilo morje zelo razburkano ter so več metrov visoki valovi butali na obrežje, kjer so porušili nasipe in pristaniške naprave ter uničili mnoso priklenjenih ribiških ladij. Ribiči so se le z največjo težavo vrnili domov, kjer pa je marsikdo našel namesto doma kup razvalin in pod njimi ubite in težko ranjene svojce. Nekaj ribiških ladij pa se sploh ni vrnilo ter mislijo, da jih je pogoltnilo morje, ko so se vračali v silnem viharju proti domačemu pristanišču. Mine pred Solunom Solun, 22. nov. AA. Kapitan ladje »Ko-niordos« je zapustil predvčerajšnjim soluns sko pristanišče in opazil v bližini Epanomis je ogromno mino. ki je plula na površini vode. Kapitan je o tem takoj obvestil ka-petana solunskega pristanišča, ki je s svoje strani naprosil ministrstvo mornarice, da poskrbi za odstranitev te mine. Medtem pa je mino opazila ladja »Aja Zoni«. Kapctan te ladje je poslal dva mornarja z majhnim čolnom k mini, da sta jo pri« vezala na vrv, nakar jo je njegova ladja potegnila v solunsko pristanišče. Mina ja bila kasneje potopljena v Baščinarju. Nedavno tega so na istem mestu opazili enako veliko mino, kar predstavlja veliko nevarnost za ladje, ki plovejo iz solunskega pristanišča. Odložitev zasedanja sveta D. N. Ženeva, 22. nov, AA. Generalni tajnik Društva narodov sir Drummond je poslai vsem članom sveta Društva narodov okrožnico, v kateri jim sporoča o predlogu italijanskega ministra zunanjih del Grandija, naj bi se sestanek sveta Društva narodov odložil za teden dni, ker se bo istočasno vršila pomorska razorožitvena konferenca. Gela vas obsofena Jeruzalem. 22. novembra, o. Danes ie bila na tc.nieiijti odredbe, ki predvideva kolektivne kazni, izrečena obsodba nad arabsko vasjo Asodad. Vsa vas je bila kaznovana na 3.000 funtov šterlingov globe, ker se je udeležila izgredov i>roti židovskem« prebivalstvu. Kakor doznavaio bo kaznovanih na stičen način še več arabskih vasi. ki so se udeležile proti židovski h demonstraciji. Discipliniran je španskih artilerijskih oficirjev Madrid, 22. novembra. AA. Prihodnje din i bo v Madridu izdan dekret, s katerim bodo vsi artilerijski oficirji stavljeni na razpoloženje. Ka-i snei« bodo ti oficirji dodeljeni ostalim rodovom 1 orožja. Zagreb, 22. nov- č. Danes opoldne je umrl v visoki starosti 85 let Milan Krešič, generalni tajnik trgovske in obrtne zbornice v Zagrebu v p-, odličen patriot in velik Ju-gosloven. Krešič je bil skozi 34 let do 1. 1900. tajnik trgovske in obrtne zbornice v Zagrebu in jo je zastopal neštetokrat na vseh mogočih mednarodnih sestankih. Udej-stvoval se je tudi ija književnem polju m sodeloval je pri mnogih listih. V političnem oziru ie bil vedno jugosloven in je v svoji mladosti pripadal Strossmayerjevi skupini okoli Obzora, kasneje je bil pristaš srbo-hrvatske koalicije, nato pa član bivše SDS. Mnogo se je udejstvoval tudi v raznih drugih društvih in organizacijah- Nj. Vel- kralj ga je odlikoval z redom Sv. Save II. in redom Belega Orla TI. reda. Imel je tudi več inozemskih odlikovani. Škofje pri predsedniku vlade Beograd, 22. nov. AA. Predsednik mini* strskega sveta in minister notranjih del general Peter Živkovič je sprejel danes ob 16.15 v svojem kabintu zagrebškega nadškofa dr. Anteja Bauerja. ljubljanskega škofa dr. Bonaventuro Jegliča, splitskega škofa dr. Bonifačiča in beograjskega nadškofa dr. Rafaela Rodiča. Obisk je trajal 45 minut. Železniška nesreča pri Zaprešiču Ljubljana, "22. novembra, d. Okrog '2. ponoči je vozil med ' postajama Zaprešič in Savski Marof tovorni vlak. Na enem izmed vagonov *e je zlomila os, vendar pa je vlak vozil dalje, ker železniško osobje ni opazilo nezgode. Posledica je bila, da se je proga pokvarila in je končno več vagonov skočilo s tira. Zaradi pokvarjene proge so imeli vlaki velike zamude. Osebni vlak. ki naj bi prispel v Ljubljano ob 10., . je došel šele ob 14.15. Jutranji beograjski brzovlak je moral voziti preko Karlovca in je došel v Ljubljano z zamudo nad 3 ur. Ekspresni vlak je isto-tako vozil preko Karlovca ter je došel v Ljubljano z zamudo štirih ur. Deset zdravniških zbornic Beograd, 22. nov. č. Minister socialne po* litike in narodnega zdravja dr. Mate Drin-kovič jt- odredil, da se ustanovi s 1. januarjem na teritoriju vse države 10 zdravniških zbornic in sicer na sedežih banskih uprav in v Beogradu. Člani zbornic morajo biti vsi zdravniki nastanjeni na teritoriju novih zbornic. Prof. Jovanovič oproščen Beograd, 22. novembra. AA- Danes o pol 12. je bila izrečena v državnem sodišču za zaščito države razsodba v procesu proti ar. Dragoliubu Jovanoviču, profesorju vseučilišča v Beogradu- Sodišče ie dognalo, da dr. Jovanovič ni kriv za dejanja, zaradi katerih je bil obtožen, in ga je zato oprostilo vsake kazni. Dve uredbi ministra pravde Beograd, 22. novembra. AA. Minister pMvde d.r. Milan Srškič je podpisal uredbo o poslovnem redu za redna kazenska sodišča in uredbo o poslovnem redu za državna tožilstva. Imenovanje pri banski upravi Beograd, 22. noveiubra. AA. Minister poijedei-stiva. dr. Oton Frangeš je postavil pri baraski upravi Dravske banovine za višjega poljedelskega pristava v 7-1. g. Vilka Žagarja, profesorja srednje poljedelske šote v Vtrkovu. doslej v S-I. . Odpust iz državne službe Beograd. 22. novembra. AA. S sklepom ministra javnih dej sta odpuščena iz državne sfažbc Pavel Dionizii pripravnik -podružnice poštne hranilnice v Zagrebu in Ivan Jošt, poštni pripravnik v Mariboru I. V Dalmaciji se še kopljejo Split, 22. novembra, n. Včeraj in danes je bilo tu izredno lepo vreme. Sijalo je solnce in vsa šetališča so bila polna ljudi. V kopališču na Bavčicah se je kopalo okoli 70 oseb, med njimi tudi 20 Nemcev, ki se slučajno nahajajo tukaj. Dubrovnik, 22. novembra, n. V Dubrovniku je po enomesečnem neprestanem deževju in burji nastalo lepo soliično, prav poletno vreme. Zato je vse mesto oživelo od ^ujcev. Zagrebška senzacija Zagreb. 22. nov. n. Davi se je pripetila na trgu N. neobičajna senzacija. Mlad človek, ki je stal na sredi trga, se je pričel slačiti, kar je seveda privabilo vse polno ljudi okoli njega. Slekel se je skoro do golega in je ostal v sami srajci, pa tudi scaj* co bi slekel, če ne bi prihiteli stražniki opozorjeni od velike množice ljudi. Poklicana ambulanta ga je odpeljala v bolnico, ker so mislili, da gre za slaboumnega človeka. V bolnici pa so ugotovili, da gre za dijaka prava, ki je bil totalno pijan. Bržkone je mislil, da se nahaja doma in da se mu je treba pripraviti k počitku. Einsteinov arhiv Jeruzalem. 22. nov AA. Na tukajšnji ž i* dovski univerzi je bil izvoljen odbor za ustanovitev »Eeinsteinovega arhiva«. Odbor prosi, da se pošiljajo naravnost vse-učiliški knjižnici v Jeruzalemu vse publi* kacijie o Einsteinu in njegovi teoriji, nadalje knjige, brošure, članki, beležke vsake vrste ter slike in karikature. Izvirni ro= kopis Einsteinovega dela o splošni teoriji relativitete se že nahaja v vseučiliški biblioteki Jeruzalema, ki ji je Einstein nekaj časa pripadal kot kurator Upor mornarjev na parniku London, 22. novembra, o. Angleške sredo z conske pomorske oblasti so prejele brezžično brzojavko radiotelegrafrsta parnika »Baron Elcho«, ki pravi, da se je uprl del mornarjev, odstranil kapitan in se polastiti parnika. Radiotelegrafist ie zaprosil v brzojavki za hitro pomoč. Kraja, kjer se pantriik nahaja, radio telegrafist ni mogel več navesti. Parnik ie na potu iz Por-t Saida v Mar-seittes. Poveljnik angleške sredozemske flote admiral sir Frederick FieW je odposlal taikcj po •prejemu brzojavke štiri brze rušilcc, da poiščejo ladjo. Parnik »Baron Elcho« ima 4286 ton in 55 mož posadke. Ljubljana, 22. novembra. Za danes popoldne ob 5. je mestni župan g. dr. Puc povabi' občinske svetnike v mestno zbornico na sestanek, da jim bodo podana v navzočnosti univ. prof. arhitekta Josipa Plečnika načela in smernice novega regulacijskega načrta mesta Ljubljane. Ob polnoštevilni navzočnosti občinskih svetnikov in mnogih drugih, na veliki zasnovi našega slovitega arhitekta interesiranih gospodov, osobito tehnikov in gradbenikov, je župan otvoril sestanek s kratkim pozdravom. nakar je povzel besedo direktor mestnega gradbenega urada inž. Prelov-š e k. ki je pred vsem izpregovoril o krasnem regulačnem načrtu svetokrižkega okraja. Tu bo v dolgednem času zrastel na.i-krasnejši novi del mesta. Arhitekt Plečnik je tu prelomil z dosedanjim sistemom pravokotnih blokov in ustvari! popolnoma samonikli. specifično ljubljanski sistem brez vsake šablone. Nove vile in hiše, ki bodo zrastle v tel četrti, bodo imele krasne vrtove, mnogo zraka in ves dan tudi dovoli solnca. Najbolj prekarno vprašanje so zveze svetokrižkega okraja z mestom. Dokler promet severnega dela z mestom ne bo popolnoma neoviran, bodo graditelji novih hiš še dalje tiščali na Barje in drugam, kjer je gradnja najbolj draga, higijenične razmere pa daleko bolj neugodne, kakor v svetokrižkem okraju, ki bo vobče najzdra-vejši del mesta. Osnutek arh. Plečnika predvideva do vseh podrobnosti zasnovano ureditev cest in širok nadvoz namesto sedanjega prelaza na Dunajski cesti. Takoj nato je direktor Preiovšek podal tehnično poročilo o Plečnikovem celotnem regulačnem načrtu mesta Ljubljane. Mesto Ljubljana ima dve glavni točki, ki direktno predpisujeta način regulacije, to sta Šišenski vrh in Ljubljanski grad. Med tema dvemn hriboma se pretekajo železnice in ceste v zvezi juga s severom, vzhodom in zapadom. Te stare ceste so uporabljali že stari Rimljani ter so zaradi najkrajšega voznega prometa najbolj prikladne tudi za sedanje razmere in se jih je skušalo, kolikor ne obstojajo še v istem stanju kakor so bile. spet upostaviti. Pred zamislijo regulacije kakršnegakoli mesta se mora v prvi vrsti določiti njega najskrajneši obseg bodoče razširiave. Tako je tudi v primeru regulacije Ljubljane označen ogromen del teritorija z veliko okrožno cesto, ki se začenja pri Zeleni jami, obteka Svetokrižki okraj, križa Dunajsko cesto Kamniško in Gorenjsko progo. Celovško cesto, teče med novo šolo v Zgornji Šiški ter novo projektirano farno cerkvijo, opleta v velikem loku podnožje Rožnika in se ustali pred viško farno cerkvijo. Nadaljuje nato svoj tek skozi naselbine v Mestnem logu, prevzemši v družbo potok Gradaščico kot izreden dragocen motiv. Poteka po Trnovem in Krakovem, saniari preko Liublianice in Gruberjevega prekopa na Dolenjsko cesto, kier se pred Golovcem razšopiri. S to okrožno cesto je ogramičena bodoča velika Ljubljana. V predmetnem regulačnem načTtu je upoštevano v veliki meri. kar je bilo projektiranega in izvršenega "že prej. a dodano je tudi še marsikaj novega, tako v glavnem: uredita se vzporedni cesti ob Gorenjski in Kamniški progi s prepo-trebnimi prelazi, prehodi in podhodi. V ta-kozvanem Bežigrajskem okolišu se je obdržala po pretežni višini stara regulacija. Spremenila se je Dri mestni in državni gramoznici, ki sta namenjeni bodočemu parku. Ravno tako je določeno zemljišče, ležeče nasproti mestni koloniji ob Vodovodni cesti, za nasade. Večja sprememba regulacije je zamišljena nad Suvoborsko ulico ter v okolišu Dravske ulice. Regulira se trikot med železniškima progama, ki naj bi bil določen po možnosti za tovarniške svrhe in stanovanjske hiše na-stavljencev. Zaradi tovarn je na tem tri-kotu projektiranih tudi-veliko nasadov. Regulacija okoli nove cerkve v Spodnji Šiški tja do Celovške ceste ostane skoro neiz-premenjena. Regulacija okolice cerkve Sv. Jerneja v Spodnji Šiški (stara cerkev) je bistveno spremenjena s tem. da ie projektiran tu nov trg z osjo Celovške ceste, a tudi pre-potrebni nov trg za prodajo živil ob vznožju hriba. Uredi se prehod iz Bežigrajskega okoliša v Šišenski okoliš na južnem delu. s podhodom pri šišenskem kolodvoru. Projektirana je nova univerza na Kosler-jevem posestvu (Cekinov grad), pred njo botanični vrt. ki se razteza z alpinetom visoko gori v narodni park. v absolutno ne-zazidljivi Rožnik. Preuredil se bo ves Tivolski teritorii in izpopolnil v smislu prvotne koncepcije. Reguliral se bo prehod preko Tržaške proge s križiščem Gosposvetske, B!eiwei-sove in Celovške ceste s podvozom ter s tem potrebno razširitvijo vseh teh cest. Prostor pri Figovcu bo treba čimorei urediti. Preureditev Zvezde je predvidena z novim paradnim kazinskim trgom, kjer bi bil lahko prostor za državna poslopja in urade: odtod bi bil prehod skozi pasaže in bazarje v Prešernovo. Šelenburgovo in Wol-fovo ulico. Kongresni trg ie podaljšan preko odstranjene Filharmonije in kina ^Matice« čez nov most na Mestni trg. Ustvari se prehod od Licejske knjižnice skozi novo mestno stanovanjsko kolonijo preko brvi čez Ljubljanico in nove di.iago-nalne zveze do okroglega trga ter odtod predvsem v okolico Tabora. Uredi se okolica cerkve Sv. Petra s škofovo pristavo in prehodom Sv. Petra ceste na Zaloško cesto. Posebno važna je ureditev Vodnikovega trga. kjer nai bi stal nov magistrat in vse na okoli pri nas tako raciionalen odprt trg živil, pripraven, slikovit in edino res higi-ieničen: tržnice so projektirane tudi nad Ljubljanico. Frančiškanski most ostane, odnosno se dopolni s prehodi za pešce. S tem v zvezi bo preregulacija Kolodvorske ulice. Projektirana ie ureditev zveze Tržaške ceste s severom po Igriški ulici ter preko novega urejenega trga pred dramskim gledališčem do glavne pošte. Zveza Tržaške ceste s Karlovško cesto bo dosežena preko Aškerčeve ceste, Coj-zove ceste. Sv, Jakoba trga ter od tu po novo projektirani cesti v naikra.iši zvezi na Karlovško cesto. Nn Grad se bodo ustvarili novi dohodi, predvidene so krasne serpentine od Mest-i>ega doma. Za Rožnodolski in Tržaški okraj se bodo uredile na preurejeni Tržaški cesti tržnice na meji z občino Vič. Tiri dolenjske proge ob križišču z Dolenjsko cesto naj bi se preložili in uredili se bodo dohodi na Golovec,, ki bo sčasoma zazidan. Celotna regulacija je zamišljena ravno tako ali še bolj smiselno kakor regulaciia Svetokrižkega okraja, če je večja smiselnost sploh mogoča. Koncem svojega predavanja je direktor inž. Preiovšek ponovno poudaril, naj se projekt orof. Plečnika smatra kot osnovna zamisel za dolgo dobo let, morda za celo stoletje. Nobena velika stvar ne gre brei žrtev, vse pa se da sčasoma smntreno ustvariti. Velika zasluga profesorja Plečnika pa je. da je enkrat ustvaril celotni regulacijski načrt bodoče velike Ljubljane, ki ga bo treba dosledno izvajati. O načrtu so že obveščene tudi vse okoliške občine, a gradbeni urad ljubljanski bo po generalnem načrtu izdelal še točne podrobne osnutke, da bo vsak interesent točim informiran, kaj predvideva načrt za njegov komplek«. Izvajanja direktorja inž. Prelovška so bila sprejeta z živahnim odobravanjem, nakar ie župan dr. Puc dodal nekatere zanimive pripombe. Osnovna načela vsakega mesta morajo biti. da regulacija ustreza estetičnim. higijeničnim in prometnim pogojem. Ljubljana se neprestano veča in napočil je čas. da postavimo čvrsto osnovo za bodoči razvoj Ljubljane. Prebivalstvo se seli v predmestja, pri gradnjah novih hiš se mnogo greši, kar bo potomce stalo milijone, kakor moramo mi danes plačevati grehe prednikov, ko sploh ni bilo nika-kega regulacijskega načrta. V bodoči veliki Ljubljani, kakor jo obsega novi regulacijski načrt prof. Plečnika, bo prostora za 200 tisoč ljudi ali še več. Vse to pa pri današnjem napredku ni nikaka iluzija več. Vse se bo razvijalo stopnjema, a načrt ie izdelan tako smotreno, da ie popolnoma postranske važnosti, kedai bo osnutek v celoti izvršen. Ali v 50 ali v 100 letih, vseeno. Radujemo na se, da po gen.ijalni zasnovi našega arhitekta lahko živimo v prepričanju, da se bo Ljubljana sčasoma razvila v najlepše jugoslovensko mesto. Burno pozdravljen in naprošen od župana je nato univ. prof. Plečnik podal podrobno razlago k nekaterim točkam svojega proiekta. Poudaril je. da ima vsako mesto nalogo, da ohrani ljudi zdrave in vesele. Bila je in ostane njegova edina želja, da bi bila Ljubljana kar se da prijetno mesto, sai je vrtnarsko idealno lepo rešena. Po kratkih izvajanjih obč. svet prof. Jarca. ki je navdušeno pozdravil Plečnikovo delo, in direktorja Prelovška, ki je dodal še nekatere pripombe, je župan dr. Puc izrazil prisrčno zahvalo mojstru Plečniku. Poudaril ie. da je prof. Plečnik umet-nk, ki je Ljubljani dal največ in ki se ga bodo spominjali še nožni rodovi, nakar je bil izredno lepi sestanek ob živahnih ova-cijah prof. Plečniku zaključen. Zanimiva sodna razprava v Ljubljani Ljubljana, 22. novembra. Danes opoldne se j& vršila pred okrajnim sodiščem v Ljubljani druga razprava o tožbi po paragrafu 104. s. k. z. proti uredniku g. Rastu Pustoslemšku, katerega je ovadil zaradi razžaljenja uradne osebe g. Slavko Plemelj, mestni tržni nadzornik in ribarski izvedenec bivšega oblastnega komisarijata v Ljubljani. Ozadje zanimivega procesa tvori borba za ribolov v Bohinjski Savi, ki je znana po svojem bogastvu na ribah. Ribolov je last g. IEi tedaj«, Žgančevj narodni »Cin can cirgudan in Dil die duda« (a capella), s spremljevamiem orkesta pa E. Adamičevo »Solnce sije« (ženski zbor), Adamič-Pavčičevega »Jezdeca« ,del p. H. Sattnerjeve »Jeftejeve prisege« in končno Pavčičevo »Lenko«. Zbor je bil vestno naštudiran, pel je brez not »i je bsl po zaslugi počaščen z gromkimi aplavzi števi'nega občinstva, ki je dvorano popolnoma sasedlo. »Lenko« so morali celo ponoviti. Da je bil duša Glasbenega društva, pevovodja in dirigent g. D. čander. deležen vsega priznanja, je umljivo. '.epe proslave se je številno ude'&žil Trboveljski Zvon s pevovodjo g. O. Mollom, ki je po koncertu zapel več pesmi in dokazal solidarnost in lepo bratsko pevsko prijateljstvo Glasb, društvu, kar bodi pohvalno omenjano. Sploh razigrana pevo-Ijubnost Trboveličanov, pa tudi njihova resna delavnost imponira. Slavnostnega koncerta se je udeležil v imenu J. P. S. pevovodja g. Zorko Prelovec. Hrastniško Glasbeno društvo pa nai z istim veseljem kot dosedaj nastopi drugo desetletje svojega obstoja sebi v čast, naši pesna pa v ponos! P. Odhod »Glasbene Matice" na turneio po Franciji Danes zvečer ob 20.36 odpotuje z mnna-kovskim brzovlakom pevski zbor »Glasbene Matice« na svojo francosko turneio. Kakor smo že objavili v nedeljski številki, bo vedla turneja pevski zbor preko Mona-kovega in Strassbourga v Nancy, Merle-bach. Aumetz, Reims, Lilje*, Lens, Pariz, Dijon. Grenoble. Lyon in Ženevo. Zbor. ki bo štel na tej turneji okroglo SO pevcev in pevk. bo vodil operni ravnatelj g. Mirko Polič. Francoski listi zadnjih dni že pišeio o nameravata turneji m naglašaiio kvaliteto zbora. Dnevnik v Nancv.iu, kier bo prvi koncert na francoskih tleli, piše med drugim: »Mešan zbor »G'asbene Matice« iz Ljubliane nam priredi v nekaj dneh slavnostni koncert. Pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva Aleksandra L. kralja Jugoslavije, priredi ta umetniška rborova skuoina, ena prvih svoie vrste v državi, v Frr.tk-m turneio prijateljske propagande. Nancv bo prvi kraj. ki bo užival prvi koncert na Francoskem, i" to po zaslugi tuVaiš-niega alzaško-'otarinškega zbora, pod katerega patronanco se bo vršil tukajšnji obisk. »Glasbena Matica«, ta občudovanja vredna interoretinia zborovih skladb, bo izvajala na Francoskem, predvsem v Nancyjn, glasbena dela, ki iih ie večinoma že izvaiala na Češkoslovaškem in na Poljskem. Vse kritike iz teh dežel sog^šajo v tem. da iz-vaianie tega zbora sega že v posebno ra-finiranost: vse točke, ki jih bo izvajal ta izborni pevsk' zbor. so podane mojstersko ne samo po tehnik, nego tudi po čustvu.« i-Glasbena Matica« ie za turneio izdala zelo lično in okusno opremljeno knjižico, ki Jo je v tehničnem oziru izvedla v ias-nem bakrotisku nad vse priporočljivo Delniška tiskarna. Knjižica obsega koncertni program in besedilo vseh pesmi, ki se bodo izvaia^ na raznih koncertih, v originalu ln v francoskem prevodu. Francoske prevode je kai skrbno oskrbel bivši lektor za francoski jezik na naši univerzi, prof. Te-sniere. V uvodu knjižice ie naglašen namen m pomen turneje ter kratka zgodovina »Glasbene Matice s sliko pevskega zbora. Nadalje so v knjižici objavljeni zelo čl-sti posnetki skladateljev, čijih pesmi so na programu, k vsaki s'ik kratek življenjepis dotičnega. Na koncu ie kot dodatek kratek, a pregleden propaganden spis o Sloveniji in o njenih naravnih krasotah, vse to ilustrirano z 18 krasnimi krajinskim in zgodovinskimi slikami. Knjižica, ki se bo delila v vseh mestih, kjer se bodo vršili koncerti, bo tako prišla v najširše kroge in bo gotovo dosegla lep učinek za kvaliteto naše tiskarske tehnike pa tudi za propagando naših krajev. Ob odhodu že'imo zboru »Glasbene Matice« na njegovem potu po Franciji vsaj toliko moralnega uspeha, kakor ga je imel na Češkoslovaškem in na Poljskem! Organizacije komplicirane 18-dnevne tur-nege (od 23. 11. do 12. 12.) in kakih 15 koncertov je v veščih in izkušenih rokah ver-ziraneca g. ravnatelja .Mahkote. ki ie odpotoval že predvčerajšnjem v Francijo, da pripravi vse potrebno na licu mesta. Ustanovni občni zbor kozjanske podružnice SPD Kozje. 22. novembra. Plamčnsikia ideja se lepo razvija tudi v tem idiličnem, sicer običajnim turistom precej skritem okolišu. Krog navdušenih planinar-jev se je zadnje čase že tako razširil, da se bo vrši1 to nedelio, 24. t. m. ustanovna občni zbor naše planinske podružnice. Planinsko zborovanje se bo vršilo ob 14. v prostorih restavracije Podlinšek. Nedeljskim izletnikom, ki se bodo udeležili ustanovnega občnega zbora, se bo nudila lepa prilika, da spoznajo skrite čare naše banovine. Od jutranjega v'aka bo vodil goste in izletnike izpred železniške postaje Raihenburg. ki služi za izhodišče v kozjanski hribovski svet. g. dr. Mile Jenko, notar v Kozjem Turisti poidejo preko Ve-ternika v Ko-zje. kamor pridejo opoldne. Povratek na večerni vlak na rajhenbur-ško postajo, za one, ki nameravaio v ponedeljek z avtom na jutranji vlak v Celje, pa bodo preskrb'jena prenočišča. Umestno bi bilo, da se ustanovnega občnega zbora nove podružnice udeleži čim več turistov, da na idejo naši agilni počet-r-iki planinskega pokreta čim več moralne Podoore pri soiih planinskih tovariših. Kozjanski planinski predel ne zaostaja prav nič niti za lepotami niti za višinami drugih naših pokrajin v domačiji. Omenia-mao naš Bolior, ki je s svojimi 1023 m že vreden vrstnik dolenjskega Triglava: Ku-ma in ce'o prekaša Sv. Goro in Sv. Planino v Zasavju, kd imata vsako leto tako številne posete. Nov3 podružnica bo v prihoduii pomladi markirala m uredila vsa pota po svoiem okolišu. Ni pa tudi skrivnost da se bavimo z lenim načrtom, postaviti na Bohoriu planinsko kočo. Seveda, ko se premoste gotove ovire. Lepi načrti v prospeh našega planinstva zas'užijo gotovo podporo v vseh pianinarskih vrstah. Nedeljska parola naših planinarjev naj bo: Med agilne kozjanske planinarje! Noto zdravilišče Kostrivnica - Podplat Kostrivnica, 20. novembra. Ze parkrat smo poročali, da se je pri nas započela akcija za ustanovitev cenenega zdravilišča in to predvsem zato, ker ima naš kraj za tako institucijo vse pogoje in nič manj kakor 11 vrelcev mineralne vode. Pred nekaj tedni so se za to stvar zainteresirali Zagrebčani in prošli ponedeljek je prišlo do sporazuma, glasom katerega se otvori že prihodnjo pomlad zdravilišče v Zgornjem Gaberniku. Kakor smo že pisali, ima Gabemlk krasno solnčno lego, njegova okolica Pa je naravnost idilična. Tukaj sta na razpolago dve enonadstropni hiši z obsežnimi sobami a v neposredni bližini je stavba, ki je primerna za zdraviliško restavracijo. Po dosedanjih sklepih se bo plačevalo prenočišče po 25 Din do naiveč 30 Din. medtem ko stane v drugih zdraviliščih soba po 60 Din m tudi več. Že iz tega sledi, da bo zdravilišče res ceneno tli da bodo prišli na svoj račun tudi manj petični in prijetnega počitka potrebni ljudje. Prihodnji teden se bo vršil v Podplatu sestanek, katerega se bo udeležilo tudj par Zagrebčanov finansijer-jev tega podjetja. Na sestanku se bodo določile podrobnosti. Ker je prišlo vprašanje zdravilišča v našem kraju v pravi tir, je želeti, da se za stvar zavzamejo tudi me-rodaine oblasti, vsai v toliko, da to dobro in zdravo ideio po možnosti podprejo. Pri tej priliki moramo ponovno opozarjati, da se nahaja naša železniška postaja v tako žalostnem stanju, da žali ugled našega lepega kraja in odbija že a priori vsakega tujca, ki nas obišče. Zato se je započela akcija za preureditev postaje, ki je v to svrho doprinesla že okoli 5000 Din. Na žalost moramo ugotoviti, da se nameravana preureditev postaje še ni izvršila in se d-oslej tudi še ni pričelo z de'om. Preureditev postaje je postala z ozirom na nameravano ustanovitev zdravilišča nujna, in zato prosimo gradbeni odsek, da prevzeto nalogo čimprej izvrši Novo društvo za varstvo v« 1« živali Ljub'jana, 22. novembra. Pred dvema mesecema se je ustanovilo v Ljubljani Slovensko društvo za varstvo živali, ki si je nadelo nalogo, preskrbeti našim živalim v njihovih težkih časih primerno pomoč, vedno ki povsod pa lepo ravnanje z njimi. Že pred ustanovitvijo in takoi po ustanovitvi je prejela društvena uprava mnogo dopisov, s katerimi so se ii razni ljubitelji živali zahvaljevali za ustanovitev prepo-trebnega društva in ji obenem dajali vzpodbudo m dobre nasvete. Izvoljena društvena uprava se je takoj 'otila dela, a za prva dva meseca se je omejila na urejanie notranjega društvenega poslovanja, ki naj omogoči poznejše uspešno udejstvovanje društva. Pred mesecem je uprava razposlala vsem društvu poznanim ljubitellem živali pozivnice za pristop in položnice za poravnavo članarine. Obenem je društvo najavilo svojo namero, izdajanje svojega rednega mesečnega glasila, čim se javi dovolj-no število interesentov in si društvo zago-tov kritje stroškov, ki Jih bo imelo z Izdajanjem 'ista. Brez dvoma le tak mesečnik, pa četud po obsegu man-jšf, za društveno uspešno delovanje neobhodno potreben. Saj bo tvori' za enkrat edino vez med društve-nilci, raztresenimi po vsej banovini, dajal jim nasvete, sporočal jim npvice in življenja in varstva živali v naši državi in inozemstvu, obenem Pa bo tudi javna govornica, rac? katere se bo propagiralo človeško ravnanje z živalmi, skušal doseči zakon, ki bo nudil po'no varstvo živali pred mučite-lji ter se žigosali konkretni primeri trpinčenja. Žalibog se mora priznati, da se večina prejemnikov do danes ni odzvala pozivu. Skoro ni mogoče verjeti, da bi naše ljubke, a zapuščene živali ne imele med Slovenci večjega števila prijateljev kakor je ono prig'ašenih. Morda je kdo prejeto vabilo v obilnem svojem poslu prezrl založil ali izgubil Zato nai služijo te vrstice za vljuden opomin vsem onim, ki se jim je to pripetilo. Društvo trdno pričakuje, da ta apel ne bo naše' zaprtih ušes. Vsi oni pa, ki so svoj pristop že priglasili in članarino poravnali, so naprošeni. med svojimi prijatelji pridobivajo društvu novih članov in s tem omogočijo društvu skorajšnji in čim uspešnejši začetek pravega in smotrenega dela. Vse dopise pošljite na naslov: Slovensko društvo za varstvo živali v Ljubljani, Poljanska cesta 59. Za senovsko meščansko šolo Senovo, 21. novembra. Nova velika senovska šola, ki je bila slovesno otvorjena 29. septembra, je že od pričetka oktobra takorekoč v »polnem obratu«. Otrok je nad 600, zasedenih je šest razredov s štirimi paralelkami, zaprošena pa je še ena. Imamo tudi otroški vrtec, prvi na Posavju. Prebivalci kakor, mladina so splošno zadovoljni, ker so novi prostori zares udobni in vzorno higijenični. V veliki senovski šolski palači pa bo prostora tudi za štirirazredno meščansko -šo-'o, ki jo Senovčani hočejo pridobiti s prihodnjo jesenjo. Na seji senovskega občinskega odbora dne 26. oktobra je bil v tej zadevi sprejet naslednji važni sklep: »Občinski odbor občine Senovo je soglasno sklenil zavezati se, da bo pokrival stroške za trajno vzdrževanje štirirazredne meščanske šole na Senovem do njenega naj-višiega po zakonu omogočenega ustroja, kolikor prihajajo v poštev stvarne potrebščine, tedaj stroške za pribavo in vzdrže-vamje potrebnih šolskih prostorov, za njih opremo, za nabavo učil in naizori' ter zbirk, za kuriavo in čiščenje, po zakonu pripadajoče stanovanje odnosno odškodnino za stanarino učnih oseb itd. Ta obveza velja tolko časa, da se z zakonom določi, da bo meščanske šole vzdrževala država aH drugi iavni čim tel ji.« Prošnja za meščansko šolo je bila vložena preko takratnega 'ljubljanskega oblastnega odbora na ministrstvo prosvete, odkoder se pričakuje skorajšnja ugodna rešitev. Kakor ie sklep občinskega odbora bil soglasen, tako se z njim strinja tudi vse prebivalstvo in ni bilo v določenem roku pa tudi ne pozneje niti ..enega ugovora. Pomen senovske meščanske šole bo tem večji, ker bodo kmečki in delavski otroci v tem precej samotnem rudniškem kraju imeli priliko, da v obvezni osnovnošo'ski dobi dovršijo po štirih razredih osnovne šole še popolno meščansko šolo. Bosrat Miklavž Če bo izbiral zimske suknje, obleke, konfekcijo, pletnine. trikotažo, dalje krasne športne čeoice. perilo, klobuke in druge oblačilne potrebščine v veliki in ceni izberi pri tvrdki ANTON PRESKER Ljubljana — Sv. Petra cesta štev. 14 Preureditev šole v Polju D. M. v Polju, 22. novembra. Naiš občinski odbor deluje s prav hva'e-vredno vztrajnostjo za povzdigo občine. Komaj sta pretekli dve dobri leti odkar imamo kolodvor, pa je že nastala prav lepa vasica okoli istega. Naravno, da se je priselilo mnogo ljudi iz drugih krajev, da je prebivalstvo precej naras'o. kar se seveda najboli opazi v šoli, kjer je pričelo primanjkovati prostora. Je pa tudi staro šolsko poslopje nad vse nehigiienično in smo bili že skoro pred zatvoritvijo šolskega poslopja. Uvidevni občinski odbor je v sporazumu s krajevnim šolskim odborom skleni' nre-urediti staro šolsko poslopje in s prizidkom povečati poslopje. Kot se čuje. so načrti za to preureditev že gotovi in se misli pričeti v zgodnji pomladi z gradbo. D. M. v Polju bi s preurejenim poslopjem mnogo pridobila, mladini pa bi se nudi'j zdravi in lepi šolski prostori, kar se o sedanjih ne more trditi. Vsi prizadeti starši pozdravljamo torej sklep občinskega šolskega odbora ter smo uverjeni. da jim bodo še poznejše generacije hvaležne, da so tako korenito rešili šolsko vprašanje v D« M. v Polju. Zaprta šola Mirna peč, 22 .novembra. Drugod imaio skoro že tri mesece šolski Douk. naši otroci pa letaio brez neuka okrog. Naša šola :e namreč iz higiienič-nih razlogov še vedno zatvoriena in to nai bi bil pritisk na občino, da bi pričela graditi novo. res potrebno šolsko poslop e. Šoloobveznih otrok ie nad 350. Leno število, za katero nikakor ne zadostuie več sedanje starodavno šolsko poslopje, ki se drži župnišča in ie bilo graieno še v tistih starih časih, ko ie bila šola kot enoraz-rednica podrejena cerkvi in ie imel v nie poleg »šohnoštra« stanovan e tudi cerkov. nik. obenem pa tudi župnik in kaplan svoie prostore, kleti in s irambe. Se pred 20 leti je bila ta šola cerkvena last. Jasno, da tako poslopje ne more več ustrezati današnjim zahtevam uspešnega pouka in his> jene. Otrok ie za šest razredov. Toda občinski odbor se :e z veliko večino uprl zidavi. In tudi mnogi prebivalci nasprotujejo- Ali se ti ljude zares ne zavedajo važnosti šole? Ali ne pomislijo, da bodo ti otroci brez potrebne izobrazbe pozneie. ko bodo dorasli in šli za kruhom, valili vso krivdo na starše? Poglejmo samo naokrog, kako lepa in moderna šolska coslooia imaio mar. sikod na deželi in koliko žrtvu eio zanič, pa so ponosni na to. In mi Mirnopečani na) zaostaarro. dasi že pregovor pravi, da "e nevednost najdražja stvar na svetu? Zidali smo novo šolo dvorazrednico pred voino v Kartelievem. popravili in razširili svmo žuono cerkev, preuredili cclo iarovške hleve. Res. tudi takrat ie bilo nekai godrn a-nia. na .te le šlo. A danes, ko gre za najvažnejše. za naše otroke, pa tak odpor m celo medsebojno sovraštvo, ako kdo zagovarja novo šolo. Očitno ie. da občina ne more kar iz rokava izfresti vsote, ki bo potrebna za novo šolsko poslopje. V tem pogledu nai bi nadreiene šolske oblasti kolikor možno šle naši občini na roko in pomagale izposlo-vati dolgoročno posojilo z ma hnim letnim odplačevanjem, ki ga davkoplačevalec skoraj niti občutil ne bo. Ker na le ni računati. da bi se nova šola zgradila v dogled-nem času. sai bi še pri takoišniih pripravah trajala gradil a naimani tri leta. kar e že skorai otroška šolska doba. sne mora naitl nekakšna rešitev, da naši otroci ne bodo pohaikovali brez pouka. Naj se pripravlja vse potrebno za novo šolo, a obenem na; se za silo in kolikor le možno še nadaljuje s poukom v stari šoli. Pridefo! 4: vragi -■ -,: ...ff • —ČV .' i« ■ t Napredek kmetske občine Moravče, 21. novembra. NedaleS od Moravč leži prijazna ktnetska vasica D r t i j a z lepo urejenimi hišami in gospodarskimi poslopji. Doslej nam & poleti manjkalo vode, zdaj pa je odstranjen tudi ta nedostatek. Prišli smo na izvrstno misel, ki sno jo tudi dejansko izvedli. Sklenili smo zgraditi vodovod; studenec nad vasjo, ki je ob deževju poplavljal pota, ee nam je kar ponujal za napravo reservoana. P svetoval. smo 6e z nadučiteljem g. fo-nanom, ki se je obrnil na merodajna mesta. Na pomoč eo prihiteli: bivši oblastni odbo. s fHd poro 10.000 dinarjev, državni hisienseci n.-vod pa je dal potrebne načrte, cevi m ce-muit ter je oskrbel tudi zidarska iu kiju čav-jičarska dela. Pomagal je nadalje zdravstveni zavod v Lukovici, ki na-n je naklonil za 2000 dinarjev cementa. Kopana jarkov zasipanje in drugo so opravili v lepi slogi vaščani 6ami. kar jim je stroške 2iia,uo olaj šalo. V začetku novembra je bil vodovod dogia-jpn. Voda je pritekla v kuhinje, veže in bie-ve; vaščani koristne naprave ne moremo prehvaliti. Zato se iskreno zahvaljujemo državnemu higienskemu zavodu v Ljubljani za načrte in preskrbo potrebnega gradiva, enako tudi Zdravstvenemu domu v Lukovici in bivšemu oblastnemu odboru za pofl|>oro. Predvsem pa dolgujemo zahvalo moravške-mu nadufitelju g. Tomanu za uspešno vodstvo gradbenega dela. Tatvina skritega denarja Stična, 22. novembra V Stični so aretirali nekega J., ki je osumljen, da je ukradel pri Cožovih v Ivančni gorici večjo vsoto denarja. Orož-niška patrulja je prepelja'a aretiranca v zapore višnjegorskega sodišča. Tatvina pri Čožovih se je izvršila na prav prebrisan način. Pred dnevi je prodala gospodinja prašiče. Ves denar, med njimi so bili tudi štirje »jurji«, je shranila za nekaj časa na skrito mesto, kamor shranjujejo vedno pri čožovih vrednost-nice. Gospodinja pa je rabila predvčerajšnjim nekaj denarja. Iskala je novce na mestu, kamor jih je shra .'a pred dnevi, pa zaman — denarja ni bilo tam. Ko so ugotovili, da ni od domačih nihče napravi' neumestne šale in bi denar skril, so obvestili o prevejeni tatvini šentviške orožnike. Sum je padel na bivšega Čožovesa hlapca J., ki se je nahajal tisti čas v bližini. Z ozirom, ker so mu razmere pri Čožovih znane, je bil aretiran in oddan sodišču, kjer bodo zdaj ugotovili njegovo krivdo. Trinmf lepote in ljubeziii! Baron Trcnk ^^"IST^ mati}« V srlavnih vlogah Svetislav Petrovič in Lil Dagover Danes^n-2124fa 9-uri £CUnt kino matica Oe rabite zanesljive britvice Gillette.se boste vselej brezhibno brili. Izredno ostro rezilo iz najboljšega jekla reze pri vsaki potezi z aparatom. Kupite pravočasno nove britvice Gillette! C-oi O Gillette Hoplii SLIVNICA PRI CELJU. Naše mlado gasilno društvo je prav agilno. Ob koncu p. m. je uprizorilo vinsko trgatev, ki se je obnesla bolje, kakor smo pričakovali. Za uspeti se imamo zahvaliti ljubeznivim gestom, ki so prihiteli- k nam iz Št. Jurja, iz Šmarja in celo iz Celja. Posebej smo hvalo dolžni izvež-bani šentjurski in celjski godbi. Istotako smo hvaležni gospodom, ki so rade volje prevzeli vlogo sodnikov, nadalje vsem. ki so prispevali z darovi, kakor tudi onim gospo-gom in gospem oziroma gospodičnam, ki so bili v pomoč pri strežbi gostom. Obilna udeležba nam je pokazala, da se občinstvo zanima za slične prireditve. Na veselo svidenje prihodnjo pomlad, ko priredimo nekaj imenitnega, za kar se že zdaj skrbno pripravljamo. BREŽICE. V nedeljo. 24. L m. bo predaval v risalnici tukajšnje meščanske šole ob 18. uri g. profesor Janko Mlakar iz Ljubljane o Mont Blancu. Gosp. predavatelj bo navzoče ob projiciranju krasnih diapozitov povedel v višine tega veličastnega orjaka. Ker se slično predavanje vsaj po prevratn v našem mestu še ni vršilo, se nadejamo mnogoštevilnega obiska. MOKRONOG. Dramski odsek Sokola je priredil 16. in 17. t. m. znano igro »Prisega ob polnoči« Igra je a podeželske odre pripravna in privlačna. Uspela je tudi pri nas prav povoljno, za kar gre zahvala predvsem delavnemu režiserju g. H. Kar najbolje je porazdelil vloge tako, da so prišli tudi najmlajši in začetniki do polne veljave. Zahvala gre tudi občinstvu, ki je po dolgem času napolnilo dvorano. Ta harmonija med igralci in občinstvom ustvarja uspehe, kajti pri prazni dvorani tudi najboljšega igralca mine veselje ia razpoloženje do igranja. V bodoče naj bi bilo še bolje v tem oziru. Pridite vsi tudi tisti, ki 6e izgovarjate, da ste po svetu videli že dosti lepih predstav Mar mislite, da bi vam škodovalo mala brezalkoholnega razvedrila? Z obilno udeležbo izkažemo priznanje g. H. in vrlim igralcem, ki se trudijo, da nam nudijo zabave, razvedrila pa tudi pouka! Naj bi čim prej zopet nastopili SLIVNICA PRI CELJU. Naše gasilno društvo je prav agilno. Ob koncu pr. m. je uprizorilo vinsko trgatev, ki se je obnesla bolje, kakor smo pričakovali. Za uspeh se imamo zahvaliti 'jubeznivim gostom, ki so prihiteli k nam iz Št. Jurja, k Šmarja in celo iz Celja. Posebej smo hvale dolžni iz-vežfcani šentjurski in celjski godbi. Istota-ko smo hvaležni gospodom, ki so rade volje prevzeli vlogo sodnikov, nada'je vsem, ki so prispevali z darovi, kakor tudi onim gospodom in gospem, oziroma gospodičnam. ki so bili v pomoč pri strežbi gostov. Obilna udeležila nam ie pokazala, da se občinstvo zanima za slične prireditve. Na veselo svidenje prihodnjo pomlad, ko priredimo nekaj imenitnega, na kar se že zdaj skrbno priprav'jamo. so naiitežji pot. po katerem prihajajo klice bo«, lezmi v naše teto. Pri bde-zra grla, hripavosti, nahodu, so neobhodno polrebne okusne ANACOT-PASTILE dr a. Wafldora. Dotwva:jo se v vseh lekarnah, čuvajte se preparatom, ki zadnje čase iroitirajo ANACOT-PASTILE! Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 23.: Brez ljubezni. Premijera. D. Nedelja, 24. ob 15.: Janezek-Nosanček. Mladinska predstava. Izven. — Ob 20.: Nevesta s krono. Ljudska predstava po znižanih cenah Izven. Ponedeljek. 25.: Utopljenca. C. Torek, 26.: Zaprto. LJTTR!,J4VSRA OPntA. Začetek ob pol 20 Sobota. 23.: Beneška noč. Opereta. V korist Udruženju sledaliških igralcev. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Nedelja, 24.: Grofica Marica. Opereta. Liud- ska predstava no znižanih cenah. Izv. Ponedeliek. 25.: Zaprto. Torek, 26 : Beneška noč. Opereta. B. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sobota. 23.: Morala gospe Dulske. Znižane cene. Kuponi. Nedelja. 24.: ob 15.: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Znižane cene. — Ob 20.: Wormski orožar. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Sobota. 23: Morala ge. Dulske. Vedelja. 24.: Morala ge. Dulske. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Domače vesti * Imenovanje v šolski službi. Na topli-ško osnovno šolo je imenovana gdč- Teodora Kanclerjeva iz Konščice, na zagorsko pa g. Adalbert Potočnik iz D. M. v Polju in gdč. Cecilija Prosenova iz Horjula. * Diplomiral je na zagrebški tehniški fakulteti g- Fedor F i š e r iz Stare Gradiške za inženerja kemije. Čestitamo! * Spomenik kralju To&iislavu v 3anj«lu- ki. V sredo zvečer se je v Baraluki vršila dobro obiskana seja, odbora za postavitev spomenika kralju Toursfcva ki bo postavljen na oglu Ulice Fra Grge Martiča, Zbirka prispevkov za spomenik ugodno napreduje, tako da se ^o spomenik prihodnje leto že lahko post-vi. * Smrt angleškega industriica v Jugoslaviji. V Tesliču v Bosni je te dni umrl in bil tamkaj pokopan g. iiuocrt Wi!l:am Jones, podjetni in ugledni a..g!c5kj indu-strijec, ki ie posredoval, da jc Chemical and Wood industries Lmd. prevzeia večino delnic Destilacije drva, J d. v Tesliču, in pričela z delom, ki na? to industrijo dvigne v prvo vrsto svetovne produkcije lesnih destilatov. Jones ie bil star šele 42 let in je v treh dneh podlegel lega r ju- * Naši novi podmornici- Naši novi podmornici »Smeli« in »Osvetnik« sa nahajata še na vajah v okolici Toulona. Po vesteh iz Toulona bosta odplula obe podmornici 7 decembra z brodom »Sitnica« iz francoskih vod ter nastopiti potovanje v šugoslovenska pristanišča. * Volni invalidi, vdove ln sirote se opozarjajo, da poteče rok za pri avo po novem invalidskem zakonu dne 30- tm- Kdor je ta rok zamudil, se mu poznejše priave in prošnje ne bodo več vpoštevale ter izgube zamudniki vse pravice po invalidskem zakonu. Posebno se pa na to opozarjajo varuhi vojnih siiot, da tega roka ne zamude. ker bi se pozneje lahko smatrali odgovorni za škodo, ki bi zaradj malomarnosti nastala ni-iovim varovancem. * Trgovci. Jugoslovenska Matica je iz-drla letos nove lične Miklavževe, božične in novoletne razglednice, ki so delo naših umetnikov in naših tiskarn. Prosimo vse trgovce da jih zahtevajo na ogled in si iih nato nabavijo v primerni množini- Javnost jih bo rada spre ela, ker ji ie znano, da s tem podpira narodno-obrambno delovanje Ju.goslovenske Matice. Popust bo znaten. Naročila pošilatje Jugoslovenski Matici, Ljubljana. Šelenburgova ul. 7-11- * Prošire za vojaške olajšave. Mladeniči, ki so bili pri letošnjem rekrutiranju spoznani sposobni za vojaško službovanje in nameravalo prositi za olajšave, ki jih predvideva zakon o ustrojstvu vojske in mornarice glede skrajšanega roka. oprostitve službovan a ali njega odložitve, nai piavilno opremljene prošnje vlože do 20-decembra preko sreskih načelstev in ne direktno vojnemu okrožju. * Uradnj dan Sreskega greml?« trgovcev v Celju za č!ane trgovce v gorniegral-skem srezt! bo v ponedeljek. 25. tm. od 11. do 12- dopoldne v Gornjem gradu v gostilni pri gosp. Veišniku v posebni sobi in od 14. do 16. v Mozirlu v posebni sobi hotela »Pri pošti«. * Rač1« zopet R3Če- Pišejo nam: Ker ie ministrstvo notranjih del končno rešilo zadevo pravilnega pisanja krajevnega imena »Rače«, ki ie jezikovno edino upravičeno, smemo upati, da bodo v kratkem izginili napisi s soačeno označbo »Račje«. Liidstvo govori in piše že od nekdaj: _ grem v Rače, bil sem v Račah. * Ve čl i lov na Šmarni gori bo v nedelo 24- tm. Zaradi tega se turistom in drugim izletnikom priporoča, da se poslužujejo ta dan samo potov iz Tacna po južni strani gore. Odsvetuje se vsakomur v interesu lastne varnosti, zapuščati javne poti, hoditi po hosti, nabirati teloh in podobno. * Raba krajev z Imeni svetnikov. Pišejo nam: Nedavno ste poročali, kako se često napačno piše: v Zidanem mostu, čeprav je pravilno le: na Zidanem mostu. Fnake napake se delajo tudi s kra"i z imeni svetnikov, zlasti v uradin, a tudi v no-vinah, kier večkrat čitamo na pr.: v Sv-Antonu v Puščavi, v Sv. Barbari in tako naprej. Pravilna pa ie samo raba, ki se je poslužuje ljudstvo, ki pravi: grem k Sv. Antonu, k Sv. Barbari: doma sem pri Sv- Antonu, pri Sv. Barbari. * Smrtna kosa. V sta i osti 62 let je preminul v Ljubljani pleskar pri tvrdki Jugo-Steyr g. Lovro Bernik. ki je bil zlasti zaslužen za gasilstvo. Bil je celih 40 let v gasilskih vrstah in napreden mož. Pogreb pokojnika bo v nedeljo iz mrtvašnice splošne bolnice ob pol 15. — V Ljubljani je umrl po kratki bolezni trgovski potnik g-Anton Sternad. Pogreb pokojnika bo da->;es ob 16. iz mrtvašnice splošne bolnice. — Preminul je v Ljubl ani g- Evgen Gutt-man, viši nadzornik bivše južne železnice v pokou- Pogreb se bo vršil danes ob pol 16- izpred hiše žalosti na Ahacljevi cesti 10.— Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Nedeljska predavanja na Bledu. V nedeljo 24. t- m. se bo vršilo popoldne ob 15. v Sokolskem domu mladinsko predavanje s skioptičnimi slikami. Predaval bo g- Vladimir Kravos iz Lubljane o odkritju Amerike. Po predavanju lepa pravljica »V deveti deželi«- Ob 16. bo predavanje za odrasle in ficer o Japonski, enako z lepimi skioptičnimi slikami. Vstop prost. * Divje gosi ln race so že tu. Pišejo nam: Lanska huda zima jatam divjih gosi in rac menda ni preveč v škodo, kakor je nastala bojazen v lovskih krogih- Te dni smo v okolici Litije že opazili prve jate zimskih gostov. Man'še jate so se naselile ob vsem savskem toku, največ pa jih .ie menda okrog Gostince. Kakor kaže, se obetajo našim lovcem dobre večerje. * Martinov večer ženske šentpetrske C. M. podružnice v LJubljani je prinesel družbi 5000 Din. ženske podružnice v Ormožu pa 1000 Din- Obema podružnicama iskrena hva'a! * Koliko stane lepota naših žensk. Ntki vesten statistik, ki se ie resno bavil s štu-diranjem porabe lepotil v Jugoslaviji, objav! a zanimive podatke o ogronnih vsotah, ki se tudi v Jugoslaviji izdajalo za povečanje ženske lepote. Po teh podatki.i potroši Jugoslavija za kozmetične preparate, parfume, zobne paste, zobne vode, šminke, barvila za lase in ustnice itd- 300 milionov dinarjev na leto. Na sM^pni vrednosti teh lepotil je udeležena inozemska produkcija s 76, domača pa s 24 odstotki. Domača produkcija lepotil se prvečava od leta do leta- * Huda nesreča. Pišejo nam: Šolski upravitelj v Št- Jerneju na Dolen skem g. Franjo Golob se je mudil te dni na svojem prejšnjem službenem mestu v Slivnici na Štaerskem. da uredi tam upraviteljske posle. Pri povratku domov pa je na poti tako nesrečno padel, da si je zlomil desno roko tik nad zapestjem. Prvo pomoč mu je nudil g. dr. Zamik- * Smrt pod avtomobilom- V Sarajevu se je v sredo zvečer pripetila avtomobilska nesreča, kj je zahtevala človeško žrtev. Vojak Pavle Višnievac je korakal proti kolodvoru, da se odpelje na dopust. Za njim je privoz avtomobil, vendar pa šofer zaradi goste megle vojaka ni opazil. Avte je vo'aka z vso silo podrl na ilt in ga povozil. Višnievac je par ur pozneis izdihnil, šofer je bil aretiran- * Gozdna vzpenjača pogorela. Na industrijski progi Turbe - Ugar planina, ki je last velikega gozdnega podiet a Ugar, d. d., je pri postaji Smet zgorela vzpenjača, ki vodi navzgor v dolgosti 750 metrov- Požar je nastal zaridi iskre, ki se je utrnila v suno gradivo. Vagon, natovorjen s hlodi, ki je drčal navzdol, ko ie nastal požar, ie zdrkni! v globino in se popolnoma razbil. Človeških žrtev ni bilo, materi alna škoda pa je ogromna, ker je ves promet na progi ustavljen- Strokovnjaki so na poslu, da vzpenjačo zopet urede. Pričakire se, da bo promet na progi v prvih dneh decembra zopet upostavljen. Danes ob 4., '/26., K8. In 9. m PIEL v borbi proti zločinskim trgovcem z belini blagom! Mladini neprimerno! Kino Ideal. * Smrtna žrtev prepira. Iz Novega mesta poroča.o: France Rugelj, ki je' bil usteljen v noči od 17. do 18- tm. v prepiru na Mirni, je predvčera.išn im v bolnišnici umrl za posledicami hudin poškodb. Včeraj popoldne se je vršila obdukcija, ki je dognala, da je Rugelj podlegel vnet u trebušne mrene, ki so jo povzročili streli s šibrami. Mirnčani so zbrali 2000 Din, da se n egovo truplo prepelje na Mirno, kar je novomeški sreski zdravstveni referent dovolil- * Ženske so ga spravile v zapor. Sodišče v Požegi je obsodilo prs tvčeraišn im De-zideria Schwarza, bivšega uradnica parne žage v Okučanih, na dve leti težke ječe, ker je na sleparski način oškodoval podjetje za 35.56S dinarjev- Prigc.liufani denar pa je zapravil v ženski družbi v Zagrebu in drugod. * Namesto psa ustreli? otroka. V Bosanski Krupi je bil te dni Miio Masič obsojen na štiri mesece težke jece ker je nekega večera namesto na psa st.eiiil na triletnega otroka na ulici. Otroka so takoj pre-pel ali v bolnico, a poni j!i za ii ni bi;o. Mašič se je zagovarjal, ds je bil usodnega večera pijan in je streijal na oiruka v mnenju, da se mu bliža p^s. * Gospodime! Vaše perilo Pere. posuši, monga ali lika tovarna Jos Relch. Obleke in klobuke kemično čisti, barva. plisira in lika tovarna Jos. Relch. I Volnene nogavice, pletenine in rokavice po nizkih cenah pri tvrdki Karel Pre-log, L!ub!'ana. 249 * Družb? .sv. Cirila in Metoda v LJubljani Je nakazala rodbina dr. Vilka Jedlič-ke, državnega veterinarja v Ptu u, 100 Din v počastitev spomina b!agopokojnega go-sp. Matije Dolničarja- Iskrena hvala! . 1494 mnueavp velika športna razstava P. Magdi© Ljubljana, Aleksand ova c. 16 (nasproti opere) &Caf9ieve}še sliteanice, kakor tudi tnladlnsfce Knjige za se dobe v največji izbiri v knjigarni Tiskovne zadruge v LJubljani, Prešernova ul. 54 in ipri -njeni podružnici v Mariboru, Aleksandrova c. 13. ia potreMftlne oa;c«n«je » dro^i-rljah RANČ. LJUBLJANA la KAN C fWoliram', MARIBOR CENIK liKATIS! Iz Ljubljane u— Lep umetniški užitek in prijetno družabno zabavo bo nudil novinarski koncert 1- decembra v »Unionu«. Z novinarskim koncertom se vsako leto otvori v Ljubljani doba plesov in družabnih prireditev, obenem pa proslavi L ubljana z zastopniki civilnih in vojaških oblastev vseh večjih ustanov narodni praznik uedinien a. Novinarski koncert s svojimi izbranimi sporedi so doslej še vedno dosegli uspehe, s kakršnimi se ne more ponvaliti nobena dru-' ga koncertna prireditev v Ljubljani. Letošnji novinarski koncert bo še posebno zanimiv, ker bo njegov spored sestav! en tako, da bo ustregel razvajeni koncertni publiki kakor vsem onim. ki si zažele res prijetnega razvedrila. u— »Beneška noč«, opereta izredne mu-zikalne vrednosti in duhovitega libreta se bo pela v soboto v operi v Korist bolniškega fonda Udruženja gledahški.i igralcev. Opereta je imela pri d:sedaiijih vprizorit-vah velik vspeh. V glavn i) vlogih rasto-pi.io Gostič, Drenovec, Peiek, Pc-vhe, Po-ličeva, Balatkova in drig!. Tj klas čno opereto, ki je točasno ,-i.d na .epertoarju dunajske državne opere, ^ež^ra ,)ri nas g-Povhe, dirigira pa g. Noila u— Opozarjamo na komedijo »Morala gospe Dulske«, ki jo uprizori danes in jutri ob 20. Šentjakobski gledališki oder. Komedija je zelo zabavna. V glavni vlogi nastopi ga- Metka Bučarjeva, v ostalih vlogah pa še gdčne Anita, Koščakova, Mo-dičeva, Petričeva in Pirčeva ter gg. Mo-ser in Pastorč;č- Predprodaja vstopnic v trgovini Peter Šterk nasl. Miloš Karničnik, Stari trg 18. u— Iz gledališča. V drami bo drevi krstna predstava drame priznanega srbskega kn'iž®vnika Velmara Jankoviča »Brez ljubezni«. Glavne vloge imajo Nablocka, Mira Danilova, Levar. Skrbinšek, Gregorin, Ze-jeznik in Plut. »Gledališki list« prinaša podrobne še podatke o tej drami. Predstavi bo prisostvoval tudi avtor. Predprodaja vstopnic v operi (telefon 2231). — V operi bo drevi lepa opereta »Beneška noč« izven abonmaja po znižanih cenah- — V nedeljo zvečer bo v operi Kalmanova opereta »Grofica Marica« s Poličevo v glavni vlogi (izven abonmaja), v drami pa bo, istotako zvečer, pravljična igra »Nevesta s krono«, na katero opozarjamo zlasti po-deže'sko prebivalstvo. Predstava bo 1'udska pri znižanih cenah in izven abonmaja. Opozarjamo na zadevno številko »Gledališkega lista«. u— Starešinska organizacija Preporoda. Občni zDor bo v ponedeljek 25. t. m- ob 20. v prostorih JNAD »Jadrana«, Toma-nova ul- 3. (Arena) u— Bali. (Film ZKD.) Danes ob 14.30 bo predvajala ZKD v prostorih Elitnega kina Matice -zanimivi film Bali, k1 seznanja gledalca z vsemi senzacionalnimi novostmi Dalnega vzhoda. Poučno razlago bo podal g prof- Rado Pavlič- Nihče naj torej ne zamudi tega sporeda. u— Akademski pevski zbor bo imel svoj redni občni zbor v nedeljo 24. tm. ob pol 12 v balkonski dvorani univerze- u— Ruska Matica. Jutri, v nedeljo priredi Ruska Matica na univerzi (I. > ba št 69) predavanje g. profesorja n iundični fakulteti v Beogradu dr. Teodorj Taranov-skega o koncepciji zgodovine v sodobni Rusi i- Začetek ob 18. Vstop prust. u— Občni zbor druStva »Skrb za mladino« bo v petek 29- tm. v posebni sobi gostilne Bončar. Sv. Petra cesta. ZaZčetek ob 8-ali-pol ure kasneje, če ne bo ob 8- sklepčnosti. u— Francoski Institut v Ljubljani priredi v torek 26. t- m. ob 21. sestanek, združen s predavan'em. Predaval bo g- dr. Leben. Vabljeni so vsi člani in prijatelji francoskega instituta, da se sestanka in zanimivega predavan'a sigurno udeleže. Prireditev bo v društvenih prostorih v Narodnem domu- u—■ Československž Obec v Lublanl zve srdečne všehny sv6 velkd i malž pfžtele na zahajovaci predstaveni loutkovčho di-vadelka v Narodnim dome (vehod z Blei-weisovy cestv)- Hraje se v nedeli, dne 24. t. m. o 4. hcd. odpoledni veselohra »Ka-šparek a ha str man« u— »Soča«. Dr. Janez Ev- Krek, je naslov današn emu predavanju, ki se bo vršilo v salonu pri »Levu« zvečer ob pol 9. Predaval bo g. prof- Dolenec Ivan. Člani in prijatelji društva vabljeni. u— Akademski klub za Društvo narodov na ljubljanski univerza bo 'mel svoj :edni občni zbor danes ob 15. v dvorar.i št. 90 u— Na XX. rednem občnem zboru JNAD »Jadrana« je bil izvoljen naslednji odbor: za predsednika Puc Boris, jurist; za pod-podpredsednika I. Gosak Zdra"ko. jurist; za podpredsednika II. Krapež Dušan, tehnik; za tajnika I- Razpotnik Rajko. tehnik; za tanika II. Kosmatin Jjžc. filozof: za tajnika ITI. Komar Boris, filozof; za blagajnika Prosen Franc, termite; za čiteln;-čarja Žagar Anton, filozof; za kr.j;žničar-ja I- Hrovatin Viktor, filozof, za knjižničarja II- Megušar Maks, temi.k; za arhi-vara Adanič Milan, tehnik; za gospodarja Kremžar Stane, tehnik. Rav:zorji so; Omladič Fran o, jurist; Ravnikar Stane, jurist; Iskra Vekoslav, jurist. u— Za ponesrečenega K- Šo!arJa so da-rovaM: gostilničar Joško Hubad 100. trgovec Stane Derganc 100. trgovec Batjel 30 in družba ori »Sokolu« 80 Din; skupaj 310 Din. Hvala! u— Šentjakobska kn'lžnlca v Ljubljani Stari trg 11 ie v zimskem času odprta tudi vsako nedeljo in praznik od 10. do 12. Ob 4., y* 7., H 8., 9. Predprodaja vstopnic od 15. ure naprej. 2e dolgo pričakovani vekfilm iz življenja ruske aristokracij« in kaz-n-ence-v je prišel! Darves se p-r«iv'aja prv.ič! Toga filma ne sme zamudiiti nihče! Prekrasna drama. Režija Genraro R'gheKi. V glavnih vlogah: lepa Renee Heribel, Fritz Komer, WiWiam Freshman. Pretresljiva »soda sibirskih kazmer.oav. Ljubezen kneza m hSere kaznenca. Krasne slike o gradnji sibirske železnic«. Sin kneza, v borbi s svo«im očetom, brani nesrečne knznenoe, ker ga v to sili ljubezen do !ei>e Marfe, nežne ljubimke. Preprečen atf«xat nihilistov. Dramatična bo-rba ljubezni in sovrašava, pravice im krivice, svobode in zatiranja. To so »Okovi«. Kino »Ljubljanski dvor«. — Tel. 2730. dopoldne, na kar opozarjamo zlasti okoli-čanske čitatelje- u— Stepli so se. V Majcenovem 'nlevu ob Ižanski cesti je bilo predsinočnjim ob priliki se ma zelo živahno- V hlevu so se še okrog 2 ponoči zbirali razni mešetarji, ki so barantali za konje. Med njimi so bili tudi hlapec Jože Govekar, njegov tovariš Alo'zij Brezar in gonjača France Bivic iz Št- Vida na Dolenjskem ter Anton Erlah iz Pristave. Ti so se pričeli ob omenjeni uri prepirati in sta se slednjič Govekar ter Brezar umaknila na dvorišče. Koma pa sta bila zunaj, je že eden izmed njiju snel z nekega voza trikelj in ga z vso silo vrgel proti vratom nleva. To pa baš v trenotku. ko ie hotel Bivic pogled iti ven in ]e vrata odprl Trikelj je priletel Bivicu v glavo .nu izbil več prednjih zob ter mu razklal gornjo čeljust- Ranjenec je mora! tako1 iskati zdravniške pomoči, dočim bosta imela Govekar ter Brezar opravka pred sodiščem. Če klinonV; bi brati znal in h!*rcs:1?fov b? romal značaj, neanko stnro bi razbral: Pijača vseh p-"rč }e BUDOHA čaj! Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva ul. u— »SuknJarJi« v šolah. Kakor lansko leto so se sukn'arji tudi letos po avili v , šolah, kjer so pričeii s tatvinami sukenj dijakov. Po šolskih poslopjih više suknie dijakov navadno na obešalnikin zunaj na hodniku in imajo drzni tatovi ka; čedno izbiro. Včeraj z'utraj je prijavil 14letni dijak meščanske šole na Prulah Viljem Humer, stanujoč v Marianišču, da mu e nekdo ukradel iz šole suknjo iz svetloru'avega b'aga- Humer je imel v suknji tudi rokavice ter robec. Za tatom manjka zaenkrat vsaka sled. u— Tat koles le noben'1 v Argentino-Ključavničar Ivan Geyer ml., stanujoč v Vošn'akovj ulici št. 7, je predvčerajšnjim zapazil pri delavcu Ivanu Rotarju, zaposlenem pri cestnih delih na Dunajski cesti, kolo, ki mu je bilo ukradeno lansko Jeto v oktobru z dvorišča gostilne »Novi svet«-Geyer ie o zadevi takoj obvestil stražnika, ki :e Rotarju kolo zaplenil Na stražnici je Rotar izpovedal, da je kolo kupil pred par dnevi od nekega M'rka M. Kakor se je dognalo, pa ie ta zopet kupil kolo od Venc-Ija J., a ta od Matevža Močnika, mehanika, doma iz ljubljanske okolice. Močniku, ki je ukrtidel Geyer'u kolo. pa policija ne more blizu, ker se je pred nekako tremi meseci izselil v Argentino. u— Cigan Je okradel cigana. Cigan Peter Nikolič iz Stubice je taboril predvčerajšnjim ponoči s svojo družino na vevškem vežbališču- Ponoči je konja izpregel ter ga privezal k vozu. Nikolič se je z:utra.i prebudil, še preden se ie dobro zdanilo, in na svo e presenečenje ugotovil, da ie konj izginil. Oškodovanec je mnenja, da je tatvino izvršil drugi cigan Tone Hudorovič, ki se je ponoči potikal okrog Nikolicevega voza- Nikolič je navedel, da je Hudorovič, ki ie seveda izginil že tekom noči. konja od vedel najbrž kam na Dolenjsko in ga prodal. Ukradeni konj je rujave barve in star okrog 7 let. u— Kino »Ljubljanski dvor«. Opozarjamo, da bo danes popoldne od pol 15. do 16. mladinska predstava: Vrelo zdravja in lepote po znižani ceni 3 Din za osebo. Krasen telesno vzgoini film, velezanimiv za mlado in staro- TKD Atena. 1493 u— Plesna va;a SK »Svobode« jutri v nedeljo ob 21. v Delavski zbornici- 1495 u— Kam v soboto in nedeljo? Vsi ljubitelji pristne dolenjske in štajerske kaprice ter domačih jetrnih in krvavih klobas v novo gostilno Svetič. Gerbičeva ulica 7, v bližini Kolezije- 1496 Iz Celja proti Ivanu Godlarju ;n proti Baltazarju Pristovšku zaradi posilstva, v tor"V 3. decembra proti Janezu Križniku zaradj uboja in lahke telesne poškodbe. Nekaj obravnav bo Še te dni razpisanin. e— Za ubogo družino Franca Cehnerja je daroval dr. Močnik iz Celja zavoj razne obleke. Srčna hvala! Bolečine in trganje odpravi z masiranjem takoj V lekarnah m diro£e raznih krajih. To .ie zopet eden izmed mnogih dokazov, da Hrastnik nuino potrebuje vodovod in upamo, da me-rodaini faktorji ne bodo nasprotovali tei higi'enski in prepotrebni akciji — gTadbi vodovoda. Iz Ljutomera lj_ Nov poštni upravni^. Po daljšem presledku je naša pošta dobi'3 zopet stalnega uoravnika. g. Urbiča, ki ie poprej služil na Bledu in v Beogradu. Službo ie nastopil pred nekaj dnevi. Ii— Izprememba pojesti. Gosp. A!oj: 401) m seniorii prosto: 6:46.6 min. (prv. LPPa. 27. 7. 29) Jenko Boris (Iliriia) in 6:34.9 min. (orv. Ilirije. 6. 10. 29.), Turnšek (Ilirija); 1500 m seniorii prosito: 29 22. 6. min. (prv. LPPa. 28. 7. 29.), Gaberšek Hansi (ASK Primorje); ICO m seniorii hrbtno: 1:38.4 min. (prv. LPPa, 28. 7. 29.), Paver Leopold (Ilirija); 200 m seniorjii prsno: 3:20.8 min. (orv. LPPa, 28. 7. 29.). Sver Igor (Iliriia); 100 m dam prosto: 1:41.8 min. (prv. LPPa, Jenko Vera (Ilirija); 400 m dame prosto: 7: 56.8. min. (prv. LPPa, 28. 7 29.) NVohlfart Iva (Ilirija); 100 m dame hrbtno: 1:40 min. (prv. LPPa, 28. 7. 29.); VVohlfart Iva (Iliri« ia): 290 m dam prsno: 3:40 6 min. (Prv. LPPa, 28. 7. 29.) in 3:39 min. (prv. JPSa, 9. 8. 29.). VVohlfart Iva (SK Iliriia); 4 krat 50 m juniorji prosto: 2:22.2 min. (prv. LPPa, 27. 7 29.), SK Ilirija (Kolacio. Pe« če. Otruba, Turnšek): 4 krat 50 m juniorke prosto: 3:16.6 min. ASK Primorje (Brecelj A. Erbcžnik M.. Otruba. Prekuh V.) (prv. LPPa. 27. 7. 29.): 4 krat 100 m dame prosto: 7:16.8 mm (prv. LPPa. 28. 7. 29), SK Iliriia in 7:13 min. (prv. JPSa. 10. 8. 29.), ASK Primorje (Erbežnik M., Otruba, Prekuh V., Treo); 4 kTat 200 m gospodje prosto: 13:14.8 min. (prv. LPPa, 28. 7. 29.) Ilirija (Jesib, Sever. Tu-nšek, Jenko); 4 krat 50 m dame prosto: 2:58 min. (prv. Ilirije, 6. 10. 29.) Ilirija (Ham, Dolenc, Bra dač, Jenko); kot srednješolski slovenski rekordi: 50 m gospodje prosto: 30.2 sek (Wi.'fan Draško (I. drž. gimn.); 100 m go« spod je hrbtno: 1:31.9 min. Wilfan Draško (I. drž. gimn.); 100 m gospodje prosto: 1: 16.6 min. Wilfan Draško (I. drž. gimn.); 100 m gospodje prsno 1:34.5 min Jesih Pavle (trg. akad.); 50 m dame prosto: 11 se. (Jenko Vera (drž r. gimn.); 100 m da me prosto: 1:35 min. Bradač (L drž. gimn.); 100 m dame prsno: 1:45 min Sever Zlata (ž. r. gimn.); 100 m dame hrbtno: 1:44 min. Dolenec Simona (ž. r. gimn.); 4 krat 50 m dame prosto: 3:04 min. ženska realna gimnazija (Jenko Vera, Sever Zlata, Dolenec S.. Negovetič); 4 krat 50 m prosto gospodje: 2:14 min., I. drž gimnazija (Bradač, Stepišnik, Oerin, Wilfan), vsi postavljeni na srednješolskem prvenstvu Slovenije, dne 29. 9. 29. Verificira se podsavezno plavalno prvenstvo za leto 1929 Ptvo mesto in naslov prvaka Slovenije v plavanju z 537 točk si je priborila SK Ilirija, drugo mesto z 421 točkami je zasedlo ASK Primorie. Vzame se na znanje zapisnik SK Želez« ničar rz Maribora o plavalni tekmi za pr« venstvo Maribora, ki se je vršila dne 1. septembra 1929. Zapisnik se pošlie JPSu. Vzame se na znan je dopis ASK Primorje, 29. oktobra, s katerim odjavlja verificirane poavače: Bukovec Marijo in Jeleno ter Dolenec Cirila kakor tudi naznanilo, da je izključilo, dne 11. 8. 29. gdč. Bončar Ano radi nediscipline. Vse 4 plavače se odjavi pri JPSu. SK Natakar. Jiuitri, v roeideifo naj br:-na in sestavljena, in ker je carine tre-Ha zopet dovesti v organ sko soglasje. Nastopila je zmeda v odnošaiih med pogodbeno znižanimi carinami in ostalimi nespremenjenimi carinami iste postavke, odnosno carinami na predmete iz druoih pi>kavk, s katerimi je viišina dotične carinske postavke v organski zvezi. Z visokimi carinskimi postavkami, ki so namenjene le kupčiji pri trgovinskih pogajanjih. pa imamo slabe izkušnje. Mnogo teli visokih carin, katerih znižanje je bilo pred videno kot kompenzacija pri trgovinskih r*>-gajan ših. je ostalo nespremenjenih. Te carine predstavlja« že danes nepotrebno breme. Upoštevati p* je treba tudi okolnost, da bo dejanska znščita naše industrije tem manjša, čim več paneg bomo zaščitili. 2e pri sedanji tarifi «»e je izkazalo, da je pri mnogih industrijskih podjetjih visoka carijska zaščita dejansko zelo majhna, ker ee je produkcija zaradi carin na sirovine, polifabrika-te in druge potrebščine znatno podražila. Našo industrijo moramo zgraditi organično in na zdravi podlagi. Pretirano forsiranie le škoduje razvoju, za kar imamo dovolj dokazov v številnih propadlih podjetiih, ki eo bila ustanovljena brez zdrave podlage. Pred očmi moramo imeti vedno dejstvo, da so naše finančne možnosti za zgraditev industrije skrajno omejene. Nikakor pa ni v nanijon.alnem interesu, da obremenimo konsum samo zato. da bomo tujcem ustvarili možnosti za mastne zaslužke. Pogoj za podvojitev naših industrijskih naprav ne leži v podvojitvi zaščitnih carin, temveč v podvojitvi tvorbe domačega kapitala, kajti pomanjkanje domačega kapitala ie v naši državi gotovo večia ovira za industrija!izacijo kakor pomanjkanje zaščitnih carin. = Kmetijski minister dr. Fran g e § o pe-rotninarstvn. Kakor smo že včeraj poročali, ie kmetijski minister dr. Frangeš poset;' veliko perotninarsko razstavo v Nov. Sadu ter je cb tej priliki v daljšem govoru pouJnr jal med drugim naslednje; Gojenje perutnine se je '/.ri nas smatralo za postranski jf* nogo našega gospodarstva. To naz'ranj-* na je pogrešno. O primeramo v.oge perutni-ninarstva v naši zunanji trgovini, tedaj vi dimo, da je vrednost izvoza jaje in perut nine večja nego skupna vrednost izvoza go-vedfl. konj in svinj. Kralievska vlada smatra za svojo dolžnost, da tej panogi kmetij skega gospodarstva posveti največjo ražnio. ker je pospeševanje peru+ninarstva velikega gosnodarskoK^a in socialnega pomena. Pe-rutninnrstvo je podlaga malega gospolnria. ki v svoje gospodarstvo ne more vložiti večjega kapitala. = Francoski agrarni protekriionizem. Iz Pariza ooročaV). da je zbornica 20. t. m. skoro soglasno odobrila vladni zakonski predlog. na podlagi katerega bo francoski minister dobil obsežna nooblaetila. ki se nanašajo na trgovino z žitom in na agrarno carinsko politiiko. Kmetijski minister se s tem zakonom pooblašča: 1.) da sme z dekretom določiti, v kak5n°m razmerju se mora pri izdelavi kmha in drugega netiva mešati moka iz domačega žila r uvoženo moko. 2.1 da sme po potreb? % dekretom zvišat? uvozne carine na iito. krompir, mleko in živino. 8 > da sme glede na stanje žitnega trga določiti v kakšnem odstotnem razmerju se mora mleti žito in 4.) da sme ooostriti dosedanji režim začasnega uvoza žita. = Rapidno bolišanie nem?ke zunanje trgovine. Nemška zunanja trgovina se je v tekočem letu izredno zboljšnla. Trvoz se je letos z nepričakovano naglico dvignil ter ie v oktobru dosegel že rekordno višino 1254 milijonov mark (17 milijard Din), dočim je lani znašal povprečno na mesec 970 milijonov mark. predlanskem milijonov mark. v 1. 1925. 818 milijonov mark. pred vojno pa okrog 840 miliionov mark. še večje spremembe pa opažamo !e*os pri saldu zunanje trgovine. Dočim je bila nemška trgovina predlanskem pasivna *a skoro 4 milijarde mark n!l 53 milijard Din. lani pa za 2 milijardi "50 milijonov Din, je lotošnia trgovinska klanca za prvih 10 mesecev Se aktivna za 30 milijonov mark. če tudi upoštevamo, da prejšnja leta niso bile v izvozu upoštevane vse reparaciiske dobave, vendar je bila zaradi tega pasivnost prejšnjih let le za nekaj sto milijonov letno previsoko izkazana. Letošnji izredno ugoden razvoj zima-nie trgovine ie na eni strani posledica poslabšanja gospodarske konjunkturo, kar je Prisililo industrijo k forsirnnju izvoza, ?e v večji meri na je zboljšanje bilance pripisati okolnosti. da je letos nemško gostiodar- ezno dišeč In stanoviten je parfum, kf ga vsebuje milo Elida Favorit. Ono ima vse dobre lastnosti, ki jih zahtevamo od res dobrega mila/ je blaeo in čisto ter polepšava polt.Kljub temu, da se močno peni je zelo izdatno in to vsled njegove izredne kvalitete. Vllilo ELI Dii stvo skoro prenehalo najemati v inozemstvu posojila. Razvoj nemške zunanje trgovine uam v primeri z zadnjimi leti potrjuje, da je visoko pasivnost trgovinske bilance v letih 1927 in 1928 povzročil v prvi vrsti dotok kapitala iz inozemstva, kajti uvoz kapitala je vedno mogoč le v obliki uveza dobrin. Potrjuje nam pa tudi. da ne drži oni argument, ki ga je Nemčija proti reparacijam vedno s poudarkom navajala, čel da ne more plačati reparacij, ker je zaradi terito-rijalnih, materijalnih in drugih izgub po vojni v svojem gospodarstvu in v svoji zunanji trgovini stalno pasivna in bi mogla reparacije plačevati le tedaj, če bi bila njena trg. bilanca aktivna. = Nemške repr.racijske dobave Jugoslaviji. V petih letih nemških reparacijskih plačil po Dawesovem načrtu je Nemči ja izvršila za 2210 milijonov mark reparacij v obliki stvarnih dobav. Od te vsote odpade na Francijo 1592 milijonov mark. na Belgijo 243 milijonov, na Jugoslavijo 146 milijonov mark (1 milijarda 970 miliionov Din), na Rumunijo 97 milijonov mark, na Portugalsko 45 milijonov mark in na Italijo 43 milijonov mark. Med državami, ki so sprejemale reparacije v dobavah, stoji torei naša država na tret>»m mestu z vrednostjo od skoro 2 milijard Din. Največ si je na račun reparacij naša država nabavila strojev (za 74f) milijonov Din), dalje predmetov iz železa in kovin (za 610 milijonov Din), vozil (za 280 milijonov Din), elektrotehničnih predmetov, pragov in brzojavnih drogov, papirja in kem. izdelkov. Borze 22. novembra. Na ljubljanski borzi je bil devizni promet hidi danes slab. Nekaj več p^lrebe je bilo le v devizah na Dunaj in Curih. Zaradi določitve sedeža Mednarodne reparaciiske banke v Baslu je zanimanje za švicarsko valuto, ki bo v krajem prešla na povsem zlafo bazo. zelo veliko, kar je povzročilo ponnvno okrepitev devize na Curih in s tam tudi dinarja. Deviza na Newvnrk ie pri nas do^e-ele Je izredno nizek tečaj 56.37 napram 56.80__56.9,1 Pred mese"i. Tudi druge devize so popustile, in sioer Dunni na 7.9425. London na 275 41 in Budimpešta na 9 885. Osta'e device so se obdržale na stari višini. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes ponovno nekoliko popustila, čeprav eo bili beograjski tečaii prilično čvrsti. Trgovala se je le za aranžma po 436. dočim je nctirala za februar brez kuron.a in možnosti dobitka ter amortizacije 410—414. Investicijsko posojilo je dalje nrilično čvrsto pri 85—86 bre? prometa. Med bančnimi papirji so bili zaključki v Unionbanki po 200. v Jugobanki po 83. v Ljubljanski kreditni po 123 in v PraStetioni r>o 905. Med industrijskimi vrednotam? so bili tečaii v glavnem nespremenjeni ter je bila zaključena le Trboveljska pri mlačni tendenci po 450. Devize in valute. Linbljflnn. Am«terd. 22.79. Berlin 13.5075. Bruse® 7.9014. Budimpešta 987—990 (9SS.50). Curih 1C*M.4 —1097.4 (1C*>5 9). Doimoo 792.75— 795.75 (794.25). London 275.01—275.R1 (275.41). Newyork 56.37. Par:z 222.27. Praga 167.45, Trst 295.64. Zagreb. London 275 01 — 275 81, Ne\rvork 56.27 — KB.47. Pariz 222.27 bi., Milan 294 628 — 296 628. Curih 1004.4 — 1097.4, Berlin 13.4925 — 13.5225, Praga 167.05 — 167.85, C tirih, Zagreb 9.127. Tx>ndon 2513. New-vork 5<-S5 Pariz 20 2S5 Milan 26 975. Madrid 71.60. Berlin 123.25. Dunaj 72.49. P-aga 15275. Bukarešta 3.0t°5 Budimpešta 90.13, Sofna 3.72. Varšava ^ K). Dunaj. Beograd 12.57 — 12.61. London 14 6075 — 34.7075, Milan 37-155 — 37 255. Vewvork 709 65 — 712.15, Pariz 21.03375 do 21.11375, Curih 137-69 — 138.19; Efekti. Ljubljana. Voina Skoda 348 bi., za december 441 bi., za februar 414 bi., Celjska 170 den.. Liubljaneka kreditna 123 den- Praštediona 905 dr>n. Kreditni zavod 170 den.. Ruše 250 — 260. Vevče 130 den. Zagreb. Državne vrodnete: Vojna škoda 435 — 486.50. kasa 435 — 436 50. za februar ex 410 — 414. investicijsko 85 — 86, agrarne 51.50 — 52.50; bančne vrednote: Praštediona 905 — 910. Union 200 — 201, Jugo 83 — 84, Ljubljanska kreditna 123— 125. Narodna 8200 den- Srpeka 157 den., Zemaljska 128 den., Poljo 15.75 — 17; industrijske vrednote: Nar. šumska 40 den., Gutmann 180—190. Slaveks 96—100, Slavonija 155 den., Danica 125 den.. Drava 320— 330. Šečerana 380—390. Ljevaonica 190 — 195 Brod vagon 140 — 150. Vevče 132 den., Dubrovačka 420 — 440, Jadranska 530 den., Trbovlje 450 — 452.50. Beograd. Vojna škoda 437 — 4=38 laklj-za december 439 zaklj., investicijsko 84—85. agrarne 52 zaklj.. Narodna 8290 — 8300. Dlagsvna tržišča Les 4- Ljubljanska borza (22. L m.). Tendenca nespremenjeno mlačna. Zaključen je bil 1 vagon brzojavnih drogov. Povpraševanje je za tesane trame (8/8, 11/11, 11/13. 16/19. 16/21. dolžina 4. 5 in 6 m), dalje za ca 700 kvintalov bukovih letvic (20 X 20 in 22 X 22, dolž. 0.60 — 1.50 m), za 1 vagon smrekovih letvic (30 X 35 in 30 X 40, 2—4 m), za kratice, deske lila. in IVa., morali in podobno, za božična drevesca (via Postojna) in za 40 kub. m tramov (13/16, 13/19 in 16/18, vse 8 m dolž.). Vino -4- Vinski trg. Banatski vinogradniki eo letos prodali odnosno izvozili dvakrat toliko svež^a grozdja kakor lani. Samo v Vršcu je bilo zadnje 4 mesece prodano 100 vagonov svežega grozdja po 2—2.50 Din ra kg, talko da so za prodano grozdje izkupili preko 2 milijona Din. Na vinskem trgu je zadnji čas opažati nekaj več živahnosti. — V II?rces?ovini so cene letošnjemu vinu prilično visoke. Žilavka in blatina se prodajata po 5.50—6 Din liter, na kar pa kupci ne pristajajo. — Zaloge vina so letoe na Madžarskem znatno manjše nego lani. čeprav je preostalo mnogo starega vina. Dočim je bilo lani v jeseni na rapolago 4 milijona hI vina (3.2 milijona h! novega in 0.8 milijona hI ?*nrega) znašajo letos zaloge komaj 2.2 milijona hI (1.4 milijona novega in 0.7 mili-iona hI starega vina). Po zadnji cenitvi znaša letošnji pridelek vina v Avstriji komaj 62 odst. lanskega pridelka. Žito -f Žitni trg (22. t. m.). Na chicašiki borzi se je po zadnji oslabitvi včeraj pšenica zopet okrepila, in sicer za december od 121 3 8 na 123 3/4 centa. S poredno z ameriškimi tržišči se je tudi Budimpešta okrepila in notira danes pšenica za marc 23.63 napram 23 47 včerai Pri nas ie ostal položaj v glavnem nespremenjen. Opažati je sicer nekaj več ?fr>imanja. vendar so cene ostale za enkrat še nespremenjene. Tendenca v koruzi pa je mirna. -f Ljubljanska borza (22. t. m.). Tendenca za pšenico in rž trdna, za koruzo mirna, za oves pa stalna. Zaklj. je bil 1 vag. ovsa. Nudi se pšenica (si. p., ml. tar.. plač. 30 dni): baška. 79 kg 240 _ 242.5. baška 78 ke 237.5 SO kg 237.5 _ 240. sremska. 77 kg 230 do 232 5. slavonska 77 kg 220 _ 222.5: rž: baška. 72/73 kg 200 _ 202 5: moka: »O*, fco Ljubljana 355 — 365: koruza- baška. umetno sušena 195 — 197.5. po ml »veki tarifi 192.5 — 195. času primemo suha s kakovostno garancijo 170 — 175: činkvantin: baški 245 - 247.5: oves: baški. 63/64 kg 195 — 197.5 Din za 100 ks. -f Novosadska blaeovna borza (22. t. m.) Tendenca stalna. Promet: 47 vagonov pšenice, 12 vagonov moke. 36 vagonov koruze in 5 vag. ovsa. Pšenica: baška. 77 kg 182.5 do 185; 78 kar 185 — 187.5; banaška. 77 kg 180 _ 185. Oves: baški 137.5 — 142.5. Jef-men: baški 120 — 125. Koruza: baška in sremska 105 _ 107.5: s kakovostno garancijo 112.5 — 115: za december - januar 117.5 do 120; za marc. ladja Dunav 135 — 15*7.5: umetno sušena 135 — 137.5. Moka: »0.'< 295 do 805: »2« 265 — 275: »5t 235 _ 245; »6* 190 _ 2PO. Otrobi: baški 97.5 — 102.5. + Dunajska borza zn kmetijske proiivo-de. (21. t. m.) Navzlic mirnim ameriškim in nižjim budimpeštanekim notacijam je bila tendenca na dunaiski borzi nespremenjena. Promet se je gibal v ozkih mejah. Ponulba se ni povečala in tudi uradni tečaji niso hip spremenjeni. Važna angleška iznajdba v letalstvu Mesto pilota upravlja letalo lahko priprava, ki drži letalo stalno v isti višini in v isti smeri Po poročilu angleškega letalskega urada se je tehnikom britanskega voj« nega letalstva posrečilo konstruirati pripravo, ki je brez dvoma velikega pomena za razvoj letalstva. Nova iz* najdba je mehanizem, ki lahko popol« noma samostojno upravlja z letalom brez ozira na pilota. Aparat, ki tehta kakih 50 kg, kontrolira delovanje stranskega in višinskega krmila. A.ko je pilot zaposlen s popravo letala, ali mu je kakorkoli nemogoče upravljati krmili, priprava sama vodi letalo v dotedanjem pravcu, držeč ga vedno v isti višini in v isti smeri. Mehanizem funkcijonira brezhibno tudi pri slabem vremenu in na velike daljave. Poskusi, ki jih je izvršilo angleško vojno zrač* no brodovje, so se izvrstno obnesli. Praktični pomen nove iznajdbe je zla* sti v tem, da deluje precizno tudi te* daj, kadar človek izgubi popolnoma občutek za ravnotežje in instinkt za smer, kar često nastopi v gosti in ne* prodirni megli. .V takih primerih je priprava izvrstna kontrola za pilota, ker nezmotljivo obdrži letalo v željeni smeri in višini. Pri poskusnih poletih je aparat celo v viharnem vremenu vzdržal letalo po 30 milj v isti višini in istem pravcu. V svojem bistvu obstoji priprava :z hitro se vrteče vrtavke, ki stalno ohra« ni svojo rotacijsko ravnino in to tem močneje, čim hitreje kroži okoli svo« je osi. Kakorkoli se nagne letalo, vr* tavka ohrani svojo rotacijsko ravnino, obenem pa pri vsaki spremembi z dvojno silo reagira nanjo. S posebnim sistemom se ta reakcija odvaja na obe krmili, da se avtomatično postavljata po vsaki najmanjši spremembi v prej* šnji položaj. Aparat upravlja letalec sam in dokler deluje, ostane smer ie* tala nespremenjena. Angleška letala bodo odslej opremljena s to pripravo, ki v znatni meri onemogoča nezgode in nesreče, ki so bile doslej zelo česte zavoljo otežkočene orijentačije v vi« harnem in meglenem vremenu. Štiri žrtve dusseldoriskega Jacka Razparača, H sa nemška policija še vedno zaman išče: od leve prot! desni: Elizabeta Dobblerjeva, petletna Gertruda Aldermannova, Marija Hahnova in ga. Mlinerjeva Lmdbergh se je ponesrečil Ameriški listi poročajo, da se je pri« petila Lindberghu težka letalska ne« sreča, ne vedo pa povedati ne kje ne kako in da«li se je ž njim ponesrečila tudi njegova žena, ki ga običajno spremlja na njegovih poletih. Afera je zavita v takšno kopreno skrivnostnosti zaradi tega ker so skušale oblasti vse skupaj sploh zatajiti in so tudi naro« čile vsem ameriškim letalskim posta« jam, naj se vzdržijo vsakršnih izjav o načinu, kako se je nesreča zgodila. iVendar pa spretnim ameriškim repor« terjem niso mogle prikriti, da se je nekaj zgodilo. , _ Bodoči predsednik švicarske konfederacije namesto omrlega drugega predsednika švicarskega zveznega sveta Karla Scheurerja je bil za bodočega predsednika švicarske zvezen e države določen Mussy, šef finančnega departementa. Mučna senzacija Več kinematografov predvaja ta čas v Newyorku nov, jako mrk zvočni film. Ves čas vidi gledalec na platnu samo policijskega nadzornika in prav« kar aretiranega mladeniča. Umoril je svojo zaročenko iz ljubosumnosti. Nadzornik mu mirno zastavlja svoja vprašanja, morilec pa jeclja, mukoma diha in odgovarja s hripavim, pretrga* nim glasom. Kakor rečeno, dela ta pri« zor sila mučen vtis, a občinstvo ven« dar napolnjuje kinematografe. Posne« tek je namreč resničen. Varnostna oblast se je poslužila prvič v Ameriki zvočnega filma pri zaslišanju, da ne bi mogel morilec pozneje preklicati svo« jih izjav. Do razprave še ni prišlo, a neka tvrdka je že odkupila policiji film in ž njim zdaj lepo zasluži. Pri nas to najbrž ne bi šlo, a v Ameriki so ljudje in oblasti ponekod manj rah« ločutne. Zims/ec perilo do najfinejših kvalitet modne potrebščine, priznano najtrpež-ocjše nogavice v največji izberi pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana« Najstarejša Schumannova hči umrla Iz Interlakena na Švicarskem poro« čajo, da je umrla 88 letna Marija Schumannova, najstarejša med še ži« večimi hčerami slavnega skladatelja Robert Schumanna in njegove žene Klare. Pokojnica, ki se ni omožila, je upravljala umetniško in literarno za* puščino svojih staršev. Spet ena stvar, ki se najbrž ne bo zidela vredna, da jo človek opeva. Toda nekaj bi vas rad vprašal: kaj niso vse reči od Boga? Potem takem so tu-dd luknje v čevljih od Boga, da, tudi one morajo imeti kak majhen božji opravek med ijudmi in zato naj bodo tu na kratko omenjene. Zdavnaj nekoč,' hudo majhen sem še bil, sem na Savi stopal v čoln, da se prepeljem. Na dnu čolna se je zibala mlaka •umazane vode- Voda je notri, sem ves preplašen opomnil brodarja. — Eh, kaj bo to! — me je s smehom zavrnil brodnik, kaj pa šele Sava, poglej, koliko je v 'nji vode! Pogledal sem po reki gor in dol, da, cela Sava je bita. zvrhana in kalna od jesenskega dežja, in mi še malo ni bila v pogum. Stisnil sem se na klop, krčevito sem se z rokama oprijel robov. Tiho in gladko smo prišli na nasprotni breg. Tedaii še nisem ničesar vedel o onem safaiem zakonu, ki ureja razmerje med vodovji in praznimi prostori tega sveta; o zakonu, po katerem se vsa voda, kar je je odveč, zbira v jamah iBrez ljubezni«. Kakor znano, je ta komart nagradilo naše prometno ministrstvo. V repertoar so ga vzela gledališča v Beogradu Zagrebu in Ljubljani. Veseli nas, da je Ljubljana prehitela ostala dva kulturna centra: v Beogradu bo drama uprizorjena defeembra, v Zagrebu pa šele januarja. Majhen literarni profil gosp. Velmarja Jankoviča je že orisal naš beograjski so-trudnik na tem mestu (glej »Jutro« r. dne 1. novembra t. I.). Avtor drame »Brez ljubezni« se je rodil 10. avgusta 1895 V Caru-ču v Slavoniji. Gimnazijo je dovršil v Varaž-dinu, kjer mu je bil oče pravoslavni župnik, pravo pa v Budimj>ešti. Po vojni je vstopil v državno službo in je sedaj tajnik Umetniškega oddelka v prosvetnem ministrstvu. . .. Sodeloval je v »Jugoslov. Njivi«, »Književnem Jugu«, »Savremeniku«, »Misli«, ,,Srp. knjiž. glasniku in drugod, urejeval revijo »Novi Vidici« in izdal naslednje knjige: »Svetla u noči« (novelistična zbirka), »Ivan Mandušin« (roman). »Dečak s Une« (roman) in drame: »U vrtlogu«, »Novi« in •»Robovi r. Piscu teh vrstic je izjavil med drugim: — Morda se vam bo oblika moje drame, čeprav ima povsem inferioristične etvarjal-nc tendence, videla premalo moderna, premalo napredna. Glejte, baš to je tisto: smatram, da jugoslovenski pisatelj, čigar stvar-janje je še vedno v primeri z, zapadnimi slovstvi premalo izgrajeno in netradicijonal-no imej pravico do vseh form izražanja svojega notranjega bistva, zlasti pa še imej pravico do nekakega puritanizma. do enostavnosti. To tem bolj, ker mi povojni pisatelji dobro vemo, kako naglo zastarajo vse šole in vse smeri in da ostaja za njimi — zgolj osebnost in nje sila. njeno človeško doživetje, prikovano ob bolj ali manj dovršen izraz. »Brez ljubezni« je intimna drama, to je komorna glasba, ki mi je vsilila svojo formo sama po sebi. To je »tema« o človekovi osamelosti v njegovih najusodnejših m najtrših urah, ko čuti, kako mineva čas okoli njega, ko se ljudje obračajo proč in ko je še samemu sebi zgolj ogledalo in ve. da je tu samo on in — nihče več. Vse moje prejšnje drame se mi vidijo zgolj varijacije na ta »tema« . . . In kaj pričakujete od uprizoritve? — Dovolj mi je, če se najde peščica liu-di. ki bo občutila v mojih dramatskih osebah samega sebe. Ne maram dokazovati, da imam jaz prav. želim samo vzbuditi nekak akord, ki naj odmeva v drugih in vzdrami njihova doživetja . . . Ni mi do uspeha, marveč do učinka: hotel bi vplivati na ljudi, ne na kritiko. Delam za to, da združujem preko svojih spisov človeka s človeko-m, ne pa za to. da izzivam dobre komentarje. To so zgolj odlomki iz pisma, ki izraža umetniški čredo gosp. V. Velmar - Jankoviča. Utrinki iz refleksij kontemplativnega človeka, ki čuti osamljenost duha v našem zmaterijaliziranem svetu. A že te besede osvetljujejo prvo notranjo plast njegove osebnosti. Sodobno slovensko slikarstvo Ugledni nemški umetnostni reviji »Die Kunst« in »Die Kunst fiir AHe« sta v svojih decerr.berskih številkah prinesli članek o slovenskem sodobnem slikarstvu izpod peresa mladega slovenskega umetnostnega kritika dr. Ra.ika Ložaria. Članek zagrabi problem slovenskega slikarstva od dobe impresionizma preko prehodnega izraza Tratnikove umetnosti in tej sledeči dobi ekspresionističnih motenj m iskanj do zad-niega uveljavljanja pojmovanja nove resničnosti. zlasti novega izraza Kraljev in najmlajše generacije. Podjetna roka ie napisala ta članek z vso preciznostjo izraza, z jasnim dognanjem in veselim optimizmom: »nič me ne skrbi prihodnjost našega slikarstva...« Nič manj ni pomemben fenomen, da ie ta članek moral iziti v svetovni nemški umetnostni reviji: avtor tirja za slovensko umetnost v svetu tisto mesto, ki .ii gre po kakovostnem merilu. Eseiu ie priloženih 9 slik po originalih naših slikarjev v izvrstnih reprodukcijah: France Kralj 3 slike. Magdalena, Deseti brat in Šeaitpeter: Tone Kralj. Kmečka svatba; Veno Pilon. Pokrajina: Drago Vidmar. Pokrajina- 01 at Globočknik. Primorka: Fran Stiplovšek, Portret deklice: Nande Vidmar, Prijateljice. it« Razgovor z Brankom Lazarevičem Beograd, 15. novembra. G. Branko Laza revi č, naš poslanik v Varšavi, je prispel službeno v Beograd. Kmalu se je našla priložnost, da sva se srečala po dolgih letih zgolj literarnega znanstva. Jaz, sem zasledoval njegovo književno delo. on se je zanimal za moje. Tako se ie razvila neka intimna vez med dvema, ki "se osebno nista poznala. Še bolj naju je zbližalo naključje, kakršnih je bilo v tistih letih več: jaz sem Branka Lazareviča živega pokopal. Ne v dobesednem pomenu. Za časa balkanske vojne se je namreč razširila vest, da .je Lazarevič padel na bojišču. Napisal sem mu presrčen in iskren nekro-log ter prikupno očrtal njegovo že takrat obilno literarno delo. Umljivo je tedaj, da sva se spričo takih »vezi« srečala včeraj tako presreno kot se le spodobi za stara znanca. Po medsebojnih osebnih vprašanjih sem vprašal g. Lazareviča, ali utegne poleg svojih diplomatskih zadev misliti tudi na literaturo. — Pa tako, kdaj pa kdaj ... V glavnem spravljam v red stare reči. Kmalu izide pri Gezi Kohnu v srbščini spis. ki je že izšel v češkem jeziku: »Tri jugoslovenske najvišje vrednosti«. To so, kakor znano, narodna pesem, Njegoš in Meštrovič. Del teh etudij je izšel tudi v francoščini, pravkar pa se pripravlja poljska izdaja. Verjetno je, da bo zagrebška »Nova Evropa« objavila ta spis tudi v latinici, ker ga bo Kohn izdal v cirilici. To so torej literarne reči. ki me sedaj zaposlujejo. — Lepo. Toda izvedel sem, da pripravljate še nekaj . . . _ Dobro ste poučeni, pa naj Vam povem še katero o tem. To dru-o bo obsežna knjiga. Knjiga esejev. Razen enega — o Beetho-venu — bodo vsi ostali tu prvič natisnjeni. Knjiga se bo imenovala »Bogovi na zemlji« in bo vsebovala naslednjih pet esejev: 1. Stvarjanje sploh. 2. Michelangelo. S. Beethoven. 4. Dostojevskij. 5. Nietz-sche. Vrhu tega nameravam izpopolniti tudi knjigo, ki je izšla v Severni Ameriki. To je vse. — Pa dovolj je, dragi gospod! Potem sva pokramljala o tem in onem. Spominjala sva se nepozabne sence velikega Skerliča. Lazarevič mu je dolžan veliko hvalo, saj Skerlič, ki je takoj spoznal njegove sposobnosti, ni štedil s pohvalo in z bodrilom, čeprav je Lazarevičev talent imel drug značaj nego Skerličev. Lazarevičev k artizmu nagnjeni temperament je polagoma prihajal v konflikte s Skerlice-vim književnim utilitarizmom. Vzlic temu se njuni dobri odnosi niso nikdar zamra-čili. Linija Ljubomir Nedič,' Slobodan Jovanovič. Bogdan Popovič. Jovan Skerlič se nadaljuje z Brankom Lazarevičem. Samo da se Lazarevič danes manj udeležuje v dnevnem formiranju književne javnosti. Kakor Skerlič je tudi Lazarevič v prejšnjih časih često ocenjeval dnevne pojave naše književnosti. Danes je daleč od tega dela, kar je brez dvoma le izguba za naše slovstvo. Njegove knjige, ki je v njih zbrano kritično delo po časopisih, niso samo dokumenti piščevega talenta, marveč tudi dokumenti časa, ki je minil in ki prihaja. S. P. Novo gibanje med zagrebškimi umetniki Razstava skupine »Zemli3«. Zagreb, IS. novembra. V Ullricliovem salonu je priredila razstavo skupina likovnih umetnikov, ki si ie nadela ime »Zemlja«. N.ieni člani so: Av-gustineič, Ordan, Hegedušič. Junek, Krši-nič, Mujadižič, Postružnik, Ružička i Ta-bakovič. sami slikarji in kiparji: z niiimi ie še arhitekt Ibler. Vsi so si idejno sorodni. Pri tem skupnem nastopu so prišle do močnega izraza njihove originalne sposobnosti. »Zemljaši« so pozitivni, v čemer se razlikujejo od mnogih umetniških skupin mladih: zato je njihova razstava pravo razodetie in majhna senzacija za tiste kroge v Zagrebu, ki imajo dober okus in čut za nove vrednote. »Zemljaši« so se 'Odtrgali od čisto brez-življenske umetnosti. Postavili so v središče svojih slik tako življenje, kakršno je v resnici. Dali so svoji umetnosti neko stališče in neko vsebino. Zato so njihove slike polne argumentov, kritike in polemike. Formo slike jim narekuje vsebina in vsebini so podrejene barve in linije. V tem so se »Zeml.iaši« oddaljili sodobnemu Parizu, kjer je vsebina slik še vedno podrejena formi. Bližji so sodobni Nemčiji. Njih poglavitno načelo je: Treba je živeti življenje svojega časa, treba ustvarjati v duhu svojega časa! Sodobno življenje Pa .ie prežeto s socialnimi idejami: prevladujejo problemi kolektiva. »Zemljaši« so se odlično osvobodili tradicionalnosti. Nasproti starim koncepcijam akademizina. larpurlartiz-ma, impresionizma in neoklasicizma so dali svojim slikam intelektualno ozadje, tendenco in zgovornost. Zaradi tega pa niso ni-malo oškodovane niihove umetniške ambicije. Umeli so najti srečen kompromis. V tem je njihov uspeh. MIhov. Znanstveno delo v Južni Srbiji »Skopsko Naučno Društvo« in njegovi uspehi v humanističnih in prirodoslovnih vedah. Skoplje. v novembru. V letošnjem letu je Skopsko naučno društvo pod agilnim predsednikom dr. Rado-slavom M. Grujičem zopet izvršilo veliko delo na polju znanosti o Južni Srbiji. Na slavnostnem zborovanju, ki ga je imelo društvo, kakor vsako leto. na dan 26. oktobra, ko je bilo Skoplje osvobojeno od turške oblasti, so j»odali društveni funkcionarji jwročilo o tem delu in predložili nove društvene publikacije, ki vsebujejo večji del članskih prispevkov. Publikacije so po svoji zunanjosti lepo opremljene, kar doslej pri Srbih ni bila obča navada. Gotovo bo vzgled dobro vplival na ostale znanstvene izdaje in ga je treba tudi s tega vzroka toplo pozdraviti. Društvo je letos izdalo svojo V. in VI. knjigo razprav; prva je posvečena humanističnim vedam, druga prirodoslovnim. Humanistični zbornik, ki obsega 365 strani velike osmerke, je uredil prof. dr. R. M. Grujič, prirodoslovnega z 227 stranmi p3 prof. dr. Peter S. Jovanovič. Med skupino arheoloških člankov, ki stoje na čelu V. knjige Skopskega naučnega glasnika, sta dve razpravi posvečeni izkopavanjem v Stobi: dr. Balduin Sari a piše o topografiji rimskega mesta in o njegovi zgodovini, dr. Rudolf Egger pa se bavi s popisom in rekonstrukcijo mestne cerkve. Oba članka sta ilustrirana, posebno bogat arhitektonski material prinaša Eg-gerjev članek s svojimi 66 slikami. Dr. Ni-kola V ulic je prispeval novo razpravo k aktualnemu arheološkem vprašanju o legi mesta Justiniana Prima ter se izjavlja proti domnevi, da bi se nahajalo to. le Iz pisanih virov znano mesto na teritoriju današnjega Skopi ja ter išče rešitve v Toma-šekovi domnevi, a vprašanja še ne more končno rešiti. Bivši kustos skopskega muzeja dr. Mi odra g G r b i č popisuje numizmatično zbirko muzeja, dr. Čiro T r u-helka pa nadaljuje svoje izvrstne »Arheološke beležke 7- Južne Srbije«, v katerih obravnava mikenske probnice v Pri-lepu, Hallstadtsko grobnico v Vučjem dolu, Dardance. rimsko mesto Scuni. Colonio Fla-vio Aelio Scupi, terme pri Bardovcib (Scupi), tri rimske spomenike in enega srbskega iz srednjega veka. Bogati arheološki material, ki ga v Južni Srbiji še vedno odkrivajo, je v tem Glasniku vsaj deloma našel svojo znanstveno ocenitev. V skupini umetnostnih člankov je priobčil prof. N. O 1 k u n j e v topografski opis cerkve sv. Diordia v Starem Nagoričinu in n enih fresk: vsekakor bi temu popisu moral slediti tudi drugi del z znanstveno opredelitvijo umetnin! Sledi študija o arhitekturi manastira Psače (v sedanji obliki iz 1. 1358), od arh. Žarka Tatiča, temu pa zgodovinska razprava prof. Filarsta G r a-niča o privatno pravnem položaju menihov v grških pokrajinah V. in VI. stol. EvgenijeA n j i č k o v razpravlja o Manihe-jih in bogomilih, prof. P. Kostič pa o Prizrenskih mutesarifih in valijah v XVIII. in XIX. stol. Dr. R. Grujič priobča daljšo zgodovinsko razpravo o rezbarija.il v dveh skopskih cerkvah ter dodaja obilo dobrih slik. O Palmotičevem »Ači in Gala-tea< piše dr. P. K o 1 e n d i č, dr. Milko Kos pa obravnava napis cara Samuela iz ]. 990—993 na Prespi. Filološke članke sta prispevala prof. Delimir Lazarevič in dr. P. Skok. o turških spomenikih v • Odisejada mlade Celjanke V poprevratnih dneh je šla čez mejo pri Rakeku zanimiva popotnica: mlada nemška pisateljica iz Celja, Alma M. Karlmova. po imenu sodeč slovanskega porekla, avtorica uspelega romana, ki je izšel v Nemčiji in sotrudnica raznih časopisov. Potni list je pričeval, da je državljanka SHS. Vse to še ni zanimivo. Bolj zanimivo je, da se je ta mlada žena napotila v tistih nesigur-nih dn eh na — Japonsko. S seboj je vzela majhno Eriko, kovčeg, pisalni stroj. INic več. V listnici je nosila neznatno vsoto v dolarski valuti. Namenjena je bila v daljni svot, da spozna življenje. Čemu? Kaki silnejši vzroki so pognali na negotovo pot to osamljeno ženo? Ne maramo brskati po notranjosti zanimive duševnosti, ki jo kaže žena s toli dr* znimi nat-m in — vzlic šibkemu telesu — tako presenetljivo odločnostjo. Njena izpo* ved je pred nami.* Prav za prav ji je malo do naše intimne zvedavosti. Ne pojasnjuje pravih vzrokov. Sklenila je, da pojde v svet. Šla je in blodila osem let po deželah, ki ne bi mi* kale niti bahavih korenjakov, če bi jim bil kdo povedal, da so mnogo, mnogo manj * Alma M. Karlin. Einsame NVeltreise. Die Tragodie einer Frau. Druck uncl Ver-la« von \Viihelm Kohler, iMinden in \Vest* falen. Stane v platno vezano 6 M. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. romantične nego se vidijo sanjavim srednješolcem pri zemljepisnem pouku. Šla je in se vrnila z zlomljenim telesom in zlomljenim — pisalnim strojem«. Kaj je videla in doživela to pripoveduje njena knjiga, ki bo obsegala dva obsežna dela. Prvi je že izšel na 330 straneh velike osmerke, drugi izide čez nekaj mesecev. In brez pre* tiravanja moramo zapisati, da Alma M. Kartmova, tudi če bi imela še tako živahno pisateljsko fantazijo, ne hi mogla spisati zanimivejšega romana nego je ta njen potopis. To je nekaka Odisejada mlade že* ne, ki se sicer ni borila z mitološkimi strahotami kakor dobri junak z Itake, ki pa je tem bolj trdo občutila — na vseh kontinentih istovetne animalične lastnosti ti« ste vrste živali, ki s,e ponosno imenuje gospodarja sveta. Pripovedovanje Alrne M. Karlinove ni potopis, kakor nam jih pišejo razni imenitni gospodje, ki potujejo po daljnih za« oceanskih deželah z dobro nabasanimi žepi. s sijajnimi priporoči'!! z Baedeckerji in s popolno prtljago »boljšega« turista. Taki po t opis ci nam vzbujajo tečen a pet it po tujih deželah, po tropski naravi, po prešernih pustolovščinah in pikantnih dožis vetjih, česar se bolj ali manj zahoče vsakemu izmed nas, ee ga ni sram priznati. Ni samo vabljiva fraza, ko si je avtorica izvolila podnaslov »Die Tragodie einer Frau«. Njena knjiga ni gmljivo poetična slika tujega sveta, marveč izpoved mlade žene. ki je morala premagati tisoč nndžen-skih težav, da je lahko nekega dne v mir- nem Celju, po osmih letih tavanja in bo* ia s tujino, zastavila pero, da opiše svoje boje in zabeleži vtiske z daljnih dežel. Pot jo je vodila iz Celja v Trst, odtod v Genovo, iz Genove pa — po nekaterih nič kaj nadebudnih izkušnjah in razočaranjih — s parnikom »Bologna« v Južno Ameriko. Prepotovala je dobršen del tega kontinenta, bila je v mnogih umazanih mestih s še bolj umazanimi ljudmi, mudila se je na visokih Andah in poučevala številne paglavce nekega advokata v visokem andskem gnezdu Arequipa, kjer so se* gale po nji pohotne roke Indijancev in mu-latov ter ji izpremmjale noči, izpolnjene z višinsko mrzlico, v bedečo grozo. Že to, kar je doživela v Južni Ameriki, odtehta doživetje naših najbolj namišljenih avantur istov. ki so zajčje strahopetni tam. kjer ie treba vzeti nase trpljenje, da rešiš čast in dostojanstvo osebnosti. Za Perujem z njegovimi zlohotnimi, mulatsko inferiorni-mi Peruanci sledi bivanje v gnezdih ob Panamskem prekopu z zamorci m drugo mulatsko nesnago. Potem pa Japonska, za* sanjani, zaželjeni cilj. Druga polovica te silno interesantne knjige je posvečena Daljnemu Vzhodu. Tokio z izleti v okoliške kraje, doživetja v oddaljenih provincah, na Koreji, v Mandžuriji, potem pa na Kitajskem, v Pekingu in drugod v najzanimivejših letih po vojni, kd je vrelo v vsej častitljivi deželi Konfucijeve in Budd* hine modrosti. Koliko boja za obstoj v tr* dem delu /a vsakdanji kruh. koliko drobnih nezgod in tegob, spoznanj, ki odteh- Skoplju in okolici piše z zgodovinskega stališča Gliša E 1 e z o v i č, etnografijo pa sta obogatila dr. Schneeweiss z dvema in prof. M. Filipovič z enim člankom. .Važen odstavek tvorijo po razpravah poročila o delu na terenu, ki so zopet časovno urejena. M. Kokič poroča o najdbi antičnega naselja pri Prilepu, dr. F. Mese-s n e 1 opozarja na važnost cerkve sv. Pan-tele.imona v Nerazih iz 12. stol. in predlaga temeljito restavriranje, za katero je izdelal program. Dr. A. De rs ko popisuje Nema-njevo cerkev sv. Bogorodice v Bistrici (pri Belem polju), prof. V. R a d o v a n o v i č daje sumarno poročilo o delovanju seminarja za etnologijo itd. V tem oddelku najde bralec mnogo doslej neznanega materiala ; poročila so obenem merilo za agilno delavnost znanstv enikov na še vedno obširnem polju arheologije, umetnostne zgodovine, etnografije in folklore Južne Srbije. Zbornik ima tudi obširen pregled slovstva, kjer se ocenjujejo predvsem dela. ki se nanašajo na Južno Srbijo. Prirodošlovni zbornik obsega razprave iz raznih prirodopisnih in geografskih panog ter ni teritorialno omejen. Med sodelavci najdemo Pavla Vujeviča (0 tra.ianiu solnčnega sijanja v Južni Srbiji), dr. M. Lukoviča (Kidrogeologija Jugoslavije, Piritska rudišča v Jugoslaviji itd.), dr. Petra J o v a n o v ič a (Katlanovska banja), Božidarja Vajiča (Mineralne in zdravilne vode v Južni Srbiji II), dr. Stevana Ja-kovljeviča (0 smolnih žlezah in s°sta-vi lista pri Juniperus excelsa in foetidissi-ma), dr. Petra Dordeviča (Myxomyre-tae v Srbiji), ing. V. Šackega (Smolje-nje v gozdovih Breznice in Taževa) in dr. Stanka K a r a m a n a (Prispevki k ihtijolo-giji Jugoslavije. Ptice skopske okolice). Seriji razprav slede manjši doneski, zbornik pa zaključuje pregled strokovne literature. Tudi ta zbornik je bogato ilustriran. Članki imajo francoske, angleške in nemške izvode, dočim imajo članki v humanističnem zborniku izključno francoske resimeje. Publikacije, o katerih govori pričujoče poročilo, so dokaz smotrenega znanstvenega dela, ki je organizirano in lepo napreduje. Za to delo. ki je velikega pomrma, pa ima glavno zaslugo Skopsko naučno društvo. ' ' M. Iz češke literature in gledališča Praga, sredi novembra. Češko kulturno življenje ni prineslo v zadnjih tednih z malimi izjevami ničesar, kar bi zaslužilo izredno pozornost. Produkcija na knjižnem trgu, kjer je v jesenskih mesecih ponavadi največ dogodkov.^je dala bore malo del pomembnejšega značaja. Izjemo tvori monumentalni spis V. K. Blah-nika »Svetovna gledališka zgodovina«, ki je nemara prvo deio takega obsega v evropski literaturi sploh.. Dalje Františka Gotza knjiga študij o sodobni orijentaciji svetovne umetnosti »Obličje stoletja«, zbirka esejev Miroslava Rutteja »Doba in glasovi«, ki obračunava 6 pomembnimi osebnostmi in smermi v domačem slovstvu in še katera knjiga. V pripovedni prozi se z največjim zanimanjem pričakuje obsežna tridelna epopeja o Valdštajnu iz peresa Jaroslava Durv-cha, delo, ki ima biti mejnik novega umeva-nja zgodovinskega romana v češkem slovstvu. V primeri, s kronikarskim realizmom Aloisa Jiraska bo to predvsem veliko, čisto in smelo pesniško dejanje. V sodobni češki dramatiki že dalje časa ni vse v redu. Tudi žirija letošnjih državnih nagrad za gledališko umetnost, ki je imela izbirati najboljše v lanski dramatski letini, je našla samo dramo Rudolfa Medka »Pu-kovnik Švec«. pri kateri je lahko mirne vesti predlagala državno nagrado. Milenijske slavnosti sv. Vaclava so prinesle premijero »Svetega Vaclava«, delo Stanislava Loma. Komad je v dramatski konstrukciji skrbno stiliziran, nedostaja y»a mu neposrednega aktivnega dramatskega življenja. V začetku novembra ie prišla na oder Nar. divadla igra Jarosl. Hiiberta »Irena«, a tudi ta ni dosegla polnega usj^ba- Te dni bo v Stavov-skem divadlu premijera nove igre mlade popularne igralke in pisateljice Olge Schein-pflugove »Ljubezen ni vse«; pripravlja se tudi nekaj drugih izvirnih novosti znanih avtorjev, toda zdi se, da nobena ne bo imela nadpovprečnega formata. Zbog tega naša gledališča, pogrešajoč materijal izvirne tvorbo, segajo po dramatizacijah velikih romanov. Praški odri so jih pokazali že več; zadnja je bila nedavno Tolsiega »Ana Ka-renina«, za prihodnje dni pa se napovedujejo Dostojevskega »Besie. Na vprašanje: Ali naj se igrajo romani namestu dram? je bilo nedavno naslovljeno na rovaš dramatikov: »Odgovor je v vaših rokah, gospoda!« __K- Nova nemška knjiga o postanku Jugoslavije. Dr. Ervvin Holzer je objavil knjigo >Die Entstehung des jugoslawischen Staates«. — Kritik »Srp. knjiž. glasnika« sodi, da je ta spis »soliden in objektiven«. Konec stoletne angleške revije. Prenehala je izhajati ena najzaslužnejših angleških revij »Edinburgh Review<, ki je izhajala 127 let ta jo biblioteke prečitanih knjig. Mlada nemška pisateljica z otrokom! Čudna kri-ževa pot vzburkane ženske duše. A kje je še zadnja postaja, ali če hočete; kdaj si bo Odisej v krilih odpočil na svoji pokojni Itaki?! Edino, kar jo drži pokonci, je poleg nezlomljive volje zavest, da je inte* lektualka-pisateljica, da ima dušo, ki je superioma nad njeno okolico. Dobro je bi>lo, da ume celo vrsto tujih jezikov in da zna malo slikati. To ji je pomagalo, da je po dneh trdega telesnega dela zopet izplavala na površino. Iz Kitajske sledimo avtorici v Avstrah* jo in se seznanjamo z novimi dogodku srečujemo ljudi vseh mogočih barv, značajev in lastnosti, spoznavamo oblike svojevrstnega avstralskega življenja in —. Spričo tako ' sugestivnega pripovedovanja doživljenih pri godb in življenskih romanov nestrpno čakamo, kdaj nas avto* riea popelje dalje. Toda tu se prva knjiga konča. Delo Akne M. KarLinove je poleg svoje silno zanimive vsebine lep dokaz njenih pisateljskih sposobnosti. Knjiga*, ki jo či* taš toliko časa, da z obžalovanjem c-brneš zadnjo stran. Prepričevalna slika daljnih dežel, gledana skozi občutljivo dušo trpeče žene. Prav zaradi tega ni vsakdanji potopis. In prav zato zasluži, da smo na tem mestu opozorili na knjigo med nami živeče nemške pisateljice iz Celja, še to: Avtorica je sotrudnica našega tednika »Življenie in svet«. B. 0 razstavah, „Levi fronti" in drugem Praga, sredi novembra. V kolikor gre za nove zrele vrednote, ni položaj v češki likovni umetnosti nič kaj ugodnejši nego v slovstvu. Razstava »Mane-sa-r, največjega reprezentativnega društva čeških likovnih umetnikom, ki je še vedno otvorjena, prinaša mnogo ponavljajočega se in epigonskega materijala. Stalno kakor v prejšnjih letih še ima najbolj impulzivno in vodilno vlogo Vaclav Spala, slikar zdrave, skoraj barbarski vitalne sile, preproste, vsikdar učinkovite geste in smelega kolori-stičnega izraza. Predvsem označuje njegova dela nasičena, polna modra barva, ki daje njegovim od življenske čutnosti prekipevajočim slikani poseben značaj. Zaradi nje je Špala dobil toliko epigonov, da je nastal do-vtip o »modri nevarnosti«, špali se najbolj približuje Vaclav Bencš, vendar nima njegove ostro in jasno izražene individualnosti. Virtuoznost francoskega slikarstva sta si pridobila Holan in Holy. Na skrajni levici vztraja trdovratno Filla — tako po koncej>-ciji kakor po izrazu. Izmed plastike najbolj mikajo drobna dela Jirikovskega, ki so izražena klasično trezno, čvrsto in neteatralno »Jednota umelcu vytvarnvc.h« je pravkar priredila razstavo na Norveškem; kakor poročajo listi, je bila sprejeta s simpatijami. * »Jutro: je že poročalo o novi organizaciji »Leva fronta;, ki so io ustanovili pesnika Vitezslav Nezval in Jaroslav Seifert ter teoretik Karel Teigc. Ni še dolgo, kar se je ustanovil s podobnimi stremljenji »Umetniški svet«, vzbudil vrsto diskusij in — izdihnil kmalu po rojstvu. Ali čaka tudi »Levo fronto: podobna usoda, se bo pokazalo že v bližnji bodočnosti. Bolj omejen delokrog, toda približno enake intence bo imelo društvo, ki se pravkar snuje pod imenom »Dramatični klub:. To bo nekaka »leva fronta« v gledališkem svetu. Med ustanovitelji srečujemo zopet Nezvala in Seiferta, vodilni člani pa so tudi F. X. šalda. Aruošt Dvofak in Jan Bartoš, ki bodo brez dvoma sodelovali tudi pri »levi fronti*. Gre za široko organizirano propagando modernih umetnostnih stremljenj in imen. Vodstva vodilnih gledališč in Zveza čeških dramatikov utegnejo dobiti z »Dramatičnim klubom« bojevito opozicijo. Ob koncu novembra izide pi-va številka mesečnika, ki bo klubov organ in ki se bo imenoval »Nova scena«. * Iz vrsta naših časopisov pa izginja literarna revija »Host«. nekoč pomenljiva tribuna moderne pesniške tvorbe, ki je mnogo doprinesla h kristalizaciji mlade češke generacije. Osnovana je bil pred sedmimi leti, je staia pod vodstvom F. Gotza v ospredju naših časopisov, nato pa je nazadovala od letnika do letnika, dokler ni naposled prenehala izhajati. K. Pisatelji naj se vrnejo k ljudstvu! V Franciji se je začelo novo literarno gibanje, prav za prav nova »šola«, ki imenuje »populisme;. Manifest je podpisal Leon Lemonnier (»L'Oeuvrec z dne 28. avgusta), botroval pa je novemu »—izmu< Andre Thčrive, Soudajev naslednik v kulturni rubriki »Temftsa«. Kaj hočejo spopu-listi«? Povratek literature k ljudstvu. Opisovanje preprostega življenja. Proučevanje čuvstev in mišljenja navadnih ljudi. Proglašajo se za moderne naslednike Zolaja; v bistvu bi tedaj šlo za nov naturalizem. >The-rive je pravkar izdal roman po okusu te »šole«: opisuje življenje neznatnega bančnega uslužbenca. Trditev, da je francoska književna produkcija preveč aristokratska in buržoaska, drži le deloma. Ali nista Alphonse de Cha-teaubriand v »La Briere« in Andre Cham-son v »Les Hommes de Ia Route« izborno opisala delavskega, oziroma kmetskega življenja? Vsekakor gre pri »populistih« bolj za novo firmo nego za novo smer.« Pojav pa je zanimiv že zaradi tega, ker se francoski pisatelji že dolge niso tako vneto zanimali za eocijalna vprašanja kot danes. Gosjxxlarska kriza sili tudi pisatelje, da zapuščajo področje individualne psihologije in se vprašujejo, kako živi tako zvant mali človek, n. pr. delavec na cesti ali strojepiska v uradu? Utrinki Narod je torej pozabil, da ie prepeljal v domovino zaslužnega moža! Šele minule dni nam je nekdo diskretno razodel čudno narodovo poeabljivost. Mar mislite, da je kdo zardel? Zardel bi edini Podlim-barski, če bi mogel. Spomnil bi se, da je bil v življenju takten in da ne bi smel predolgo ostati v gostih, četudi v grobnici. Zdaj je že mrličem postal nadležen. Tako je, če je kdo — pod narodovim varstvom. Narod demoralizira še — mrtve. * Nekdo se je jezil zaradi tega. Moj bog, saj narod pozablja tudi žive. Samo kdor cepeta z vsemi štirimi in vpije na ves glas, vzbudi zaprašeno vest tako zvane kulturne javnosti. In potem se nekai zgodi, — namreč zato, da ni sitnosti v hiši! » Da, tudi Stritar je pozabljen, ker mu niso dali niti cenenega napisa na grob. Kdo pa je prevzel njegovo dedščino? In sploh — Stritar! Pisatelj stare šole je kakor kronski penziomst: človek, ki venomer dokazuje, da mu gre tisto, česar danes nihče več ne pozna: hvaležnost. S: Naša anketa o prodaji knjig v Ljubljani (glej »Jutro« z dne 16. t. m.) je dognala značilno dejstvo, da se v Ljubljani (in na Slovenskem sploh) najmanj prodajajo — slovenske knjige. Ali ni to kuriozum. ki bi zaslužil temeljito studijo o — problemih malega, naroda? In kaj poreko k temu naši pisatelji? Mar ni to nezaupnica vsemu njihovemu delu? Toda — taka poravna dej^ stva bodo komaj pretrgala kakšno nit v debeli paičevini ljubljanskih literarnih intrig. Zaka.i ta je bila vedno iz »solidnega prediva«. X. Češki tisk. Po najnovejši statistiki je izhajalo lani samo v Pragi skoraj 1400 časnikov in časopisov, med njimi 176 političnih. Tu je poleg češkega dokaj močan nemški tisk (60 političnih in 119 nepolitičnih listov). Rusi izdajajo 11, Madžari 9 listov, 6 jih izhaja v angleščini, po 2 pa v francoščini in iiikrajinščini. Kako napreduje tisk na Češkem, pričuje to. da je leta 1920. izhajalo r vsej republiki 2260 listov, med niimi v Pragi 810, dočim jih ima sedaj Praga sama 1460. Sokol Sokolski Glasnik izide na dan Ujedinje-nja, 1. decembra, v povečani oMiki ter tudi v izredno veliki "nakladi v propagandne svr-ixe. V saveznem založništvu je nadalje izšel koledarčič sokolske mla 'ine, ki mu ja cena tako izredno majhna, da si pcav vsako dru šn-o lahko naroči odgovarja! «j število z« p, » je mladinske oddelke ter ga razdeli na dan sok-.iskega praznika med aj°. Sokolska župa v Celju priredi v decembru svojo sokolsko prosvetno šolo po načrtu, ki ga je predpisal sa vezni prosvetni odbor v ta namen. Šola se prične & decembra m bo trajala po načrtu, tri dni- Vršila se bo v Celju, v župni sobi v Narodnem domu. Predsedništvo COS v Pragi je že najavilo predhodno vršitev vsesokolskega zleta leta 1932. vsem onim korporacijam, ki pnliiiajajo v tem pogledu v poštev. Pred vsemi je to vlada CSR, mesto Praga, ministrstvo zunanjih zadev, železnic, vse trgovske zbornice itd. V teku so tudi že priprave za zletne plakate in veliko reklamo v zunanjem svetu potom radija in časopisja. Na beograjski zlet bo prišlo tudi precej naših rojakov, ki so se stalno naselili v Ameriki in drugih delih sveta. Zletni odbor razglaša v svoji zadnji okrožnici, da bo ob priliki zleta obiskalo staro domovino nekoliko stotin ameriških Jugoslovenov. U Izvleček iz programov Sobota, 23. novembra LJUBLJANA 12-30: Re^roduciraoa glasba. — 13: Napoved časa, borza, reiproducirajia glasba. — 13.30: Poročila iz dsnevoikov. — 17.30: Koncert radio-orfcestira. — 18-30: Esipetraiuto. — 19: Vizgojestovino preda/vame. — 19.30: Nemščina. — 20: Preda/vande o Sueškem prekopa. — 20.30: Prenos iz Za®relba: koncert pevskega zboTa »TuropoSe*. — 22: Napoved časa in poročila. — 32.15: Koncert radio-orkestra. IDEAL radio slušalke BARIJEVE cevi TUNGSRAM Nedelja, 24. novembra LJUBLJANA 9-30: Prenos cerkvene sčasfoe. — 30: Religiozno predavanje. —10-20: Iz prazgodovine žita in knufoa — 1'1: Koncert radio-orkestra. — 15: Organizacija mlekarskih zadrug. — 15-30: R. Murni kcva veseloigra »Napoleonov samovar«. — 16: Reprcdarcirana glasba. — 16-30: Humori-srično šrivo (uMilčfetski). — 17: Koncert lahke glasbe (trio Magistrov). — 20: Prenos iz Zagreba: VVagnerdeva opera sLoheogrio«. — 22: Napoved časa in poroMa. ZAGREB 1(1.30: DopoMamski koncert'. — 12.05: Nadaljevanje koncerta. — 17: Popoldanski koncert trta. — 30: Prenos opere iz nar. gfedaiišča. — BEOGRAD 9: Prenos iz S a,borne cerkve. — j0-30: Reproducirana glasba. — 12.20: Koncert radio-fcv&rteta — 1730: Popoldanski koncert. — 20: Veffed koncert jirgasUovaiisfce glasbe. — 21.50: Poročila. — 22: Konoert tamburaškega zbora. — 22.45: Godba za ples. — PRAGA 16: Popoldanski koncert iz Bratislave. — 18.05: Befhwno-ive, SctabertJffve in Sahiuma.ranove pesmi. — 19: Kcncert orkestra mandolin in kitar. — 20: Program 'iz Brna. — 21: Orkestralen koncert. — £2-15 Koncert iz Brna. — BRNO 16: Koncert iz Bratislave. — IS: Pevski koncert. — 19: Dvo-rakove skladlbe. — 20: Shthoigra. — 21: Violinski koncert- — 31.45: Reproductrana glasba. — 22.15: Koncert vojaške godbe. — VARŠAVA 17. 45: Orkestralen koncert. — 20-30: Po-Sjoiden koncept orkestra in solistov. — 21 -25: Nadaljevanje koncerta. —23: Godba za ples. — DUNAJ 10.45: Bbnerjeva »Masa festiva«. — 11 JO: Pevski 'koncert moškega zbora. — 16: Popoldanski koncent oflkesitra. — 16-35: Pevski koncert. — 1S.50: Brahmsov klavirski kviintel op. 34. — 19_30: Comeliusove pesmi. — 20: Dramski večer. — Orkestralen koncert lahke glasbe. — BERLIN 16.30: Koncert komorne glasbe. — 18.40: Reproducirana glasba. — 19-25: Drerser-ti-av -"ReauieTrK. — 20: Simfoničen! koncert. — ERANKFURT 16.30: Kfavkisfci koncert. — 20: Večerni koncert — 21-30: Koncert solistov. — LANGENBERG 1630: Orkestralen in pevski koncert. — 20-15: Prenos orgelskega koncerta. — STUTTGART 16.30: Prinos koncerta iz Frartk-ftsrrta. — 16.15: Pevski koncert. — 20.15: Prenos orgelskega koncerta. — 21.30: Koncert Mozartovih skladb. — BUDIMPEŠTA 11-30: Koncert opernega orkestra. — 17-15: Popoldanski koncert. — 20-30: Jaaz-bamd. — 21.20: Violinski koaceatt. — Ciganska godiba. — LONDON 21: Prenos večerna:. — 22: Orkestralen koncert. — RIM 17: PopoUdiamski koncert. — 21: Verdijeva opera =Fafetaii«. t Prostovoljno gasilno društvo v Sp. Šiškj naznanja fnsžno vest, da je pre-imanri njegov dasgoJeAni član drse 31- novembra v starosti 62 tet. Pogret) dragega čžaoa se bo vrši? v rrecfelo ot> pot 15. iz ranitvašoice splošne bo&iioe. ODBOR. O« N^bo^e, najtrajnege, zalo CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 tfCdor hol pesti namlo* aK GaGo dru$o infoitnac-,* (ticccc se tnalih oglasov no; priloii v »ttam/eah a j sicer im bo prsje/ odgovora t ZJmTM CENE MAUM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Iščem strokovnjaka ki je temeljito poučen o fabrikaciji železnih množinskib predmetov, kateremu bi bilo mogoče po potrebi rešiti lažna tehnična vprašanja, eventuel-no tudi pismeno. Cenjene ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pločevina«. 41864 Kontoristinja popolnoma (samostojna ko-respondentmja. dobra raču-narica in knji^ovodkinja, se sprejme takoj Ponudbe je naslovita na železarno A. Pogačnik. Ruše. 41602 Pek. vajenca močnega. 15—16 let starega sprejme pekarna Kopan v Šoštanju. 42037 Dekle veščo natakarico, la sna tudi nekoliko šivati, pridno in po&teno sprejmem takoj v boljšo gostilno na Gorenjskem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 42026 Učenca poštenih staršev in močne narave, ki ima par razredov srednje ali meščanske šole. eprejmtm takoj v trgovino mešanega blaga — Lastnoročno pisane dopise na naslov- Franc P i e e k. trgovina. Ribnica, Dolenj.-sko. 41999 Natakarico iščemo za prevzem grstil-ue v industrijskem kraju Gorenjske. Potrebna kavcija in vsi dokumenti. Ponudbe na oglasni cddelek »-Jutra« pod »Ekslst.m^a«. 41372 Pomožnega uradnika mlajšega, trgovsko naobra-ženega — ki hi upravljal skladišče, ekspedicijo blaga in druga dela. sprejmem v okolišu Ljubl;ane Ponudbe z navedbo prakse, zahtev itd. poslati na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Popolnoma zanesljiv 71«. 41971 Služkinjo pridno in pošteno. 17—IS let staro išče manjša dru-ž;na za čez dan. Prednost imajo take. ki so že služile v boljših hišah. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42072 Monterja samostojnega, jugosl. narodnosti. popolnoma zmožnega montaže elektro-strojev, eklopnih naprav in prostega voda, išče za takojšen nastop elekteo ve-leindustriju. Oferte s popisom življenja in po možnosti prepisi spričeval ie poslati na og'a ni oddelek »Jutra« pod šifro »HonteT za veleindnstrijo«. 42057 Učenko sprejmem v trgovino z mešanim blagom za Ljubljano VII. Ponudbe pod šifro »Šiška« na oglasni od-delek »Jutra«, 41945 Učenko pridno m zdravo, ki ima tps veselje do tt^-ovin" — epr»jnif»m takoj ali riafke». neje do 15. dec. v trgu na V .„! - —. oddelek »Jutra« pod jmaoko »I. R. 30«. 4S112 Knjigovodinjo z vefiietnu prakso eiprejme trgovsko podjetje v Ljubljani, ki je vešča popolnoma samostojnega dvo--tavnega knjigovodstva ter slov , srbobrvatske in nemške korespondence. V po-štev pri-dejo le ree-ne in zmožne moči. Ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojna knj|igo-voddnja«. 42054 Učenko za šivanje sprejane mO'ijii ea.on M. Simone. Maribor, Trg Svobode 2. 42018 Ščetarsko delavko dobro iavežtano sprejme v trajno delo Vinko Naglič, SčPtarst/vo, Viimarje — Št. Vid. 42068 Pekovski pomočnik dober prvi t&norist, dobi dobro službo v Ljubljani. Ponudbe na poštni predal 290, Ljubljana. 42156 Šiviljsko učenko sprejmem v fin salon. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 42152 Vajenca za 6tmgar?ko obrt sprejme takoj F. Rojina. Ljubljana. Kolodvorsia trlica 8. 42175 Saldokontista verziranega i® zaupljivega, popolnoma veSčega srbo-hrv. koresipondenee išče z 'aauarjem velepodjetje. Začetni' i izključeni. Ponudbe (po mogočnosti s sliko, ki se vrnel na oglasni oddelek »Jutrac pod »Velepodjetje«. 42177 Pošteno dekle marliivo in zanesljivo, za vse hišne posle, ki lj-itbi defo in je vešča šivanja -T>reime uirledna obitelj. — Prednost imajo <>ne, ki govore nenišlci. Samo resna dekleta, ki reflektirajo na dohro in stalno službo ter dobro postomanje in oskrbo. naj pošli-eo svo;e po-Diidbe na naslov: Robert Wessel, Sušaik. 4S186 Zastopnika provizijikega, za navadne in srednje vrste čevljerv išče t>vTod »Trgovec in posestnik 929« 42029 Posestvo 401» njiv in travnikov z gospodarskimi poslopji odda v najem Borie Sanv=a. Poganik-Litija. 41913 Hišo trie*anovanj?ko. vogalno — še ne dovršeno, v eever-npm predmestju Lhtbl;ane takoj prodam. — Nas'ov v oglasne-m oddelku »Jutra* 42062 Hišo z ffosipoda'- fcim poslopjem •oddam z decembrom v na-iem. — Poizve «e v Rotili dolini, cesta VII/7. 41941 Stavbi§?e 14fK»in: v Stožicah ugodno proda »Posredovalec«, Tavčarjeva e 431-53 Hiša z dobro vpe.jano trgovino mešanega blaga, blizu prometnega mosta na Gorenjskem, s 4000 m! vrta in travnika naprodaj — tudi brez blaga in inventarja. Na-lov v" oglasnem oddelku »Jutra«. 42088 Zaraščen gozd Arondirano posestvo naprodaj 6 34 oralov sveta v term 17 oralov sečnega gozda. ve"ik vrt s plemenitim sadnim drevjem, z njivami, travniki in vinogradi. Dve stanovanjski hiši in dvoje gospodarskih poslopij, z vsem inventarjem. Lein. Mesečna naiemnina nizka. — Po-nn^fl na oglasni oddelek »Jutra« pod »Klobuiki«. 43184 Lokal ali delavnico z vodovodom, oddam na Celovški cesti 41. 4214S Restavracija 'Vrbro idoča. br»z abonen-torv. v cemti-u Zao--»odSo tnlfcoi ali ep Cfr>rpimp drnS^b^fk — -akon^kf ria» od stroke. Vi r>i d R~.tavraci!.i n centrurnn« na poste reetante. Zagreb T ' 42198 Vinski trgovci! Založna klet z lepimi gostilniškimi lokal' in senčnim vrtom oddam takoj v najem na periferiji Ljubljane Pismene ponudbe na og.as oddelek »Jutra« pod »Gostilna«. 41961 Gostilno dobro idočo. na prometom kraju industrijskega trga. pozneje event. tudi mesarijo takoj oddam v najem. Ponudbe pod »Kavcija potrebna« na oglasni oddelek »Jutra«. 42126 Jabolka in hruške, zimske namizne oddajam vsako množino, ta teden od 14 do 16. utc Šiška. Vodnikova cesta 35 Dostavljajo ee na dom. Razpošiljajo se tudi iz Novega mesta na vse strani. Pošiljatve od 25 kg naprej. Se priporoča Karlov-šek. 41568 Hrastovega lesa prodam večjo mnežino. prvovrstnega. posekanega in do voza spravi ienega. Filip Sko>k. Kap'javas. Sv. Pavel pri Preboldu 41S29 Dijaka sprejmem event. s hrano v* bližini realke. Poizve se t oglasnem oddelku Jutra. 42117 Stanovanje kuhinje in velike sobe ier sobo primerno za družino brez otrok, oddam na Črnučah štev. 83 — Mizu postaje. 42034 Stanovanje večje in manjše eobe s kuhinjo ta"-oj oddam. Naslov v ogiavnem oddelku Jutra. D 41649 Stanovanje 3 sob. kuhinje in pritiklin oddam takoj 3i? pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 42065 Krasno stanovanje 4 sob. kopalnice, sobe za služkinjo, kuhinjo in eJiram-be oddam s februarjem. — Mesečna najemnina 1500 Din. Nahaja se za Bežigradom. Ponudbe pod afro »Solnčno in zračne« na oglačni oddelek »Jutra*. 4=3110 Zakonski par brez otrok išče primemo stanovanje za takoj ali pozneje, event. gre tudi za hišnika. — Ponudbe na oelas. oddelek »Jutra: pod »Hišnik«. 42141 Opremljeno sobo po možao6ti v sredini mesta. snažno, s separiranim vhodom, išče uradnik. Ponudbe na oglasaii oddelak »JutTa« pod znamko »December 54«. 43154 Lepo sobo oddam eni ali dvema osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42138 Dve sobi z 3 posteljama, posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam na Celovški cesti 41. 43147 Lepo mesečno sobo s sep. vhodom oddam s 1. decembrom v Knafljevi ul. št. 13/11. 42166 Boljšo sobo v centru me<=ta iščam s 1. decembrom. Plačani do Din 400. Pouudl>e na oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »roseben vbod«. 42i©0 Lepo sobo parketirano. z elektriko in posebnim vhodom, sredi mesia oddam gospodu s 1. decembrom. Naslov v osrl. oddelku »Jutra*. 43183 Kabinet z elektr. razsvetljavo in "kurjavo oddam za 250 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42206 Nervozni Tfcoča trpečih kaikor Vi, eo zonet z a. H ubili zdravje, moč in delovno spoeobnosit po knrzu zdravljenja z znamenitim »Kalefluidom«. Zahtevajte brezplačno detalj. no literaturo »Preporodjaj« z ocenami zdravnikov in bo'nikov samih. — Miloš Markovič. Beograd. Kralja Milana 58. »Kalefluid« se dobiva v vseh lekarnah. Pokrajinske razglednice po Vaji sliki ali negativu, v pristni fotografiji izgo-tovi do 20.000 dnevno tvornica kart Brata šmuc, Ljubljana, WoIfova nI. 12 Zahtevajte ponudbe in nik! 24ž ZA murnu Klavir (Stotzflflgel) dobro ohranjen, z angleško mehaniko prodam Naslov v ogla«, oddelku »Jutra*. 41773 Pianino kupim Ponudbe t navedbo tvorai-ške znamke m cene na. oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »A. R.« 41963 Pes ovčjak z imenom »Pufi« se je T3-- tekeL Sporočila na oglsa. oddelek »Jutra« pod šifro »Ovčjak«. Stroške povrnem 42115 Več parov golobov golšarjev (Jkrofcev) in f3'i-rentin^ev proda Ivan Zrim-šek, Bizovik, pošta Hruši-ca pri Ljubljani. 42151 WffZ!2L SI HE3S m Underwood stroj skoraj nerabljen nanrodaL Naslcv v oglasnem oddelkn »Jutra*. 43073 Pisalni stroj dobro ohranjen za 600 Dia proda F. Jelene. Beethovnova ulica št. 3-, nritličje. 421«0 rz> »Podružnica 101« Vrnite p onudnikom originalne dokumenta. »Jutro«. 42044 17 X Želim govoriti s Teboj kmalu. Obišči me ali piši gotovo! 1930 s-Ljubljanski grad«. 43052 Zimski večeri Neizrekljiva hvala! Resig-nirano klonim neizprofni usodi. — Po pardnevni odsotnosti vnovič javim. — Najiskrenejše. 421-K) Franc Krašovec, pekovski pomočnik naj javi takoj svoj naslov Juriju Ravnik. Bled. 42179 Kateri gospod od 30—36 let staT, bi imel pogum gof»t?odični srednjih let- stati o-h strani, da si ustvari lastni dom Cenjene dopise na oglasni oddelffk »Jntra* pod šifro »Korajža velja«. 42069 Naznanilo Prevzel sem zopet gostiln® v^ Kersnikovi ulici star. S, kjer točim Ustna, v Zatfv nu prešana vina najboljše kvalitete: črnj ala Teras po 11, Opolo belo po 11, Opolo rdeče po 11, VJSko črno po 13, prima Protek po 30 "in tropinovec iz lastne čganjarne po 40, olivno olje po 30 ter pravi vinski kis po 6 Din. Po navedenih cenah točim tur i na Cankarjevem riabrežj'i št. 5 in v šiški na Vconj-kovi cesti 17. — Za obilen obisk »e priporoča Ivsn Lasaa. 41353 Ako hočete jesti res dobre domače kolino, kakor peoenice, krvavico, jetemice. ribico v mrežiGi in ocvirke, pridite, kj«r dobite vse to vsak dan r restavraciji »Soča* na. Sv. Petra cesti. 42163 Anton Čok, zidar star 43 let, se išče. Zafejl ča-s se je nahajal v Klecab pri Ljubljani. Kdor kaj vf> o njem. naj javi aa naslov Franc Cerar. Dob pri Domžalah 43131 Snežne čevlje in sraloše sfrrckovrtjaško prsrjrevV.j, 5X) zmeroi cem ZALOKAR Go^posvetska S. 13465 <4 U 4 Opremljeno sobo četudi manjšo, toda s posebnim vhodom iz stop-njišča, iščem za takoj v mestu ali na periferiji — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Siguren, miren plačnik*. 42046 Starejšega gospoda sprejmem na stanovanje in zajtrk. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 42135 Sostanovalca s»vejmem v veliko zračno sobo na Starem trgn 22. 43121 Prazno sobo s poipo-lnoma eeparat. vhodom oddam takoj. Poizve se v Rožni dolini, e. VIII št. 11 42092 Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu v Hrasti ulici 29,1. 42093 Preprostega gospoda sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42114 Prazno sobo odda gosr-a Puhar, Stari trg št. 9Al. 42145 Opremljeno sobo s početim im vbodooi, 6 1. dec. oddam. Naslov v ogl. odde'(ku »Jutra«. 43136 Podstrešno sobico oddam s 1. decembrom. Na«lov v oglasoeni oddelku »Jutra«. 4-3144 Diplomiran rudarski inženfer !4175 jugosl. državljan, z večletno prakso na rudi in premogu, se sprejme kot obrato vodja na obrat v Sloveniji. Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod .rudarski inženjer" Epos pionirske Amerike. Visoka pesem o ljubezni Allie Lee. Knjiga dela in ljubezni ie 2otte Železna cesta Jtciiion Najkrasnejša povest, ki jo dobite v tem trenutku na slovenskem knjižnem trgu. Čitajte to Ilijado naše dobe. Cena: Broširana Din 35'— Vezana Din 45•— Naroča se pri upravi Jutra v Ljubljani. Darujte za Jugoslovensko matico ===== »JUTRO« št. 275 ======================= 9 ==================== Sobota, 23. XI. 1929 ---- Kaj pričakujete od modernega automobila? Udobnost, sigurnost, brzino, lepoto njegovih linij, zanesljivost, štedenje. Nobeden drug voz ne združuje v toliki meri teh lastnosti, kot novi Ford. Ta voz je izrecno grajen za nove in moderne razmere. Dokler niste uživali razkošja, katero Vam nudi prostorna karoserija, dokler novega voza niste sami upravljali, ne morete popolnoma oceniti njegove vrednosti. Skoro bi se nam zdelo nemogoče, da je cena tega voza tako nizka. Resnično, bilo bi nemogoče, ako bi istega gradil kdo drugi, kot Ford. Vrednost tega voza se potrjuje tudi z občutkom ponosa, katerega zadobite tedaj, ko ste lastniki voza, ker vsak lastnik istega si je svest, da poseduje vozilo, katero je uporabno ob vsaki priliki in ob vsaki najtežji situaciji. Obiščite najbližjega zastopnika in oglejte si natančno voz. Poizkusite veselje, katero uživate pri vožnji z novim Fordom. Uvideli boste, da ni nobenega drugega voza s temi sposobnostmi, kvalitetami in za to nizko ceno. Preglejte cene: Phaeton......Din 48.800 Tudor Sedan .... Din 56.100 Roadster ..'.... „ 48.000 Fordor Sedan . ... „ 63.200 Coupe....... „ 57.800 Šport Coupe .... "„ 57.800 * Trgovski Coupe. . « Din 56.000 * . f # * * *w ' • * ~ " gag ' t..-;« **" * vključljivo kompletno rezervno kolo, odbijači, ocarinjeno. Sprememba cen pridržana. Vsak Fordov zastopnik Vam nudi brezobvezno in brezplačno poizkusno vožnjo. ■ 4 - p, aft v ifc ti, S & M i <* • i v * FORD MOTOR COMP A N Y, T R I E S T E »JUTOO« št 375 10 Sobota, 201 XI. Artar Bemede: BELFEdOR Pustolovski ro«na» PR VI DEL /A Simona je postajala vse bolj m bolj nervozna. »Vsaj poslušal 'bi me, kadar govorim s teboj,« je vzkliknila. Jacques se je zdrznil... nato je skoraj v zadregi dejal: ->Kaj si pa rekla?« »Nič!« je zamerljivo odvrnila Simona. Poslovodja jima je slovesno nalagal vabljivi ragu na krožnika. Bellegarde ie lafano okrenil glavo proti sosedni mizi. Kol«ta se je zaupljivo zgovarjala z očetom. Njen poredno bliskajoči pogled se jc kmalu srečal z očmi novinarja, ki se je vljudno nasmehnil. To pot je lonec prekipel. Simona je besno vrgla prtič na mizo in kriknrla: »Dovolj mi je tega!« »Kaj pa je?« se ie splašil Jacques. »Vsaki slabo vzgojeni frklji greš na Itmanice, da te le malce sladko pogleda...« »Simona, prosim te!« »Pusti me! Kar sem videla, sem vkJela!«- Jacques jo je hotel pomiriti, a zaman. Vstala je, vzela svojo ročno torbico in se drgetale od gneva obrnila k novinarju: »To mi zadošča... Z Bogom!« S strupenim pogledom je ošinila Koleto in odšla, me da bi jo bil Bellegarde v svoji odrevenelosti utegnil zadržati. Ravno ko se je hotel opravičiti pri sosedih, čeprav ni bilo videti, da bi se zmenila za prepir, ie pritekel malti in dejal: »Gospa Claiudea Barjaca kličejo na telefon.« Stari gospod ie takoj vstal in odšel s tekačem. Koleta, ki je ostala sama, se je kradoma ozirala na novinarja, ki je raztreseno in zlo voljno doječi al svoj ragu. Gotovo je že čutil, kako se obrača dekličina duša k njemu, zakaj kmatu se je tudi njegov pogled srečal z njenimi lepimi očmi. Zdelo se mu je, da vidi v njih dobrohotno priznanje svojih opravtčb, čeprav jih še ni bil utegnil izreči To ga je ohrabrilo in že je hotel ogovortfi Koleto.A tisti mah se je vrnil Barjac, sedel na svoje prejšnje mesto in skrivnostno šepnil hčeri: » pretražno vest. da fe oaS nadvse dobri sopre« ozirosna oče brat, stric m svak, gespod Anton Sternad trgcvskS potnfflc dne 2<\. f. m. po kraifki, ma5oi previden s tiotežffi svete vere, nrimo v Gospod« zaspal Po®reb nepo