c* O

PRIMORSKI DNEVNIK
Fbstnina plačana v gotovini	,.
Abb. postale I gruppo ^	1UU IlF
Leto XXX. Št. 14 (8720)
TRST, četrtek, 17. januarja 1971
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
pred današnjim važnim zasedanjem «skupine d VAJSETIH» V RIMU
ENOTNO STALIŠČE DRŽAV EGS 0 VPRAŠANJU KPI pripravlja volilno REFORME SVETOVNEGA MONETARNEGA SISTEMA kampanjo za referendum
Sporazum so dosegli na včerajšnjem sestanku na zakladnem ministrstvu
RIM, 16. — Na jutrišnjem ministrskem sestanku «skupine dvajsetih» v Rimu bodo države članice Evropske gospodarske skupnosti zabele enotno stališče glede dveh najvažnejših vprašanj na dnevnem redu: glede reforme svetovnega monetarnega sistema in glede poseb-tuh pravic do najemanja. To je bil važen rezultat sestanka med predstavniki devetih držav skupnosti na sedežu ministrstva za zaklad.
0 rezultatih «neformalnega sestanka je poročal časnikarjem na kratki tiskovni konferenci italijanski zakladni minister La Malfa, ki je poudaril važnost doseženega sporazuma.
La Malfa je omenil tudi vprašanje Posledic energetske krize na plačil-ne bilance in dejal, da je ravnatelj •vetovnega monetarnega sklada pripravil dve poročili z nekaterimi predlogi. _ ki jih bo obrazložil jutri. O vprašanju odnosov, ki naj bi jih Vzpostavili med državami proizvajalkami in državami potrošnicami petroleja je zakladni minister povedal, da je prišlo v tej zvezi do izmenja-Ve mnenj med nekaterimi delegacijami skupnosti, ZDA in Japonske,
Predvsem v pričakovanju sestanka, ki bo v Washingtonu 11. februarja ua pobudo predsednika Nixona. O teh izmenjavah mnenj je na današnjem sestanku na zakladnem ministrstvu poročal zahodnonemški minister za finance Schmidt.
, La_ Malfa je tudi dejal, da bo na Jutrišnji seji ravnatelj mednarodnega monetarnega sklada Witteveen govoril tudi o petrolejskem vprašanju. O krizi bodo predstavniki držav Članic EGS izrazili ločena mnenja, vendar pa bo potem sprejeta skupna akcijska linija. Končno je La Malfa dejal, da ne ve, če bo jutri govor tudi o ceni zlata in o potrebi^ po revalvaciji, češ da tega Vprašanja ni na dnevnem redu.
V pričakovanju sestanka «skupine dvajsetih» je v rimski kongresni palači zasedala danes delovna skupina OECD, ki je razpravljala predvsem o vprašanju plačilnih bilanc. Ob zaključku zasedanja je guverner zahodnonemške banke Otmar Emminger izjavil, da so danes govorili predvsem o posledicah, ki jih je petrolejska kriza imela na plačilne bilance številnih držav, o vprašanju financiranja valutnih deficitov, o možnih posledicah sedanjega monetarnega položaja na tržišču evrodolarja in c posledicah na posamezna nacionalna gospodarstva. Emminger je tudi dejal, da se sedaj nahajamo v dokaj težkem inflacijskem položaju, ki se bo v prihodnjih mesecih po vsej verjetnosti še poslabšal.
Poprečna inflacijska stopnja je v zadnjih letih znašala približno 10 odstotkov, petrolejska kriza pa je povzročila še nadaljnje zvišanje za 1,5 do 2 odstotka. Guverner zahodnonemške banke je dejal, da so izvedenci OECD danes samo proučili vse teme, ki zadevajo sedanji monetarni položaj in da pripravljajo dokument, ki ga bodo predložili jutri ministrskemu zasedanju «skupine dvajsetih». Med predlogi za kritje deficita nekaterih držav zaradi podražitve surovin je delovna skupina pripravila tudi predlog, po katerem naj bi te države nabavile posojila pri državah izvoznicah petroleja.
Ministrsko zasedanje «skupine dvajsetih» bo trajalo jutri in pojutrišnjem. O rezultatih zasedanja bosta poročala v petek zvečer na tiskovni konferenci predsednik in podpredsednik «skupine dvajsetih»,
Indonezijec Wardahana in Anglež Morse.
..................................................
V PROSTORIH SLOVENSKE SKUPŠČINE V LJUBLJANI
Predstavniki devetih držav EGS med včerajšnjim sestankom na italijanskem zakladnem ministrstvu tiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
KISSINGERJEVO POSREDOVANJE ZBLIŽALO STALIŠČA IZRAELA IN EGIPTA
Še ta teden sporazum o ločitvi vojsk vzdolž Sueškega prekopa?
Po pogovorih s Sadatom in z zunanjim ministrom Fahmijem ameriški državni tajnik spet odpotoval v Izrael - Izjave sirskega zunanjega ministra
NA ZBOROVANJU TAJNIKOV FEDERACIJ V RIMU
Berlinguer še vedno upa, da bo prišlo do kompromisa za preprečitev ljudskega glasovanja • Mariotti (PSI) in Mammi (PRI) o posledicah referenduma na vladno delovanje
TEL AVIV, 15. — V zgodnjih jutranjih urah je ameriški državni tajnik Kissinger ponovno prispel v Egipt in pol ure po svojem prihodu že imel prvi pogovor s predsednikom Sadatom. Prinašal mu je kot znano predloge Izraelcev za ločitev sil ob Sueškem prekopu. Na vrtu vile egiptovskega predsednika so ga čakali številni novinarji, ki so hoteli vedeti, kakšen je novi izraelski načrt. Kissinger jih je zavrnil, češ da mora najprej govoriti s Sadatom. Ožji sodelavci ameriškega zunanjega ministra so dejali, da pogajanja napredujejo še kar zadovoljivo in da se bodo zelo verjetno zaključila še v teku tega tedna, saj se je brezno, ki je ločilo stališča Izraelcev in Egipčanov, občutno zožilo. Prvi današnji pogovor med Sadatom in Kissingerjem je trajal poldrugo uro, nakar je ameriški predstavnik odšel v svoj hotel, kjer ga je kmalu nato dohitel egiptovski zunanji minister Fahmi.
Po pogovoru s Kissingerjem se je Fahmi sestal z načelnikom glavnega štaba Gamasijem. Kot poročajo nekateri egiptovski funkcionarji sta Gamaši in Fahmi proučevala veliki zemljepisni karti. Kasneje se je egiptovski zunanji minister ponovno sestal s Kissingerjem, medtem ko je posebna mešana ameriško - egiptovska skupina proučevala izraelski načrt o ločitvi.
Po vesteh iz egiptovskih krogov naj bi Kissinger rešil približno 75 odst. vprašanj na dnevnem redu. Kissinger naj bi menil, da se bodo
SZDL in sindikati o spremembi ustave
Uvodno poročilo je imel Savin Jogan
(Od našega dopisnika)
Ljubljana, ib. — v prostorih Slovenske skupščine začela skupna seja republiške konference socialistične zveze in plenuma slovenskih sindikatov. Sejo je vodil predsednik republiške konference socialistične sveže Mitja Ribičič. Prvi del seje so namenili razpravi o sklepnem doku-nientu, ki zadeva javne razprave o spremembi ustave. V zvezi s tem je imel uvodno besedo član izvršnega odbora republiške konference Savin Jogan. Naloge, ki jih sprejemamo z novo ustavo, je dejal, so obsežne, dolgoročne, odgovore in zaplete.
Dokument, ki je sad dolgotrajnega, odgovornega idejnopolitičnega in strokovnega dela in ki je dobil v javni razpravi enotno in nedvoumno podporo vseh delovnih ljudi, nujno budi velika pričakovanja, ki se jim ne bi smeli izneveriti. Mnogo bolj kot Pri prejšnjih ustavah gre to pot ra dokument, ki ne zadeva samo upravnih organov in organizacij, tem-
več slehmega delovnega človeka. Od njihovih prizadevanj in aktivnosti ter jasne idejne usmerjenosti bo odvisno, v kakšni meri bo uresničen program, ki ga obsega nova ustava.
Gre za pogumno odpiranje novega revolucionarnega poglavja v dograjevanju družbe na idealih socializma in komunizma, pa zato nova ustava ne bo brez pomena kot izkušnja med-narodneega delavskega gibanja, je ob koncu dejal Savin Jogan. V nadaljevanju seje so razpravljali tudi o pripravah na letošnje skupščinske volitve. Uvodni referat o tem je imel podpresednik republiške konference socialitične zveze Vlado Beznik.
DRAGO KOŠMRLJ
RIM, 16. — Predsednik vlade Rumor je sprejel v palači Chigi tajnika PSDI Orlandi ja, s katerim je razpravljal o vladnem delovanju. Pozneje je Rumor sprejel predsednika PLI Malagodija.
pogajanja zaključila v teku tega tedna, vsekakor bo ameriški zunanji minister po tem roku odpotoval v ZDA, tudi če ne bodo dosegli sporazuma. Zvečer je Kissinger spet odpotoval v Tel Aviv, kjer se bo ponovno srečal z izraelskimi voditelji.
Iz diplomatskih krogov poročajo, da so v razpravi še vedno nekateri aspekti ločitve, med katerimi dvostransko skrčenje težkega orožja ter točen potek izraelskih vojaških položajev v južnem Sinaju vzhodno od Sueškega zaliva. Druga sporna točka naj bi bil rok, v katerem se bodo morali Izraelci umakniti v notranjost Sinaja. Egipt bi hotel, da se izraelska vojska umakne v teku treh ali štirih tednov, medtem ko Izraelci pravijo, da do tega ne more priti pred sedmimi ali osmimi tedni.. Položaji na katere bi se Izraelci morali umakniti, bi jim omogočili, da obdržijo gorske prelaze Mitla in Gidi, v srcu Sinaja. Izraelski oddelki zahodno od teh prelazov ne bi smeli biti oboroženi s težkim orožjem, s katerim bi lahko obstreljevali Sueški prekop. S svoje strani pa Izraelci skušajo doseči od Egipta obvezo, da bo umaknil z vzhodne obale Sueškega prekopa rakete in drugo težko orožje. Med izraelskimi in egiptovskimi položaji na Sinaju bi razporedili oddelke mirovnih sil OZN. Egipt bi tudi hotel, da poteka črta, na katero naj bi se umaknili Izraelci tako, da bi petrolejska ležišča v Abu Rhodeisu prišla ponovno v egiptovske roke. Spor je tudi o podpisovanju dokumentov. Egipčani hočejo, da bi obe državi podpisali ločena dokumenta, medtem ko zahtevajo Izraelci podpis skupne listine, kar bi bilo tudi posredno priznanje izraelske države s strani Egipta. Obenem bi Izraelci hoteli od Egipta izjavo, da med obema državama ni več vojnega stanja.
Pogajanjem med Izraelci in Egipčani sledijo z velikim zanimanjem tudi v Siriji. Podpredsednik vlade in zunanji minister Abdel Halim Ka-dam je izjavil v intervjuju, ki ga je danes objavil neki libanonski tednih, da je Sirija naklonjena ločitvi med arabskimi in izraelskimi oboroženimi silami, kolikor bo to prva faza izraelskega umika z vseh arabskih ozemelj, ki so jih zasedli leta 1967. Dodal je, da mora do ločitve priti na obeh frontah (sirski in egiptovski), da ne bi morala ena od obeh držav prenašati vso težo izraelskega vojaškega pritiska. Dejal je tudi, da ženevska konferenca ni prinesla nič novega, saj je Izrael še vedno nepopustljiv in nadaljuje s svojimi manevri in spletkami, da bi razbil arabsko enotnost.
Gromiko sprejel
egiptovskega
veleposlanika
MOSKVA, 16. — Sovjetski zunanji minister Gromiko se je sestal v I Moskvi z egiptovskim veleposlanikom | Kaderom. V svojem kratkem poročilu | o dogodku pravi tiskovna agencija TASS, da je bilo srečanje v prijatelj-
skan vzdušju in da sta Gromiko in Kader proučila nekatera vprašanja obojestranskega interesa s posebnim ozirom na položaj na Bližnjem vzhodu ter na potek mirovne konference v Ženevi. Gromiko je potrdil egiptovskemu veleposlaniku, da je sovr jetska politična linija do južnovzhodne-ga problema neizpremenjena in da bo SZ še v naprej podpirala pravično stvar Egipta in drugih arabskih držav. Ob koncu pogovora je kairski predstavnik izročil zunanjemu ministru SZ posebno poročilo svoje vlade.
ZIS o svetovni energetski krizi
tOd našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji pod predsedstvom predsednika Džemala Bi-jediča med drugim ugotovil, da je gospodarski položaj na svetu še nadalje obremenjen s problemi in mnogimi negotovostmi zaradi globokih sprememb v strukturi svetovnega gospodarstva. Zvezni izvršni svet sodi, da je težko predvideti, kakšne bodo posledice za jugoslovansko gospodarstvo zaradi energetske krize in drugih sprememb v mednarodni izmenjavi. Gospodarska bilanca in ukrepi gospodarske politike Jugoslavije se morajo zato prilagoditi gibanju na svetu, da bi še v največji meri zagotovilo dosledno uresničenje ciljev in nalog,. ki so določene v resoluciji na osnovah politike družbeno - gospodarskega razvoja Jugoslavije v letpšnjem letu. Zvezni izvršni svet je sklenil, da se ta vprašanja prihodnji teden proučijo z izvršnimi sveti republik in pokrajin. Ob tej priložnosti bodo tudi zavzeli stališča o nekaterih najaktualnejših vprašanjih s področja gospodarstva, B. B.
RIM, 16. — Z današnjim zborovanjem deželnih tajnikov in tajnikov federacij je KPI začela praktične priprave za volilno kampanjo za referendum o razporoki. V svojem poročilu je tajnik Berlinguer poudaril, da priprava kampanje še ne pomeni, da ni več možnosti za dosego sporazuma, ki bi preprečil volilni spopad. Berlinguer je ugotovil, da tako v laičnem kot v katoliškem taboru obstajajo sile in glasovi, ki zahtevajo in predlagajo še zadnje poskuse za preprečitev ljudskega glasovanja, medtem ko naj bi o tem vprašanju govorili celo znotraj cerkve.
Berlinguer je obširno obrazložil, kako namerava KPI voditi volilno kampanjo, če bi do referenduma, kot vse kaže, zares prišlo. Najprej je zanikal, da bi komunisti nameravali še zaostriti spopad. Nasprotno se KPI zavzema za omikano kampanjo, argumentirano in trezno, osredotočeno okrog osrednjega vprašanja svobode razporoke in organizacije družine v družbi.
Treba se je tudi zavedati, je dejal tajnik KPI, kaj bi pomenil poraz laičnih sil na referendumu: to bi ne privedlo samo do odprave zakona Fortuna - Basiini, pač pa tudi do znatnega premika politične osi na desno, do ustvarjanja klerofašistič-ne fronte, do hudega udarca suverenosti in laičnosti države s strani mračnjaških in integralističnih sil.
Po Berlinguerjevi oceni bo za zmago na referendumu potrebnih 16 do 17 milijonov glasov. Gre pa za volivce, ki še niso usmerjeni v tej zadevi in ki jih bo torej treba prekričati. To pa bo mogoče samo, če bodo poleg specifičnih tem razporoke navedene med volilno kampanjo tudi splošne politične teme, ki jih volilni spopad postavlja v ospredje. Zato pa je tudi potrebno, da se laične stranke kgr najbolj angažirajo.
Tajnik KPI je odločno zavrnil tr-Tditve onS», po katerih so laične stranke priznale, da je zakon Fortuna slab, ko so se izrekle za njegovo spreminjanje in popravljanje. Naše stališče je zelo jasno, je cje-jal Berlinguer: ml menimo, da je ta zakon dober, da pa ga je mogoče izboljšati, tudi ob upoštevanju preteklih izkušenj in zahtev, ki jih izraža katoliški svet, toda brez opustitve osnovnih načel, ki jih zakon vsebuje.
Berlinguer je zelo umirjeno govoril o stališču KD, vendar je obsodil njeno zadržanje, da zavrača vsakršno možnost dogovora. Ko bi KD vztrajala na tem stališču — je dejal — bomo morali vzeti na znanje, da ta stranka ne zna premostiti svojih strankarskih stališč v korist splošnih nacionalnih interesov. Sicer pa je komunistični voditelj poudaril, da spopad okrog referenduma ne sme spremeniti temeljnih linij komunistične strategije za srečanje s katoliškim svetom. Ta strategija ne izključuje, ampak celo predpostavlja boj proti klerikalizmu za ustvarjanje laične in nacionalne zavesti med katoličani in med demokristjani. Na zborovanju deželnih tajnikov in tajnikov federacij KPI, ki se bo zaključilo jutri, je danes govoril tudi vodja propagandnega odseka Giancarlo Pajetta.
Tudi danes beležimo vrsto izjav o kočljivem vprašanju referenduma: agencija Bertoldijeve struje PSI je podobno kot Berlinguer ugotovila, da se množijo glasovi za preprečitev ljudskega glasovanja in da ne kaže izgubiti upanja v «čudež», ki naj bi omogočil kompromis. Zelo hudo bi namreč bilo, meni agencija, ko bi prevladale sile, ki hočejo na vsak način izvedbo referenduma zaradi razlogov, ki nimajo nobenega opravka z razporoko. Bertoldijeva struja je tudi mnenja, da ne gre «a priori» zavračati predlogov uglednega katoličana prof. D'Avacka, po katerem bi bilo treba uokviriti vprašanje razporoke v splošen sklop od-
nosov med cerkvijo in državo in torej prepustiti iskanje rešitve direktnim pogajanjem med cerkvijo in državo.
Načelnik poslanske skupine PSI Mariotti se je v intervjuju nekemu rimskemu dnevniku spustil v analiziranje posledic, ki bi jih utegnil imeti referendum na sodelovanje socialistov v vladi, nato pa dodal, da bo treba volilno kampanjo strogo omejiti na teme, ki se neposredno tičejo razporoke, ker bodo imeli laiki s tem večje možnosti za zmago, Mariotti je tudi dejal, da referendum ne bo mogel poteči brez «bolečin», ki pa bodo po njegovem mnenju «znosne» in ne bodo povzročile prevelikih pretresov, predvsem pa ne bodo privedle do padca vlade.
Vprašanje posledic referenduma na vlado zaskrblja tudi republikanca Mammija, ki je danes ponovno poudaril, da mora vlada ostati ob strani med volilno kampanjo. Zaželeno pa bi bilo, da bi prišlo do srečanja med vladnimi silami, ki so za razporoko, in nato do izmenjave mnenj s KD. Mammi je tudi predlagal, naj bi iz volilne kampanje izključili ne samo vlado, ampak tudi politične osebnosti, ki jo sestavljajo.
NAROČNIKOM IN ČITATELJEM
Večina italijanskih dnevnikov je | nik še mnogo huje prizadet, kot včeraj izšla samo na osmih straneh I katerikoli drugi list v državi, iz protesta založnikov, ki ugotavlja- Kljub temu vlagata Založništvo
jo, da je sklep medministrskega od bora za cene o povišanju cene dnev nikov od 90 na 100 lir povsem neustrezen glede na skokovito podražitev papirja in drugih stroškov v zadnjem času.
Čeprav se je tudi naše Založništvo tržaškega tiska znašlo zaradi občutnega povečanja stroškov za izdajanje dnevnika v hudih težavah, ki so za manjšinski list, namenjem pretežno prostoru, na katerem prebiva slovenska manjšina v Italiji, še toliko hujše, se tej obliki protesta ustreznim zmanjšanjem števila strani nismo pridružili, ker ničesar ne rešuje, še toliko manj pa težav, s katerimi se mora boriti naš dnevnik, ki je povrhu v primerjavi z drugimi dnevniki tudi žrtev hudih diskriminacij.
Medtem ko je Založništvo tržaškega tiska za leto 1972 prejelo iz posebnega sklada dežele omejeno podporo za izdajanje tiska, sorazmerno na število naklade celo nižjo od drugih listov, take podpore za leto 1973 ni prejelo, češ da so skladi v ta namen izčrpam. Tudi državni regres na ceno papirja bo glede na nove podražitve praktično ne le odpadel, temveč bo finančno še bolj obremenil založništvo. Če k temu dodamo še hudo diskriminacijo pri dodeljevanju reklam velikih državnih ali poldržavnih industrij, ki so jih obilno deležni drugi listi, za katerimi stoji pogosto veliki kapital, naš list pa ne, potem je lahko vsakomur razumljivo, da je naš dnev-l
tržaškega tiska in uredništvo velike napore, da Primorski dnevnik ne le redno izhaja, temveč da se tiuli izpopolnjuje tako po obsegu kot vsebinsko. Iz tega razloga založništvo tudi ni zvišalo letne oziroma polletne naročnine, kar je naredila večina dnevnikov v Italiji, zavedajoč se, da bi ob stalnem višanju življenjskih stroškov večina naših naročnikov s težavo zmogla še to podražitev, ki bi ricer bila iz že omenjenih razlogov povsem opravičljiva.
Zvestoba naših naročnikov, ki so tudi za leto 1974 skoraj vsi poravnali celoletno naročnino vnaprej, nas obvezuje, da doprinašamo tudi v tem smislu žrtve in da naš dnevnik še naprej izpopolnjujemo in izboljšujemo, da bo v še večji meri zadovoljeval potrebe vse naše narodnostne skupnosti, kot glasnik njenega boja in kot informator o dogajanju po svetu in doma. Kot glasnik življenjskih interesov naše narodnostne skupnosti pa nas obvezuje tudi, da se še naprej borimo skupno z vsemi demokratičnimi in družbenimi silami za demokratizacijo življenja v državi in v tem okviru tudi za demokratizacijo in reforme službe javnega obveščanja preko vseh občil (tisk, radio, televizija! proti težnjam velikih založniških in finančnih monopolov, ki skušajo tudi preko teh sredstev in z njih koncentracijo v svojih rokah vplivati na zaviranje reformnih posegov in demokratizacije družbenih odnosov v državi.
UPRAVA IN UREDNIŠTVO
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
Aretirani domnevni Gettyjevi ugrabitelji
Policija je prišla na sled in aretirala tri od štirih domnevnih ugrabiteljev Paula Gettyja HI., za katerega so svojci plačali več kot poldrugo milijardo odkupnine. Aretirani so bili Vincenzo Mammoliti, Antonio Man-cuso (na sliki) in Domenico Barbino. Poročilo berite na VI. strani
Solidarnost z beneškimi Slovenci
Predstavniki odborov združenj staršev openskega didaktičnega o-krožja, ki so se sinoči zbrali na pomembnem skupnem sestanku v Prosvetnem domu na Opčinah, so med drugim sprejeli resolucijo, ki so jo naslovili na deželno upravo in v kateri izražajo svojo solidarnost z beneškimi Slovenci. Resolucija se glasi:
Odbori združenj staršev slovenskih šol openskega didaktičnega okrožja so z ogorčenjem sprejeli vest, da so organi notranjega ministrstva in šolske oblasti, proti demokratično izraženi volji zainteresiranih, prepovedali popoldansko poučevanje slovenščine v po-šolskem pouku v šolah občine Brdo v Beneški Sloveniji.
Beneškim Slovencem, ki jim država že več kot sto let krati pravico do šolanja v materinščini, izražajo vso svojo solidarnost. Obenem se pridružujejo zahtevi vseh demokratov, naj odgovorni prepoved takoj prekličejo. Skrajni čas je, da pristojni organi države, dežele in videmske pokrajine priznajo obstoj Slovencev v Beneški Sloveniji in jim zagotovijo uživanje pravic skladno z načeli republiške ustave.
Tudi odbor združenja staršev dijakov državnega znanstvenega liceja «F. Prešeren» v Trstu je na svoji 1. redni seji, v sredo, 16. t.m. razpravljal o nezaslišanem ukrepu videmske prefekture, ki je prepovedala Beneškim Slovencem pošolski pouk v materinščini.
Odbor združenja staršev je sklenil, da v imenu vseh staršev javno ogorčeno protestira proti tej novi krivici, ki je prizadela naše rojake v Teru in v Brdu v Benečiji.
Zlasti se zdi vsem nepojmljivo, da pride lahko danes v demokratični evropski državi do tako grobega teptanja najosnovnejših človekovih pravic.
Zato združenje staršev zahteva, da oblasti takoj prekličejo ta krivični ukrep in obenem čimprej priznajo Slovencem v Videmski pokrajini iste pravice kot jih uživajo pripadniki slovenske manjšine v Tržaški in Goriški pokrajini.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiMiiMniin
Sindikati zahtevajo reformo najnižjih dohodkov
Jutri srečanje med Gnijem in Bertoldijem ter predstavniki sindikatov
RIM, 16. — Tajništvo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL je v svojem današnjem komunikeju izrazilo zaskrbljenost zaradi zamude pri predstavitvi parlamentu organskega zakonskega osnutka za zvišanje najnižjih dohodkov (pokojnine, družinska doklada in doklada za brezposelnost). Zadevni zakonski osnutek bi ministrski svet moral predložiti parlamentu že pred časom. Zamuda ni nikakor opravičljiva, še zlasti po sporazumu, ki so ga dosegle večinske stranke. Obenem je treba zabeležiti veliko nezadovoljstvo med upokojenci, nezaposlenimi in delavci, ki že mesece čakajo, da bi vlada spoštovala formalno obvezo, ki jo je sprejela že konec prejšnjega oktobra.
Zvezni tajniki CGIL. CISL in UIL Verzelli, Romei in Berteletti se bodo jutri popoldne na ministrstvu za
zdravstvo sestali z ministroma Gui-jem in Bertoldijem. Namen srečanja, kot je izjavil Berteletti, je ta, da bi zahtevali od vlade naj pospeši zdravstveno reformo. Vlada se je pred časom slovesno obvezala, da bo reformo izvedla in mnenje sindikalnih organizacij je, da bi morala svojo obveznost spoštovati. Predstavniki CGIL, CISL in UIL bodo zahtevali od obeh predstavnikov vlade, naj jim poročata o poteku razprav v okviru mešane komisije, ki sta jo imenovala ministrstvi za delo in za zdravstvo, da bi preučili reformo. Pred jutrišnjim sestankom je bila danes na sedežu federacije CGEL, CISL in UIL seja, na kateri so določili stališče, ki ga bodo zagovarjali na srečanju z ministroma.
Generalni tajnik CISL Bruno Storti je v svojem posegu na zaseda-
nju apulijskega deželnega sveta iz-razU zaskrbljenost zaradi stalnega višanja cen, zaradi katerega je postal izredno pereč ponovni sestanek med sindikalnimi predstavniki in vlado. Če bo vlada dovolila podražitev najnujnejših življenjskih potrebščin, ne bo mogoče preprečiti zakonitih zahtev delavcev po zvišanju plač. Položaj je izredno resen in se slabša iz dneva v dan. E-nergetska kriza je še samo poslabšala in zaostrila nasprotja v zastarelem modelu gospodarskega in družbenega razvoja v Italiji.
Parlament spet zaseda
RIM, 16. — Po novoletnih počitnicah je parlament danes spet zasedal. V poslanski zbornici so raz-
pravljali o pooblastilu vladi, naj pripravi reformo zakonika o kazenskem postopku, senat pa je obravnaval zakon o izrednih posegih na Jugu.
RIM, 16. — Minister za tujo trgovino Matteotti je sprejel poljskega ministra za zunanjo trgovino Ole-chowskega, s katerim se je razgo-varjal o perspektivah povečanja trgovinske izmenjave med Italijo in Poljsko.
RIM, 16. — Ameriško veleposlaništvo je demantiralo vest, ki so jo objavili nekateri italijanski časopisi, češ da se bo ameriški zunanji minister Kissinger ustavil v Rimu na povratku v Washington, po zaključku misi-ii* nn Rližnipm vzhodu.
DANES
Danes bo v Rimu izredno važno ministrsko zasedanje «skupine dvajsetih», na katerem naj bi postavili temelje za reformo mednarodnega monetarnega sistema. Na sestanku bodo države članice EGS zavzele skupno stališče, o katerem so se dogovorile na včerajšnjem sestanku na zakladnem ministrstvu.
Po pogovoru s predsednikom Sadatom in z egiptovskim zunanjim ministrom Fahmijem, je a-meriški zunanji minister Kissinger ponovno odpotoval v Tel A-viv, da bi proučil z izraelskimi voditelji egiptovske zaključke o zadnjem načrtu. Kaže, da je Kissinger dokaj optimist in da je izjavil, da bo do sporazuma zelo verjetno prišlo še v teku tega tedna. Kissinger bo v vsakem primeru odpotoval z Bližnjega vzhoda še ta teden.
NA OSNOVI STALIŠČA SLOVENSKE SKUPNOSTI
Danes začetek pogajanj za obnovo levosredinske uprave v Nabrežini?
Demokristjanski odborniki bodo podali ostavko ■ Za danes napovedan sestanek krajevnih predstavnikov KPI, PSI in SSL
NEPRIČAKOVAN RAZPLET NA RIMSKEM SESTANKU
«Fininare» grozi, da bo februarja v celoti ustavila državno ladjevje
Danes sestanek sindikalne federacije
Komu koristi razbijanje enotnosti ?
Obveščeni smo bili, da so se na oglasnih deskah nekaterih slovenskih srednjih šol na Tržaškem pojavila pisana obvestila prof. Maksa Šaha v imenu nekega tričlanskega ^pripravljalnega odbora», v katerem napoveduje in vabi šolnike na «ustanovni občni zbor» profesorskega združenja, ki naj bi bil v petek 18. t.m. v dvorani Slovenske (katoliške) prosvete v Donizettijevi ulici in na katerem naj bi ustanovili «strokovno - sindikalno združenje» profesorjev srednjih šol J. in II. stopnje.
Šolnike je to obvestilo presenetilo in razumljivo je, da se sprašujejo kaj to pomeni. Iz obvestila prof. Šaha je razvidno, da gre za dejansko ustanavljanje novega šolskega sindikata, vsem slovenskim šolnikom v Italiji pa je znano, saj je absolutna večina v njem tudi včlanjena, da obstaja in prizadevno deluje že dolgo vrsto let enotni Sindikat slovenske šole učiteljev in profesorjev, katerega vodstvo je na vsakoletnem občnem zboru izvoljeno na demokratičen način in ki povezuje v strokovno stanovsko organizacijo slovenske šolnike vseh političnih nazorov in strankarskih opredelitev.
Čemu potemtakem nov sindikat? Kaj se skriva za to potezo? Vnaprej pripravljen načrt razbitja dosedanjega enotnega nastopanja slovenskih šolnikov za pravice slovenskega šolstva in šolnikov v Italiji? Očitno drugačna razlaga ni mogoča, saj sporočilo jasno govori o neki novi strokovno-sindikalni organizaciji.
Kdor se je doslej ukvarjal z nerešenimi vprašanji slovenske šolske problematike in kdor je količkaj upeljan v sindikalno gibanje v državi ve, da je to gibanje doseglo v zadnjih letih velike uspehe prav zato, ker je bilo enotno in ker se je težnja po enotnosti prav v zadnjih letih še posebno okrepila. Tudi tržaški in pariški sindikat slovenske šole sta le sekciji enega samega deželnega sindikata, ki kot avtonomna organizacija nastopa ramo ob rami s sorodnimi sindikalnimi vsedržavnimi organizacijami za demokratizacijo šolstva v Italiji, specifično pa seveda za ureditev nerešenih vprašanj slovenske šole in šolnikov.
Kdor je v zadnjih letih spremljal delovanje Sindikata slovenske šole se je lahko prepričal o njegovi vsestranski aktivnosti. Vsi se že do bro spominjamo na primer enotnega in v zgodovini slovenskega šolstva v Italiji od vsega začetka e-dinstvenega manifestativnega nastopa slovenskih šolnikov na rimskih ulicah, ki so s svojim protestom opozorili vso italijansko javnost na neurejen položaj slovenskega šolstva v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Prav temu nastopu se je treba zahvaliti, da so po dolgoletnem mrtvilu šolske oblasti pristopile k reševanju vprašanja slovenske šole in da je končno prišlo tudi do sprejema dopolnilnega zakona Belci-Škerk za slovensko šolo. Res je, da ta zakon še ne rešuje vseh vprašanj, toda brez enotnega boja strokovne organizacije slovenskega šolskega o-sebja in podpore naprednih sil v državi tega zakona verjetno še danes ne bi imeli.
Vsakemu slovenskemu šolniku, ki mu je pri srcu nadaljnji razvoj slovenskega šolstva, je jasno, da bi sindikalno organizacijo, ki je že doslej tako uspešno in enotno nastopala, bilo treba še okrepiti in usposobiti za še učinkovitejši boj za u-resničenje določil, ki jih vsebuje zakon Belci - škerk. Prav zato pa jih je sporočilo o ustanavljanju nekega novega sindikata toliko bolj o-gorčilo, ker si tega ne morejo razlagati drugače, kot poskus namernega in dirigiranega razbijanja obstoječe in že uspešno preizkušene sindikalne enotnosti osebja slovenskih šol. V času, ko vse sindikalne organizacije v državi in naši deželi težijo k čim večji sindikalni enotnosti, je ustanavljanje nekega novega sindikata neodgovorno in skrajno škodljivo dejanje, za katerim ne morejo biti interesi slovenskega šolstva in z njimi interesi slovenske narodnostne skupnosti, temveč le prikriti interesi take ali drugačne vrste.
Osebje slovenskih šol, ki je pokazalo v svojem dosedanjem boju veliko sindikalno zrelost in zavest, ta razbijaški nastop obsoja, kakor pa obsoja vsa slovenska javnost. Zato ne more biti dvoma, da se bo zato še bolj strnilo v svoji sindikalni strokovni organizaciji — Sindikatu slovenske šole, ki je s svojim dosedanjim delom in uspehi dokazal, da je vreden zaupanja svojih članov in slovenske javnosti kot primer učinkovite enotnosti v boju za naše narodnoste pravice.
Priprave na 50-letnico izhajanja lista L’Unità
Vodstvo tržaške federacije KPI je na svoji zadnji seji proučilo spored proslav 50-letnice izhajanja lista L’Unità v naši pokrajini. Istočasno bodo tudi v teku proslave 50-letnice Leninove smrti, 30-letnice izhajanja tednika Rinascita in 10. obletnice Togliattijeve smrti. Prvo tako proslavo bodo priredili v torek, 22. t. m. ob 20.30 v Avditoriju. Govoril bo član vsedržavnega vodstva KPI Vincenzo Gaietti, nastopil pa bo tudi Tržaški partizanski pevski zbor.
Obvestilo patronata INAC
Prosimo vse one. ki prejemajo jugoslovansko pokojnino, da se do 20. t.m. zglasijo pri patronatu Kmečke zveze — Ul. Cicerone 8/b. Za nadaljnje redno prejemanje pokojnine bodo pri patronatu uredili potrebna potrdila o življenju in nezaposlenosti.
Po uradnem sporočilu Slovenske skupnosti, da je ob določenih pogojih pripravljena obnoviti pogajanja s strankami leve sredine glede krize devinsko - nabrežinske občine, včeraj ni bilo uradnih novosti, zato pa zelo mnogo neuradnih vesti. Do teh pogajanj bo menda prišlo že danes in to ne v Nabrežini, temveč v Trstu ob prisotnosti pokrajinskih tajnikov strank leve sredine in predstavnikov krajevnih skupin. Ta vest pa tudi pomeni, da so demokristjanski odborniki devinsko - nabrežinske občine pristali na zahtevo vodstva Slovenske skupnosti, da dajo ostavko, kar bi pomenilo, da bi se na tak način tudi formalno pričela kriza devinsko - nabrežinske občinske uprave, ker bi bile te o-stavke podane istočasno tudi s strani župana in odbornika Slovenske skupnosti.
Številni protesti zaradi protizakonitega povišanja cen tekočih goriv so le dosegli prvi uspeh: na pre-turi so včeraj po hitrem postopku obsodili moža in ženo, lastnika podjetja «Carbocoke Triestina s.r.l.» na dva meseca in 10 dni zapora ter 40 milijonov lir globe vsakega. Gre za zakonca Luiso Pullo, ki je lastnica podjetja in za njenega moža podpolkovnika vojske Micheleja Grieca, ki je uradno pomočnik žene. Preiskava, ki jo je vodila finančna straža pod vodstvom pretor-jev Losapia in Bidolija, se je začela decembra, ko je občinski odbornik Lonzar prijavil prefekturi tvrdko «Carbocoke», češ da je prodajala kerozen in druga tekoča goriva po pretirano visoki ceni. In res, piše v razsodbi pretorja Bidolija, sta zakonca Grieco prodajala gorivo po višji ceni, kot dovoljuje vladni dekret. Pri tem sta se posluževala zvijače: gorivo sta sicer uradno prodajala po določeni ceni, vendar pa sta ga dobavljala samo tistim strankam, ki so se obvezale za naslednja tri leta, da se bodo posluževali njune tvrdke za upravljanje in čiščenje ogrevalnih naprav. Za to pa sta zahtevala o-gromne vsote. Na primer samo za čiščenje kotla v poslopju v Ul. sv. Frančiška 4 sta zahtevala 880 tisoč lir na leto, za podobno delo v poslopju v Ul. Filzi 23 800 tisoč lir, v UÌ. Monticello 4 pa sta si zagotovila pogodbo za tri leta po 400 tisoč lir letno. Stanovalci poslopja v Ul. Mauroner 9/11 so odbili ponudbo, ki bi jih stala po 600 tisoč lir letno. Treba je pomisliti, da druge tvrdke čistijo ogrevalne napra-
V ciklusu šestih predavanj o Umetnosti na Slovenskem, ki jih prireja Narodna in študijska knjižnica, je sinočnje predavanje z naslovom «Romanika na Slovenskem» privabilo veliko ljudi in že danes smo prepričani, da bo prihodnje predavanje, ki bo v sredo. 30. t.m. in na katerem bo dr. Emilijan Cevc govoril o «Gotiki na Slovenskem», privabilo še več občinstva, kajti snov, ki se na prvi pogled zdi morda suhoparna in hudo zahtevna, je v bistvu zelo privlačna, hkrati pa nam zelo nazorno prikaže tudi razna bogastva naše male slovenske zemlje, bogastva, ki jih bolj malo ali sploh ne poznamo.
Sinoči je skoraj polni mali dvorani Kulturnega doma predaval kustos na Zavodu za spomeniško varstvo dr. Marjan Zadnikar, ki je pozorno občinstvo popeljal po Sloveniji, in mu v besedi in sliki prikazal vse tiste v pretežni večini cerkvene objekte, ki jih pripisujejo v obdobje, ko so pri nas na Slovenskem nastajale zgradbe in umetnine «pod vplivom romanskih
O vsem tem so razpravljali na sestanku demokristjanskih krajevnih vodstev, ki je bil v torek v Nabrežini in ki se je ob prisotnosti pokrajinskega tajnika KD Rinaldi ja zavlekel pozno v noč. Končni sklep naj bi skratka bil, da se prično pogajanja od začetka in da se ponovno skuša ustvariti nov sporazum o levo sredinski upravi devinsko - nabrežinske občine. Na tej osnovi pa naj bi prišlo tudi do vabila ostalim partnerjem: Slovenski skupnosti, PSI in PSDI, da se na pokrajinski ravni razpravlja in da se ta pogajanja prično že danes.
S tem pa se ustvarja zelo čudno stanje, saj je za danes zvečer že napovedan v Nabrežini sestanek krajevnih predstavnikov Slovenske skupne liste, PSI in KPI, ki naj bi razpravljali o sestavi levega naprednejšega občinskega odbora.
ve za nekaj sto tisoč lir letno, torej je jasno, da gre za neupravičeno povišanje cene. Toliko bolj neupravičeno, ker sta zakonca Grieco postavila odjemalce ob steno: ali sprejmejo pogodbo, ali pa ostanejo brez goriva.
Pretor Bidoli je zaslišal več o-bremenilnih prič: odbornika Lonzar-ja, podprefekta Mellaro, hišna u-pravnika Paola Sbisaja in Sergia Bradaschio ki so potrdili izjave proti obtožencema. Kljub pričevanju tehničnega vodja podjetja in njegovega pomočnika in kljub zahtevam branilcev odv. Cavalierija in odv. Sbisàja, je pretor Bidoli v bistvu sprejel zahtevo javnega tožilca E. Terpina, ki je predlagal 40 milijonov lir globe za vsakega in 3 mesece zapora. Pretor je od te zahteve odbil samo 20 dni zapora, tako da se bosta zakonca Grieco zaradi nezakonitega višanja cene goriv znašla pred problemom, kako izplačati 80 milijonov lir. Branilca sta napovedala, da bosta zakonca vložila priziv.
Pretor ju je po obsodbi izpusti) na začasno svobodo v torek ju je namreč finančna straža aretirala in sta noč presedela v zaporu.
Podpolkovnik Michele Grieco je bil na pozorišču kronike že pred letom dni — točneje 8. februarja 1973. Tistega dne je v stanovanju takrat še kapetana Grieca v Ul. Rittmeyer 14 izbruhnil požar: vnelo se je nekaj plastičnih posod kero-zena in pri požaru sta se opekla dva mlada vojaka, ki sta morala majorju Griecu popravljati vodno napeljavo.
elementov». Predavatelj je najprej poudaril, kako je bila naša dežela vedno «na prepihu» in kako je u-pravna in druga razdrobljenost vplivala na to, da pri nas niso nastajali veliki in številni objekti. Kljub temu je v vsej Sloveniji okoli 200 objektov, ki spadajo v romaniko. Potem ko je obrazložil še tipološki princip kot osnovno merilo pri razlikovanju stilov, je popeljal občinstvo po vsej Sloveniji k raznim objektom, začenši s Stično na Dolenjskem, kjer je iz 1132. leta najpomembnejši spomenik tega sloga, gre za samostansko cerkev, ki je danes «baročno oblečena», katere tloris pa se dviga «na evropsko raven». Nato je prikazal posebnosti Žičke kartuzije pri Slovenskih Konjicah, ki je prav tako «ključni objekt v evropski kartuzijanski arhitekturi». Obiskali smo z njim še kartuzijo v Jurkloštru pri Celju, nato si ogledali celo vrsto manjših objektov istega sloga po vsej Sloveniji, na nekaterih kartah pa smo videli tudi številčnost objektov, njihovo
Ta sestanek ni bil odpovedan in so nam socialisti uradno sporočili, da se ga bodo udeležili v vsakem primeru in da bodo skušali po sestanku izdati skupno uradno sporočilo.
Zelo mnogo se tudi govori o raznih vprašanjih, ki naj bi bila na dnevnem redu pogajanj, ki se bodo — vedno po neuradnih vesteh — pričela za obnovitev levosredinske uprave devinsko - nabrežinske občine. Tu gre za znana vprašanja gradnje kolegija, gradnje športnega igrišča na otočku pred ezulskim naseljem v Sesljanu in izkoriščanja drugega otočka za zasebne interese, gre za vprašanje uprave turistične ustanove, za javna dela, gradbene načrte in za razna upravna vprašanja. Pri vsem tem pa ne gre toliko za programske obveznosti, saj so bile že v prvem sporazumu zadovoljive, kot za voljo, da se te obveze izpolnjujejo. Praksa dosedanjega delovanja levosredinske uprave je namreč dokazala, da je te volje malo, saj je demokristjanska skupina v devinsko - nabrežinskem občinskem svetu razbita do take mere, da je bila stranka prisiljena imenovati izrednega komisarja.
Daniš seja rajonske konzulte Rojan-Greta-Barkovlje
Nocoj ob 19.30 se bo na sedežu v Ul. S. Ermacora 3 sestala rajonska konzulta za Rojan - Greto -Barkovlje. Na dnevnem redu bo razprava o javnem shodu in o občinskem proračunu za leto 1974.
PATRONAT INAC
Obvestilo
za pridelovalce oljk
Patronat Kmečke zveze INAC obvešča pridelovalce oljk dolinske in miljske občine, ki niso še podpisali ustreznih formularjev o prijavi pridelka in prošenj za podporo, naj se čimprej zglasijo na njegovem uradu, najkasneje do 22. t.m. Pridelovalci morajo obvezno predložiti tudi potrdila o mletju oljk, nakar bo patronat posredoval pri ustreznih organih.
Za vse druge informacije je na razpolago urad patronata v Ul. Cicerone 8/b, telefon 62-785.
Članski sestanek Sindikata slovenske šole
Odbor Sindikata sklicuje za jutri, 18. t.m., ob 18. uri članski sestanek v Gregorčičevi dvorani v Ul. Ceppa. Na dnevnem redu bo razprava o dopolnilnem zakonu za slovenske šole s posebnim ozirom na pridobitve šolskega osebja.
razvrstitev v raznih delih Slovenije in tako prišli do nekaterih posebnosti našega ožjega področja in sicer posebnega tipa podeželske cerkve v Zanigradu in Topolovcu v Istri ter v nekaterih krajih gornjega Posočja. Končno smo se u-stavili v Hrastovljah, kjer ima cerkev edini romanski zvonik, ki se je ohranil. Nadalje smo si ogledali nekaj «rotund» in sicer v Selu v Prekmurju ter v Zgornji Muti pri Dravogradu in končno še «camer» v Libeličah pri Dravogradu. Pregled cerkva in svetišč v tem stilu je dr. Zadnikar zaključil z grajsko kapelo na kamniškem Malem gradu ter s kapelo na gradu pri Slovenjem Gradcu. Predavanje se je končalo s prikazom Škofje Loke oziroma o-snov prvega loškega gradu, na kraju, ki mu Škofjeločani pravijo «Krancel».
Kot smo že rekli, je bilo predavanje izredno zanimivo, tako da je bilo občinstvo z večerom nadvse zadovoljno.
Na rimskem sedežu «Finmare», ki združuje vse pomorske družbe pretežno državne koristi (PIN)», so se sinoči sestali predstavniki u-pravnega sveta podjetja in sindikalisti CGIL, CISL in UIL. Razpravljali so o vprašanju energetske krize in posledicah, ki jih le-ta ima na pomorsko gospodarstvo. Kot je znano, vpliva podražitev cene goriva na vse mornariško gospodarstvo in v prvi vrsti na državne družbe (med temi je Tržaški Lloyd). Uprava «Finmare» je že pred časom u-vedla neke vrste «varčevanja», ki objektivno pomeni skrčenje pomorskega prometa. Spričo dejstva, da so se državne subvencije tem družbam zadnje leto občutno skrčile, se zaradi šestkrat večje cene ladijskega goriva deficit državnega ladjevja naglo veča. Večje skrčenje dejavnosti državnega ladjevja bi občutno prizadelo morda še največ prav tržaško mesto s širšim deželnim zaledjem.
Prav zato je deželna uprava Furlanije - Julijske krajine pozvala vlado, naj upošteva pomen pomorskega gospodarstva in ga ustrezno reorganizira, a ne omejuje. Včerajšnji sestanek bi bil moral biti odločilnega pomena, dejansko pa je na tem srečanju prišlo do nepričakovanega razpleta.
Upravnik družbe «Finmare», inž. Crociani je namreč sporočil sindi-kalistom, da mora na postavljena vprašanja odgovoriti vlada. «Finmare» je vlado opozorila, da bo prisiljena ustaviti celotno državno ladjevje začenši s prvim februarjem, če ne bodo zvišali državnih dotacij skladno s podražitvijo režijskih stroškov.
Sindikalistom je upravnik «Finmare» predlagal reorganizacijo državnega ladjevja, ki je v nasprotju z zakonom, ki ga ravnokar odobrava senat. Zato so sindikalisti ta predlog zavrnili in dodali, da si pridržujejo pravico stopiti v boj z vsemi sredstvi, da preprečijo vsak poskus odpuščanja delovne sile.
Besedo ima torej vlada. Na to se očitno pripravljajo tudi sindikalisti, ki bodo vso zadevo predali vsedržavnemu vodstvu sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL na današnjem sestanku, ki je bil sklican po razgovoru s predstavniki «Finmare».
V okviru srečanj za rešitev nekaterih Lloydovih ladij («Michelangelo», «Victoria» in «Esperia») so sindikalisti orisali svoje zahteve
Razstave
V	fojerju balkona Kulturnega doma
je na ogled občinstvu slikovna razstava o enoletaetfl^'dèlu Tržaškega partizanskega zbora.
V	občinski umetnostni galeriji na Trgu Unità bodo nocoj ob 17. uri odprli osebno razstavo del slikarke Eve Rònay. Razstava bo odprta do vključno 25. januarja. Umik: ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure: ob praznikih od 10. do 13. ure.
V	umetnostni galeriji «Tribbio»
(Trst — Stari trg 6) bodo v soboto. 19. t.m., ob 17.30 odprli razstavo del tržaškega kiparja Tristana Albertija. Umetnik je doslej sodeloval na več kot sto razstavah v Italiji in v tujini in prejel številne nagrade. Njegova dela krasijo javne stavbe in cerkve v raznih krajih sveta.
Razna obvestila
Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora obvešča pevce in instrumentalni ansambel, da bo redna vaja jutri ob 20.30 v Bazovskem domu.
IZLET V ZAGREB
Potovalni urad «AURORA»
priredi v nedeljo, 3. februarja 1974 avtobusni izlet v Zagreb na zaključno prireditev evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju na ledu.
Cena na osebo je 10.000 lir, v kar je ystetà vožnja, kosilo in najboljša vstopnica za športno palačo.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «Aurora», Ul. Cicerone 4, telefon 29243.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NASIVK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 796-301
Viale XX Settembre št. 16/111
			
			
			
			
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriiki dolar	660—
Funt iterling	1:413.—
Švicarski frank	195.—
Francoski frank	128.—
Nemika marka	230,80
Avstrijski iiling	31,50
Dinar: dabali	39,50
drobni	39,50
MENJALNICA
rse/i tujih valut
tudi predsedniku tržaške pokrajine dr. Zanettiju. Obljubil je, da bo tudi on posegel pri vladi, ki naj upošteva vlogo tržaškega gospodarstva v sklopu vsedržavne mornariške dejavnosti.
• V prostorih Krožka za politične in družbene študije «Che Guevara» (Trst, Ul. Madonnina 19) bo deželni tajnik CGIL Arturo Calabria govoril jutri ob 20. uri o temi: «Trst in posebne posledice sedanje krize». Sledila bo razprava.
PD SLOVENEC - KREKOV DOM IZ BORŠTA
priredita kulturno prireditev za
praznik sv. Antona
danes, 17. januarja 1974 ob 20. uri
ponovitev
dne 20. januarja 1974, ob 17. uri v dvorani šolskih sester.
Odbor
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
GOSTOVANJE
SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA
Witold Gombrowicz
IVONA, PRINCESA BURGUNDIJE
komedija
Prevod:	Igor	Lampret
Dramaturg	predst.:	Igor	Lampret
Scena:	Meta Hočevarjeva
Kostumi:	Melita	Vovkova
Anja Dolenčeva Režija:	DUŠAN JOVANOVIČ
Asistent režije: Robin C. Jackson Jutri, 18.	t.	m„	ob	16. uri
ABONMA RED G in H in ob 20. uri
ABONMA RED A — premierski
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
Ljudski oder
JAKA ŠTOKA
MUTASTI MUZIKANT in
NE KLIČI VRAGA
(enodejanki)
Scena:	VLADIMIR RIJAVEC
Kostumi:	MARUA VIDAU
Glasba:	"URBAN	KODER
Besedilo pesmi:	ERVIN FRITZ
Korepetitor:	IGNACIJ OTA
i fležija:	ADRIJANij	RUSTJA
Jutri, 18. t.m., ob 20. uri v prosvetni dvorani «Igo Gruden» v Nabrežini.
V soboto, 19. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Sv. Križu.
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v škednju
vabi k predvajanju filma
CVETJE V JESENI
ki bo jutri, 18. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih
Prosimo za točnost!
Ob devetdesetletnici
SILVESTRA GODINA
priredi društvo njegovo
SLIKARSKO RAZSTAVO
Razstava bo odprta v soboto, 19. t.m., ob 18. uri. Rojake vabimo k odprtju in ogledu razstave, ki bo odprta še ves naslednji teden.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 17. januarja ANTON
Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.49 — Dolžina dneva 9.08 — Luna vzide ob 2.44 in zatone ob 11.59.
Jutri, PETEK, 18. januarja VERA
Vreme včeraj: naj višja tempeartura
8.7	stopinje, najnižja 5,3, ob 19. uri
7.7	stopinje, zračni pritisk 1024,2 mb stanoviten, brezvetrje, vlaga 83-odstot-na, nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 9,7 stopinje.
Dne 16. januarja 1974 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 20 oseb.
UMRLI SO: 70-letna Amalia Lapanja por. Pegan, 78-letni Antonio Tomažič, 69-letni Carlo Debetto, 80-letni Eligio Linassi, 78-letna Rosa Maria Staberei vd. Apollonio, 60-letna Giuseppina lurisevic vd. Lesiak, 40-letni Giorgio Baldassi, 64-letna Angelica Beltramini vd. Addario, 75-letna Anna Zlatich por. Bozich, 87-letna Giovanna Tonkovic por. Sblattero, 68-letna Sava Sancovich por. Braico-vich, 60-)etna Natalia Palos vd. Bro-ih, 77-letna Francesca Petelin vd. Faidiga, 66-letni Antonio Žumer, 80-letna Eleonora Marchio por. Demarchi, 63-letna Emilia Perco por. Calli-garis, 60-letni Valerio Cervini, 77-let-na Carpiela Faimann, 92-letni Rodolfo Tìban in 60-letni Ermenegildo Tam-burlini.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
All'Angelo d'oro — Goldonijev trg 8; Cipolla — Ul. Belpoggio 4; Ai Due Lucci — Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Gmeiner — Ui. Giulia 14: Manzoni
—	Trg Sennino 4; INAM — Al Cedro
—	Oberdankov trg 2,	l
Gledališča
KULTURNI DOM
Jutri, 18. t.m., ob 16. uri za a-bonma red G in H in ob 20. uri za abonma red A — premierski gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s predstavo W. Gombrowicza «I-vona, princesa Burgundije».
Ponovitve: v soboto, 19. t.m., ob 20. uri (abonma red B — prva sobota po premieri); v nedeljo, 20. t.m., ob 16. uri (abonma red C — prva nedelja po premieri in red F — okoliški); v ponedeljek. 21.	t.m., ob
20. uri (abonma red I): v torek, 22. t.m., ob 16. uri (abonma red J); v sredo, 23. t.m., ob 16. uri (abonma red K) in ob 20. uri (abonma red D — mladinski v sredo in red E — mladinski v četrtek).
OBČINSKO GLEDALIŠČE «G. VERDI»
Operna sezona 1973-74 Danes, ob 20. uri premiera opere Rimski-Korsakova «Zlati petelin». Dirigent Oskar Danon. Novost za Trst.
Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni (tel. 31948).
Koncerti
Pianistka Angelini v CCA
V okviru koncertnega cikla «Italijanski glasbeni petki», ki ga prireja Vsedržavna blagajna za pomoč glasbenikom v sodelovanju z vsedržavnim sindikatom glasbenikov in Krožka za kulturno in umetnost, bo jutri, 18. t.m., ob 20.30 v veliki dvorani CCA v Ul. S. Carlo 2 nastopila rimska pianistka Gabriella Galli Angelini. Poleg dveh Scar-lattijevih sonat, Beethovnove «Aurore» in dveh Lisztovih skladb bo izvajala dela italijanskih sodobnih avtorjev Allegre, Capuisa in Tržačana Renata Ruggiera.
Pianistka Angelini poučuje klavir na turinskem konservatoriju «Verdi». Nastopala je že v raznih evropskih državah, v Mali Aziji, Severni Afriki in v ZDA.
Prosveta
SPD «TABOR», Opčine, sporoča, da se bodo začele zopet — po kratki prekinitvi zaradi mraza — redne vaje baletnega tečaja jutri, 18. t.m., ob 18. uri.
Prosvetno društvo «Primorec» obvešča, da bodo redne pevske vaje danes, 17. t.m., ob 21. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Bodite točni.
Pevski zbor «Vasilij Mirk» s Prose-ka-Kontovela obvešča pevce, da bo jutri, 18. t.m.. ob 21. uri v društvenih prostorih redni občni zbor. Priporočamo polnoštevilno udeležbo.
Prispevki
V	počastitev spomina Marice Tončič darujeta Hana in Erno Hočevar 10.000 lir za sklad Sergija Tončiča.
V	počastitev spomina Marice Tončič daruje - Vojko Ferluga 5.000 lir za sklad Sergija Tončiča.
V	počastitev spomina Marice Tončič daruje Ž. Simonič 5.000 lir za skiad Sergija Tončiča.
V	počastitev spomina inž. Stanka Grgiča darujeta Zora in Stojan Presi
10.000	lir za kip Primoža Trubarja v Bazovici.
V	počastitev spomina inž. Stanka Grgiča daruje Ž. Simonič 5.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici.
V	počastitev spomina inž. Stanka Grgiča daruje Antonija Simonič 2.000 lir za PD Tabor.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Sosiča daruje družina Ostrouška 5.000 lir za cerkveni pevski zbor in 5.000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Franca Bercela daruje družina Žerjal (Boršt št. 55) 3.000 lir za PD Slovenec.
Radijski oder daruje v spomin pok. Viktorja Misleja 30.000 lir v dobrodelne namene.
Šolske vesti
Združenje staršev osnovne šole K.D. Kajuh v Gropadi - Padričah vabi vse. ki jih zanimajo vprašanja razvoja o-troka" na predavanje dr. D. Sedmaka. «Otrok, njegovi šolski in življenjski problemi in uspehi». Predavanje bo danes, 17. t.m., ob 19.45 v prostorih gropajsko-padriške osnovne šole. ^
Kino
La Cappella Underground 19.0O---2100 «Sbarco alla Baia dei porci» od Manuela Herrera (GIRON, Cuba 1973) Fidel Castro, Rafael Pino. Nazionale 16.00—22.00 «I tre della o-perazione Drago». Barvni fJo1-Igra Bruce Lee. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 15.00 «Amarcord». Barvni film Federica Fellinija in Tonina Guerre. Igrajo Giustina Maggio. Armando Brancia in nešteto drugih. Grattacielo 15.30—22.10 «Sesso matto». Giancarlo Giannini in Laura Anto-nelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 15.00-22.00 «La grande abbuffata». Barvni film. Igrata U. To-gnazzi in M. Mastroianni.
Eden 15.30-21.30 «Papillon». V glavnih vlogah igrata Steve McQueen in Dustin Hoffman. Barvni film. Ritz 15.00—22.10 «Zanna bianca». Barv-ni film posnet po romanu Jacka Londona. V glavni vlogi igrajo Franco Nero. Virna Lisi, Fernando Rcy* Carole Andre itd.
Aurora 15.30 Walt Disneyev film «Fantasia».
Capilol 16.30 «Paolo il caldo». Giancarlo Giannini. Barvni film. Pr*’ povedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Da qui all'eternità»-Igra Buri Lancaster. Cmobeli film-impero 14.30—17.40-20.50 «Ludwig». Romy Schneider. Helmut Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.30—22.00 «Da Sca-ramauche or se vuoi la soluzione». Barvni film. Bacer Devi, Sto C°r' done. Prepovedano mladini pod 1°-letom.
Moderno 16.00 «L'ultima chance». Barvni film, igrata U. Andress, F. Testi. Prepovedano mladini pod Izletom.
Vittorio Venelo 15.00 «La polizia incrimina. la legge assolve». V glavni vlogi igra Franco Nero. Barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «Bastardi si nasce, carogne si diventa». Igrajo Peter Funk. John Miller in Maria Kenia. Barvni western.
Abbazia 16.00 «L'oro dei Braivados». Igrata George Ardisson in Linda Ve-ras. Western v barvah.
Astra 20.30 Cinefonim Triestino: «Marzo 1943 — luglio 1948» od Ferrara in Ojetti.
Radio 16.00-22.00 «Un’anguilla da 300 milioni». Igrajo:	Ottavia Piccolo.
Lino Toffolo in Senta Berger. Barvni film. Prepovedano mladini pod J4,: -letom.
Ariston 16.00—21.30 «Addio fratello crudele. Režiser L. Patroni Griffi-
Mali oglasi
128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA: 12* 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spyder 69; 124 coupé 68, 69; 124 67, 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugib 20 avtomobilov vseh vrst na ogled » Ul. Giulia 10 in Ul. Cotogna 7 — AUTOSALONE TRIESTE.
SOŽALJA
Radijski oder izreka svoji čBanici gospodični Mariji Mislej ob izgubi o-četa iskreno sožalje.
Nogometna sekcija Gaje izreka gl®-boko sožalje bivšemu trenerju Ful' viju Fajdigi ob izgubi drage mam« Frančiške.
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama in nona
ZORA FRANČEŠKIN roj. GRUDEN
Pogreb drage pokojnice bo danes, 17. januarja, ob 15. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Žalujoči:	otroci Mirko. Danilo in
Stelia z družinami, svakinja Štefanija ter drugo sorodstvo
Nabrežina, Sydney, Salez. 17. 1. 1974
ZAHVALA
Globoko ganjen spričo množičnih izrazov sožalja in solidarnosti v zame tako težkih dneh, se iz srca zahvaljujem vsem, ki so spremljali na zadnji poti mojo drago ženo
MARICO TONČIČ roj. METLIK0VIČ
in s cvetlicami polnili njeno zadnje bivališče ter s prispevki ali drugače počastili njen spomin.
Moja topla zahvala prijatelju prečastitemu Dušanu Jakominu, ki jo je pospremil na kraj večnega počitka, msgr. Luigiju Carri, ki se je, spominjajoč se minulih trpkih časov, ki jih je preživela, želel osebno od nje posloviti, sodnikom, predstavnikom Odvetniške zbornice ter vsem kolegom in prijateljem, ki so mi bili ob strani v moji žalosti.
Iskrena hvala družinskemu zdravniku dr. Angelu Feriju, ki ji je z njemu lastno vestnostjo in toploto do zadnjega skušal lajšati trpljenje, primariju prof. dr. Fulviu Cameriniju in dr. E-gidiju Petzu ter osebju kardiološkega oddelka tukajšnje bolnice za ves trud in prizadevanje, da bi moji nepozabni pokojnici rešili življenje.
dr. Frane Tončič
Trst, 17. januarja 1974
ZGLEDNA RAZSODBA NA PRETURI
Za lastnika «Carbocoke» 80 milijonov lir globe
Z zvijačo sta dvigala ceno kerozena
									
Uspelo predavanje o romaniki
Občinstvo med sinočnjim predavanjem v Kulturnem domu. Levo zgoraj predavatelj dr. M. Zadnikar
8 PREDSINOČNJE seje v dolini
Dolinski občinski svet izrazil
solidarnost z beneškimi Slovenci tekmovanja v umetnostnem drsanju
GORIŠKI DNEVNIK
TURISTIČNA DELEGACIJA IZ ZAGREBA
Vabilo na ogled svetovnega
Sprejet sklep o ustanovitvi Medobčinskega zdravstvenega konzorcija
s.mo že poročali, se je dolin--T? ot)cinski svet sestal predvčerajš-Prvi redni seji v letošnjem st] Polee obravnavanja številnih l. fP0''. *n oredlogov občinskega od-a’ le svet s protestno resolu-ciin ■ nezaslišano diskrimina-j v škodo slovenske narodnost-ž„ s*uPnosti v Beneški Sloveniji, pan je najprej prebral protest-, “Javo prosvetnih društev, kul-m organizacij in združenja iz-jencev iz Beneške Slovenije, s
nnvta°- so. seznsnili javnost s pre-»r, e^J° šolskega nadzorništva iz Bost,103’ b* v pošolskem pouku «T. ,usno poučevali slovenščino na lini t,n ?rt^u *n '*'eru v Terski donai’ uì- temu. da je šolski patrn-n™ .0 ,cine Brdo sklenil, da uvede bral ? ovenščine. Nato je župan pre-obrin i ■ dališo resolucijo, s katero nrnt; * ■ s',et ogorčeno protestira ka , ,J Prepovedi ter poziva stran-uVneSa loka, naj storijo vse
^stnenskunnna|Čit0 Sl°rnslte nar,od'
lini riu-upnostl v videmski pokra-i',;.Ubcinski svet je po krajši raz-^ resolucijo soglasno sprejel.
ril zadedcu seje je župan odgovo-svatn 1razna vprašanja nekaterih ca vrf-lcev- ^a pripombo svetoval-ve a,JJuna	Slede pomanjklji-
vtobusne povezave Ricmanj in
.....
f? STARI TRADICIJI
Loga z mestom, je župan poudaril, da zadeva ta pereči problem vse vasi občine in da so z njim tudi seznanili deželnega odbornika za promet Cociannija. a ni bilo doslej še nobenega odgovora. Med drugim je župan na vprašanja svetovalca Gerlija (KD) seznanil prisotne s stanjem energetske krize v dolinski občini. Dejal je, da občina ni občutila posebnih težav zaradi pomanjkanja goriva in da se je zato tudi šolski pouk lahko redno odvijal. Težave so na šolah občutili samo en dan za nekaj ur, a so jih takoj premostili.
Občinski svet je nato obravnaval vrsto sklepov občinskega odbora, ki zadevajo razne podpore, prispevke in nabave. Na šolskem področju ie občina sklenila nakupiti vse potrebno za kuhinjo in refekcijo na šoli s celodnevnim poukom v Ricmanjih ter učbenike za dijake nižje srednje šole. Obenem je sklenila dodeliti prispevek za zimovanje ubož-nejših dijakov nižje srednje šole «S. Gregorčič» v Dolini.
Med javnimi deli naj omenimo ureditev turistične ceste z Jezera do državne ceste št. 14. Izdelava načrta in izvršitev del sta v pristojnosti pokrajinske uprave, stroške pa bo v višini 20 odstotkov kri-
iiiimniiiiiiiniiiiiiiiiiuuiiiiiiniuiiiilllliliimiiHMiiiliilliiilliliiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiii
Dra? J6 znano, je danes v Borštu tw lk- Praznujemo god farnega Drih=”a sv' Antona. Že mnogo let ostari3 na *a dnn v Boršt poleg knv t ?.ostov tudi veliko godovni-Drmi0, ov in godovnic Tončk. Kot ie n T6?3’6*0 starejši ljudje, so gost-Mh kd3Ì prišli v vas že v jutra-si. Urah. Najprej so se udeležili ^ovesne sv. maše, si ogledali stoj-klo» m P°tern krenili v gostilno, nf .so.,slr okrepčali z dobro hra-DonnM z ^fr*00 domačo kapljico. V Popoldanskih urah so obiskali osmi-n ’ j?jer ?° točili in še točijo prist-a domača vina. Da bi bil ta dan še Ì ®yecan so se zvečer udeležili reHn- jUrne Drireditve, ki so io pridan' domači Prosvetarji. Tudi dan-se praznuje god sv. Antona P'bližno na enak način, le, 9a Tonč-°v m Tončk je vedno manj. tudi danes, predvsem v ponol-anskih urah, pričakujmo v Bor-ju mnogo gostov. Poleg dveh go-llln je odprta tudi osmica.
Zvečer ob 20. uri pa bo v dvora-i dolskih sester kulturna priredi-av' ki jo prirejata PD Slovenec in [“ladina Krekovega doma. NastopT a° domači pevski zbor, ki bo i_z-J^ial kratek koncert. Tudi naša Pedina je ostala zvesta tradiciji, /Pr ie posebno zadovoljivo, saj je Pedina naša bodočnost. Uprizorila ?° tri šaljive igre: Mutasti muzi-ant, prj gospodu in v domačem ,arečju «Nej gori». Zadnjo iero bo-spremliala pesem in glasba, ki ■ ’ '	-	........ da-
sta
aa[P bo prikazala življenje asnii moderni dobi.
,. Prireditev bomo ponovili v nede-‘lo dne 20. t. m. ob 17. uri. uPamo, da bo naše požrtvoval-? delo poplačano z velikim obi-kom naših vaščanov, Brežanov in PB’ateliev iz naše bližnje in dalj-nls okolice.
P. E. P. S.
la dolinska občina. Obenem bo občina v lastni režiji poskrbela za vzdrževanje in popravilo nekaterih občinskih vaških poti in trgov, v prvi vrsti pa za ureditev cestne kanalizacije. Izdatek za izvedbo teh del presega 6 milijonov lir. Za u-resničitev raznih drugih javnih del po vaseh občine pa se bo občina poslužila sredstev iz sklada za Trst.
Poleg tega bo občina v kratkem nabavila še en tovornjak za odvažanje smeti, da bi s tem okrepila smetarsko službo, ter poskrbela gorivo za prevozna sredstva raznih občinskih služb.
Na kultumo-prosvetnem področju je občinski odbor sklenil prispevati za razna društva in godbe na pihala, ki delujejo v občini. Prispevke v znesku 100 tisoč lir je dodelil prosvetnim društvom iz Doline, Boljunca, Boršta, Ricmanj, od Domja in iz Mačkolj, godbama na pihala iz Doline in Ricmanj ter podružnici Glasbene matice v občini.
Ostali sklepi občinskega odbora zadevajo razne podpore nekaterim revnim in onemoglim občanom, povišanje odškodnin uslužbencem ter imenovanje novih uslužbencev. Občinski svet je vse sklepe odobril.
V naslednji točki dnevnega reda je občinski svet na predlog odbora razpravljal o pravilniku in tarifah za uporabo občinske telovadnice. V prvih točkah pravilnika je namreč zapisano, da je poglavitni namen občinske telovadnice širiti ljudski, diletantski in agonistični šport in rekreativne dejavnosti, da bo pa občinski odbor dovolil rabo telovadnice tudi za postranske športne dejavnosti, kot so športni sestanki, tehnični tečaji, konference športnega značaja in mladinski sestanki ter za kulturne prireditve, razne umetniške -redstave, razstave in druge dejavnosti. Pravilnik in tarifni pravilnik, ki je med drugim sestavljen tako, da zlasti favorizira predvsem domača športna društva, sta bila, kljub nekaterim pripombam, soglasno sprejeta.
Na koncu je občinski svet razpravljal še o sklepu za ustanovitev medobčinskega zdravstvenega konzorcija v tržaški pokrajini, kot ga predvideva deželni zakon št. 58. Ob obrazložitvi sklepa je župan Lo-vriha predložil tudi posebno resolucijo, v kateri občinski svet zahteva, da se pri deželnem svetu pospeši spremeifiba* omenjenega zakona z namenom, da bi konzorcij lahko sklenil z bolnišnicami, ki so danes avtonomne, i ustanove podjetniškega značaja, pogodbo in tako potrdil svojo pravo vlogo s sodelovanjem in demokratičnim nadzorstvom občanov. Sklep za ustanovitev konzorcija so svetovalci soglasno sprejeli, v zvezi z resolucijo pa so se demokrščanski svetovalci ter socialdemokrat vzdržali glasovanja.
iimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiitiiiiiiiitimiiKiMiiiiiiHii
TUDI LETOS NA POBUDO AIESEC IZ TRSTA IN ZMISP IZ LJUBLJANE
DANES V BORŠTU PRAZNIK SV. ANTONA
Altura m družabnost • Vabljeni zlasti Tončki in Tončke
se je peljal v avtu peugeot s švicarsko evidenčno tablico. Avto je bil zapisan na ime samega Milanija in že zaradi tega so ga financarji ustavili, saj gre za nezakonit uvoz vozila. V avtu pa so našli večjo vsoto tuje valute (predvsem zapadnonemških mark in bolgarskih levov) za skupno vrednost 40 milijonov lir pa še 25 milijonov lir v bankovcih po 100 tisoč lir.
Namestnik državnega pravdnika dr. Tavella je takoj podpisal za oba zaporni nalog zaradi tihotapstva valute. Po vrsti zasliševanj, ki so se zavlekla pozno v neč, ju je izpustil na začasno svobodo, denar pa je seveda zaple-il. Ni znano, katerih prekrškov ju dr. Tavella dolži. Preiskava, ki jo vodi polk. La Medica od tržaškega oddelka finančne straže, je pod strogo preiskovalno tajnostjo. Kaže vsekakor, da gre za široko razpredeno tihotapsko de'avnost, kateri so preiskovalci sledili že dalj časa. Znatne vsote denarja se tihotapijo zlasti v Švico, da bi na tak način špekulirali ob spremembah deviznega tečaja.
R Ob priliki premiere opere «Zlati Petelin» je predsednik deželnega od-.,0ra Comelli sprejel glasbenika Gian arla Memttija in mu podelil zlato Dominsko kolajno s posvetilom. Spre-Jemu sta prisostvovala tudi deželni gornik za kulturo Dal Mas in tr-Zas*!> župan Spaccir.i.
Spremembe glede žganja prošenj za podpore kmetovalcem
, Deželni odbor je na predlog od-°t’nika za kmetijstvo Tripanija o-®bril zakonski osnutek, ki določa ^daljšanje rokov za vlaganje pro-,enj za prispevke kmetovalcem in hietijskim podjetnikom. Ukrep Ptedvideva ureditev poklicnega se-harna vseh podjetnikov na kmetij-7eht področju pri vseh štirih trgo-tiskih zbornicah dežele Furlanije-.taijske krajine. Obenem določa, ,.a bo deželno odbomištvo za kme-'istvo dodelilo prispevke tistim ^letovalcem, ki bodo vložili proš-Je v roku dveh mesecev od prve-Pa sestanka posebnih pokrajinskih -/'[Tisij, ki so določene za sestavo Poklicnih seznamov.
Nogometaš Milani na začasni svobodi
eraj so izpustili na začasno svo-. - znanega italijanskega nogometa-Aurelia Milanija — igral je v
Wio
l
astini, ko se je povrnila iz druge
Trii
Prvo ligo, v Fiorentini, Interju in Pii državni reprezentanci — ki so ga v»!3'* v torek zaradi tihotapstva j, llle- Na svobodo so izpustili tudi ^.«“slovanskega državljana Luko Ce-• ìr ki. ..so ga istega dne aretirali rnilijoni vtihotapljenih lir.
Ui^Pij® Pa so finančni stražniki 1 na avtocesti pri Moščenicah, ko
Izdelati okvirni načrt za seminar o sodelovanju dežel Alpe-Adria
Seminar je namenjen tujim študentom, ki bodo na praksi v Sloveniji in v severovzhodni Italiji
Tudi lei-os bodo študenti gospodarske fakultete tržaške univerze, ki so včlanjeni v mednarodnem združenju AISEC (Association International des Etudiants des Sciences Economiques et Commerciales) priredili v sodelovanju z ljubljansko organizacijo ZMISP (Združenja za mednarodno izmenjavo študentskih praks) osemdnevni mednarodni seminar, na katerem bodo seznanili študente iz tujine, ki bodo poleti na praksi v Sloveniji in v severovzhodni Italiji, o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo Slovenije in Furlanije -Julijske krajine.
Letošnji seminar je po obliki in vsebini precej podoben lanskemu. Značilnost tega srečanja je, da gre pravzaprav za «potujoči seminar»; tuji študenti torej lahko tudi sami preverijo, kakšno je stanje gospodarskega razvoja v obeh deželah.
Seminar se bo pričel v nedeljo, 21. julija v Ljubljani. Na ta dan pa bo na sporedu le otvoritvena slovesnost. V ponedeljek, 22. julija bosta na sporedu dve predavanji: dopoldne o «Položaju Jugoslavije v svetu», popoldne pa o «Sodelovanju med deželami Alpe - Adria». V večernih urah si bodo udeleženci o-gledali predstavo v gledališču na prostem v Križankah.
Torkov program je zelo obsežen. Zjutraj bo na sporedu predavanje o samoupravljanju in ogled republiškega elektronskega centra, popoldne pa ogled narodne galerije, moderne galerije in ljubljanskega gradu. V sredo si bodo udeleženci seminarja ogledali Ljubljansko banko, na sporedu je tudi predavanje o tujih investicijah v Jugoslaviji, po 'kosilu pa bodo na vrsti športna srečanja v nogometu, košarki in odbojki. Zvečer se bodo udeleženci seminarja preselili v Trst.
Četrtkov dopoldan bo namenjen predavanjem o gospodarskem stanju v naši deželi in o sodelovanju Trsta s Slovenijo. Popoldne bo ogled tovarne Stock, zvečer pa bodo seminaristi prisostvovali predstavi «Luči in zvoki» v miramarskem parku.
V petek dopoldne bo na tržaški univerzi razprava o vprašanjih, ki se tičejo študentovskega gibanja in univerze nasploh, popoldne pa bo-
do udeleženci seminarja obiskali pristanišče z vlačilcem, ki ga bo dala na razpolago pristaniška u-stanova.
S tem se bo uradni del seminarja praktično zaključil. V soboto se bodo udeleženci seminarja ponovno vrnili v Slovenijo. Ogledali si bodo Soško dolino in prenočili na Vršiču, v nedeljo pa bodo nadaljevali pot ! na Bled in v Ljubljano, kjer se bo j seminar tudi uradno zaključil.
Tekmovanje bo od 29. januarja do 3. februarja - Nad 300 udeležencev is 19 držav in okrog 150 novinarjev iz 16 držav - Prenos po televiziji
Včeraj dopoldne je bila na sedežu pokrajinske turistične ustanove EPT v Gorici delegacija turističnih predstavnikov iz Zagreba, ki je v teh dneh obiskala tudi Trst, Videm in Pordenon v okviru priprav na svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju na ledu, ki ga priredijo športne organizacije v Zagrebu od 29. januarja do 3. februarja t.l. Delegacijo so sestavljali tajnik organizacijskega odbora Tomislav Ban-dula, zastopnik «Generalturista» Moslovar in zastopnik Zagrebške turistične ustanove Batič; v svoj-stvu tolmača je sodelovala g. Nada.
Predsednik goriške EPT Mario Del Ben je izrekel gostom dobrodošlico ter zagotovil, da je EPT vedno na razpolago za sodelovanje pri razvoju turizma in da že nekaj let vzdržuje prijateljske stike z Zagrebom. želel je obilo uspeha pri organizaciji svetovnega prvenstva v drsanju in priporočil prisotnim zastopnikom krajevnega tiska, naj dajo dogodku primeren poudarek.
Predstavnik iz Zagreba Bandula se je zahvalil za dosedanjo pomoč Gorice in predstavnikom tiska za podporo lani ob priliki priprave na mednarodno folklorno manifestacijo v Zagrebu. Gostje iz Zagreba so še povedali, da so priprave za drsalno revijo v glavnem že zaključene. Za to priliko so dogradili nov moderen drsalni stadion, ki je pokrit, ima najmodernejše naprave in vse pritikline ter okrog 6000 sedežev. Že lani pa so dogradili športno palačo v neposredni bližini mestnega centra, kjer so tudi igrišča za košarko in druge športne igre, telovadnica, itd.
Za svetovno drsalno prvenstvo, ki ga prirejajo ob 100-letnici prvega drsališča v Zagrebu, so se prijavili drsalci in spremljevalci iz 19 držav, po številu okrog 300, in 150 časopisnih in televizijskih novinarjev iz 16 držav, ki bodo imeli na razpolago vse moderne pripomočke za hitro in točno informiranje svojih čitateljev. Tudi za prenočišče in prehrano bo poskrbljeno tako, da bodo zadostili vsem okusom in potrebam ter po zmernih cenah, tako v hotelih prve kot nižjih kategorij.
Vsega bo na sporedu 20 ur drsanja. Tekmovalci in tekmovalke bodo nastopili vsak dan dopoldne in popoldne z začetkom v torek 29. t. m. ob 8. uri. Zaključna prireditev z nastopom najboljših drsalcev bo
v nedeljo 3. februarja z začetkom i jejo možnost okrepitve naprav,
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE
SI.OVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA
Witold Gombrowicz
IVONA, PRINCESA BURGUNDIJE
komedija
Prevod :	Igor	Lampret
Dramaturg predst.: Igor Lampret Scena:	Meta Hočevarjeva
Kostumi:	Melita	Vovkova
Anja Dolenčeva Režija:	DUŠAN JOVANOVIČ
Asistent režije: Robin C. Jackson Danes. 17. t.m., ob 20. uri v gledališču «G. Verdi» v GOPICI ABONMA RED A (mesto, okoliški in mladinski)
Avtobus za okoliški abonma: Vrh odhod ob 19. uri — gostilna Devetak - Grilj; Poljane ob 19.05 — gostilna Peric; Doberdob ob 19.10 — izpred občine; Jamlje ob 19.20 — gostilna Pahor; Dol ob 19.30 — Boneti, Palkišče — gostilna Peric; Rupa - Peč ob 19.45.
ob 15. uri. Tekmovanje bo prenašala tudi televizija.
Vstopnice predprodaja agencija «Generalturist» v Zagrebu, Bogovi, čeva ulica 7 in v svojih podružnicah; cene so zmerne ter gredo od 3 do 20 ND ob delavnikih in od 20 do 80 ND za zaključno nedeljsko revijo. Predstavniki iz Zagreba so priporočali, naj se takoj prijavi, kdor se namerava udeležiti te svetovne manifestacije v Zagrebu, dokler je še kaj prostora na razpolago. Zaključili so z željo: «Na svidenje v Zagrebu.»
I. M.
Obljube za mednarodni železniški promet
Minister za promet Preti, ki je imel v zadnjih mesecih z goriškim županom De Simonejem več osebnih stikov in dopisovanj v zvezi z odprtimi goriškimi problemi, mu je te dni poslal ponoven dopis z zagotovilom. da pristojni organi železniške uprave pospešeno preuču-
so potrebne za učinkovito obmejno službo na železnici v Gorici. V tem okviru so v stikih z jugoslovansko železniško upravo, da bi se sporazumeli o postopni izvedbi u-krepov za okrepitev železniškega tranzitnega prometa.
Jutri občni zbor p. d. «0. Župančič»
Prosvetno društvo «Oton Župančič» iz Štandreža bo jutri zvečer imelo ob 20.30 na društvenem sedežu 14. redni občni zbor. Na dnevnem redu bodo naslednje točke: o-tvoritev zbora, glasovanje o dnevnem redu. predsedniško poročilo, ostala poročila, izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije, razprava o poročilih in glasovanje o sklepih, razrešnica dosedanjemu odboru, volitve in razno.
Zaradi važnosti občnega zbora, na katerem se bodo določile smernice za nadaljnje delovanje, so nanj vabljeni vsi člani in prijatelji društva.
DREVI V GORICI
Nastop celjskega gledališča z Gombroiviczevo komedijo
Dopoldne nastop Tržačanov s pravljico «Pepelka»
V tretji letošnji abonmajski predstavi bo danes zvečer v Verdijevem gledališču gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s komedijo Witolda Gombrowicza «Ivo-na, princesa Burgundije». Nastop Celjanov bo zelo zanimiv, kajti gledališče je znano po vsej Jugoslaviji zaradi svojega odličnega repertoarja. Spomnimo se samo nastopa celjskega gledališča pred dvema letoma z dramo «Umor v katedrali». Takratni nastop je bil za nas Goričane nekaj izrednega, saj so gledališčniki iz Celja odlično podali svoje vloge. Ob današnjem drugem gostovanju izreka goriško gledališko občinstvo gostom iz Celja prisrčno dobrodošlico in jim želi. da bi se dobro počutili med nami.
Današnjo komedijo, ki se bo pričela ob 20. uri, je režiral Dušan Jovanovič, scene so Mete Hočevarjeve, prevod Igorja Lamperta, kostumi pa Melite Vovkove in Anje Dolenčeve.
Dopoldne, ob 10.30 pa bo. vedno v Verdijevem gledališču, nastopilo tržaško gledališče s pravljico v štirih dejanjih «Pepelka», ki je namenjena osnovnošolski mladini. Režija je tržaškega igralca Adrijana Rustje.
Obe odrski deli so organizirali Stalno slovensko gledališče iz Tr-
sta, Slovenska prosvetna zveza * Gorica in Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici ob sodelovanju Ustanove za kulturne in u-metniške prireditve EMAC iz Gorice.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
Karl August Gomer
PEPELKA
Pravljica v štirih dejanjih
Prevod: Scena: Koreograf: Kostumi : Glasba: Režija:
Fran Govekar Demetrij Cej Selma Micheluzzi iz fundusa SSG Aleksander Vodopivec ADRIJAN RUSTJA
Danes, 17, t.m. ob 10.30 V gledališču Verdi v Gorici.
.........................................
NA POBUDO DRUŠTVA ZA ZAŠČITO NARAVE
Lepa publikacija o Gorici v sedanjosti in preteklosti
S številnimi ilustracijami prikazuje lepote in umetniške vrednote našega mesto
Goriška sekcija Društva za o-brambo narave «Italia nostra», ki ji predseduje grof Viljem Coroni-ni, je izdala te dni v italijanščini obširno knjigo z naslovom «Živa Gorica».
Knjiga v formatu velika četverka je bogata zbirka barvnih in črno-belih ilustracij o naravnih lepotah Gorice in okolice in o zgodovinskih značilnostih mesta in njegovega gradu v bližnji in bolj oddaljeni preteklosti. Slikovni del je razdeljen na deset poglavij, ki govorijo o mestu na splošno, o go-riškem Gradu in grajskem naselju, o mestu v okviru srednjeveškega obzidja, o razvoju mestnega središča, o modernem delu mesta, o njegovih zelenih površinah in o umetnostni zgodovini mesta: posebno poglavje govori o zemljeoisnem razvoju goriške grofije, naslednje o dogodkih iz prve svetovne vojne v Gorici ter nato o postopni preobrazbi mesta, obdanega z bodečo žico v odprto mesto ob odprti meji ter zaključuje s serijo zanimivih posnetkov najznačilnejših mestnih predelov v prostoru in času.
Grof Viljem Coronini, ki je uredil izdajo, je poskrbel za ugledne sotrudnike. ki so ob začetku vsakega poglavja objavili krajši prispevek, v katerem vsak opisuje svoj odnos do mesta, svoja doživetja ali posamezne značilnosti mesta in njegove zgodovine. Nekateri od teh prispevkov so osebno doživetje ter kot taki zanimivi in imajo izvirno zgodovinsko vrednost.
Med temi sotrudniki naj omenimo pesnika Biagia Marina, zgodovinarja Sergia Tavam, Ervina Pacar ja, pa grofa Viljema Coroninija in druge.
V uvodu je rečeno, da postane realnost popolnoma naša samo če se vtisne v našo zavest. Zato naj bi ta zbirka nekaj stotin celostranskih slik prikazala najrazličnejše aspekte našega mesta, zmne ali bolj skrite, ki jih v vsakdanjem življenju morda niti ne opazimo. Ilustracije in komentarji imajo namen.
Zanimiv večer barvnih diapozitivov
V torek zvečer je klub «Simon Gregorčič» priredil v dvorani na Verdijevem korzu 13 zanimiv večer, na katerem je Milenko Pegan predsednik novogoriškega Kino-foto kluba prikazal vrsto barvnih diapozitivov, ki so jih pred kratkim razstavili v Novi Gorici. Kot je sam Pegan povedal, je to izbor najboljših diapozitivov iz vse Jugo-
slavije, ki prikazujejo današnje dosežke jugoslovanskih fotoamaterjev.
V imenu kluba je gosta in prisotno občinstvo pozdravil Edmund Košuta, ki je nato predal besedo Milenku Peganu. Ta je najprej na kratko orisal delovanje Kino-foto kluba iz Nove Gorice ter povedal, da se novogoriški fotoamaterji postavljajo na prva mesta v držav-
nem merilu.
Gost je nato spregovoril o razstavi diapozitivov in povedal, da je na njej sodelovalo preko 30 fotografskih klubov; vsak član pa je lahko poslal največ štiri posnetke. Najboljše diapozitive so nato nagradili.
da izpopolnijo prikaz goriške javnosti, ki se je otresla naslovov kot «sveta», «mučeniška» in «okrnjena», ter se obrnila naravnost k realnosti in možnostim, ki se ji nudijo v bližnji prihodnosti.
Knjiga in njeni sodelavci se v svojih prispevkih naslanjajo na i-talijanski del kulture in virov go-riškega življenja, pomešanega tu pa tam s prispevki iz avstrijskih virov. Vendar pa večim od njih skuša pustiti ob strani sporne politične probleme obmejnega mesta, kjer se križajo različni jeziki, kulture in politični nazori.
Slovenci smo v njej omenjeni le boli bežno. Tako so tt-njej nekateri lepi posnetki del slikarja Josipa Tominca, dalje se omenjajo arhitekt Maks Fabiani in nekatera njegova dela kot je stavba Trgovskega doma. jezuitska cerkev itd. V kidturnem delu se sotrudnik Guido Mamini mimogrede dotakne tudi nekaterih naših kulturnih vred-stavnikov kot so pesnik Simon
Gregorčič, zgodovinar Simon Rutar, pisatelj in pesnik Alojz Gradnik ter Ivan Pregelj.
Glavni pečat dajejo knjigi vsekakor številni že skoraj umetniški fotografski posnetki, ki so jih prispevali Goriški fotografski krožek, pa fototeka pokrajinskega muzeja v Gorici ih knjižnica Albertina z Dunaja ter še nekateri drugi zasebniki in ustanove. Finančno in z drugimi prispevki je izdajo omogočila predvsem Goriška mestna hranilnica, saj je izdaja take knjige povezana z velikimi stroški. Vsem tem in drugim sotrudnikom se grof Coronini še posebej zahvaljuje ob koncu knjige.
Tudi 'za turizem je knjiga važen prispevek, saj bodo iz njene vsebine, zlasti pa iz bogatega slikovnega materiala tuji obiskovalci lahko odkrili marsikaj, kar bi jim sicer ostalo skrito in nepoznano iz njenih naravnih lepot in zgodovinskih znamenitosti.
I. M.
Predavanja
Slovensko planinsko društvo Goric* priredi prvo sezonsko predavanje, ki bo v petek. 25. januarja ob 20.30 v klubu «Simon Gregorčič», Verdijev korzo 13.
Predaval bo član jugoslovanske himalajske alpinistične odprave prof. ALEŠ KUNAVER iz Ljubljane na temo «Gorovja od Bospora do Siki-rt.a». Predavanje bo opremil s številnimi barvnimi diapozitivi.
Prosveta
V Kulturnem domu v Sovodnjah bo.
ob sodelovanju domačega prosvetnega društva, v nedeljo 20. januarja ob 17. uri, nastop Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta s satiričnim kabaretom «Dlaka v jajcu».
Pr 'svetno društvo «Sovodnje» vabi vse starše, tudi iz okoliških vasi. jutri, 18. januarja, ob 20. uri v Kulturni dom na zanimivo in aktualno predavanje, ki ga je pripravilo, v sodelovanju z Delavsko univerzo iz Nove Gorice na temo «Zdravje in bolezni našega šolarja».
Predavala bo višja medicinska sestra.
Razna obvestila
Pokrajinska uprava v Gorici te razpisala javni natečaj za sprejem v stalno službo 77 bolničarjev v pokrajinski umobolnici. V glavnem bodo na tem natečaju sodelovali sedanji bolničarji, ki niso v stalnem delovnem razmerju. Prošnje je treba poslati na personalni urad pokrajinske uprave do 9. februarja.
SEJA OBČINSKIM ODBORA V CORICf
Pripravljen je občinski proračun za leto 1974
Na seji občinskega sveta v ponedeljek bodo razpravljali o proračunu mestnih podjetij
Prejšnji večer je imel ponovno sejo občinski odbor v Gorici. Odbornik za finance Ciuffarin je podal zaključno poročilo o proračunu občinske uprave za leto 1974. ki ga bodo predložili v diskusijo in potrdilo občinskemu svetu na njegovi prihodnji seji. Odborniki so poročilo odobrili. Prav tako so se strinjali z županovim predlogom, da naj bo seja občinskega sveta v ponedeljek. 21. t. m., ob 15. uri Ob tej priliki bodo preučili tudi obračun občinskih podjetij za 1972 ter njihov proračun za leto 1974.
Občinski odbor ima v načrtu tudi sestanek z odborom trgovinske zbornice, da bi skupaj preučili predloge, ki naj jih postavijo za nove olajšave od strani državnih organov v korist goriške občine. Župan De Simone je poročal tudi q razgovorih, ki jih je imel s predsednikom industrijske cone Zucca-lijem glede ukrepov v korist go-riškega gospodarstva. Med postavkami letošnjega občinskega proračuna je tudi določena vsota, ki naj omogoči delovanje konzorcija za industrijsko cono.
Odborniki so nato preučili in odobrili razne ukrepe upravnega značaja za javna dela, stroške uprave, za nameščence, socialno pomoč, za prometne potrebe in šolstvo. Zadevne predloge so dali. odgovorni odborniki za posamezna odbomištva.
Preučili so tudi problem mestne snage ter ugotovili potrebo poostrenega nadzorstva proti kršitvam higienskih predpisov. S tem v zvezi ponovno priporočajo občanom, naj bolj skrbno pazijo na vzdrževanje čistoče in upoštevanje osnovnih predpisov. Zlasti opozarjajo prizadete na dolžnost, da očistijo pločnike pred hišami in trgovinami in da ne smejo smeti stresati na cesto ampak jih je treba dati v za to določene posode. Isto velja tudi za avtomobiliste. Pred zaključkom seje so odborniki ostro obsodili razbijanje nočnih vandalov v mestni četrti pri Sv. Ani, kjer so pokvarili kovinske nosilce cestnih prometnih znakov, ter iz-(Na naši sliki vidimo občinstvo razili željo, da bi jih odkrili in na torkovem večeru).	primerno kaznovali.
Aretiran podravnatelj rabeljskega rudnika
Rabeljski karabinjerji so aretirali po nalogu namestnika državnega pravdnika iz Tolmeča dr. Sorrentina podravnatelja rabeljskega rudnika inž. Alessandra Franza, ki je obenem tudi ravnatelj vseh podzemskih del. Inž. Franz je obtožen nenamernega umora v zvezi s smrtno nesrečo, pri kateri je izgubil življenje rudar Augusto Musina. Kot je znano, je v torek zjutraj nesrečni rudar stopil na leseno lestev, da bi zmotal vrvi dvigala, lestev ni vzdržala njegove teže in padel je v jarek globok skoro 100 metrov.
Pogreb nesrečnega rudarja bo danes ob 11. uri iz župnijske cerkve v Rablju. Rudarji se bodo vzdržali dela od 6 do 14. ure, takoj po nesreči pa so že izvedli 24 urno stavko v znak protesta proti nezadostnim varnostnim ukrepom.
Predsednik tržiške industrijske cone geom. Nazario Romani se bo moral predstaviti tržiškemu pretor-ju zaradi afere, ki je nastala pred nekaj meseci ob javnem natečaju za mesto ravnatelja industrijskega konzorcija. Nekateri so namreč takrat menili, da ni tečaj potekel po vsej pravilnosti in je zaradi tega prišlo do nesporazumov med raznimi strankami tako, da so socialisti izstopili iz konzorcija.
Neznanci ukradli denar v kovancih po 10 In 20 lir
Včeraj ponoči so neznanci odnesli iz stanovanja Armanda Bella na Travniku, št. 38, 50 tisoč lir v kovancih po 10 in 20 lir. ki jih je mož imel shranjene v vrečkah.
V odsotnosti gospodarja so se neznanci vtihotapili skozi strešno okno v stanovanje ter prebrskali po vseh sobah, dokler niso v spalnici dobili vrečke z denarjem.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici bo priredilo ob nedeljah, če bodo snežne razmere ugodne, avtobusni izlet na Lokve. To velja predvsem za naraščajnike. Zainteresirani naj se javijo za pojasnila na sedež SPD, Ul. Malia 2, tel. 2495.
Kino
>' 'j ,
Gorica
VERDI 20.00 nastop Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja s komedijo «Ivona. princesa Burgundije».
CORSO 17.00—21.30 «Lucky Luciano». G. M. Volente in R. Steiger. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
MODERNISSIMO 17.15—22.00 «Grazi» signor P...». E. Steward m K. Keller. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITIORIA 16.30—21.30 «Le eccitanti guerre di Adeline». M. Contell. Barvni tlim. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE Danes zaprto.
Tržič
AZZURRO 17 30-22 00 «Vampiri a-manti». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Come si distrugge la reputazione del più grande agente segreto del mondo». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Nanù, il figlio della giungla». Barvni film.
Nora Gorica
50ČA «Hammeismith je pobegnil», a. meriški barvni film ob 20. uri in «Podvigi slavnega Popeja», ameriški barvni film ob If. in 18. uri.
S\ OBODA «Skrij se», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Veliki Jack», ameriški barvni film ob 19.30.
RENČE «Avanturisti», ameriški barvni film ob 19.30.
PRVAČ1NA Prosto.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan m minori ie dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci, tel. 2268.
Iz goriškoiga matičnega urada
ROJSTVA: Massimo Bulfon. Gabriella Perizzolo, Frango Gagliardi, Daniela Rizzi, Romina Concion, Sara Miller, Edoardo Mauri.
SMRTI: 34-letna uradnica Diana Černič, 75-letni upokojenec Antonio Catarin, 61-letni upokojenec Gino Corazza, 70-letna gospodinja Angela Jakin, 72-letni upokojenec Aleksander Markočič, 59-letni upokojenec Antonio Giacometti.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan m minori je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, UL Fratelli Rosselli, tel. 72340.
PO DOGOVORU GEDAFIJA IN BURGIBE
Nenadna združitev kljub različnosti
Ni izključeno, da bo ta morda ena najbolj uspelih združitev, kar so jih arabske dežele že skušale uresničiti - Marsikaj bo pa treba v teku razvoja šele uskladiti
Vest o združitvi Tunizije in Libije, ki je v soboto obkrožila svet brez katerekoli predhodne napovedi, je vsekakor eden od najiznenad-nejših preobratov na svetovnem političnem prizorišču zadnjih let.
tuje, zlasti evropske navade, ker da bi v libijski družbi bile kot tuje telo, Tunizija je med arabskimi i deželami najbolj 'laična, verjetno je tudi šla najdlje po poti ločitve vere od države, sam Burgiba pa se
Znano je sicer bilo, da je libijski j je osebno nekajkrat postavil proti
predsednik Gedafi ognjevit pristaš združevanja arabskih dežel in da ga v tem v določeni meri na poseben način posnema tudi tunizijski voditelj Habib Burgiba. Takisto je bilo znano, da sta se oba državnika o možnostih združitve že pogovarjala v času Gedafijevega o-biska v Tuniziji decembra 1. 1972, vendar je bilo takrat rečeno, da je za to prezgodaj. Ob priložnosti svojega nedavnega obiska v Jugoslaviji je Moamer Gedafi na tiskovni konferenci v Beogradu prav tako prikazal svoje poglede na perspektivo arabskih združevanj, te možnosti pa sploh ni predvidel. Takrat je namreč libijski predsednik dejal, da pričakuje skorajšnjo združitev Libije z Egiptom, oziroma, da bo v bližnji ali daljnji bodočnosti prišlo do unije med Sirijo in Irakom, nato med Severnim in i Južnim Jemenom, kakor tudi med Tunizijo in Alžirijo.
Medtem je prišlo do odkrite napetosti med obema partnerjema v načrtovani uniji' med Kairom in Tripolisom, kar je dokazovalo, da »e je načrt združitve spopadel z mnogo večjimi težkočami, kakor so bile one, ki so ga pretresale vse lansko leto, ko so v Libiji organizirali znani «pohod na Kairo», s katerim je rkušal Gedafi pritisniti na bolj previdne Egipčane ter jih pridobiti za zamisel o neodložljivo-sti proglasitve totalne združitve.
Kar med Kairom in Tripolisom ni uspelo niti po dolgoletnih pogajanjih, načrtovanjih in pripravah, kar je vse skupaj potekalo v kakih tridesetih komisijah, je bilo zdaj med Libijo in Tunizijo sklenjeno po nekajurnih razgovorih med Gedafijem in Burgibo na o-toku Džerba.
Prvi komentarji objavljajo zdaj, po prvem presenečenju, predvsem ugibanja, kakšne možnosti bo imela unija med dvema arabskima deželama, ki se v marsičem razlikujeta.
Različni sta n. pr. po velikosti in naravnih bogastvih, po stopnji razvitosti in političnih tradicijah, kot tudi po notranjih usmeritvah in zunanjih pogledih.
Leta so Tunizijo uvrščali med nàjbolj zmerne arabske dežele na svetovnem političnem prizorišču, še posebej v kompleksu bližnjevzhod-nih problemov, vtem ko so Libijo po prihodu na oblast Gedafijevega Sveta revolucionarnega poveljstva imeli v vsakem pogledu za najradikalnejšo. Tako se je predsednik Burgiba že 1. 1965 zavzel za pogajanja z Izraelom, kar je takrat o-stro obsodil ves arabski svet, polkovnik Gedafi pa je še jeseni 1973 najostreje napadel pristanek Egipta na prve stike z Izrae’om.
V mednarodni orientaciu obe deželi pripadata krogu neuvrščenih, vendar tradicionalno smatrajo Tunizijo za Mišjo zahodu, vtem ko mu Gedafijeva Libija ostro naspror tuie.
Po obsegu naravnih bogastev je Libija s svojim prostranim ozemljem 1.760.000 kv. krii, ki na njem živita samo 2 milijona prebivalcev, ena najbogatejših, a tudi najbolj nerazvitih držav tega področja. Tunizija je, nasprotno, s svojimi petimi milijoni prebivalcev in 164.000 kv. km relativno neplodne zemlje ena najbolj revnih in hkrati najbolj razvitih. Maloštevilno prebivalstvo Libije je strogo islamsko o-predeljeno, Gedafi pa je islamsko vero celo povzdignil na piedestal državne ideologije, odklanjajoč vse
nekaterim islamskim svetinjam, med temi proti ramazamskemu postu. V pogledu življenjskih oblik je na široko odprl vrata evropskim vplivom, smatrajoč Tunizijo za nekakšen most med Vzhodom in Zahodom.
Navzlic temu pa se utegne zgoditi, da se bo ta nepričakovana združitev kasneje le pokazala za trdnejšo od onih, ki so jih arabske dežele že poskušale uresničiti. Verjetno v tem trenutku malokdo razmišlja o tem, da prav vse zagotovo ne more biti v tej združitvi tako neuskladljivo, kot mnogi menijo, da bi moral ta nepričakovani dogodek že vnaprej biti obsojen na propad.
Sicer res močno različni — kot smo že omenili — se pa obe državi marsikje dopolnjujeta oziroma sta, kot pravimo, komplementarni. Obsežno libijsko petrolejsko in devizno bogastvo bi Tuniziji omogočilo finančna sredstva, ki jih je ta prej le z velikimi težkočami dobivala s pomočjo uvoza tujega kapitala, vtem ko bi Tunizija mogla dati Libiji na razpolago veliko število kvalificiranih strokovnjakov. To je za Libijo važno zlasti zdaj, ko se zdi, da jo bodo spričo napetosti, do katere je prišlo, zapustili tisoči egiptovskih strokovnjakov, za Tunizijo pa zaradi recesije, ki bo iz zahodnoevropskih držav nagnala domov tisoče njenih državljanov, ki so tam bili na začasnem delu.
Med številnimi razlikami ne gre zapostaviti tudi nekatere od morebitnih političnih komplementarnosti. Libijska bogastva bi utegnila ustvariti novo osnovo za stare ambicije predsednika Burgibe, da bi od Tunizije napravil samostojen dejavnik v svetovnih doga’anjih in dogajanjih Bližnjega vzhoda. Prav tako so po drugi strani spodbudni za Gedafijeve ambicije mednarodni ugled, diplomatske in administrativne izkušnje Tunizije.
Ne nazadnje pa je treba upoštevati tudi to, da sta si oba državnika po temperamentu zelo podobna, emotivna, neposredna tudi v političnem izražanju, kar pomeni, da kar imata povedati, povesta «brez dlake na jeziku». Pri tem se je treba soomniti n. pr. na besede, ki jih je tunizijski predsednik izrekél V ZVezi s SvojecàSnim libijskim predlogom glede združitve, ko je med drugim dejal, da «nekateri Libijci žive še v kameni dobi in da mota njihova dežela še prej razviti lastno tehnologijo, preden se loti razmišljati o združitvi z moderno državo, kot je Tunizija.»
Videti bo treba, kako se bosta ta dva temperamenta skladala, še posebno kar zadeva njihove poglede na nekatera ključna vprašanja a-rabske politike. Burgiba je na primer že pred nekaj leti stal na stališču, da je treba Izrael priznati kot dejstvo, iz katerega je treba izhajati v vsej nadaljnji politiki do te države, medtem ko se Gedafi s tem dejstvom še danes ne more pomiriti, smatrajoč Izrael za umetno, tuje telo na tleh Bližnjega vzhoda.
Toda časi se spreminjajo in z njimi ljudje. Marsikaj bo seveda treba spremeniti, uskladiti, da se bo nova državna tvorba lahko u-spešno razvijala, če ne nastopi kaj vmes in se vse skupaj spet ne spremeni in nas znova kaj ne preseneti s kako povsem drugačno novostjo.

Kraški motiv: kaluna v Samatorci
Marco Ferreri:
«La grande bouffe»

(Foto M. Magajna)
Odkar sem slišal toliko govoriti o zadnjem filmu Marca Ferrerija «La grande bouffe» (La grande abbuffata, 1973; francosko - italijanska proizvodnja, izvirnik pa jc sneman pretežno v francoščini), sem se bal, da bo ta film spodrsljaj za režiserja, ki ga cenim. Bal sem se, da se bo Ferreri preveč prepustil ekstremi-zaciji nekaterih motivov, ki so od vedno prisotni v njegovem opusu, deloma iz komercialnih razlogov, deloma iz pretiranih sfilozofskih» ambicij. Z velikim zadovoljstvom sem sedaj prisiljen priznati, da ni tako. «La grande bouffe» morda ne doseže popolnosti najboljših Ferrerijevih del («La cagna», «Dillinger è morto», «La donna scimmia»), je pa vsekakor izvrstno delo, film, lei bi moral (tudi zaradi komercialnega uspeha) dokončno uveljaviti Marca Ferrerija, ki je verjetno danes najboljši avtor italijanskega filma (morda skupaj s Francescom Kosijem).
Bralci dobro vedo, da se mi zdi italijanski film danes v krizi, vsekakor dosti manj vitalen kot druge kinematografije (ne le «nove» kinematografije, temveč tudi ameriška ali francoska). Najbolj
JUGOSLAVIJA OB SEDANJI ENERGETSKI KRIZI
Naftovod in pristan bodo vseeno gradili?
Pri INA zatrjujejo, da se priprave načrta nadaljujejo - Vprašanje njegovih dimenzij - Kaj bosta rekli Češkoslovaška in Madžarska?
Danes je zelo težko odločati o večjih strukturah, ki se nanašajo na petrolej in petrolejsko industrijo na sploh. Marsikateri načrt, ki se nanaša na to dejavnost, bo verjetno ostal v miz-nici, kajti težko je igrati se z milijardami, ko pa ne veš, ali se bo naložba jutri izplačala. Vzemimo na primer nekoga, ki je imel ' namen postaviti na noge neko novo čistilnico nafte ali pa naftovod. Kaj pa če jutri surovin ne bo? In vendar svet, kljub sedanjT energetski krizi ne more obstati, saj bodo na orimer Američani gradili naftovod vse iz, Aljaske v /apatično» deželo, torej naftovod, ki bo dolg nekaj tisoč kilometrov, da bi si zagotovili zadostne količine «črnega zlata». Toda Aljaska je ameriška in nafta z Aljaske prav tako. Drugače je s podobnimi načrti, kjer bi prišla v poštev uvožena nafta, kakor je primer naftovoda, ki ga načrtujejo v Jugoslaviji in ki ga nameravajo tudi graditi, pa čeprav gre za zelo zahteven načrt. Podjetja «INA», «Energoinvest» ter «Naftagas» so pred šestimi meseci podpisala sporazum o • skupni gradnji naftovoda. Tedaj še ni bil govor o energetski krizi. Sedaj qa, ko je energetska kriza tema dneva, se priprave nadaljujejo, kajti tudi u-voženi petrolej mora dobiti najcenejšo pot do rafinerije in do potrošnika. Vrh tega imajo podjetja, ki so se obvezala za gradnjo naftovoda, določene obveznosti tudi nasproti sosedoma Madžarski in češkoslovaški, za naftovod pa sta kazali zanimanje tudi Romunija in Poljska.
Pustimo ob strani vprašanje, ali se bodo te velikanske gradnje, ki bi stala 45 milijard novih di-
PRIZNANJE SEŽANSKIM CARINIKOM
Horosko
Skupina uslužbencev sežanske carinarnice je pred dnevi dobila priznanje za dosežene rezultate pri lzvrše_ vanju svoje dolžnosti. Nagrade je izročil pomočnik direktorja zvezne carinske uprave Dragutin Lenard
mu,,,,n....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiii......................................................................................
Jutro je najbolj primemo za neki obisk. Bodite velikodušni do osebe, ki jo ljubite.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne ogrožajte svojega dela z neprevidnostjo. Prijetno srečanje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Počakajte nekoliko, preden začnete uveljavljali svoje pobude. Ravnovesje v družinskih odnosih.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zelo ugodne poslovne priložnosti, posebno v teku jutra. Ne podcenjujte občutljivosti drage osebe.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Prejeli boste ponudbo za sodelovanje. V družbi prijateljev se boste pomirili.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne posegajte z nasveti v poslovanje prijatelja. V odnosu do drage osebe bodite bolj previdni.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Dobro preračunajte tveganja, ki bi jih od vas zahtevali za neki podvig. Zadoščenje za vse, ki ljubijo študij.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ogibajte se pretirani zabavi in ničesar ne jemljite na lahko. Z ljubljeno osebo se boste lotili načrtov.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Dosegli boste uspeh, ki bo utrdil neko so-
delovanje. S svojim optimizmom boste vplivali na sosede.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nastopile bo-bo težave v uresničevanju programa. Objokovali boste neko zaupanje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z natančno izdelanim programom boste uspešno izpolnili neko nalogo. Vaši nasveti bodo cenjeni.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Bodite pazljivi, da ne zabredete v nevšečno zadevščino. Nekoliko nervozni boste.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.)
narjev lotili v kratkem ali bodo gradnjo odložili, pač pa se bomo danes ustavili najprej pri načrtih, kot si jih zamišljajo v vodstvu podjetij, ki so se načrta lotila.
Naftovod bi se začel v Omišlju na otoku Krku, kjer bi bil njegov terminal z zmogljivostjo sto tisoč kubičnih metrov, kolikor bi premogli rezervoarji. Nato bi tu postavili še najmodernejše naprave za izčrpavanje nafte iz tankerjev, tako da bi bil tudi največji tanker v 24 urah prazen. Nadalje predvideva načrt tudi potrebe jugoslovanskih rafinerij, katerih zmogljivost se vsakih šest let podvoji, s tem pa se vsakih šest let podvoji tudi količina potrebnih surovin. Skratka, potrebe po surovinah, zmogljivostih rafinerij in zahteve sosedov, češkoslovaške in Madžarske, so narekovale, da se postavi naftovod s cevmi s premerom 90 cm.
Naftovod bi bil speljan najprej iz Omišlja na Krku do Siska, tako da bi bila ta trasa dolga 168 km. Od Siska bi se nato odcepil krak proti Madžarski in ta bi bil dolg 101 km. Malo pred madžarsko mejo pa bi se odcepil en krak proti Lendavi.
Od Siska pa bi naftovod vodil tudi dalje proti Bosanskemu bro-du. To bi bilo 141 km cevi. Tu bi se naftovod spajal z že obstoječo traso, ki povezuje Bosanski brod z Opatovcem. Od Opa-tovca do Novega sada pa bi se vlekla nova trasa, ki bi bila dolga 77 km, od Novega sada do Pančeva pa se vleče druga trasa, ki je dolga 95 km.
Po jugoslovanskem naftovodu bi, po načrtih, ki smo jih pravkar prikazali priteklo v razne čistilnice v Jugoslaviji in tujini na leto 34 milijonov ton nafte. ■ 24 milijonov ton bi ostalo doma, v Jugoslaviji, 10 milijonov ton pa bi jugoslovanski naftovod dovajal češkoslovaškim in madžarskim čistilnicam nafte. Velika reška čistilnica je «odšteta».
Jugoslovanski dogovor o gradnji naftovoda in naftnega pristanišča v Omišlju so utemeljevali na splošnih svetovnih načelih, ki so veljala do pred nedavnim, do včeraj, da je namreč nafta najcenejša surovina za proizvodnjo energije. O možnosti dviga cen in o morebitnih preusmeritvah v svetu ni bilo niti govora. Ker so jugoslovanski poskusi za iskanje nafte v Slavoniji in tudi ob Jadranu dali bolj pičle rezultate, so v začetku omenjenih podjetjih računali v glavnem z najnižjim prevoznim stroškom, ki je najprej morje, nato naftovod. Zato so se tudi dogovorili, da se naj naftovod začne v Reškem zalivu, ki prodre najgloblje v evropsko celino, nato pa od tod preko naftovoda do čistilnic
Novi momenti na trgu nafte, s katerimi ni nihče računal, pa vsiljujejo sedaj vprašanje glede velikanske naložbe. Postavlja se namreč vprašanje, ali je ta naložba upravičena in ali bosta Madžarska in Češkoslovaška, pa tudi Romunija in Poljska, še zainteresirane za njegovo gradnjo ali pa bodo našle drugi vir, drugo surovino za proizvodnjo e-nergije. Ne smemo pozabiti na primer, da ima Češkoslovaška veliko premoga, Poljska pa je sploh veljala in še vedno velja kot dežela premoga, saj spada Poljska med največje proizvajalce premoga na svetu.
V podjetju «INA» v Zagrebu pa menijo, da so vsi ti dvomi odveč in da spremembe na svetovnem tržišču nafte prav v ničemer ne ogrožajo gradnje jugoslovanskega
naftovoda in modernega naftnega pristanišča v Omišlju. Terminal v Omišlju ter naftovod od Omišlja v notranjost dežele o-stajata «kapitalna gospodarska objekta».
«Mi delamo brez postanka pri izdelovanju načrtov» — pravi inž Nikola Zuvič, ki vodi dela pri izdelovanju načrtov za naftno pristanišče v Omišlju.
Pristanišče in naftovod sta danes potrebna prav tako kot sta bila včeraj in kot bosta potrebna jutri — pravijo. Zato je' gtadnja
teh dveh objektov nujna. Kvečje-
° nobJlU I Ko gledamo Femniiev film, se naftovoda, to se pravi o njegovi
zmogljivosti.
Nafta, dokler je bo na razpolago, bo potrebna za petrolejsko in za kemijsko industrijo. Zato bo treba do nafte priti. Naftovod pa je še vedno najcenejši prevozni način.
Don Sieget:
«Charley Varrick»
«Charley Varrick» (Chi ucciderà Charley Varrick?. (1973) je zadnji film Američana Dona Siegla, že znanega «režiserja nasilja», katerega smo cenili prejšnji film «Ispettore Callaghan ...», čeprav je bil izraz reakcionarne ideologije.
«Charley Varrick» je manj izdelan film kot prejšnji, je vsekakor ne le zabaven akcijski film, ampak tudi precej zanimiv v prikazu «zadnjega neodvisnega roparja», ki ga izvrstno poosebuje Walter Matthau (z njim nastopajo Joe Don Baker, Felicia Farr, John Vernon, Sheree North in v kratki vlogi režiser Donald Siegei). Kot vedno v Sieglu, so najzanimivejši prizori nasilja. Siegel u-stvari npr. nasilno vzdušje iz kon-trapozicije otrok (navidezna nedolžnost kot v Hitchcocku?) z nasilnim okoljem.
priznani italijanski režiserji pogosto ne prepričajo: Visconti je zabredel, Antoniom je verjetno v krizi (vendar z zanimanjem pričakujemo njegovo novo delo «Professione reporter»), Bertolucci je delal boljše filme, ko še ni bil tako znan, Pasolini se po nepotrebnem ponavlia. Med «starimi mojstri» se reši le še Fellini, ki vendar bolj zabava kot navdušuje. Kar se tiče komedije, je res treba Risija, Magnija. Comenci-nija in igralce - avtorje bolj ceniti kot doslej, vendar tudi to do neke mere (medtem ko so dokončno zatonili nekdaj dobri re-ži-se ji komedij Salce, Monicelli, Germi, Festa Campanile, Caprioli, Bolognini). Ne spadajo seveda v ta pregled mrtvi in živi mrtveci ter težko opredeljivi, stari in mladi, navidezni in realni meteorji. Za komercialno proizvodnjo kot tako in njene žanre v katerih so se izkazali Sollima, Vivarelli, Vicario, Tessari in nekateri drugi, se mi zdi teren manj naklonjen, saj so danes najbolj uveljavljene smeri « dekameroni », psevdo-westemske burleske in že bedaste kriminalke.
Kaj je torej najboljšega danes v italijanskem filmu?
Če opustimo Valeria Zurlinija, za katerega se bojim, da je zadnji odlični film «La prima notte di quiete» le izjemen dosežek, ostaneta dva oz. trije mladi režiserji, ki jim lahko precej zaupamo: Bellocchio in brata Ta-vianija. Med režiserji z daljšo in trajnejšo dejavnostjo pa ostaneta Francesco Rosi (čeprav nas je njegov zadnji film malo razočaral) in, morda najpopolnejši. Marco Ferreri.
Zakaj Ferreri? Lahko izhajamo iz tega zadnjega filma. Ferrerija jc tu uspelo združiti vse metaforične elemente svojih prejšnjih del: človekov poskus, da presega lastne omejenosti, ne v abstraktno metafizičnem, temveč v materialnem, biološkem smislu; torej povezanost med instinktom življenja in težnjo k smrti, ki je vendar zelo konkretno nanašam m družbeno pogojenost (in ne abstraktm kot v Bertolucci-jevem «Zadnjem tangu»); nesmiselna želja po begu iz realnosti (tu imamo Marcellov avto, v «La cagna» letalo, v «Dilingerju» ladjo — sredstva, ki ne peljejo nikamor). In še toliko drugih stvari. Ferreri ima čudovito sposobnost prevesti osebe, predmete in dogajanja v nekakšne avtomatizirane, od subjektime želje neodvisne objekiàrrkji, me spominja na Mariov slog v prikazovanju blagovnega zmčaja predmetov.
zavedamo, da nam ne pomeni nič točno določenega, ker pač vsebuje dvoumnost, ki je tesno povezana z veliko umetnino. V njegovem filmu ni ničesar enodimenzionalnega (čeprav je vsa realnost e-nodimenzionalna, ker Ferreri ne verjame v utopijo ali je vsaj ne more prikazati). Pomislimo le, kakšna razlika je med Ferreri-jevim prikazovanjem ženske in spolnosti ter Fellinijevim. Fellinijevo je tesno vezano na katoliško kulturo; tudi ko spodbuja k življenjskosti in k uživanju, o-staja to reakcija m katoliško vzgojo. Ferreri je manj optimisti čen, včasih se dotika podobnih tem (pomislimo le na «L’ape regina»), daje pa jim splošnejši odmev in jih ne usmerja v subjektivno določen razvoj. Prav ta ko nima «La grande bouffe» nič opraviti s podobnimi elementi Pa solinijevega psevdo-vitalizma.
Tudi tokrat je s Ferrerijem sodeloval pri scenariju Rafael Az-cona. Fotografijo je posnel Mario Vulpian, "lasbo je sestavil Philippe Sarde, za kuhinjo je poskrbel Giuseppe Maffioli. Protagonisti so štirje odlični igralci: Ugo Tognazzi, Michel Piccoli, Philippe Noiret, Marcello Mastroian-ni; z njimi nastopajo dobra Andrea Ferreol in nekaj mladih deklet.
SERGIJ GRMEK
HMiiMiiiiiafiiiimiiiiiiiiiifiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiniiiiiiiiimiituiiiiimmiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiHiii
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Pino Caldarulo v galeriji Tergeste
V galeriji «Tergeste» nam je Pino Caldarulo pripravil novo presenečenje. Če smo že na njegovi zadnji razstavi v galeriji «Rosso-ni» videli precej ženskih aktov, je njegova sedanja razstava povsem v znamenju te motivike. Razlika pa je v načinu njihovega upodabljanja. Z razliko enega samega olja je vse ostalo naslikano v posebnem načinu akvarelom podobnih listov, ki so izdelani v postopku monotipije, torej slike na steklu, ki jo nato odtisnemo na vlažen papir.
Kakor že povedano, je v vseh teh listih prikazan ženski lik v naravni goloti ter v najrazličnejših legah. So pa zasnove tokrat izredno razgibane in podane v za Caldarulo doslej nepoznani sproščenosti. To pa daje tem podobam resnejši umetniški videz in večjo vrednost.
Nikjer ni opazno kakršnokoli laskanje lepotnemu okusu poprečnega gledalca. Obrisna črta prehaja v razlivajoče se mehkobe brez oblikovnih predsodkov risbe, s spretnostjo, ki kaže, da je slikar v tem načinu upodabljanja dose-
gel meje pravega mojstrstva. Cai darulo, ki je obšel in prepotoval pol sveta, je svoj domišljijski svet tokrat zaprl med stene doma, ki si ga je nedavno ustvaril. In vitka, postavna ženska mu je v teh listih tudi model.
V vseh razstavah se nam je Caldarulo doslej predstavljal z oljnatimi slika ni. Zato domnevamo, da se s to razstavo vrača na območje mladostnih spominov njegovega večletnega združenja z znamenitim grafikom Luigijem Bartoli-nijem, katerega visoka umetnost je, čeprav pozno, pognala nove kali v temnih rjavkastih listih Pina Caldarulo, za sedaj sicer le v enkratnih odtisih monotipij in še ne v pravih jedkanicah grafične umetnosti.
Daljša uvodna beseda v katalogu predstavlja dela in osebnost slikarja. Napisal naj bi jo bil Sergio Grossi, kar pa je verjetno delo tiskarskega škrata, kajti živahno jedrnati slog izdaja duhovito pero tržaškega kritika Sergia Bros-sija.
MILKO BAMBIČ
ČETRTEK, 17. JANUARJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost
Od obreda do uprizoritve 12.55 Sever kliče Jug
Oddajo sta pripravila Baldo Fiorentino in Mario Mauri _ Čeprav pregovor pravi, da se s svetim Martinom, torej H-novembra mošt spremeni v vino, je res, da šele sedaj, v januarju, ko se je vino prečistilo in so ga vsi pretočili, lahko govorimo o vinski letini. In današnje nadaljevanje je posvečeno prav nekakšni anketi o količini ter kakovosti vina, ki so ga pridelali v lanski letini.
Toda govor bo tudi o raznih problemih, ki so povezani z vinom kot na primer o tako imenovanem rezanju ali mešanju vina, o uporabi sladkorja za dvig maliganov in pozneje stopinj, o kontrolirani kakovosti vina, o etiketah itd., itd. Ker je Italija največji producent vina na svetu in ker se pridelku vina in problemom, ki so z njim povezani, posveča vendarle nekaj več pozornosti kot nekoč, bi znala biti današnja oddaja zanimiva.
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10 Italijanske kronike: Umetnost in slovstvo
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše ODKRIVANJE ŽIVALI: PAV
17.30	V park
Češki risani film
17.45	Program za mladino
Zmenek na motornih dirkah — Film
18.45	Poljudna znanost: Jazz v Evropi	.
Jazzovska glasba je sicer po izvoru s črne celine, toda rodna se je v ZDA, od koder smo jo dobili tudi v Evropo. Nato se je v Evropi razbohotila. In o tej jazzovski glasbi bo govor danes, nakar se bo zvrstilo še šest nadaljnjih nadaljevanj te oddaje, ki jih je pripravil Carlo Bonazzi. Danes bo govor le o tem, kaj je pravzaprav jazz.
19.15	ITALIJANSKE KRONIKE
Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45	POLITIČNA TRIBUNA:
Srečanje med predstavnikom PRI in tiskom
21.15	Novi solisti
XVI. neapeljska glasbena jesen	„
Nastopata Atar Arad iz Izraela in Vladimir Felzman iz hz-Prvi bo nastopil z violo, drugi pa je znan pianist.
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.15	Protestantizem
18.30	Vir življenja
Tedenska rubrika o judovskem kulturnem in družbenem življenju
18.45	Športne vesti
19.00	Sedem morij SREDOZEMSKO MORJE
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Risani film:
Promocija in Jano v vlaku
Dva slovaška filma, ki ju je pripravil Viktor Kubal
21.15	RISCHIATUTTO
Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Mike Bongiorno
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.00 TV šola
17.40	Iz slovenske književnosti:
VILHAR: JAMSKA IVANKA Zaključno nadaljevanje
18.05	Obzornik
18.201 Serijski barvni film
19.15	PO SLEDEH NAPREDKA
Danes bo oddaja govorila o naporih in rezultatih strokovnjake» _ mariborske «Metalne» in «Jeseniške železarne». Rezultat te» naporov je nova konstrukcija cevovoda za črnogorsko hidroelektrarno Peručiča IH. Ta cevovod > bo iz posebnega jekla-Tehnologijo za izdelavo tenkoplastnih miniaturnih potenciometrov, ki so bistven sestavni del sodobnih elektronskih naprav’ pa so razvili v inštitutu za elektroniko in vakuumsko tehnik0. Po izdelanem postopku že teče polindustrijska proizvodnja P°_ tenciometrov, ki jo bomo videli v današnji' oddaji. K gornjem dodajmo še nekaj zanimivosti o uporabi jedrske energije za ohranitev umetnostne dediščine.
19.45	Barvna risanka
20.00	DNEVNIK
20.25	Kam in kako na oddih
20.40	E. ZOLA: V KIPEČEM LONCU
Francoska TV nadaljevanka po romanu slovitega francoskega pisatelja, napisanega 1882. leta.	,
Zolajeva estetska misel je zahtevala predvsem sivo enoličnosi življenja in poprečne, vsakdanje ljudi. «V kipečem loncu» J očitno, da je umetnik problematičnega «znanstvenika» presega1-V romanu je življenje v prečiščeni obliki privzdignjeno na Idf; ramo raven, srečali pa se bomo tudi z zanimivimi liki, k* se nam bodo zaradi izrazite individualizacije vtisnili v spO' min. Roman prikazuje vzpon podeželskega mladeniča, ki se )e' v pariški družbi uveljavil.
21.25	četrtkovi razgledi
22.05	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00	Risanka
20.15	DNEVNIK 20.30 URE LJUBEZNI
Celovečerni film
22.00	Mediteranska srečanja:
Vitezi sv. Ivana
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba:	11.35
Slov. razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino;
18.15	Umetnost in prireditve: 18.30 Umetnik in občinstvo; 19.10 Tržaška družba v Stendhalovnem času; 19.25 Pisani balončki; 20.00 šport; 20.35 Enodejanka; 21.40 Skladbe davnih dob; 22.05 Glasba v noči.
TRST
12.15	Deželna kronika; 14.45 Tretja stran; 15.10 Program za mladino; 16.20 Operna glasba; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30 Poročila: 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba: 9.00 Glasbena galerija; 10.10 Otroški kotiček; 11.45 Dva orkestra; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 15.10 Operne arije; 15.40 Radijska šola; 16.40 Polke in valčki; 17.00 Mladinski klub; 17.45 Gledališki u-trinek; 18.00 Popevke; 19.00 Male skladbe velikih mojstrov; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru;
21.00	Literarna oddaja; 22.00 V diskoteki; 22.30 Violinist Igor Ozim.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.30 Četrti spored; 14.05 Prisluhnimo jim; 14.40 Nadaljevanka «Bel Arni»; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Popoldanski spored; 17.40 Program za mladino; 18.45 Sindikalno ekonomska panorama: 17.25 Plošče; 19.40 Pregled glasbenega življenja; 20.20 Ponovno ra sporedu; 21.15 Politična tribuna: PRI-tisk; 21.45 O Platonovi republiki.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poro čila, 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Orkester; 9.05 Pr00 nakupi; 9.35 Radijska nadaljevanka-9.50 Pesem za vsakogar; 10.35 Pr®' gram z Walter jem Chiari jem: 13-"; Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15’ Glasbeno-govorni spored; 17.30 PO; sebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče.
Ili PROGRAM
9.30 Strani iz albuma; 10.00 K°n ceri; 11.30 Nabožni motivi v glasb*; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; l3-00 Glasba skoži čas; 15.05 Portret av torja: S. Barber; 16.15 Plošče resne glasbe; 1750 Francoske popevke-
18.15	Lahka glasba; 19.15 Večern* koncert; 20.30 H. Berlioz: Les Tro-yens.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19-3” Poročila; 6.50 Na današnji dan: 6.J Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Pojavi v atmosferi; 9.35 Dia®" bena šola Koper; 10.15 Po Talijinin poteh; 11.15 Z nami doma in n® poti:	12.10 Operetni zvoki:	l3-3
Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam-' 14.10 Za mladi svet; 14.40 Med šolo, družino in delom; 15.40 ® Bersa: Sončne poljane; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 V. Vidikas: Snežak v holandski mojstrovini; 17.10 Simf-koncert; 18.00 Aktualnosti; l3-^ Plesni orkester; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Naši znanstvenik' pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč-otroci!; 19.15 Ansambel Jožeta Kanr piča; 20.00 Večer domačih pesmi'
21.00	Večer umetniške besede: Milena Muhičeva; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Samospevi ruskih klasikov; 23.00 Pri tujih radijskih P0-stajah; 23.30 Popevke in ritmi.
NOGOMET
ŽREBANJE ZA 3. EVROPSKO PRVENSTVO
Italija s Finsko, Poljsko in Nizozemsko SFRJ s Švedsko, Sev. Irsko in Norveško
Izžrebali so tudi nasprotnike za četrtfinale evropskih pokalov
PARIZ, 16. — Danes opoldne je bilo v Parizu žrebanje izločilnih skupin za tretje evropsko prvenstvo. V pariškem hotelu De la Ville so v Prisotnosti predsednika pariškega sveta Jacquesa Dominatdja vseh 32 reprezentanc razdelili v osem sku-Pjn. Nosilci skupin so bili že zna-n'. vendar pa je prišlo do zame-ujave, tako da je npr. Jugoslavija Pristala v tretji, namesto v osmi skupini, Italija pa v peti skupini.
Jugoslovanski reprezentanti se boba za napredovanje potegovali skupku s Švedsko, Sev. Irsko in Norveško. Italijani pa se bodo morali za napredovanje boriti z Nizozemci, Poljaki in Finci. Prav gotovo bodo nneli težje delo «azzurri», ki bodo Riorali igrati kar z dvema članoma finalnega kola za svetovno nogomet-š°e^)rvens*'v°i Jugoslovani pa le s
Skupine so naslednje:
l- SKUPINA
Anglija, ČSSR, Portugalska in
„ Ciper.
2.	SKUPINA
Madžarska, Avstrija, Wales, Lu-ksemburg.
3- SKUPINA
Jugoslavija, Švedska, Sev. Irska, Norveška.
* SKUPINA
Romunija, Španija, škotska in » Danska.
*• SKUPINA
Ralija, Nizozemska, Poljska in „ Finska.
“• SKUPINA
Sovjetska zveza, Turčija, Švica, , Irska.
'• SKUPINA
Rolgija, Vzh. Nemčija, Francija,
. Islandija.
8- SKUPINA
Zah. Nemčija, Bolgarija, Grčija in Malta.
* * *
Poleg izločilnih skupin za evrop-Ko prvenstvo so sestavili še izlo-ne skupine mladinskega evropskega prvenstva.
1- SKUPINA; Anglija, ČSSR, Por-tugalska.
■ SKUPINA: Madžarska, Avstrija, . Luksemburg.
m^FINA: Jugoslavija, švedska,
Norveška.
SKUPINA: Romunija, Škotska in . Danska.
SKUPINA: Italija, Nizozemska, Finska.
7 »NA:: SZ, Turčija, Eire.
'■ SKUPINA: Belgija, Vzh. Nemčija, Francija.
SKUPINA: Bolgarija, Grčija in Poljska.
* * »
f;51'iel)anie pa je bilo tudi za četrt-nalna tekmovanja največjih evrop-“Un klubskih turnirjev.
Pokal UEFA
Stuttgart — Viteria Setubal Ipswich Town — Lokomotiv Leip-
zig
Kbln — Tottenham Ruch Chorzow — Feyenoord Rotterdam
Pokal pokalnih prvakov
Milan — Paok Solun Madgeburg — Stara Zagora Sporting Lisbona - FC ZUrich Borussia — Glentoran Belfast Pokal prvakov FC Basel — Celtic Glasgow Crvena zvezda — Atletico Madrid Spartak Trnava — Ujpest Dosza Bayern MUnchen - CSK Sofija
mladinska odbojka
Tudi proti S. Giaeomu brez zgubljenega niza
^ Giacomo — Bor	0:3
(9:15, 5:15, 13:15)
S. GIACOMO: Bradaschia, Cal-lagari. Bologna, Cesar, Marchesi, Moka, Viezzoli, Zubin, Scrignar.
BOR: B. in E. Kralj. Kodrič, Košuta, Požar, šiškovič.
Mladinci Bora so zmagali tudi v tretjem kolu povratnega dela Prvenstva. Tokrat je postala žrtev nuših odbojkarjev šesterka S. Gia-Coma, ki je nudila hujši odpor le v tretjem nizu. «Plavi» so ponov-n? dokazali, da se znajo v odločil-trenutkih zbrati, čeprav nasprotnik visoko vodi (v tretjem se-
tu je vodil že z 9:3). Ta odlika je Boru omogočila, da je v osmih odigranih srečanjih zgubil le dva niza.
Po tem uspehu so borovci še utrdili svoj položaj na vrhu lestvice, pred odločilnim spopadom z drugouvrščenim Interjem, ki bo v torek, 22. t.m. ob 21.15 na stadionu «1. maj». Glede na to, da so «plavi» v odlični formi, smo prepričani, da ne bodo razočarali niti v tej naporni tekmi.
Mig.
RIM, 16. — Potem ko so v ponedeljek sodniki rugbija proglasili stavko, ker so menili, da niso dovolj varni na igriščih pred napadi igralcev, je federacija sporočila, da bodo to nedeljo na sporedu le srečanja A lige. Medtem pa se nadaljuje polemika, zakaj so sodniki sklenili stavkati. Kaže, da je bil povod za to ukrep predsednika italijanske federacije Luzzija Contija, ki je pomilostil igralca Boarola iz
Turina, ki je lani februarja obračunal s sodnikom. Disciplinska komisija ga je dosmrtno izključila, predsednik pa ga je pomilostil, menda na prošnjo predsednika CUS Torina Nebiola (ki je tudi predsednik italijanske atletske zveze). Kaže, da je Nebiolo obljubil Luzziju Contiju podporo v vodstvu CONI glede finansiranja rugbija v Italiji.
NOGOMET
V TEKMOVANJU ZA «SUPERPOKAL»
Visok poraz Milana
AMSTERDAM, 16. - Ajax je o-svojil «superpokal». V povratnem srečanju je namreč premagal italijansko ekipo Milan z visokim izidom 6:0 (2:0).
V prvi tekmi v Milanu so zmagali Italijani s tesnim rezultatom 1:0.

ODBOJKA
PRED ZAČETKOM LIGE
Dom bo letos nastopal v prvenstvu 1. divizije
Vrsta novosti v ekipi - Sodelovanje tudi v 2. diviziji (z mlajšimi)
Moško odbojkarsko prvenstvo 1. divizije je že pred vrati, saj se bo pričelo že v soboto, 19. januarja. Dom bo odigral prvo tekmo v Gorici proti ekipi Noncello iz Pordenona.
Dom je lani nastopal v višji D ligi, iz katere je izpadel.
Pri Domu so se letos mnoge stvari spremenile. Najprej je treba o-meniti, da je več starejših igralcev zapustilo ekipo in zato je društveni odbor bil primoran moštvo pomladiti. Letos so zapustili Dom sledeči igralci: žezlin Viljem, Cej Jožef, Simoneta Boris, Carini Robert, Strgar Miran, Terpin Robert in Prinčič Vili.
Starejši igralci, ki bodo tudi letos branili belo-rdeče barve goriške-ga Doma so:	Muži6b Feruccio,
Klanjšček Damjan, Devetak Ivo, Morel Boris in Komel Igor. Pol*g tèh sta Se vrnila še Čehnic Lucijan in Sossou David, ki sta odslužila vojaški rok. K Domu sta se priključila še igralca Prinčič Jožko in Cijan Stano, ki sta lansko leto igrala (prvi) z gasilci Caldini in (drugi) s Sovodnjami. V ekipo sta bila vključena še dva mlada igralca Devetak Karel in Jarc Armando.
Pri Domu je gotovo važna zamenjava trenerja. Lanski trener Miran Strgar se je (zaradi službenih obveznosti) moral odpovedati treniranju in njegovo mesto je prevzel Jožko Prinčič, ki bo poleg tega tudi igralec.
Letošnje prvenstvo 1. divizije se bo vleklo cele 4 mesece. Zaključilo se bo namreč 25. maja. Vpisanih ekip v tem prvenstvu je 10. Poleg Doma iz Gorice bodo nastopali še Are Linea (Trst), ASFRJ (Čedad), Aurora (Videm), Bor (Trst), D Pozzo (Pradamano), Libertas (Turjak), Noncello (Pordenon), PAV Dor-misch (Videm) in Torriana (Gradiška).
Naloga Doma ni lahka; boril se bo namreč za obstanek v ligi, zato se vodstvo Doma in igralci, dobro zavedajo, da bodo morali napeti vse moči. Dober rezultat za domovce bi bila že uvrstitev na sredino lestvice.
Zato pri Domu ni velikih načrtov. Borba za prva mesta bi morala po predvidevanjih pripasti e-kioam Bora, Aurore in Are Linee.
Trenutno stanje pri Domu ni najbolj rožnato. Igralci še niso v najboljši formi, ker so pričeli pozno s treningi. Poleg tega je novi trener Prinčič doprinesel v ekipo novo igro in modernejši sistem, na kar
domovci niso navajeni.
Postava ekipe in porazdelitev i-gralcev po funkcijah, ki jih bodo opravljali v ekipi je neslednje:
Podajači: Černič Lucijan, Klanjšček Damjan, Jarc Armando in Sossou David;
Tolkači: Prinčič Jožko, Devetak Ivo, Mužič Feruccio, Devetak Karlo, Morel Boris, Cijan Stano in Komel Igor.
Domovci so v teh zadnjih dneh o-digrali kar tri prijateljska srečanja: z mladinsko ekipo Salonita iz Kanala, Libertasom iz Gorice in z gasilci Caldini iz Gorice. Dom bo letos nastopal tudi v prvenstvu 2. divizije, kjer bodo nastopali mlajši igralci.
I.	K.
SMUČANJE
SVETOVNI POKAL
Slalom v Les Diableretsu za Christo Zedimeisterjevo
Zmago si je zagotovila z odlično drugo vožnjo
LES DIABLERETS, 16. - Zahodna Nemka Christa Zechmeister je zmagala danes v slalomu v švicarskem kraju Les Diablerets. To je že njen tretji letošnji uspeh. Zech-meistrova si je zmago zagotovila v drugi vožnji ko je dosegla najboljši čas 38”72, medtem ko je v prvem poskusu zmagala njena rojakinja Rosi Mittermaier. Tekmovanje je veljalo za ženski svetovni smučarski pokal.
Lestvica današnjega slaloma:
1.	Christa Zechmeister (ZN) 82”54
2.	Fabienne Serrai (Ft\)	82”71
3.	Rosi Mittermaier (ZN) 83”06
4.	Barbara Oochran (ZDA) 83”31
5.	Cindy Nelson (ZDA) 83”77
6.	Hanni Wenzel (Uecht.) 83”82
7.	Kathy Kreiner (Kan.) 83”91
8.	Lindy Cochran (ZDA) 84”06
9.	Irmgard Lukasser (Av.)	84”17
10.	Monika Kaserer (Av.)	84”27
Lestvica za svetovni smučarski ženski pokal je po tem tekmovanju taka:
1.	Annemarie Proli (Av.)	163
2.	Hanny Wenzel (Liecht.) 112
3.	Marie-Therese Nadig (Švi.) 103
4.	Christa Zechmeister (ZRN) 97
KOŠARKA
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Crvena zvezda v višje kolo le s točko razlike
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Košarkarji Cr-vene zvezde so danes v dramatični četrtfinalni tekmi za pokal pokal-nil prvakov premagali bolgarsko moštvo CSKA z 80:72 (44:32), oziroma vštevši prvo tekmo v Sofiji (81:88) s skupnim rezultatom 161 proti 160, torej samo s pol koša razlike. Tako so si priborili prvi točki v prvi skupini, v kateri se nahaja tudi turinska «Sada». Crvena zvezda je vodila celo s 17 koši razlike, proti koncu tekme pa je dovolila Bolgarom, da so zmanjšali razliko na samo tri koše. šele v zadnjih minutah igre je Zvezdi u-spelo nadoknaditi razliko iz Sofije in si v zadnjih sekundah igre s košem Lazareviča zagotoviti skupno zmago.
B. B.
iiiiuiiiiiimiiiiiiittitaiiiirtttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiinimiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiti
NAMIZNI TENIS
V MOŠKI C LIGI
SOKOL PODLEGEL V TEKMI S PRVIM
Po predvidevanju bi morali Nabrežinci v nadaljevanju lige igrali bolje
POKAL KORAČ
V četrtfinalu mednarodnega košarkarskega tekmovanja za «Kora-čev pokal» so dosegli take rezultate:
1.	skupina:
Antibes (Francija) — Forst Cantu (Italija)	96:84
2.	skupina:
Jugoplastika (Jug.) — AEK Atene (Grčija)	97:73
3.	skupina:
Innocenti (Italija) — Villeurbanne (Francija)	70:68
4.	skupina:
Juventud Badalona (Španija) — Mo-bilquattro (Italija)	85:58
Ostale ekipe so počivale.
ROKOMET
V meddržavenm moškem srečanju v rokometu na Danskem je jugoslovanska državna reprezentanca premagala Dansko z izidom 16:11.
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED
DVE ZMAGI MLADIH BOROVCEV
Openskemu Poletu doslej ni šlo vse po načrtu
Dve lepi zmagi Bora v mladinskih prvenstvih sta nekoliko poživili nedeljske nastope naših ekip.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
j T	•
! Če je bil Borov poraz proti vodečemu Libertasu iz Trsta predviden, pa smo pričakovali več od Konto velcev, ki so na domačem igrišču doživeli nepričakovano visok poraz proti Libertasu iz Barkovelj. Pomanjkanje treningov se je ponovno maščevalo Kontovelcem, ki so v 2. polčasu povsem popustili. Za nameček pa sè je tokrat zataknilo v napadu tudi Petru Starcu, ki običajno doseže preko 30 točk (proti Libertasu pa jih je zbral samo 19). Njegov doprinos v obrambi je bil dokajšen, v napadu pa je delno odpovedal kar je občutilo celotno moštvo. Če pa dodamo še, kot nam je povedal trener Libertasa iz Barkovelj Ennio Romoli, da so gostje odigrali svojo najboljšo tekmo, je bil ta poraz navsezadnje neizbežen.
Libertas iz Trsta nadaljuje svojo zmagovito pot. Proti Boru je potrdil svojo moč pri posameznikih. Dobra igra Martina Kralja, zadovoljiv
MLADINSKA ODBOJKARSKA LIGA SRS
Kanalski Salonit drugi v Sloveniji
To je eden največjih uspehov mladih kanalskih igralcev
Mladi odbojkarji kanalskega Salonita so na tretjem in obenem sklepnem turnirju mladinskega prvenstva Slovenije za leto 1973 preteklo nedeljo na Ravnah na Koroškem nepričakovano dosegli odlično drugo mesto.
Seštevek točk po treh turnirjih pa jim je zagotovil drugo mesto tudi v končnem vrstnem redu.
Tako lepega uspeha niso bili kanalski mladinci deležni že vrsto let, čeprav krasijo klubske vitrine številna priznanja ter dva pokala mladinskih slovenskih prvakov leta 1960 in 1964.
Na dobro obiskanem turnirju na Ravnah je sodelovalo 10 ekip. Kanalski mladinci so najprej v predtekmovanju premagali moštvi mariborskega Branika in Mokronoga. V zaključnem, delu turnirja pa so najptVj ' gladko premagali mladince Mislinje nato pa so s tesnim izidom zgubili z domačini, , ki so 'zbali izkoristiti vsè- prednosti ' domačega okolja.
Pod vodstvom trenerja Ivota Markič, ki se je pri kanalskem ligašu lotil načrtnega dela s pionirji in mladinci, so na Ravnah igrali: Jelavič, Jurca, Paravan, Debenjak, Vidič, Tomažič in Korenjak. Zaradi poškodbe gležnja pa je moral ostati doma Bucik. Rezultati Salonita:
Salonit —	Branik	2:1
Salonit —	Mokronog	2:0
Salonit —	Mislinja	2:0
Salonit —	Fužinar	1:2
Vrstni red 3. turnirja: 1. Fužinar, 2. Salonit, 3. Mislinja itd.
Skupni vrstni red in točke (15 ekip): 1. Fužinar 35 točk, 2. Salonit 20, 3. Izola 18; 13. Bovec 9 točk.
E. Hvalica

'■no rrriRtv)»
V zaostalem srečanju košarkar skega prvenstva «Poiplafo je ,v torek zvečer openski Polet zgubil proti peterki SABA z 29:28 (18:14).
0	347:279 10
1	369:305 8 454:433 8 379:367 8 332:296 361:364 285:343 392:475 298:361
nastop v obrambi	Lea Korena in
točnost pri metu na koš Borisa Fabjana niso zadostovali proti tako močnim nasprotnikom. V tem srečanju pa borovci niso razočarali in so (po slabi tekmi proti Itali) le pokazali napredek.
IZIDI 7. KOLA: Kontovel - Libertas Barkovlje 57:79, Libertas Trst - Bor 91:70, Itala - POM Tržič 71:54, Sagrado — CGI Milje 61:53. Počitek: Viilesse.
LESTVICA
Libertas TS	5	5
Itala	5	4
Sagrado	7	4
POM Tržič	6	4
CGI Milje	5	3
L. Barkovlje	6	3
Kontovel	5	1
Bor	6	1
Villesse	5	0
PRIHODNJE KOLO (20. 1.): Bor - Pom Tržič (19. ob 16. uri), CGI T- Itala, Lib. Barkovlje — Libertas Trst, Villesse — Sagrado. Počitek: Kontovel.
Kontovel ima 2 tekmi manj, CGI, Libertas TS in Itala pa tekmo manj.
OCENE P.D.: Adrijan Zavadlal (K) in Martin Kralj (B) 2, Léonard Koren (B) in Peter Starc 1.
SKUPNO: Starc (K) 9, Kapič (B) 5, A. Zavadlal (K) 4, Koren (B) 3, Barazzutti (B), Klobas (B) in Fabjan (B) 2, D. Zavadlal (K), Vatovec (B), B. Daneu (K) in Hrvatič (B) po eno točko.
MLADINCI
S Poletovo ekipo nekaj ni v redu Openski košarkarji so namreč v so boto zgubili z visoko razliko z zad njim na lestvici, z moštvom Radici Arte B. Naši košarkarji so začeli katastrofalno, nato so zelo dobro odgovorili in so izenačili, v drugem polčasu pa so popolnoma popustili. Kje so vzroki?
Košarkarska komisija Poleta je v ponedeljek sklicala sestanek z igralci. na katerem so skupno sklenili da bodo povečali število treningov. Mladinsko prvenstvo je namreč zelo ka kovostno; moštva, kot so Patriarca, Lloyd Adriatico, Italrider in druga trenirajo vsak dan, poleg tega imajo velik izbor igralcev. Poletovci se morajo torej bolj potruditi na treningih, da bodo lahko dostojno nastopali v tem prvenstvu, ki je zanje zelo težak test.
IZIDI ZAOSTALE TEKME: Radici Arte B — Polet 68:53.
LESTVICA: Italsider 16, Patriarca 14, Lloyd Adriatico 12, Tigers 10, Radici Arte A 6, Polet, Servolana,
Éqkti .MzM M*,2-	,.
Drugi del prvenstva se bo začel 2. februarja.
pR-P,;,, nihče.,
SKUPNO: A. Sosič 6, Gantar 4, Kraus 3, E. Sosič in Daneu 2, Ju-
CUS Trst — Sokol	5:2
Po skoraj enomesečnem premoru se je v nedeljo začel povratni del moškega prvenstva C lige. Nabrežinci so tokrat gostovali pri ekipi tržaških visokošolcev, ki vodijo na začasni lestvici in so tudi tokrat klonili s čistim izidom 5:2. Fabjan, Pertot in Sanna se niso mogli enakovredno upirati boljšim nasprotnikom. ki z Rennijem na čelu resno merijo na napredovanje. Posamezne tekme so si bile ena drugi na las podobne, saj so se skoraj vse končale z 2:0 v korist enega ali drugega moštva. Edina izjema je bila prav zadnja tekma med Zebochini-jem in Pertotom, katero je naš zastopnik zgubil z minimalno razliko 2:1, čeprav bi lahko z nekoliko več pazljivosti odločil rezultat v svojo korist. Zanimiva je bila tokrat igra med Pertotom in Mamelijem, ki sta si že več let enakovredna. Pertot se je v nedeljo maščeval za poraz, katerega je doživel v prvem delu prvenstva in je gladko strl odpor izkušenega nasprotnika, saj mu je
v prvem nizu dovolil, da je osvojil le borih 9 točk. Proti odličnemu Renniju sta tako Pertot kot Fabjan gladko klonila, čeprav je Fabjan nudil nekoliko več odpora od svojega tovariša. Svojo trenutno dobro formo je Fabjan dokazal z zmago nad Zebochinijem, katerega je odpravil v dveh razburljivih in enakovrednih setih. Mladi Sanna je igral relativno dobro in je zopet pokazal nekoliko napredka, čeprav ni osvojil točke, kar pa ni mogel nihče od njega pričakovati.
Po tem porazu je Sokol še vedno s samo dvema točkama, pričakujemo pa, da se bodo Nabrežinci v nadaljevanju prvenstva nekoliko o-pomogli in se dvignili na končni lestvici vsaj za nekaj mest.
Izidi:
Renni — Fabjan 2:0 (17, 13) Zebochin — Sanna 2:0 (10, 13) Mameli — Pertot 0:2 (9, 17) Zebochin — Fabjan 0:2 (20, 19) Renni — Pertot 2:0 (11, 13)
Mameli — Sanna 2:0 (16, 15) Zebochin - Pertot 2:1 (12, -14, 18)
n. k.
Odbojkarji Salonita, ki so že pozabili na poraz s Karlovcem doma, so se že pridno lotili priprav na drugi del prvenstva.
Z osvojenim šestim mestom niso zadovoljni. Upajo in računajo, da
bodo ob koncu tretje tekmovalne sezone v 2. zvezni ligi pristali na četrtem mestu. To bi bil lep uspeh ob upoštevanju dejstva, da bi bila pred njimi tudi dva lanska prvoligaša.
Na sliki:, (stojijo) Jerončič, Jelavič B., Paravan, Tušar, Žnidarčič; (čepijo) Jurca, Bukovec, Murovec, Bavdaž, Perše.
E. Hvalica
govič Guštin, Škerlavaj in Tavčar po eno točko.
PRVENSTVO «POMLAD»
Derbi med Borom in Poletom je izpolnil pričakovanja. Trener Poleta Sergij Tavčar pravi: «Vodil sem že več tekem, prvič pa se mi je pripetilo, da mi je sodnik čestital za zelo lepo tekmo obeh ekip. Zmaga je sicer šla Boru, z nastopom svojih fantov pa sem zelo zadovoljen »
S to zmago se je Bor pridružil Poletu na lestvici. Oba naša predstavnika imata trenutno 4 točke. Med posamezniki bi tokrat omenili Borisa Siego, ki je po Tavčarjevem mnenju odločilno pripomogel k Borovi zmagi.
IZIDI 8. KOLA: Bor - Polet 67:61, Italsider - Inter 1904 39:84, Ricreatori — Lloyd Adriatico 79:88. Počitek: SABA.
LESTVICA
Inter 1904	8	8	0	554:375 16
L Adriatico	8	6	2	603:513 12
SABA	6	4	2	413:377 8
Bor	8	2	6	510:556 4
Polet	6	2	4	296:358 4
Ricreatori	7	2	5	444:517 4
Italsider	7	1	6	404:501 2
PRIHODNJE KOLO (19. 1.): Ital-sider — Bor (15.30), Polet — Ricreatori (15.30), SABA — Inter 1904. Počitek: Lloyd Adriatico.
OCENE P.D.: Marko Sosič (P) in Boris Siega (B) 2, Ivan Škabar (P) in Peter Žerjal (B) 1.
SKUPNO: Žerjal (B) 10, Taučer (P) in Škabar (P) 4, M. Sosič (P) 3, Siega (B), I. Sosič (P) in Volk (B) 2, Kalin (P), Ražem (B), B. Furlan (B) in Košuta (B) po eno točko.
NARAŠČAJNIKI
Po dveh podaljških in po dramatični igri je Bor premagal Lloyd Adriatico in tako osvojil prvo zmago v tem prvenstvu. Bila je to lepa zmaga, pri kateri so imeli svoj delež tudi kontovelski igralci, ki so stalno spodbujali borovce. Navdušenje v Borovem taboru je bilo seveda dokajšnje Zmage ni nihče pričakoval. Zato je bilo to toliko večje zadoščenje za igralce in za požrtvovalnega trenerja Renata Štoklja.
Takoj po tej tekmi sta se pomerila CGS in Kontovel. Tudi to srečanje je bilo zelo izenačeno. Borovci so seveda navijali za Kontovelce, ki pa so, žal, po podaljšku izgubili za tri točke razlike. Po tekmi pa je bil trener Stojan Kafol z nastopom svojih fantov zadovoljen: «Ne glede na poraz, mislim, da smo s prikazano igro zadovoljili. Predvsem smo dobro igrali v obrambi.»
IZIDI 8- KOLA: Lloyd Adriatico
—	Bor 60:66, CGS — Kontovel 44:41, Ricreatori — Inter 1904 51:86.
LESTVICA
Inter 1901	880	870:259	16
Ricreatori	8	6	2	606:356	12
CGS	8	4	4	343:409	8
L. Adriatico	8	3	5	345:586	6
Kontovel	8	2	6	290:592	4
Bor	8	1	7	285:674	2
PRIHODNJE KOLO (19. 1.): Bor
-	Kontovel (19.00), CGS - Ricreatori, Inter 1P04 — Lloyd Adriatico.
OCENE P.D.: Ivo Starc (K) in Bruno Furlan (B) 2, Klavdij Starc (K) in Andrej Udovič (B) 1.
SKUPNO: K. Starc (K) in Race (B) 8, Nabergoj (K) in I. Starc (K), Čuk (K) in B. Furlan (B) 4, F. Mazzucca (B) 3, A. Mazzucca (B), Čok (B). Koren (B) in Udovič (B) po eno točko.
b. L
Sinoči pri Sv. Ivanu v Trstu
Zaključek 13. SŠI za Trst in Breg
Sinoči so na stadionu «1. maj» v Trstu priredili zaključni večer 13. SŠI za tržaško - brežansko področje. Večera so se udeležili predstavniki Bora, Škamperla, Cankarja, Brega in Adrie, katerim so prireditelji, PD S. Škamperle, podelili nagrade, ki so jih tekmovalci teh društev osvojili na lanskih SŠI.
OHVK.STII.A
Kulturni krožek Devin - Sttvan (smučarski odsek) sporoča, da bo nagrajevanje smučarskega tekmovanja v dmštvenih prostorih v Otrinu danes, 17. t.m., ob 20. uri.
» TRŽAŠKI KoZt, KMETJE
10. (PABERKI IZ ZGODOVINSKIH KNJIG)
MISELNOST IN ODNOSI FEVDALCEV DO DELOVNIH LJUDI
Odnosi fevdalcev do delovnih ljudi na Tržaškem so bili j ali manj podobni onim drugje po Evropi in po svetu. Dejstvo, da so bili kmetje slovenske narodnosti — kot izda po zapiskih zgodovinarjev — jim v najstarejših časih bolj otežkočalo življenja.
Značilno mentaliteto fevdalca izpričuje pesem iz leta 1546.1)
Quindi non lungi su fecondo colle Ricco di piante v’a un boschetto ameno,
Onde patri coloni hanno il governo,
Ah! quante volte quivi il dio del giorno Al nascer suo trovommi qui giacente Ove al rezzo passai l’umida notte,
Sprezzando il mormorar del volgo insano,
Che piii dell’oro libertà mi aggrada.
Da je gospod raje prebil noč v prosti naravi, kot v zatohlem mestu, je umevno, posebno ker je to bilo verjetno v letnem času. Zaradi tega si prav gotovo ni nakopal zamere mandrjar-jev, ki so sami ljubili naravo, pač pa jih je bodlo v oči njegovo brezdelje. To mu je očital «volgo insano». Pojem svobode in dostojanstva je bil zanj povezan z lagodnim brezdeljem in brezskrbnim uživanjem. Misel, da mu ravno «volgo insano» s svojim delom omogoča lagodno življenje, ni še prodrla v njegovo zavest.
še v letu 1834, torej po prvi francoski resoluciji, je delovni človek na tem ozemlju veljal za «plebaglio». Pri iskanju dobrega pridigarja je plemeniti gospod naprosil svojega prijatelja grofa, 2) naj mu preskrbi pridigarja, ki bo grozil «plebagli» s hudičem in peklom.
Duhovnik mu ni nasedel. To pa ga ni spravilo v dvom o pravilnosti lastnega mišljenja o delovnih ljudeh.
O NARODNOSTI...
O narodnosti kmečkih ljudi na tržaškem področju, zgovorno pričajo stoletne lipe na samem griču Sv. Justa, o kar terih so pisali tržaški zgodovinarji.
O njihovi narodnosti pričajo ledinska imena.
V odnosih med njimi in patridji potrjujejo to slovenske besede v starem ladinskem narečju, ki je bilo vsakdanja govorica teh patricijev. Istotako besede tega narečja v narečju slovenskih mandrjarjev.
O poreklu in jeziku, ki so ga govorili mandrjarji je priča «Kmečka bratovščina», 3) ki je bila med najstarejšimi na tem področju; pa tudi imena in priimki teh ljudi iz širše in ožje okolice ,ki jih je zabeležil Pietro Montanelli. 4)
Silovo trditev o kmečki bratovščini, pa potrjujejo še poznejši «šematizmi» kjer po cerkvah v samem mestu najdemo
zabeležena imena dušnih pastirjev, ki so v večini Slovenci. 5)
O prebivanju kmečkih ljudi v samem starem mestu, pričajo krstna in rodbinska imena navedenih že iz prvih stoletij tega tisočletja; prav tako naslednjih stoletij.6) Bili so posestniki hiš v starem mestu in včlanjeni v kmečki bratovščini Celo nekatere ulice v starem mestu so bile poimenovane po Slovencih. Tako «Contrada Braineck», «Andrena Jasbizza», «via Covaz», «via Britz». Odpravili so jih ker ta imena pač niso bila «nomi carichi di storia». 7) Tudi mešane zakone najdemo v podatkih zgodovinarjev. 8)
Značilno, da je škof Pietro Bonomo namestil v svoji kapelici v starem mestu leta 1521 kaplana Matijo Plespelico. O odnosih med tem škofom in Primožem Trubarjem pa je bilo že mnogo napisanega. 9)
Ettore Cenerini — Curiosità triestine — Trieste antica e moderna — Libreria intemaz. Italo Svevo Trieste 1968. — Str. 166 — ... Rapicelo nel suo poema Istria stampato a Vienna nel 1546, alludendo al nostro Fameto dice: ...
Giuseppe Caprin — I nostri nonni — dal 1830 al 1848. — Str. 341 — Lettere di Antonio Madonizza al Conte Prospero Antonini — La venuta dell’oratore Barbieri a Trieste — 18. 3. 1834.
... S’abbia la plebaglia un cordigliere che la sbalordisca con disperato vodone e con dispetate agitazioni di mani e di piedi, e le apra pure le fornaci dello inferno, e le mostri le aguzze coma di messeh io diavolo
Str. 343 ... Non ti mette Idio nel mezzo di un turbine di saette per bassa vendetta, ma te lo dipinge buono e misericordioso. ... Matija Sila — str. 110 ... Izmed bratovščin v tržaškem mestu do leta 1783 obstoječih nam je omeniti zaradi narodnosti eno najstarejših; Slovensko kmečko bratovščino Matere božje pri cerkvi «morske Matere božje» (Madonna del mare), ki se v spisih omenja že leta 1298 in je vsaj proti koncu imela tiskane sprejemnice. — Str.. 95 ... Glede jezika pri službi božji v tr-
žaškern mestu je opomniti, da se je pridigalo slovensko po vseh cerkvah do današnjega dne, razen v jezuitski cerkvi.
1) . PIETRO MONTANELLI — L movimento storico dri'a popolazione di Trieste — Trieste — Štab. ti po gr. Giovanni Balestra 1905.
5)	SCHEMATISMO à 1845 — Str. 153 — Trieste — Parrocchia della citta vecchia: Michele Fleischer - parroco. Cooperatori: Antonio Berdon, Francesco Bernardi, Matteo Tik, Valentino Pushaviz, Antonio Bostianshizh, Bartolomeo Klemenzhizh, Mattia Jurinaz. Angelo Marsich. _ Sto. 154 - Parrocchia della città nuova: parroco: Mattia Erschen, cooperatori: Giuseppe Shincovitz Valentino Orel, Francesco Gregoritz, Giacomo Koman, Giovanni Gol-lob. itd. itd.
6)	GIUSEPPE CAPRIN — H trecento a Trieste — Str. 161-162 ... Nomi di donne. ... Nedelea di Merzano, ... Anizza de Burlo, ... donna Vita de Bagnolo, donna Gisla di Simeone Rubida.. !
7)	ANTONIO TRIBEL — Una passeggiata per Trieste — Stab. tipogr. Caprin — Str. 79 ... deve l’onore del suo nome alla famiglia plebea Braineck, che ivi avea due fabbricati, ossiano edifizij ETTORE CENERINI — Curiosità triestine — Libreria interna-zioqale Italo Svevo Trieste 1968 — Str. 52 (C.V.) Jasbizza ... Da certa Caterina Jasbitz, che vi eresse il primo forno di pasticcerie nell’anno 1751 ... — Str. 110 (C.V.) via Britz ... Dal nome di un’antica famiglia oriunda dal Cogito circolo di Gorizia, che qui possedette due case. Mette in comunicazione due vie Gruz-zulis e del Crocefisso. — Str. 160 (C.V.) Covaz ... Ricevette questo nome da un fabbro, che avea l’officina su questa via. Trovasi nelle alture di Rena e passa dalla via Battagba in quella del Crocefisso.
8)	ANTONIO TRIBEL — Str. 3 04 . .. Cristoforo Coppa ... 1444-1523 ... figlie Daniela sposata a Pietro Vrisnigoj, Carlotta a Nicolò Jurco, Maria a Giorgio Vojska ...
9)	Str. 329 ... 7. 1. 1521 investito cappellano della cappella Mattia Plespelizza aperta e consacrata dal vescovo Retro Bonomo.
(Nadaljevanje siedi)
Uredništvo, uprgv^, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1,— dinar, za zasebnike mesečno 18,— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Strali 6	17. januarja 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P- #
Glavni urednik Stanislav Renko	L. ^
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska y ^
ČEPRAV JE DR, SPAGNU0L0 DEMANTIRAL INTERVJU Z «H MONDO»
Parlament zahteva pojasnila o krizi na rimskem sodišču
Časnikar Massimo Caprara: «Nisem si izmislil dejstev in podatkov, ki sem jih navedel v članku»
RIM, 16. — Po «eksplozivni» izjavi, rimskega generalnega prav-dnika, dr. Carmela Spagnuola, ki jo je objavil v svoji včerajšnji številki tednik «Il Mondo» in ki so jo povzeli vsi italijanski listi, je dr. Spagnuolo danes odločno demantiral, da bi napadel policijo kot je poročal omenjeni tednik.
«V zvezi s člankom, ki ga je objavil tednik «H Mondo» in ki ga je napisal Massimo Caprara — trdi rimski generalni pravdnik —• pripominjam sledeče: prvič nisem imel intervjuja z nikomer; drugič res je. da sem se na njegovo prošnjo sestal s poslancem Carraro v svojem uradu, da bi mu obrazložil zakaj italijanski sodni sistem deluje tako slabo; tretjič, to Je bil edini predmet najinega pogovora in vse ostale izjave, ki mi jih Caprara pripisuje, so le njegove hipoteze, ki jih ne odobravam; četrtič zaradi navedenih razlogov bom zahteval od odgovornega urednika tednika «H Mondo» ustrezen popravek; petič; poudarjam, da
POVIŠEK
«Da bi sam popravljal napake elektronskega računalnika? To ni v moji pristojnosti.» Tako si je mislil uslužbenec ameriške letalske družbe World Airways, kateremu je računalnik pomotoma dodelil plačo 389 (250 tisoč lir) dolarjev na uro namesto na mesec. Sedaj bo imel za rešetkami dovolj časa, da razmisli kaj je in kaj ni v pristojnosti nekega uslužbenca.
Uprava letalske družbe je lani povišala 36-letnemu Timu Rochellu mesečno plačo za 30 dolarjev. Pri sestavljanju plačilnega seznama pa se je elektronski računalnik zmotil. Ro-chelle seveda ni črhnil besedice z nikomer in nekaj tednov mirno vnovčil mastne čeke. Ko so ga aretirali zaradi tatvine, se je skušal braniti: «Mislil sem, da je uprava World Airways končno razumela, koliko veljam.»
DUHOVNIK
Neki duhovnik ni hotel blagosloviti trupla svojega župlja-na, ker je bil aktivist komunistične partije. Župnik, don Antonio Silvestri, je že znan, ker pred nekaj meseci ni hotel brati maše zadušnice za drugega župljana, češ da ni zahajal v cerkev.
Pokojnik, žrtev diskriminacije, je 78-letni Nello Pellicciotto, partizan in aktivist komunistične partije, ki je umrl pred nekaj dnevi za pljučnico. V cerkvi je duhovnik vprašal pogrebce, ali naj blagoslovi njegovo truplo, kljub njegovi verski mlačnosti. Ko so verniki zahtevali blagoslov, je dušni pastir vzrojil: «Če bi bilo po vašem, bi morali dovoliti vstop v cerkev tudi psom, zato ne bom blagoslovil tega trupla.»
sem v vsej svoji karieri vedno zelo cenil delo policije in da spoštujem prijatelja, prefekta Angela Vicari-ja, ki je deset let poveljeval italijanski policiji.»
Popoldne se je rimski generalni pravdnik sestal s sodnimi kronisti in tudi tem je poudaril, da ni imel intervjuja z Massimom Capra-ro. Pribil je, da je sedaj položaj na rimskem sodišču zelo resen in da je škandal, ki je izbruhnil, postal že politično vprašanje. Kljub zahtevi časnikarjev, dr. Spagnuolo ni hotel nakazati kateri odstavki članka, ki ga je objavil tednik «Il Mondo», naj bi bili «izmišljeni». Obnovil je le potek dogodkov, pravzaprav nekoliko bolj obsežno podal izjavo, ki smo jo že navedli Poudaril je tudi, da so nekateri odstavki, ki odražajo nepozna-nje sodne procedure očiten dokaz, da je članek izmišljen.
V intervjuju, ki ga je včeraj priobčil «Il Mondo», naj bi dr. Spagnuolo izjavil, da so prišli na sled državni ustanovi, ki je skrila prisluškovalno napravo v fotelj v uradu preiskovalnega sodnika Renata Squillanteja. V tej zvezi je državni pravdnik Elio Siotto izjavil, da preiskovalci, vsaj kar je njemu znano, še niso prišli na sled tej državni ustanovi.
Na demanti dr. Spagnola je časnikar Massimo Caprara, bivši komunistični poslanec, nato voditelj skupine Manifesto, sedaj pa nevezan na nobeno politično skupino, izjavil; «Vesti in podatke, ki sem jih navedel v svojem članku, mi je posredoval sam generalni pravdnik, zato poudarjam, da je intervju resničen. Ali dr. Spagnuolo trdi, da imam tako bujno fantazijo in da sem imel v tem primeru tako srečo, da sem si izmislil vse in zadel istočasno resnico?» Na te izjave je odgovorni urednik tednika «Il Mondo» Renato Ghiotto pribil: «Ne mo remo dvomiti o osebni in profesionalni korektnosti Massima Capra-re, ki je vedno pokazal, da pojmuje časnikarski poklic kot prikaz resnice. Ne dvomim, da se je tudj v tem primeru, v intervjuju z dr. Spa-gnuolom, Caprara ravnal po tem načelu. Poleg tega pa so okoliščine, ki jih navaja in ki zadevajo zadevo Mangano - Coppola in magneto-
fonske posnetke, ki dokazujejo raz-predenost mafijske mreže v Laziu, takšne, da si jih ni mogel izmisliti. Spagnuolo je torej govoril. Če sedaj generalni pravdnik meni, da mora demantirati svoj« izjave, bo imel za to svoje razloge, med te pa ne more uvrstiti trditve, da je Caprara priredil resnico po svoji potrebi.»
Kot je bilo pričakovati je eksplozivni članek tednika «Il Mondo» sprožil val polemik in vzburil duhove, ki so bili že itak vznemirjeni zaradi senzacionalnega razpleta preiskave o atentatu na tevestorja Mangana. Komunistični poslanci Macaiuso, Natta in Giancarlo Pajetta so naslovili ministrskemu predsedniku Humorju pismeno vprašanje, v katerem zahtevajo pojasnila v zvezi z obtožbami in prctiobtožbami zadnjih dni, ki zadevajo sodnike in visoke policijske funkcionarje. Komunistični poslanci zahtevajo nadalje pojasnila za izjavo dr. Spagnuola tedniku «Il Mondo».
Podobno vprašanje sta naslovila ministrskemu predsedniku in notranjemu ministru socialistična poslanca Achilli in Mariotti, ki zahtevata pojasnila glede stališča, ki ga bo vlada zavzela do nepričakovanega razpleta zadeve Mangano-Coppola. Socialistična poslanca se nanašata predvsem na intervju rimskega generalnega pravdnika, ki «čeprav ga je dr. Spagnuolo demantiral, kaže kako napeto je stanje v določenih državnih ustanovah in kako razširjena je v teh ustanovah korupcija, ki jo je treba nemudoma izkoreniniti». Podobne interpelacije so naslovili ministrskemu predsedniku in ostalim članom vlade tudi demokrščanski in socialdemokratski poslanci, ki zahtevajo nadalje hiter in odločen poseg vlade, da se zadeva razčisti.
Gibanje «Magistratura democratica», ena od skupin, ki sestavljajo vsedržavno združenje sodnikov, je na današnji seji razpravljala o položaju na rimskem sodišču. Za «Magistratura democratica» je razplet zadeve Coppola - Mangano dokaz, kako kritičen je položaj italijanskega sodstva. Za rešitev krize je nujno potrebna preosnova ustroja sodišč in zlasti odprava privilegijev visokih sodnih dostojanstvenikov: Po mnenju demokratičnih sodnikov sta najnujnejši reformi odprava oblasti, ki jo imajo načelniki državnih in genefolanih pravd-ništev ter ukinitev tajnosti preiskovalnega postopka.
Obtožbe in protiobtožbe, ki so v teh dneh povzročile pravi potres na rimskem sodišču so dokaz, da je izbruhnil z vso silo spopad za nadoblast '' rimskem sodišču, ki so ga doslej bili podtalno. V središču tega boja je dr. Carmelo Spagnuolo sodnik, ki je bil pred tremi leti imenovan za generalnega pravdnika tega sodišča. Moč in istovetnost njegovih nasprotnikov nista znani, kaže pa, da jih gre predvsem iskati med namestniki državnega pravdnika, ki pa imajo verjetno podporo tudi v drugih državnih telesih, kot dokazuje sicer demantirana Spagnuolova izjava tedniku «Il Mondo».
Dr. Spagnuolo je bil v svoji karieri že večkrat v središču viharjev, vendar še nikoli kot doslej ni bil prisiljen na tak boj na nož. Pred časom je uredniku tednika «Panorama» izjavil, da se določeni krogi znašajo nad njim, ker cpravlja svojo dolžnost. Poudaril je. da bi lahko tožil marsikoga in podprl obtožbe s krepkimi dokazi, njegovi nasprotniki pa tega ne morejo storiti, ker nimajo proti njemu nobenih dokazov. «Zvesto služim pravici — je poudaril ob tej priliki — in se za to ne bojim klevetanja». Kaže pa, da vsaj kar se tiče strahu, ni bil iskren do skrajnosti. Videli so ga kako hodi zvečer na sprehod v spremstvu nemških ovčarjev, ki sta izurjena za napad na človeka, v žepu pa ima vedno nabit samokres. Vzrok? Pred časom je dobil anonimno pismo v sicilijanskem narečju. «Ko zajec dvigne ušesa pomeni, da je za njegovim hrbtom naperjena dvocevka». Isto sporočilo je dobil tudi palermski državni pravdnik Pietro Scaglione preden so ga z «luparo» pokosili na palermski ulici.
Policija je prišla na sled domnevnim ugrabiteljem Paula Gettyja III. Na sliki: uslužbenec rimske bolnišnice Domenico Barbino, domnevni član zločinske tolpe, ki je z ugrabitvijo izsilila najbogatejšemu človeku na
svetu nad poldrugo milijardo lir, takoj po aretaciji
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiJiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiinniiiiiiitiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiUAifiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO SKORAJ ŠESTMESEČNI PREISKAVI
V ječi domnevni ugrabitelji P. Gettyja UL vnuka najbogatejšega človeka na svetu
Gre za 27-letnega Domenica Barbina, 32-letnega Vincenza Mammolitija in 34-let-nega Antonia Mancusa, Saverio Mammoliti pa se je doslej izognil roki pravice
RIM, 16. — Mesec dni po osvoboditvi Paula Gettyja III. so preiskovalci prišli na sled domnevnim u-grabiteljem: trije so že za zapahi rimske kaznilnice, četrtega pa iščejo po vsej Italiji. Aretirani so bili 27-letni Domenico Barbino, 32-letni Vincenzo Mammoliti in 34-letni Antonio Mancuso. Prvega so aretirali v Rimu, kjer je zaposlen kot težak, v bolnišnici, dyuga dva pa sta padla v mrežo preiskovalcev v Kalabriji. Agentom je doslej ušel Saverio Mammoliti, ki pa ni v sorodstvu z aretiranim Vincenzom. Saverio je lani ušel iz kaznilnice v Ni-coteri, kjer je bil zaprt zaradi namernega umora. Vincenzo in Saverio Mammoliti, Barbino in Mancuso so obtoženi ugrabitve, združevanja v zločinske namene, povzročitve hudih telesnih poškodb in vrste drugih manjših prekrškov. Med preiskavo je bil aretiran tudi brat Domenica Barbina, 34-letni Sante, ki pa je obtožen le protizakonite posesti municije za vojno orožje. Kaže, da so med preiskavo rimski policisti zaplenili nekaj bankovcev, ki naj bi jih družina Getty izplačala ugrabiteljem.
Paul Getty III. nečak znanega milijarderja Paula Gettyja, ki ga ima-
tu, je bil ugrabljen v noči med 9. in 10. julijem lani v Rimu. Na Trgu Farnese sta ga napadla neznana moška, ga pretepla s kolom in ga nato odpeljala v Kalabrijo, kjer je bil fant zaprt pet mesecev. Pogajanja med mladeničevo materjo Paula Gali Harris in ugrabitelji so se razplete-la zelo počasi. Do novembra so bili preiskovalci in tudi nekateri sorodniki mladega Gettyja prepričani, da gre verjetno za svojeglavo dejanje fanta, ki naj bi skušal izsiliti denar skopemu dedu.
Ta domneva je bila predvsem osnovana na načinu življenja Paula Gettyja III. Fant se je družil s hippyji, ki posedajo po rimskih trgih, prodajal z njimi ogrlice, ki jih je sam izdeloval, popival pozno v noč po nočnih lokalih. Tudi ravnanje ugrabiteljev je bilo dokaj čudno, tako čudno, da je Gail Harris prekinila pogajanja in zapustila Rim. Tisk je pozabil na mladega ugrabljenca, zadeve pa so se lotili humoristi. V marsikaterem listu je bila objavljena vinjeta reveža, ki je prosil miloščino in se opravičeval, češ da je ugrabil Paula Gettyja.
Do nepričakovanega in odločilnega razpleta je prišlo sredi novembra lanskega leta, ko so ugrabitelji
jo za najbogatejšega človeka na sve
..............uni..I.milil.................n..................................
PO ARETACIJI PODPOLKOVNIKA AMOSA SPIAZZIJA
Vrsta visokih častnikov vpletena v prevratniško delovanje Vetrnice?
Padovski sodniki bodo verjetno v kratkem razširili preiskavo tudi na našo deželo
PADOVA. 16. — Preiskava o prevratniškem delovanju genovske Vetrnice in o povezavah, ki jih je organizacija imela v vojaškir krogih, je usmerjena predvsem v kroge veronskih častnikov. Preiskovalci naj bi nameravali raziskati povezave med podpolkovnikom Spiazzijem, ki sedi za zapahi pod obtožbo prevratniškega rovarjenja proti demokratični ureditvi države, in nekaterimi drugimi častniki. Med temi naj bi bil celo en general.
Radovednost opravičujejo predvsem zaskrbljujoče vesti, ki prihajajo iz Verone. 29. decembra naj bi luč v Spiazzijevi hiši gorela pozno v noč, opazili pa naj bi tudi nenavadno veliko število «gostov», ki so odnašali velike zaboje. Vozila, ki so bila parkirana pred hišo so se oddaljila komaj v času, da so se izognila nedeljski prepovedi prometa osebnih vozil. Čemu ta mrzlična dejavnost? Naslednjega dne, 30. decembra so preiskovalci vdrli v Spiazzijevo hišo in našli sveženj pomembnih dokumentov ter pravcati arzenal.
Je kdo obvestil Spiazzija, da je pravočasno skril najbolj kompromi-tetno gradivo? Vprašanje je zaskrbljujoče zlasti še po izjavi, ki so jo na predzadnji dan leta dali sodniki; «Nismo našli vsega, kar smo iskali. Tudi ni bilo 6 volj orožja, da bi lab ko oborožil celo vojsko». Ali to pomeni, da laiiko Spiazzi računa, na pedporo v tako vplivnih krogih, ki so pravočasno zaslutili namen sodnikov?
še nerešeno vprašanje je tudi, kako je Spiazzi, ki je bil pred dvema tednoma imenovan za podpolkovnika, tako hitro napredoval v vojaški nierar-hiji. čeprav ni nikomur skrival svo jega političnega prepričanja. Značil na je v tej zvezi izjava, ki jo je po
pisanju milanskega lista «Giorno» dal padovski državni pravdnik Fais: «Ne bomo se ustavili, čeprav bi naleteli na še druge častnike. Ne delamo raz ločkov med uniformo in civilno obleko, zato bomo nadaljevali po sedanji poti. Rad bi pa v tej zvezi poudaril, da vojska ni okužena s fašizmom. Dej stvo, da so lahko v vojski štiri ali pet garjavih ovc, še ne pomeni ničesar». V novi usmeritvi preiskave je l»rr.embno prav ta štiri ali pet. Treba je predvsem ugotoviti, kdo so bili častniki, ki so se skupaj s podpolkovnikom Spiazzijem prel dvema letoma udeležili srečanja v Rimu, na katerem je bil odobren dokument v katerem n ec drugim piše: «Če bo volilna žara pokazala, da narod zahteva desno sredinsko vladno koalic: ,o in se bo KD kljub temu nagibala na levo, 01 x>za.riamo goipode demokrate, da bomo mi zasukali italijansko politiko v pravo smer».
Preiskava, ki je bila doslej skoraj izključno omejena na Veneto in Ligurijo, ho v prilit dnjih dneh vsaj sodec po poiuradnih vesteh, razširjena tudi na našo deželo. Ni skrivnost, da tudi tu delujejo fašistične skupine, ki se vključujejo v vsedržavno fašistično prevratniško strategijo. Značilno v tej zvezi je dejstvo, da je bil podpolkovnik Spiazzi namestnik komandanta (v kratkem naj bi celo posta: poveljnik) enega od redkih ii ali janskih operativnih bataljonov ,ki jih predvideva obrambni načrt. V primeru izbruha vojne bi moral zasesti strateški položaj prav na našem Fteiu.
V okviru preiskave je preiskovalni sodnik dr Tamburino danes zaslišal še vrsto «rraihnih rib» ki pa so omo gitilo, da so preiskovalci prišli do zelo konkietnih rezultatov.
Katoliška cerkev in demografska politika
RIM, 16. — Organizacija združenih narodov je razglasila letošnje leto za leto, v katerem naj bi s posebno zavzetostjo obravnavali vprašanja, ki zadevajo porast prebivalstva na svetu. To_ vprašanje je živo prizadelo katoliško cerkev. V tej zvezi je sveta stolica razposlala obširno zaupno boto škofovskim konferencam po vsem svetu, v kateri je izražena določena zaskrbljenost zaradi te mednarodne manifestacije. Katoliška cerkev poudarja svoje odločno nasprotovanje vsakršni državni ali mednarodni politiki, ki bi bila naklonjena kontracepciji, sterilizaciji, splavu, ali pa omalovaževanju časti vsakega od zakoncev. V vatikanskem dokumentu se trdi da se mora demografsko vprašanje povezati z vprašanji mednarodne socialne pravičnosti.
V tem dokumentu je izražena ta zaskrbljenost spričo mednarodnega srečanja o tem vprašanju, ki bo v Bukarešti od 19. do 30. avgusta letos. Katoliška cerkev se boji, da bi na tem srečanju prišla do izražanja stališč, ki so nasprotna katoliškim načelom. Ta načela so izražena v enciklikah «Humanae vitae», «Populorum progressio» in «Gaudi-um et spes».
LJUBLJANA, 16. — V Ljubljani so davi ob 7.14 zabeležili potres s središčem na Sorškem po-I lju. Potres je v središču dosegel 4. stopnjo po mednarodni lestvici, čutili pa so ga predvsem prebival-I ci Medvod.
poslali nekemu rimskemu večernemu listu fantovo uho z grožjo, da bodo Paula razrezali na koščke, če mati ne bo plačala odkupnine. Po skoraj enem mesecu nadaljnjih pogajanj je bil Paul Getty osvobojen 15. decembra. Kaže, da je družina plačala zanj nad poldrugo milijardo lir odkupnine.
Kako so končno prišli preiskovalci na sled ugrabiteljem? Vodja lete čega oddelka rimske kvesture dr. Masone ni hotel odgovoriti na to vprašanje, češ da bi kršil tajnost preiskovalnega postopka. Dejal je le. da je policija prisostvovala pogajanjem med Gail Harris in ugrabitelji mladega bogataša.
Govorilo se je in tudi tisk je povzel vest, da je bil med ugrabitelji tudi zdravnik. Domnevo naj bi potrjevalo dejstvo, da je Gettyju odrezal uho človek, ki je bil s kirurškim nožem zelo domač. Dr. Masone je odločno demantiral to okoliščino. «V tem trenutku — je poudaril — nimamo dokazov, da bi bil v ugrabitev vpleten tudi zdravnik.» Dodal je, da je policija vztrajno delala od dne ko je mladi Paul izginil. Zaslišala je veliko ljudi in opravila vrsto hišnih preiskav, da bi odkrila ugrabitelje.
Kaže, da se je preiskava začela v okviru boja proti razpečevalcem mamil. Domenico Barbino, ki ga agenti imajo za nevarnega nepridiprava, je bil namreč na seznamu domnevnih razpečevalcev mamil. V okviru akcije proti ugrabiteljem so policisti aretirali tudi tri domnevne razpečevalce mamil. Kaže pa, da gre zgolj za naključje in da preiskavi nista povezani med seboj. O Barbino znanci in delovni tovariši pravijo, da je bil dober fant, ki je skrbno opravljal svojo službo. Nekateri pa naj bi ga v zadnjih časih pogostoma videli za volanom luksusnega športnega avtomobila «miura».
V Locriju pri Reggio Calabrii so orožniki snoči aretirali 37-letnega Giuseppa Mammolitija, daljnega sorodnika že omenjenega Vincenza, katerega dolžijo vrste ugrabitev, poskusa umora in drugih manjših prekrškov. Giuseppe Mammoliti naj bi bil namreč vpleten v ugrabitve raznih kalabrijskih veljakov in premožnih ljudi, niso pa še ugotovili,
če je vpleten v ugrabitev Paula Gettyja.
Aretirane bodo policisti danes prepeljali v Lagonegro, kjer jih bo zaslišal načelnik državnega pravd-ništva dr. Fanuele, ki vodi preiskavo. Dr. Fanueleju so dodelili preiskavo po teritorialni pristojnosti, ker je bil Paul Getty izpuščen prav v tem kraju.
Po poročanju tiskovne agencije ANSA kaže, da v. tej fazi preiskave sodstvo ne predvideva drugih aretacij. Dokazi, ki so jih zbrali proti aretiranim naj bi bili predvsem osnovani na izjavah bivšega agenta FBI Chese, ki je po nalogu Paula Gettyja «seniora» vodil pogajanja z ugrabitelji in izplačal odkupnino.
Med enim od svojih potovanj v Kalabrijo, naj bi bivši ameriški policist opazil, da mu sledi avto znamke citroen. Evidenčna tablica, ki si jo je Chesa zabeležil, naj bi omogočila aretacijo Barbina in njegovih domnevnih pajdašev.
Policija je tudi našla bankovce za 50 milijonov lir, ki jih bodo pregledali z infrardečimi žarki, da bi ugotovili, če gre za denar, ki ga je Chesa izročil ugrabiteljem. Bivši policist je namreč polil bankovce s posebno snovjo, ki reagira le na infrardeče žarke.
ZARADI PROTIJAPONSKIH MANIFESTACIJ
TANAKOV BEG IZ DŽAKARTE
Osem mrtvih, 35 ranjenih, na stotine razbitih avtov
DŽAKARTA, 16. — Indonezijska vlada je zaradi hudih demonstracij in pouličnih spopadov med demonstranti in policijo zaprla za nedoločen čas šole in vseučilišča ter prepovedala zbiranje državljanov v skupinah po več kot pet oseb.
Manifestacije v Džakarti so se začele in se potem nadaljevale v poznih večernih urah v znak protesta proti obisku japonskega ministrskega predsednika Tanake v glavnem mestu Indonezije. Tanaka se je spričo silovitega protesta študentov in domačega prebivalstva o-drekel raznim srečanjem, ki so bila predvidena. Med drugim tudi srečanju s študenti, do katerega ni pri-
i, ker je policija zahtevala od prizadetih, naj najavijo imena študentov, ki bi bili člani delegacije, ki bi jo Tanaka sprejel. Jutri se bo japonski državnik vrnil v Tokio.
Koliko mrtvih so včerajšnje manifestacije v Džakarti zahtevale, se še ne ve. Policija pravi le, da je umrl neki študent, iz drugih virov pa je razvidno, da je bilo človeških žrtev več: po skromnih o-cenah vsaj osem, medtem ko je bilo 35 ljudi ranjenih ter uničenih več stotin avtomobilov. Zgorela so razna poslopja, zlikovci pa so oropali številne trgovine. Voditelji študentov so zanikali svojo odgovornost pri številnih terorističnih dejanjih, poudarili pa so, da jim je predvsem pri srcu socialna pravičnost. To pomeni, da manifestacije niso bile naperjene samo proti Ta-naki, temveč tudi proti domačemu političnemu vrhu.
Kar se dogaja v Indoneziji ob Tanakovem obisku, ni nikakršna izjema v sedanjem življenju jugovzhodne Azije. Kot smo že poročali, je prišlo na Tajskem, ob obisku premiera Tanake, do hudih demonstracij študentov, ki so pripeljale do odstopa vojaške vlade Thanoma Kittikačorna.
Indonezijska vlada je spričo silovitih protijaponskih demonstracij sprejela stroge ukrepe. Med drugim je sprejela sklep, da bodo kršitelje javnega reda v zvezi s temi dogodki smatrali za izdajalce, ki jih utegne doleteti tudi smrtna kazen, študentje se sinoči niso u-strašili teh groženj ter so nadaljevali demonstracije pozno v noč.
Obisk japonskega prvega ministra v petih deželah jugovzhodne Azije je naletel povsod več ali manj na sovražne reakcije domačega prebivalstva. To sovražno razpoloženje je deloma posledica slabega vtisa, ki so ga pustili za seboj Japonci po okupaciji teh krajev v drugi svetovni vojni. Še več pa so morda posledica vsiljevanja novih neo-kolonialističnih metod japonskih in-dustrijcev, zastopnikov velikih trgovskih družb in menežerjev vseh vrst. ki preplavljajo jugovzhodno Azijo od Filipinov do Indonezije.
Japonska vlada se zaveda, da je v precepu: na eni strani bi hotela okrepiti (posebno v teh časih energetske krize) gospodarsko sodelova-
nje z vsemi temi državami, toda na drugi strani se boji, da bi tradicionalne metode gospodarskega prodiranja na ta področja utegnile povzročiti splošen protijaponski nastop prebivalstva. Tajnik japonskega kabineta Susumu Nikaido je izrazil obžalovanje zaradi dogodkov v Džakarti (med drugim so demonstranti sneli japonsko zastavo s poslopja veleposlaništva), toda je poudaril, da bodo ti dogodki služili vladi sami, da ponovno preuči vprašanje odnosov z državami, ki jih je Tanaka obiskal v tem zadnjem času. Povedano po domače: Japonci se morajo odreči neokolonialistič-nemu odnosu do prizadetih držav ter upoštevati njihove zakonite interese. Japonci bi morali sodelovati pri razvoju teh dežel in ne upoštevati samo svoje ozke kapitalistične interese.
Argentina-Kuba: krepitev odnosov
BUENOS AIRES, 16. — Argentlm ska Fiat bo prodala Kubi železniški material v vrednosti 81 milijonov dolarjev. Zadevna pogodba je bila danes podpisana v Buenos Airesu med Fiatovim «Concord» in «Em-presa cubana importadora de ferro-carriles». Ta pogodba sledi številnim drugim, ki so bile podpisane prejšnji mesec za prodajo tovornjakov, avtomobilov in traktorjev kubanski vladi V vrednosti okoli 120 milijonov dolarjev. Današnja pogodba predvideva prodajo 185 potniških vagonov, 20 vagonov - restavracij, 15 poštnih vagonov, 50 samohodnih vagonov ter 50 remorkerjev.
Pri rudniku Sasu v vzhodni Makedoniji
Snežni plaz pokopal 5 makedonskih rudarjev
BEOGRAD, 16. — Pet makedonskih rudarjev je zgubilo danes življenje v rudniku Sasa v vzhodni Makedoniji. Orjaški snežni plaz, dolg okrog 800 metrov in širok nad 200, je zakopal rudarje, ki so se odpravljali na delo. Reševalne skupine, ki so nemudoma prihitele na kraj nesreče, so morale trdo delati nekaj ur preden so se dokopale do nesrečnežev, ki so izdihnili strti od mraza in pomanjkanja zraka.
MILAN, 15 — Neznanci so zažgali tri avtomobile pripadnikov desničarskih organizacij. V Sesto San Giovanniju so porinili avto «124» pred neko trgovino ter so ga tam zažgali. Gasilcem se je posrečilo zadušiti požar. Pozneje je prišlo še do dveh drugih požarov. Avto «1300», katerega lastnik je neki mladi misovec, je popolnoma zgorel. Tretji požar je nastal tudi v Sesto San Giovanni.
■1111111111111111111,imiiiilimiillliiiiilliiiiiimiimiliiiiiitilitliiiiliiiiiliiliiiiiiilliiilliiiiiiiiiiliiililiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiililliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliitllll
ZARADI OBJAVE KNJIGE « GULAG >
ČASOPISI IN RADIOTELEVIZIJA NAPADAJO PISATEUA SOLŽENICINA
MOSKVA, 16. — Sovjetski tisk, radio in televizijske postaje nadaljujejo ostro kampanjo proti sovjetskemu pisatelju Aleksandru Sol-ženicinu, katerega obtožujejo, da je «izdajalec», «sovražnik sovjetske domovine in svojih sodržavljanov». Te obtožbe so posledica objave v Parizu Solženicinove knjige «Otočje Gulag», ki je nekakšna zbirka osebnih pričevanj o življenju in dogodkih v sovjetskih taboriščih v Stalinovih časih.
Prve komentarje v tej zvezi je objavila agencija TASS. Sledile pa so tem razne televizijske oddaje, a v ponedeljek hud napad proti Solženicinu, ki je bil objavljen v partijskem dnevniku «Pravda» in ki so ga potem posneli drugi sovjetski časopisi. Včeraj pa je sam odgovorni urednik «Literatumaje gazete» Aleksander Čakovski hudo napadel Solženicina na televizijskih zaslonih. Sergej Mihaljkov, ki je eden od odgovornih osebnosti v
Grški pravoslavni cerkvi Kroži razkol. Po odstopu nadškofa Hieronima je bil v soboto izvoljen za primasa škof Serafini, ki je osebni prijatelj sedanjega predsednika Gizikisa. Serafini je bil ustoličen včeraj. Na sliki:
Gizikis čestita novemu primasu
združenju sovjetskih pisateljev, je predlagal, naj Solženicin zapusti Sovjetsko zvezo.
Solženicin je že znan sovjetski in mednarodni javnosti zaradi objave raznih svojih del, med drugimi tudi znane knjige «En dan Ivana Denisoviča» ter potem še «Prvega kroga». Njegova zadnja knjiga «Otočje Gulag», ki je bila objavljena v Parizu, je, kot smo dejali, zbirka pričevanj življenja v sovjetskih taboriščih. Sovjetska uradna propaganda ne oporeka resničnosti podatkov, ki jih navaja Solženicin, pač pa trdi, da je avtor izbral prav ta trenutek, da bi v mednarodni javnosti blatil sovjetski sistem.
Zelo pomembno je, da je Solženicin objavil to knjigo v inozemstvu sedaj, ko je prišel navzkriž s sovjetskimi predpisi, ki se skladajo tudi z mednarodnimi pogodbami. Pred nekaj meseci je Sovjetska zveza sprejela obveznosti mednarodnega združenja avtorjev, nra-vila katerega predvidevajo da pisatelji ne morejo objavljati svojih knjig v inozemstvu, ne da bi bili pooblaščeni za to od neke posebne domače agencije. Solženicin se je požvižgal na te predpise ter je knjigo samostojno objavil. Sedaj se pred pristojne sovjetske organe postavlja vprašanje: ali uvesti proti njemu upravni postopek, ali pa politično kazenski postopek. V obeh primerih je zadeva zelo nerodna, ker bi bil prvi postopek neučinkovit, drugi pa bi sprožil hudo mednarodno kampanjo. Za sedaj je Solženicin tarča le hudih napadov časopisja, radia in televizije, če ne upoštevamo številnih telefonskih pozivov, ki mu tudi ponoči prihajajo na dom. Nadalje je baje njegov dom v Moskvi zastražen. Pisatelj se je pa umaknil na podeželje.