/ Stev. 159 TRST, petek IO. junija 1910. Tečaj XXXV rai IZHAJA VSAK DAN eb Mdcljtb la praznikih ab 5., ab peiuteljMIl ab 9. ijutra). PeienUne Itev. m prodajajo po S nvč. (6 sto t.) v moogik lobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, KrasjiL, Sfc. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, AjdoT-Jčfni, Dornberg* itd. Zastarele IteT. po 5 dt{. (10 stot.). ir3LA8! 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokosti 1 frelone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm, »%mrtmce, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov m 20 st. mm. Za oglase t tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka -jadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-atanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje ae Izključno le upravi „Edinosti". ===== Plačljivo In uto2 Duntfj določen v sedež ita-Lijauski univerzi, ali ako bi se zbornica odločili* za Dunaj brez ueuiških glasov. DUNAJ 9. Na današnji seji proračunskega odseka je bil najprej izvoljen pododsek, ki se bo posvetoval o pogodbi z Avstro-Amerikano. V pododsek so bili izvoljeni: poslanci z d' Elvert, Kalischer, Korošec, Mastalka, Mayr, Pittoni, Ploj, Sylvester, Vukovič in Wityk. — Na to je odsek pričel razpravljati vladno predlogo glede italijanske pravne fakultete. Posl. Romanczuk (Malorus) je zagovarjal ustanovitev italijanske pravne fakultete v Trstu ali v Trentu, o čemer naj bi Italijani sami odločili. — Ob enem se je govornik tudi potegoval za ustanovitev maloruske fakultete. Posl. Conci je rekel, da so Italijani vsi za to, da se pravna fakulteta vstanovi v Trstu. Vlada naj izjavi, da se ne bo upirala izvedbi tozadevnega sklepa; vsekakor pa je treba, da bo fakulteta vstanovljena na italijanskem ozemlju. Vladna predloga, \ kateri se izključuje italijansko ozemlje, pomenja zapostavljenje italijanskega prebivalstva. Vprašanje je gotovo zrelo. Govornik se ne boji za bodočnost italijanske narodnosti, ki ne propade radi tega vprašaja. Naj se fakulteto dovoli ali odkloni, vsekakor naj pa konečno enkrat pade odločitev. Posl. Pittoni se je obrnil proti vedenju slovanskih, oziroma jugoslovanskih strank, ki delajo z razlogi proti fakulteti ostro opozicijo, da se je ne more vzeti iz kompleksa tekočih visokošolskih vprašanj. Govornik je izjavil, da Italijani za sedaj ne zahtevajo nič druzega kakor da se jim da, kar so brez svoje krivde izgubili. Iste slovanske stranke, ki so hotele da se slovensko učiteljišče premesti v Gorico, torej po večini italijansko mesto, kar se je tudi zgodilo, hočejo odrekati Italijanom pravico, da se fakulteto premesti tjakaj, kjer so v večini. Proti fakulteti se je od slovanske strani navajalo pritisk od zunaj, kateremu se ne sme popustiti, toda pritiska ni, ampak želja Avstriji prijaznih Italijanov in mnogih prijateljev mirovne politike, da pride tako do boljih od-nošajev mej Avstrijo in Italijo. Proti Trstu govore ničevni vzroki, za to pa govore vsi pametni razlogi. Tudi od iredentizma se več ne govori, — Oh, gospica, prosim, ali se ne ustavite še dalje ? Kako si morete misliti, da bi motili? — je rekel Hanibal deklici, čim ga je mati izpustila z objema. — Drago mi je, "gospica, da---podal jej roko ter prekinil započeti stavek. Hotel je povedati, kako izredno ga veseli, da more za materjo ravno njo pozdraviti prvo. Imel je že pripravljen gotov izraz, a — dozdelo se mu je, da ta hip ni pripraven, da bi ga izrekel. Tudi on je občutil v sebi neko razburjenost. V tej razburjenosti je pridržal dekličino roko v svoji dlje nego-Ii je bilo dostojno. S tem je pa samo povečal njeno zadrego in bilo jej je povsem težko. Vendar je v tej hipni zadregi opazila, da Hanibal "ne nosi več tako dolge brade, kakor jo je nosil o priliki, ko ga je videla prvikrat. — A prosim re, Hanibal, kako si dospel, ne da bi bil prej kaj javil? Pričakovali smo te še le začetkom svečana. Silne priprave, ah, — vse si prekrižal. Glej, gospica tukaj se pripravlja že skozi dva tedna za govor, s katerim bi te imela pozdraviti, — je pripovedovala starka. Res? — se je obrnil Hanibal dobrohotno do nje. — No, jaz, resnično nisem znal za ta govor, a doktor Toni mi je pisal, da so moji dragi Pazarinčani vporabili priliko, da se navžijejo malce parade ter da me svečano sprejmejo. Jaz ljubim Pazarin-čane ali — tudi sebe. Meni pa so taki sprejemi pravi pekel. Kaj sem hoteltorej ? Spremenil sem svoje potne načrte in — danes evo me tukaj. Gospica in jaz sve se ravno naprav-Ijali, da ti tukaj v tvojih sobah, priredivi dostojen sprejem. Oh, kako lepo bi ti bili pripravili nekak šotor iz kož in preprog, — kako divna je bila misel gospice, — a sedaj je šlo vse v nič! O ti predrznež —! — Ti, mati, si vedno predobra! — se je poklonil Hanibal pred starko, — kateri se je povsem podalala prisiljena otroška je- znano je pa, da je glavni vzrok proti Trstu. Govornik je potem pobijal druge ugovore, ki se jih navaja proti Trstu kakor sedežu ter je navel, da je akcija o sporazumu med Jugoslovani in Italijani že daleč napredovala in da je pričakovati, da bodo tudi italijanski iiberalci v Trstu sledili lepemu izgledu svojih pristašev v Gorici in v Istri. Tekom svojih nadaljnih izvajanj je govornik potegnil v debato krono in osebo prestolonaslednika, radi česar ga je predsednik Chiari prekinil, češ, naj po parlamentarnih načelih to opusti. Govornik se je konečno obrnil proti vladi radi njenega sedanjega vedenja glede sedeža fakultete. Socijalni demokrati vložijo preminjevalni predlog za Trst in govornik si pridržuje staviti še druge eventuelne predloge. Sedaj je na vladi, ali naj imajo prav oni, ki vedno zatrjujejo, da ni možno, da pridejo Italijani v Avstriji do svoje pravice. Na vladi je, se bo li onim, ki delajo iredentistično agitacijo, dajala za to še nadalje tvarina. Nato je povzel besedo posl. Gostinčar, ki je za nekoliko časa prekinil svoja izvajanja pod pogojem, da bo smel nadaljevati na prihodnji seji. Konferenca načelnikov klubov. DUNAJ 9. Na današnji konferenci načelnikov klubov je izjavil ministerski predsednik baron Bienerth, naj bi po njegovem mnenju zborovala zbornica do srede julija in naj bi razun že na dnevnem redu se na-hajajočih predmetov rešila predloge o ustanovitvi italijanske pravne fakultete, obe pa-roplovni predlogi, eventuelno tudi še druge manj obresne predmete, ki jih mejtem dovršijo odseki. Nadalje je ministerski predsednik menil, da bi se zamoglo rešiti še vprašanje davka na žganje in prihodnin-skega davka z davkom na tantieme in dividende, davek od dedščin. eventuelno tudi davek na vino v steklenicah. Konečno se je velika večina načelnikov izrekla zato, da se razprava o proračunu izvede po načrtu izdelanem od predsednika, pod pogojem, da odobri ta delavni načrt tudi „Slovenska Enota", ki bo o tem sklepala še danes. BRZOcim/NE UE5TL Zapriseženje novega zaderskega nadškofa. DUNAJ 9. Cesar je danes zaprisegel novoimenovanega zaderskega nadškofa dr. Pulišiča. Turški prestolonaslednik v Belgradu. BELGRAD 9. Turški prestolonaslednik Jussuf Izzedin je dospel danes ob 10. uri predp. sem. Na kolodvoru so ga čakali kralj, prestolonaslednik, župan, ki mu je ponudil kruha in soli. Prebivalstvo je prestolonaslednika na vožnji v stanovanje burno pozdravljalo. Neurje na Moravskem. BRNO 9. V skoraj vseh delih Moravske so bile v zadnjih dveh nevihte s točo, ki so napravile veliko škodo na polju. V raznih krajih je strela ubila 5 oseb, več jih je pa poškodovola. Ustaja v Meksiki. MEKSIKA 9. Lokalni dogodki, katere se je javilo iz Jukatana, so se odigrali v najbolj oddaljenem kraju te pokrajine. Zlobneži so nahujskali par sto indijanskih poljskih delavcev in ti so iznenadili malo, približno 5000 prebivalcev broječe mesto Valladolid. Danes zjutraj so dospele čete 40 km. pred mestom. Plenilci so se deloma vdali četam, deloma so pobegli v svoja skrivališča. Tukaj se smatra gibanje za vdušeno. Perzija. TEHERAN 9. (Petrogr. brz. ag.) V Astrabadu sta dva ruska podanika, od katerih je bil eden obdolžen enega umora, dočim drugi ni nič zakrivil, bila napadena, mučena in s kamenji ubita. Ker je preiskava, ki jo je vodil ruski konzul, dokazala sokrivdo krajevnih oblastnij, je zahteval ruski odposlanec v Teheranu na energičen način i takojšnji odpust in kaznovanje perzijskega guvernerja in vseh oseb, katerih krivda se ; dokaže potom preiskave in ob enem, da se plača odškodnino obema ubitima. Potres v Italiji. RIM 9. Kralj je daroval za po potresu ponesrečene 50.000. RIM. 9. Avstrijski poslanik pl. Merey je izrekel ministerskemu predsedniku Luzza-tti-ju obžalovanje svoje vlade na ponovni nesreči, ki je zadela Italijo. TURČIJA. Bojkot proti Grški. CARIGRAD 9. Bojkot grškega blaga je začel tudi v Smyrni. Namerava se razširiti bojkot na celo Turčijo. Pariz 9. Pravosodni minister je v senatu prečital vladno izjavo. Berolin 9. „Reichsanzeiger" javlja, da je državni tajnik Dernburg odstopil iz službe in da so mu podeljeni briljanti k redu črnega orla I. razreda. — Dosedanji državni podtajnik v državnem kolonijalnem uradu Lindequist je imenovan državnim* tajnikom. London 9. Angleška banka je znižala diskont od 3 in pol odst. na 3 odstot. Beneški Slovenci. Ob 44-Ietnici sužnosti. Približno 36 let je temu, ko sem zadnjič potoval po čedadskem okraju. Tedaj sem bil uverjen, da je nemila državno-po-litiška usoda Avstrije izkopala tudi beneškim Slovencem grob, v kateri jim bodo padale vas za vasjo, okraj za okrajem ter da mora beneška Slovenija neizogibno potoniti v morju italijanstva. To usodo za beneške Slovence sem smatral kakor neizogibno posledico nesrečne vojne v letu 1866. Po 36 letih sem se bil letos zopet namenil v beneško Slovenijo v obiske. Gnala me je velika radovednost, v kakem stanju najdem deželo beneških Slovencev in kakovo razpoloženje mej ljudstvom, ki je bilo tedaj j sicer speče v narodnem oziru, ali kaj de-| lavno, marljivo in napredno posebno na 'polju obrti. Kdo se ne spominja nekdanjih i semnarjev iz Rezije, ki so se svojo krošnja-rijo preplavljali vse naše kraje? To je bilo in je izumrlo. Ali marljivo in Ijubeznjivo-prijazno tekmovanje in snovanje nekdanjih Rezijanov je ostalo med beneškimi Slovenci. Tisti rod je izumrl. Le redki starčki so še iz onih dob, ko jim je veljal materini jezik ne le v hiši domači, ampak tudi v šoli, v uradu, in v cerkvi, in ko so se jim še — po zaslugi nekaterih cerkvenih dostojanstvenikov — v Vidmu, pa tudi v Benetkah tiskale slovenske molitvene knjige. Sedaj, po 44 letih sužnosti, je prepadlo vse to. Da-si jih je še 30—35.000 so beneški Slovenci kakor Slovenci — brezpravni! žica, — ter jej poljubil roko. Jurkici je hotel povedati v šali, kako mu je še le sedaj žal, da ni prišlo do teh priprav, ker iz njenih rok — in zopet ni mogel dovršiti in izgovoriti one fraze. V celoti je čutil banalnost take fraze, da-si si je v tem hipu priznaval, da bi bil izgovoril golo resnico. A v resnici radostni dogodek pri sprejemu tikal se je le njega. Kakor da se je pomladil za deset let, razveselilo ga je, da vidi tukaj pred seboj krasno mladenko. Vsa velika sobana se mu je dozdevala svetleja in ganjen je pomislil, da to krasno bitje je na njegovem domu in da se je hotela potruditi še zanj. In jasno se mu je predočil večerni prizor v Zakanju; spomnil se je, kolikokrat se je tekom še ne prošlih štirih mesecev tako pogostoma domišljal na to dekle, kako ga je celo večkrat obšla neumna misel, da mu je to dekle pri srcu; domislil se je tudi, kako mu je prerokovala nedavno baronica Alma, prijateljeva soproga v Banatu, da se v kratkem poroči, a on se je objestni šali gospe nasmejal s krohotom, dočim je v resnici v onem tre-notku mislil tudi na — syojo sopotnico izza Žakanja. Spomnil se je sedaj tega in duša mu je postala praznoverna. Skoraj da je posvečal posebno znamenitost slučaju, da pri svojem dohodu srečava ravno Jurkico prvo. Seveda se je moral smejati samemu sebi za tako pojmovanje, a takoj se je razbral ter odvrnil od sebe take pomisleke. A povsem svest si v svoji zabavi ni bil. Tako na primer je govoril proti materi tudi ono, ki je bilo namenjeno Jurkici. Bil si je tega svest, a ni mogel drugače. In dozdeval se je samemu sebi neumen, v primeri z mlado gospico, ki ga je se svojimi velikimi in svetlimi očmi gledala tako milo in do-brotljivo. Bilo mu je, kakor da ga ti nedolžni in odkritosrčni pogledi nadlegujejo, a pri srcu mu je bilo tesno. Sramoval se je tega, imenoval se je otročjega starca, a vse zastonj, — svojega navadnega pokpja ni mogel zadobiti; in to ga je ljutilo. Še nekoliko besed je izmenil, pa zaprosil mater, naj mu dovoli, da se oddalji v svrho, da sleče potno obleko. Ste-li ga videli ? Kako krasen je! Ne-li? A mlad ni več. Kako je močan in kako dostojanstven je njegov nastop! Pravi Rad-manovič. Ah, samo da bi bil oženjen 1 Pa, počakajte, pokažem vam sliko gospice, ki sem mu jo izbrala. Nje zadnja fotografija. Da vidim, kajNporečete vi; nista-li vstvar-jena eden za druzega? (Pride še). Stran II »EDINOST« št. 153. V Trstu, dne 10. juaija 1910 Italijanska vlada jih smatra jednostavno za italijanske podanike ne le v državnoprav-nem, ampak tudi v nacijonalnem pogledu. Tej tendenci, ki jej služi ves upravni in vladni aparat, se je sirotam težko upirati. Mesto Čedad in nekatere vasi v njegovi okolici so že popolnoma propadle in se poitalijančile. Samo njih imena spominjajo še beneške Slovence na nekdanjo boljšo dobo. Nekatere pa so tudi že primerno prekrstili. To velfa izlasti glede krajev, katerim so že opisovali njihove krajevne razmere. Gornja vas se imenuje n. pr. sedaj „Mezzo di sopra". Vlada je storila in dela vse možno, da bi popolnoma iztrebila tudi zadnjo sled nekdanjega obstanka beneških Slovencev. Vse uradovanja in poslovanje je izključno italijansko, da-si je še slučajev, ko se na razpravah stranka oglaša v domačem jezik. Dalje je velikega pomena, da so ti kraji radi njih naravine krasote poplavljeni od letoviščarjev iz Benetek in drugih italijanskih krajev. Tudi veliko Tržačanov za-h lja tja. To poplavljanje ne more ostati brez vpliva na domače ljudstvo. Saj opažamo v naših krajih, kako neugodno vplivajo često taki letoviščarji na razvoj političnega in narodnega mišljenja. K temu prihaja še, da naši bratje v Benečiji nimajo nikakih stikov z našim narodnim, kulturnim in političnim gibanjem in stremljenjem. Vendar jedno tolažljivo dejstvo je ostalo: moč tujinskega vplivanja na šole in cerkve ni mogla prestopiti doslej praga domačega : ognjišče v lastnem domu je ostalo sveto in nedotakneno. Temu se imamo zahvaliti, da so beneški Slovenci po velikem delu ohranili svojo govorico v medsebojnem občevanju. Skoro kakor nekak čudež se ti dozdeva, da vse žalostne razmere, vse nasilno potujče-vanje ni moglo v naših gorskih bratih v Benečiji zatreti čuta ljubavi do sebe in svojega jezika. V domači hiši občujejo stari in mladi v svojem slovenskem narečju. _ (Pride še.) Posl. dr. Trešić-Pavišić o nalogah narodne politike. Kritikom v album! Državni poslanec dr. Trešič-Pa-v i š i ć je priredil minole sobote v konviktni dvorani v Pragi številno obiskan shod, na katerem je govoril o nalogah hrvatske narodne politike. — Ničesar ni prikrival in je odkrito govoril o vzrokih, radi katerih naša narodna politika ne more priti do vspehov. Prva vzroka sta naša maloštevilnost in naše geografično položenje. Neugodnost našega položenja pa povečujejo še hibe slovanskih narodov, ki preradi nagibljejo k tujinstvu. Na gospodarskem polju so izlasti Hrvatje prekomodni. Pridelujejo le toliko, kolikor potrebujejo za preživljanje. Nedostaje jim instinkta za potomce in bodočnost. Kolikor ne potrebujejo tal za lastno preživljanje, prepuščajo Nemcem in Madjarom. Velika pogreška Hrvatov (in žal, tudi Slovencev) je njihov ukoreninjeni dogmati-zem. To uničuje naše delo. Izgled za to je bil — Ante Starčević. Bil je velik rodoljub, vendar je bilo njegovo razdobje — razdobje nevspehov. O programih Trešič ni govoril, ker programi sami ne morejo rešiti nobenega na-roda. Potem pa je dejal, da na neugodnosti našega položaja niso krivi samo notranji pogreški Jugoslovanov, kajti tudi drugi jim delajo krivico. Pritiska se jih in zanemarja na gospodarskem polju. Zato so se Jugoslovani na polju literature in umetnosti precej povspeli, ali gospodarski so ostali šibki. Na to se je govornik dotaknil tudi po-litiškega polja. Reška resolucija je bila znak praktičnega duha. Kar se dogaja v parla-lamentu, kjer predstavljamo večino, je žalostno. Poljsko-nemška večina je ravno taka nesreča, kakor zmaga Khuen-Hedervary-ja na Ogrskem. Vendar je prišel poslanec Trešič do zaključka, da naši nevspehi niso tako hudi, kakor se dozdeva mladini, ki bi hotela videti le velikih vspehov. Oni, ki so preživeli 20 let velikega boja in vidijo napredek zadnjih desetletij, ne govore o nevspehu. — Moglo bi se bilo storiti več, ali sedanje stanje je le rezultat razmer in moči. — Ni smeti biti optimist, ali tudi ne pesimist. Le treba gledati, da se ne ostaja zgolj gledalec. Brezobzirni kritiki, ki vse v nič devljejo, kar so vstvarili — drugi z velikim trudom in napori, naj si to apostrofo posl. d.ra Trešiča dobro zapišejo za uho! Dopolnilna volitev v Gorici. (Dopis iz Gorice, a ne od našega navadnega poročevalca.) Dne 26. t. m. se bo vršila v Gorici dopolnilna volitev poslanca v državni zbor. Za sedaj je gotovo, da nastopijo z lastnimi kandidati: italijansko-liberalna, italijansko-klerikalna in socijalno-demokratična stranka. Nič pa se ne ve gotovega, ali nastopimo na teh volitvah tudi mi Slovenci se svojim kandidatom ? Za nas Slovence pa je ta volitev velike važnosti, česar se menda naši prvaki ne zavedajo. Saj smo na zadnjih volitvah dosegli dovolj lepo afirmacijo, da-si smo še le v zadnji čas nastopili se svojim lastnim kandidatom g. Kopačem. A koliko lepše bi se mogli izkazati, ako bi na sedanji volitvi nastopili složno in odločno. Saj nam gre v prvi vrsti za to, da pokažemo, ali in v koliko smo napredovali! Koliko je bilo še na zadnjih volitvah Slovencev, ki se niso zavedali svoje narodne dolžnosti in je niso vršili, ali pa so celo glasovali za italijansko kamoro! Te bi morali mi prepričati, da so Slovenci in da imajo dolžnosti do svojega naroda. Najlepša prilika za to so ravno sedanje volitve. Poučiti jih je treba. Seveda zahteva tako poučno in vzgojevalno delo nekoliko truda in žrtev. Ali kaj je to v primeri s koristjo, ki bi jo nam doneslo tako narodno delo 1 Rojaki! Narodna dolžnost nam veli, da gremo nemudoma na delo. Priporočamo našim voditeljem obeh strank, naj se za ta slučaj sporazumejo in dogovore za skupen nastop in izvolijo volilni odbor, ki bi pripravil vse potrebno, da dosežemo svoj vele-važni namen. de- Istrski hrvatsko-slovenski želni poslanci so se zbrali dne 8. t. m. na posvetovanje v Herpeljah v prostorih g. Karla Šiškoviča. Kolikor smo doznali, so se ta posvetovanja vršila v bratski ljubavi in je glede nadaljnega postopanja vladalo soglasje v nazorih, kakor je neizgobno zahteva položaj našega naroda v Istri. Upravičena je torej nada, da sklepi tega sestanka prinesejo dobrega sadu za stvar hrvatsko-slovenskega ^je naroda v Istri. S kopališčem je združena občinska restavracija, ki je nastanjena v vili Ana tik kopališča. Tu se bodo točila pristna vipavska vina, pivo in druge krepčilne in hladilne pijače. Skrbelo se bo' za dobro kuhinjo, za izborno in točno postrežbo in za primerno nizke cene. V vili Ana bodo na razpolago sobe za prenočevanje. Okolu restavracije je lep vrt za točenje in senčnat park, ki se razteza daleč gori za kopališčem. Po parku je zadostno število klopi za odpočitek občinstvu. To novo zgrajeno kopališče se slovesno izroči svojemu namenu dne 12. t. m. Vipava ima tudi mnogo drugih znamenitosti, od katerih naj navedemo le nekatere, in sicer: 1. Vrelci studeno mrzle Vipave, ki vro izpod vznožja sivega Nanosa. Največji in najlepši je oni „Pod skalo", nad katerim je v poletnem času izborna restavracija. Vsi ti vrelri so bogati postrv in lipanov. Takoj pod izvirom se ti vrelci združujejo v mogočno in krasno reko. In prav je imel pesnik M. Vilhar, ki pravi: Vipavska planjava je krasna zares in reka Vipava je radost očes. 2. Graščina letos izmrlih gTofov Lanthie-rijev z grajskim vrtom in parkom. 3. Graščina Tabor, ki je bila bivališče nekdanjih slavnih Baumkirchnerjsv. 4. Podzemeljski hodnik, po katerem je hodil vitez Erazem Predjamski v Dnevne novice. Bivši minister Prade je na sestanku: nemško-nacijonalnih zaupnikov v Libercih HESi ttiHi g-d na'Lipe* od tam""« S°v? Hijeronirnja Vipavo. 5. Razvalina „Stari grad", nekdanje bivališče „Vipavskih gospodov". 6. Grad Zemona, itd. itd. Turistom in izletnikom se nudi uekaj zelo lepih tur in izletov, kakor: čez Stari Odloži tudi svoj deželno- in državnozborski mandat in to z ozirom na razne napade in razmere, ki so zavladale v Libercih. Ženska volilna pravica na Norveškem. Norveški kralj je sankcijoniral zakon, s katerim se razširi ženskam volilna pravica, vzlic temu, da je trgovinski minister kralju odsvetoval sankcijo. Drug iministri Nanos. Čez Šturi je k izvirom Hublja. Cez Ajdovščino na Čaven.. V romantično Bra-mško dolino k Čehovinovemu spomeniku. K Devici Mariji v Log, kjer stoji tik cerkve spomenik huzarja Pavla Rastaga Itd. Te vipavske znamenitosti so privabljale vsako leto mnogo posetnikov. Upamo pa, da jih bo prihajalo v bodoče še več, ker so se izrekli za sankcijo. Trgovinski minister je o5čina za poVzdigo ptujskega prometa Arktander je iz tega navskrižja s tovariši Jugodila večkrat izraženi želji in zgradila krasno kopališče, ki ga mu menda ni para izvel posledice in odstopil. Odlikovanje ministra Buriana. Cesar je povodom potovanja po Bosni in Herce^ govini odlikoval skupnega finančnega ministra Buriana s velikim križem Štefanovega reda. Umrl je v Gradcu vseučilišni profesor bogoslovja v pok. dr. Marcelin Schlager v starosti 81 let. Novi zaderski nadškof in dalmatinski metropolit dr. Vincenc Pulišić, dose-darri škof šibenski je bil rojen v Olibu (v Dai naciji) dne 22. januarija 1853, v duhovnik t je bil posvečen leta 1875. Doktorjem bcj, slovja je bil promoviran na dunajskem vseučilišču ter je bil potem več let profesor bogoslovja v zaderskem bogoslovnem semenišču. • Dne 5. oktobra 1903 je bil imenovan šibenskim škofom. — Dr. Pulišić je rodom daleč na okrog. „Mastna kost". Iz svečeniških krogov smo prejeli: „Slovenec" je očital „Edinosti", da se je na afero Buttignoni-Mecchia vrgla požrešno kakor na mastno kost. Vse „Slo-venčevo" vedenje vspričo te afere je tako čudno, da je ravno nas duhovnike, ki smo morali Mecchijev režim občutiti na lastni koži, naravnost osupnilo. Ali o tem nočem pisati. Tudi nočem naglašati, da bi moral biti ravno „Slovenec" malo previdneji z očitanjem „mastne kosti", kajti doživljamo dan na dan, ka&o se „Slovenec^ sam meče tudi. na najbolj prazne kosti, iz katerih more izgrizti k ve-čemu kako pavšalno s um niče nje ! Ali očitanje „mastne kosti" na naslov „Edinosti^ je v tako kričečem nasprotstvu z dejstvi ira vsebuje toliko krivičnosti in časnikarske nelo- važnega sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. t. m ob 10. uri dopoludne v gor. restavracijskih prostorih „Narodnega doma". Razpravljalo se bo o važnem sta- novskem vprašanju. x a * tj ." «L„L™ *JL ™ ialnosti. da mi ravno kakor duhovniku in čutstvom Hrvat, znan kakor učen ,n pra- ^ ' las resnicoljubja, da odkrito obso- vičen človek. jam tako početje. Ce je „Slovenec- kedaj Madjarski jezik in dunajski prote-1 napisal kako krivično obdolžitev,. je to sto-stanti. Iz Budimpešte poročajo: Neki členi iri|v tem s{u^aju dunajske protestantske občine so zahtevali, da se v dunajski protestantski cerkvi dovoli propovedanje in služba božja v ma-djarskem jeziku. Cerkvena občina je to VrstO' let živim in delujem v škofiji tržaško-koperski. Znani so mi torej popolnoma vsi ljubi in — neljubi dogodki tega razdobja v zgodovini škofije. In bilo jih je tudi neljubih — tako neljubih,, da bi bili mogli popolnoma omajati verski čut in čut spoštovanja do našega stanu, da ni — na srečo — ta čut tako globoko ukoreninjen v tem ljudstvu. Ne treba, da bi se z navajanjem imen zahtevo odbila s 40 proti 10 glasovi. Domačo vesti. Odsek pol. društva „Edinost" pri Sv. Jakobu ima jutri, v soboto zvečer ob 8. uri in pol v „Konsumnem društvu" pri . lt_ . Sv. Jakobu jako važno sejo, katere se naj! ali konkretnih podatkov dotika komaj za blagovolijo prav gotovo udeležiti vsi člani celjenih ran ki so gotovo le predobro tega odseka Načelništvo znane tudi „Slovencevim" dopisnikom. Ravno ... .v . - zato pa smem pozvati „Slovenca", naj on Vsprejemanje učencev v L razred navede konkretnih podatkov: se je-li kedaj c. kr. državne gimnazije se bo vršilo dnej Edinost" metala na tako mastne kosti, 28. t. m. od 3. do 6. pop. in dne 29. t. m.,. H keda: Sku§ala izkoriščati take ža-od 9. do 12. ure predpoludne. Vsprejemni iostne dogodke med duhovščino v ško-izpiti začno 30. t. m. ob 3. uri popoludne ffjf v namen, da bi škodovala cerkvi, in bodo, če treba, nadaljevali dne 1. julija aH ug|edu duhovskega stanu?!! ob 3. uri pop. Vsprejemali se bodo dečki, Slovenec" ima besedo, ki so že dovršili 10 leto ali ki je dovršijo J Protestni shod proti sedanjim razme-se tekom tekočega koledarskega leta. IsU ki se obetajo delavstvu v naj pridejo v spremstvu svojih roditeljev ah | ™ / } ž §k| ' prihodnjosti, niih namostnilrnv tpr nAi nnneeeiO Sf»hni • H""^11" " f J » priredi skupina delavstva mestne plinarne v nedeljo, dne 12. t. m., dopoludne ob 9. njih namestnikov ter naj prinesejo seboj: zadnje šolsko spričevalo, krstni oziroma rojstni list, spričevalo o cepljenih kožicah in spričevalo o zdravih očeh. Vsak učenec ima ob svojem vstopu plačati pristojbino K 7 20 (K 4*20 vsprejemne pristojbine in K 3 prinosa za učna sredstva). Oni učenci, ki se odločijo za realno gimnazijo, se imajo ob svojem upisu tozadevno izjaviti. Turistom, izletnikom, letoviščarjem in drugim na znanje! Vipavska dolina, lepota sveta! M. Vilhar. Občina Vipava je zgradila na svojem obsežnem zemljišču pri vili Ana, ob državni cesti, tik pred trgom, po katerem se vije potok „Gacka", krasno občinsko kopališče Franjo Rebula čevljar. Razpisana je služba v računskem oddelku Trstu s uri na vrtu „Konsumnega društva" pri sv. Jakobu. Na dnevnem redu je silno važna točka: „Oddaja plina mestni plinarni iz skedenjskih plavžev". — Opozarjamo delavstvo mestne plinarne na ta velevažni shod, želeč, da se ga delavstvo vdeleži v čim največjem številu. Zadružna gostilna N. D. O., popolnoma prenovljena, se otvori jutri v soboto, dne 11. L m. zvečer pod novim obče-znanim voditeljem Hinko Kosičem. O tej priliki se vrši prosta domača zabava, katero vprizoriti iz prijaznosti dve bratski društvi. Tajnik. _ _ Darove za primorski paviljon v z veHkim kopalnim in plavalnimTSnom1 Ljubljani pošiljajo naj svetoivanski rodo-in moderno prirejenimi kabinami. Kopališče, ljubi v tamošnji otroški vrtec, podruzmč-ki ima 700 ms prostora, je krog in krog tajniku A. Grmeku. obzidano in tako urejeno, da bo zadoščalo j Odbor podružnice, v vsakem oziru vsestranskim željam po- Slovenske čevljarje (mojstre in vra-setnikov. tarje* uljudna vabim, da se udeleže vele- Razpis službe. računskega vežbenika c. kr. višega deželnega sodišča plačo letnih K 600. Prošnje je vložiti na predsedništvo c. kr. višega dežel, sodišča do 22. t. m. _ Tržaška mala kronika. Smrtna nezgoda na dirkališču v Montebellu. Pri predvčerajšnjem predzadnjem dirkanju v tej pomladanski sezoni se je pripetila težka nezgoda. Najbolj popularni in priljubljeni posestnik konj za dirko in dirkač na tržaškem dirkališču, g. Josip Rossi je padel iz dirkališkega voza (sulky) in si stri zatilnik ter si zelo pretresel možgane. Ob 10 in tri četrt uri zvečer je v bližnjem sanatorju v nI. Eremo izdihnil. Nezgoda, ki je na vse navzoče napravila globok utis, se je vršila tako-le: Pri drugem dirkanju za nagrado „Premio Torino" se je 12 konj dostavilo k startu, med temi „Quaderna", ki jo je vodil g. Rossi sam. Tekom prve runde in na začetku druge so skoraj vsi konji tekali skupaj v gostem krdelu, na čelu katerega je tekal konj „Danseuse Kuser". Tik pred ciljem se je krdelo nekoliko razšlo in se je videlo, kako so „Danseuse Kuser* in za njim zaporedno konji „Elba", „Bianco-fiore" in „Quaderna" pasirali cilj. Sulky-ji (vozovi) so stali drug tik drugega. Dočim se je voditelj od „Biancofiore" izognil sulky-ju dirkača Turati, ki se je bil ustavil, se je Rossi s svojim sulky-jem, čigar konj je dirjal v najhitrejšem teku, kar zagnal v sulky Turatija. Vse prestrašene je sledilo občinstvo temu prizoru. Kar na enkrat se jtr začulo usodepolno pokanje voza in videlo se je, kako je telo Rossija odskočilo v zrak in potem padlo na tla z glavo navzdol. Občinstvo je zavpilo od groze, vse je pridrvelo na kraj nezgode. Ponesrečencu je tekla kri iz nosa in ušes. Zdravniki dr. Wulz, dr Monti, dr. Cambi in dr. Beden so bili takoj na mestu in so oprali ter obvezali ranjenca. Z vso naglico so spravili Rossija v bližnji sanatorij. Toda še, predno je mogel kirurg pričeti s trapanacijo 1 '.obanje, je nesrečnež izdihnil. G. Josip cav. Rossi je bil star 60 let. On je bil v svoji mladosti izvrsten sports man. Prvikrat se je v Trstu vdeležil dirke v 1. 1871. Bil je znan v vseh športnih krogih Evrope in je bil nestor dirkačev. Rojen je bil na Benečanskem, v Crespano Veneto. Po tej sezoni se je hotel za vedno posloviti od dirkanja in posvetiti se športni konjereji. Bil je bogat mož. On je bil tudi ustanovitelj tržaškega dirkališča v Montebellu, ki je priznano eden izmed najboljših hipodromov na kontinentu. — Pogreb se bo vršil danes, truplo prepeljejo v rojstni kraj. Tatvina 1600 kron. Pred nekaj dn^vi je uradnik tvrdke „Hahn & Kalmus" g Gilbert Torinelli iz pozabljivosti pustil svojo listnico, v kateri ie bilo 1600 kron, v žepu svoje 3uknje, ki je tekom uradnih ur visela na klinu za obleke. Po zaključku urada je opazil, da denarja ni bilo več. Sum je padel na mladega uradnika iste tvrdke, proti kateremu je bila podana kazenska ovadba. Umobolen. Predvčerajšnjem zvečer je v policijski inspektorat v ul. Parini prišel mlad fant, 16-letni Kari Velačič, stanujoč v ul. Media št. 19, in povedal, da je ubil svojo mater, ki stanuje v ul. Barriera vecchia št. 22. Takojšnje poizvedbe pa so dognale, da je stara ženska čila in zdrava. Sina, ki je umobolen, so spravili v opazovalnico. Zginil. Fran Gillert, star 15 let, stanujoč v ul. Molin piccolo št. 7, je predvčerajšnjem zginil z doma, ne da bi se več povrnil. On izvršuje razne goljufije v imenu svoje matere. Izseljenci na povratku- Predvčerajšnjem je priplul iz New-Yorka parnik A. A. „Martha Washington" s 358 pasažirji, od teh 100 I. razreda, drugi so večinoma izseljenci, ki se vračajo v svojo domovino. Torpedovke v luki. Predvčerajšnjem zvečer so priplule iz Pule v našo luko torpedovke „Phoenix", „Polyp" in „Krake" ter so včeraj ob 3. uri zopet odplule. Koledar in vreme. — Danes: Marjeta kraljica. — Jutri: Barnaba ap. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f 28.° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Vroče. Tendenca za nevihte. Društvene vesti. Pevsko društvo „Trst". Danes pevska vaja za mešani zbor točno ob 8. uri zvečer. III. redni občni zbor akad. društva „Slovenija" se bo vršil jutri v soboto, dne 11. t. m. ob 7. uri in pol zvečer z običajnim vsporedom. Lokal: I. Restaurant Leith-ner, Mathaloni, Au^rspergstrasse 6 Sou * terraim. V Trstu, 10. junija 1910. „EDINOST" St. 159. Stran III Trgovsko izobraž. društvo priredi v nedeljo, dne 12. t. m. celodneven peš-izlet na sv. Socerb, h kateremu vabi vse člane in prijatelje društva. Vspored je sledeči: Zbirališče v društv. prostorih. Odhod ob 8. uri zjutraj čez Katinaro, Boršt, Boljumec v Dolino. Tu odmor in opoludne kosilo pri „Županu". Ob 2. uri odhod na sv. Socerb. — Od tod na Prebeneg, Mačkovije, Žavlje, Trst. Vsi oni gg., ki se vdeleže izleta naj se radi skupnega kosila oglase pri kateremu sledečih gg.: Jakob Merhar trgovec ulica Istria, Stanko Detela T. O. Z. ul. sv. Frančiška št. 2. in Ivan Millonig trgovec, ulica Caserma. — K obilni vdeležbi vabi Odbor. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Sestram Sokolicam se naznanja, !da se bo vršila jutri v soboto ob 7. uri in pol zvečer telovadba. . v Ker se gre za nastop v Gorici in '^V ' M na Prošeku, so naprošene vsetelo-vadkinje, da se vaje gotovo vdeleže. Na zdar! Pevsko društvo „Ilirija" od Sv. Jakoba uljudno vabi vse gospice pevke in gg. pevce, da pridejo nocoj točno k pevski vaji, ker bo treba v nedeljo nastopiti na veselici podružnice CMD. v „Konsumnem društvu". Po pevskih vajah bo kratko po-svetovauje o neki zelo važni točki. Naj torej nihče ne manjka ! Pevsko društvo „Slovanska straža" v Gropadi priredi dne 19. junija t. 1. svojo vrtno veselico s petjem, godbo, plesom in domačo zabavo na dvorišču gosp. Antona Vidav. Na veselici sodelujejo iz prijaznosti bližnja bratska društva : „Primorec" iz Tre-bič, „Lipa" iz Bazovice in „Slovan" iz Padrič. Na veselici in k plesu bo svirala sv. Ivanska godba. — Program zelo bogat. Nadejamo se, da se bratska društva in slavno občinstvo odzovejo pozivu in da se mnogoštevilno udeleže naše veselice. Na svidenje ! Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI. Madjarska operetna družba je sinoči v tretjič ponovila Leharjevo opereto s polnim uspehom. — Danes izvirna madjarska opereta „J a n o š vitez" cd Bakony-ja po Petofi-jevi pesni. Glasba je od Hacsoh-a. MINERVA. Sinoči je pričela operna sezona v tej poletni areni. Vprizorilo se je lepo Thomasovo opero „M i g no n" z velikim uspehom. Opera je prav čedno inscenirana, oprema jako ukusna in sile so precej dobre. Izboren je izlasti g. Molinari, ki poje Lotarja G.ca Colombi je bila simpatična Mignon z zvonkim glasom. Tudi g. Zanosi (Viljem Meister) in g.ca Seismond (Felina) sta žela obilo aplavza. Orkester digirira g. Zuccoli. Danes zopet „Mignon". Nar. del. organizacija. Javna zahvala. Pevsko društvo „Ilirija" je dne 22. maja t. 1. drage volje sodelovalo pri veselici, katero je priredila skupina N. D. O. Sv. Marka in Sv. Andreja pri „Tirolcu". Odbor skupine pa je naravnost iznenadil pevsko društvo z darom K 42 80 in je pokazal, da zna in ve ceniti zasluge pevskega društva na polju narodnega in umetnega petja. S takim podpiranjem pevskih društev se ista obvarujejo propasti in vsakega pevca navdaja veselje in navdušenje, da s tem večjo vnemo zahaja k vajam in da z večjo sigurnostjo nastopa na veselicah in zabavah. Vsakdo ve, da so za pevska društva nastopi na veselicah velika žrtev, a pri gmotnem in moralnem vspehu se tudi to pozablja. Zato naj bo odbor skupine N. D. O. prepričan, da mu pevsko društvo „Ilirija" ne pozabi rodoljubnega daru in da bo zopet ob kaki eventuelni veselici drage volje sodelovalo. G. Babič, A. Sluga, predsednik. tajnik. DAROVL — Obrambnemu skladu rocolske podružnice je pristopil g. Anton Škilan (Dre-jon) ter plačal 5 kron. — Delavsko konsumno društvo pri Sv. Jakobu v Trstu je pristopilo obrambenemu skladu družbe sv. Cirila in Metoda ter plačalo potom tržaške moške podružnice prvi obrok 50 K. — V Narodnem domu v Barkovljah se je nabralo 8. t. m. K 5-66 za CMD. Denar je izročen moški mestni podružnici. — Vrdeljskemu Sokolu so darovali ozir. preplačali pri nastopu 29. maja v „Gospodar, društvu" na Frdeniču gg.: Gasperčič Ana K 180, predsednik „Gosp. društva", Kocijančič Jernej K 160, Šmuc Roman K 140, Zafred, Kovačič in Kamauli po 1 K, Bak, Vatovec Jožef, Baretto, Marc Jožef, Vatovec Jožefa, Buhler, Železnik, Negode Anton, Vatovec Edvard, Maraš Ivan, R. A., N. N., Mijot Miček, Mikeluci I. M., Rebek Peter, Lenardon Anton, N. N. po 60 st.; Fonda Ivan in Marc Silvester po 40 st.; Devanc in Jurkič po 20 st., za kar se odbor zahvaljuje. — Za primorski paviljon v Ljubljani poslali so svetoivanski podružnici: g.ca Iva Sabadin, raznih školjk; gosp. Andrej Ličen krasno šatulo finega pisnega papirja. — Podružnici CMD v sv. Ivanu je daroval g. Kornelij 2 50 K kakor nepričakovano zasluženo dnevnico za nedeljsko po-poludansko službo. Vesti iz Goriška. x Podružnica ljubljanske kreditne banke se nastani v kratkem v Gorici, in sicer v bivši Winkler-jevi hiši. x Kdo bo novi gimnazijski ravnatelj ? Kakor znano pojde sedanji gimn. ravnatelj Franc Simzig s koncem Šolskega leta v pokoj. Gotovo je Simzig izmed vseh ravnateljev, kar jih je dozdaj službovalo na gimnaziji, najbolj priljubljen pri dijaštvu in pri profesorjih. Je bil sicer Lah, a deželan in kakor tak je prav dobro poznal naše razmere ter se je po njih taktno ravnal, tako, da si je bil pridobil v kratkem zaupanje vseh strank. Umestno je že danes vprašanje: Kdo bo novi ravnatelj ? Če je vlada pametna, ne bo več delala eksperimentov z germanskimi ravnatelji. Na goriški gimnazij tiče domačin, ki pozna naše razmere, kakor je bil to vpokojeni Simzig. Učni jezik na tem gimnaziju je žalibog, sicer nemški, a dijaštvo je po ogromni ve-čim samo slovensko in laško, torej ni tu mesta nemškemu ravnatelju, ki bi prav gotovo provzročal prepire in sovraštva med profesorskim zborom in med dijaštvom. Ker poznamo vladine nakane, zato opozarjamo že danes naše državne poslance, naj ne izpuste iz-pred oči vprašanja izpopolnitve ravnateljskega mesta na goriškem gimnaziju. x Nezgode. — Pri sv. Luciji je neki Franc Rutar, padel pri delu in si je pri tem zlomil levo nogo. — V Opatjemselu pa je padel Anton Bonetta z murve, ko je bral listje, in si je polomil rebra. V obeh slučajih sta bila prepeljana ranjenca v goriško bolnišnico. — V Sočo se je vrgel neki delavec, samomorilnim namenom. — Neki mimo-gredeči vojak pa je skočil za njim in je z nevarnostjo za lastno življenje rešil neznanca iz deroče vode. x Svilodni trg v Gorici se otvori 20. t. m. na trgu sv. Antona, ki bo trajal ves čas svilodov. Prodajalci morajo prinesti svoje blago naravnost na v to določeni trg; izven trga je prepovedano sklepati kupčije. Svilodni trg se bo otvarjal ob 5. uri zjutraj. Pogajanja med kupci in prodajalci pa se zamorejo pričeti še-le ob 7. uri. V času med 5. in 7. uro zj. bo dovoljeno, da se blago pretehta. Prepovedano je vmešavanje nepooblaščenih posredovalcev in noben kupec ne bo mogel zahtevati od prodajalcev odškodnine za posredovanje, izvzemši pooblaščenih posredovalcev, ki se pa morajo prijaviti poprej tržnemu komisarijatu. Tudi ni dovoljeno, da si kupec vračuni kak morebitni popustek, če ni bilo to poprej dogovorjeno med njim in prodajalcem. Kupci, ki se poslužujejo bolet, se opozarjajo, da se bodo te bolete smatrale kakor nične, ako ne bodo vsebovale razločno napisano: ime, priimek, bivališče kupca, kupno ceno in količino nakupljenega blaga, kakor tudi morebitni dogovorjeni popustek. Kupcem in prodajalcem bodo na razpolago javne tehtnice proti plačevanju običajnih pristojbin, ki so razvidne in razpoložene na ogled pri vsaki tehtnici. Na trg imajo vstop razen kupcev in prodajalcev samo še pooblaščeni posredovalci. Opozarja se nadalje, da osobje, ki je prideljeno javnim tehtnicam, ne sme vspreje-mati ali zahtevati višjih pristojbin od onih, ki so že v naprej določene. Kupcem je strogo- zabranjeno vplivati na prodajalce, naj le-ti svoje blago pretehtajo na zasebnih tehtnicah. Tržni komisa- t PcBRI Mnemfltoflflf TRST - ulica Belvedere 19 - TRST I . cssarjamnajosi se Do proleclralo danes o petek, lutrl in o nedeljo 12. Innljo. Poskusite FI- Co1«i4«*i" ki Je nai" GOVO KAVO wOdIUUII finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oooe DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila jutri 11. t. m. od 9. do 12. ure dopoludne in od 4. do 8. ure pop. Velika množina testenin, kava, sladkor, čokolada, cacao, cikorija, milo, sveče, fižol, riž, sladčice, buteljke Maršale, Maraschino, Cognac in drugi likerji ter razne jestvine. Tehtnice, noži za sir, prstani. Od 2. uri in pol do 4. ure se bo vršila razprodaja na trgu Giuseppina raznih stelaž za trgovine ter v to spadajoče izložbe s steklom klop za olje, decimalna tehtnica, velik zaboj iz cinka, prazni sodi in plahta Ugodna prilika ! V veliki, fini žganjarni na trga pred Narodnim domom it. 1 (vogal ulice Ghega) je nn razpolago. Nov dohod ogromne partije maršale in vermoutha po K 1*60 liter. Asti Spumanto, KefoSk, zagrebški Pe linkovao in Sokol - : Rase po najzmernejših cenah. ■ ■■BHR9BBBH Umetni: fotogrnfični ori sv. Jako- fffff|l f A pri sv. Jakobu - TRST. Illlflji; bu - TRST. ulica Rivo štev. 42 (pritličje) Isvriuje vsako folografićno delo, kakor tudi razglele, posnetke, notranjost lokalov, porcelanast« plo'fe sa vsakovrstne spomenike Itd. ItJ. itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Badi udobnosti P. N. naročnikov ■prejema naročbe in jih izvršuje na domu, eventuelno tudi sunaj mesta. Zahtevajte najboljši domači kruh izboren za nam a2 arije s surovim maslom v vseh filijalkah: PatlificiO. Telefon 241 rSi? kinematograf „^Bria" Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih. .v Vsaki torek in petek nov program. *: VSTOPNINA.: I mesto 30 fin., otroci in vojalti 20 ra. II. mesto 20 fin, otroci in vojaki 10 7. Mnenje gosp. dr. C. Krasser-ja, Klosterneubu«. G. J. SBRRAVALLO Trst Zahvaljujem se Vam za poizkusno pošiljatev SERRA VALLO-vega K/NA-V INO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo) in moram potrditi splošno pohvalo, ki so mu jo dali vsi zdravniki. Bolniki prav radi jemljejo ta izdelek, ker jim jako koristi. To vino je pravi blagor za trpeče človeštvo. KLOSTERNEUBURG, 28. novembra 1909. Dr. KRASSER, I POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO Po ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST - ViA MALCANTON - TRST .........'«— HIB3 R3I iHI^B HH9HHHHHH ■■■ ■■ Svoji k svojim! Odlikovana krojačnica Cene zmerne! August Štular Trst, Via delle Poste št. 12, I. nad. (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) : IzvrJule vsakovrstne obleke: najnovejše mode (od 50 Kron naprej) in vsakovrstne uniforme. Naročbe se izvršijo točno. Delo solidno Priporočamo našim KOUftfSKO CIKORIJO! - - gospodinjam — iz EDINE Slovenske Tovarne v Ljubljani. - - Stran IV „EDi>ll llncin naznanja, da prevzame dne nCHlfll fVUolL 11. t. m. zadružno gostilno članov N. D. O. v ulici Carradori, vogal ulice Cario Ghega. Toči izvrstno vino, črno in belo in sveže pivo. Izborra kuhinja. _975 CAMTI JUGOSLAVI kffif™ mes-ec izide v J talij i prvi zvezek te knjige. Prevodi v italijanskem jeziku najboljših slovenskih, Brbsko-hrvstakih in bolga rekih pesnikov — Ta I. zvezek bo oblegal tudi: U?od, potem kratek načrt zgodovine slovenskega, srbsko - hrvatskega in bolgarskega slovstva in bicfrnfije sledečih pesnikov: Preše en, Gregorčič, Kette, Zmaj Jovan Jovanović, Preradović, Branko Kadičević, August 6 noa. — Knjiga ee bo prodaiala po K v vseh knjigarnah V zalogi pri Josipu Gorenjcu (Slovanska knjigarna) Trst, Via Valdirivo St 40. Vekoslav Stepančič trgovec z jestvinami Trst, Campo S. (*iacoino štev. 20 otvori v pondeljek v ulici Iatria it. 35 svojo podružnico. Priporoča se slavnemu občinstvu iz mesta in dežele za obilen obiek, ker jamči za točno postrežbo. Kdor hoče dober zajutrek naj se oglasi pri Antonu lvančič-u, Trst ulica della Stazione Štev. 13 kjer dobi gnjat, salami, sir in razne slanine kakor tudi raznovrstna vina in vedno sveže —— Dreherjevo pivo. —~ JC y odlik, prodajal, obuvala „Ca!zoleri& Triestma" Trst, ulica Giosue Carducci 21 prej Torrente), dobi se polej: razi»ih finih čf-ljev za gospode in gospe sledeče obuvalo po najzmernejšib cenah in Hicer: (Moški čevlji iz usnja Boxcalf (za povezati) Krea 9.60 „ „ Boxcalf (z elastiko) „ 9.60 n „ „ Boxcalf Derbey „ 10.— n n „ Boxcaif zap. Triumph „ 10.— Ravno taki čevlji za dečke 1 krono manj. Vsaki par ie iz najfinejšega usnja DELO SOLIDNO. Beseda o slovanskem obrednem jeziku pri katol. : Jugoslovanih (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu) Čisti dobiček te knjižice je namenjen zgradbi novega poslopja slov. žole pri sv. Jakobu v Trstu. - Cena 30 v. Dobiva se v tiskarni „Edinost" v Trstu in v slov. trg. papirja J. Gorenjec, ul. Valdirivo 40. Hočete se prepričat"; obiščite velika skladišča Ponte deiia Fabra 2 | el. Po^te Haove (vogal Tonrenta") AIIa citti di Lcećui Veiik Izbor izgotovljecih ibict es uotkr* t dečkt conami za otrobe- PovrJhiid, seoćna jcp. kakor tudi ffZTiib paletotov. Obleke deso s dele De)avakt ob.ekt. Tirolski .'eden. Nevereoi-ljlii - pla?.£i (pnstcl argleSki) BpeoiJaJite.u ■ blago tu- inozemskih tovarne tovljajo se obii ke po men po rajuovcjš to< sano 'n eiegaEtr. > po uivir h cenah 7c