PoStnlna plačana V gotovini Leto XVI., štev. 78 Liublfana, sreda 3. aprila 1935 Cena 1 Din u pravm&tvoi Ljubljana. Knafljeva ulica 6. — Telefon St. 3122, 8123, 3124, 3125, 3126. Inaeratni oddeielt: Ljubljana Selen, burgova al. 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11, — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt- ček. za vodili: Ljubljana St. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien St 105.241. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1 Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Eden v Varšavi Za posetom v Berlinu je prišel sedaj na vrsto angleški obisk v Varšavi: Za razgovori z Nemci razgovori z Rusi, a za zaključek razpravljanje s Poljaki, priznati je treba, da razgovori s Poljsko niso bili v toliki meri v ospredju svetovnega zanimanja, kakor je mednarodni interes intenzivno spremljal Angleže na poti v Berlin in v Moskvo. Daje bil interes največji v začetku, ko je šlo za to, da se izkaže, kaj premore angleški vpliv v središču hitlerjevske akcije, pa ravno v trenutku, ko se je izrekla obnova nemške oborožitve, je umljivo. Rezultat je sicer ostal glede podrobnosti zavit v temo, ali v bistvenih točkah se vendarle ve, kako je dejansko stanje stvari. Pri posetu v Moskvi se je interes nekoliko zmanjšal, ker se je v naprej precej dobro vedelo, kakšno je razpoloženje sovjetske Rusije, in ni bilo pričakovati, da bi se uveljavila kaka nova dejstva. Ob posetu v Varšavi je položaj manj raabistren, nego je bil glede stališča Moskve, vendar pa manj dramatično napetost, nego je bil v Berlinu. . Na prvi pogled se vidi, da mora Diu v ospredju varšavskih razgovorov problem' vzhodnega pakta. To je sedaj poglavitno vwrašanje, ki visi v negotovem, kar se tiče Poljske. Velika Britanija' se je med prvimi angažirala za vzhodni pakt, ko je deklarirala, da ga bo podpirala. V Varšavi imajo tedaj angleško 'stališče jasno pred sebo-j. Poljska pa je več ko enkrat pokazala, da za tak pakt. kakor ga ima v načrtu francoski osnutek, nima smisla in nagnjenja. V koliko bi se mogla odtlej poljska orientacija spremeniti? Tudi v novi poljski vladi je Beck zunanji minister, ki vodi zunanjo politikov soglasju s težnjami samega Pil-sudsfeega. Tu se tedaj ni prav nič spremenilo in računati moramo, da ^bo tudi si naprej vodilna težnja, imeti čim najboljše odnošaje z Nemčijo, ne da bi se s tem podrli mostovi na francosko stran. Nastaja pa vprašanje, koliko so mogli najnovejši dogodki spreminjeval-no vplivati na poljsko stališče. Nemška oborožitev je oni poglavitni dogodek, na katerega moramo misliti pri tem. Poljska javnost, vsaj ona iz režimskega tabora se je razmeroma najmanj razburjal nad nemškim nastopom. V Varšavi se niso vznemirjali nad prekršitvijo versajskih določb, ne smatrajo se zainteresirane v tej meri, da bi jim bilo treba reagirati. Glede Društva narodov se kaže Varšava v zadnji dobi čim dalje bolj desinteresirano, zato tudi ni pričakovati, da bi z njene strani prihajala kaka ojačitev prizadevanja za nemški povratek v Ženevo. Glede mnogih prizadevanj sedanje mirovne politike bodo torej Angleživ Varšavi zadeli na nekako apatijo. Še prav posebno pa glede vzhodnega pakta. Lord Eden bo nedvomno imel priliko po-siušati v Varšavi iste razloge, ki odvračajo Poljsko od francoskega osnutka. kakor smo jih culi doslej. _ Poljska ne zaupa, noče dati osnovo za riziko, da bi mc-rala dovoliti prehod tujim armadam čez svoje ozemlje. To je ona fatalna dilema poljske politike, da je njena pozicija med Nemčijo in Rusijo. Obe sta si bili ž« razdelili svoj čas njeno ozemlje, od obeh bi se moglo za bodočnost pričakovati stremljenje po nečem sličnem. V tem je jedro poljskega odpora zoper vezanost na skupine, povezane v vzhodni pakt. Če Varšava na-glaša, da se osobito boji sovjetske nevarnosti, ne smemo prezreti, da velja isti strah glede Nemčije. Nič ne moremo dvomiti, da se vodstvo sedanje poljske politike nemške opasnosti prav tako boji; ako te manj naglaša, je vzrok pač v drugačni taktiki. Da bi bila nova nemška oborožitev vplivala na stališče poljske diplomacije, dosedaj nismo imeli prilike opazovati. Odkritja angleškega časopisja glede hi-tlerjevskih agresivnih namenov napram poljskemu koridorju so sprožila v poljski javnosti *nanjšo reakcijo, nego bi bilo pričakovati. Iz vsesa tega moramo sklepati, da v Varšavi še vedno ne pripisujejo nemškim agresivnim aspiraci-jam večje aktualnosti nego možnostim ruskega posega. Podoba je tedaj, da bi tudi sedaj še Poljska sprejela samo tak pakt, ki je ne bi angažiral v medsebojno pomoč v oni meri, kakor predvideva francosko-angleški osnutek. Pristaviti pa je treba takoj, da brez teh obvez pakt izgubi svoj bistveni smisel in da ostane v takem primeru večjega pomena zavezniška pogodba med Francijo in Rusijo s sodelovanjem češkoslovaške in drugih enako orientiranih držav iz po-dunavske in balkanske sfere. O vseh teh problemih bo mogel Eden dognati točno razpoloženje. Reči se more, da bodo njegove informacije glede vzhodnega pakta ravno v Varšavi najbolj tehtne. Dvomimo, da bi dale drugačne rezultate, nego se more sklepati po dosedaj navedenem, tudi če bi se hotela Velika Britanija aktivneje angažirati v akciji za pakt. Da bi se pridružila paktu, ki ne bi obsegal tudi Nemčije, temu se bo mogla upirati z na-glašanjem, da bi v tej obliki imel pro-tinejnski značaj, kar se ne more uje- Vzhodni pakt v novi obliki Da prežene bojazen in razprši pomisleke Poljske proti sedanjemu načrtu vzhodnega pakta, je lord Eden predložil včeraj v Varšavi nov osnutek, sprejemljiv tudi za Poljsko Varšava, 2. aprila, g. Danes dopoldne so se v zunanjem ministrstvu pričela posvetovanja angleškega ministra lorda Edena s poljskimi državniki. Najprej je Eden posetil predsednika vlade polkovnika Slaweka, nato pa se je takoj sestal z zunanjim ministrom polkovnikom Beckom. Oba državnika sta razpravljala o berlinskih posvetovanjih in o razgovorih v Moskvi, glavna debata pa je bila posvečena stališču Poljske napram načrtu vzhodnega pakta o medsebojni pomoči. Kakor poroča Reuterjev urad, je predložil lord Eden poljskemu zunanjemu ministru nov načrt vzhodnega pakta, ki bi bil sprejemljiv tudi za Poljsko in ne bi naletel niti na ugovore Nemčije. Po konferenci z Beckom je lorda Edena sprejel predsednik poljske republike Moscicki v avdienci, ki ji je prisostvoval tudi zunanji minister Beck. Po avdienci sta predsednik republike Moscicki in njegova soproga priredila v čast Edena in njegovega spremstva svečano kosilo, ki so se ga udeležili tudi zunanji minister Beck s soprogo, pomočnik zunanjega ministra Sembek s soprogo, odpravnik angleškega poslaništva Aveling, ki je zastopal poslanika Kenarda, člani angleškega poslaništva, poljski poslanik v Londonu Racinski in druge ugledne osebnosti. Po kosilu sta Eden in Beok nadaljevala svoje razgovore. Kakor govore, sta prišla do načelnega kompromisa, po katerem bi se vzhodni pakt sklenil v sistemu nenapadalnih paktov in bi bil podoben načrtu pakta o poroštvu avstrijske neodvisnosti. Pakt bi morala podpisati tudi Velika Britanija. V sredo bo Eden sprejet od Pilsud-skega, zvečer pa odpotuje nato iz Var- šave v Prago, kamor prispe v četrtek zjutraj in bo imel takoj daljše posvetovanje s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem. Razgovoru bosta prisostvovala tudi angleški poslanik v Pragi in češkoslovaški poslanik v Londonu. V četrtek zvečer se lord Eden bržkone vrne v London. Poljska za status quo Varšava, 2. aprila, g. O današnjih razgovorih še ni nobenih uradnih obvestil. Poljsko stališče, kakor ga je zunanji minister Beck obrazložil Edenu, bi se dalo po zanesljivih informacijah opisati naslednje: Poljska je neposredno interesirana, da se ohrani teritorr status quo. Poljska ne želi vojne in >. klanja trditve inozemstva, da obstojajo tajne pogodbe med njo in med nekaterimi drugimi državami. Poljska se zaveda dejstva, da v morebitni vojni ne more ničesar pridobiti, zato pa zelo mnogo izgubiti. Med Poljsko in Nemčijo skle-njega pogodba ni niti najmanj v nasprotju z obveznostmi, ki jih je Poljska prevzela nasproti svojima zaveznicama Franciji in Rumuniii. Stališče Poljske glede vzhodne pogodbe pa je baje ostalo neizpremenjeno, ker Poljska noče postati pozorišče bodoče vojne. Medsebojna pomoč bi po poljskem naziranju, če bi prišlo do oboroženega spora, prinesla Poljski veliko nevarnost, ker bi^postala po svojem zemljepisnem položaju med Nemčijo in Sovjetsko unijo ozemlje, preko katerega bi se kretale tuje vojske. Prisrčen potek razgovorov z Ede-nom, zaupanja polno razpoloženje angleške delegacije, in ne nazadnje tudi vabilo francoskega zunanjega ministra Lavala v Varšavo, pa daje sklepati, da se bo še dalo govoriti s poljsko vlado. Varšava in Moskva os evropskega miru Poljska za nov sistem mednarodnih odnošajev, ki naj se razširi na vse države Varšava, 2. aprila. AA. Poluradne »Gaz-zeta Polska« piše o obisku angleškega ministra Edena v Varšavi med drugim to-le: Iz sedanjega položaja sta mogoča dva izhoda: Ali naj ostane pri dosedanjem sistemu s potrebnimi izpremembami, ki jih zahtevajo dogodki naših dni, ali naj se mednarodni odnošaji postavijo na popolnoma novo osnovo. Vse te rešitve so samo tedaj na mestu, če dosežejo svoj cilj, to je jamstvo miru. Nov sistem mednarodnih odnošajev bo treba razširiti na vse države, obenem pa bo moral postati zadosti gibčen. Vse kaže, da dela diplomacija v smeri druge rešitve. Gre za to, da nastane v Evropi položaj, ki bo dopuščal ureditev neizbežnih težkoč. Informativna potovanja ministra Edena so v tem oziru važna predstopnja. Upajmo, di. bo tudi v Varšavi ugotovil dokaj skupnih reči med naziranji poljske in angleške vlade. Predvsem bo khko ugotovil, da obstojajo v Varšavi kakor v Londonu enaka stremljenja glede ohranitve miru in odstranitve ovir mednarodnega sožitja. V Varšavi kakor v Londonu prevladuje želja, naj bi Evropa ne segla po nasprotnih taborih. V to dela poljska diplomacija z vsemi silami. Videti je, da deluje na enak nt.čin tudi angleška diplomacija. Prav ta- ko verujemo, da bo minister Eden opazil sličnost, ki obstoja v političnem ozračju Varšave in Londona. Poljska zunaaja politika je prosta vsake nervoznosti. Na eni strani upošteva resnost svojega sedanjega zemljepisnega položaja, na drugi strani pa računa tudi s sodelovanjem med Veliko Britanijo in Poljsko ne le glede ciljev, temveč tudi glede načina dela in taktike. Iz vseh teh razlogov pripisujejo merodajm voditelji poljske zunanje politike velik pomen svojim razgovorom z odposlancem angleške vlade. Poljska je že svoičas sama storila korake za ohranitev trajnega miru v vzhodnem predelu Evrope. Ti napori so tedaj uspeli. Poljska je zaradi tega prizadeta z vsemi stremljenji ,ki naj pospešijo mir in mednarodno sodelovanje. Vse njene mednarodne pogoje, ki jih je sklenila od leta 1918 do 1935, so dragoceni prispevki za bodoči evropski sistem. Ni slučaj, da so odposlanci angleške vlade odšli najprvo v Pariz, zatem pa v Berlin, odtod pa v Moskvo* in v Varšavo. Ta pot je obenem dejanska os evropskega miru. Veselimo se, da se angleška diplomacija zalaga za načelno okrepitev te osi. Edenov obisk v Varšavi bo izdatno okrepil mednarodni položaj. delo bo zlasti dobrodošlo za odnošaje med Moskvo in Varšavo. Končna odločitev odvisna od Velike Britanije London, 2. aprila AA. Današnji »Times« priobčuje poročilo svojega posebnega dopisnika iz Varšave, po katerem prevladuje v poljski prestolnici vtis, da poljska vlada ne bo izrekla svoje končne besede o vzhodnem paktu, preden ne izmenja svojih misli z Nemčijo. Tako zadržanje Poljske bo po mnenju »Timesa« zavleklo fran-eosko-angleške predloge od 3. februarja, po drugi strani pa potrjuje ta okolnost, kako važna je diplomatska pozicija Varšave napram navedenim predlogom. Do-l pisnik prihaja do sklepa, da bo za končno odločitev Poljske napram vzhodnemu paktu največje važnosti stališče, ki ga bo zavzela napram temu paktu Velika Britanija. Vprašanje je, ali ga bo Velika Britanija podpisala, ali samo moralna podprla. O tem vprašanju pa bo lahko padla odločitev šele po Edenovi vrnitvi v London. Po njegovi vrnitvi bo velevažna seja angleške vlade, ki bo sklepala o rezultatih Edenovega potovanja. Zakaj se Poljska tako upira Poleg poročila svojega posebnega poročevalca iz Varšave prinaša današnji »Times« tudi uvodni članek posvečen Edenovi m razr govorom v Varšavi, v katerem pravi med drugim: Varšavski obisk g. Edena je po vsej priliki najvažnejši med vsemi. Ni dvoma, da je bil moskovski obisk zelo pomemben iu kronan z uspehom, toda pred očmi je treba imeti, da je bilo stališče Rusije nasproti sedanjim pomembnim evropskim vprašanjem znano že vnaprej, posebno zestran vzhodnega pakta. Kot eden izmed tvorcev tega načrta, se Rusija z vso silo zavzema zanj, kakor se poč samo po sebi razume. Poljska se je pa ravno nasprotno doslej trdovratno upirala temu načrtu. Dalje pravi elankar, da je med poljskim odporom proti vzhodnemu paktu in nemško odklonitvijo velika razlika. Dosedanji nepri-stanek Poljske na ta pakt se v nasorotju z nemško odklonitvijo ne more tolmačiti kot želja, da se ne izključi možnost poznejše teritorialne razširitve proti vzhodu. Poljska ne spada med tiste države, ki mislijo, da so jim vzeli neke dežele, ki bi jim jih morali vrniti. Poljski odpor zoper načrt vzhodnega pekta temelji po sodbi »Timesa« edino na prepričanju poljske vlade, da bi imel tak- Poljska proti podpisu vzhodne pogodbe Neizpremenjeno stališče Poljske do vzhodnega pakta, pripravljena pa je sodelovati pri organizaciji miru Varšava, 2. aprila. A A. Vladnim ^ krogom naklonjena »Express Poranv« piše, da je neodvisna zunanja politika Poljske dograjena in da bo treba o tem obvestiti tudi Edena. Ta politika Poljske je posledica njenega zemljepisnega in političnega položaja. Angleškemu gostu je treba pred-očiti, da Poljska ne more podpisati pogodbe, ki bi jo prej ali slej porinile, v vojni zaplet. Poljska ne bi ničesar pridobila, pač pa bi bila v nevarnosti, da z novo napadalno vojno ali z drugo intervencijo izgubi vse. Poljsko stališče do vzhodnega pakta je ostalo neizpremenjeno, pač pa je Poljska pripravljena sprejeti vsako pobudo glede organizacije miru. Verjetno je, da se bodo sedanji razgovori vršili na osnovi pojasnil, ki jih bo lord Eden dal poljski vladi. Podatki, ki jih je zbral angleški minister na svojem dosedanjem potu, bodo vplivali tudi na sklep poljske vlade. Politični krogi so prepričani, da je Velika Britanija naj-prikladnejši posredovalec med raznimi stremljenji, ki so se pokazala ze. razprave o vzhodnem paktu. Angleško posredovalno mati s politiko sodobne Poljske, ki ima z Berlinom posebno pogodbo. Poljska težnja v mednarodnih odno-šajih pomeni sedaj neko izolacijo, pomeni desinteresiranje na skupnih evropskih problemih. Podoba je, da k rešitvi onih vprašanj, zaradi katerih potujejo angleški diplomati po evropskih prestolnicah, poset v Varšavi ne bo prispeval bistvenega. Poljska ideji regionalnih in sploh skupnih varnostnih paktov ni naklonjena. Danes je situacija v Evropi že močno spremenjena in kmalu bo tako, da se prav nobena država ne bo mogla držati ob strani, zlasti pa ne, ako je v tako kočljivi poziciji, kakor je Poljska. Ako smatra, da danes s težnjo po individualnih paktih še dobro izhaja, ima komaj še prav. Brez dvoma pa je, da ji bo v bodoče taka politika čim dalje manj mogoča. In končno se bo morala vendarle odločiti, ali gre na eno ali na drugo stran, ali na stran, kjer se je pridružila Rusija, ali pa z Nemčijo, ki stoji skoro osamljena s svojimi agresivnimi težnjami. Morda bodo prav te restavracijske težnje že v kratkem vendarle dosegle, da bodo morali v Varšavi nastopiti težko odločitev, ki nam je bržkone ob Edenovem posetu še ni pričakovati. šen pakt nezadositno vrednost, in na sklep:h, ki se po sodbi poljske vlade sami vsiljujejo že iz zemljepisnega položaja Poljske. Poljska se nahaja med dvema močnima sos.*ia-ma. Če bi prišlo do vojnih zapletljajev * tem delu Evrope, mora Poljska računati s možnostjo, da postanejo njena tla spet bojišče. Toda Poljska si ne bi želela, da hi čez njeno državo korakale nemške ali sovjetske čete, tudi ne kot zaveznice, ker misli, da v tem primeru morda ne bi več zapustile nekaterih poljskih krajev. Zaradi vsega tega Poljska bolj ceni navadne ne-napadalne pakte kakor dogovore o medsebojni oboroženi pomoči. Na koncu članka se »Times« spet vrača k rezultatom moskovskega obiska in pravi, da niti Velika Britanija niti Rusija ne želita izključiti nikogar iz vzhodnega pakta, tudi Nemčije ne. Izven dvoma je, da Eden doslej v imenu Velike Britanije ni prevzel nobene druo-sleni. Nenadoma je gospodar opazil, da švigajo skozi okno njegove hiše silni plani mi. ki se že širijo preko slamnate strehe. Takoj so vsi pohiteli proti domu. Pleteršek je vdrl v stanovanje, da bi rešil vsaj nekaj opreme in drugih dragocenosti. Toda ogenj je zaradi velikega vetra že tako daleč napredoval. da se je pod, ki je bil že ves pregorel, nenadoma sesul nanj in ga Dokopal pod sabo. Z veliko težavo so ga rešili iz nevarnosti, da ni zgorel. Ogenj je medtem deloval dalje z nezmanjšano silo in udaril že na vse strani. Nisla minili niti dve uri, ko so gorela gospodarska in stanovanjska poslopja že 7 posestnikom. Ljudje so begali okrog in klicali ua pomoč. Bili so naravnost pretresljivi prizori. Prvi so prispeli v Dobrovce gasilci iz št Miklavža s svojo brizgalno. nato iz Hotinje vasi, ki pa so se morali omejiti na lokali-zacijo požara, ki je grozil že tudi drugim stavbam. Okrog poldne je postal požar še bolj nevaren in so zato pozvali še mariborske gasilce na pomoč. Ob 2.45 so se mariborski gasilci pod vodstvom g. Benedičiča z motorno brizgalko in podeželskim vozom odpravili na Dravsko polje. Ko so prihiteli v Dobrovce in pričeli napeljavati cevi, so naleteli na težave. Deloma jih je zadrževal veter, deloma pa so morali napeti vse sile, da so napeljali cev 500 m daleč do ribnika, iz katerega so črpali vodo. Mariborskim gasilcem so sledili še drugi s Pobrežja, Dolgoš in Studencev pri Mariboru. Dolge ure so trajali njih skupni napori. Gasili so vse popoldne. Proti večeru so končno premagali divji element. Nekoliko po 7. uri so se mariborski gasilci spet vrnili domov. Učinki strašnega požara so bili naslednji: Posestniku Antonu Pleteršku v Dobrovcih št. 11 so zgoreli: stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, hlevi, vse orodje in pohištvo ter vsa živina, lo ljudi je ostalo brez strehe. Škoda, ki jim jo je povzročil požar, znaša okrog 30.000 Din. V tej hiši je ogenj najprej nastal. Medtem ko so bili do- Tovarna nogavic v Som boru pogorela Sombor. 2 aprila n. V pretekli noči je tu zgorela tovarna noeavic. ki je last Stjepana Georsra Škodo cenijo na 2.5 milijona Din. Vsa škoda Je krita z zavarovalnino. Poset tuirškega zunanjega ministra v Beogradu Beograd, 2. aprila, p. Po informacijah iz Ankare bo turški zunanji mi nister g. Tevfik Ruždi Arae, ki je predsednik sveta Društva narodov, v kratikem poselil Beograd. Na svojem potovanju v Ženevo ee bo najbrze 12. aprila ustavil v Beogradu, kjer bo po vsej priliki ostal dva dni in podrobno razpravljal z g. Jevtičem o stališču, ki ga bosta zavzeli Mala antanta ;n Balkanska zveza napram aktualnim mednarodnim problemom. Že o priliki nedavnega poseta so državniki Male antante in Balkanske zveze izmenjali svoje misli, vendar pa se je položaj po razgovorih v Berlinu, Moskvi in Varšavi ter po posvetovanjih, ki jih je imel g. Titulescu v Parizu, tako izspr^menil. da je potrebna nova izmenjava misli. Državniki Male antante in Balkanske zveze se bodo Še pred sestankom sveta Društva narodov, ki je sklican za 15. april, sestali v Ženevi, da zavzamejo svoje končno stališče tako v pogledu novega oboroževanja Nemčije, kakor tudi v pogledu organizacije miru in varoo6ti v Evropi. Nujno potrebna preureditev obmejne postaje Gornja Radgona, 2. aprila Le s težavo je uspelo 1. 1912. takratnemu občinskemu odboru gornjeradgonske-mu in okrajnemu zastopu izposlovati od avstrijske vlade dovoljenje za postavitev lesene barake za postajališče. Po prevratu pa, ko je postala Gornja Radgona važna obmejna postojanka, so se razmere povsem izpremenile. Že večkrat smo opozarjali na razvoj našega obmejnega trga in na naše najnujnejše potrebe, med katere spada tudi preureditev postajnega in skladiščnega poslopja. Za zgradbo poslopij postaje in skladišča je bi! potreben kredit že vstavljen in odobren v državnem proračunu za 1. 1931-32. Na žalost pa se ta kredit (900.000 Din") ni uporabil za določeni namen. V 1. 1934. je bila montirana nova moderna železniška tehtnica in položen tretji železniški tir. S temi deli je bilo ustreženo izvoznemu prometu, ki je na naši obmejni postaji zelo živahen, ni pa še izpolnjena opravičena želja obmejnega prebivalstva, da bi se dve leseni baraki postaje in skladišča nadomestili z ustrezno zidano zgradbo. Majhni prostori v leseni baraki nikakor ne ustrezajo uradovanju železniškega, carinskega in policijskega osebja in tudi potniki ne dobe udobnega prostora v res skromni čakalnici. Da ne napravi taka baraka pri mednarodnem potujočem občinstvu najboljšega vtiska, ni treba posebei najglašati. Uprava gornjeradgonske občine je od 1. 1924 že večkrat posredovala na odločilnih mestih in naposled dosegla zagotovilo. da se bodo nujna dela na obmejni postaji izvršila sukcesivno in v etapah. V prvi etapi so bila lani res izvršena nekatera dela. za kar je obmejno prebivalstvo hvaležno, upamo pa. da bo vlada vpošte-vala tudi nujna dela na preureditvi obmejnega postajnega poslopja, s čimer bi se tudi v znatni meri zvišal promet, ne-glede na to. da gre v tem primeru vendar tudi za ugled naše države nasproti tujini. Irska izključena iz mednarodne atletske zveze Liondon, 2. aprila AA. Mednarodna zveza za atletiko je kaznovala svobodno irsko državo s prepovedjo sodelovanja Da mednarodnih atletskih tekmah. Prepoved velja tudi za olimpijske igre Vsem drugim moštvom je prepovedano gostovati na Irskem Zveza je Izrekla to kazen, ker je ir^ka nedavno teera odklonila uredbo o mednarodni atletski zvezi mači zaposleni na polju, se je doma pekel kruh. Deske, s katerimi je obit dinmik, so se preveč razgrele in se vnele. Ogenj se je naglo razširil na sosedne predmete in udaril na slamnato streho. Ce bi veter ne bil tako silen in tako močno ne razpihaval plamenov, bi bila pogorela najbrž le ta hiša. Nadalje je pogorel posestnik Martin Je-rovšek v Dobrovcih ži. S3. Zgoreli eo mu stanovanjska hiša. gospodarsko poslopje, hlevi in vt-a živina. 1'oieg tega še les, ki ^a je imel na dvorišču Ln s katerim s. je nameraval poslaviti novo siavbo. Ima okrog 40.000 Din škode. Sosedu Kokolu hišna št. 82 so pogoreli hiša, gosjKidarsiko poslopje in hlevi, živino in pohiMvo so mu rešik. Fri njem je poiur povzročil okrog 30.000 Din škode. Četrti (»ogorelec je Sreiko Colnik. hišna šte\. 10. Zgoreli sta mu gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša. Živino so deloma rešili, škoda znaša preko 30.000 Din. Peti pogorele« je Lojze Šanda, b.šna številka 84. Pogoreli so mu hlevi, gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša. Škoda znaša okrog 25.000 Din. Sesti pogorelec je posestnik Martin Horvat, hišna štev. 9. Njemu sta pogoreli stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Ogenj mu je povzročil nad 25.000 Din škode. Končno sta pogoreli stanovanjska h sa in gospodarsko poslopje Francu Vohlu v Dobrovcih št. 86. Ogenj mu je uničil tudi motorno kolo, ki <:a je imel shranjenega nn podstrešju. Pri njem je okro* 30 000 Din škode. Strašen je bil prizor v hiši Srečka Colni-ka, ko so se na njenih oknih pojavile nenadoma tri ženske, stare že vse preko 70 let. Hiša je bila že vsa v plamenih. Klicale so na pomoč in niso vedele, kako bi si pomagale. Domačinom in šmiklavškim gasilcem se je po hudem naporu končno posrečilo, da so j"'h rešili iz objema divjega elementa. Razen Pleterška. ki je dobil hude rvpekline in po sa naglo spravili v mariborsko splošno bolnišnico, se je zelo opekel tudi n<*ki šmiklavškj gasiiec. Za pogorelce so njih sosedje in obo neka uprava poskrbeli, da so se še pred nočjo razmeetili po posameznih stanovanjskih hišah. Tudi živino so spravili v hleve. Pomoč je nesrečnim posestnikom, ki so bili le neznatno zavarovani, nujno potrebna Škof dr. Srebrnič oproščen Razprava o p roti sokolskem pastirskem Bstu pred zagrebškim sodfečem Zagreb, 2. aprila n. Pred sreskim sodiščem je bila danes razprava proti škofu dr. Srebrniču z otoka Krka. katerega jc tožil Savez SKJ zaradi klevete v znani škofovski poslanici. Škofa je zastopal odvetnik dr. Turina. Priznal je dejanje, navedel pa je v imenu škofa, da ni nameraval žaliti ali klevetati Sokolstva ter da je kot škof izvršil le svojo dolžnost, ko je poslanico prečital vernikom. Če pa se sodišče proglasi za pristojno, bo nastopil dokaz resnice za ono, kar je navedeno v poslanici. Pristojnost sodišča je treba posebej ugotoviti, ker po starem konkorda-tu med Avstrijo in Vatikanom duhovniki niso bili odgovorni pred posvetnimi sodišči. Zastopnik SKJ dr. \Verk se je postavil na stališče, da glede na sedanje odnošaje med Vatikanom in Jugoslavijo ni pravega pravnega stanja, ker se vršijo šele pogajanja za novi konkordat. Za Hrvatsko in Slavonijo pa konkordat iz časov bivše Avstrije ne obstoja. Po daljši razpravi je sodišče oprostilo škofa dr. Sre-brniča v smislu § 288. k. z. in je v svoji utemeljitvi navedlo, da je obtoženec izjavil, da ni imel namena žaliti tožitelja, da pa to tudi ni dokazano. Dr. VVerk je vložil priziv zaradi kršitve zakonskih določil. Neumestna aprilska šala Križevci, 2. aprila n. Zaradi nesrečne aprilske šale je nastalo tudi davi veliko vznemirjenje. V »Jutarnjem L/istuc je nekdo objavil vest, da bo podružnica Prve Hrvatske seljačke štedionice z današnjim dnem pričela izplačevati vloge do 10.000 Din. Pri podružnici v Križevcih je bil davi pravi naval vlagateljev. Zaman so bila vsa prigovarjanja uradništva, naj se ljudje pomirijo in vrnejo domov, ker vestf, ki jo je objavil zagrebški list, ni jemati resno, šele ravnatelj podružnice je končno nekoliko pomiril razburjeno ljudstvo. Pogrešani ribiči rešeni Šibenik, 2. aprila n. Po večdnevnem orkanu vzdolž dalmatinske obale se je danes vreme končno spet pomirilo, še včeraj so se širile vesti, da je nekaj ribičev utonilo. Dejansko so se davi vsi vrnili domov z otokov, kamor so se zatekli med viharjem. Deloma so jih rešile tudi naše vojne ladje. Vodja francoskih socialistov Renaudel umrl Pariz, 2. aprila AA. Pierre Renaudel, eden najuglednejših voditeljev francoske socialistične stranke, ki se je nedavno lo-čil od levičarskega dela socialistične stranke in ustanovil novo socialistično stranko, je umrl. Vremenska nanoved Vremensko stanje 3. t. m.: Glavni ciklon nad južno Skandinavijo, sekundarni nad Ženevskim jezerom povzročata oblačno vreme v vsej Evropi z dežjem v Alpah in Nemčiji Sneži okrog Baltskega morja, temperatura je porasla v vzhodni in južn" Evropi — V Jugoslaviji je bilo vedro sredi države in na jugu. Temperatura je porasla v vsej državi. Minimum Kalinovik —6, maksimum Omišalj +16. Zagrebška vremenska napoved za danes: Nekoliko bolj oblačno in toplo, v ostalem spremenljivo. Novosadska vremenska napoved za sredo: Oblačno, dež na severu !n zapadu Temperatura bo na severozapadu padla, drugod porasla. Dunajska vremenska napoved ra sredo: Izdatne padavine; temperatura bo padla. Maši kraji in Sokolski predstavniki v avdijenci pri kralju Borisu Sofija, 2. aprila Včeraj popoldne je Nj. Vel. kralj Boris sprejel v svojem dvorcu Vrani pri Sofiji v avdijenci predstavnike jugoslovenskega Sokolstva: Engelberta Gangla, dr. Otona Gavrančiča in dr. Milorada Dragica Raz-govarjal se je z njimi 40 minut. Na željo so mu naši predstavniki orisali organizacijo Sokolstva v Jugoslaviji, nakar je bolgarski kraij izrazil radost, da je sokolska zavest v Jugoslaviji že tako zakoreninjena. V razgovoru je kralj našel priliko, da je z ganljivimi besedami izrazil svojo žalost zaradi tragične smrti Viteškega kralja. To je naše predstavnike močno prevzelo. Pred slovesom se je kralj Boris živahno zanimal, ali in v kakem številu bodo jugoslovenski Sokoli udeleženi pri letošnjem velikem zletu Junakov ob Petrovem dnevu. — Takoj nato je kralj Boris sprejel v krajšo avdijenco tudi predstavnike češkoslovaških in ruskih Sokolov z« mejo. Po avdijenci so predstavniki slovanskega Sokolstva položili venec na spomenik padlih bolgarskih Junakov. Poleg našega poslanika Aleksandra Cincarja-Markoviča je svečanosti prisostvovalo mnogo sofijskih vojaških in civilnih dostojanstvenikov Pri spomeniku je bila postavljena častna četa z glasbo, kakor tudi oddelek bolgarskih Junakov z zastavo. Vse okolje spomenika je bilo okrašeno s slovanskimi zastavami. Ko je utihnila žalna koračnica, je E. Gangl položil krasen venec in izpre-govoril: »Jugoslovenski Sokoli položijo ta venec kot znak globoke ljubezni in spoštovanja do bratskega bolgarskega naroda in bolgarske države.« Glasba je zaigrala našo himno. V imenu čsl. Sokolov je nato položil venec prof. Krejči in je godba zaigrala čsl. himno. Ko pa je položi! venec ruski starosta Dreiling, se je gromko oglasila slovanska himna »Hej Slovani«. V imenu bolgarske vojike se je zahvalil polkovnik Uzunov, adjutant kralja Borisa, v imenu bolgarskih Junakov pa njihov dosedanji predsednik Dimitrij Lazev. Oba sta v izbranih besedah poudarjala pomen Sokolov in Junakov za telesni in moralni preporod bratskih narodov. — Zvečer je r.aš poslanik povabil na večerjo predstavnike slovanskega Sokolstva in Junakov in razne dostojanstvenike. Veličasten oogreb učenjaka prof. Mihajla Pupina Newyork, aprila Pogreb našega učenjaka Mihajla Pupina je bil veličasten. Škof Maping, eden najuglednejših ameriških evangelskih prela-tov je srčno rad odstopil veliko katedralo Jugoslovenom, da po pravoslavnem obredu izvrše zadušnice. Ruski vladika Benjamin z dijakoni je opravil pogrebne svečanosti ob asistenci številnega srbskega in grškega duhovništva. Naše kolonije so bile zastopane po delegatih. Kakih 2000 oseb je prisostvovalo obredu, kakršnega v Nevvvorku še niso videli. Pel je ruski zbor. V katedrali je najprej škof Maping proslavljal Pupinovo ime in narod, iz katerega jc zrastel slavni učenjak. Na koncu opela je tajnik pravoslavne eparhije s Chi-caga g. Ristanovič v krasnem govoru poudarjal ljubezen, ki jo je Pupin gojil do naroda in pravoslavne cerkve. Zastopnik našega poslaništva iz NVashingtona g. Sto-janovič je angleško v imenu Nj. Vel. kralja Petra II. in jugoslovenskc vlade opisoval zasluge Mihajla Pupina za Jugoslavijo. Slednjič je svečenik z univerze Kolumbije prečital nekatere odstavke iz Pu-pinove knjige »Od pastirja do izumitelja«. Ogromna množina vencev in šopkov je prekrila oltar. Največjo pozornost sta vzbujala umetniško izdelana velika venca, pokloniena od našega kralja in vlade. Pred katafalkom je sedela pokojnikova edinka ga. Barbara Smithova in ob njej odlič-nikov. zastopnikov znanosti, industrije, mornarice, med njimi bivši ameriški poslanik v Beogradu Prince in velikan učenosti g. Compton, Nobelov nagrajenec za fiziko. V njihovi družbi sta bila tudi zastopnik poslaništva g. Stojanovič in generalni konzul Jankovič iz Newvorka. Pravoslavni obredi in mogočni žalni govori so pripomogli, da je ta manifestacija bila res dostojna umrlega učeniaka. Tudi Nikola Tesla je prišel počastit tovariša in rojaka, a vence 30 med drugimi darovali: Rockefeller. Morgan, Armstrong in še mnoge najuglednejše ameriške družine. Češkoslovaško poslaništvo je takisto poslalo velik venec na krsto »prijatelju čsl. naroda«. Nad samim katafalkom pa so se Fantastika in simbolika, mistika in dia-bolika. Vsega nekaj je v znamenitih Offenbachovih »Hoffmarmovih pripovedkah«; tudi realistike. V tej čudoviti plastiki, kjer se snov, posneta po izvirnih Hoflmannovih legendah, preliva v najdrznejši šareno*r.i od Lethrove kleti v Niirn-b°rgu do delavnice fizika Spalanzanija, od čarobne pn!ače benečanske kurtizane do solidnosti Cresplovega bivališča, zvenijo kantilene, melodije in motivi, ki so povsod prodrli (legenda o Kleinzaku v prvem dejanju, barkarola v drugem dejanju itd.). Ta Offenbachova opera je genialno delo. ki sega visoko preko običajne ravnine in kjer se mračna tajinstvenost združuje s simbolično resnobo. Melodija je edinstveno blagozveneča. kantilena offenbachovsko nežna, elegantna princip aktivnosti utelešuje pojav čudovitega nemškega pesnika, pisatelja, slikarja in kapelnika Hoff-manna. Načelo pasivnosti in rušenja pa demonski njegov neprijatelj Lindorf, ki se pojavlja v prvem dejanju kot Coppe-lius, v drugem kot general Deppertutto, v tretjem kot dr. Miracel. Sredi te simbolizirane borbe med aktivnim in pasivnim, sklanjale ameriške zastave in naše troboj-ke, ki so jih tja postavili jadranski stražarji, Sokoli in Kolašice. Pogrebne svečanosti so vzbudile v Nevvvorku izredno pozornost. Zdai počiva veliki pokojnik na pokopališču \Voodlown blizu Newyorka poleg svoje žene Sare Katarine, ki je umrla že 1897. Grob krasita venca kralja Petra II. in naše vlade. Ob smrti je bila posneta maska in bo en izvod poslan muzeju v Beogradu. Hčerka ga. Barbara Smithova bo poslala v Beograd del očetovih slik, dvorec Norfolk pa bo izročila po očetovi želji univerzi Kolumbiji. Propagandno delo v ČSR za Jugoslavijo Praga, 1. aprila Predavateljska turneja predsednika ljubljanske JO lige g. dr. Egona Stareta uspeva v najlepši meri. Dvorana praške Zemedelske Osvete je bila do kraja zasedena. Prišli so najodličnejši predstavniki praškega občinstva, predstavniki diplomacije, zunanjega ministrstva, slovanski kulturni delavci, naša kolonija s poslanikom dr. Grisogonom na čelu, gospodarstveniki. Predavatelja je večkrat prekinilo toplo odobravanje. Govornik je podal pregledno sliko sodelovanja med Čehi in Slovenci od 1860 do danes. Predstavil je poslušalcem Slovenijo s številnimi diapozitivi alpskih pokrajin. Spomnil se je pionirskega dela čeških turistov, zlasti prof. Ghodounskega, dr. Čermaka in dr. Dvorskega. Orisal je naš gospodarski položaj, možnosti, ki so dane čsl. kapitalu, da se v novo nastajajočih industrijskih podjetjih ugodno uveljavi. Nujno potrebna je zlasti za ČSR preorientacija gospodarske politike proti vzhodu. Zgraditi je treba prometno zvezo inozemstva s Češkoslovaško preko naših pristanišč, podpirati je treba to spojitev s smotreno ureditvijo tarifov, železniškega, dunavskega in zračnega prometa. Naša naloga pa je, da bodo češke gospodarske iniciative našle pri nas rodovitna tla. V tej smeri se je že mnogo storilo in zares je pri nas najboljša volja, da se bo delo obojestransko uspešno nadaljevalo. Odlično občinstvo je predavatelja nagradilo z burnim odobravanjem. Nadalje je pot vodila g. dr. Stareta v Plzenj, kjer je bil gost Škodove tovarne. Predavanje je bilo v Meščanski Besedi. Dvorana nabito polna, odpreti so morali še sosednjo sobo. Tudi tu je bilo zbrano najodličnejše občinstvo, med njimi seveda naši rojaki. Mladina, ki je nedavno po-setila Ljubljano in jo imamo še v spominu z lepega plesnega nastopa, kmečke svatbe, je živo obujala spomin na nepozabno Slovenijo in goji želje, da nas ob najbližji priložnosti spet obišče. Gospodarstvenike in industrijce pa so živo zanimala izvajanja o gospodarskih problemih in so predavanje večkrat prekinili z odobravanjem. Predavatelja so naprosili za vse mogoče informacije in pojasnila. Uspeh je tem pomembnejši, ker je Plzen središče močno industrijske pokrajine. Predavatelj je prejel v spomin lepo knjižno darilo. Po predavanju se je razvila živahna družabnost Na koncertu Akademskega pevskega zbora Ljubljana, 2 aprila Po znamenitem lanskem nastopu, s katerim je Akademski pevski zbor prvikrat nazorno pokazal, kakšno mesto je treba v naši glasbeni kulturi odkazati narodni pesmi, in na katerem je izvajal ciklus koroških in belokranjskih pesmi, je APZ snoči priredil pod vodstvom svojega zborovodje Franceta Marolta v veliki unionski dvorani drug koncert, za katerega je pripravil glasbeno folkloro iz naše panonske, sredozemske, gorenjske in dolenjske pokrajine. Dvorana je bila natrpana do zadnjega kotička, in kakor čujemo, je že tudi za petkovo ponovitev prodana približna polovica prostorov. Tako ie delo APZ, ki ga javnost po pravici smatra za svoj najboljši pevski zbor, v kratkem času dvignilo val aktivnega navdušenja za našo narodno pesem, ki pomeni sredi razdrapane modernistične in modne problematike naših dni močan kulturni pozitivizem. Poleg mladine, ki je bila prav številno zastopana. so med ostalim občinstvom prisostvovali večeru tudi dvorna dama Tavčarjeva kot zastopnica Nj. Vel. kraljice-matere Marije, pokroviteljice zbora, predsednik mestne občine di. Ravnihar in rektor univerze Viteškega kralja prof. dr. Samec. Na vzporedu je bilo 21 pesmi v prired- med dobrim Ln slom, med svetlim in temnim je Hoffmannova ljubica Stella, ki ima svoje ženske simbolne korelate v pojavu lutke Olimpije, beneške kurtizane Giulette in umetnice-pevke Antonije. Vzporedno s to smovno razporeditvijo poteka tudi mu-zikalna razčlenjenost, ki je v predigri prešerno razigrana, v prvem dejanju prilagojena pojavu lutkovnega Olimpijinega lika, v drugem benečansko barkarolska, v tretjem lirično čuvstvena. Vse te nianse je dirigent Lojze H e r z o g ubral v svoje vajeti ter jih z odlično partno interpretacijo uveljavil v vseh solističnih, zborovskih in orkestralnih reprodukcijah. Orkester je v nekaterih silovitih intermezzih (tretje dejanje!) zasenčeval nositelje kantilene. Vsemu temu čarobnemu, fantastičnemu svetu Hoffmannovega pripovedovanja je vtisnil režiser Joško K o v i č, ki si je umel izposlovati prispevke za nove scenične, svetlobne in druge odrske pripomočke, podobo globokosežne iluzije in eksotične slikovitosti. Gotična temota v Luthrovi kleti pred in po igri. Mistična tesnoba Spalan-zanijeve učenjakarske delavnice v prvem m Cresplovega domovanja v tretjem de- janju. Razkošna bujnost benečanskega kolorita v drugem dejanju. Pojav treh povsem kontrarnih ženskih likov — lutke, kurtizane in umetnice — na tem bojnem polju ter prerivališču, kjer se srečujeta Hoffmann - umetnik in Lindorf - vrag, čuvstvo in pretkanost, daje Barbierjevi tekstni zasnovi značaj nečesa svojevrstnega. Temu svojevrstnemu se podreja tudi glasba. Pri lutki Olimpiji prevladuje koloraturni element, pri kurti-zani Giuletti dramatsko zanosni, pri Antoniji ekspresivno lirični. Ravno zaradi čim konkretnejšega poudarka te ženske razno-liKosti, do katere vzplamteva Hoffmanno-vo čuvstvo, se navadno zasedajo te vloge s tremi različnimi pevkami in igralkami, da iluzijo stopnjujejo. Le v redkih primerih se eni ter isti nosilki vseh treh imenovanih ženskih vlog posreči uspešno strniti vse tri like v lastni reprodukciji. V Mariboru so napravili kompromis. Olimpi-jo in Antonijo je prevzela ga. Alfreda Herzogova, Giuletto pa U d o v i č e-v a. Četudi je pevski in motivni kontakt med prvim m drugim dejanjem tesnejši, je Herzogova, ki si je že ob svoječasni uprizoritvi »Fausta« stekla sloves, prebrodila vse težave. Z nežno gibljivostjo in lahkotno avtomatičnostjo ter sporednimi kolora-turnimi spevi je kot odlična sopranistka ustvarjala iluzijo lutke v prvem dejanju, dih poezije in lirične mehkobe je prihajal iz njene Antonije v tretjem dejanju. V čwstvenem zanosu in dramatsko podčrtanem sopranu se je razživela Giuletta P. Udovičeve v drugem dejanju. V blesku elegantne Offenbachove kantilene ter izredno jasni vokalizaciji je donel S a n -činov tenor. V prvem dejanju se giblje ta njegov Hoffmann v neki pravljičnosti, v drugem stopa na realistična tla benečan-skiih doživljajev, v tretjem stoji pod vtisi neke mistične grozote in tragike. Tretja vodilna oseba je Lindorf, ki prehaja v Coppeliusovo metamorfozo v prvem. Dappartuttovo v II. in dr. Miraklovo v tretjem aejanju, in ki vsepovsod prihaja Hoffmannu, svoji protipodobi, v usodno napotje. Mistična diabolika s stopnjevano variacijo je sevala iz teh Neraličevih odrsko metamorfoznih likov. Razgibani dramatiki je odgovarjala tudi njegova glasovna prodornost in pevska sila. V zboru odrskih tvorcev so doprinesli svoj delež h kompaktnost' uprizoritve vsi ostali nastopajoči, Hoffmannov prijatelj in rešitelj Nikolaj je našel v Vidi Z a m e-jič-Kovičevi verodostojno interpret-ko z znanim pevskim in igralskim slovesom. Medven je s svojim uspehom lahko zadovoljen. Njegov Spalanzani se sme uvrstiti med njegove najboljše kreacije. Z vztrajnim spopolnjevanjem si bo lahko utrdil svojo pozicijo na mariborskem odru. P. Ko vida Crespel je s epevom in pretresljivo igro ob tragični smrti hčerke Antonije zbujal sočutje. V smešnosti originalen in morda celo pretiran je bil K o š i č e v sluga, prihuljen Harasto-v i č e v Pitichinaccio, markanten S k r -b i n š k o v Schlemihl, prav dober Ver-d o n i k o v sluga Franc, živahna B 1 a -ž e v Luther in Gorinškov Herman. Glas Antonijine matere je občutno odpe-vala Ljuba čepičeva. četrtkova premiera Hoffmannovih pripovedk je bila za Maribor pomemben kulturni dogodek. Ali se pa Maribor tudi zaveda, da je treba upoštevati ter nagraditi prizadevanja in žrlve, ki jih nudi naše bolj pičlo dotirano gledališče? —c Iz češkoslovaške literature Praško založništvo >0 r b i s«, ki se prav posebno odlikuje z izdajami velikih političnih in znastvenih spisov, je objavilo v zadnjem času več knjižnih novosti, o katerih sodimo, da utegnejo zanimati tudi slovenske prijatelje češkoslovaške kulture. Predvsem je vredna omembe knjiea dr. Ivana D e r e r j a >československa otazka«. Dr. Derer je minister in zaslužni slovaški politik. Pripada socialno - demokratski stranki; njegova knjiga utegne tedaj zanimati predvsem zaradi tega, ker v nji razpravlja o vprašanju češkoslovaškega narodnega edinstva slovaški socialist. Tu so pregledno zbrani govori in članki dr. De- ljudje bah Franceta Marolta, Matije Tomca, Vilka Ukmarja ter — po ena — dr. Frančiška Kimovca, Oskarja Deva, Emila Adamiča in Josipa Kocjančiča. Smotrno izbrani in urejeni program je nazorno pokazal, kako se naša zemlja in človek na nji izživljata v elementarni ljudski pesmi, zdai pobožni in vase pogreznjeni, žalostni in brezupni, da začutiš kapljo krvi. ki je bila rojena iz nje. zdaj vedri in razsmeja-ni, prešerni in objestni, da zazveni iz nje tudi vsa zmagoslavna samozavest našega človeka, ki živi vkljub vsej lirični raz-strojenosti v njem. Občinstvo je s pozorno hvaležnostjo sprejelo ves program, posebno toplega, viharnega odmeva pa so bile deležne one, ki so v priredbi ostale najbližje osnovnemu narodnemu motivu (kakor »Flosarji«, »Vojaška« in ribniške). A z veselim presenečenjem je vsak ljubitelj glasbe lahko doživel, kako tudi skrajno moderno nastroienemu komponistu, ki se ne da izkoreniniti iz tal svoje avtohtone kulture, nudi folklora za ustvarjanje neizčrpno bogat rezervoar. Tako so bile navdušeno sprejete med drugimi »Lepa Vida«, »Kralj Matjaž«, »Pegam in Lam-bergar«, »Potrkan ples«, »Čukova ženitev« »Od britofa«. Zbor sam je svež in glasovno bogat, da dopušča dirigentu vso prostost izbora ter daje mnogo prilike variacij. Kot gosta sta sodelovala tudi ga. Bernot-Golobova in g. Puš, ki sta žela v nagrado za svoj nastop mnogo priznanja in rož. Velik šopek nageljnov so pevci poklonili svojemu dirigentu. V celoti se je APZ s tem novim nastopom vnovič afirmiral kot naš najboljši zbor, ki je po zaslugi idejne podjetnosti in železne delavnosti svojega vodje postal to, česar vkljub široko razpredeni organizaciji našega glasbenega življenja doslej še nismo imeli: elitni, akademski pevski zbor v pravem, plemenitem pomenu besede, zbor glasbene akademija. — APZ je za svoj koncert izdal sijajno urejen in opremljen program (oprema Fr. Goršeta), ki prinaša poleg besedil izvajanih pesmi in komentarjev k njim tudi serijo tehtnih člankov o problemih naše glasbene folklore (Orel, Božo Vodušek, Ložar, Skubic, Marolt), da je knjiga, ki obsega nad 40 strani teksta, kar dragocen prispevek k naši strokovni glasbeni književnosti. Otrokov želodček večkrat mleka ne prenese. Zato mu dajte za zajtrk skodelico ka-kaoa. MIRIM KAKAO, ki se odlikuje po svoji naravni aromi, po izredni redilnosti in lahki prebavljivosti, je izborna prehrana za vsakega otroka. Zavoj MIRIM KAKAOA za štiri osebe stane samo Din 1.—. Slovenec - univerzitetni profesor v Skoplju Univerzitetni svet beograjske univerze, v katere sestav spada tudi filozofska fakulteta v Skoplju, je imenoval dosedanjega kustosa sarajevskega muzeja dr. Gregorja Čremošnika za izrednega profesorja obče zgodovine srednjega veka na skopski fakulteti. G. dr. Čremošnik je naš ožji rojak, doma s Polzele v Savinjski dolini. Tik pred vojno je z doktoratom iz slavistike in zgodovine dovršil vseučiliške študije in bil med vojno par let profesor na gimnaziji v Trstu. L. 1917. ga je usoda zanesla v Sarajevo kot profesorja na tamkajšnjo gimnazijo. Vzljubil je to lepo mesto, vso pokrajino in njene ljudi ter se odločil, da trajno ostane tam. Da bi se mogel čim bolj posvetiti znanstvenemu delu, je kmalu po vojni prestopil v službo k slovitemu sarajevskemu muzeju in je bil imenovan za kustosa te odlične institucije. Svoje znanstveno delo je posvetil dr. Čremošnik v prvi vrsti študiju srednjega veka v naših krajih. Njegove razprave, ki so izhajale v raznih znanstvenih publikacijah, so kmalu vzbudile pozornost strokovnjakov, velik sloves pa so mu zlasti priborila njegova raziskavanja o srednjeveškem Dubrovniku in dubrovniškem arhivu. Velike so tudi njegove zasluge za »Riviera« zobna pasta daje ustam prijeten m osvežujoč vonj, temeljito .esinficira, odstrani hitro zobni kamen in ohrani zdrave in bele zobe. To pasto uporabljajo v vseh kulturnih državah osvetljenje življenja in razmer v Bosni in v srbskih deželah srednjega veka. V priznanje za njegovo znanstveno delo ga je Akademija znanosti v Beogradu že pred leti imenovala za svojega dopisnega člana in je tudi sama izdala nekatera njegova dela. Sedaj je imenovan, kakor rečeno, za profesorja na filozofski fakulteti v Skoplju, kjer bo začel predavati že v tekočem letnem semestru. Na isti fakulteti je profesor že več let tudi drugi naš rojak g. dr. Mesesnel, ki predava umetnostno zgodovino. Pred ujstanovitvijo tehniškega sveta Ljubljana, 2. aprila Kakor smo že zabeležili, se je v Ljubljani osnoval pripravljalni odbor za ustanovitev enotne organizacije, v kateri bi bili zastopani vsi tehniški stanovi in bi v njem sodelovala vsa obstoječa strokovna združenja in tehniške ustanove. Sredi meseca se bo vršil ustanovni občni zbor, na katerem bodo prvikrat sodelovali dele-gatje najrazličnejših tehniških poklicnih skupin in na katerem se bo vršila volitev osrednjega komiteja tehničnega dela. V komiteju bodo zastopani: Združenje inženjerjev in arhitektov z vsemi svojimi pododseki, Združenje rudarskih in topil-niških inženjerjev, Združenje diplomiranih tehnikov, tehniška fakulteta in tehniška srednja šola. Poleg tega bo novoustanovljeni tehniški svet poizkušal pritegniti v sodelovanje tudi gospodarske in ju blizu tehniškemu delu. Vnemi posa-socialne ustanove, ki so po svojem znača-meznih tehniških organizacij bo po vsej priliki uspelo, da ustvari v skupni fronti jugoslovenskih tehniških stanov organizirano zaščito, ki bo zajamčila naši tehniki uspešno bodočnost Mestni uslužbenci in njihovo socialno skrbstvo Ljubljana, 2. aprila V zbornici na magistratu so se nocoj zbrali mestni nameščenci k zboru svoje bolniške blagajne. Udeležba na zboru, ki ga je vodil načelnik dr. Fux, je pričala o živem zanimanju članov za njihovo najvažnejšo socialno ustanovo. Iz poročila tajnika g. Mohorča povzemamo, da je bolniška blagajna naših mestnih nameščencev zaključila preteklo poslovno dobo še dokaj ugodno. Ob koncu preteklega leta je znašal stalež članstva 1636 oseb (633 družinskih glavarjev in 993 članov). Umrlo je lani 10 zavarovancev, tako da znaša umrljivost med mestnimi nameščenci 0.62% in je za spoznanje večja kakor predlanskim. Porodov pa je bilo 17, tako da znašajo rojstva po stanju članstva 1.05 odst., kar pomeni prav tako majhno nazadovanje nasproti letu 1933. Vsega skupaj je blagajna izdala 5570 nakaznic za zdravnike in bolniške zavode, tako da je znašal promet povprečno 15 pacientov na dan. Za člane in članice blagajne je na razpolago 13 praktičnih zdravnikov in 15 specialistov ter 5 zobnih zdravnikov in 7 dentistov. V bolnišnicah in zdravstvenih zavodih se je lani oskrbovalo 145 članov in članic 1814 dni (v II razredu 1003, v III. pa 811 dni). Nasproti stanju v pred- Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih poživi naravna »Franz Josefova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastrup-Ijenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. lanskem letu se je število oskrbovancev in oskrbnih dni za majhen odstotek znižalo. Po večini se mestni nameščenci in nameščenke zdravijo v splošni bolnišnici in v ženski bolnišnici, nekateri pa so se lečili v zdravilišču na Golniku (13), v Leonišču (4), v Slajmerjevem domu (11) in na zagrebški kliniki (7). Ob koncu lanskega leta je bilo za zdravljenje v Šlaj-merjevem domu zavarovanih 362 članov in članic. Za to višje zavarovanje morajo družinski glavarji prispevati mesečno po 10 Din, a organizacija je na tem, da to zavarovanje sploh opusti. V pogrebnem skladu, ki posluje ločeno, je včlanjenih 734 oseb (464 družinskih glavarjev z 360 člani). V letoviškem domu v Kamni gorici je lani letovalo 76 oseb, med njimi 22 tujih gostov, skupno z 996 prenočninami. Za letos je predvidena v domu napeljava novega vodovoda z električnim pogonom, s čimer bo omogočena tudi ureditev moderne kopalnice v hiši. Ob počitnicah sta bili v Kamni gorici dve počitniški koloniji za slabotno šolsko mladino mestnih uslužbencev, ki sta trajali vsaka po 24 dni. Tako bo tudi letos. Tragična smrt prvošolca Celje, 2. aprila V ponedeljek okrog 19.30 so našli 141et-nega dijaka I. razreda drž. realne gimnazije v Celju Ludvika Jelena, rojenega 11. marca 1921 v Gorici, sina elektrotehnika g. Ludvika Jelena na Polzeli, obešenega v svoji sobi na Krekovi (Ljubljanski) cesti št. 21. Nesrečnež je visel na vrvi, ki je bila pritrjena na okenskem zapahu. Poklicali so takoj zdravnika iz bližnje bolnišnice in nato tudi mestnega fizika g. dr. Rebernika, ki pa sta mogla samo ugotoviti smrt. Mladi Jelen ni bil slab učenec. Bil je vesele narave. V nedeljo in ponedeljek zjutraj ga je obiskal njegov oče. Fant je bil dobre volje. Tudi v ponedeljek zvečer pri večerji ni kazal nikakih znakov potrtosti. V sobi si je še pripravil šolske knjige in zvezke za prihodnji dan. Zato je malo verjetno, da bi bil izvršil samomor. Ni izključeno, da se je igral z vrvjo pri oknu in vtaknil vrat v zanko, pri čemer mu je na parketu spodrsnilo, vsled česar mu je vrv zadrgnila vrat in ga zadušila. Truplo so prepeljali na Polzelo, kjer bodo tragično umrlega mladega dijaka položili v sredo popoldne k večnemu počitku. Kruto prizadetim staršem naše iskreno sožalje! Požar pri Skaručni Skaručna, 2. aprila Danes ob pol 16. je nastal velik požar v vasi Polju. Goreti je začelo nad hlevom uglednega posestnika Gregorja Pu-stavrha, po domače Zamude. Ognjeni zublji so mahoma zajeli ves hlev in pod, nato pa uničili celotno gospodarsko poslopje, polno sena in slame. V četrt ure je poslopje pogorelo do taL Živino, razen enega teleta, so rešili delavci s poleg ležečega vrta ravnatelja Mateja Hubada. Nemudno so prihiteli na pomoč gasilci iz Polj, ki so lokalizirali Pustavrhovo hišo in jo obvarovali pred pogibeljo. Zažgal ie menda po neprevidnosti domači pastir. Zdrobljen med vagoni Maribor, 2. aprila Sinoči je bil zaposlen pri nakladanju sadja na pesniškem kolodvoru 211etni delavec Janez Zohar, uslužben pri tvrdki Kirbiš v Celju. Po nesrečnem naključju je prišel pri delu med vagonska odbijača, ki sta mu čisto zdrobila prsni koš. Mariborski reševalci so ga nemudno odpremili v splošno bolnišnico. Žohar pa ni več prenesel posledic poškodb, ampak je na državnem mostu pri prevozu v splošno bolnišnico izdihnil. Pokopali ga bodo v sredo popoldne. KULTURNIPREGL Mariborsko gledališko pismo LEPA J O A N POJE IN PLEŠE ZA VAS! ■ELITNI KINO MATICA1 TELEFON 21-24 Danes ob 4*» 1/4S, In 9.i/4 zvečer premiera najrazkošnejšega filma JOAN CRAVVFORD kot Prodana Venera 300 najlepših Vener poje in pleše v bleščečem razkošju! 5 popevk te operete poje že danes ves svet! Prvi Joan Crawford film v nemškem jeziku. Kot partnerja: Clark Gable In Franchot Tone Paramountov zvočni tednik! Predprodaja od 11.—y213. in od 15. ure dalje! Domače vesti O, ta učenost! V neki slovenski reviji, ki hoče biti resna in koje sotrudniki so si nadeli življenjsko nalogo, braniti nekaj, česar nihče ne napada, čitamo naslednjo zanimivost: »...Zdaj je minister pro»vete ocebno pojasnil, kako si on zamišlja knjige, iz katerih naj bi se Slovenci učili materinščine. Dejal je namreč, da morajo biti v dravski banovini vse učne knjige za slovenščino sestavljene tako. da obsegajo dve tretjini berila iz slovenske, eno tretjino pa iz srbskohrvaške književnosti; v zameno pa bodo tudi čitanke po drugih banovinah sestavljene tako, da bo v njih dve tretjini berila iz srbskohrvaške književnosti, ena tretjina pa iz slovenske«. Človek bi mislil, da so s to liberalno rešitvijo zadovoljeni vsi apeliti onih ljudi, ki vedno sanjajo o nekakem »demontira-nju« slovenstva. Pa niso. Ker se stvarno ne da ugovarjati ministrovi izjavi, treba pa je na vsak način najti dlako v jajcu, je šinila piscu citiranih vrstic v glavo sijajna misel. Duhovito se namreč sprašuje: »Ali bo tudi slovenska slovnica po dveh tretjinah slovenska, po eni tretjini pa srb-skohrvaška? Kako bo slovensko-francoSki slovarček razdeljen v dve tretjini, eno tretjino?« Pod šifro S. L., ki stoji pod to učencst-jo. slutimo gospoda, o katerem vemo, da pozna več nego eno slovnico in več nego en slovar. Zakaj je tedaj padel na nivo Korenčkove Neške, ki sirota ne pozna ne slovnice ne slovarja? ♦ Nj. Vel. kralj boter devetemu sinu. V soboto dopoldne je bila v St. Pavlu pri Preboldu lepa svečanost. Ob pol 11. je bil v tamkajšnji župni cerkvi krst devetega sina posestnika Siršeta. Otroku je bil boter Ni. Vel. kralj Peter II. Otrok je dobil ime po svojem visokem botru. Nj. Vel. kralja je zastopal pri krstu podpolkovnik S. Krasnik iz Ceja, ki ga je ob prihodu v .Št Pavel, ki je bil okrašen z državnimi zastavami sprejila velika množica prebivalstva in mladdne. Kraljevega odposlanca je prisrčno pozdravil župan g. J. Sadnik Svečanosti se je udeležil tudi sreski načelnik g. dr. Vidmar. Ej, te naše gospodinje1 Priznamo, da zna večina naših gospodinj ceniti izdelek naše domače tovarne »PE-KATETE« — sJAJNINE«. So pa vendar še med njimi, ki jih premalo rabijo, to pa vsled tega, ker nanje pozabijo. Kolikokrat bi lahko postregle svoji družini s to izborno jedjo, če se bi pravočasno nanje spomnile. Zapišejo naj si tedaj večkrat na teden v svoj jedilni list »JAJNINE«! * Na kongres N£Z bo vozil v Celje poseben vlak. Na odredbo direkcije državnih .eleznic bo vozil v nedeljo 7. L m. poselil izletniški vlak n« progi Jesenice-Celje. i'oseben izletniški vlak bo odhajal s po- ameanih postaj po naslednjem redu: Jesenice ob 4.30 uri, Javornik ob 4.35 Žirovnica ob 4.43. I.esce-B!ed ob 4.50, Radovljica ob 4.55, Kranj ob 5.18. Škofja Loka >b 5.30. Medvode ob 5.40, Ljubljana ob (5.03, Litija ob 6.40, Zagorje ob 7.00, Trbovlje ob 7.07, Hrastnik ob 7.15, Zidani most ob 7.31, prihod v Celje ob 8. uri. Vsi •^letniki, ki potujejo s tem vlakom, morast kupiti na odhodni postaji železniško legitimacijo in celo vozno karto do Celja. Vozna karta z legitimacijo bo veljala za brezplačen povratek domov z istim poseb-■iim izletniškim vlakom. Vsi, ki nameravalo v nedeljo 7. aprila na kongres NSZ v Celje, naj se poslužijo izključno le tega »osebnega viaka. ♦ Proslava hrvatskega preporoda. V te-ku aprila bodo v Varaždinu vse šole pro- slavile stoletnico hrvatskega preporoda. Prva priredi proslavo meščanska šola s primernim predavanjem in akademijo. ♦ Podružnica SPD »Bohinj« obvešča vso smučarsko in športno javnost, da je koča pod Bogatinom še nadalje odprta in oskrbovana. Najavljeni sokolski smučarski tečaj se ne vrši, zato je v koči dovolj prostora za vsakega gosta. Smuka idealna. ♦ Dravska oblast Ferijalnega saveza v Ljubljani bo priredila v dneh od 24. do 2S. t. m. poklonitveno potovanje na grob Viteškega kralja. Dijaki vseh srednjih šol dravske banovine so vabljeni, da se čim prej prijavijo svojim podružnicam FS, ki sprejemajo prijave še do 10. t. m. Cena vožnje, prehrane in prenočišč bo znašala 200 Din (za izvenljubljanske zavode nekaj malega več). Vabljeni so vsi srednješolci, da se te patriotske manifestacije udeležijo v kar največjem številu. ♦ Razpis licitacije mostu čez Dravinjo. Občinska uprava občine Poljčane razpisuje tajno ofertno licitacijo za zgradbo novega lesenega mostu čez Dravinjo v trg Studenice. Pravilno kolkovane ponudbe z označbo »Ofert« naj se pošljejo najkasneje do 10. t. m. do 11. ure na občinsko upravo Poljčane, ki si pridržuje pravico, oddati zgradbo ne glede na najnižjo ponudbo. Tam so tudi načrt in pogoji na vpogled. V primeru nezadostnih ponudb bo ponovna licitacija 21. t. m. ob isti uri. — Anton Medved s. r. predsednik. ♦ Krona kneza Lazarja je izginila. Kakor znano, se je nahajala krona srbskega kneza Laziarja v dunajski dvorski zakladnici. čeprav nam je senžermenska mirovna pogodba dala pravico, da si pridobimo naše umetniške in zgodovinske spomenike iz avstrijskih muzejev ln arhivov, smo to izkoristili le v majhni meri. » Vreme« obširneje piše o kroni kneza Lazarja in pravi: Na begu iz Avstrije je cesar Karel IV. (Poslednji) poleg številnih drugih dragocenosti iz dvorske zakladnice očividno odnesel tudi to srbsko krono v Švico. ♦ »Prodana nevesta« v esperantu. Drevi od 22.15—23.15 bodo vse češkoslovaške radijske postaje prenašale iz Brna Smetanovo »Prodano nevesto« v esperantskem jeziku po prevodu Jifi šamle. Orkester in zbor bo vodil znani kapelnik Bfetislav Bakala. Med pevci so znana imena Vera Strelc-ova (Marija) Vladimir Jedenactik (Kecal) in Josef žižka (Vašek). Brno se v esperantskem svetu vobče imenuje »zelena postaja«, ker stalno oddaja zelo zanimiv in izbran program v esperantskem jeziku. Ljubljanski Esperantski klub bo za esperantiste ln za goste pripravil v svojem lokalu (Delavska zbornica) skupno poslušanje. ♦ Potovanje parobroda »Kraljica Marija«. Parnik »Kraljica Marija«, ki je v splitskem pristanišču, bo danes odplul v Benetke, kjer se bo v doku očistil, potem pa se poda na svoje prvo potovanje. 8. t. m. bo v Splitu sprejel nad 300 potnikov raznih narodnosti. Potovanje bo trajalo 22 dni, ladja bo pristala v Boki, Siciliji, v Gibraltarju in severni Afriki. ♦ Tragična smrt rojaka v Ameriki. Dne 21. aprila lani je izginil 401etni Andrej Šuštar, po rodu iz Trpčana pri Ilirski Bistrici, ki je 2e več let zaposlen v severnoameriški naselbini Luzerna Mineš. Nedavno so lovci našli njegovo okostje v samotnem gozdu. AH je šel sam v smrt, ali je postal žrtev zločina, ni znano. Za nJim jočejo tri sirote. ♦ V Mostarju je zgorelo 7 trgovin do temelja. Policija je prijela Hasana Duvnja-ka, kti je med temi sedmimi trgovinami imel 6vojo delikatesnico in Je edini bil zavarovan za 30.000 Din. ♦ Na 20 let robije je bil v Sarajevu obsojen Vejsil Hromo, ki je lani 18. februarja zadavil grofa Josipa Djedušickega, mu nalomil rebra in prebil aorto. — V Banja-luki pa je bil po petih dneh razprave ob- I sojen znani hajduk Jan Konopka na 16 let j ječe. ♦ Velik bencinski rezervoar je eksplodiral v Bosanskem Brodu. Bil je last kom-panije Standard Oil in je vseboval 800 vagonov predelanega bencina. Bila je vsa sreča, da eksplozija ni zahtevala človeških žrtev. ♦ Umorili so ga in odrll. Grozovit zločin so odkrili v nekem gozdu blizu Bosanske Krupe. Našli so ostanke trupla, s katerega je bila koža povsem odrta. Preiskava, ki je trajala tri dnž, je ugotovila, da je neki Ilija Djupič s svojo družbo iz maščevanja v gozalu umoril kmetovalca Donita. Razklal mu je glavo s sekiro. Potem so mrliču sneli kožo in ga razmesarfli, kakor da so Doniča raztrgalri volkovi. Toda dve pastirici sta grozovito početje natanko opazovali ln tako je prišlo vse na dan. Poleg mrliča so še našli konja, ki je navzlic gladovanju štJiri dni zvesto ostal poleg razmesarjenega gospodarja in je orožnikom dtivje branil pristop k delom trupla. ♦ Ciril Metodove razglednice za velikonočne praznike se dobe v trgovinah iti trafikah. Naročila sprejema C-M pisarna Beethovnova ulica 7. PRAVILNA NEGA ZOB LE Z CIHEAN ZOBNO KREMO inUSTNO VODO ♦ Izletniški vlaki za Veliko noč. železniška uprava bo uvedla za katoliško Veliko noč dva izletniška vlaka, in sicer iz Zagreba v Split in nazaj in iz Zagreba do Bohinjskega jezera in nazaj. ♦ Globoko zdravo spanje? Ako nemirno spite, če pijete kavo, potem poizkusite kofeina prosto kavo Hag. ki vam bo gotovo dopuščala mirno in globoko spanje. Prava kava prve kvalitete je kava Hag. Ona varuje vaše srce in vaše živce. ♦ Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Zvočni kino Dvor Tel 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer HARRY PIEL v velesenzaciji NAPREJ BOBI Bogat dopolnilni program Vstopnina Din: 4.50, 6.50 in 10.^ Iz Ljubljane u— Ban dr. Dinko Puc je službeno odpotoval. Zato v petek 5. t. m. ne bo sprejemal strank. u— Koncert Hubadove lupe preložen. V nedeljo bo ob 9. redna skupščina delegatov Hubadove župe JPS v Hubadovi dvorani in se je lahko brez pravice glasovanja udeleže tudi vsi člani in članice včlanjenih zborov. Nameravani popoldanski koncert je uprava žal morala preložiti na poznejši čas, ker so za sodelovanje priglašeni zbori zaradi številnega obolenja pevcev in pevk na hripi morali udeležbo odpovedati. Za udeležbo skupščine je dovoljena polovična vožnja od 6. do 8. aprila. u —Koncert Akademskega pevskega zbora, ki je v ponedeljek tako odlično uspel, se na splošno željo ponovi v petek ob 20. v Unionu. Prodaja vstopnic je v vratarje- vi loži na univerzi. Ker je že sedaj veliko število sedežev rezerviranih, blagovolite vstopnice nabaviti čimprej. Koncertni programi se dobijo istotam. u— Predavanja ZKD. Sokol Moste priredi jutri ob 20. v sokolski kino dvorani predavanje V. Bučarja o temi: »Kajmak-čalan — proboj solunske fronte«. — JNAD »Jadran« priredi jutri ob 20. v areni predavanje g. dr. Vrčona »Fašistične korpo-racije«. u— Koncert Brandlovega tria bo drevi ob 20. v Hubadovi dvorani. Interesanten, visokovreden umetniški spored in odlična Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 9.^4 uri zvečer velika premiera Skrivnost Madame Blanch ali »Življenje, ljubezen, solze" Vsaka žena ima svojo ljubavno skrivnost. rerja o češkoslovaškem vprašanju, o odnosu med Čehi in Slovaki, o vzrokih, zakaj ni pisec za avtonomijo, o vlogi slovaške akademske mladine, o češkoslovaškem edinstvu kot ojačenju Slovakov, o češkoslovaškem edinstvu kot zgodovinski enoti, o tako zvanem pittsburškem sporazumu, o narodnem in državnem edinstvu s stališ?a demokracije in socializma itd. 2e naslovi kažejo, da so govori in spisi dr. Dčrerja aktualna knjiga, a tudi knjiga trajnega pomena: izpoved vodilne osebnosti, dokument časa in pomemben zagovor sredotež-ne češkoslovaške politike. Nas utegnejo posebej zanimati tisti članki, ki obravnavajo problem narodnosti in jezika, ker lahko nudijo vsaj do neke meje naliko z našimi problemi. Dr. Derer je odločen pristaš češkoslovaške narodne in državne ideie; nič manj odločno no nastopa zoper slovaški av-tononlizein. ki je na svoji sedanji stopnji še preol>remeni°n s tem. kar imenuje hun-garizem. Zato je poglavitno slovaško vprašanje -»odhungarizovanie« slovaških avto-nomističnih skupin. Posebno zanimivo je predavanje »O kulturnih osnovah češkoslovaškega edinstva in o pomenu Turčianske-ra Sv Martina«. Tu, kakor tudi v drugih člankih, se dr. Derer dotika kočljivega vprašanja slovaško - poljskega prijateljstva, ki je v zadnjem času poprijelo pod vplivom poljske propagande sumljivo separatističen prizvok — Razumno in trezno obravnava pisec n-.c^h^prra slovaškega jezika* Prav kakor ur. Ceneš in drugi vodilni fo« škoslovaški politiki, zastopa tudi dr. Dčrer stališče, da obstoj in nemoten razvoj dveh književnih jezikov ne izključuje kulturnega edinstva, kaj šele narodno in državno edinstvo. — Tudi pri nas se kdaj pa kdaj razglablja v listih tako zvano >slovaško vprašanje«. Kdor bo hotel pisati o njem. najde v knjigi dr. Dererja >Ceskoslovenska otazka« mnogo bistrih pogledov in jasnih argumentov iz peresa avtorja, ki kot socialist gleda na te probleme trezno in preudarno. Knjiga ne sodi samo v knjižnico češkoslovaškega javnega delavca: je tudi dokumentarno delo. ki naj bi bilo v vseh bibliotekah slovanskega sveta. Nadaljnja >Orbisova« politično - literarna novost je knjiga dr. Jana Auerhana »Ceskoslovenske jazvkove menšiny v evropskem zahraničte (Češkoslovaške jezikovne manjšine v tujih evropskih državah). Spis je izdalo >Ceskoslova§ko društvo za proučevanje narodnostnih vprašanj« v Pragi in je izšel kot peti zvezek »Orbisove« knjižnice >Nšrodnostni ot&zkv« (Narodnostna vprašanja). Avtor podaja pregled češkoslovaških manjšin v posameznih državah, oriše na kratko njih zgodovinski razvoj, socialno strukturo, njih odnos nasproti dotič-ni državi in države nasproti njim ter se podrobno bavl z njih zaščito, odnosno z dejanskim položajem glede rabe maternega jezika. Šolstva, verstva, organizacije itd. Vsekakor informativna ln pregledna knjižica. Iz nje izvemo, da fivi v Jugoslaviji okrog 140.000 Čehoslovabov. Pretežno večl- no tvorijo Slovaki, ki so skoraj vsi jugoslovenski državljani, medtem ko so Cehi večidel češkoslovaški državljani. V nemškem prevodu Mile Fischerjeve je izdala založba »Orbis« spis Orazia P e -d r a z z i j a o Pragi. (Prag. Mit 10 Ab-bildungen.) Pisec je bil več let italijanski poslanik v Pragi. Kot ljubitelj urbaničnih lepot, starin in umetnosti se je kaj hitro vživel v Pragi in globoko prodrl v vse njene posebnosti ln v celoten značaj prekrasne Češkoslovaške prestolnice. Spisal je knjigo. ki je izšla 1. 1932. v italijanskem izvirniku, nato pa v češkem in španskem prevodu. Sedaj je ugledal svetlo tudi nemški prevod. Spis Orazia Pedrazzija je nedvomno ena najlepših knjig, kar smo jih kdaj Čitali o lepi Pragi: topla, zanosita, stvarna in vendar prežeta s prikupno osebno barvo. Pedrazzi ne poveličuje in ne pretirava: njegov umetniško kultivirani pogled bistro opaža, a vešče pero lagodno riše svetlo in sence. Za vsem pa čutiš, da je spis prežet z ljubeznijo domogočnega mesta ob Vltavi. do njegovih palač in cerkva, tesnih ulic Starega mesta ln častitljive veličine Male strani, do Hradčanov. ki odpirajo pogled v davno preteklost, oh Vltavi do praške glasbe in spominov na Mozarta itd. Pri čitaniu Pedrazzija se spomniš Barzesovih onisov Benetk in Seville. Bourgetjevih italijanskih impresij in misliš na stare Stendhalovo Mi ke iz R ima. Zanimivo ie. da je Pedrazzi ki Je sedaj podanik v •'antiagu (Čile) spisal lani roman, ki se delno dogaja v Pragi in KLOBUKE zadnje novosti za pomlad v finih barvah in elegantnih oblikah samo dobre kakovosti, ter razne športne čepice nudi v lepi izbiri MIRKO BOGATAJ TRGOVINA KLOBUKOV IN CEPIC LJUBLJANA, Stari trg št. 14 Cene zmerne. Sprejemajo se popravila. izvedba priporočata obisk nocojšnjega intimnega koncerta. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din v knjigarni Glasbene Matice. u— članstvu Učiteljskega pevskega zbora. Vsem članom in članicam sporočamo tužno vest, da je naša tovarišica Vilka Nepužlanova, učiteljica v Bohinjski Srednji vasi po kratki in mučni bolezni 1. t. m. preminila. Udeležba članstva iz Ljubljane in bližnje okolice pri pogrebu danes ob pol 14. izpred bolniške mrtvašnice častna dolžnost. u— Društvo »Soča« opozarja svoje člane in prijatelje, da bosta v salonu pri i-Le-vu« v tej sezoni še dve zelo zanimivi in aktualni predavanji. V soboto bo govoril g. dr. Branko Vrčon o zgodovini londonskega pakta. Z zgodovinskega stališča nam bo orisal boje, ki so se pred točno 20 let: odigravali za zeleno mizo, ko so drugi odločali o naši usodi. Drugo soboto 13. t. m pa zaključimo sezono s predavanjem g. dr. Lava čermelja, ki nam bo opisal kulturno življenje Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini po vojni. Sočani in vsri, ki vas ta predavanja zanimajo, ne zamudite ugodne prilike in pridite! Začetek ob pol 21. V6top svoboden. u— Društvo »Tabor«. Sporočamo vsem članicam in članom žalostno vest, da je umrla po kratki mučni bolezni naša zvesta članica Vilka Nepužlanova. Pogreb bo danes ob pol 14. izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice. Nepozabno tovarišneo bomo spremljali na njeni zadnji poti. — O slovanskem značaju julijskega vodovja bo predaval pri društvu »Tabor« g. dr. Josip Jurca jutri ob pol 21. v kemični predavalnici na realki. Vstop prost. u— Mestna ženska podružnica CMD priredi v soboto 6. t. m. popoldne in v nedeljo 7. t. m. dopoldne zbirko; -»Dan bon-bončkov«. Ljubljanske dame in gosnodič no bodo prodajale — kakor vsako let« — bonbončke in odkupne znake v korist družbe. Naj ne bo nikogar, ki bi odklonil maJ dar, domovini na oltar. u— Redni občni zbor Prvega druitva hišnih posestnikov v Ljubljani se bn vršil v četrtek 4. t. m. ob 6. uri zvečer v zeleni dvorani hotela »Union« v Ljubljani, flanl se vabijo k obilni udeležbi. Drugim vston ni dovoljen. Odbor. u— članstvo vseh ljubljanskih sokolsklh jezdnih odsekov naj se udeleži sestanka v četrtek 4. t. n. ob 20. v Zvezdi. Predmet: nastopi in izleti. Udeležba obvezna. u— »Županova Micka« pride v šentjakobsko gledališče 4. t. m. ob 20. To veselo igro priredi PRK drž. dvorazredne trgovske »ole za podporo revnih učencev. Kogar zanima Linhartova beseda in hoče preživeti dve uri v razvedrilu, obenem pa pomagati trgovskemu dijaštvu, naj jo obišče! Najelegantnejše modne in dežne DAMSKE PLAŠČE ima le K. PUČNIK LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA 1 u— Zveza gospodinj opozarja, da ge vr- danes ob 16. predavanje o električni kuhi. Pokušnja jedil. Vstop svoboden u— Skozi stekleno streho je padla. Reševalci so morali včeraj opoldne prepeljat) na kirurški oddelek 23Ietno služkinjo Ano Smrtnikovo, zaposleno Pred škofijo 1. Doma je stopila na stekleno streho, pa so s* j5 tla udrla pod nogami, da je precej globoko padla in se nevarno poškodovala po glavi in obrezala po nogah in rokah. — Z dežele so včeraj pripeljali v bolnišnico "9 letnega strojnika Franceta Kosca iz Kočevja, ki je drvaril v gozdu, pa ga je bukev podrla pod sabo in mu precej težko ranila desno nogo. Iz Celja e— Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo redni mesečni sestanek v soboto 6. t. m. v Laškem. e— Kdo hoče sprejeti dve revni deklici in dečka v oskrbo? Drž. krajevna zaščita dece in mladine v Celju odda dve zdravi. 4 in 2- ln pol leta stari deklici ter krepkega, sedem mesecev starega dečka v brezplačno oskrbo. V rodbini je velika beda in je neobhodno potrebno, da se otroci odvzamejo staršem in oddajo v zanesljivo oskrbo. Nadaljnje informacije daje drž. krajevna zaščita dece in mladine v Celju e— Poskusen vlom in sejmska tatvina. V soboto okrog 11. dopoldne je skušal ne znan storilec vlomiti v stanovanje višjega poštnega kontrolorja g. Franca Rechtber gerja v Vodnikovi ulici 7. Z dletom je po- v drugih čeških mestih (>DežeIa božia«). V zbirki »V Evrope a za oceanem< je kot njen peti zvezek izšel spis K. M u 11 e r j a in A. B a r t i k a ^Neznžmo pod sivym kon-dorem«. To knjigo spominov na pragozde ob Amazonki in na malo znani Kolumbov ' 't nisca posvetila ministru dr. Edvardu Benešu, »neustrašenemu bojevniku za svetovni mir«. Češka popotnika, ki sta takisto dobra geografa, sta dospela v kraje, kamor le redkokdaj zaide kak človek iz Srednje Evrone. ali ki so sploh še malo znani. O doživetjih na tej nenavadni, tvegani in na moč naporni poti pripovedujeta pisca živahno in slikovito ter ilustrirata svojo reportažo z mnogimi posnetki, ki jim je založba preskrbela dostojno reprodukcijo. Ne dvomimo, da ie to tehten prispevek k češki zemljepisni literaturi, obenem pa knjiga, ki zopet kaže, kako si češki čiovek s svojo odločnostjo in žilavostio krči pot po daljnem svetu. Naposled naj omenimo zbornik tDčti d č t e m< (Otroki otrokom), ki je _ prav kakor nedavno zvezek »Kresnic« naše »Mladinske Matice« sestavljen iz samih spisov šolske dece in delno okrašen 7 risbami. Zbornik, ki j* dobil vzorno opremo, utegne zanimnti zlasti pedagoge in mladinske pisatelje Razdf-lien je po tvarini in kaže t ia7nih strani mišlienfe. čuvstvovanie. ona zovanie in izraževalne sposobnosti šolske mladine —o. Kupu} domače blago! škodoval vrata a Jih ni mogel odpreti. Na sredpostnem sejmu v soboto je nekd« ukradel Iužkiinji Alojziji Geržnikovi iz Smartnega v Rožni dolini iz žena denai nico s 150 Din. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočna opereta »-Poljubi me, Aueta!« in zvočni tednik. It Maribora a— Za spomenik kralju Uedinitelju v Mariboru so prispevale posamezne orožni-ške stanice in sicer: Gornja Radgona 100, Selnica ob Dravi 100, Turnišče 60, Ivanjkovci 100, Sv. Jurij ob Pesnici 100, Can-kova 1S0. Ljubno 100. a— Okoliški obrtniki, organizirani v Združenju obrtnikov za okolico Maribor so na svojem predvčerajšnjem občnem zboru razpravljali o perečih vprašanjih našega okoliškega obrtništva. Zborovanje j* vodil predsednik Joško šabeder, ki vod' udruženje že 10. leto. Uvodoma se je s*>or; nil smrti velikega kralja Uediniteljrv r.a-kar je povzel besedo naš obrtniški voditelj Franjo Bureš, ki je kot zastopnik zi-or-niče za TOI ter kot predsednik okrožuega odbora obrtniških združenj na širok" razpravljal o vseh perečih vprašanjih našecra obrtništva. Dotaknil se je tudi šušmar-stva, ki je v cvetu. Po poročilih funkcionarjev se je izreklo odboru soglasno priznanje. Na občnem zboru, ki je potekel v znamenju strumne tovarniške zavednosti in temeljitih strokovno stanovskih razprav, ee je govorilo tudi o pavšaliranju davkov podeželskim obrtnikom, mojstrskih izpitnih komisijah ter o strokovni samopomoči. OB ,,JUBILEJU" TVBGKE ANTONA MACUNA Gosposka ulica štev. 8—10 se oblečete ceneno s konfekcijskim in manufakturnim blagom. OGLEJTE SI BOGATE IZL02BE a— Maribor obdrži dosedanje agenete Svojčas smo poročali o predlogu mestrf občine, naj bi se v zvezi z novim zakonor ohranili občini vsi posli prenešenega dr lokroga, Obenem se je tudi stavil predlo glede razširjenja dosedanjega prenesene . delokroga v nekaterih poslih iz š«lsk< -področja in k-^mpetence mestnega pop valnega oddelka. V smislu zadevne od! be ne bo mariborska mestna občina gubila ničesar od svojega dosedanjega lokroga, pa tudi predlogi glede dopolrr » dosedanjega delokroga se niso spr«-; ostane torej pri starem. a— Vasja Pire predava o svojih skih vtisih. Skupno s šahovskim klv n priredi Ljudska univerza 4. t. m. preo a-nje šahovskega mojstra Vasje Pirca, 1 bo govoril o svojih vtisih s šahovskega r-nirja v Moskvi. Predavatelj bo očrta: organizacijo šaha v Rusiji in bo govor n nenavadnem interesu, ki vlada tamka. 7-a šah. V petek bo nadaljeval univ. prof dr. I. Cankar umetnostno zgodovinski ciklus. a— Zajčevo veliko kantato »Oče naš« bo izvajala Ipavčeva župa na komemora-tivnem koncertu dne 7. t. m. ob zakJjučkn narodnega žalovanja za kraljem Uedinite-ljem. Kantata, ki jo odliikuje priznana Zajčeva melodika, je kompon rana na. tekst hrvatskega pesnika Avg. Haramba-šiča. Kvartet solistov tvorijo Pavla Udo-vičeva, Lida Vedralova, Avgust živko in Fran NeraMč, v mešanem zboru pa nastopijo skupno pevci in pevke Glasbenih matric v Mariboru in Ptuju, »Maribora« in Ruš, vsega okoli 250. Orkestralni part ie v rokah orkestralnega oddelka Glasbene matice in vojaških godbenikov. a— Novo vodstvo. Včeraj se je konstituiral odbor, izvoljen na nedavnem občnem zboru tukajšnjega Udruženja sadnih trgovcev in eksporterjev. Za predsednika se je izbral g. Anton Kerenčič iz Prsnice, podpredsednik je g. Leon Rataj od Sv. Lenarta v Slov. goricah. Predsednik nadzornega odbora pa g. Anton Birgmajer iz Maribora. a— Naši mali harmonikarji gredo v Bolgarijo. V teku so že priprave za turnejo naših malih harmonikarjev v Bolgarijo, kamor ponesejo sloves našega mesta in naše domovine. a— Naš mariborski trio. Jutri v četrtek v gledališču koncert Brandlovega komornega tria. Na sporedu so Mer.delssohn, Brahms !n Cajkovskij. a— Tudi kmečko delo je lahko nevarno. 441etna posestnica Ivana Brumec iz Pok-voš pri Polskavi je strmoglavila z lestve, ko je šla po krmo, in si pri padcu zdrobila desno nogo. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici. a— Največ je bilo Dunajčanov. V marcu je bilo v Mariboru 1725 tujcev, med temi 6S8 inozemcev. Od teh je bilo največ Dunajčanov, 80, potem Gradčanov. Teh je bilo 44. Kakor običajno največji promet z Dunajem! Nov zvezek »Življenja in sveta« prinaša nadaljevanje predavanja dr. Mirka Cer-niča >Stebri sodobne kirurgije«, Fr. S 1 o v-nik piše o svojih doživljajih med Goajira-Indijanci. dr. Anton Debeljak nadaljuje potopis >Po sinji Adriji«, Anton Ingolič je prispeval s-Dve lukarski«. dr. Pavel Brežnik piše o »To\ver of Londona, I. K oš ti al poroča, kaj je pisal Blumen-bach 1. 1832. o Slovencih. A. Debeljak pa podrobneje prikazuje francoske literarne nagrade lanskega leta. Vmes so še članki: ^Dvojčki in zakoni o podedovanju , »Svetlikanje morja?:. »Francoska smotra o našem dvoru?, ^Rekordi v elektrotehniki--in drobiž, nadaljuje se pa — kakor v vsaki številki _ Essad bogova >Zarota zoper svet«, številne ilustracije ter razne rubrike izpopolnjujejo pisano in zanimivo vsebino te številke. 32 strani mikavnega in ilustriranega Stiva stane samo 2 Din. Lep nspeh Nošiceve »Gospe * ministrice« na Dunaju. Kakor smo že zabeležili, ie bila prejšnjo soboto v Rajmundovem gledališču na Dunaju premiera Nušireve »Gospe ministrice«. Kritika je sprejela jugoslovensko dramatsko delo. ki se sicer tako redko pojavlja na deskah dunajskih gledališč, z velikim priznanjem »Neues VVienpr Jour nal« poroča o »zelo velikem uspphu« in pravi., da ima komedija tudi ^veliko du B»vno globino«. Vnanji uspeh je bil taki=tc odličen. Nosite!ifca naslovne vloge ga. \Ver bezirk je dala igri živahnost in blesk. a— Grob se za grobom vrsti. V starost: 54 let j« umrla v bolnišnici posestnikova soproga Geuovefa Kajbičeva. — Na posle dicali neozdravljive bolezni je preminila v bolnišnici v cvetu mladosti, stara 27 let. uradnica sreskega načelstva Vera Sanci nova. — Istotam je podlegel težki bolezni v 30 letu dijak Rudolf Glaser. Zaluio-čim iskreno sožalje! a— Valvazorjeva ulica se bo regulirala. Mestna občina bo regulirala Valvazoricvo ulico in je v to evrho že kupila od posestnika in gostilničarja Curka na Frankona novi cesti zadevno parček) v velikosti 2.14 kvadratnih metrov a— Novi leseni most čez Dravinjo v trg Studenice se bo gradil. Zadevni načrti bo že napravljeni. Most bo gradila občina. a— Kako je s stojali za kolesa. To vprašanje doslej ni bilo rešeno, četudi je okoli TO podjetnikov imelo pred svojimi tvrdka-mi postavljena stojala za kolesa. Zaradri številnih pritožb od strani občinstva pa je zadevo vzela v roke mestna občina, ki priporoča trgovcem in drugim podjetnikom, da po možnosti nameščajo stojala za kolesa v vežne hodnike in druga nejavna mesta. če pa se takšen prostor ne more najti, potom je treba zadevo prijaviti in bosta mestna občina ter predstojništvo mestne policije sporazumno odločala glede prijave. Tudi se bo moral za omenjena stojala, ki bodo stala na javnem prostoru plačevati poseben prispevek. Iz Tržiča č— Norvežani na Zelenici. Dr. C.uckler iz Kranja je pripeljal Norvežane za slovo od Gorenjske še na Zelenico. Lepa nedelja je nudila vsem posetnikom Zelenice s tem obiskom še prav poseben užitek. Hitro je bila za kočo postavljena provizorič-na skakalnica in Norvežani so skakali v največje zadovoljstvo vseh navzočih od 20 do 30 m. Izrekli so laskavo sodbo. da imajo nase planine samo v Švici par. Z nočjo sk) se Norvežani poslovili in se odpeljali preko meje. č— Silen veter, ki jc divjal po Gorenjskem, je tudi v Tržiču storil veliko škode. Prevrnil jc ob Ljubljanski cesti leseno ograjo ob vili industrijca g. Glanzmanna v dolžini kakih 40 metrov, razkril par lop in podrl del vrvarske delavnice g. Polanca ob Ljubljanski cesti. č— »Rodoljub iz Amerike«, ki so ga odigrali na sokolskem odru vrli Medvodčani. je bil za Tržič pravo doživetje. Igralci so želi velik uspeh in vlili so tržiškim igralcem spet kapijico veselja do prepotrebnega prosvetnega dela. — Gostovanje Radovljica no v z Bučarjevo opereto :s>Študentje smo« bo v soboto zvečer posebna privlačnost. Gostovali bodo v sokolnici. Domači igralci pa pripravljajo v režiji br. Dobrina »Turške kumare« Iz Novega mesta n— Dva potresna sunka. V nedeljo ob 14.45 uri so prebivalci našega mesta občutili dva zaporedna potresna sunka, ki sta bila precej močna n_ Strel v šolo. V nedeljo zvečer je nekdo streljal v poslopje meščanske šole Strel je bil oddan v zapadno stran poslopja, kjer ima svoje stanovanje ravnatelj Anton Mervič. Poniklani 6 mm projektil je prebil okno risalnice, opraskal zidovje. nakar se je odbil ob betonskem stropu ter padel na kateder. Vzrok napada je povsem neznan. n— Ponarejeni kovanci. Na ponedeljsko sejmico je prispela posestnica Katarina Lojkova z Zajčjega vrha pri Stopičah. Nakupovala je krompir in kupnino plačala z drobižem, med katerim je bil tudi 20 dinarski kovanec. Prodajalec, pos. Zupančič Alojzij iz Vapče vasi. ki je denar prešteval, je opazil, da kovanec ni pristen. Žena pravi, da je kovanec preiela od neke Ljubljančanke. Denar je zelo spretno ponarejen. treba upoštevati, da imajo tudi večje naloge in večje izdatke. Podobno je tudi pri financiranju občin. Mestne občine imajo pri enakih davščinah neprimerno večje dohodke nego podeželske, imajo pa tudi neprimerno večje naloge in bi bilo krivično, če bi se n. pr občinske trošarine stekaJe v skupen banovinski fond, iz katerega bi vse občine črpale dohodke po številu prebivalstva. Glede na razmeroma majhen finančni efekt nove uredbe o skupnih banovinskih trošarinah to vprašanje ne bi bilo nujno. Iz načelnega stališča pa bi bilo umestno razmišljati o tem, kajti ni izključeno, da bodo gospodarsko zaostale banovine skušale v bodoče razširiti ta sistem prispevanja gospodarsko bolj razvitih pokrajin k izdatkom ostalih banovin in bi se tako polagoma uveljavilo načelo financiranja samouprav, ki ne bi bilo pravilno. Z m PLANINA PRI SEVNICI. Premeščen je bil v Cirkovce komandir tukajšnje orož-niške postaje g Novir.šek ^ranc. G. komandirju. ki si je v kratkem času svojega službovanja pri nas pridobil splošno priljubljenost in spoštovanje, želimo na novem "službenem mestu mnogo sreče. Posle komandirja je prevzel g. Vitas Du?an. H II II I Banovinska trošarina na riž, kavo, kaka© In čaj Kakor je »Jutros: že poročalo, je ministrski svet izdal na predlog finančnega ministra uredbo o banovinskih trošarinah, ki na eni stran; prepoveduje nalaganje bano-vi.isk'h trošarin na pogonska sredstva (premog. električno energijo, nafto) ter nalaganj.? davščin na sečnjo gozdov in na motorna vozila, na drugi strani pa uvaja takozvane .>skupne banovinske trošarine« na r;ž, kavo, k:-.k.so. čaj in kalcijev karbid, in sicer na oluščen r:ž v višini 1 Din za kg, na ne-ohišeen riž 0.90 Din za ka. na kavo in kakao 2 Din za kg, na čaj 20 Din za kg in na kalcijev karbid 1.50 Din za kg. Te skupne b:!novinske trošarine se bodo pobirale pri uvozu, ixizon trošarine na kalcijev karbid, k se bo pobirala pri domačih tvornicah. Na r';i domačega izvora se trošarina ne bo po-birala. Donos te skupne banovinske trošarine sp bo stekal v Državno hipotekarno banko na posebni fond skupnih banovinskih trošarin in se bodo nabrani zneski vsaka dva meseca razdelili na banovne in Beograd. 'n s;cer po Številu prebivalcev na ertov; za d njena ljudskega štetia. Uredba je že objavljena v »Službenih Novinah« od 1. t. m. in je tega dne stopila v veljavo. Finančni efekt Ker se bodo, kakor rečeno, te trošarine p hirale pri uvozu (razen trošarine na kar-b d), je mogoče na podlagi uvodne statistike izračunali finančni efekt. Pri enakem uvozu kakor lani bo znašal donos teh novih trošarin kakor sledi: oluščen riž 9 821.000 kg po 1 Din 9.821.000 Din n 'oluščen riž 10.106.000 kg po 0.00 0.095.000 Din k a i 3.811.000 kg po 2 Din 1.622.000 Din kakao S11.000 kg po 2 IVn 1,620.000 Din 191.200 lig po 20 Din 3,824.000 Din 3".982.000 Din Kakor je iz gornjega pregleda razvidno, bo znašal donos skupnih banov.;n»kih trošarin na riž. kavo. kakao ;n čai okro^r Sfi milijonov Din; če upoštevamo Se trošarino na kalcijev knrb'd. bo donos znašal okrog 37 m:liionov Ker pa odrede na dravsko banovino p« za0. Oslo 74.85. Kobenhavn 66.50, Praga 12.9125, Varšava 58.15, Atene 2.94. Dunaj, (lečaii v priv kliringu.) Heonrail — London 25.90, Milan 44.26, Newvork d'6.22, Pariz 35.44. Praga 22.26. Curih 173.63, 100 S v zlatu 128 S )>ap. Efekti Znereb. Državne vrednote: Voina *koda 375.50 _ 377.75, za april - avgust 374 do 37(5. 7®'a investici'sko 77 — 78.50, 4,'o agrarne 45.50 — 4i.50 7"« Blair 67 — 67.50. 8° n Blair 80 — 81. 7' o Drž. hipotekama banka 72 bi., 6° n begluške 66.50 bi.: delnice: Narodna banka 5185 den.. Priv. agrarna banka 25750 — 260. Trboveljska 10« po 2C0 — 220; baška »2« po 180 — 200; baška .5« pa po 16o _ 180: otrobi: baški debeli 95 — 100. -f Novos.ulska blagovna borza (2. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet slat«. Pšenica, baška potiska 126 — 128, slavonska 127 — 129; sremska in baška 120—122; banatska 119 — 122. — Oves: baški, sremski in slavonski 86 — 88. — Ječmen: baški in sremski. 65'66 kg 125 — 130; jan, 67 68 kg 135 — 140. - Koruza; baška in sremska 65 — 66 banatska 62 — 63. — Moka: baška in banatska »0g< in »Ogg« 18750—210: >2« 167.50-190; »5« 147.50 do 170. »6« 130 - 142 50; »7« 105 do 110; >8« 75 — 78. _ Fižol: baški in sremski beli, brez vreč. 2°'o 130 — 135. — Otrobi, baški in sremski v jutastih vrečah 78 — 80; banatski v jutastih vrečah 76 — 78. Spomin iz Prage na umrlega profesorja Rostoharja Praga, 1. aprila Profesorja Rostoharja se spominjamo. Po mariborski maturi nas je razgnalo na vse strani, če tudi smo čutili, da smo nekaj čisto enotnega, z istimi željami, z istim smehom in velikimi simpatijami za one. ki so spadali med nas. To lahko rečem z gotovostjo: v tem zad.rjem letu smo se razumeli kakor malo kdaj, poznali smo se med seboj, za vsakim je stal ves razred, in za razredom so stali oni, ki so jim veljale naše prešerne simpatije: tako se ga spominjamo, profesorja Rostoharja, kakor bi zdajle vstopil s svojim velikim korakom in črnimi očmi. Vedno je prinesel s seboj dobro voljo in veselili smo se kakor otročaji na njegove dovtipe. Če danes mislimo nanj, moramo vsi misliti na njegove oči. Skakale so iz — Ver-gila na kateder in med nas. Vsakdo je imel pripravljen nasmešek, če so se ga dotaknile. In dotaknile so se vsakega. — Prišli so trenutki, ko ga je popadel silovit kašelj — postalo je mirno in čisto tiho in ob stenah so se krhali neenakomerni ritmi njegovega pridušenega dihanja Ne, samo to mislim reči: bili smo si v naivnem, naturnem prijateljstvu; nerodno nam pač ni bilo nikoli; nikakor, tudi v tistem tipičnem šolskem primeru ne: vedeli smo vnaprej, da bo rešila situacijo njegova pristna prijateljska šala. Tako ie bilo vedno. Doma imamo fotografije od mature, ne vem, v katerem predalu, tam je on. kakor je bil v resnici: z zastrtim nasme:kom. neprisiljeno naraven. In koliko študentov ga ima na slikah! Mi smo zadnji. Po maturi se nismo več videli z njim. Ce smo se srečali med seboj, smo govorili o razigrano lahki latinski nalogi. Nič ni pretiravanja v teh besedah o njem, in ne olep-šavanja. Vse to bi bilo prisiljeno. Ce mislimo zdaj nanj, ko se nam zdi raztrgano vse tisto tovarištvo zadnjega leta, nam je. kakor da je bil eden izmed nas, brez profesorskega naslova, prešeren, drag tova riš, ki nas je vodil. Znova bi se zasme jali, ko bi se mogli! Pučnik Ivan IZDELEK: »UNION« ZAGREB Radio kotiček Literarni razpis za izvirno zvočno igro Ljubljanske radijska oddajna postiia je na svoj razpis za izvirno zvočno igro prejela 48 del. od katerih so bila nagrajena: Joža Poljanec: Ujeta smrt (prva nagrada); Adam: Gorenjski diplomat (dru ga nagrada); Osojski: Osojski spokornik (tretja" nagrada). Od ostalih vpos;ar.,h del je vodstvo ljubljanske oddajne postaje pripravljeno odkupiti sledeča dela: Bolči: Svatba na Stermencu in Staropi-sec: Martin Krpan. Avtorji del »Zao.">i'u-ba« »Njeno vstajenje«, »Glavni dobitek«. »Božja obleka«, »Od zime do zime«, »Blaznica«. »Pozabljenie«, »Aphrodita« in »Vztrajna ljubezen« naj se zglasijo v študiju na Bleivveisovi c. 34. da se domenijo za korekture vposlanih del. ki bi jih vodstvo postaje eventuelno predelane sprejelo v svoj repertoar Vsa ostala dela je vodstvo zavrnilo. — Nagrajeni so na-prošeni, da javijo svoja imena in naslove. Borze 2. aprila. • Na ljubljanski borzi so ostali tečaii deviz v glavnem nespremenjeni, le Newvork je popustil. Dane? notira prvič zopet deviza ! Bruselj, in sicer ustrezno 28°« devalvaciji. Skupaj s premijo notira sedaj belga (enako 5 belgii=kih frankov) 7.4585 _ 7.5041 V 1 privatnem kliringu je avftrijrki šiliug po DRAMA. Začetek ob 20 Sreda. 3.: Runburv. Premiera, izven. (Olej podlistek na 7. strani.) Četrtek. 4.: Waterloo. Četrtek. Petek. 5.: Zaprto. Sobota. 6.: Postržek. Gostovanje ge. Marte Repovš - Radmanovič. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. OPKRA. Začetek ob 20 Sreda, 3.: Franr-esca da Rimini. Sreda. Četrtek. 4.: Zdaj vam eno zaigram. B. Petek, 5. oh 15.: Štirje grohjani. Dijaška predstava. Znatno znižane cene od 5 do 15 Din Sobota. 6.: Baletni večer plesalke gdč. Miie Corakove in plesalca Antona Vujaniča. Izven. ★ Naša rojakinja ga. Marta Radmanovice- ra, članica zagrebškega gledališča, ki je obiskovala ljubijansko dramatično šolo in js nastopala kot začetnica na našem odru. se bo predstavila ljubljanski publiki kot gost v vlogi -Postržka' v soboto. Prihodnji teden bo krstna predstava Bratko Kreftove igre »Mal; meščani« Delo, ki ga je nazval avtor »veselo sloven sko legendo«, opisuje jugoslovensko naei-jonalno revoluc-ijonarno gibanje naše mladine v letu 1914- in razkriva na satiričen način težave in okolnosti, v katerih se je moral gibati ta pokret. Dijaštvo opozarjamo na petkovo popoldansko predstavo »Štirih grobjanov . Libreto opere je izredno zabaven. Zasedba običajna. Baletni večer ple-alke gdč. Mije Corakove in plesalca gosp. Antona Vujaniča lo v soboto 6 t. m v open Mlada nadarjena zagrebška plesalca žanjeta s svojimi plesnimi stvaritvami v Zagrebu triumfalne uspehe in njihov nastop obeta 'zredno zanimiv umetniški večer. Mija Corak je mlada, dražestna pojava, ki obeta postati velika plesna umetnica, ker je to, kar daje to mlado dekle, velika, prečiščena umetnost. Njena fantazija, ki io izraža vsak njen ples. daje njeni umetnosti povsem osebni čar in finočo. Anton Vujanič ji je popolnoma dorasel partner, talentiran in dolvo treniran plesalec. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Sreda, 3.: Hoffmannove pripovedke. C. Četrtek. 4.: Koncert tria Brandlove. B. j Petek. 5.: Akademija Nanosa. Sobota, 6.: Kvadratura kroga. Premiera. A. Vremensko poročilo Številke za označbe kraja pomenijo: 1 Cas opazovanja. 2 stanje barometra, 3 temperaturo, 4 relativno vlage v odstot kih, 5 smer 'n brzino vetra, 6 oblačnost 0—10. 7 padavin* v mm 8 vrsto padavin, Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo- 2. aprila • Ljubljana 7, 7i6.3, 1.8, 78, 0, 7, —, —; Ljubljana 13, 754.2, 7.5, 77, Wl, 10, dež, —; Maribor 7, 754.1, 3.0, 80, N\Vl, 10, —, —; Zagreb 7, 754.8, 6.0, 70, El, S, —, —; Beograd 7. 757.0, 4.0, 80, 0, 5. —, —; Sarajevo 7. 760.8, 0.0, 90, 0, 7, —, —; Skoplje 7, 759.6, 2.0, 90, 0, 0, —, —; Kumbor 7, 759.0, 8.0, 60, NE2, 3, —, —; Split 7, 757.5, 8.0, 50, SSE2, 6, —, —; Rab 7, 757.0, 6.0, 80, SSiB5, 6, —, —; Rogaška Slatina 7, —, 1.0, 95, W2, 0, —, —• Temperatura: Ljubljana 8.5, 0.8; Maribor 11.0, 3.0, Zagreb 11.0, 5.0; Beograd 8.0, 2.0; Sarajevo 8.0, —2.0; Skoplje 8.0, —2.0; Kumbor 13.0, 6.0; Split 13.0, 7.0; Rab 15.0, 1.0; Rogaška Slatina 10.0, —6.0. ŠLensGe! Pranje s SAMO^AD pralnim praškom V8m bo v veselje, bleščeče belo perilo Vaš ponos t Ztthtevalte odločno I Samorad pral ni p r a s fe t Izdelan je na podlagi olivnega olja. Mravlja in čebela Molzna živinica mravelj — Katakombe v mravljiščih — Orientacija po soncu in zvezdah — Zločini — Državljanski čut med čebelami Naravoslovec dr. Franz Maidl je imel te dni predavanje, v katerem se je bavil z vedno zanimivo temo življenja mravelj in čebel, ki ne kaže samo mnogih medsebojnih podobnosti, temveč tudi nekatere pravljične podobnosti s človeškim dejanjem in nehanjem. V svetu mravelj naletimo n. pr. na iste kulturne stopnje, ki jih opazujemo tudi pri človeku, t. j. stopnje lovcev, zbiralcev, živinorejcev in poljedelcev Seveoa se mravlje zadnje vrste ne bavijo z obdelovanjem polja v nagem smislu, pač pa uganjajo neke vrste gojitev užitnih gob. Mravlje so v splošnem sovražne vsemu, kar ne spada v njihov rod, vendar pa živi med njimi cela vojska živali, posebno uši, ki ravnajo mravlje z njimi naravnost prijateljsko, jih »božajo« s tipalkami. ližejo in krmijo. To vedenje ima svoje razloge v svojevrstnih izločinah teh žuželk, ki se mravlje z njimi posebno rade sladkajo in ki vplivajo nanje kakor na človeka alkohol, opij in podobno. Te žuželke so mravljam prava molzna živinica. Nadalje imajo mravlje, ki vedo. kako se gasi ogenj, in druge, ki zgradijo ob poplavah iz svojih teles nekakšno Noeto- Nov ruski stratostaf V primeru katastrofe se bo avtomati©?*© spremenil v padalo Z velikim zanimanjem sledi ruska, pa tudi inostranska javnost delu okrog novega ruskega stratosfernega balona, ki bo sposoben. spremeniti se pri prehitrem padanju samodelno v veliko padalo in zasigurati tako življenje posadke pri pristanku. Z novim balonom, ki bo uradno nosil ime »LL - 1«, se ne bo mogla ponoviti katastrofa, kakršna je lansko leto zahtevala življenje treh ruskih stra-tosfernih raziskovalcev, potem ko je balon dosegel višino 22 km. V Moskvi so preizkusili že več modelov izpopolnjenega stratostata in poskusne vožnje so pokazale, da se bo balon res avtomatično spremenil v padalo, če mu bo pretila nevarnost, da se na tleh raztrešči. Seveda niso imeli ti poskusni baloni nobene posadke na krovu »LL - 1« se ne bo razbil na tleh, niti če bi se mu plašč raztrgal, v notranjosti plašča bo imel namreč še eno padalo, ki ga odprejo po potrebi. Navzlic temu bo potreboval manj mrtvega bremena nego dosedanji stratosferni baloni. Imel ga bo le toliko, kolikor ga bo nujno treba. da se padanje tik pred pristankom zadrži. Novo bo pri njem tudi to, da mu plašč ne bo iz svile, temveč iz nepremoč-ljivega muselma. hči pod policijskim varstvom Razbojniki so jo skušali ugrabiti V mestecu Peru v ameriški državi In-diani je Marija Rasputinova, hči usodnega ruskega meniha pod strogim policijskim varstvom, ker jo je neka razbojniška tolpa skušala ugrabiti. Rasputinova hči je nastopala v tem mestu kot krotilka tigrov v majhnem cirkusu. Marija Grigorjevna Rasputinova je najstarejša hči zlokobnega moža še iz zakona. ki ga je sklenil v svoji sibirsiki rodini vasi s kmetico Praakovijo Feodorovno. Svojega očeta je videla še nekoliko ur pred njegovo smrtjo, ko je bil na poti h knezu Jusuidovu. Poročila se je s carskim častnikom Borisom Solovjevom in je zbežala z njim v Pariz, kjer je mož umrl. Da je lahko preživljala sebe in svoje otroke, je delala v neki pisarni. Napisala je knjigo »Resnica o Rasputinu«, ki je tega moža prikazovala v malo drugačni luči, nego ga vidi svet. Tudi je tožila kneza Jusu-pova kot morilca svojega očeta za odškodnino 25 milijonov frankov. Beda jo je prisilila, da je začela kariero plesalke tn artistke. Nekaj časa je nastopala s svojo pevsko in plesno skupino po Evropi. Leteči avtomobil Na pariških ulicah so ljudje te dni postajali in opazovali prvi model najnovejše iznajdbe, kombinacijo avtomobila in letala. Caudronov aero-avtomobil napravlja v zraku vtis malega enokrovnika, ki so mu pristrigli perotnice. Ob strani se dado tako stisniti k trupu, da so kakor bi bile z njim zlite v celoto. Iz konca karoserije pa se da sprožiti tretje kolo in v trimo-torni avtomobil spremenjeno letalo zdrdra po ulicah. Iznajdba še ni dokončno preizkušena v praksi ter ima dva nedostatka. Krila aero-avtomobila se lahko pritegnejo k trupu šele potem, ko ima letalo tla pod seboj. Za dvig aero-avtomobila pa je potrebno precej veliko vzletišče. Vendar je izumitelj prepričan, da se mu bo posrečilo oba nedostatka v dogledne.m času popraviti ter uveljaviti svoj izum za čim praktičnejšo rabo. Maščevalna ljubezen V bolnišnico v Ženevi so pripeljali mlado egiptsko dijakinjo, ki ima za vselej spa-čen obraz s tem, da nima več nosa. Sprva je trdila, da jo je napadel neki pes in ji ga odgriznil. Potem pa je priznala, da je storil to neki dijak, nje rojak, s katerim je imela razmerje, a se z njim ni hotela poročiti. Mladi mož je bil nad tem razkačen. Povabil jo je na sprehod, da bi se še enkrat pogovorila, potem pa ji je pri poljubu v napadu besnosti odgriznil nos. Debeluhi in suhrf Ze od nekdaj velja naziranje, da debeluhi težje prenesejo operacije nego sušci. To naziranje je sedaj statistično potrdil wiirz-burški zdravnik prof. Sevffert. Na podlagi številčnega materiala, ki mu je bil na razpolago, je ugotovil, da je pri operacijah slepiča umrlo 10 odst. debeluhov in samo 2 odst. suhcev, pri operacijah želodčnih oteklin 17 odst. debeluhov, 8 odst. suš-cev, pri operacijah na žolčnem mehurju celo 6 odst. sušcev in 23 odst. debeluhov. Ti izsledki kažejo, da bi bilo dobro uporabiti shujševalne kure kot pripravo za operacije. Najmanjši dinasno Mladi elektrotehnik Istvan Zimmer-mann iz Stolne Bele cerkve je zgradil di-namo, ki je še za 3 in pol milimetra manjši od najmanjšega stroja, ki so ga doslej zgradili v Ameriki. Ta dinamo ima komaj velikost muhe in Zimmermann ga je moral delati 4 mesece s pomočjo stekla, ki mu je strojček 50 krat povečal. Pozabljivo človeštvo Francoski zdravniki trdijo, da izgubi danes neprimerno več ljudi svoj spomin nego pred 25 leti. Takrat so bili takšni primeri izredno redki, danes pa n. pr. v Parizu ne mine dan, da bi kdo ne izgubil spomina Povojna živčnost bo glavni vzrok takšnih poja/vov. Uporniki pred sodiščem vo barko. Podzemeljska gnezdišča nekih mravelj so prava katakombna velemesta s prostornino do 8 kub. metrov; a tudi pri nas naletimo včasih na mravljišča, ki merijo v višino od 2 in pol metra, v obsegu pa 15 m. So mravlje, ki uporabljajo svoje ličinke za nekakšne tkalne čolniče, da napravijo z njimi iz živih listov gnezda. Neke mravlje se orientirajo po soncu in zvezdah, druge se ravnajo kakor stezosledci po sledovih. Posebno zanimive so tudi tiste mravlje, ki so nesposobne samostojnega snovanja novih naselbin in se morajo okoristiti z najbolj zamotanimi metodami, da si zagotovijo v tem pogledu sodelovanje tujih mravelj. Te poti vodijo preko sleparije in umora, kakor bi to imenovali pri ljudeh. Mnogo podobnih pojavov najdemo tudi med čebelami, a pri tpm nas mora presenetiti, da obe vrsti živali nikakor ne izvirajo od s-kupnih. državotvornih prednikov. So pač podobnosti, ki jih mora uporabljati narava, da doseže isti smoter; ohranitev vrste. Nova plesna zvezda 2000 kg teika riba za — 8 frankov Grška vlada je po zmagi nad venlzelisti postavila uporne častnike pred vojno sodišče X Atenah, ki san predseduje general Bahoggios (z naočniki) Rusinja Galina Petrova, ki jo vsi proglašajo za vredno naslednico pokojne Ane Pavlove Ribič Pilet je s svojimi petimi mornarji nedaleč od La Roehella ujel 7 m dolgega morskega volka, ki ga Francozi imenujejo »romarja«, žival je merila »čez pas« 3 m in je bila 2000 kg težka. Spravili so jo v La Kochelle, kjer so iztržili zanjo borih osem frankov! Homer nas je potegnil Knez pesnikov navaden prepisovalec? Nesmrtni Homer, knez starodavnih pevcev in pesnik dveh najslavnejših epov na svetu, »Iliiade« in »Odiseje«, ki že nad dva tisoč let uživa sloves vzornega poeta, je bil, kakor zdaj prihaja na dan, čisto navaden prepisovalec. Tako vsaj pravi sanskritolog prof. dr. Dara, nastavnik univerze v indijskem mestu Lahore. Dr. Dara je skoro vse svoje življenje posvetil raziskovanju virov o grško-heleni-stični kulturi, proučil je posebno dobro Aristotela in Platona. Pri tem študiju, ki se ni omejeval zgolj na filozofijo, ampak je segal tudi v področje poezije, mu je prišel v roke indijski ep. v katerem je na svoje največje začudenje odkril neverjetno snovno podobnost z »Ilijado«, junaško pesnitvijo starih Grkov. Ep je po sodbi dr. Dara tri do štiristo let starejši od »Ilijade« in vsebinska podobnost z grško junaško pesnitvijo je naravnost frapantna. Indijski original pripoveduje v oblikovno popolnih verzih o obleganju in padcu mesta Lanke na Cejlonu. Kralj, ki vlada mestu Lanke, se imenuje Rauana ter je prav takšen junak kakor mamilec ženskih src. Neka boginja, ki se je zagledala vanj, mu je obljubila najlepšo žensko v Indiji. Izpolnitev obljube pa je težka, kajti najlepša ženska v Indiji, Sita, je omo-žena s kraljem Ramo. Ta Rama pa je moč, ki ga ima žena pod copato, dasi je drugače velik junak in uspešen vojskovodja, ki razpolaga s 40.000 vojaki Kar pa boginja obljubi, mora izpolniti. Zato napelje, da dobi Rauana priliko odvesti lepo Sito, ki si ničesar ne želi srčneje, kakor ljubavne pustolovščino, Mrtvi v lastnem blatu Zverinska mati v Nemčiji obsojena na smrt V Berlinu so sodniki 241etno šarloto Jtinemannovo, ki je pustila svoje tri otroke v kletnem stanovanju umreti od gladu, obsodili na smrt. Proces je nudil vpogled v takšen primer človeške pokvarjenosti in brezčutnosti, kakršnih normalni ljudje, po izjavi samega zdravniškega izvedenca, ne morejo več doumeti. Čustveno življenje obsojenke in nje socialni čut sta po tej izjavi popolnoma okrnjena, njena duševnost manjvredna, a vse eno je bila za svoje dejanje v polni meri odgovorna. In če človek ve, kako je to dejanje izvršila, mora dati zdravniškemu izvedencu prav. Dne 26. januarja lanskega leta je Jiine-maimova zaprla svoje tri otroke, 4 mesečno Ingeborg, 18mesečnega Wolganga in 3 in polletnega Bernharda, v mrzlo in mračno stanovanje, da je stekla v plesni lokal, kjer jo je čakal zadnji ljubimec. Otroke je ostavila skoraj nage, brez koščka kruha, brez kaplje vode Mali Bernhard, ki je začel že umevati to, kar se je dogajalo okrog njega, jo je zaman prijel za krilo in jo skušal' pridržati. Odrinila ga je, zaloptunila vrata, obrnila ključ in odšla počenjati to, kar je počenjala ves čas, od kar je stala samostojno v življenju: plesati, razsipa-vati denar svojih ljubimcev, iskati naslad po zabaviščih in z moškimi. Otroci pa so jokali doma, se tresli od strahu in mraza, prosili kruha _ zaman, nihče jih ni slišal. Minila je noč, prešel naslednji dan, prešla sta še dva dneva. najmarriSi otrok je že umiral. Te- daj se je vrnila mati z darovi: ne s kruhom ali s toplo obleko, ki bi jim ogrela premrle ude, temveč s podobicami. In spet je odšla... m spet so minevali dnevi in noči: 30. januar, 31. januar, 1., 2-, 3. februar — inge in Wolfgang sta že davno umrla, Bernhard je bil že 200 ur brez jedi in toplote, dolge dni v družbi mrtvega bratca in sestrice, ko je končno vdrl skozi okno svak Jiinemannove. Pogled, ki se mu je nudil v vlažnem stanovanju je bil strašen: na postelji Lige in Wolfgang mrtva v lastnem blatu, na tleh nekakšno okostju z belo kožo na glavi, z očmi globoko v lobanji, okostje, ki se' je še malo gibalo — Bernhard. Mož je odnesel dečka takoj v bolnišnico, kjer je bil pa že vsak trud zaman »Obdukcija je ugotovila, da je Inge tehtala 3 in pol kilograma, Wolfgang 7 kg, Bernhard 10 kilogramov,« so pisali listi. »Dojenček je imel bronhitis z gnitjem, Wolfgang katar v srednjem ušesu, Bernhard težko vnetje pljuč. Te bolezni pa so trpljenje samo povečale, smrt je pa nastopila zavoljo gladu in žeje. Telesca so bila popolnoma izsušena ...« Med tem, ko je zverinska mati z brezskrbnim obrazom skakala po plesiščih, pila vino in likerje, jedla torte, napajala godce, si kupila buzo, da bi bila na prihodnjem plesu še bolj elegantna in obiskovala svoje ljubimce ter spala z njimi.. Ko so razglasili obsodbo, jo je sprejela bre.abrižno in topo V dimnik sta padla in se zadušila Otroška igra z usodim koncem V bavarskem naselju Unterkirchheimu blizu Monakovega se je te dni končala neka otroška igra z usodnim zaključkom. Otroka pekovskega mojstra Wurma, ki sta bila sama doma, sta pozvala v hišo šest sošolcev in šolarčki so se igrali skrivalnico. Vsak je gledal, da bi se čim bolje skril pred iskalcem. Otroka pekovskega mojstra, ki sta poznala vse kote in luknje v hiši, sta se med igro skrila na podstrešje, m sricer sta odprla stranska vrata v dimniku. Od teh vrat pa zija odprtina k neki že davno opuščeni kamri. Sošolci 9 letnega Hansa in 10 letne Hed-vike so zaman iskali dečka in deklico. Klicali so ju po imenu, vendar brez odziva. Naposled so se prestrašili in jo pobrisali dotnov. Ko se je mojster Wurm vrnil s svojo ženo iz cerkve, se mu je zelo čudno zdelo, da je v hiši vse tako mirno. Pretaknil je vse kote in jel spraševati po sinu in hčerki. Pozval je nekatere sosede ki jih prosil, naj mu pomagajo iskati otro- ka. Sosedi so prišli ter končno odkrili, da je nekdo odprl vrata v dimnik. Neki moški se je spustil skozi odprtino in se je kmalu vrnil s strašno novico, da ležita deček in deklica mrtva na dnu odprtine v sajah, ki so se nakopičile do višine 2 m. Brat in sestra sta padla v globočino in se nista ubila pri padcu, marveč sta se zadušila v sajah. Morilec iz Totisa Madžarska policija je prijela 36 letnega dvojnega morilca Josefa Nagyja, ki je v Totisu umoril svojo 29 letno nevesto in njeno 76 letno mater. Kakor smo poročali, je zločinec izropal stanovanje in zažgal hišo po svojem dejanju. Po umoru je pobegnil in več dni taval okrog. Pri zaslišanju je izjavil, da je izvršil umor zaradi tega, ker so bili sorodniki njegove neveste proti poroki z njim, on pa je bil brez dela in ni imel upanja, da bi si mogel kdaj osnovati družinsko ognjišče. Nevesta je v začetku držala z njim, pozneje pa se mu je pod vplivom sorodnikov odtujila To ga je tako razburilo, da se je odločil za dvojni umor. ker je sita enoličnega življenja ob strani svojega zakonskega unoža. Rauana odvede Sito v noči in megli. Zaradi te ugrabitve se izcimi med obema kraljema strahotna vojna za mesto Lanke. Poldrugo leto traja vojna, v katero se neprestano vmešavajo bogovi, dokler se ne polaste nasprotniki z zviiačo trdnjave. V tej pravljici, ki vsebuje nešteto ljubkih mest, je prav lahko spoznati bistvo legende, ki tvori jedro »Ilijade«. Rama je indijski Menelaj, Rauana Pariš, Sita je lepa Helena, mesto Ivanka pa Troja. Toda dr. Dara je šel še globlje in je ugotovil, da sc krijejo vse pesniške iznajdbe Ilijade s podrobnostmi tega epa. Hektor in Ahil, Patroklus in vsi drugi protagonisti pesmotvoTa o - grškem junaštvu imajo svoje vzornike v indijski pesnitvi, odnosno v njenih osebah. Celo sloviti trojanski konj igra v obleganju in zavzetju Lanke odločilno vlogo. Ze mnogi ugledni učenjaki so skušali izpričati, da Homer, pravljični pevec, vobče ni živel in da sta »Ilijada« m »Odiseja* samo narodni pesnitvi grške junaške dobe. Zdaj pa prihaja profesor Dara in razdira še to pravljico, ko meni, da je bil Homer le spreten posnemač ... Lakota na Kitajskem •'Z/,. mm Na Kitajskem vlada med prebivalstvom tako velika lakota, da iščejo ljudje na polju divjih zelišč za skromno preživljanje Kupujte domače blago! ANEKDOTA Peter Veliki se je 1. 1716. podal na svoje prvo potovanje, ki ga je povedto tudi v Francijo. S svojimi elementarnimi vzhodnjaškimi manirami je zbujal veliki reformator Rusov pravo grozo v prefinjenem ozračju versailleskega dvora, kjer sta etiketa in lažnivo omejevanje prostosti veljala vse. Ko ga je sprejel takrat šele 6-letni kralj Ludovik XV., je mogočni mož n. pr. v grozo vseh dvorjanov stopil naravnost k dečku, ga vzel v svoje roke, ponesel k prestolu in sam sedel na prestol, malega francoskega vladarja pa je držal v naročju in ga krepko poljubljal na usta in lica. Na vsak način je hotel videti tudi takrat že zelo staro gospo Maintenonovo. Brez ceremonij je stopil v njeno spalnico, odgrnil zastore pred posteljo, na kateri je ležala, jo gledal nekaj časa kakor redko žival in jo na zadnje vprašal; »Na čem prav za prav bolujete, gospa?« .— »Na starosti«, je odgovorila dama. Peter ji je nato podal roko in dejal tolažeče; »To je seveda bolezeai, proti kateri ni leka c VSAK DAN ENA » ** »To je približno 15 km od tukaj. Ne morem vam razložiti te poti, toda če želite, bom tekel pred vami, vi pa pojdete za menoj.« g v ^f^ HUB novi lahki model kr°miran z I MM H lr gjl W §§9 I BB Bfl novo zavoro na prednjo os, I ^M m I ■ ■■ U fiamr^ HV ■■ na ugodna mesečna odplačila. ljubljana, Tavčarjeva 7 - v4. 1mmv»mI«im«a t Podružnice: Kranj, Novo mesto, Cenik se posije na zahtevo brezplačno; Ceije: Miklošičeva 2. P O R T V nedeljo bo slo za res! Frimorje : Bask v Ljubljani Po prvih zmagoslavnih nedeljah, ko so zagrebški klubi dobili kopico točk ter s pomilovanjem zrli na ljubljansko Primorje, ki je z dvema izgubljenima igrama ostalo zadnje v tabeli, je tudi Zagrebčane zadel mrzel tuš; kar 5 točk so morali odstopiti nasprotnikom in le Ooncor-d:a je rešila eno to6ko zase. Prihodnjo nedeljo nastopi vseh 10 liga-šev, in sicer; v Beogradu; Jugoslavija : Gradjanski, v Sarajevu; Slavija • Cioncor-d;a, v Splitu; Hajduk : Slavija-Osijok, v Zagrebu: Hašk ; BSK in v Ljubljani: primorje ; BASK. Zanimanje ne samo Ljubljane, marveč tudi širše slovenske športne publike je obrnjeno na to srečanje Primorja z BASK-om. enakovrednim partnerjem BSK in Jugoslavije, torej moštvom, ki se bo borilo za eno prvih mest v ligaški tabeli. BASK nastopi v najmočnejši postavi z znanim Tomaševičem v napadu, pred katerim so morali kloniti že naši najboljši vratarji. Na Primorju je, da si pribori nazaj simpatije publike, ki hoče po dveh porazih pozdraviti končno tudi zmago domačinov kljub raznim »hripam in ind'spo-zicijam« igralcev ter večnim pregrupaol-jam napada. Pa tudi dejstvo, da se v naprej označeni CTtsiderji (obe Slaviji in Concordia) tru-r jo. priti čim bolj v ospredje, da se režijo nevarnega repa tabele, naj bo resen opomin moštvu Primorja, da ne sme doma prepuščati nasprotniku prav nobene točke več. ako hoče še prihodnje leto računati s tekmami v ligi. Poceni točk v Osi-jeku in Sarajevu ni, o tem sta se prepričala Gradjanski in Ilašk. za to Primerjali varčujte s točkami doma in postavite na laž pregovor, ki pravi; V tretjič gre rado ter dajte zadoščenje ne samo domač* publiki, marveč tudi samemu sebi s tem, da priborite prvi dve točki. Tekma se prične ob 16. s predtekmo ob 34.15 na igrišču Primorja Dogodki v II. razredu Spored to nedeljo ni bil kompleten, manjkal je en par, pa vendar je bilo zali, man je za to kolo nemalo. Tako je bilo n. pr. na Jadranu vse črno občinstva, za druga srečanja je bil interes sicer nekoliko manjši, pa še vedno dovolj jak. Počasi se razvija tekmovanje v drugem razredu v močno konkurenco prvorazrednim in — Jigaškim prireditvam! Dogodek dreva je bila bitka Jadran -Reka. med s< redoma. Jadranovci so morali na lastne in igrišču občutiti jakost sosednega protivnika in mu po hudi borbi prepustiti obe piki z rezultatom 0:2. Bridka je ta zadeva, dvakrat bridka, ker je poraz prišel na domača tla, po drugi strani pa se je pozicija v tablici še bolj poslabšala. Z devetimi že izgubljenimi pikami ima Jadran malo upanja več na prvo mesto. — Tembolj so se okrepili Rečani. Po jesenski malo uspešni sezoni so sedaj r.a spomlad začeli vztrajno riti proti vrhu tablice in so se že kar prilepili za Slogo na drugo mesto. Z eno točko več na zgubi so nenadoma postali vodeč emu moštvu največja nevarnost. Ob istem času _ t. j. popoldne — je doživel Slovan na Rakovniku svoje težave s Korotanom. Nihče ne bi bil prisodil Korotancem, višaj ne po zadnjih njihovih ^uspehih«, da bodo Slovanu zagodli. Na pvojih tleh so mu pokazali zobe in odgriznili važno točko. Samo z rezultatom 1:1 bo se belo-rudeči vrnili za Kolinsko tovarno in padli z drugega na tretje mesto. Dopoldne sta igrala ostala dva para. Sloga je imela s Slavijo lahek posel, z 8:1 si je vzela dve piki in lepo popravila količnik Zaenkrat je krepko na prvem mestu, kako dolgo še? To bodo pokazale prihodnje bitke, slavija pa čepi prav tako krepko rs a repu tablice. Na Primorju sta opravila domačina Grafika in Svoboda svoj posel v bratski vzajemnosti in pomoči; z l;l sta si razdelila točke, kar je za Svobodo ponoven lep uspeh. Grafičarji so nemara k temu izidu napravil* bolj kisle obraze. S polovičnim uspehom — in ob Jadranovem popolnem neuspehu — so se trenutno popravili za eno mesto, toda sedanji njihov položaj ni v nobenem soglasju z ambicijami, ki so jih gojili v jeseni. Nasprotno se Svoboda bije od tekme do tekme boljše in žilavo stremi za tem, da doseže priključek na sredino v tablici. Morda pa ta žilavost ne bo ostala brez uspeha? Tablica se bistveno ni spremenila. Slovan je padel za Reko na tretje mesto, Jadran za Grafiko na šesto. Vse drugo je ostalo, kakor je bilo; Sloga 11 8 1 2 34:16 17 Reika 11 8 0 3 34:17 16 Slovan 11 6 3 2 35:15 15 Mars 10 6 1 3 36:10 13 Grafika 11 5 3 3 37:18 13 Jadran 11 6 1 4 31:18 13 Korotan 11 4 2 5 21:26 10 Svoboda 11 3 1 7 23:36 7 Mladika 10 1 0 9 10:48 2 Slavija 11 1 0 10 10:67 2 V nedeljo je na vrsti prihodnje kolo, tokrat je zopet kompletno, in bodo igrali: Grafika ; Slovan, Svoboda ; Slavija, Mladika • Sloga, Mars : Jadran, Korotan : Reka Težišče situacije bo v srečanjih Grafika : Slovan in Korotan ; Reka, huda bo tudi v pomenku med Marsovci in Jadranovci O. C. Švicar o planiški skakalnici Inž. Straumann, znani švicarski strokovnjak za gradnjo skakalnic in član dvočlanske kmisije za skakalnice pri FIS-i je pisal našemu savezu o skakalni tekmi v Planici med drugim: »Sporočam Vam, da sem tudi jaz brzojavno zahteval od predsednika FISe odo-brenje Vaše skakalnice, ki sem jo našel povsem v skladu s predpisi FISe. Potrebno bi bilo samo to, da se zaznamuje kritična točka z rdečo tablo. Kar se rezultatov, doseženih na tej tekmi tiče. Vam moram samo čestitati, ako tudi me niso presenetili, ker potrjujejo mojo teorijo glede dolgih skokov. Tem bolj me vesele ti uspehi, ker se moram toliko boriti za priznanje velikih skakalnic, čeprav sem prepričan, da so velike skakalnice manj nevarne od srednjih-Planica je ponovni dokaz temu. Jaz sem po časopisju naslovil na FISo javen protest zaradi velikih skakalnic. Vendar bo treba na prihodnjem kongresu razčistiti vprašanje velikih skokov.« Službeno iz LNP. Drevi ob 20. po poslovni seji seja upravnega odbora v pod-saveznem tajništvu. Tajnik J. Službeno iz LNP. (Zdravstveno- vzgojni odsek.) V četrtek 4. t. m. ob 20. se vrši v beli dvorani hotela Union zdravstveno-vzgojno predavanje. Opozarjajo se vsi ljubljanski nogometni klubi, da je po sklepu LNP udeležba za najmanj 5 članov obvezna. Pričetek predavanja je točno oh 20., zato morajo klubi imensko javiti prihod svojih članov zapisnikarju. Vsak prihod po 20. se bo smatral kot neupravičen izostanek in se bo kaznoval z denarno giobo. Odbor za likvidacijo Ljubljanskega table-tenis podsaveza. (Službeno.) Danes ob 19.15 seja v kavarni Emoni. Vabljen tudi g. prof. dr. Bajec. Dnevni red izredne glavne skupščine ljubljanskega podsaveza, ki bo v nedeljo 7. aprila ob 10. v kleti Emone, je: poročilo predsednika OZLLTTP o delovanju likvidacijskega odbora; raz-rešnica članom likvidacijskega odbora; volitve; slučajnosti. Tajnik Nagv 1. r. Informativni sestanek vseh saveznih nogometnih sodnikov v Celju bo danes ob 18.30 v klubovi sobi hotela »Evrope«. JASO. Ponovno opozarjamo na razpis nafečaia za klubov znak. Velikost 1 do 15 kvadratnih cm in 36 kvadratnih cm. Osnutke je oddati na univerzi pri vratarji pod geslom. Nagrada 200 Din. Zadnji termin 15. april in ne 10., kakor je bilo to prvotno javljeno. Vse člane in tov. obveščamo. da se vrši drevi ob 18. sestanek na tehniki Cross countrj- za državno prvenstvo se bo pričel v nedeljo 7. t. m. ob 11.15 na Glaziji v Celju. Proga bo tekla od Gla-zije do levega brega Savinje in do Ložni-ce, nato do Joštovega mlina v Medlogu in odtod nazaj na Glazijo, potem pa se bo še enkrat ponovila. Oba pokala, ki sta namenjena zmagovalcem, sta razstavljena v izložbi tvrdke Stermecki v Celju. Naslov prvaka za moštva brani SK Ilirija za posameznike pa Bručan, SK Iliri- ja. Letos se obeta huda borba med bivšim državnim prvakom ASK Primorjem, SK Ilirijo in mariborskimi klubi. Vsi, ki so jih njihovi klubi določili za kontrolo, naj se zberejo v soboto 6. t. m. ob 17. na Glaziji, da se informirajo o progi in svojih mestih. Zdravstveno — vzgojno predavanje LNP. V četrtek 4. t. m. nadaljuje LNP s ciklusom svojih predavanj. Predavala bosta gg. dr. Ahčin in Kuret, ki sta priznana športna delavca in strokovnjaka. Dr. Ahčin bo govoril o športnem udejstvova-n j u z zdravstvenega stališča, a g. Kuret bo tolmačil nogometna pravila. Predavanje bo osobito za aktivne športnike zelo koristno in poučno, pa se pričakuje polnoštevil-na udeležba. Vabljeno tudi ostalo športno občinstvo. Predavanje bo točno ob 20. v beli dvorani hotela Union. Vstop prost. ASK Primorje (khkoatletska sekcija). Opozarja se aktivno članstvo, da se redni treningi do nadaljnjega vrše vsak torek, sredo in soboto od 16. naprej, za članstvo, ki je določene dni zadržano, pa vsako nedeljo dopoldne. Sekcijski občni zbor je sklenil uvesti redno pobiranje članarine. Vsak član dobi legitimacijo s sliko in izkaznico, ki ga bo upravičevala k dostopu na igrišče. Poziva se članstvo, da takoj odda slike z« legitimacijo blagajniku g. Skušku. Brez legitimacije članstvu dostop na igrišče ne bo dovoljen. Sekcijski blagajnik g. Skušek bo redno in vsak mesec pobiral med članstvom mesečno članarino v višini 5 Din. Član, ki ne bi zmogel plačevati članarino v polnem znesku, naj preda tajništvu: Savo Sancin ali W'eibl lože, pismeno prošnjo, da se mu članarina zniža. Pozivamo članstvo, da redno in točno plačuje članarino, ki je namenjena kritju velikih izdatkov o priliki klubove 15 letnice. Sklep o ureditvi inventarja se bo izvajal točno. Zaradi tega naj članstvo takoj sporoči gospodarju g. Kavčiču, koliko inventarja, ki je last kluba, ima na razpolago, potrdi gospodarju na posebnem potrdilu, da je v posesti izposojenega in ventarja in mu ob isti priliki poda točne podatke o svoji osebi! Članstvo naj se v tehničnih zadevah obrača na tehn. vodji gg. Kermavnerja in Sancina D., v blagajniških na blagajnika g. Skuška, v gospodarskih na gospodarja g. Kavčiča, v administrativnih na tajnika gg. \Veibla in Sancina S. in juniorji na referenta g. Cerarja Vlada. Izpolnjujte v polni meri svoje dolžnosti! Od vas je odvisno, da bo začrtani veliki program v klubovem jubilejnem letu popolnoma izvršen in od njega bo vse članstvo v največji meri imelo športne koristi! SK Ilirija (tenis sekcija). Danes ob 20.15 važna seja sekcijskega načelstva v kavarni Evropi. Plavalna 5oIt SK Ilirije. Drevi ob 20. otvoritev. Prosimo vse prijavljence, da točno pridejo. Prinesite s seboj kopalne obleke! Prijave se sprejemajo še dalje. K razpisu Sloge. V včerajšnjem razpisu je pomotoma izostal vrstni red disciplin, ki je naslednji: i. tek 1.500 m, 2. tek 1.500 m juniorji c, 3. met krogle, 4. tek 100 m juniorji c, 5. tek 100 m, 6. dkok v v višino z zaletom, 7- skok v višino z zaletom juniorji c, 8. met diska, 9. tek 400 m, 10. skok v diljavo z zaletom, 11. skok v daljavo z zaletom juniorji c, 12. met kopja, 13. tek 5000 m, 14. traskok. SK Laško : SK Sava (Sevnica) 2:0 (0:0) V nedeljo popoldne Je bila v Sevnici odigrana drugorazredna prvenstvena tekma med SK Laškim in SK Savo iz Sevnice. Igra je bila raztrgana Laščani so bili tehnično boljše moštvo. Oba gola za Laško sta zabila Horjak in Vrečko. Igrišče je slabo, kar je tudi kvarilo tekmo. Tekmo je sodil g. Hobacher iz Celja, ki se mu je vseskozi poznalo, da je nov sodniški kandidat. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 20. strogo obvezen sestanek vseh igračev pri Kočarju. ŽSK Hermes. Table-tenis. Danes ob 18.15 seja pri »Keršiču«. Važno za Hirš-mana. SK Reka. Ob 17 obvezen trening igračev prve skupine na igrišču. V beli dvorani hotela Uniona bo jutri ob 20. zelo zanimivo predavanje o tehniki m taktiki nogometa, na katerega se pozivajo vsi nogometaši. Točno plačuj »Jutru« naročnino Varaj svojcem zavarovalnino Sokol Kamniško prosvetno okrožje 24. in 25. marca je bil v Sokolskem domu v Domžalah tečaj, namenjen režiserjem in igralcem sokolskib odrov. Za tečaj je vladalo veliko zanimanje, saj je bilo navzočih prvi dan iz 9 edinic kamniškega okrožja 35, d rugi dan pa celo 39 članov in članic, ki so z zanimanjem sledili predavateljem. V nedeljo dopoldne je razlagal br. Lavrenčič izdelavo brk in brad, popoldne pa je predaval o šminkanju. Iz njegove strokovne razlage so tečajniki marsikaj pridobili, kar Jim bo koristilo pri njihovem nadaljnjem delovanju. Drugi dan na praznik je kot prvi predaval prof. br. PeterliD o temi »Sokolski odri in njih naloge« Pojasnil je. da sokol-ski odri niso zgolj pridobitni vir, kakor si to predstavljajo mnogi člani, temveč da imajo vse višje namene Starosta in pro-svetar soko!ske župe Kranj br. Jaka Spi-car je predava! »O zgodovini gledališč« in »O izbiri iger«. Povdarjal je, da se pri izbiri iger polaga vedno več na gmotni kot pa moralni uspeh ln da se igralci često lote stvari, katerih ne zmorejo. Istega dne je popoldne predaval br. Drago Pogorelec »O režija, izgovarjavl, mimiki obraza in gestah«. Pni praktičnih izvajanjih se je videlo, kako potrebno Je bilo to predavanje Vs! predavatelji so v polni meri storili svojo dolžnost, za kar jim okrožje izreka bratsko zahvalo, enako ZKD v Ljubljani. ki Je poslala predavatelje. In sokol ski župi za materijelno pomoč, želimo, da bi se s lični tečaji vršili vsako leto v okrožju. Kamniško prosvetno okrožje priredi tndi letos svoj okrožni prosvetni dan In sicer v nedeljo 14. t. m. v Sokolskem domu v Mengšu. Sodelovanje so prijavile vse okrožne edinice ter Je bil v nedeljo 31. marca sestanek, na katerem se je določil podroben spored prosvetnega dneva. Praznik sokolske mladine na Taboru. Sokolska deca Sokola I Tabor se pripravlja na svoj veliki praznik, ki bo v dneh 18. in in 19. maja na Taboru. V dar bo prejela od bratskega društva Kr. Vinogradi iz Prage dečji prapor, ki bo prvi te vrste v našem sokolstvu. V Pragi se že vrše obširne priprave, kako bodo češkoslovaški Sokoliči izročili to darilo našim. V kolikor smo dobili informacije, pride v LJubljano 12članska deputacija sokolske dece Vinogradskega Sokola s svojimi vodniki Spored svečanosti bo približno sledeč: v soboto 18. maja ob 20 članska telovadna akademija, v nedeljo 19 maja dopoldne razvitje naraščajskega prapora, po-vorka, popoldne mladinska telovadna akademija Sokola I Tabor. Opozarjamo na to sokolsko slavje vse sokolske edinice iz Ljubljane in okolice, da pohitijo na ta dan na sokolski Tabor. Podrobno o slavju bomo še poročali. Sokol Vič. Pevski odeek Sokola prične z rednimi pevskimi vajami drevi ob 20. v glasbeni sobi. Pevovodja br. Josip Verbič. Vabimo vse ^evce, ki so že peli in vse tiste, ki imajo veselje do petja. V nedeljo 14. t m. gostuje ob 16. 6okolska deca iz Brezovice s pravljično igro »V kraljestvu palčkov«. Zvečer ob 20. pa uprizori dramski odsek pevskega društva »Danica« z Viča spevoigro »Kovačev študent«. — Opozarjamo na obe prireditvi članstvo in vse prijatelje, da z obilnim posetom izkažejo priznanje sokoteki deci in viškim pevcem. Radio Sreda. 3. aprila. LJUBLJANA 12: Plošče. _ 12.50: Poročila. _ 13: Cas, plošče. — 18: Plošče po željah. _ 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). — 19: Aktualne zanimivosti iz slovanskega Sokolstva (predava J. Poharc). 19.20: Cas. jedilni list, program za četrtek. — 19.30: Nac. ura: Mesečni kulturni pregled, prenos iz Beograda. — 20: Prenos koncerta Brandl - tria iz Hubadove dvorane. — 21.30: Akademski pevski kvintet. — 22: Čas, poročila, Radio - orkester. Četrtek, 4. aprila. LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.50; Poročila. — 13: Cas, plošče. _ 18: Zvoki iz Poljske (plošče). — 18.30; Akcija NO: Svoji k svojim (Janinik Alojzij). — 18.50: Srbohrvaščina. __19.20: Cas, jedilni list, program za petek. — 19.30: Nacionalna ura. — 20: Večer domače glasbe. — 21.15: Radio - orkester, vmes harmonika solo (g. Stanko), v muioru cas, poročila, plošče. Jiovm in Bachova glasba. _ 20: Koncert solistov. — 20.30; »Peer C.ynt«. — 22.30: Lahka glasba. — ZAGREB 12.10: Plošče. _ 17.15: Kvartet. — 20: lz Beograda. — 22.15: Mandolinski kvartet. _ PRAGA 19.30: Citre. — 20: Ženski zbori. — 20.20: Balada. — 21: Orkestralen koncert. _ 22.25: Iz Brna. — BRNO 19.30: Ruske romance. — 20: Iz Prage. — 22.25: šramel kvartet. — VARŠAVA 20: Lahka glasba. _ 21: Igra. — 21.30: Komorna glasba. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.10: Plošče. — 17.30: Chopinov koncert. — 20.35: Zabaven program. — 22.30: Schu-bertov i>Postrvji kvartet«. _ 23.30: Jazz. — BERLIN 19.20: Plošče. — 20.10: Pozdrav iz starega Berlina. — 22.30: Lahka in plesna glasba. _ K0NIGSBERG 20.10: Plesni večer. — 22.20: Bachove sonate. — 22.50: Ples. — STUTTGART 20.15: Glasba iz Shakespearejeve dobe. — 21: Iz Berlina. — 22.30: »Robato, toda prisrčno«. _ 24: Simfoničen koncert. — RIM 17.06: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Simfoničen koncert. Tndi za L 1955 Je vsak »Jutrov« naročnik zavarovan za primer smrtne nezgode prt »Jugoslaviji« zavarovalni družbi v Ljubljani P o c o j: točno plačevanje naročnine I iovcN\ Znani Salvat the zdravi ioltne kamenčke Id bolezni žolin ca mehurja. Zanimivo bro-Suro o uspešnem zdravljenja pošlje zastonj LEKARNA »PRI SV. IVANU« ZAGREB, KAPTOL 17. Oglas registriran pod S. Br. 27.87" KORUZO in ostale poljedelske izdelke prvovrstne kvalitete priporoča po ugodnih cenah Glavni savez srpskih zemljoradničkih zadruga Beograd — Frankopanova br. 15 Wildeovi prebliski Ob današnji premieri »Bunbury« O UMETNOSTI: Nobena umetnost ne prinaša koristi. (Slika Doriana Greva) Resnična tajna življenja je v iskanju lepote. (Slika Doriana Greya) Umetnost moreš sovražiti na dva načina: prvič, da jo sovražiš, drugič, da jo ljubiš v mejah razuma. (Kritika kot umetnost) Pri stvareh velike važnosti gre za slog, ne pa za resničnost. (Bunbury) Laž in pesnikovanje sta umetnosti, ki sta si kakor je dejal že Platon, sorodni. Zahtevata največjo vestnost in nesebično ljubezen. (O propasti laži) Kakšna razlika je med žurnalizmom in literaturo? — Žurnalista ni mogoče čitati. lietratura se pa ne čita. * Klasiki so pisatelji, o katerih vsakdo govori, ne čita jih pa nihče. (Razgovori z R. SheraTdom) « Glasba je najpopolnejši tip umetnosti. Muzika ne izda nikoli svoje poslednje skrivnosti. (Kritika kot umetnost) Ako knjiga ne prenese, da jo čitamo j vedno in vedno znova, sploh nima smisla, da jo čitamo. (Propast laži) KRITIKA Kritik je človek, ki nam prikaže umetnino v neki novi obliki. Kdor pa uporablja nov način, je kritik in tvorec istočasno. (Kritika kot umetnost) Najvišja, kakor tudi najnižja forma kritike je neke vrste avtobiografija. (Dorian Grey) * Kritikom očitajo včasi, da ne čitajo knjig, o katerih morajo poročati. Tega tudi ne delajo, ali vsaj smeli ne bi. Ako bi to počeli, bi postali sovražniki človeštva. Da se oceni vrednost vina, ni potrebno popiti vsega soda. Prav tako se lahko tekom pol ure ugotovi, če je knjiga kaj prida ali ne. Tistemu ki ima smisel za formo, zadošča deset minut. (Kritika kot umetnost) O ČLOVEKU Tajna ljubezen je večja od tajne smrti. (Šaloma) • Kakšen krik uganjajo ljudje zaradi zvestobe. Celo v ljubezni predstavlja samo problem psihologije. Z našo voljo nima nič skupnega. Mladi bi bili radi zvesti, pa ne morejo — stari bi hoteli biti nezvesti. pa tudi ne morejo. Več se o tem ne da povedati (Dorian Grey) * Vedno prijazen je človek samo do onih. do katerih mu nič nii (Dori.in Grey) Jaz zares nisem ciničen, samo izkušnje imam. In to je približno isto. (Lorda Arturja Savilla zločin) * Izkušnja! To ime nadevajo ljudje svo jim napakam. (Vera) Preprost človeški razum ima lahko sleherni človek. Predpogoj je seveda pomanjkanje fantazije (Blagorodna raketa) DRUŽBA Večina mož in žensk je prisiljena Igrati vloge, ki jim ne leže. Naši Gildensterni igrajo Hamleta in naš Hamlet se mora šaliti kot princ Heinz. Svet je oder — le vloge so slabo razdeljene. (Lorda Arturja Sevilla zločin) Vsak vtisk, ki ga napravimo, nam rodi sovražnika. Da si popularen, je treba biti povprečen (Dorian Grey) « Smešno je deliti ljudi na dobre in slabe. Ljudje so ali privlačni, ali pa dolgočasni. (Pahljača lady \Vindermere) MORALA Moraličnih ali nemoraličnih knjig ni. Knjige so le dobro ali slabo napisane. Drugega nič (Dorian Grev) * Morala je poslednje zatočišče ljudem, ki ne zapopadejo lepote. (Resnica mask) Najstrašnejše na svetu je dolgočasje. To je greh, za katerega ni odpuščanja. (Dorian Grey) « Edina razlika med svetnikom in greSni-kom je, da ima vsak svetnik preteklost m vsak grešnik bodočnost. (Žena brez pomena) MED SPOLI Med možem in ženo prijateljstvo ni možno. Možne so strasti, sovraštvo, oboževanje. ljubezen — samo prijateljstvo ne. (Pahljača lady \Vindermere) m Ženske ne razorožite s komplimentom — moža vselej. V tem je razlika med spoli. (Idealni soprog) Mošk: se poroče iz utrujenosti, ženske iz radovednosti — vsi pa so potem silno razočarani. (Dorian Grey in Žena brez pomena) Dvajset let romantike napravi iz žene razvalino — a dvajset let zakona jo naredi skoraj za javno poslopje. (Žena brez pomena) * Sreča poročenega moža zavisi od ljudi, s katerimi se ni poročil. (Žena brez pomena) ŽIVLJENJE Resnica ni več resnična, če veruje vanjo več kot en sam človek. (Izreki za zrelo mladino) Vsak vpliv je slab — najslabši pa so dobri vplivi. (Žena brez pomena) Dolžnost je to, kar zahtevamo od drugih. a česaT sami ne delamo. (2ena brez pomena) Rahločutna oseba je ona oseba, ki 6topa drugim na noge. ker ima sama kurja očesa. (Blagorodna raketa) * Ni ga greha — razen neumnosti (Kritik? kot umetnost) Skrbi za ocrrožene trate, bodi Cirilmetodar 2 / H. WOLFF; 62 Pokonci glavo »Prosim, kakor vam drago.« D' Ormesson je potegnil iz žepa sveženj bankovcev, odštel denar in g a porinil pred Sancedillo. Vojvoda je vzel denar in ga Vrgel v predal svoje pisalne mize. »Ali smem prositi za svoje zadolžnice, gospod vojvoda?« Sancediila mu je molče podal zadolžnice. >Hvala,« je rekel d' Ormesson in spravil papirje v žep. Moža sta ee spogledala. »Ali vam morem še s čim ustreči, dragi d'Ormesson?« je ljubeznivo vprašal vojvoda. D' Ormesson je težko požiral. »Življenje mi lahko podarite, Sancediila.« Vojvoda se je zavzel. »Kako to, dragi d'Ormesson?« »Vrnite mi Charty,« je ponižno zaprosil d' Ormesson. »Brez te ženske mi ni živeti. Bodite velikodušni, Sancediila.« »Ne morem vam pomagati, d' Ormesson.« »Prosim vas«! je obupno vzkliknil d'Ormesson in se zganil, kakor da bi hotel pasti na kolena. >Xe morem vam vrniti tega, česar nimam, d' Ormesson.« »Kje je madame Ditmarjeva?« »Ne vem. Res ne vem.« »Kaj ste storili z gospo Ditmarjevo?« »Ničesar nisem storil z njo, d' Ormesson. Ni vam treba biti ljubosumen name. Poizkusil sem vse mogoče, da bi si pridobil naklonjenost vaše prijateljice, a vse je bilo zaman.< D' Ormesson ga je sumljivo gledal. »Menda mi prizanašate, Sancediila.« »Zakaj bi vam prizanašal? Saj nimam nobenih obveznosti proti vam. Častno besedo vam dam, da ni bila madame Ditmarjeva nikoli moja ljubica.« »Hvala.« je presrečen rekel d' Ormesson. »To ni moja zasluga.« s D' Ormesson je stal in premišljeval. Nato je vprašal: jf »Ali ne veste, kaj se je zgodilo z madame Ditmarjevo?« fa »Niti slutim ne, dragi d' Ormesson.« D' Ormesson se je obrnil proti vratom. »Do svidenja, Sancediila. Hvala vam.« »Ni za kaj.« D' Ormesson se je odpeljal v hotel »Claridge« ln brez upanja vprašal po madami Ditmarjevi. Krenil je po bulvarjih, kakor v pričakovanju, da utegne tam srečati Šarloto. Šele pozno popoldne, ko so bili uradi že zaprti, mu je prišlo na misel, da bi lahko naprosil policijsko prefekturo, naj poizveduje po madami Ditmarjevi. Videč, da mora počakati do drugega dne, se je odpeljal v Saint-Cloud, da bi večerjal pri »Peche Miraculeuse«. Terasa nad reko je bila polna spominov na Charly. D' Ormesson je gledal v vodo, čolni, okrašeni z lampijoni, so drčali po njej, dva dekliška glasova sta se razlegala v večer, življenje je neizpremenjeno teklo dalje. D' Ormesson je pobegnil in se vrnil domov. V svoji sobi je našel Benečanko in zašel z njo v pogovor, ki ga je razoral in pre-sunil. Sobarica je vedela toliko povedati o zapuščeni plavi ženi, ki jo je morala siliti, da je jedla. Pozno v noč mu je morala Benečanka poročati o Charlvji. Drugi dan je d'Ormesson na zglaševalnem uradu dognal, da Šarlote ni bilo več v Parizu. Tla 60 mu uhajala izpod nog. Prišel je bil prepozno. Bilo mu je, kakor da bi se še denar, ki ga je nosil v žepu, glasno grohotal nad njim. Njegovo življenje je bilo postalo nezmiselno. Zvečer je srečal na Opernem trgu Benita, ki je sedel za vodilom starega ameriškega voza in s filozofsko malomarnostjo pihal dim svoje cigarete v lepi večer. Benito je vedel povedati o Charlyji še dosti več kakor beneška sobarica. Moral je sesti z nekdanjim gospodarjem v kavarno, odkoder je lahko pazil na voz, in poročati. D' Ormesson je poslušal njegovo pripovedovanje kakor napev, ki mu je trgal srce, in je Benita bogato obdaroval. »Škoda za madame,« je z odkritosrčno žalostjo rekel Benito. »Ženske, kakršna je madame, človek ne najde vsak dan.« D' Ormessonove ustnice so zadrhtele. »Veste, kaj mi je najbolj žal, gospod vikont? Najbolj mi je žal, da sem madami govoril za vojvodo. Tega ne bi bil smel storiti, zakaj to španski vojvoda, ne zamerite, gospod vikont, je navaden lopov. To mu v obraz povem, če je treba.« »Zakaj je lopov, Benito?« je trudno vprašal d' Ormesson. »Nu veste kaj, gospod vikont, tista filmska poroka je bila vendarle huda zadeva. Takih reči gentleman ne dela. In če jih dela španski vojvoda, tedaj pač ni gentleman, ampak navaden malopridnež.« »Kakšna istorija je to, Benito?« Benito je ogorčeno in strastno povedal zgodbo o navidezni poroki, ki jo je bil najbrže zvedel od vojvodovega šoferja, zakaj šoferji vsega sveta so nekakšna bratovščina, med katero ni skrivnosti. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa EMn 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« F6S«« <• — * «- odgovor, priložite U1I1 ▼ ZnamKall. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Zastopnika za Ljubljano in okolico sprejmemo za renomirano znamko ameriških avtogum Ponudbe pod 40.16.s na Pu-blicita.8. Zagreb. &4cs1-5 Uradnika-potnika sposobnega, agilnega prodajalca. sprejme zastopstvo avtogume znane uvedene zn.iur-ke. Por.iobi na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Fiks.um in provizija«. 6104-5 Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifre ali dajanje aaslova 3 Din Najmanjši inesek 12 Din. Dekle staro 3! let. želi službo pri dobrih ljudeh. . ešča je tudi kuhe. Najraje gre v privatno hišo. Angela Prijatelj, pri g. Jager, Tržaška cesta 3. M"9-2 Dekle vajeno vseh hišnih del — išče službo izven Ljubljane. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena«. 6i2)-2 Šteparico zmožno krojenja in pletenja o-pank. iščem za takoj Dohrr in sigurno mesto. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra štepa-rica«. 6127-2 Strojn ik-kurjač dobro izvezoan. trezen in pošten, išče službo, ftre tudi za kurjača ali skupno. ali za opekarskega delovodjo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6402-2 Beseda I Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Kores pon dentin jo zmožno slovenščine ln nemščine v govoru in pisavi, verzirano v vseh. pisarniških opravilih, perfekt.no stenografi njo in strojepisko, išče tvomiško podjetje v Celju. Ponudbe v obeh Jezikih je nasloviti na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Kores pondentin j a«. 6064-1 2 inteligentni gospodični iz Kranja, sprejmem za 2 dni za posečanje strank. Predstaviti se je v Kranju, hotel Stara pošta — danes med 10. in 12. uro. 6415-1 Šoferja tudi začetnika z izpitom sprejmem. Prednost ima iz-učen mehanik ali kovač. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod značko »šofer-mehanik«. G4ČS-1 Natakarico pridno in pošteno, z nekoliko kavcije, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6425-1 Krojaškega pomočnika sprejmem takoj za velika boljša dela. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6433-1 Inženjer ja-rudarja mladega, neoženjenega — iščemo za boksitni rudnik Bohinjska Bistrica. Oferte z navedbo zahtevane plače poslati na naslov: Evidenz-bureau »Wocheinit« Wien IV.. Mollwaldplatz 3. 6423-1 Mlajšega brivskega pomočnika ki ima skromne zahteve, sprejme Vrča Marko,_ brivec. Rečica ob Savinji. 6104-1 Dobrega sekača za prodajo mesa, z večletno prakso pri čoku — sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro šifro »Mesarija Ljubljana« ---- Plačilno natakarico zmožno, mlado in zdravo spreime takoj hotel Triglav v Sevnici. 64^3-1 Pek. pomočnika dobrega predpečnika in mi šar;a. po mo/.nosti z nekaj kavcije, za postavitev parne peči. spreimem v stal no službo proti plači po dogovoru. Ponudbe na ogl. '»idelek »Jutra« pod šifro »Dober promet«. 91110-1 Dva krojaška pomočnika za boliša dela sprejme Vo-dičar v Litiji. 6450-1 Beseda 1 Din, davek l Din. 23 šifre aH dajanje naslova 5 Dio Najmanjši znesek 17 Oin Športne suknjiče prima 6, 9S Din. pumparce. modne hlače itd. kupite zelo ugodno pri Pr-skerju, Ljubljana. Sv. Petra c. 14 31-6 Nizke vrtnice krasne barve, 10 komadov za 60 Din. visoke 1 komad po 15 Din — kakor tudi orjaške jagode 100 komadov, za 30 Din razpošilja po povzetju vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor. 107-6 G Th Rotman: Brata Smuka v cesto so bili namreč zabiti količki, da &o ločili kolesarsko pot od vozišča. Vrv, ki se je vlekla med kolesoma, je zdajci ob-visela na enem izmed njih. »Stoj!« sta dejali motorni kolesi obe na en mah, a Peter in Izidor sta v tem že zletela kakih dvajset metrov naprej. Fotoaparat Toigtlander dopeltkamera, 6 'o X 9, na plošče in zloženi film. s ceiokupnim priborom in aparatom za povečanje poceni naprodaj Pri voz 9. 646