TRST, sobota 5- septembra 1959
Let0 XV. . št. 211 (4365)
PRIMORSKI DNEVNIK
“IIIGDNISTVO* ■	'	1	'	1	111
£*■	37-338*	—UD M°NTECCHl St. 6, II. nad. — TELEFON 93-808
“GLASOV:	,„?družmca	GORICA:	Ulica	S.	Pellico l-II. — Tel. 33-82 «- OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. —' Tel. 37-338 — ’ CENE
Cena 30 lir
Te!.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 Gorita 33-82
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 —
Za ----------------------  «**»»	rciiira	i-ii.	—	ici	33-82 OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15.
^___ al<	mrr>	višine	v	širini	enega	stolpca:	trgovski	80, finanšno-upravni 120, osmrtnice 90 lir.
MALI OGLASI: 30 lir beseda.
NAROČNINA:	mesečna 480 Ur - vnaprej: Četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 [ir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno1000 lirr-
FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din Poštni tekoč ra un. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani b00-i /3-3 d
V
Eisenhoiver v gradu Culzean na Škotskem
^n. Mansfield
Berlin
predlaga za ves Sgdnarodni statut kot začasno rešitev
Senator kritizira «velike izjave» o enotnosti NATO in zahteva konferenco, fo’ naj v «brutalni iskrenosti» prouči vzroke nesoglasij - Herter pa je na
seji NATO ponovil fraze o enotnosti
L? it . T Predsednik Eisenhovver je prišel da-
Z* tat?OVo-lh°Wer Še kra‘ LGaU]lom V §eneraIom feu ‘°am' Na letališču je
^°v°ri	,blli njegovi
s Gi. r,-,	de Gaullom
UruS • ebre’ kl
izjavil, da
nČ1 v ernrt o Prestwiek na škotskem in je od tu Oh . zean, kjer bo ostal do ponedeljka na 5 Svečanrw?Je?0vem Prihoc!u ni bilo nobenih urad-v ori’n„,i’ r prihaja predsednik privatno.
F imel ^ odorn iz Pariza   —
‘4 lsenhower še km- Herter je v svojem govoru izjavil, da vabilo Hruščevu odraža željo Eisenhowerja, da »razbije leda pri pogajanjih med Vzhodom in Zahodom. Govoril je tudi o razorožitvi, o pogajanjih za prekinitev je. drskih poskusov ter o mednarodnem položaju in je obrazložil ameriške namene v zvezi s potovanjem Hruščeva v ZDA. Prav tako je Herter poudaril, da se Eisenhower ne misli pogajati s Hruščevom. Poudaril je, da njegova izjava spada v postopek »tesnih posvetovanj z zavezniki NATO« in tudi včerajšnje Eisenhovverje-ve kratke izjave na seji NATO spadajo v ta postopek.
Herter je dalje izrekel upanje, da bo dosežen sporazum s SZ za prekinitev jedrskih poizkusov, ko se bodo 12. oktobra nadaljevali razgovori v
A ^ ohem S0del°va-fciStiški ?a drzavama,> L. r Pa je Iz?v,ni tajnik . J.e danes /■ , V Parizu>
f ATo TTSi
5» V ZDa’ na povabi H™-"Ss ni bit ^,pomnil je, da - ... diskusj; p galani, Pa« pa aPjih.B 0 Posameznih
*iiii
		
11.......................
Ženevi. Omenil je sedanje sta. nje razgovorov o razorožitvi, ni pa govoril o podrobnostih glede nadaljnjih načrtov.
Predstavnik NATO je izjavil, da so ostali ministri med splošno diskusijo, ki je sledila, z veseljem sprejeli na znanje zagotovilo, da se Eisenhower ne bo pogajal s Hruščevom in da bo svet NATO obveščen o teh razgovorih. Vsi govorniki so se strinjali v tem, da je sestanek Hruščev-Eisenhotver dobra stvar, toda potrebno bi bilo «upoštevati nevarnosti prezgodnjih upanj«.
zatrjeval, da je izmenjava pogledov pokazala, da «ni krize v NATO«. Dodal je, da so Ei-senhovverjevi razgovori v Bonnu, Londonu in Parizu »ponovno pokazali zaupanje zaveznikov v NATO«.
Herter je zvečer odpotoval z letalom v ZDA. Še prej se je - razgovarjal s turškim zunanjim ministrom Zorlujem. U-radno poročilo pravi, da sta o-ba ministra potrdila svojo podporo NATO in da se strinjata tudi o drugih vprašanjih. Govorila sta tudi o vprašanjih, ki se tičejo «CENTO»
Belgijski zunanji minister I (bivši bagdadski pakt), ter si
Pierre Wigny pa je postavil tri predloge za okrepitev atlantskega pakta:	1.	Države
NATO morajo izboljšati izmenjavo političnih in kulturnih informacij. 2. Potrebni so napori za povečanje trgovinske izmenjave. 3. NATO mora začeti resne korake, da se doseže splošna nadzorovana razorožitev, in prav tako tudi glede pomoči nezadostno razvitim državam.
Tajnik NATO Spaak pa je
11	l,lniiiiiiiiimiiiiiiitmiiiiiimiiiiiiiitimimftiiiimiiiiiimiiiiimittiiiitiiiiii!iiii!iiiiiiii!iiimimiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiii
N: 'Mac Mahonova črta je meja !§i se je na splošno držimo*
oudaril (|a jB pripravljen diskutirati o manjših tolma-llh te črte in sprejeti tudi ra/sodišče - «Vrata /a kom-n,,s so vedno odprta« - Incidenti v poslanski zbornici med razpravo o dogodkih v Ualkuti
JtOVl Tj
L*j!.avil v	—	Predsednik indijske vlade Nehru
•jj1,il hotoParlamentu. da je kitajska vlada poslala k '^ijsko V kateri zanikuje, da bi izvršila napad Je htdiifl ozemlie- Nota je odgovor na protest, ki P?slala prejšnji teden zaradi napadov
k|3ti flodni meji.--------------------------
:*;0 ° hoto ZJavil, da ki-da bnri j Prou<;u-
!# dni 2- -odgovorili tlenja Si' Kltaiska fit>dL£aje’, glede >aciiJS1Ca vlada ni
r^ajsit
N.^katSrih obtožuie In-
\ s0Vzl>odnih “•Padov. ob •^knr Se	'n za,'te-
no-ka-nima
N'tSei° ~«z	vojaki
h &?.*■ Nehrunega ali dveh - d je pojrdil da cete zbirajo ob
t 'ii ih -
S
Siki
Indijo
JŠ^t ^n'^ieniZiaVil’ da
Nči a^kih četn . močni od-
le n;'?001 . in Tibe-
I
,p^Preč,jo” beg
i lupita ^dakm Lb na V*'. Kital ** zh°dnega JEi»;0{lU Lari* so zgradili jHio rt sVojih cesto in na
^•'bhrt^e za2emlievidov tv
1, «*«4r ie, dalh0V° ,ozem‘ - *» CortV0 Kitajci
7, 0-?)e ln da 111 ek da k*: zanvkal pa je *’	-v	sedaj	gra-
v, ‘nC-dlekutirai- “PnPrav-“njih 1 0 manj-tu« ^ac Mahono-b ko?-14 p°srednPre raz-Sših1* 'bani uanIe s ka-
nesoglašijk^orise -tibe
i 	J'	-toda	črta
“...
Mac Mahon se mora na splošno sprejeti. Črta Mac Mahon je na splošno meja in mi se je držimo«. Ponovil je, da mora Indija braniti svoje meje, toda hkrati mora »vedno puščati odprta vrata za kompromis«.
Zatem je Nehru izjavil, da kljub temu, kar se je zgodilo, je prijateljstvo s Kitajsko še vedno smoter Indije, »in mi bomo še dalje delovali v tem smislu. Toda to ne sme pomeniti, da bi morali mi izročiti dele našega ozemlja Kitajski.«
Nehru je govoril med debato o resoluciji, ki je zahtevala, naj Indija postavi tibet-sko vprašanje pred OZN, in je izjavil, da nasprotuje tej resoluciji. Pripomnil je, da bi razpravljanje o Tibetu v OZN samo poslabšalo položaj v Tibetu in podpihovalo hladno vojno v svetu. Skupščina je resolucijo zavrnila.
V poučenih krogih v Novem Delhiju izjavljajo, da je indijska vlada diplomatsko po. sredovala in obvestila sovjetsko vlado o kitajskih napadih na indijsko ozemlje. Toda s tem posredovanjem nima namena zahtevati od SZ, naj vpliva v Pekinku, da preneha z napadi. Ugotavlja se, da sta bila tudi Eisenhovver in Mac Millan obveščena o dogodkih.
Minister za obrambo Krišna
■uiiiiiiiiiihui,um,!	umi,um,nimi,hihiiiii,!!,)!!!,muf
K	...
li!iS SVEČANA ^EBŠKEGA
L
0 todi maršal Tito - Podpredsednik .(Oj	?rške vlade v Beogradu
\ ^Pisnika)
O**!) |rebu . Jutri
50' ve.
'	Prk?	Y0ritvi bo
S>i°So *)o, k? v°val tu-
N se^r‘spel vl67danes Si , Za J.ma je Za«reb is tet - ‘dvorjiL ezerviran
!i,‘ule ^ebškem
Sv Azt^iav Evr1rf'imu
ier folc o t
veleZ?-Vljav
A-
H^Ztli0 Za,t°pain '^‘vllvnO> J,^taPva id « držav
, “rilce- 23
kolektivno,
'V
, ‘Š Ko kot Igjjj mnoga
f. Ve/ htke hi ?. djon, in
S\n z8a Sospbrd0ast°r ju-
!aZeJIkr„!iP?dar«iY:ttn!>njšimi
....
Sf<>" »i"K
n'<T
organi-in
bo
I torne industrije, elektroindustrije, kemične, prehrambene in tekstilne industrije. V okvi-ru sejma bo več posebnih razstav; med njimi «teden usnja in obutve«, «revija modernega oblačila«, mednarodna razstava strokovne in znanstvene knjige, filatelistična razstava in trgovinska razstava turizma Jugoslavije.
Na vabilo zveznega izvršnega sveta Jugoslavije bo 6. t. m. kot gost podpredsednika izvršnega sveta Todoroviča prispel na osemdnevni uradni obisk v Jugoslavijo podpredsednik grške vlade Panajotis Kanelupolos. Kanelupolosa bodo spremljali minister za trgovino Dertilis in skupina višjih funkcionarjev. Med bivanjem v Jugoslaviji se bo Kanelupolos razgovarjal z odgovornimi jugoslovanskimi gospodarstveniki o vprašanjih, ki zanimajo obe državi, posebno o razvoju medsebojnegn gospodarskega in kulturnega sodelovanja. Grški gostje bodo poleg Beograda obiskali nekatera industrijska središča Kanelupolosa bo sprejel tudi maršal Tito.
B. B.
Menon pa je danes govoril v Bombaju in izjavil, da v Indiji odloča o funkcijah in o politiki vlada. «Jaz sem odgovoren pred parlamentom,« je izjavil Menon, «in moja odgovornost je v tem, da skrbim, zato da se vladna politika primerno izvaja.«
V poslanski zbornici je prišlo do večjih incidentov, ko je predsednik skupščine odklonil sprejem nekaterih resolucij, naj se delo skupščine odloži, zato da bi takoj razpravljali o neredih v Kalkuti. Komunistični poslanci so iz protesta zapustili dvorano. Toda še prej je prišlo do ostrega prerekanja med Nehrujem in nekim komunističnim poslancem. V dvorani je nastal velik hrup, ko so predstavniki kongresne stranke in komunistični poslanci kričali drugi na druge.
Nehru je ostro obsodil nasilne demonstracije ter požige. Omenil je tudi umor policista v Kalkuti, ki so ga demonstranti obglavili.
Komunistični poslanec Mu-herjee je izjavil, da obsoja ta incident, očital pa je Nehruju, da ni omenil streljanja policije, pri čemer je bilo ubitih 27 ljudi.
Minister za prehrano in kme. tijstvo Patil je izjavil, da se je prehrambeni položaj v Zahodni Bengaliji izboljšal in da se je v raznih krajih cena riža zmanjšala.
Nehru je zavrnil zahtevo komunistov, naj gre osebno v Kalkuto, da na kraju samem pregleda položaj. Izjavil je, da se ne bo premaknil,, dokler ne bodo incidenti prenehali. Tu je nastal velik hrup, ki se je končal s tem, da so komunisti zapustili dvorano.
Predsednik vlade Zahodne Bengalije je izjavil časnikarjem, da so v Kalkuti‘aretirali danes zjutraj okoli 500 ljudi med «kontrolnimi operacijami« v predmestju Hovrah. Pripomnil je, da se je položaj izboljšal in da je bilo zaupanje prebivalstva vzpostavljeno.
——«»------
Koroški Slovenci bodo nadaljevali borbo za šolo
CELOVEC, 4.	—	Pretekli
mesec je pokrajinski uradni list na Koroškem objavil zakon o izvajanju osnovnih točk zakona o manjšinskih šolah na Koroškem. Današnji «Sloven ski vestnik« piše v zvezi s tem, da so z objavo tega zaikona stopila v veljavo diskriminacijska določila manjšinskega šolskega zakona. List poudarja, da so koroški Slovenci o-pozarjal-i avstrijsko vlado in pristojne oblasti na ne vzdržnost takega tolmačenja manj-šinsikih zaščitnih določil v državni pogodbi, s katerim se manjšini vsiljujejo posebne naloge in dolžnosti, namesto da se priznalo njene pravice. »Koroški Slovenci,« piše „Slo-venski vestnik”, «ne bodo odstopili od svoje pravične borbe, dokler našemu ljudstvu ne bo priznana enakopravnost brez vsake diskriminacije.«
izmenjala misli o obisku Hm ščeva v ZDA in o obisku Ei-senhowerja v treh zahodnih prestolnicah. Herter se je pol ure razgovarjal tudi s francoskim zunanjim ministrom de Murvillom.
V Bonnu je uradni predstavnik vlade izjavil, da je bonnska vlada mnenja, da je Eisenhovverjev obisk v Evropi imel uspeh. Pripomnil je, da je bil dosežen sporazum o vseh glavnih vprašanjih, posebno pa o Berlinu.
Prav kar se tiče Berlina in tako imenovane enotnosti v NATO, pa so važne izjave ameriškega senatorja Mans-fielda, ki je vpliven član zunanjepolitičnega odbora v senatu. Mansfield je predlagal, naj celoten Berlin dobi mednarodni statut v okrilju Združenih narodov ali drugega mednarodnega organizma, dokler ne bo mesto postalo znova prestolnica združene Nemčije. Senator, ki je govoril v senatu, je izrekel dvom, da bi mogli obdržati okupacijski režim v Berlinu «do leta... 2000».
«Predlagati internacionalizacijo samo zahodnega Berlina v okrilju Združenih narodov, kakor delajo Sovjeti, je ena stvar. Toda šlo' bi za povsem novo stvar, če bi internacionalizirali vse mesto v okrilju OZN in v okviru začasnega sporazuma,« je poudaril senator.
Zatem je Mansfield izrejcel mnenje, da bi zahodne države imele korist, če bi se spet oprijele predloga, ki se je pred enim mesecem pripisoval Moskvi. «Ce bi zahodni Nemci, je dejal senator, lahko nadomestili ostale zahodne sile v zahodnem Berlinu, in če bi se sovjetske čete umaknile iz mesta, tedaj bodo obstajali vsaj početki vsenemške uprave. Ce bi ta uprava delovala na začasni podlagi pod nadzorstvom Združenih narodov ali drugega mednarodnega organizma, ki bi jamčil prost dostop v mesto iz vseh smeri, tedaj bi v Berlinu nastal nov in trajnejši položaj, kakor je sedanji.«
Mansfield je izrekel mnenje, da zahodne države niso dovolj proučile vloge, ki bi jo Združeni narodi in Nemci lahko imeli glede Berlina, ter je predlagal, naj zadevo proučijo na prihodnjih razgovorih med Eisenhovverjem in Hruščevom.
Senator je zatem izrekel zadovoljstvo nad Eisenhovverje-vim potovanjem po Evropi ter je pripomnil, da je mimo čas
velikih izjav o enotnosti NA
TO in prišel je trenutek, ko je treba sklicati konferenco, ki naj v ozračju «brutalne» iskrenosti prouči vzroke nesporazumov v zavezništvu in ki naj določi možnosti revizije tega zavezništva, zato da ve mu da nova vitalnost. Dodal je, da ie po njegovem mnenju prišel trenutek, ko je treba sklicati konferenco, ki naj prouči vprašanja gospodarskega tekmovanja, »ki se nevarno pojavlja v evropskih državah in ki bo prej ali slej vplivalo na gospodarstvo ZDA«.
 -«»-------
RAVBNNa, 4. — Jugoslovanski slikar Miloš Gvozdenovič je dobil zlato medaljo Benetk na sedmem mednarodnem slikarskem natečaju v Ravenni. Pri razpisu natečaja so bili slikarji z vseh držav povabljeni, da v času od 27. do 30. avgusta izdelajo po eno pokrajinsko sliko »Marina di Ravenna«. Eno od visokih nagrad je dobil jugoslovanski u-metnik
Izjave Segnija o razgovorih z Eisenhowerjem in de Gaullom
«Le Monde»: Segni in Pella vznemirjena zaradi «odtalitve» med VVashingtonom in SZ
De Gaulle je glede jedrskih eksplozij pomiril Segnija, s tem da je obljubil «tehniine informacije» za italijanske strokovnjake ■ Demokristjanska levica kritizira zaviranje pomirjenja
PARIZ, 4. —. General de Gaulle je sprejel danes v gradu Rambouillet predsednika italijanske vlade Segnija in zunanjega ministra Pello ter se je z njima razgovarjal nekaj nad eno uro. Povabil ju je nato na kosilo in nadaljeval z njima razgovore. Popoldne pa je Segnija in Pello sprejel predsednik francoske vlade Dcbre. Pella se je nato še posebej razgovarjal z de Murvillom.
Segni bo jutri odpotoval
iz Pariza z letalom na Sardinijo. V nedeljo zjutraj bo v Bariju navzoč pri otvoritvi velesejma. V Rim se bo vrnil v ponedeljek.
Nocoj je Segni v italijanskem poslaništvu prebral časnikarjem dolgo izjavo, v kate. ri je časnikarje .opozoril, naj ne pričakujejo, da jim bo kaj povedal o vsebini razgovorov z Eisenhotverjem in z de Gaullom, ker so ti razgovori zaupni. Dejal je, da lahko reče samo to, da so bili razgovori «prisrčni», ter da je dobil vtis-da ie «naša dežela obkrožena z naklonjenostjo in razumevanjem njenih zaveznikov« in da «se naša dejavnost v zunanji politiki odobrava in ceni«.
Kar se tiče razgovorov z F-i-senhowerjem, je Segni izjavil, da so glede tega že dobili »pojasnila v skupnem poročilu«. Dodal je še, da je bilo govora o vseh vprašanjih, ki se tičejo Italije, ter da se »ocenjevanje predsednika Eisenho-
polo-
werja o mednarodnem ža.ju sklada z našim«.
Segni je izjavil, da so med razgovori obravnavali vsa »klasična« vprašanja med Vzhodom in Zahodom ter vprašanje nezadostno razvitih držav.
Tudi z de Gaullom so temeljito pregledali mednarodni položaj in odnose med Vzhodom in Zahodom, glede katerih je prišlo do «soglasne o-cenitve«, ki se nič ne razlikuje od cenitve, »ki smo jo poslušali od predsednika Eisen-hotverja«. Govora je bilo tudi o Alžiriji, toda ne more pove-dati nič o tem. «Lahko vam rečem,« je dodal Segni, «da nas je general obvestil, da bo v doglednem času podal javno izjavo o tej zadevi. Ni moja naloga, da o tem kaj povem.«
»Izkoristili smo iskren in lo. jalen ton naših razgovorov,« je dodal S^gni, «in smo obrazložili naše stališče o posameznih vprašanjih in smo pri tem izrecno poudarili, da je italijanska vlada odredila skrbno
iiiiiniiHitiiii iiiiiin,im,, m,,,iMiuiiiiiiiif m,m,1,111111111111111111111111111111111111111111 m n iiiiMiinniiiiiiiiiiiiiiiiiii mil, mi,iiiitiiiiiiiiiuiii mu,„t
Laoška vlada zahteva od OZN naj pošlje svoje varnostne sile
Hammarskjoaldova brzojavka predsedniku Varnostnega sveta V ZDA posvetovanja predstavnikov držav SbAlO
NEW YORK, 4. — Odpravnik poslov laoške delegacije v OZ-N je d-vi obiskal šefa kabineta glavnega tajnika D. Hammarskjoelda in uradno predložil zahtevo laoške vlade, naj Združeni narodi pošljejo varnostne sile OZN v Laos. Diplomat ie izjavil: »Prepustili bomo Dagu Hammar-skjoeldu pobudo«. Dodal je, da bo lao.ška delegacija v OZN «močno pritiskala«, naj Združeni narodi začnejo akcijo, ter da bodo o tem lahko razpravljali bodisi v Varnostnem svetu ali pa v glavni skupščini.
Tajnik OZN Hammarskjoeld, ki je na potovanju Po Južni Ameriki, se bo zaradi tega vrnil že jutri v New York. namesto v ponedeljek. Medtem pa bo brzojavil iz Rio de Janeira predsedniku Varnostnega sveta in ga pozval naj stopi v stik s člani sveta, zato da se ta organizem eventualno sestane v nedeljo ali v ponedeljek.
Predstavnik OZN je poudaril, da Hammarskjoeld ne zahteva s svojo brzojavko sklicanja Varnostnega sveta, pač pa predlaga, naj predsednik tega organizma posvetuje z ostalimi člani, ali je umestno sklicati sejo ali ne. O tem pa mora odločati predsednik Varnostnega sveta sam.
V uradnem poročilu laoške-ga poslaništva v Londopu je rečeno, da so sklenili zahtevati posredovanje OZN zaradi «sodelovanja severnovietnam-
ii m n umu m umni m Mlinu nun m m n iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii
Frondizi je kapituliral pred uporniškimi generali
Preklicani s« bili vsi prejšnji sklepi in aretirani generali so bili izpuščeni
BUENOS Al RES, 4. — Pred-
sednik Frondizi je ponovno kapituliral pred izsiljevanjem vojske. Po dolgem razgovoru, ki ga je bil imel odstavljeni vrhovni poveljnik vojske general Toranzo Montero z njim, in med katerim je Montero grozil z uporom, se je Frondizi vdal in preklical vse prejšnje sklepe. Sprejeta je bila tudi zahteva uporniških generalov, da mora državni tajnik za vojsko general El-bio Anaya odstopiti. In res je ta odstopil in na njegovo mesto je bil imenovan general Rodolfo Larcher. Nocoj je general Larcher prisegel v vladni palači. Navzočih je bilo vseh 14 generalov, ki so jih bili aretirali 2. septembra, ker so javno izjavili, da ne priznavajo oblasti generala A-naye.
General Larcher je takoj spet poklical na prejšnje mesto generala Montera, katerega odstavitev je 1. septembra povzročila krizo. General Montero je po današnjem razgovoru s Frondizijem sporočil, da je bilo sklenjeno »premirje«. Preden pa je prišlo do tega razgovora, je bilo ozračje zelo napeto. Čeprav je irhel Montero za seboj večino vojske, je vendar ostalo precejšnje število častnikov zvestih vladi, tako da je vlada lanko poslala kolono 60 tankov proti
vojaški šoli v Buenos Airesu, kjer je bil Montero ustanovil «uporniško poveljstvo«.
Vse zahteve, ki jih je bil Montero postavil na 50-minut-nem razgovoru s Frondizijem, so bile sprejete. Tako je on spet prevzel mesto vrhovnega poveljnika vojske, 14 aretiranih generalov so izpustili in imenovan je bil novi tajnik za vojsko, ker je moral Anaya odstopiti.
Montero je izjavil, da je do krize prišlo zaradi notranjih vojaških vprašanj in da ne gre za politično krizo. Pripomnil je, da ni hotel noben uporniški častnik vreči vlado ali pa prevzeti politično oblast. Poudaril je, da uporniško gibanje, ki ga je vodil, ni imelo namena rušiti ustavni red in da spoštuje predsednika republike.
Kakor vedno do sedaj, je tudi to pot imela odločilno vlogo vojaška posadka v Cordobi, ki je zagrozila vladi, da bo začela akcijo, če se zaprtim generalom kaj zgodi, ali pa če bo vlada začela vojaške akcije proti šoli v Buenos Airesu, kjer je bilo uporniško poveljstvo
Peronisti so izkoristili položaj ln so uprizorili v Buenos Airesu nerede. Toda policija je demonstrante kaj kmalu razgnala.
skih čet v sedanjih bojih«. Vendar pa ni vi del predstavnik nič točnega povedati niti glede števila vietnamskih čet, ki naj bi bile na laoškem o-zemlju, kakor tudi ne glede števila topov, ki naj bi po laoških trditvah streljali z vietnamskega ozemlja na laoške postojanke.
Tako v ameriškem državnem departmaju kakor v Fo-reign Officeu izjarljajo, da bodo proučili zahtevo Laosa. Ne eni ne drugi nočejo povedati, kakšno stališče bodo zavzeli do zahteve laoške kraljeve vlade.
V Washingtonu je namestnik državnega tajnika Dillon pozval k sebi diplomatske predstavnike držav članic SE ATO in se z njimi posvetoval. Domnevajo, da ni bilo govora o intervenciji SE ATO v Laosu. Verjetno se bodo še posvetovali na takih sestankih. V diplomatskih krogih poudarjajo, da je glavno vprašanje v pomanjkanju podrobnih informacij, na podlagi katerih bi ZDA in njih zavezniki zavzeli stališče do zahteve Laosa.  «»-----------------
Dolg razgovor Gaitskella in Bcvana s Hruščevom
MOSKVA, 4	Agencija
TAS sporoča, da je ministr-,-.ki predsednik Hruščev sprejel v Kremlju voditelja angleških laburistov Gaitskella in Bevana
Zvečer so objavili poročilo o razgovorih, v katerem se poudarja, da so ugotovili, da je nadaljnji razvoj angle.ško-sov.ietskih odnosov v interesu obeh držav in da bo razvoj teh odnosov prispeval k okrepitvi miru Razpravljali so iskreno in prijateljsko o številnih vprašanjih in med drugim o razorožitvi, o nujnosti, da se sklene sporazum med tremi velesilami za ukinitev jedrskih poskusov, o priznanju nevarnosti, da pade atomsko orožje v roke drugih držav in o potrebi ustanovitve področij nadzorovane razorožitve v Evropi. Razpravljali so tudi 0 Berlinu, o sklenitvi mirovne pogodbe z Nemčijo in o vprašanjih, ki so povezana z združitvijo Nemčije.
Poročilo nato nadaljuje, da so se udeleženci razgovorov v znatni meri sporazumeli o raznih važnih mednarodnih vprašanjih in da se strinjajo, da je nujno potrebno hitro dokončno prekinili poskuse z jedrskim orožjem, da je treba napraviti nadaljnje korake za omiljenje mednarodne napetosti, ter o vrsti drugih vprašanj.
Gaitskell je obvestil Hruščeva, da meni. da je njegov obisk v ZDA koristen, in je izrazil upanje, da bo sestanek s predsednikom ZDA važen prispevek za nadaljnje razgovore in zlasti za konferenco na najvišji ravni. Soglasno so ugotovili, da bi bila izredno pomembna konferenca na naj-višji ravni, ki bi imela pozitivne rezultate za zagotovitev uolgotrajnega miru za vse narode.
 «»------
Kos lepenke... «umetnina»
STOCKHOLM, 4. — »To ni nobena slika, pač pa je sa-
mo kos lepenke, na kateri sem brisal čopiče!« Tako je vzkliknil neki švedski slikar, ki je ob povratku s počitnic prišel v prostore akademije umetnosti, da vidi kako so razobesili njegove slike za razstavo, ki jo je organiziralo »Državno združenje Dlastične umetnosti«. Med slikam:, ki so bile razobešene, je bil tudi omenjeni kos lepenke
Slikar Oeyvind Fahlstroem je pojasnil, da je lepenko u-porabil, da ojači ovoj dveh slik, ki jih je poslal na razstavo. Toda organizator razstave prof. Aastroem trdi, da je za zmedo odgovoren slikar sam. »Mislili smo, je izjavil, da je hotel Fahlstroem uvesti kak nov stil« Tajnik kraljeve akademije prof. Car-ling pa trdi, da «ni opazil nič neobičajnega«, ko si je ogledal razstavo, ki je odprta že deset dni, Fahlstroem in
proučitev morebitnih škodlji skih zahtev glede Alžirije, po-vih posledic, ki bi nastale na j tem ko je tudi Eisenhoiver
• i _ i : : l  —	   l	r.	A	i	I	-J	H1	i m no	ro vil tvs a 4 i	rln	n mil.
talijanskem ozemlju zaradi jedrskih eksplozij na področjih blizu našega ozemlja. Francoske oblast; bodo dale strokovnjakom, ki jih je določila italijanska vlada, vse tehnične informacije in potrebne po. datke za temeljito proučitev tega vprašanja.«
Na vprašanje nekega časnikarja, ali je med razgovorom z Eisenhowerjem bilo govora tudi o morebitni udeležbi Italije na konferenci najvišjih, je Segni odgovoril: «Znano vam je, da je bilo vprašanje udeležbe že načeto v preteklosti in glede tega se sklicujem na izjavo iz Kopenhagna in na poročilo o zadnjem obisku Herterja v Rimu. Zaradi tega se o zadevi ni moglo spet govorili. Toda predsedniku Eisenhowerju sem obrazložil vzroke, zaradi katerih bi v primeru, da bi na sestanku najvišiih govorili o vprašanjih, gl«de katerih bi Italija bila neposredno prizadeta zaradi odgovornosti, ki jo ima zaradi svojega zemljepisnega položaja in svojih političnih obveznosti, morala bili naša držrtva navzoča pri pogajanjih. Tudi glede tega je predsednik Ei-šenhower pokazal, da ceni na. še stališče.«
(Od našega dopisnika)
RIM, 4.< —, V zvezi z razgovori Segnija in Pelle z de Gaullom ugotavljajo politični opazovalci v Rimu, da sta se glede konference najvišjih Segni in Pella pridružila de Gaul-lovi zaviralni tezi. Zdi pa se, da se je Segni, kar se tiče NATO, uprl francoski zahtevi po ustanovitvi direktoiija, to pa zaradi tega, ker se je temu uprl tudi Eisenhoiver.
Tudi kar se tiče nameravanih francoskih jedrskih poizkusov v Sahari, se ugotavlja, da se je Segni zadovoljil z zagotovilom de Gaulla, da bodo francoski strokovnjaki dd-li na razpolago italijanskim strokovnjakom potrebne podatke. To se pravi, da bo Italija dobila »vse podatke«, ki bodo zagotavljali, da bo francoska bomba povsem »neškodljiva«.
Kar se tiče procesa za pomirjen je med Vzhodom in Zahodom, je značilen 'Komentar pariškega lista »Le Monde«, ki pravi med drugim; »Zdi se, da sta Segni in Pella nekoliko vznemirjena glede morebitnih posledic za italijansko notranjo politiko, ki bi jo ime. la odtalitev, ki se napoveduje med Washingtonom in Moskvo.« Sicer pa že vztrajanje Segnija in Pelle pri Eisenho-werju, naj ne prizna LR Kitajske, kaže na zaviranje procesa pomirjenja.
Vprašanje je tudi, kako se bo Italija obnašala do franco-
dal jasno razumeti de Gaul-lu, da ni pripravljen podpirati ga v njegovih kolonialnih akcijah.
Demokristjanska levica komentira v svoji agenciji »Radar«, da «je že preveč očitno, da se v sedanjem stanju zdi, da Evropejci prav gotovo ne prispevajo aktivno k pomirjevalnemu procesu in da izven formalnih izjav pravzaprav zavirajo svetovno pomir. jenje«.
Agencija se sprašuje, ali je res potrebno pustiti samo Mac Millanu, temu «angleškemu razsvetljenemu konservativcu« nalogo posredovanja med bloki in spodbujanja, da se doseže ravnotežje, ki naj zajamči mir. Nato zaključuje z besedami: »Cas je izprašati si vest tudi glede zunanje politike in prenehati s tolmačenjem a* tlantizma v izključno obramb-nem smislu in zavzeti dinamično pobudo, ki naj bo pogumno usmerjena k poravnavanju sporov z metodo miroljubnih odnosov med narodi.«
O vsem tem bosta vsekakor morala Segni in Bella ob povratku v Italijo odgovarjati pred zunanjepolitično komisijo poslanske zbornice. Toda vse kaže, da za to nimata preveč volje. Segni bo na primer odpotoval iz Rariza naravnost na svojo Sardinijo, Pella pa bo v nedeljo odšel v Turin. Verjetno bosta v ponedeljek poročala o svojih razgovorih predsedniku republike, v torek in sredo pa ministrskemu svetu.
Spričo današnjih nepričakovanih izjav ameriškega senatorja Mansfielda, da »je mimo čas velikih izjav o enotnosti NATO in je prišel čas sklicanja konference, ki naj v ozračju »brutalne« iskrenosti prouči vzroke nesoglasij v NATO«, se zdi, da so italijanski odgovorni politiki med tistimi redkimi, ki še verjamejo v splošno in dobesedno «atlantsko solidarnost«, ker jim pač primanjkuje dinamičnosti.
A. P.
Hruščev pojde v Peking
MOSKVA, 4. — Predsednik sovjetske vlade Hruščev je izjavil skupini poslanikov na sprejemu v poljskem poslaništvu, da bo po svojem obisku v ZDA odšel na Kitajsko.
Hruščev je izjavil, da bo zapustil ZDA 28. septembra in bo odpotoval v Moskvo. Nato
bo odšel v Peking.
  Illllllllllll  .......
<Obraz>, dobro delo švedskega režiserja Bergmana
Igranje s človeškimi čustvi in odkrivanje neiskrenosti
Zapletena in napeta zgodba » Dobra igra mladih igralcev Danes zadnji iilm: «Velika vojna»
(Od našega posebnega dopisnika)
BENETKE, 4. — Švedski režiser lngmar Bergmun se je v filmskem svetu ie močno proslavil in njegovo ime smo ponovno brali med imeni nagrajencev na raznih festivalih. Letos predstavlja no beneškem festivalu Švedsko s svojim filmom eObrazs.
Dogajanje filma, ki smo ga danes videli, se odvija proti sredi preteklega stoletja. Neka skupina pod vodstvom dr. Voglerja potuje proti Stockholmu. Gre za skupino, ki se ukvarja z magično, čarovniško dejavnostjo, (Proti koncu XVIII. in v začetku XIX. stoletja je bil precej razvit tako imenovani mehmerizem, zlasti v Nemčiji. Nemški zdravnik čranz Mehmer je sestavil teorijo o vplivu planetov na človeško telo, Verjel je tudi, da lahko zdravi bolezni z uporabo magneta. Pozneje je pričel domnevati, da bi se mogel mugnet nadomestiti s prirojeno magnetizerjevo močjo, ki prehaja ha drugo osebo po dotiku, ali pa s samo koncentracijo magnetizerjeve volje. Ta mehmerizem je bil nekak predhodnik hipnotizma Dr. Vogler v Bergmanovem filmu uporablja ta mehmerizem.)
Nekje na poli pu Voglerje-vo skujmio ustavi policija ter jo odvede v hišo nekega bogatega trgovca Egermana. Ta Tgerman in njegov prijatelj zdravnik dr. Vergerus sta stavila o tem, ali so ali niso nadnaravne sile. Poleg teh dveh je še predstojnik policije, ki je zelo radoveden glede vse zadeve s stališča zakonitosti, Določijo, da bo naslednjega dne skupina priredila v Egermanovi hiši zasebno predstavo.
Pred tem se da dr. Vergerus hipnotizirati po Voolerju in doživi nekaj trenutkov gro-
ze. a tega noče pred drugimi priznali. Egermanova zenu, ki je po smrti otroka nekoliko neuravnovešena, na vidi v Voglerju kar nekakegu mesi-jo, ki ji bo povedal, v čem je smisel njenih bolečin. Tu-lal, sruvnateljs Voglerjeve skupine, ter kočijai Simson pripovedujeta ženskam v E-IJermanovi hiši razne zgodbe iz magije, medtem ko neka stara ženska v skupini pripravlja in prodaja ljubavne napoje.
Med predstavo hočeta dr. Vergerus in policijski poveljnik razkrinkati delo Vogler-jn ter ga prikazati kot sleparja. Ta se maščuje tako, da podvrže ženo policijskega poveljniku mehmerizmu in v takem stanju ona izblebeta razne nečedne podrobnosti iz zakonskega življenja. Nato spravi Vogler v hipnotično stanje nekega močnega moškega. Ko se ta povrne k zavesti, se vrle na Voglerja, ga podre na tla in gu — tako se zdi — zadavi. Vergerus opravi takoj obdukcijo, ker hoče videti, če so možgani sčnrovvtka« kaj drugačni kot pri normalnih ljudeh. Toda Vergerus se ne zaveda, da mu je bilo podtaknjeno truplo nekega igralca, ki je prejšnjo noč umrl in gu je Voglerjeva skupina pripeljala s seboj, medtem ko Vogler n zaprtem podstrešju in sedaj brez krinke spravi Vergerusa v nemujhen strah. Kljub vsemu se pa Vergerus ne vda m je še vedno prepričan, da gre za zvijače. Vo-gler pa le doživi prijetim presenečenje, ko prejme vabilo, naj pride na dvor, da se tudi tam predstavi s svojo sposobnostjo.
Bergman bo mogel tudi ta film prišteti med svoje uspehe; in če tudi bi film ne bil vrhunec njegovega ustvarjanja, je pa vsekakor na taki
višini, ki kaže, kako Bergman vse doslej ne pozna presenetljivih padcev. V filmu režiser kar razsipava s svojo umetnostjo. V njem je vidna prava virtuoznost in velika ustvarjalna moč. Film sestavlja nepretrgana vrsta sijajno razporejenih kadrov, v njem je dramatičnost, barvitost, duhovitost. Ni prav lahko reči, kaj je hotel Bergman s tem filmom, je pa očitno, da se poigrava z vsemi človeškimi čustvi, istočasno pa razkriva neiskrenost in zlaganost v vseh slojih ;n vse jih tudi bolj ali manj osmeši
Bergmanova zasluga pa je tud i, če smo videli odlično igro skupine igralcev, med katerimi so nekateri tudi zelo mladi, ki pa jih le že poznamo iz nekaterih švedskih filmov. Tudi ta film prištejemo lahko med boljše filme na festivalu, ki so pač še vedno — in bodo tudi ostali — v znatni manjšini.
Tako smo prispeli pravzaprav do zadnjega dne festivala, ki bo jutri. Res se festival zaključi v nedeljo s slavnostno razglasitvijo rezul-tatov in podelitvijo nagrad. Vendar pa bo «Velika vojnaii, ki jo bomo gledali jutri, zadnji film t> konkurenci. Ameriški film na sporedu v nedeljo ne spada v konkurenco.
V informativni sekciji čakamo še na film tCrm orfej«, ki j je v Cannesu prejel prvo nagrado.
Laurentiisova skupina za film »Jonanfca in druge» bo na svojem potovanju s posebnim vlakom iz Rima v Celovec jutri dopoldne prispela v Mest re. Silvana Mangavo in drugi igralci bodo odpotovali na l.ido, da bodo prisostvovali večerni predstavi filma »Velika vojna«, ki je delo Din a De Laurentiisa
R R.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
5. leptembnj PR
1P
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 34,7, najnižja 17,9, ob 17. uri 22,8, zračni tlak 1019,5 stano-v.lten, veter vzhodnrik severovzhodnik 21 km, nebo Jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,2 atopuije.
Tržaški
nevnik
Danes, SOBOTA, S- **** Lovrenc (((
Sortce vzide ob 5.29 ki 2 gp 18.38. Dolžina dneva l-1-1 vzide ot> 8 06 in zaton« ^
Jutri, NEDELJA, *.	•
Ljuba
Za okrepitev cestnega prometa z Avstrijo
V
za
oktobru začetek prvih del razširitev «pontebske ceste»
Dela se bodo začela na treh odsekih od Vidma do Stazione di Carnla - Sedaj pa je treba že misliti na gradnjo nove avtostrade do avstrijske meje
V okviru zakona o 45 milijardah se bodo v oktobru začela dela za razširitev tako imenovane «pontebske eeste» med Vidmom in Stazione Car-nia. Do sedaj so že dali v zakup dela na prvih dveh odsekih do Osoppa. Dela bodo trajala približno leto dni in jih bo vodil ANAS. Medtem pa že gradijo nova vozlišča ceste pri Pušji vesi, Ospeda-iettu, Rezjuti in Villanovi. Pri teh delih je precej tež-koč, vendar upajo, da jih bodo čimprej premagali Vsekakor je cesta zelo obremenjena s prometom zlasti poleti, ko prihaja vsak mesec iz Avstrije nad 100.000 vozil. Zato bodo dela pospešili pozimi, tako da bodo za prihodnjo turistično sezono že skoraj končana.
Cesto bodo razširili na treh odsekih, od katerih so dali. kot smo že omenili, dva že v zakup. Od Vidma do križišča za Collalto bodo razširili cesto v dolžini 11.500 m, za kar bodo porabili 200 milijonov lir, od tega križišča pa do Osoppa bodo za 11700 m ceste porabili pa 295 milijonov lir. Tretji odsek, med O-soppom in Stazione Carnia v dolžini 8.700 m pa bodo šele dali v zakup in dela bodo stala 314 milijonov lir. Cesto bodo na vsaki strani razširili za okrog 2 metra in pol, tako da bo na njej prostora za tri vozišča in bo srednje služilo za prehitevanje vozil.
Gre vsekakor za koristna dela. Toda širjenje sedanje ceste mora biti le zasiina rešitev. Treba bo namreč zgraditi avtomobilsko cesto, ki jo terja naraščajoči promet in tudi tržaško pristanišče Ne smemo namreč pozabiti, da bodo Avstrijci do leta 1966 dogradili avtomobilsko cesto Dunaj - avstrijska meja ter da bi morala biti do akrat zgrajena tudi avtomobilska cesta Trbiž - Videm s podaljškom na avtomobilsko cesto Trst - Benetke. Poleg tega pa bo treba okrepiti cestno povezavo z Avstrijo spričo dejstva, da Benečani pripravljajo načrte za gradnio moderne avtomobilske ceste Benetke - Muenchen, ki utegne odtegniti Trstu nekai avstrijskega in bavarskega prometa.
ter da bi preostali delavci delali se Yec Rkdur. Vsekakor pa
bodo morali"pn rešitvi spora
pri rešitvi spora upoštevati tudi miljski gospodarski položaj, ki se je v zadnjem času močno poslabšal.
V ponedeljek se bodo sestali na uradu za delo predstavniki sindikatov in Delavskih zadrug. Na sestanku bodo tudi formalno potrdili sporazum, ki so ga sklenili pred dnevi in katerega je moral odobriti še upravni odbor Delavskih zadrug.
Skupščina upokojencev v Skednju
Sestanka na uradu n delu
Danes ob 9. uri bo ra- uradu za delo sestanek predstavnikov sindikatov in ravnateljstva ladjedelnice Felszegy, ki bodo razpravljali o 152 odpustih. Sestanek bi moral biti v četrtek, pa so ga odložili. Doslej je podjetje vztrajalo na svojem stališču, ki ga sindikati seveda ne morejo sprejeti. Medtem pa je posegel v spor tudi odbor za obrambj milj-skega gospodarstva, kateremu je tudi dr. Paiamara obljubil, da se bo zavzel za neko naročilo laljtdelnici, tako da bi se lahko izognili odpustom. Po drugi strani pa hoče ravnateljstvo izvesti svoj nadrt, da
Jutri 6. t. m. ob 11. uri bo v Skednju skupščina škedenj-skih upokojencev v okviru priprav za bližnji kongres pokrajinskega sindikata upokojen-
cev. Skupščina bo v Ulici S. Lorenzo in Selva št. 4. Udeležil se je bo tudi nacionalni svetnik Zveze upokojencev CGIL Ernesto Radich.
Izredni kongres tržaške KD
10. in 11. oktobra bo v Trstu izredni kongres tukajšnje federacije Krščanske demokracije, na katerem bodo izvolili tri delegate, in sicer dva večinske in enega manjšinske struje za vsedržavni kongres KD, ki bo od 24. do 26. oktobra v Florenci. Na kongresu bodo izvolili tudi novega nacionalnega svetovalca, ki bo nadomestil poslanca Bologno. Na pokrajinski kongres se pripravlja 24 sekcij področja.
M* H
PRIREDI JUTRI 6. T. M. OB 16. URI
spominsko
ob spomeniku na bazoviškem strelišču
Na sporedu sta govora v počastitev spomina bazoviških junakov, nastop pevskega zbora *Lipa» iz Bazovice ter polaganje vencev
Šolska obvestila
Ravnateljstvo Državne tr-
Prebivalstvo je vabljeno, da se svečanosti udeleži!
JUTRI OB JI. URI ZJUTRAJ BO POLAGANJE VENCEV NA GROB BAZOVIŠKIH JUNAKOV NA POKOPALIŠČU PRI SV. ANI
govske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šoIsko leto 1959-60 vršila po naslednjem razporedu;
od L do 25. septembra vsak dan od 9 do 12. ure.
Potrebna obvestila se dajo v tajništvu zavoda, Piazzale V. Gioberti 4
# * *
Tajništvo Državne nižje strokovne trgovske šole v Trstu (pri Sv. Ivanu) sprejema vpise v vse tri razrede vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure.
Za vpis v I. (prvi) razred so potrebne še naslednje listin e;
1. Rojstni list,
2. Izpričevalo o preceplje-nju,
3. Izpričevalo o zdravih o-čeh,
4. Zadnje šolsko izpričevalo.
Državna nižja strokovna trgovska šola pri Sv. Ivanu javlja, da začnejo popravni izpiti 7. septembra 1959. Točen razpored je na oglasni deski zavoda.
Vpisi v vse tri razrede se vršijo vsak delavnik od 10. do 12. ure.
* # #
Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne šole v
Trstu, Rojan - Ul. Montorsino št. 8 obvešča vse prizadete, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto
Milil   lllllllllillllllIIHIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIUIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIl!lll1ltlllllllimilllllllllllllllllimiiiii||,lllllflllluilillllili|||iiHIIIIIIIIIII1HlllllllllllllllllllllMIIIIII
S Proseka in Kontovela
Zakaj občinska uprava ne izpolnjuje obljub?
Zagotovili so, da bodo zgradili vodovod do «Brajd» Za cesto na Mokolane so že nakazali potreben denar, vendar pa so načrti baje obtičali v kakem predalu - Kmetje potrebujejo domače poljske čuvaje
Ze večkrat smo pisali o potrebi, da bi podaljšali vodovod od bivše šole za policijske pse do «Brajd» nad Grlja-nom. Proseški kmetje, ki i-majo tam svoje njive in vinograde, so se obvezali, da bodo sami izkopali jarke. Prejšnja občinska uprava je obljubila, da bo tej želji proseških kmetov ugodila, toda minila je prejšnja uprava, prišla je komisarska uprava, izvoljena je bila druga uprava in vse je ostalo pri obljubah Zadeva je šla v pozabo, čeprav bi bilo to zelo koristno in potrebno Tudi stroškov ne bi bilo dosti, saj gre le za približno 200 metrov nove napeljave. Računajo, da bi bilo približno 20 kmetov, ki bi spremenili tamkajšnje njive in nekatere vinograde za vrtnarstvo in cvetličarstvo, kar bi bilo bolj donosno.
Tudi zadeva z novo cesto na Mokolane, to je od ovinka pod Kontovelom do Studenca, je ostala na mrtvi točki, čeprav je bilo o tem že dosti govora in obljub. Govorili so, da so že izdelani načrti in o-dobreni krediti; o novi cesti pa ni več govora in vse je ostalo pri starem. Domačini si ne morejo tolmačiti, kie je zadeva obtičala.
Pot od središča vasi k Banovim pa dp Devinščine je zdaj razkopana, ser kopljejo jarke za kanalizacijo in telefonske kable, Dela pa se vlečejo že od pomladi. Pravijo, d« bodo potem pot asfaltirali.
bi skrčilo delavce na mirurryjip LE^tno bk bilo, |e jbi flna.iešili sikatei i vinog •timiMiiiiMi in Humi litini m iiiiiiitnmi)iHiiiii<ntiiHoiaiwiMi*iitiiniiHHiMnuntiOiiiuniiiiii V)s prtto/.djo
Pismo sindikata lastnikom pekarn
Pekovski delavci zahtevajo uveljavitev delovne pogodbe
Sindikat pekovskih delavcev je poslal vsem pekom prepise pisem, ki jih je poslal združenju pekov 24. avgusta in 2. septembra, ker je združenje zavrnilo predlog sindikata za sklicanje sestanka. na katerem bi obravnavali zahteve pekovskih delavcev. V drugem pismu združenju poudarja sindikat, da je združenje s svojo zavrnitvijo in s svojim trdovratnim stališčem onemogočilo vsako mirno rešitev spora, ki se vleče že nad leto dni. Zaradi nepopustljivosti združenja je prišlo tudi do stavk 9. decembra lani in 25., 26. in 27. marca letos.
Sindikat je mnenja, da se je treba izogniti zaostritvi spora. Za to bi bilo dovolj, da se lastniki odrečejo poskusom, da bi zvrnili vse težko-če na ramena delavcev, ki so zahtevali uveljavljanje vsedržavne delovne pogodbe, prilagoditev produkcijskih norm, ustanovitev paritetne komisije. počitniško blagajno in u-
reditev vprašanja vajencev.
Te zahteve ne predstavljajo za liste, ki spoštujejo delovne pogodbe in zakone nobenih bremen.
Za obnovitev delovne po-godoe je sindikat zahteval podaljšanje dopustov za 6 dni, zvišanje periodičnih pov škov, izboljšanje plač m velikonočno nagrado enako vsoti 100 ur plače. Sindikat meni da ne gre za pretirane zahteve, zaradi katerih naj bi delodajalci odklonili pogajanja Spričo tega bodo delavci prisiljeni ponovno stopiti v oor-fco, če se ne bodo delodajalci premislili.
Seja občinskega odbora
Včeraj je bila na tržaškem županstvu redna seja ibčin-skega odbora, na kateri ao
razpravljali o kakih -"o u-pravnih zadevah. Med dtugim so razpravljali tudi o vzdrževalnih delih v nekaterih občinskih stavbah. Sklenili so nadalje, da bodo zaposlili 9 novih smetarjev, ker jih je prav toliko od 27, ki jih bodo na novo sprejeli v službo, odklonilo to zaposlitev S seje so tudi poslali ministru za sodstvo Gonelli brzojavko, v kateri ga opozarjajo, da je odredba sodnega ministrstva glede delovanja krajevnega vknjižnega urada pri prehodu lastninske pravice nepremičnin povzročila zamude, ki so v škodo tržaškega gospodarstva, ter ga prosijo, naj ukrene vse potrebno, da se stvar uredi.
dela in jih zaključili do zime.
Popraviti pa bi bilo tudi treba občinske poti v »Žlahtni borštu in <rPostrane», ki jih kmetje zelo rabijo, a so v slabem stanju, polhe lukenj in kamenja. Ne samo kmetje, tudi izletniki in tuji turisti, ki prihajajo na Kras, se čudijo in pritožujejo zaradi teh poti. Domačini pravijo, da bi jih lahko popravili v jesenskem m zimskem času delavci Se-lada.
Kmetje se tudi pritožujejo, ker ni poljskih čuvajev, ki so zelo potrebni ob času pred trgatvijo. Miličniki gozdne policije imajo sicer nalogo, da opravljajo to službo, toda vaščani pravijo, da so večinoma v	službi	ob obali	v	Gr-
Ijanu in v občinskem gozdu. Vinogradniki se pritožujejo, da jim neznanci kradejo grozdje in sečejo prekle, ali kakor jim pravijo na Proseku «le-senovke«, ki jih potrebujejo za vinograde. Glede «lesenovk» pravijo domačini, da trajajo 6 let,	če so	posekane	v	av-
gustu. Dovoljenja za sekanje gozdna policija izdaja šele oktobra.
Kakor po drugih vaseh bi tudi na Proseku radi imeli poljske čuvaje, ki poznajo kraj in ljudi.
Letošnja letina grozdja slabe obeta zaradi suse. Tudi burja	je že	prejšnji	teden
napravila precej škode tako nem drevju in cvetlicah, zla-na trtah kakor tudi na sad-sti gladiolah in astrah. Mar-radnik se le-tudi zaradi modre galice, ki so jo prodajali v nekaterih trgovinah	v	Tr-
stu in Aj bila dovolj učinkovita. *e najbolj so bili zadovoljni z modra galico, <ki so jo kupili pri Kmetijski zadrugi v Trstu. Glede sena in krompirja pa se letos ne pritožujejo, ker je bila dobra letina. Skoda le, da je v vasi manj živine, kot jo je bilo pred leti
Bližajo se jesenski in zimski večeri, ki so najbolj primerni za tečaj'e in predavanja. Lani ni bilo na Proseku nobenega tečaja niti predavanja. Zaradi tega pričakujejo, da bodo letos imeli strokovne tečaje splošnega znača-
20. septembra vsi k
PIŠČANCEM
■c X** <**&
Cestišče Ul Gatteri se Je začelo udirati potem ko je »rad beno podjetje, ki zida novo bolničarsko šolo, podrlo oporni zid ceste. Na sliki vidimo delavce, ki gradijo začasno oporo ceste, da se ne bi razpoka, ki je nastala, razširila in povzročila še večjo škodo.
ja in pa strokovne tečaje zlasti za mladino. Potrebni bi bili tečaji, ne samo nekaj
kratkih predavanj, in sicer o cvetličarstvu, vrtnarstvu, Vinogradništvu in živinoreji ter gospodinjstvu.
Omeniti moramo še knjižnico, ki ima sedaj skupno 1400 knjig in deluje najbolj od jeseni do pomladi. Mladina si najbolj izposoja knjige in jih rada čita.
—«»-------
Poziv Zveze partizanov
Zveza partizanov tržaškega področja, vabi svoje člane, da se udeleže spominske svečanosti žrtev fašističnega nasilja v Bazovici v nedeljo 6. t m. ob 16. uri na bazoviškem strelišču.
—-«»-------
Izlet v Grgar Zveze partizanov tržaškega področja
Zveza partizanov tržaškega področja vabi svoje člane na izlet v Grgar in okolico dne 13. septembra, kjer bodo odkrili spomenik padlim v osvobodilni borbi. Pojasnila in vpisovanje na sedežu zveze v Ulici Montecchi 6-11. od 18. do 20. ure, j u t | i pa od 10. do 12 ure. Do zaključka vpisovanja, ki bo j u t r i 6. t. m. se zainteresirani lah-ho prijavijo tudi na sedčžu Neodvisne socialistične zveze v Ul. sv. FraniSšlca 20, vsak dan od 9. do 13. ure.
Oče ranil sina in snaho z nožem
Morda je vino stopilo v glavo 70-letnemu Andreju Dar prettu iz Ul. Imbriani, da se je spozabil. Sprl se je namreč s 45-letnim sinom Aldom in ker ni imel boljših argumentov, je začel vihteti kuhinjski nož. Njegova snaha, 44-letna Silvana Lonzarich, se je prestrašila noža in je hotela tasta in meža potolažiti. Med prerivanjem je oče ranil sina, snaho in sebe.
S policijskim avtom so vse tri odpeljali v bolnišnico, kjer so morali vsem trem nuditi potrebno zdravniško pomoč. Daprettova in tast bosta okrevala v 10 dneh, medtem ko bo Dapretto mlajši okreval že v nekaj dneh.
Policija je uvedla preiskavo.
Hude posledice padca dveh priletnih žensk
Sredi noči je 82-letna Lui-gia Botteghel vd. Parenzan s Trga Vico vstala s postelje in je na hodniku nenadoma zdrsnila in padla na tla.
Kljub hudim bolečinam se je priletna ženska ponovno spravila v posteljo. Ker so jo celo noč mučile bolečine, je zjutraj poklicala osebje Rdečega križa, ki jo je odpeljajo v bolnišnico. Tu so jo zaradi zloma stegnenice desne noge sprejeli na ortopedski oddelek, kjer menijo, da se bo morala zdraviti najmanj tri mesece.
Žrtev nerodnega padca v kuhinji svojega stanovanja v Ul. Milano št. 33 je včeraj postala tudi 77 let stara Gio-vanna Bozeglao vd. Miniussi, katero so morali rgvno tako odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico. Tudi njo so poslali na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zaradi verjetnega zloma stegnenice desne noge zadržati 10 ali v primeru zloma tudi 30 dni,
Nadaljevanje zasedanja ^zdravniških dni»
Predvajanje filma o operaciji srca
Poročilo o povratku na delo oseb, ki jih zadene infarkt srčne mišice
Včeraj se je nadaljevalo zasedanje ((zdravniških dni«. Tržaški zdravnik Bruno Vitalia-po, je sporočil zanimive podatke o povratku na delo o-seb, ki jih zadene infarkt srčne mišice. Po teh podatkih lahko prične ponovno delati od 60 do 70 odstotkov oseb. Med osebami, ki imajo take poklice, da delajo lahko na svojo roko (profesionalci, o-brtniki itd.) pa doseže to število včasih celo do 100 odst.. Seveda so te osebe še vedno potrebne specialističnega zdravljenja. Zanimivo je, da zadene infarkt mnogo ljudi srednje starosti, ko je po navadi človek na višku svoje delovne moči.
Svoja poročila so podali tudi tržaški zdravniki dr. Manfredi, dr. Villani, dr. Came-rini in dr. Franca. Profesorja Parenzan in Pontius iz Pitts-burga pa sta predložila poročilo v angleščini o srčnih o-kvarah. Nato je prof. Terža-
ni iz Florence predaval o «In-farktu srčne mišice kot kliničnem in socialnem vprašanju«. O posebni obliki kardio-patije je predaval prof. Cas-sano iz Rima Dopoldansko zasedanje se je končalo s predavanjem prof. Lenzija iz Siene o «Raznih plateh holeste-rinskega izločevanja v konge-stiji (navalu krvi)«.
Popoldne se je začelo zasedanje s predvajanjem filma o operaciji, ki jo je opravil prof. Valdoni. Posebno zanimanje je vzbudilo nato predavanje prof. Berrette iz Turina, ki je govoril o primarnem povečanem pljučnem pritisku. Popoldne je govoril tudi prof. Montuschi iz Londona, medtem ko je predavanje prof. Hadorna iz Berna odpadlo. Zvečer sta turistična ustanova in neko tržaško farmacevtsko podjetje priredila udeležencem zasedanja in njihovim svojcem na gradu Sv. Justa zakusko.
Z, O. » U)l.
1959-1960, po sledečem razpo-
redu;
od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure.
Opozarja nadalje, da se prično vsi popravni izpiti (razredni in nižji tečajni), v ponedeljek dne 7. septembra ob 8.30 zjutraj, po razporedu in urniku objavljenih na o-glasni deski šole.
Posebno opozarja, da za vpis v I. (prvi) razred so potrebne sledeče listine;
1. rojstni list izdan od ana-grafskega urada; 2. izpričevalo o precepljenju in 3. zadnje šolsko izpričevalo.
Vsa ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole * m #
Na Državni višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom (realnim) tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-1960 od 1. avgusta do vključno 10. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Laz-zaretto vecchio 9-II.
Navodila giede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
V jesenskem roku šolskega 1. 1958-59 so se začeli popravni izpiti 2. septembra s pismenim izpitom iz slovenščine. Pričetek izpitov bo vsak dan ob 8.30.
Ravnateljstvo dalje obvešča da se prično zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1958-1959 dne 15. septembra s pismenim izpitom iz italijanščine.
» * *
Ravnateljstvo Državnega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča, da se
vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960 po sledečem razporedu;
od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12, ure.
Ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole.
Ravnateljstvo nadalje obvešča vse učence, da se bodo vsi popravni izpiti začeli v ponedeljek dne 7. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored izpitov je izobešen na šolski razglasni deski.
*#*
Na Slovenskem učiteljišču v
Trstu so se začeli popravni in vstopni izpiti 2. septembra ob 8.30 uri.
Vpisovanje se je začelo in bo trajalo do 25. septembra. Potrebna navodila so na razpolago v tajništvu zavoda. U-radne ure vsak dan od 9. do 12. ure.
• • *
Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Trstu pri Sv.
Jakobu obvešča učence in u-čenke, da se bodo vsi popravni izpiti pričeli 7. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine.
Obenem sporoča, da se je vpisovanje v vse razrede že pričelo. Vpišete se lahko dnevno od 9. do 12. ure. Učenci, ki imate popravne izpite, se vpišete takoj po opravljenem ustnem izpitu.
• * *
Ravnateljstvo državne lndu strijske strokovne šole na Opčinah obvešča starše, da se vr ši vpisovanje za šolsko leto 1959-60 vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 25. septembra.
Isto ravnateljstvo obvešča, da se začnejo popravni izpiti v ponedeljek 7. septembra ob 8.30.
Razpored izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda. # # #
Dvoletni trgovsko-strokovni tečaj na Katinari obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-60 vsak ponedeljek in četrtek od 10. do 12. ure. Popravni izpiti se pričnejo 7. t. m, po razporedu na oglasni deski.
zaseuaaja »zdravniških trni«
MIIIIIIIIIIIHflllllllllllllllllHIIHJHIIIIIIIIItimriUlllimilllllUIIIIIIHlllliiilllllllitiiitiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii
Seznam obrtnikov vpisanih ali črtanih iz bolniške blagajne
Olotniška vzajemna bolniška blagajna opozarja, da so na oglasnih deskah vseh občin in na sedežu blagajne objavljeni seznami obrtnikov in njihovih svojceV, ki so bili vpisani ali črtani iz blagajne 1. septembra 1957, Seznami bodo objavljeni do 15. t. m. Na podlagi teh seznamov bodo nato sestavili spiske za izterjevanje dajatev obrtnikov. Zaradi tega naj si interesenti ogledajo sezname in če so pri. zadeti, naj vložijo prizive do 15. oktobra pismeno na Pokrajinsko komisijo za obrtništvo pri tržaški trgovinski zbornici.
Obrtniki, ki nameravajo plačevati svoje dajatve po tekočem računu, morajo poslati zadevno prošnjo na navadnem papirju obrtniški vzajem. ni blagajni v Ulici Geppa 2, do 15. septembra.
Notranje ministrstvo je razpisalo natečaj za pet mest podtajnika v upravi državnih arhivov. Za pripustitev k natečaju je predpisana klasična matura. Za podrobnejše infor. macije se interesenti lahko o-brnejo na kabinetni urad vlad. nega generalnega komisariata.
Razi/oj obmejnega prometa
V avgustu 509.000
Največ oseb potuje skozi blok Škofije 15. in 16. avgusta je skozi bloke potovalo 64.700 oseb v obeh smereh
Kot običajno, je promet z obmejnimi propustnicami dosegel v preteklem mesecu avgustu izredno visoke številke, saj so na blokih tržaškega področja s sosednimi jugoslovanskimi področji zabeležili 509 tisoč prehodov. To je bil eden od redkih mesecev ko so Tržačani v mnogo večjem številu potovali na sosednja jugoslovanska področja, saj so ugotovili, da je na tržaško področje prišlo v avgustu 221 tisoč Jugoslovanov, medtem ko je preko meje potovalo 287 tisoč Tržačanov.
Kot običajno je bilo največ dela na bloku Škofije, kjer so zabeležili 272.100 prehodov, sledijo blok Fernetiči s 122.800 prehodi, Pesek s 37.600 prehodi, St. Jernej s 14.400 prehodi, Lipica s 13.100, Repen-tabor z 11.600 in Prečnik z 11.200 prehodi. K povečanemu prometu v avgustu sta nedvomno v odločilni meri prispevala dva faktorja:	veliki
šmaren, leo so zabeležili 41.000
prehodov (32.000 Tržačanov in 9.000 Jugoslovanov), medtem ko so naslednjo nedeljo zabeležili le 23.700 prehodov. V obeh prazničnih dneh, to je 15. in 16. avgusta je čez 21 tržaških obmejnih blokov potovalo skupno 64.700 oseb v obeh smereh. Zanimivo je tudi, da so v torek 25. avgusta zabeležili izredno velik promet na obmejnem bloku Škofije, saj so ta dan zabeležili nič manj kot 20.000 prehodov. Vzrok temu je iskati v prireditvi, ki so jo prenašali po televiziji iz Kopra,
Prav tako velik promet pa je bil tudi s potnimi listi, saj so v tem mesecu zabeležili nič manj kot 327.000 prehodov, pri čemer odpade le 45.000 prehodov na prebivalce z italijanskimi potnimi listi. Statistični podatki ugotavljajo, da je bil v preteklem avgustu dosežen rekorden promet s potnimi listi, saj je bil kar za 100 tisoč prehodov večji kot v istem mesecu preteklega leta.
Zbor 4isinski» odpotoval iz Trsta
Ponoči cb 0,20 so odpotovali z vlakom v domovino pevci zagrebškega pevsikega zbora ((Lisinski«, ki je v četrtek zvečer na povratku iz Arezza pri. redil v dvorani na stadionu «Prvi maj« izredno uspel koncert, o katerem smo izčrpneje poročali včeraj.
Dirigent zbora Emil Cosset-to in pevci so nam zagotovili, da so iz našega mesta odnesli najboljše vtise in najlepše spomine na našo koncertno občinstvo, ki je tako doživeto sprejemalo program.
Simpatičnim zagrebškim pevcem smo zaželeli srečno pot, še mnogo uspehov in skorajšnje svidenje.
KINO
3
Ezcelsior 16.00 «Arhimed Le Clo-chard«, Jean Gabin,
Fenice 16.00 «Kasim, indijska fu-rija«, V. Mature, A. Aubrey.
Arcobaleno 16.00 «Moralist», A. Sordi, De Sica, Franca Valeri.
Supercinema 16.00 «Sobarice», U. Tognazzi, G, Ralli, V, Mori-coni.
Filodrammatico 16.00 «Joe Butter. fly», A Murphy, G. Nader in K. Shima. Technicolor.
Grattacielo 16.00 »Uomini e no-biluomini«, V. De Sica, M. Ca-rotenuto, S. Pinal.
Cristalto 16.30 »Strahote črnega muzeja«, Michael Gough, June Cuningham. Mladoletnim prepovedano.
Capltol 16.30 #Tujec v Cambridgeu«, H. Kroger, S. Syms. R. Lewis.
Astra Roiano 17.00 «Pot velikanov«, B. Stanwyck, J. Mc Crea.
Alabarda 16.00 »Meč in križ«, Yvonne De Carlo, J. Mistral, R. Podesta.
Aldebaran 15.30 »Mesto na soncu«, Montgomery Clift in E. Taylor.
Ariston. Glej letni kino.
Aurora 16.30 »Hadži Murat, beli vrag«, S. r.eeves, G. Mol'
Garibaldi 16.30 »Huk! Klic, ki ubije«. George Montgomery, Mo. na Freeman.
Ideale 16.00 »Tap roots«, Van Hefiin, Susan Hayward.
Itnpero 16.00 «Saga Fursytov», E. Flynn, G. Garson.
Italija 16.30 ((Ledeno pivo v Aleksandriji«, John Mills, Sy!via Syms.
Moderno 16.00 »Prva ljubezen«, Lorelia De Luca, Carla Gravi-ne, R. Mattioli, Mario Carote-nuto.
S Marco 16.00 ((Morski orli«, Ga-ry Cooper, Jane Wyat, Wayne Morris.
Savona 16.00 «2.enske so slabot. ne«, J. Šassard, Pascale Petit.
Viale 16.00 ((Sinovi vsemirja«, M. Ray, A. William.
Vittorio Veneto 16.30 »V Parizu na dopustu«, T. Curtys in Janet Leigh.
Massimo 16 00 «Vloletera», S
Montiel, R. Vaiione.
Novo cine 15.30 »Smer Tokio«,
Gary Grant.
Orteon 16.00 »Sužnje Kartagine«,
G. Maria C;:riale, Marisa Alla-sio, J. Mistral
Radio 16.00 ((Samotna zvezda«. A Gardner, C. Gable, B. Craw-ford.
IZLETI
')
Prosvetno društvo »Andrej Cokn z Opčin priredi 13. septembra enodnevni izlet na Vršič po Soški dolini
Izleti SPDT v septembru:
12. in 13. t. m. v kočo na Bohinjskem sedlu, kot izhodišče na bližnje vrhove:	Lajner,	Možič,
proti Crni prsti; 20. t. m. na Učko; 27. t. m. na Snežnik.
Prijave v Rimski ulici 15-11 Izleti so za imetnike potnih listov.	_____
[ It A/) IV A »IIVHMH.A )
Tržaški filateiistični kiub »Lo vrenc Košir«. S sestankom, ki bo v nedeljo, 6. t m. v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., od 10. do 12. ure, nastopa nova sezona za nejavnost v letu 1960. Vabimo vse člane in nečlane na ta prvi. sezonski sestanek, na katerem se bodo delile vse zadnje novosti ir vse zadnje številke revije Nova filatelija. — Odbor.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 4. septembra 1959 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 10.
POROČILI SO SE: delavec Gio-vanni Varga in gospodinja Anna Perhait, klepar Giovanni Marsilli in šivilja Maria Godina, mehanik VValter Luigi Musuruana in prodajalka Maria Angela Lorenzi, železničar Rino Tormena in šivilja Laura Gregorio. pomorščak Ferruccio Fonov ich in tisikarkn Anita Perini, delavec Fulvio Bali In gospodinja Renata Trevisan, uradnik Tullio Tommasini in gospodinja Emina Maria Coloni, poštni agent Bruno Bardus in go. spodinja Annamaria Battagtia, zidar Mihael Kozina in gospodinja Viktorija Švara, uradnik Antonio Dedola in gospodinja Bruna Cimeeari.
UMRLI SO: 76-letna Marija Cigale vid. Sila, 67-letni Ivan Per-lot, 73-1 etn a Amalia Ghersel, 61-letna Valeria Zavadlal por. Emili, 74-letni Edoardo Schuerrer, 54-letni Friderik Mah, 78-letnl Anton Desko, Gianni Fobert, star en dan.
~—«»------
NOČNA SLU7.BA LEKARN v septembru
Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; Marchio. Ul. Ginnastica 44; Rovis. Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul. Com-bi 19.
 «» -------
Valute
Zlati funt Marengo Dolar . . . Frank franc Frank švte. Sterllng Dinar Šiling
Zlato ... Zah n marka
Milan	Rim
5950 —	6050 —
4350,—	4475,—
617 —	6Z1.—
125.—	127.—
143.—	144.—
1725.—	1750.—
82,—	84.—-
23.75	24 25
702 —	104 —
147 50	148.50
Arena dei Fiori <^1. jtf
19.30 in 22 00 »Valenc
Montiel.	Ri^Ki
Arena Diana (Eli”. -*
rena Diana t„i»
20.00 in 22.00 «Sreee £	,
Ikupiti«, G.	’	4«
g"irte- - - -usoda ."‘T*
Ariston 20.15 . (df*? gg Romy Schnejder, Garibaldi 20.00 >a ,t| klic, k: ubija«. “J; mery, M.	&	t
 ,,   .
Paradiso 20.00 in ‘A jjjfA.
Mendoze«, 0 % , K
jz Menaoze»,
Marconi 20.00 “K, !e!, 5 •»
mladeniča«, S. C«n J)(( jv. Ponziana 20.00 «NJ . jjp i4l ruh«, L. Bali, o*5	^
mes Mason. -.jo« Secolo (Sv. Ivan) » Jii: žarne«, Doris	br
“S?	>'»
R. Salvatori.	!»T	1
J. Mahoney, l>JP . *«]
j. Manoncj,
vrt* ■ Sl
Evropa «Rakete n>	,
man, J. Collins.	u.8«
Roma »Bodo mož)«' Bi S. Pampanim.	r,
S. ®	0«
»i
Verdi «Tiger», Rush.
SOBOTA, 5. s«l***. RADIO THrfJj
7.00 Jutranja glasb«' ^ » obvezno, drobiž ^ M
12.10 Za’ vsakogar .vetu kulture; t; jjjjJ |
•JVV.C-CZ nuwul''i	UJB	■
centa Youmansa,	Sj K
melodije; 14.45 Ans*
m Sid ’ Hamilton;	jjj	L
Holber suita, OP-	'yti
Tony Dallara-	M
tet; 16.00 Novelist	1
Jacobs in njegova
za mizo«; 16.20 ^ -pih R| cert; 17.00 Operna » p t Plesna čajanka; 1»: j/fi'. ... najmlajše: «Amca ' rf 1 taj«, pravljica: I"; io.OO5 ™ iodije, lepi glasovi. j. ^ ,
 ............ „. r
(lent na rajžo gre ->/*»
učni na	»v	. -pr *
19 30 Pestra	1
20 40 Zbor iz D?r ^ Mesto ponoči	1 j^jiK *
slava se nadaljuje,_ C3jty tj, ba:	21.45 Orkeste- V(i j
vallaro; 22.00 DVor% tanove skladbe: J* ■ $ variete: 23.00 Kvin 7, de France«; 23 Ju	tj,
T	in
11.30 Simfonična * Tretja stran: bum; 17.45 JcftefC jtir#,, >1 v dveh dejanjih in r , 18.35 Študentske .18 21.00 Ne raztrgajte vjgp . oddaja za igralce .Admiral oceansirrlmot^
  _ «
de ja nita; 22.40 K<*n®,
10.00 Zeleni disk jj 0;
poldanska oddaja:
in tretji; 16.00	^
čTtmce ob koncu,J’
mi dneva, »■—u*-;i
19.00 Mali vence« sB{f. ptsmi; 20.30 Mali •• jipft k le; nato Ciak - *£ tff mednarodne razgta	L
metnosti; 21 00 Kar‘	C
v štirih dejanjt	■
Poročila v itania ;
17 15. 19 15 22.30. jJŽ Poročila v slov- J
15.00	Rt:	Ji
5.00-6.15 Prenos^ll
Prenos RL: 7.15 & jutro; 7.45 Glasba
12.00 Glasba P° (Ii 1% i
12.00 Glasba n" -u y Glasba po željan jjbj Kmetijski nasveti.^, L
in ritmi od tu *n jjljt]
red zabavnih n?e£e: J j
s;om George Lih . \jh oelovnih kolektivtLj.i7.0jj bena medigra; 50«* HL; 17.00 Pojejo,
Louis Prima, 2^1, ,<>uLl Martin. Harry ®|T(itf? tane Sisters: 174“, a rrete; 18.00 Dog** j '8.15 Dunajske ‘,9.30^
Drivnnno rtP 1 •	fll«
________________ apgj
Priznane pesnj>; ‘j^ nos RL: 22.15 PleS11 Flesna
,OV"»t JM, 327.1 m 202.1	.9	ij
Poročila: 5.00.
i7<*
10.00,	13.C'>.	15-00	\
22 00 22.55
V tričetru
š 05
6.20 Pionirski žc^jlvite m na poje; 9.00 Za»a : 9.25 Ernest Chai*5,,^
Si
■	7(40
v Bjduru; 10.1® op* 10.30 Odlomki (jiO Chenier Umberta	go.	.
Folisti Mario La"»'jioOJg rera “	''
IVI <11 iv	.	VIL"	J|j'
  Mario del	jHrij
Zabavni zvoki	sjf
Zanimivosti iz 2	z*	j*
rike; 1145 SkD%>r;	>.
v.olist Srečko	I
violist Srečko za‘^rC»! s„nibei Maurice Kmetijski nasveu Peternel: Se o žvine: 12.25 0*^3 :ie pesmi; lL**Ln P° j! ture; 13.30 M^rinJ^I kon-cert; 13.50 SK zVoK.
koncert;
ba; 16.00 S knji*o* ■
skega' polja;
va; 14.35 Naši po* 3o ^
n pozdravljajo *,<%!
ba; 16.00 S knji^on.jR Uganite, kaj igSoJJJ zabavo in razve« foft oddaja: Jc^ltg IT <tet; IS-3« iz Gačantc.
st i Črna
skl oktet;	*»•“'.	rv'fjfTs
Plesi iz GaJante.	sosvet; 20.00	Žaba*	t
čer; 21.00 Melo konec tedna; -j V še izseljence; a« polnoči.__________________.	1$
telev*
14.50 Šolska. o<*rj:
m
dentske igre v la... baja za otr0Hi9,D, 18.50 Pisma TV: ‘»A }U ha; 20.30 Por^fil \ Kramer -22.00 XX. medn*1 v filmske umetno®
22 45 Poročila.
N O V O: Holldor La*-*5*,/
Luč sveta -/M
TRŽAŠKA
.....
Irnt
125 ccm 150 ccm 150 G.S.
Originalni nadomestni deli
„PiAGGIO“
Ekskluzivna prodajna agencija TRST Ul. sv. Frančiška 46 Telefon štev. 28940
Prodaja na obroka
Velika izbira VESP po ugodnih cenah Največja svetovna proizvodnja motoskuterjev
Telel»<
Dne 4. t. m. )e dragi
4
i
IVAN Ptf
Globoko užalh* j«
o ves ' jltj fl
jo žalostno
z zaročenko z možem "
nja**DORY*in J »L Pogreb dret , lF,j
Pogreb ur-»,.«:,(! bo danes, dne - D iz hiše žalosti	j
reto št. 36. pril*1 |ie
Pertot. z,f!i
5*] DNEVNIK
3 —
5. septembra 1959
VPRAŠANJA evropske gospodarske integracije
no tržišče
in
Cona
nleta bil Centov M Pomembnih
* ta ki’ zadevajo ves ^ kot zaped«aVadn° 0zna'
i fiia. TaaJ"0°ceeVsr0^ka in‘
'»e gtno!,; Pr°ces ima raz-Dril e’ toda v bistvu J *>■ da sc *fditve- ki Pomeli !s‘le sknf . ane Proizvod-
t k,itov relaJC rešiti >z ozkih "»ejnih , -lv”° maihnih poli konceh' ,NeP°sredno \ 'Ukljueiii anskeSa leta so J ^Vori Va+Z .neusPehom raz-
daritev girnir Cilj ie bil i ! »vobodne , evroPske co-
* "‘rja iet0.e trgovme, 1. ja-
f Javljati n S° se začeli Skupnem ?'™ski sP°razumi 5 H ' em trziscu šestih de-
* °bvStajal° mof-•PciiaK , osnovnih
,lSLglede tega. ka.i
I ^ilja inf v Pomeni na-^ *kinih e^raci^a in P°
£!li' 4eL\T'} bi 30 d°-
n !lasb Fr-n PnCga trŽi‘
i da °nciJa» so sma*
1 S> Z0snnadalinja POt V De ip ^0(larski integra-
vi tud; gosP°darstev, am-
\ £ To nltT'*!'rskih sis,e-■f^0 Uniin «doseSli s ca-•* deželah ^edtem ko se '?e< to Jah kupnega trži-
1 ^‘»anfe nl0 Z® naravn°
£ p,eJ ?aA.i sa’ k' so ga
k! "*lih deželah l °EfC’ S0 v
i* V^trali j Padne Evro-
t * ne u’st 'iim način in ^ nanje n- ajo in da 50 >' pfetežnnsprejemljive. Vse Akacij ,.zaradi političnih
i!),tvu. d» -• S° spet bi,e v
ii 't0Ssežne j6 to pot tako s 'foije, d gosPodarske inte-
? i Pomeniti •S lasom mo~
: SVe***« tega leta *i 11 nen>- ie ostalo v dežele S®0- Medtem ko ?; *‘tale, da UpneSa tržišča *. Rivale „S°, I?a pravi poti,
- u1!81 Pridr, > -e dežele> da * t- Lsk«šale 2IJ°’ 80 ostale
f >ltj
'	?a3ti novo Pot,
* »»S: s,““*
Uki, JE VT&ITEV i
' ta1, 'd bikseSCInah so Iskali >>ti. p se ognila tej ne-
* ia|t0vanju L° 'otenzivnem
SiIU letos d MSi° končno Slaik a. da nacelnega Cona . *? “stanovi
naf bT°bK°dne trg°-'žel (lb , obsegala
*n-1Portn«ai-s0 n=,., , dnosti te
£ »ta načela"
■Sa^-^elila
wlŽ.° Ranijo,
It4,? povrne,
na ka-cona
( ski sPorazu?teŽn° dvo-'etori. ^ejmei,?1' Nadalje.
iV«* >■
Pa tudi
5'VkC, fa sprejeli fn tržiiz®. sP?razume o
KC š,0
tržiš.
•“ zaU'-\ bistvu ae a cona . ^Ijo, da se
ftotJi ?°staviVk ,°dne trg°-
^Oga	oelraj	na-
1 thi -Pak da kUpnemu trži-% ^vanje i ^ bila Pot S , ke • širi okler ne bi
JK V
h 'stVeoa _ AKOVOSTI
^ »*0»a8Wktai.med obe-Skot noniskih°	v	vse'
I, Političn ukreP°v. tpn0 , a,Pret "!m. načinu , Hetn tržiiče !, 8ledte“> ko
t > CčanSt?ria svoj -t.. ad:	—!
k? s« rnac'onal7. P apa' . 0 m com " ne »nstitu-
nC4(Jhen anmejUjeio na
>o>samaoPkrat m „a £r°>na (sveta Ra skuP-h stsin °vih n ministrov, ■ Z ?ga delo	ov
K Vrugi^fovnega orga-
Lqi ugiihi k orga-tvij^Snega be?Pdami: or-
JjC Po°r«anizarc®?tvine teži ^ iif etili j ki bo
Abak ° ostro in*0 je, •kje endarle '"tenzivno, >4' *00d ;ejedno sode-i.S n‘Spirni d k°Pravnimi Nravem dz vami.
C^ega to' da seVri b’StVU t» i ori trž>kča ezelam •4 d4-Pvarja ta 8edaj v *J3°, tj1 isto, kJ ’ da se N n da na ,tudi one
IS 2^ in h4° lko dm-
bVju0t na a 3 na po!i. t v'? Vpaavg°spodarsPe;
Ca*ljen0lPodarsk!radl tega,
C<k lK "iljev ?■ ,3edru
^ŽM^vin? v deje?*!, tve' >: !’>	eol!‘ah Majh-
Pa
se
Področju; v Majhni
h	cOne	/	iVIdJn*
, Pon a’ da k .'sedmih >lo Pti uLbn°d0 niiho-^et l^očan ■8ni4e.nju te
«4aŽe>ah i0,SpodarskeVilaiCn 1 iikrJku- ke
T,
C*1'0 v?ati
se
dalje, določene dežele, ki imajo močno blagovno izmenjavo z vsemi deželami Zapadne Evrope, ne glede na to ali gre pri tem za dežele v Skupnem tržišču ali v bodoči Coni, niso pripravljene riskirati, da se zmanjša obseg katere koli njihove blagovne izmenjave. To je zlasti primer z Dansko, prav tako pa tudi v precejšnji meri z Zapadno Nemčijo. Nekatere dežele, ki niso niti v Coni niti v Skupnem tržišču, kakor Grčija in Turčija, so prav tako že napravile korake, da bi postale pridružene članice Skupnega tržišča in da si po tej strani pri njem zajamčijo plasma svoiega blaga, po drugi strani pa da dobijo sredstva, ki so potrebna za nadaljnji razvoj njihovega gospodarstva. Končno pa je vsa ta zadeva dobila tudi določene politične oblike, in ni brez pomena, da sta se ministra zunanjih zadev Francije in Velike Britanije sporazumela, da se s politične plati najdejo poti sodelovanja med Cono in Tržiščem, da se že sedaj določi procedura, pa celo tudi organi, ki bodo morali reševati probleme, ki se bodo pojavljali med obema.
PONOVNA KREPITEV VLOGE OEEC
V tem pogledu bi utegnilo biti zlasti zanimivo, da se vloga OEEC sedaj ne zmanjšuje, kakor se je pred nekaj Meseci domnevalo, ampak da se nasprotno krepi. To se vidi tudi po tem, da bo, po vsem sodeč, tudi oni majhni aparat Majhne trgovinske cone imel svoj sedež ne v deželah Cone, ampak vprav v samem Parizu, kjer je tudi sedež OEEC in kjer bodo v bodoče reševali večino vprašanj, pa tudi ona, ki so neposredno povezana s Skupnim tržiščem. Poleg tega je treba upoštevati, da se vse bodoče rešitve vedno bolj povezujejo tudi z GATT, ki bi moral biti ne le most, ampak tudi organ, ki bi moral omogočiti, da se vse dosedanje, pa tudi bodoče oblike gospodarske integracije v Zapadni Evropi vedno širše povezujejo z deželami izven Zapadne Evrope, oziroma s svetovnim tržiščem.
ODNOS OSTALEGA SVETA
DO CONE IN DO SKUPNEGA TRZISCA
Cona sedmih dežel obsega blok, ki ima okrog 88 milijonov prebivalcev, brutopro-dukta pa okrog 85 milijard dolarjev. Po sporazumu, ki so ga dosegli sredi preteklega julija v Saltsjoebadenu (Šved-
ska), naj bi se proces ukinitve carin med temi sedmimi deželami začel že 1. julija prihodnjega leta, zaključil pa do leta 1970, v glavnem z desetodstotnim znižanjem carin na leto. To kar karakterizira Cono, je to, da bi se znižanje vršilo morebiti v manjši meri tudi za člane GATT, medtem ko bi ukinitev kvantitativnih, omejitev (liberalizacija), veljala tudi za vse člane GATT. Zaradi tega je Cona daleč bolj privlačna za vse ostale dežele v svetu. Po drugi plati pa tehnika ostvarjanja Skupnega tržišča naleti, če že ne na odpor, pa prav gotovo na močno kritiko drugih dežel. Tako moramo tolmačiti tudi nedavno poslane note skoro vseh latinsko-ameriških dežel Skupnemu tržišču, v katerih se navajajo elementi, ki povzročajo večje motnje v prekomorskih deželah. Zlasti se kritizira okoliščina, da se carine v Skupnem tržišču obli-
kujejo kot njihova aritmetična, ne pa utemeljeno povprečna vrednost. Nasprotno, pa bi v bodoči Coni vsaki deželi prepustili, da ima do konca svoje posebne carine.
Ce drži, da je evropska gospodarska integracija resen proces, ki ga diktira razvoj in vzpon evropskega gospodarstva, prav tako drži, da so njene poti precej zapletene. Ni dvoma, da bi nadaljnji razvoj teh procesov mogel povzročiti tako gospodarske, kakor tudi politične motnje. Zato bi bile najboljše tiste rešitve, ki bi pomenile korak naprej v gibanju k svobodnejšemu svetovnemu tržišču. Toda pravtako je dejstvo, da gre za gibanja stvarnosti, ki jih ni moč več ignorirati in da je zato potreben širši poseg, da bi našli in ostvarili rešitve na splošnejšem evropskem, pa tudi svetovnem področju.
N. P.
(Iz uPolitikev)
Tako bouio videli Silvano Mangano, Carlo Gravino, Jean Mo-reau, Vero Meles in Barbaro Ben Geddes, ki so se morale ostriči, ker to zahteva njihova vloga v lilmu »Jovanka in druge« iz jugoslovanskega partizanskega življenja, ki ga sedaj snemajo. Na sliki Silvana Mangano
Prvo opravilo za trgatev
Smo že nekako v predsobi jeseni — v letnem času ko zemlja bolje ali slabšo na-graja zemljaka. Se ena skrb se le-tega polašča: kakšna bo trgatev. Ta zadeva je pri nas velikega gospodarskega in socialnega pomena. Se večjega, znatno večjega bi vinarstvo moglo in moralo biti, saj imamo za to najboljše pogoje. Ta stroka do-naša razmeroma visok dohodek in zavzema, glede na donos, prvo mesto za vrtnarstvom. Na en ha (10.000 kv.m. — okrog 6000 trt) sortnega in dobro rodečega vinograda pridelamo toliko vina, da more preživljati štiričlansko družino. Računa se, da da ta površina za 30 ha pašnikov ali za 10 ha travnikov, oziroma za 6 ha njiv.
Vinska trta spremlja že stoletja našega kmeta. Preživljal je z njo hude udarce, krize in nevoljo, a je ni zavrgel. Tudi danes ima vinogradnik skrbi in muke, a če je količkaj prizadeven in se prilagaja sodobnim zahte-
uim mn milini iiiiiiiiimiim m n mi
MiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiimimmiimimiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiimiiminiiiiiiiimimmmmimiiiiHiniiiiiiimiiminiiiiiitiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VEČINI NEPOZNANA VLOGA PREPROSTEGA DEŽEVNIKA
Neplačan	in	neutru
brez katerega bi kruha ne bilo
Ponekod v svetu so že začeli umetno vzgajati gliste vrste deževnikov, da bi z njimi pomagali izčrpani zemlji - Čeprav se je z glistami ukvarjal že Aristotel, jih do nedavna nismo cenili v vsem njihovem pomenu
Kdo ne pozna gliste? Strokovno ji rekajo deževnik. Sicer pa čemu bi jo predstavljali, saj gotovo ni človeka, ki bi navadne gliste ne poznal. V človeških pojmih ni prijetna in imamo jo kot nekaj, kar je hudo odvratno. In vendar znanstveniki pravijo, da če bi gliste ne bilo, če bi ne bilo deževnika in nešteto drugih zvrsti, ki padajo v isto družino, bi civilizacija verjetno niti ne bila to, kar je, morda bi civilizacija že umirala ali celo izumrla. Vredno je torej, da se ob glisti, ob deževniku, ustavimo.
Le gornji sloj tiste zemlje, ki ji pravimo, da je plodna, daje človeku hrano. Toda ta
skromni sloj zemlje se naglo izčrpava. In to povsod, kajti tudi umetno gnojilo ne more dati zemlji tega, kar rastlina neposredno potrebuje. Kdo naj torej zemlji še pomaga? Vedno več je strokovnjakov, ki menijo, da bo ta kritični problem, s katerim se človeštvo prej ali slej srečuje, ali ki se bo šele zaradi izčrpanosti zemlje z njim srečalo, rešila glista, kajti priroda je temu na videz odvratnemu bitju dodelila vlogo neutrudnega poljskega težaka, katerega delovni urnik traja 24 ur na dan.
Gliste rijejo in kopljejo zemljo neprestano in s tem obnavljajo njen plodni sloj,
Danes — zadnji dan na XX. mednarodnem Ulmskem lestivaiu v Benetkah — bodo predvajali italijanski lilm »Velika vojna«, v katerem nastopajo med drugimi tudi Vittorio Gassman, Alberto Sordt in Silvana Mangano. Na sliki prizor iz filma
od katerega je odvisna prehrana človeštva. Gliste presnavljajo ta sloj v humus, ki je bogat najrazličnejših mikroorganizmov in za rastlino potrebnih snovi. Razne kovinske snovi, ki se nahajajo v zemlji v prirodnem stanju in so za rastlinstvo neuporabne, se s pomočjo glist presnavljajo v nove oblike, tako da jih more rastlinstvo absorbirati. Poleg tega gliste spremene tla v porozno in zračno zemljo, tako da more vanjo prodirati vlaga dežja in zrak, brez katerega tudi rastlinstvo ne more živeti.
Sicer pa ni to nič novega. Prvi znanstvenik, ki se je začel ukvarjati z deževnikom oziroma glisto, je bil že stari grški filozof Aristotel, vendar je Aristotel pustil človeštvu kaj malo znanstvenih ugotovitev o tem neplačanem težaku. Pred skoraj 200 leti se je tega proučevanja lotil angleški zoolog Whyte, ki je porabil mnogo let intenzivnega dela samo za proučevanje glist na svojem vrtu. O tem je napisal tudi znanstveno u-temeljeno razpravo, ki pa je bila, žal, objavljena ‘ šele sto let po njegovi smrti. Leta 1881, tik P^d svojo smrtjo, pa je objavil svoje znanstveno delo o glistah in njihovi vlogi tudi sloviti angleški znanstvenik Darwin. V tem svojem delu je veliki znanstvenik zbral rezultate raziskovanj, ki jih je zbiral 45 let. Tu med drugim beremo: Glista (deževnik) je v človeški zgodovini odigrala mnogo večjo vlogo, kot bi se ji bilo moglo kdaj koli pripisovati. Vsa plodna zemlja na površini našega planeta je neštetokrat šla skozi predavni trakt gliste in še neštetokrat bo morala skozenj«.
Potemtakem je Darvvip potrdil to, kar je bil za glisto zapisal že Aristotel, ko je trdil, da so gliste (deževniki) ((črevesje plodne zemlje«
Darwinova zasluga je torej I Nilu kdo ve kako bogato ži-
iiiitiiiiiitmiiiiviiiitiiiuiiiiiiHtumihiiiiiiiiiiiiimitMiiiniiiiiimiiiiiiiifiiimiHHiMiiiMiiiimiminHHiaiiiiiiiiiiiiimtiiiiiimmiiiHHiHmiimmifiiitmifiti
PRAKTIČNA IZNAJDBA DVEH SOVJETSKIH ZNANSTVENIKOV
Pomembnost	prenosnih
J^Wn3e. ah P03avilo
&S51,i-.«"-’* “bl
^«1 bi -
C Majh^ P°obti 2apadnC°Pe P° ? CePiti a Evropa « Si 4 n. plrv dva de-">	Že	aroeriški
° 4 tržiše8°Cenili. da
, de,
** °d ?aCp.i8tvarn08t
pSS* leta
■ CSdd° ve inve-
^•rvod-
^ia.7 Q da se" u- N3'-ad°*ih * Zaidejo
Baltih ?bitnih *‘dov. n*.
Pravilna in dobra hrana m edini in najvažnejši čimtelj za zdravje organizma, posebno organizma sodobnega človeka. Posebno velja to za človeka, ki živi v velikem mestu ali če dela v zaprtem prostoru, predvsem v rudniku. Eden od nenavadno važnih pogojev za ohranitev zdravja in telesne ter duševne sposobnosti, je tako imenovani «peti ocean«, to se pravi zrak
Bolj točno povedano gre za mikroskopsko drobcene nega tivno naelektrene delce — jo-ne, ki jih je v zraku mnogo in ki močno vplivajo na človeški organizem. Pred kratkim so strogo znanstvena raziskovanja dokazala, da ima zadušljivi mestni zrak mnogo manj jonov od zraku na podeželju, kjer ni gosto naseljenega ljudstva in tovarn. Najmanj jonov pa je v sobi, ki je polna tobakovega dima. Zato ni nič čudnega, da so najbolj učinkovita zdravilišča tista, kjer je v zraku veliko jonov, torej zdravilišča, kjer je veliko svežega zraku.
Sovjetski znanstvenik Ale-
ksander Leonidovič Ciževski, i ranjem zraku dokazali, da ruki se že dolgo let ukvarja s darji, ki delajo v rudniku z problemom človekove «zračne umetno joniziranim zrakom,
hrane«, je dosegel lepe uspehe 2e pred 40 let, je začel vršiti poizkuse z umetnim jonizira-njem zraku. Dokazal je, da vsako živo bitje umre v zraku, kjer ni negativno naelektrenih jonov kisika. Nato je prišel do važnega odkritja, da živali, ki jim dajemo »zračno hrano«, prenehajo bolehati in da se bolj naglo razvijajo. Tako n. pr. ptice, ki, razen običajne hrane,	dobivajo tudi
»zračno brano«, ležejo po več jsje, krave dajo več mleka, prašiči se hitreje goje. Poleg tega je ugotovljeno, da se tudi dolgost življenja poveča.
Tudi blagodejni vpliv jonov na človeški	organizem je
znanstveno dokazan. Z uporabo jonov	je omogočena
uspešnejša borba proti utrujenosti. Z joni se zdravijo tudi motnje, kot n. or. piovišan kivni pritisk, bronhialna astma in celo revmatizem. V sovjetskem- rudniku premoga v Ka , ragandi so z umetnim jonizi-
tolj redko obolevajo kot rudarji, kjer zraku ne jonizirajo.
Vse to spada v teoretično plat proučevanja jonizacije. V Sovjetski zvezi so prešli že tudi na praktično plat. V prodajo so dali tako imenovane «stroje za proizvodnjo čistega zraku«, to se pravi jonizatorje, ki so jih namestili v podjetjih, bolnišnicah, velikih društvenih prostorih, skratka v prostorih, kjer se zadržujejo ljudje dalje casa. Tak aparat ali stroj so izdelali po zamisli akademika Ciževskega, ki je pred kratkim izjavil takole:	«Ne bo
minilo mnogo časa, ko bodo meščani mogli videti pa ulicah jonizatorje in Se ne bodo nič čudili, prav tako, kot se ne čudijo, ko danes gledajo na ulicah električne ulične svetilke. Mestni parki bodo v dogledni bodočnosti opremljeni s posebnimi vodometi-hidrojo-pizatorji, ki bodo oplemenje-vuli zrak z jeni«
Poslednji tip takega prenos-
nega hidrojonizatorja je po svoji konstrukcij* zelo enostaven in sorazmerno cenen. Izdelal ga je sovjetski akademik Nikulin.
Akademik Nikulin je novinarjem pred kratkim izjavil takole: ((Hipokrat je oče medicine. Prvi zdravnik starega veka. Hipokrat je imenoval zrak «pašnik življenja«. Poudariti pa je treba, da je ta pašnik v raznih krajih sveta in v različnih ambientih različen. Ponekod bolj bogat, ponekod bolj skop. Prodaja zraku v zavojčkih, na žalost, ni možna, Zato je danes najidealnejša rešitev — hidrojoni-zator. Najprimernejši je navadni sobni hidrojonizator, . ki omogoča dovajanje planinskega zraku v stanovanja, v mesta. na klinike, v šole itd.«.
Sicer pa imamo tudi pri ijas že nekaj preparatov, katerih reklama na veliko govori o tem. Vprašanje je, koliko so ti preparati — »nosilci planinskega zraku« — znanstveno'in praktično dokazani in ugotovljeni,
velikanska, kot je pač vse njegovo delo izrednega pomena. V neki stvari pa se je tudi pri glistah nekoliko uštel. Zapisal je, da je v vsakem hektaru plodne zemlje okoli 130.000 glist. Najnovejša raziskovanja, pri katerih so prišla v rabo izredna sredstva in najnovejše metode, so ugotovila, da je v hektaru siromašne zemlje okoli 650.000 glist. V najbolj plodnih tleh pa živi na enem hektaru tudi do 4 milijone 300 tisoč ghst. Poizkus so izvedli na nekem zglednem angleškem posestvu.
Iz rezultatov znanstvenih raziskovanj se more zaključiti, dg je glišta tisti činitelj, ki bi mogel izčrpani zemlji vrniti izrabljeno plodnost. Vendar l}i dp tega moglo priti le tedaj, če se bo za to pozanimal sam človek, katerega naloga je, da svojo-obde-lovalno zemljo, ki ji sicer streže s prirodnim in umetnim gnojilom, naseli tudi z armado umetno vzgojenih in posebno izbranih glist. V nekaterih državah, kot n. pr. v ZDA, v Kanadi in Angliji, so se podjetni ljudje že lotili trgovskega vzgajanja glist v ta namen Zadeva je šele v povojih, zato vzgoje razmeroma malo glist. Klienti takih vzgajališč so predvsem vrtnarji, katerim gliste »proizvajajo« izredno kakovosten humus. Predlagajo pa že, naj bi se v vseh delih sveta v poljedelskem proizvodnem procesu začele ((zaposlovati« tudi gliste. V ta namen naj bi se osnovala vzgajališča glist, kjer bi jih mogli poljedelci kupovati «na vdgone«. Take množice glist bi proizvajale in neprestano presnavljale sloj humusa Za humus pa vemo, da je tisti del zemlje, ki je najbolj bogat s sestavinami, ki so potrebne za rast rastlinstva. Humusu tečemo po slovensko tud; pr-stenina.
Glista je žival, vendar šele na dnu razvojne lestvice. S čim in kako deluje glista na kakovost tal, v Katerih živi? Njeno telo je sestavljeno od številnih »obročev« ali »prstanov«. Po navadi jih ima od 100 do 400, pač pa po zvrsti in velikosti gliste. Ti prstani tvorijo venec mišic, ki gre od podolgovate glave, ki je brez oči, nosa in ušeš, do repa. V primerjavi s svojo velikostjo je glista, v nasprotju s tem, kai o njej menimo, eno najmočnejših živih bitij na svetu Drobcena glista, ki je težka komaj gram, more premakniti z mesta tudi kamenček, ki je težak 60 gramov. Potemtakem b, moral človek, ki tehta 70 kg, premakniti z mesta skoraj štiri tone in pol težko breme. Organizem gliste je zelo enostaven. Obstaja iz omenjene mišice in nenasitnega prebavnega aparata, ki obsega vso njeno notranjost.
Da bi glista prišla do bakterij, ki žive v zemlji in ki so njena edina hrana, neprestano golta zemljo, strohnele korenine, listje, rastlinske odpadke in podobno. Vse to prehaja skozi njen prebavni trak in iz njega izhaja v obliki drobnega »prahu«, ki je izredno bogat najrazličnejših rudninskih snovi, ki so tako pripravljene, da jih rastlinstvo more absorbirati.
2e več tisoč let je plodno področje ob Nilu sposobno prehranjevati milijone ljudi. Ne trdimo, da Egipčani ob
ve, toda v tisočih let bi se bila morala ta zemlja že zdavnaj izroditi. Odgovor na to iščejo v poplavah nilskih voda, ki da prinašajo sem gnojila. Toda to ni vse. Ce bi ne bilo na teh področjih toliko glist, bi vse Niiove poplave bile zaman. Milijarde glist predelujejo najrazlicnej še tvarine, ki jih prinaša voda, v ono drugo vrsto tvarin, ki so potrebne rastlinstvu za rast.
Ker živi glista prav povsod v svetu, razen v puščavah, kjer ni vlage, ni nikakega razloga, da bi je umetno ne naselili povsod, kjer je primanjkuje. In zadeva bi ne bila tako težka, ker se glista zelo naglo množi. Po oploditvi znese glista po nekaj mehurčkov, v katerih je po dvajset drobcenih jajčec. Iz vsakega jajčeca se čez dvanajst dni zleze glista. Znanstveno ie ugotovljeno, da se dajo mehurčki z jajčeci hraniti v hladilnikih tudi do osemnajst mesecev in če jih tako ohranjene položimo v normalne razmere — torej v vlažno zemljo — se iz njih takoj zvale mlade gliste, ki začno svoje neplačano, toda tako koristno težaško delo.
vam negovanja trte, se z njo ukvarja uspešno in z veseljem. To veselje tiči v njegovi krvi in bo menda kljub vsemu tičalo tudi v krvi potomcev našega vinogradnika. Vinski sok je najslajši in najplemenitejši dar prirode, ki ob zmernem uživanju dviga razpoloženje, odganja skrbi in krepča zdravje, ob čezmernem uživanju pa je demon, ki razdvaja in ruši. Spričo te njegove skrivnostne moči ga svet že izza davnine slavi. Opevali in častili so ga pesniki in pisatelji, vojskovodje in državniki ter drugi. Strokovnjaki in znanstveniki pa so po daljšem proučevanju spoznali njegovo bistvo, dognali njegove sestavine in njegov nastanek.
Zaradi tega bomo temu vprašanju posvetili v tem mesecu nekaj več vrst. Ni preuranjeno, če v tem prispevku spregovorimo o opravilih, ki so v zvezi s trgatvijo. Ce smatramo vino za dopolnilno hrano in nasladilo, mora to vsebovati dobro (koristno) in prijetno. To pomeni, da mora biti dober vinogradnik tudi dober kletar, v nasprotnem primeru ne bo dober vinogradnik dosegel zaželenega uspeha, se pravi, da ne bo v vinu pravilnega razmerja med snovmi, ki mu dajajo vonj, cvetlico, rožico ali bukč, okus in prijetnost. Naše kletarstvo je na zelo nizki stopnji. Ni primernih kleti, niti zadostnega znanja v kletarstvu. Tudi nam žal manjka oni čut, ki nam nalaga prizadevnost za pripravo dobrih, naravnih in zdravih vin, čut, ki se iz njega rodi ponos na odličen vinski pridelek. Tako gre v potrošnjo znaten odstotek slabih vin, in to seveda tudi v proizvajalčevo škodo (nizka cena, slabo ime). Naše vkle-tenje vina se šteje za najslabše v slovenskem vinarstvu. To gre predvsem na račun slabih kleti. V teh vino ne more zoreti in postati stanovitno. Slabe pa so zlasti naše nadzemne kleti in često povzročajo razne nevšečnosti v vinu. Vprašanje izboljšanja kleti pa je resna zadeva, ker ima svoj prednogoj v vinogradništvu (najprej trta, nato klet), je večkrat v zvezi z vprašanjem prostora in zahteva veliko sredstev. Zaradi tega ne vidimo v tem pogledu nobenega napredka.
Vsaka klet, pa naj je slaba ali dobra, mora biti v takem stanju, da ne vpliva kvarno na vino. Semkaj spada prvo načelo: V kleti čim večja čistoča! Vse, kar je več ali manj leglo škodljivih glivic. Uničimo jih z razkužbo, ki jo izvršimo tako, da zažgemo žveplo in klet za kakih 24 ur zapremo, aa plin ne uhaia. Nato ,io dobro prezračimo Sploh mora biti zrak v kleti vedno čist, da razni neprijetni vonji ne škodujejo aromatičnim snovem in vino ne postane zatohlo, da ne dobi duha po plesnobi itd. Zaradi tega ne smemo nikakor trpeti, da se v kleti nahajajo krompir, repa, zelje, mleko, sir, meso itd. To je, žal. naša stara
navada. Je sicer res, da smo večkrat za vskladiščenje tega in onega pridelka zaradi pomanjkanja primernih prostorov v zadregi, a to se dogaja tudi tam, kjer te zadrege ni. Ce pa le mogoče, ukrenimo tako, da bo klet služila le svojemu namenu; pripravi in negovanju vina in izboljšanju njegove kakovosti.
Tudi s pripravo vinske posode ni odlašati, ker se o trgatvi nakopiči polno oprir vil in takrat ne moremo i*-vršiti teh opravil s potrebno natančnostjo. Vinska posoda mora biti popolnoma čista. Zdrave sode, ki so bili med letom prazni (in žveplani), je treba temeljito izprati s čisto hladno vodo, po potrebi z 2-odstotno sodo, nato s kro-pcm ali z vročo paro. Plesnive posode je treba pred izpiranjem z vodo odrgniti s krtačo, da odstranimo plesen.
Škafe, brente in drugo moramo nabiti in zmočiti z vodo, da ne puščajo, očistiti plesni s krtačo in 2-odstotno sodo in šele potem izprati s kropom. Vzrok raznih bolezni in napak v vinu, zlasti vonj« po plesnobi, je večkrat nečista posoda, ki jo rabimo za trgatev. Novo posodo je treba oviniti. Posodo za trgatev ne smemo rabiti med letom v druge namene (n. pr. za škropiva, za žganjekuho kisanje itd,), ker je težko odpraviti iz nje vonj po teh snoveh.
Železo in druge kovine ter mošt (vino) ne gredo skupaj. Vse dele stiskalnice, ki pridejo v dotik z moštom, j« treba pološčiti. Tako preprečimo neprijeten okus in motnje (počrnitev vina). Tudi železne vijake pri vratcih soda je treba dobro premazati z lojem. Pokositrena (poci-njena) posoda ne škoduje moštu ali vinu, Pocinkane (ne pocinjene) posode v kletarstvu pa ne smemo uporabljati, ker je cink strupen. V novejšem času se tudi uporablja posoda iz nerjavečega jekla, iz plastničnih mas, aluminija i.c Najboljša pa je le lesena posoda.
HOROSKOP
JLA DANES.
iiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiimmiMmHiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiitiiiiiMiim
LUCERO
Kužek s tekočim računom
Španski tisk je bogatejši za novo senzacijo. Vsiljive naslove člankov o nesrečah toreruv in razne vesti iz nogometnih klubov nenadoma niso bile več zanimive. Na prvih straneh se je pojavil majhen pocestni kužek brez gospodarja, ki se je potepal v delavski četrti sredozemskega kopališča Alicante. Zdaj je psiček postal junak dneva z lastno hranilno knjižico, torej s tekočim računom v banki, za katerega skrbi sam mestni svet.
Se pred enim letom se je mali psiček na pol sestradan pojavil na cesti Benera v Alicanti. Tu so ga našli otroci in ga hranili, dokler si ni opomogel. Kmalu je postal ljubljenec vse ulice in krstili so ga — Lucero. Najbrž bi psiček vse življenje zadovoljno, toda anonimno živel med otroki te ulice in se pustil hraniti iz njihovih rok, če mu ne bi nekega dne nataknil za vrat zanko konjač in ga odvlekel v pasji zapor. Tu je vsak jetnik obsojen na smrt, če njegov lastnik ne plača določene odkupnine.
To so vedeli tudi mali lastniki Lucera in pričeli so prodajati svoje igračke in razne »dragocenosti«, svojim staršem pa izvabljati drobiž. Ze nekaj ur po «aretaciji» Lucera se je pred mestno hišo ustavila procesija desetletnih dečkov in deklic, da bi predali županu odkupnino za psička.
Zupan je malim demonstrantom seveda ustregel in kmalu so otroci zmagoslavno korakali z Lucerom vred skozi mesto. Razen tega je župan pokazal svojo široko-srčnost in se odpovedal denarju, ki so ga otroci prinesli. Se več, zahteval je, 1
naj mestna hranilnica odpre poseben konto za Lucera, kamor se bodo stekala denarna darila za psička. V bodoče bodo vsako leto porabili nekaj tega denarja za zaščitno cepljenje Lucera proti pasji steklini in tudi davka za pse mu ne bo treba plačevati, in če ga bodo leta le kdaj prisilila k tlom, bo prišel v c dom za starce« in šele po njegovi smrti bodo njegov konto prepisali na društvo za zaščito živali.
Posebno vlogo so pfi tem seveda odigrali časopisi, ki so županovo odločitev razglasili z živahnimi članki. Zadeva je postala čez noč senzacija in od vseh strani to pričele prihajati denarne vloge za malega potepuškega kužka. Nabralo te je toliko denarja, da Dl kužek lahko živel v najboljšem penzionu...
OVEN (od 21.3 do 20.4.) Bodite bolj spravni s tovariši in predpostavljenimi, ker boste s tem laže napredovali
BIK (od 21.4. do 20.5) Ce vam bodo vsiljevali delo ki ni vaše, ostanite odločno pri svojem. Preveč strogi ste do najbližiih.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne zanašajte se na obljube, za katere nimate nobenega jamstva, da jih bodo držali. Pazite na zdravje.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Posrečilo se vam bo ojit.griiti iz težav sorodnika, s ga trim sicer niste v najholjš.n odnosih.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaše zamisli bodo naletele na nerazumevanje. Toda ne ustavite se pri prvi oviri. Borite se tudi za večje razumevanje v družini.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ce se boste prenaglili, boste doživeli večjo materialno škodo, zato bodite previdni. Drobna kriza v družini.
TEHTNICA (od 23.9. do
23.10.) Delo, ki ste ga prevzeli, izvršite sami in se ne zanašajte na druge. Več zadovoljstva v družini kot ste pričakovali.
ŠKORPIJON (od 24.10. do
23.11.) Nepričakovan dogodek vam bo utrl pot k večjim finančnim uspehom,
STRELEC (od 23.11. do
20.12.) Ne prevzemajte si velikih dolžnosti, ker niste sposobni jih izpeljati zaradi splošnega nerazpoloženja.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vašo neodločnost bodo slabo tolmačili. Odločite se za eno ali drugo, ker bo sicer vse narobe.
VODNAR (od 21.1. do 1(U.) Zvedeli boste za načrte vaših nasprotnikov. S tem bo polovica vaše naloge rešena.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Spremenili bodo mnenji o vas. Vse bo šlo na boljše Toda od vas je odvisno, če boste zadevi znali dati pravi ton.
— To sem pričakoval, ko pa ti je ve« božji dan stala pri telefonul
PRIMORSKI DNEVNIK
5. leptenArtj;
Goriško-)	beneški «		Inevnik
(i.HOD delai/cer je nb 13. nr! zapustilo		svoja delovna mesta	
Uspela 4-urna stavka v tržiški ladjedelnici CRDA			
Ponovni sestanek strank in zastopnikov sindikatov - Včeraj v liorici sestanek vseli županov iz goričke pokrajine - Zakaj se KI) noče odzvati povabilu ostalih strank?
Včeraj je bil v Tržiču zopet dan stavke; 6.000 delavcev zaposlenih v treh oddelkih ladjedelnice CRDA, je moralo zopet seči po edinem orožju, ki naj bi spametovalo vladne organe in upravitelje IRI, in je ob 13. uri stopilo v 4-urno stavko, ki je trajala do 17. ure.
Zastalo je vsako delo v ladjedelnici, v največjem našem industrijskem obratu. Složno so delavci stopili v stavko, da podpro upravičene zahteve nad 1.000 delavcev iz oddelka OMFA, nad katerimi vise odpusti, in da s stavko istočasno opozorijo vso široko javnost, da danes ni mogoče več živeti od obljub vodilnih ljudi, marveč, da je nastopil čas odločilne borbe za obstoj delovnega človeka v pokrajini, kjer se iz dneva v dan zmanjšuje vloga državnega kapitala na račun interesov zasebnih kapitalistov, ki strežejo po življenju vsem tistim industrijskim objektom, ki bi lahko na kateri koli način tekmovala z njimi.
Politične stranke in gospodarske organizacije so vedno bolj zaskrbljene nad položa--iem, ki že kaže svoje najbolj negativne strani. Demokrist-janska stranka pa noče več na dan niti z obljubami, vedoč, kolikšna je njena krivica nad delavskim razredom naše pokrajine. Zapirajo se nekdaj cvetoči delovni obrati, primanjkuje naročil podjetjem, ki so bila v ponos goriški pokrajini itd., ne da bi kdo od voditeljev te stranke mignil s prstom. Celo povabilo na skupni sestanek vseh političnih strank je vodstvo Krščanske demokracije odbilo, oziroma se ni udeležilo sestankov. ki se vršijo te dni na noriškem sedežu PSDI, kjer politične in sindikalne organizacije pripravljajo skupno akcijo za splošno stavko, ki bo zajela vso goriško pokrajino. Edino tako bodo vladni organi prisiljeni upreti svojo pozornost na kraje, ki so jih prevečkrat uporabljali v svoje ozke nacionalistične namene, sedaj pa jih, v največji gospodarski krizi po vojni. preradi pozabljajo.
Na sedežu gorlške trgovinske zbornice so se sinoči sesali župani 25 občin goriške pokrajine in več ur pretresali položaj, ki je nastal v tržiški ladjedelnici. Zagotovili so vso podporo delegaciji, 'ki bo odpotovala v Rim, in sprejeli u-strezno resolucijo.
  «»-------
nika o čuvanju psov in pso-derec je moral v avgustu pobrati kar 3« psov, ki so bili na mestnih ulicah brez lastnika in predpisane značke. Tudi trgovci niso upoštevali pra. vilnikov o prodaji in tako so mestni stražniki kaznovali dva trgovca, ki nista vodila računa o urniku trgovin, enega, ki se je spozabil nad pravilnikom o prodaji rib in dve osebi sta bili kaznovani, ker nista upoštevali pravilnika o prodaji na drobno.
 «»-------
Finančna stražnika trčila z motociklom v Fiat 600
Ni minilo dolgo od zadnje nesreče na nevarnem križišču pri Madonnini, pa smo bili včeraj zopet priča prometni nezgodi, ki se je na srečo precej dobro iztekla. Ob 14.40 sta se pripeljala iz Gorice proti Ločniku na motociklu znamke Ducati dva finančna stražnika, službujoča v Ste-
letni Domenico De Leo. Ko sta se bližala nevarnemu križišču, sta pred seboj sicer o-pazila avtomobil znamke Fiat 600, v katerem je bil 56-letni mehanik Francesco Vallico iz Genove, vendar je bilo vozilo ustavljeno in mladeniča sta nemoteno nadaljevala svojo pot proti Ločniku. Nenadoma pa Se je pokazala na avtomobilu puščica; Vallico se je namreč odločil, da obrne av. tomobil proti Gorici, ne da bi se poprej prepričal, če je cesta prosta.
Motociklista sta tako nehote trčila v levi blatnik, tako, da je vozač Tranci izgubil ravnotežje in oblast nad vozilom. Oba mladeniča sta padla na cestni tlak; pri tem si je poškodoval Tranci desno koleno, desni komolec in desno ramo, De Leo pa je prejel udarec v desno stegnenico in desno nogo. Oba je odpeljal zasebni avtorpobil v bolnišnico Brigata Pavia, kier sta pre-
n
\o
Deveti dan Univerzinde 1959 v Turinu
Včeraj oddanih 10 v atletiki, odbojki
naslovov In sablji
Italija ekipni prvak v sablji, Češkoslovaška v odbojki - Lepi uspehi jugoslovunskih atletov
verjanu, in sicer 23-letni Gu-1 jela potrebno pomočt nato pa stav Tranci, ki je šofiral in 21- j sta se vrnila v vojašnico.
uiiiiiMiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiriiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Sporočilo ministrstva za jama dela iz Rima
Skorajšnja gradnja vodovoda na Krasu in v Dolenjah
Za dela bo vodovodni konzorcij za vzhodno Furlanijo potrošil približno 100 milijonov lir
Nedeljski izleti na Lokve
Podjetje Ribi obvešča, da bo upoštevajoč številne prošnje, organiziralo še jutri 6. septembra in prihodnjo nedeljo 13. septembra avtobusni izlet na Lokve in sicer: odhod iz Gorice izpred postaje Ribi ob 8. uri in druga vožnja ob
14.30. Odhod iz Lokve izpred hotela Poldanovec ob 12. in
18.30.
Globe mestnih stražnikov v avgustu
V preteklem mesecu avgustu so goriški stražniki kaznovali 110 oseb zaradi prekrškov proti raznim zakonom in pravilnikom.
Tako so zapisali kar 94 glob osebam, ki so se prekršile zoper zakon o cestnem prometu, 6 jih ni upoštevalo pravilnik mestne policije. Dva lastnika psov nista upoštevala pravil-
V ponedeljek se bo sestal upravni odbor Vodovodnega konzorcija za Vzhodno Furlanijo, ki bo določil potek javnih del na kraškem vodovodu in vodovodu v Dolenjah Brdih. Iz Rima so namreč te dni obvestili vodstvo konzorcija, da je ministrstvo za javna dela izdalo ukrep, s katerim se dovoljuje konzorciju napoved dražbe za gradnjo vodovoda na Krasu v znesku 66 milijonov lir in vodovoda v Dolenjah v znesku 33 milijonov lir.
Kot znano naši kmetje na Krasu in oni v Dolenjah že dolga leta pričakujejo tekočo vodo, ki bi jim v marsičem olajšala njihov dnevni napor in jim omogičila boljše življenje ter zajamčila predvsem boljše zdravstvene pogoje za ljudi in živali, ki posebno ob sušnih dneh čutijo veliko pomanjkanje pitne vode, katere posušeni vodnjaki kajpak ne morejo nuditi.
Upamo, da bo podjetje CE-SIA iz Trsta, ki si je priborilo prvo mesto v dražbenem natečaju za izgradnjo vodovoda v krajih, kjer je njegova potreba vedno bolj občutena, čimprej pričelo z deli.
CENTRALE:	17.00:	((Indijan-
ska vojna«. C. Larsen, B. Ebsen. Cinemascope in v barvah.
MODERNO: 17,00: «Crni maščevalec«.
Z obrazom v katran
Včeraj ob 17.20 so z rešilnim avtom Zelenega križa odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia 49-letnega Branka $o-šola iz Ul. Baiamonti 22. So-šol se je ponesrečil v Ul. Leoni, kjer se je nekoliko pregloboko nagnil nad sod, ki je bil poln katrana; izgubil je ravnotežje tako, da se je z obrazom zaril v katran.
Kino v Gorici
CORSO: 16,30:	«38.	vzpored-
niki. G. Peck.
VERDI: 16,30: »Dečki juke-bo. xa». Fred Buscaglione.
V1TTORIA: 17,15:	»Pod	kro-
vom s kapitanom«. J. Greg-son, N. Gray. V barvah.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 24,2 stopinje ob 14. uri, najnižja 11,2 stopinje ob 4,50. Vlage 54
OdStOlkOV. ,,	, r .r jt..
* ««-----
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna 4’Udine, Ulica Rabatta št. 18, tel. 21-24.
TURIN, 4. — Univerzitetne športne igre se bližajo h koncu in atletika je vnesla vanje po odmoru, ki je nastal po plavanju, mnogo živahnosti, obenem pa je tudi dvignila njihov kvalitetni nivo na evropsko in v nekaterih primerih tudi na svetovno višino. Danes je bilo oddanih kar deset naslovov in prav toliko zlatih, srebrnih in bronastih kolajn. 8 naslovov svetovnih študentovskih prvakov je bilo oddanih v atletskih disciplinah, ostala dva pa v odbojki in v sablji za ekipe. Poleg tega se je s polfinalnimi igrami nadaljeval turnir v košarki, v mnogih atletskih disciplinah pa so bila kvalifikacijska in izločilna tekmovanja za finale, ki bodo sledili jutri in v nedeljo.
V odbojki je osvojila svetovni naslov Češkoslovaška z zmago nad Romunijo, Italija pa je zasedla 5. mesto z nepričakovano zmago nad Jugoslavijo.
V sablji za ekipe je prav tako kot v sablji za posameznike, triumfirala Italija, ki je v finalu premagala Poljsko.
Svetovni študentovski prvaki v atletiki so postali: Madžarska Hegeduš v metu diska, Madžar Zsivoczki v metu kladiva, Elisajeva (SZ) v teku na 80 m ovire, Italijan Berruti v teku na 100 m, Nemec Heydecke v teku na 800 metrov, Poljakinja Krzesinska v skoku v daljino, Italijan Leone v teku na 100 m in Japonec Yasuda v skoku s palico.
Tehnično najvrednejše rezul. tate so dosegli metalci kladiva. od katerih so kar štirje zagnali kladivo čez 60 m. Poleg zmagovalca Zsivoczkega in Rusa Samosvetova, sta bila junaka dneva še oba Jugoslovana Račič in Bezjak, ki sta se uvrstila na 3. oz. 4. mesto. Račič je bil tako drugi Jugoslovan, ki je na letošnji Uni-verziadi dosegel kolajno (bronasto) poleg seveda vaterpolistov, ki so osvojili zlato. Ti štirje atleti so v tej disciplini predstavljali razred zase.
Po kvaliteti je sledil skok s palico, kjer se je na drugo mesto za zmagovitim Japoncem uvrstil Jugoslovan Kuz-manovič s solidno znamko 4,30 in si kot prvi Jugoslovan priboril srebrno kolajno.
V vseh ostalih finalnih disciplinah so bili rezultati samo povprečni, pač pa je bilo doseženih nekaj dobrih rezul-
tatov v kvalifikacijskih tekmovanjih med katerimi moramo omeniti predvsem zmago Jugoslovana Snajderja v skupini na 400 m z najboljšim časom dneva 47”7, ki mu daje upanje na osvojitev zlate kolajne v finalu. Od Jugoslovanov so se uvrstili v finale še Marjanovič v skoku v višino ter Radoševič v metu diska.
Tehnični rezultati
Slllllllllllltllttlllllllllltlllllllltllllllllltllllllllillllltllllllllllllllllllttllltltlllllllttlllllllllllltlllllll
Popravni in sprejemni izpiti za slovenske dijake
Popravni izpiti na slovenski strokovni šoli
7. 9., ob 8.30, pismena naloga iz italijanščine; 8. 9., ob
8.30, pismena naloga iz slovenščine; 9. 9., ob 8.30, pismena naloga iz matematike; 10. 9., ob 8.30, grafična naloga iz risanja; 11. 9., ob 8.30, pismena naloga iz lepopisa; 12. 9., ob 8. uri, pričetek ustnega izpraševanja.
II. RAZRED: 7. 9., ob 8.30, pismena naloga iz italijanščine; 8. 9., ob 8.30, pismena naloga iz slovenščine; 9. 9., ob
8.30, pismena naloga iz matematike; 10. 9., ob 8.30, pismena naloga iz stenografije; 11. 9., ob 8. uri, pričetek ustnega izpraševanja.
Zaključni izpit
7. 9., ob 8.30, pismena naloga iz italijanščine; 8. 9., ob
8.30, pismena naloga iz slovenščine; 9. 9., ob 8.30, pismena naloga iz matematike; 10. 9., ob 8.30, pismena naloga iz stenografije; 11. 9., ob 8.30, pismena naloga iz knjigovodstva; 12. 9., ob 8.30, pismena naloga iz trgovinstva; 14. 9., ob 8. uri, pričetek ustnega izpraševanja.
Slovenska nižja srednja šola
SPREJEMNI IZPITI: 7. 9., ob 9. uri, pismena naloga iz slovenščine; 8. 9. ,ob uri pismena naloga iz matematike; 9. 9., ob 9. uri, pričetek ustnega izpraševanja,
I. RAZRED: 7. 9., ob 8.30, pismena naloga iz italijanščine; 8. 9., ob 8.30, pismena naloga iz latinščine; 9. 9., ob 8.30, grafična naloga iz risanja; 10. 9., ob 8. uri, pričetek ustnega izpraševanja.
II. RAZRED: 7. 9., ob 8.30, pismena naloga iz italijanščine; 8. 9., ob 8.30, pismena naloga iz slovenščine; 9. 9., ob
8.30, pismena naloga iz latinščine v slovenščino; 10. 9., ob
8.30, pismena naloga iz slovenščine v latinščino; 11. 9., ob
8.30, grafična naloga in risanja; 12. 9., ob 8. uri, pričetek ustnega izpraševanja.
Nižji tečajni izpit 7. 9., ob 8.30, pismena naloga iz italijanščine; 8. ?., ob
8.30, pismena naloga iz latinščine; 9. 9., ob 8.30, grafična naloga iz risanja; 10. 9., ob
8.30, pismena naloga iz matematike; 11. 9., ob 8. uri, pričetek ustnega izpraševanja.
Višina moški (kvalifikacije) Kvalificirali so se (1,80): 1.
Gruf (Fr.), Koinis (Gr.), Mar. tini (It.), Bareykowski (Polj.) Cordovani (It.), Aleksandrov (Bolg.), Lindemann (Nem.) Van Slype (Bel.), Marjanovič (Jug.), Matejka (CSR), Pu-rumb (Rom.), Okuwobi (Nig.), Rebensham (Nem.), Enquist (Sved.), Myhre (Nor.), Bol-chov (SZ).
Disk moški (kvalifikacije)
1. skupina: kvalificirani (44 m): Buhrle (Nem.), Tsakani-kas (Gr.), Sbiezysiki (Polj.), Radoševič (Jug.), Kanepk (Ja. ponska), Darot (Fr.); izločeni: Nagy (Madž.), Van Aarso (Niz.), Lassau (Fr.).
2. skupina: kvalificirani (44 m):	Kunariis	(Gr.), Liaknov
(SZ), Plifieger (Nem.), Gurov (Bolg.), Salcedo (Šp.), Wa-chovvski (Polj.); izločeni: Pac. cagnella (It.), Lucking (V. B.), Harrison (V. B.).
400 m ovire moški (polfinale)
1. polfinale: 1. Gimelli 53”5, 2. Haenning (Fr.) 53”7, 3. Robinson (V. B.), 4. Pannevvart (Belg.) 55”1, 5. Zarouki (Tur.) 55”2, 6. Martins (Port.) 57"2.
2. polfinale: 1. Morale (It.) 52”2, 2. Krol (Polj.) 53”5, 3. Kuuka (Fin.) 54”5,	4. Sainz (Šp.) 55"3, 5. Treussios (Gr.) 55”8, 6. Tawil (Lib.) 59”.
3. polfinale:	1. Kling (Fr.) 54”2; 2. Skeurtis (Gr.) 54”5, 3. Grawitz (Nem.) 54”7, 4. Swartz (Šved.) 54”8, 5. Lombao (Šp.) 54”8.
400 m moški (polfinale)
1. polfinale: 1. Šnajder (Jug.) 47"7, 2. Trousil (CSR) 48”2, 3. Fossati (It.) 48"3, 4. Martinez (Šp.) 48”4,	5. Uhay (V. B.) 49”6, 6. Laurent (Fr.) 50”4.
2. polfinale: 1. Oberste (Nemčija) 48”4,	2.	Futter (V. B.)
48"7. 3. Czapracki (Polj.) 49”2, 5. Manaresi (It.) 49”9, 5. Pen-newaert (Belg.) 50”1.
3. polfinale: 1. Klappert (Nem.) 47”8, 2. Sudrigean (Romunija) 47”8, 3. Stadler (Fr.) 48”3, 4. Rancano (Šp.) 48”8, 5. Cheuvart (Bel.) 49”8.
Disk ženske (finale)
1. Hegeduš (Madž.) 46.76, 2. Ticci (It.) 45,52,	3. Bucsanyi
(Madž.) 43,38, 4. Nagel (Nem.) 42.31,	5. Hatheysen (Nem.)
35.38.
Kladivo (finale)
1. Zsivoczki (Madž.) 63,65, 2. Samosvetov (SZ) 63,61, 3. Račič (Jug.) 62,32,	4.	Bezjak
(Jugosl.) 61,74,	5. Perleberg
(Nem.) 57,81, 6. Payne (Rod.)
57.39.
80 m ovire ženske (finale)
1. Elisajeva (SZ) U”l, 2. Kerkova (Bolg.) 11”4, 3. Krzesinska (Polj.) 11”5, 4. Heider (Nem.) 11”7,	5. Ciastowska
(Polj.) 12”,	6. Galluzzi (It.)
12”2.
100 m moški (finale)
1. Berruti (It.) 10”5, 2. Penez (Fr.) 10”7, 3. Pote (Belg.) 10”8, 4. Caprice (Fr.) 10”8, 5. Rail-ton (V. B ) 10”9, 6. De Mur-tas (It.) 11”.
100 m ženske (finale)
1. Leone (It.) 11”7, 2. Neča-jeva (SZ) 12”,	3. Capdeville
(Francija) 12”1, 4. Janiszew-ska (Polj.) 12”2, 5. Fuhrmann (Nem.) 12”3.
800 m moški (finale)
1. Heydecke (Nem.) 1’50"5, 2. Holt (V. B.) 1’50”5, 3. Wata-nabe (Jap.) 1'50”9,	4. Blvthe
(Nem.) 1’50”9,	5.	Lavvrenz
(Nem ) 1'57”6.
Daljina ženske (finale)
1. Krzesinska (Polj.) 5,94. 2. Makarova (SZ), 5,76, 3. Kolu-chova (SZ) 5,71, 4. Fuhrmann (Nemčija) 5,65, 5. Ciastowska (Polj.) 5,55, 6 Weigle (Nem.) 5,42, 7. Edgington (V. B ) 5’39, 8. Micozzi (It.) 5,10, 9. Folovvs (V. B.) 4,99, 10. Lichtenstein (Irska) 4.88.
Palica moški (finale)
1. Yasuda (Jap.) 4.35, 2. Kuz-manovič (Jug.) 4,30, 3. Bala-
stre (Fr.) 4,20, 4. Torok (Mad ) 4,10. 5. Ramadier (Fr.) 4.10. 6. Petrenko (SZ), 4,10 7. Trmal (CSR) 4.10.	8 Chang (Kit.)
4,00, 9. Kielszelski (Polj.) 4,00, 10. Schmidt (Nem.) 3.90, 11. Grunder (Sv.) 3,90, 12. Adar-raga (Sp.) 3,80, 13. Van Loo (Bel.) 3,80, 14. Mayer (Nem.) 3,80.
KOŠARKA Za 13.-15. mesto: Nemčija -Luksemburg 74:52 (33:21).
Za 9.-12. mesto:	Španija -
Nizozemska 72:42 (33:31). Izrael - Libanon 2:0 (forfait).
Za 5.-8. mesto:	Poljska-Bra-
zilija 90:76 (45:37). Bolgarija -Francija 72:59 (36:28).
Za 1.-4. mesto: Češkoslovaška . Madžarska 66:50 ( 34:24), SZ - Italija 61:48 (31:25).
ODBOJKA Finale	za	7.	in	8.	mesto:
Francija : Brazilija 3:2 (12:15, 15:12, 15:8, 11:15, 15:10).
Finale	za	5.	in	6.	mesto:
Italija . Jugoslavija 3:2 (15:12, 8:15, 15:12, 13:15, 15:11).
Finale	za	3.	in	4.	mesto:
Poljska - Bolgarija 3:0 (15:11.
15:5, 19:17).
Finale za 1. in 2. mesto: Češkoslovaška - Romunija 3:0 (15:9, 15:6, 15:5).
SABLJANJE
Po prvein dnevu dvoboja v
ManlO"
Italijanski plavalci proti jugoslovanskim
Brinovec in Kocmur prva na oz. 100 m prosto
.400 ®
Sablja ekipno (kvalifikacije)
1. skupina:	Italija	- Japon-
ska 14:2, Švica . Portugalska 10:6, Italija - Portugalska 10:0, Švica - Japonska 9:2. Kvalificirani Italija in Švica, izločeni Portugalska in Japonska.
2. skupina: Nemčija . V. Britanija 9:7, Madžarska . V. Britanija 9:1. Kvalificirani Nemčija in Madžarska, izločena V. Britanija.
3. skupina: Francija - Jugoslavija 10:6, Poljska - Jugosla. vija 9:0. Kvalificirani Francija in Poljska, izločena Jugoslavija.
Polfinale
Italija „ Nemčija 9:1, Poljska - Madžarska 9:0.
Finale
Za 1. mesto: Italija - Poljska 9:6.
Za 3. mesto:	Madžarska	-
Nemčija 9:3.
MANTOVA, 4. — Po prvem dnevu plavalnega dvoboja Italija - Jugoslavija, s katerim je bil otvorjen nov plavalni bazen v Mantovi, vodi Italija z 42:29. Zaradi neugodne temperature doseženi rezultati niso najboljši. Italijani so osvojili prva mesta v štirih disciplinah. Jugoslovani pa v dveh po zaslugi Lada Brinovca na 400 m prosto in Kocmurja na 100 m prosto. Na 100 m prosto je Italijan Soliani postavil nov državni juniorski rekord. V tej disciplini ni nastopil Pucci. Tehnični rezultati:
400 m prosto: 1. L. Brinovec (Jug.) 4’42”4, 2. Galletti (It.) 4'44, 3. Bianchi (It.) 4’53”, 4. P Brinovec (Jug.) 4’55”7.
200 m metuljček: 1. Denner-lein (It.) 2’28”7, 2. Lombardi (It.) 2’37’T, 3. Sabolič (Jug.) 2’38”9, 4. Nikin (Jug.) 2’4C”5.
100 m prosto:	1. Kocmur
(Jug.) 57”6,	2. Sogliani (It.)
58”5, 3. Perondini (It.) 59'T, 4. Nardelli (Jug.) 59”2.
200 m prsno: 1.1 ,/
2’44”3, 2. Pelc t«®?« 4.S Tonvičič (3ug.) 2	'
garo (It.) 2’52”5.
100 m hrbtno. *■
1’5~’~8~ 2. Avellone (H; 5 Dorčič (Jug )it * ' šič (Jug.) 1’10 • j, 4x200 m prost“-
(Perondini, Dennerlein) 8
vija (Brinovec, - ,, njak, Nardelli)
ItlllHIItlttlf Hill lllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll IIIIII lllltllllllllllllllllllllltllllllllll III lllll llltniMIHMIIIIIIt
l/čeraj peta in zadnja regata
Švicar Bernet s Cha-Cha 111.» letošnji prvak XVII. distrikta
Jugoslovan Hinčevič z jadrnico «l/uniir» na tretjem mestu
KOPER, 4. — Po štirih dneh boja z burjo in valovi so popoldne zajadrala bela jadra v pristan, z drogov pa so sneli zastave štirih udeleženk: Zahodne Nemčije, Švice, Avstrije in Jugoslavije,
V zadnji regati XVII. distrikta jadrnic «Star», ki je bila na sporedu danes popoldne, je spet zablestel odlični Švicar Bernet, ki je priplul na cilj z 200 m prednosti; Ta tekmovalec je zmagal že v prvih treh regatah, v četrti je nekoliko popustil, danes pa je spet prepričljivo osvojil prvo mesto.
Današnje vreme je bilo idealno za vožnjo. Pihala je zmerna burja, ki je dovoljevala primerno hitrost, vendar ni bila toliko močna, da bi nevarno razburkala morje. Kljub idealnemu vremenu pa so bili tekmovalci pred začetkom današnje pete regate precej nervozni. V četrti regati se je namreč razlika med vodečimi tako zmanjšala, da je bilo vprašanje prvega mesta odprto. Prav nervozi je treba pripisati, da so morali start zadnje regate kar trikrat ponoviti.
Ze takoj v začetku se je formirala vodeča trojica in si-
cer Švicarja Bernet in Loo-ser ter Jugoslovan Ninčevič. Ti trije tekmovalci so vozili vso progo in tudi prvi prijadrali skozi cilj. Koprčan Faganel je tudi danes dobro vozil in je prišel 13. na cilj. Skoda, da se je temu odličnemu tekmovalcu zlomilo krmilo v prvi regati, sicer bi se gotovo uvrstil med prvih deset tekmovalcev.
Tehnični rezultati zadnje regate:
1. Bernet - Portier (Švica), «Cha - Cha IH«, 2. Looser ■ Rusterholz (Sv.), «Perfidaa, 3. Jbucher - Amrein (Sv.), «Klabautermann», 4. Schoen-brot - Heisebank (Z. Nem.), «Zich - Otto«, 5. Spanner -Grieger (Sv.), «Kambler», 6. Mitrovič - Koludrovič (Jug.), »Podgorka«, 7. Schrauder -Jakobi (Sv.), «Mery», 8. Laub-man - Laubman (Z. Nem.), »Chierasee«, 9. Ninčevič - Milovan (Jug.), «Vumir», 10. Bryner - Lehman (Sv.), «Ali baba VI.».
Od slovenskim tekmovalcev je dosegel najboljše mesto Faganel, ki je prišel na cilj 13. Drugi tekmovalci kvarnerskih in slovenskih jadrnic so se uvrstili med zadnjih 10 tekmovalcev.
KONČNI REZULTATI PRVENSTVA SO NASLEDNJI: 1. Bernet (Sv.) 132 točk, 2.
Looser (Sv.) 129 točk, 3. Ninčevič (Jug.) 119, 4. Schoen-brot (Z. Nem.) 115, 5. Laubman (Z. Nem.) 115, 6. Mitrovič (Jug.) 113, 7. Schauder (Sv.) 101, 8. Bucher (Sv.) 101, 3. Schneider (Z. Nem.) 90, 10. Both (Sv.)	88,	11.	Gautschi
(Sv.) 84, 12. Bryner (Sv.) 80, 13. Gouth (Z. Nem.) 71, 14. Panhofer (Z. Nem.) 70, 15. Stanner (Z. Nem.) 70. Koprčan Faganel se je uvrstil na 18. mesto, Ljubljančan Svilan na 27. mesto in Mariborčan Zej na 29. mesto
Naši tekmovalci so pokazali izredno požrtvovalnost in borbenost. vendar se med tehnično bolje opremljenimi zlasti švicarskimi jadrnicami se riso mogli uveljaviti.
L. Om.
TRIESTINA V VIDEM
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Mednarodno srečanje 16. t, m. na Heki
Tržaški vaterpolisti za dvoboj z reškimi
Skupni treningi tržaških igralcev se bodo začeli 7. t. m.
Deželni odbor FIN za Julijsko krajino je na predlog tehničnega komisarja dr. Silvana Mianija sklical na skupne priprave za dvoboj med reprezentancama Trsta in Reke, ki bo 16. t. m. na Reki, naslednje tržaške vaterpoliste:
Giorgio Petz, Paolo Ravasi-ni, Ferruccio Alessandrini, Gianni Cozzo. Lorenzo Benve. nuti, Dino Padovan, Andrea Boschin, Pierluigi Bradaschia,
Gianfranco Camisa. Furio Dei Rossi, Giorgio Cubi, Giuliano Kirchmeier, Mario Rusconi (vsi člani UST) ter Bruno Ce-scon in Illini (oba AS Edera).
Imenovani morajo biti na razpolago tehničnemu komisarju Mianiju in trenerju Alfredu Zighimju od' ponedeljka 7. t. m. dalje. Treningi bodo v pokritem bazenu vsaik dan od 11,30 do 13. in od 19,30 do 21. ure.	1
Merkuza poškodovan
Postava Triestine za jutrišnjo tekmo za italijanski pokal proti Udinese v Vidmu je negotova zaradi nenadne poškodbe srednjega krilca Mer-kuze, ki čuti bolečine v desnem gležnju zaradi udarca. Trener Trevisan si je zaradi tega pridržal pravico, da objavi seznam igralcev, ki bodo odpotovali v Videm šele danes zjutraj.
PANAMERISKE
Ayala in Cib< zmagovalca v
v.
CHICAGO, 4. •'
panameriških spo y jd
je zaključil turn
84. J	l
P
Med
mcu posamezi ^ prvo mesto CU*"*adž>i je premagal K®
darda s 6:4, 6:1. 8''0jilU renči žensk je ' flibri mesto Američan w p zmago nad Meh* jjj* rez s 6:4, 7:5. 16™ f & zaključile z ,d,vemoškil' , Mehikancev. V_ T3aiafo*t
magala v finalu r°)a ji
sa in
Contrerasa »
6:3, 6:2, v mešam pp pa G. Palafox m *-jj, rojaka Contrerasa
sovo s 6:1, 6:2. terdwj| V modernem PCL
osvojil zlato koluilo>s' janec Venceslav vj fl, točkami, med
zmagale ZDA s ^
Zmagovalci v
plava
nalih;	-.»i)*
100 m	hrbtno	<
Kinney (ZDA)	^ošlš
400 m	prosto^ {t,<
Breen (ZDA) 431	,
kord iger).
200 m prosto * Saltza (ZDA) 21»
kord iger).	...	,
Skoki za žens,,pA) (3 m): M. Pope točke.
O HELSINKI, *■	„0«	■
Risto Luukkonen J	C
ropski prvak mu je. Premagal je t, ' prvaka Spanca *	.19'J
Totocalcio &
Inter - Venežia Juventus - Gcno Bari - Taranto^ ()
Brescia - Mode«* Como - Lecco jjj
Lanerossi	^ro
Mari1 Messina - Calan Padova - Verona ( Palermo - Catan Parma . Spal fJ , Sampdoria - ™ »ks* | Simm. Monza -Udinese - Tries«""
----------------- dell«f*|l
Napoli - Sambenepej(.
OZO Mantova
Odgovorni STANISLAV . Zllj
Tiska Tiskarski zaV
predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob 18. uri
TOM in jerR\
v 3. ROUN
ro^fjli^ tl*.
VLADIMIR DART0L:
DVD
VTff fTTVVf WVVWW VTWWVVWWVTVTWfV VVTVVVVVTTTVVVVVVVVTVVVVTVVVVVVfVVVVVVI
H.
Kaj . sem hotel storiti, da ga ne bi razžalil? Vdal sem se. Smehljaj mu je hušknil preko obraza, ko da si misli: led je prebit. To me je še bolj potrdilo v prepričanju, da ima kupca, ki ga vprav moje znamke izredno zanimajo. Ali bi mogel sicer skleniti zase tako neugodno kupčijo?
Pogajala sva se dalje, še vedno samo za manj vredno blagb. Krepko je silil vame. Branil sem se trdovratno, iztiskajoč iz njega, kar več sem mogel. Polagoma se me je začela polaščati utrujenost. Ciltil sem, kako mi slabijo živci in pojema odpornost. Prestrašil sem se. Kaj res ne bo še odjenjal? Pogledal sem na uro: šest. Vnovič sem naročil kavo.
V sobi se je bilo medtem »temnilo. Prižgal sem svetil-
ko. Sele tedaj sem zapazil, kako zelo je bilo zakajeno. Ozračje se mi je zdelo kakor z električno strujo nabito. Čutiti je bilo, kot da je prepojeno z neko čudno energijo, nemara produktom najinih intenzivno delujočih možganov.
Kofein je pognal živce k svežemu delovanju. Kanadec je začel z novim naskokom. Iz svoje zaloge je izbral lepo število znamk, med njimi prav dragocenih, katerih mi doslej sploh še pokazal ni bil. Po katalogu jim je določil ceno. Nato je segel po mojih. Kakor nehote je vrinil mednje tudi nekaj onih, katere i sem mu bil prej odrekel. Hotel sem protestirati. Pomiril me je, češ da hoče videti samo, koliko so vredne. 7.ačel je lopet računati. Pokazal mi je rezultat: cena njegovih je za več ko še en-
kratno presegala ceno mojih. Dodal je svojim še nekaj denarja, porinil oboje predme ter se polastil mojih.
»Vrnite jih! Nisva se pogodila,« sem vzkliknil. Toda že je bil nanje položil svojo žilavo roko.
»Cernu se razburjate? Mar niste vi na dobičku?« Začel je devati znamke v prozoren zavojček.
Osupnila me je tolika predrznost. To je bil doktor vsega zdravilstva?! Ni moglo biti nobenega dvoma več: kupca je imel, in sicer prav nenavadnega. Sicer bi mu ne moglo biti vseeno, kakšnih sredstev se poslužuje, samo da pride do mojih znamk!
Kako neki bi zanj izvedel? Hipoma me je prešinila ta misel. Lahko bi mu sam prodal svoje znamke; gotovo bi dobil mnogo denarja, vsaj mnogo več, kakor mi Kanadec ponuja. Njegova predrznost je izzvala mojo. Na vse sem bil odslej pripravljen.
Popil sem požirek kave. Hladna je bila že in nekam oljnato se je vlekla. Tudi ckus se mi je zdel čuden. Prav nič me ni več poživila. Kri mi je butala ob sencih od neprestanega napora, Ču-
til sem, kako se mi napenjajo žile. Vzduh je bil gost in težak. Ko mora mi je pritisnilo na možgane. Misli so se mi trgale in neizmerno sem st želel počitka. Tudi odpor mi je bil kakor zlomljen. Ura je bila osem.
Tudi v Kanadčevem obrazu sem opazil utrujenost. Vendar je gledal še dokaj bistro predse in ko je srebnil iz skledice, je začel kakor osvežen z novim napadom. Iz listnice je potegnil stotak — pred očmi, s krvjo podplutimi, mi je zaplesala cela množica takih podobic — in ga položil predme.
«Za polovico onih znamk, ki sem jih bil najprej izbral. Naj bo v božjem imenu.«
Za hip sem okleval. Potem sem odklonil.
Segel je po večjem številu zavojev in začel sipati iz njih kolonialne znamke. «Glejte, kakšna vrednost! Se vse to vam dam za polovico vaših.« Zavrtelo se mi je pred očmi. Bil sem tako slab, da mi je bila vsaka odločitev napor. Poklical sem gospodinjo in zopet zahteval kave. Prinesla jo je. Naglo sem prijel za skodelico. Te-
daj sem opazil, kako je Kanadec kakor slučajno stresel vanjo pepel cigarete. «Par-don!« je dejal. »Zmotil sem se. Zamenjal sem bil skodelico za pepelnik.«
V glavo mi je šinila misel. — Kaj, če se je bil tudi prej »zmotil«? Od kod nemara čudni, oljnati okus. Vedel sem, da uničuje pepel cigarete učinek delovanja krvi po oživljajočem strupu.
»Dovolite, da napravim požirek iz vaše skodelice,« sem rekel in že sem mu popil kavo... Kri mi je z novo silo zaplala po žilah. Zopet so začeli možgani intenzivneje delovati.
S tresočimi prsti si je šel skozi lase. Na čelu so se mu
pokazale znojne kaplje.
Odklonil sem ponudbo.
Zdelo se je, ko da ne more verjeti. Z velikimi očmi je strmel vame. Dejal je z drhtečim glasom: #Nikoli več se vam ne bo nudila taka priložnost.«
Vztrajal sem pri odklonitvi. Iz listnice je vzel bankovec za petdeset frankov in gr s tresočimi prsti priložil stotaku.
«Vse to za polovico vaših. Predolgo se že pogovarjava. Vdam se. Zmagali ste.«
«Ne sprejmem.«
«Kako?» je vprašal in prebledel.
«Ne sprejmem« sem ponovil.
«In — če — vam — dam —
Jutri bomo začeli objavljati v podlistku roman
«MRZLI ZNOJ*
ki sta ga napisala /rane. pisatelja Boileau in Narcejac.
Roman je napeta zgodba o prečudni, blazni ljubezni. Posnet je bil na filmski trak pod imenom «Vertigo» (Vrtoglavica), oziroma «Živela je dvukrat», ti režij i Alfreda Hitchcocka s Kirn Novakovo in Jamesom Ste-uiartom v gla vnili vlogah.
še — petdeset?«
»Ne sprejmem.«
»In — še — petdeset.«
»Tudi tedaj ne.»
Dvignil se je. «Torej nočete?« Glas mu je bil pridušen.
«Nočem.»
»In zakaj ne?«
«Ker ste me hoteli nesramno ociganiti. Mislite, da ne vem, da imate kupca, ki bi vam dal za moje znamke desetkrat toliko, kolikor ponujate vi meni?«
Pospravil sem svoje stvari. Vedel sem, da ga bo priti-ralo to do skrajne besnosti. Ali se bo tedaj nemara izdal?
Zaklenil sem zavoje v omaro. Ko sem se nato obrnil, je stal Kanadec pred mano bled ko stena. Na ustnicah so se mu prikazale pene.
«Lopov! Goljuf!« je bruhnilo zdajci iz njega. »Ti si me osleparil. Na mestu mi vrni denar in znamke!« Krčevito je stiskal pesti.
Pogledal sem na uro. »Devet je,» sem dejal kolikor mogoče mirno. »K večerji bo treba. Sest ur sva se bila.«
Ni se ganil. Kakor jastreb je prežal name. Ko je videl,
da čakam na njegov odhod, je bruhnil v histeričen smeh.
«Res je, kupca imam. Američana. Toda vi ne boste zvedeli zanj, do sodnega dne r.e boste zvedeli zanj.«
»V zadoščenje mi je vendarle, da sem ostal jaz na dobičku. Sklepali ste zase neugodne kupčije, ker ste mislili, da me boste na ta način najlaže zadrgnili v zanko. K sreči sem pa spregledal vaše prav malo moralne nakane. Vašega Američana le zase ohranite; bolj ga boste potrebovali kakor jaz.«
mu je omahnil*
nica je padla na., ^
m a sem se skl°nj preč] seiH r
bral. V hipu
Rolph Withman
25, Rue de
id-iH01
»Satan!« je K ..f
valil name.
«UI II« Uit.
»Nazaj!» ‘e®uBUi®
grabil z nedvo- oi njegovo s src _ ja*
palico. »Tu se*
■J
dar.«
Vnovič se je zasmejal. Suho in presekano.
Opotekel se . s koraki je zaP°s Leo, pinceto 1 je t
izdelan svinc
nifc
»Kaj mislite, da ne čitam vaših misli? Uganili ste, da imam dobrega kupca; zavlačevali ste kupčijo samo zato, da bi vam izdal skrivnost. Zmotili ste se. Tu je Američanov naslov. Nikoli ne boste izvedeli zanj.«
Vzel je posetnico iz listnice in mi jo od daleč pokazal.
»To je za pepel, ki ste mi ga bili v kavo natresli!« sem vzkliknil in planil korak proti njemu. Usekal sem ga z robom dlani po zapeatju, da
vzeti s seboj.	yt* J
Komaj so se * p<eJ
n.r
s:lna slabost.	P	c,.
hnd "pl f
čen sem orna
sem ui»-- . sp padel v tež** jdt
m
Ko sem se tro zbudil,	VJ
soodinji Kan*	IH J
da mu jih da. v. * ponje. Odšel se(,rigi'’J ff Tournon k	.(L
Američanu	voj*.	jž
dal sem mu vse ^ t ke in se vrnil ^ žeP dve sto franki
K