Železarna: tržaški župan Cosolini v Rimu Slovenski memorandum za arbitražo Gorica: slovenski konzulti o vidni dvojezičnosti
sledi nam na
Primorski
Št. 256 (20.SS4) leto LXIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
^^ tuiitkerju
@primorskiD
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190
Dušan Udovič
Za trenutek se želim povrniti na pravkar opravljeno srečanje med Kmečko zvezo in deželnim odbor-nikomn (tudi podpredsednikom deželne vlade) Sergiom Bolzonel-lom. Podobnih srečanj z nosilci kmetijskega sektorja preteklih uprav je sicer bilo veliko. In tudi tokrat je odbornik dobil na mizo pomemben zalogaj problemov. Žal večinoma starih, takšnih, ki niso bili nikoli rešeni, ker je bil koncept kmetijstva v obmejnem prostoru večinoma obsojen na politiko »pomagaj si sam«. Njegove specifike, bodisi glede tega, da gre za kmetovanje na območjih s težjimi naravnimi danostmi (gorati predeli in kras), bodisi spričo dejstva, da je ta teritorij večinoma poseljen s Slovenci, nobena deželna uprava doslej ni vzela resno v poštev. Pa bi morala, saj o tem dovolj jasno govorijo tudi zakoni, da ne govorimo o dolgem seznamu neizpolnjenih obljub, raznih protokolov in sporazumov.
Razlogov za tak odnos je v petdesetletnem obstoju deželne uprave veliko. Od pomanjkanja politične volje zaradi problematičnih plati povojne zgodovine ob danes, na srečo, odpravljeni državni meji, do celo zra-zito volilnih interesov, ko so deželni ukrepi in sredstva veljala pretežno »prijateljskim« območjem. Poleg tega je dejstvo, da je v deželi kritična masa kmetijstva kvantitativno prisotna v furlanskih nižinah, kar je zasidrano tudi v zavesti deželnih politikov. Mislili smo, da bo vsaj z Illy-jevo upravo drugače, a se to, žal, ni zgodilo. Tako izpade skoraj logično, da so bili za ta sektor pri deželni upravi odgovorni skoraj izključno Furlani, kar samo po sebi ni nič negativnega. Pač pa je odraz neke vizije, v kateri je Kras dolga leta veljal za nepomemben privesek, Benečija pa je bila prizorišče izseljevanja in vojaških služnosti. Edino Brici so se, vsak na svojem hribu, s trdim delom uspeli prebiti v višave absolutnih vinarskih kakovosti.
Danes so stvari drugačne. Bri-cem so se z visoko kakovostno proizvodno nišo pridružili kmetovalci s Tržaškega, Benečija se ni vdala in se tudi v kmetijstvu dejavno vključuje v vizijo povezovanja čezmejnega prostora. Skratka, tu je na dlani potencial za razvojno in povezovalno politiko, kot je zapisana v programu sedanje deželne uprave in kot je na srečanju s Kmečko zvezo potrdil tudi odbornik Bolzonello. Res je, da je dobil na mizo veliko nerešenih problemov, a je dobil tudi vizijo, s katero je soglašal. Vtis je, da je znal z občutljivostjo prisluhniti problematiki slovenskih kmetov. Čas bi že bil, da deželna uprava s konkretnimi dejanji pokaže do teh vprašanj drugačen odnos. Če ne zdaj, kdaj pa?
dnevnik
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
ČETRTEK, 31. OKTOBRA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
RIM - Včeraj odločitev pristojnega odbora
Senat bo o izključitvi Berlusconija odločal
z javnim glasovanjem
GLEDALIŠČE - SSG
Nova otroška
predstava
Pedenjped
TRST - Malčki vrtca na Co-lu so včeraj doživeli krstno uprizoritev nove otroške predstave Slovenskega stalnega gledališča Pedenjped, v kateri se je igralec Primož Forte preizkusil v številnih funkcijah: ob glavni vlogi je prevzel tudi nalogo režiserja in avtorja priredbe pesmi Nika Grafe-nauerja. Predstava bo do decembra gostovala po vrtcih tržaške pokrajine in v Benečiji.
Na 10. strani
RIM - Italijanski senat bo o izključitvi nekdanjega premiera Silvia Berlusconija glasoval javno, je včeraj odločil pristojni parlamentarni odbor. Pričakovati je, da bodo senatorji na jav-
nem glasovanju manj naklonjeni Ber-lusconiju. Razprava na odboru se je začela v torek, včeraj pa je bila sprejeta odločitev.
Na 2. strani
FILM - V kinodvorane v FJK, Rimu in Milanu
Zoran prihaja
Po festivalskih uspehih prvenec Mattea Oleotta na ogled vsem
TRST - Na deželnem sedežu RAI
Premiera dokumentarca Odsev pesmi in spomina
TRST - Operna pevka Eleonora - Nora Jankovič je protagonistka najnovejšega dokumentarca, ki je nastal v produkciji slovenskih programov RAI. Sinoči so poetično pripoved o njenem življenju predstavili v polnem avditoriju deželnega sedeža. Dokumentarec si je zamislil in reži-ral Marko Sosič, v njem pa je barko-vljanska mezzosopranistka (v pogovoru z Rossano Paliaga) prehodila svojo bogato poklicno pot, ki jo je popeljala na najpomembnejše svetovne odre. V nedeljo zvečer si bo film mogoče ogledati tudi na kanalu RAI 3 bis.
Na 8. strani
GORICA - Rajoni
Priziva proti ukinitvi še ni, rok zapade v soboto
GORICA - V soboto zapade rok za vložitev priziva na Državni svet proti razsodbi Deželnega upravnega sodišča Furlanije Julijske krajine, ki je marca letos zavrnilo pritožbo Slovenske skupnosti proti ukinitvi rajonskih svetov v Občini Gorica. SSk pa priziva še ni vložila oz. o tem še razmišlja, zlasti zaradi nezanemarljivih stroškov, ki bi jih terjala taka poteza. Medtem pa se že kažejo negativne posledice ukinitve rajonskih svetov in prihaja do nižanja ravni zaščite slovenske narodne skupnosti, opozarjajo pri SSk.
Na 12. strani
NEMČIJA
Odkrili izvod Trubarjeve Cerkovne ordninge
LJUBLJANA - V manjši knjižnici južno od Hannovra so našli drugi ohranjeni izvod Trubarjeve Cerkovne ordninge. Doslej je veljalo, da en izvod hrani le Vatikan. Knjigo je po naključju odkril raziskovalec zgodovinskih pravnih dokumentov Ulrich Dieter Oppitz. Avtentičnost dela je na včerajšnji novinarski konferenci potrdil poznavalec Trubarjevega dela Kozma Ahačič.
Na 3. strani
Benečija in Posočje za sodelovanje
Na 3. strani
Prosek: jusarski odbor vrnil 250.000 evrov
Na 4. strani
Trst: trojica kradla in preprodajala drogo
Na 5. strani
V Pevmi nočejo nove antene
Na 13. strani
&nt'Aim
Impresa Trasporti Funefjri

Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908
Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območiu, v Italiji kot tudi v inozemstvu.
Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Prosek 154 - Trst tel. 040 630696 Usluge na domu
9771124666007
2
Četrtek, 31. oktobra 2013
ITALIJA, SVET
/
rim - Odločitev pristojnega senatnega odbora po pričakovanju sprožila val polemik
Senat bo o izključitvi Berlusconija glasoval javno
Divja reakcija predstavnikov desnice, za katero »poteza ne bo mogla ostati brez posledic«
RIM - Italijanski senat bo o izključitvi nekdanjega premiera Silvia Berlusconija glasoval javno, je včeraj odločil pristojni parlamentarni odbor. Pričakovati je, da bodo senatorji na javnem glasovanju manj naklonjeni Berlusconiju. Razprava na odboru se je začela v torek, včeraj pa je bila sprejeta odločitev. Špekuliralo se je, da bi v primeru tajnega glasovanja lahko več senatorjev, tudi iz drugih strank, podprlo Berlusconija.
Berlusconi je bil avgusta pravnomočno obsojen na štiriletno zaporno kazen zaradi davčne utaje v primeru Mediaset. Parlamentarna komisija, pristojna za vprašanja imunitete, se je zatem že izrekla za njegovo izključitev iz senata, a mora o tem dokončno glasovati še celoten senat.
Podlaga za glasovanje je lani sprejeti protikorupcijski zakon (tako imenovani zakon Severino), ki določa, da v Italiji osebe, pravnomočno obsojene na več kot dve leti zapora, ne smejo biti člani parlamenta in ne
rim
Prisluškovali tudi papežu Frančišku?
Papež Frančišek
RIM - Nova neprijetna podrobnost o ameriškem vohunjenju: ZDA so po poročanju tednika Panorama pred konklavom marca prisluškovale kardinalom v Vatikanu. Nadzorovali naj bi tudi človeka, ki je bil kasneje izvoljen za papeža, argentinskega kardinala Jorgeja Mario Bergo-glia, je sporočila avstrijska tiskovna agencija APA. ZDA naj bi prisluškovale telefonskim pogovorom v in iz Vatikana, vključno z rezidenco Domus Internationalis Paul VI., v kateri je bival sedanji papež Frančišek. O tem je poročala spletna stran Cryptome, ki navaja, da je ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA) od 10. decembra 2012 do 8. januarja 2013 v Italiji prestregla 46 milijonov klicev. Med njimi so «očitno tudi klici iz in v Vatikan», navaja Panorama.
»Bati se je, da je veliko ameriško uho pogovorom prelatov še naprej prisluškovalo do večera pred konkla-vom,« prispevek povzema francoska tiskovna agencija AFP. Obstajajo pa tudi »sumi, da so bili nadzorovani pogovori bodočega papeža«. Bergoglio je po poročanju spletne strani Wiki-Leaks na seznamu zanimivih osebnosti ameriških tajnih služb vse od leta 2005.
Tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi je sicer dejal, da Vatikan o domnevnem prisluškovanju ni ničesar slišal in tudi ni zaskrbljen.
smejo kandidirati na parlamentarnih volitvah. Berlusconi in njegovi zavezniki trdijo, da zakon ne more veljati za dejanja, storjena pred začetkom njegove veljavnosti.
Senatni odbor je odločitev izglasoval s sedmimi glasovi proti šestim, pri čemer je bil odločilen glas senatorke Montijeve Državljanske izbire Linde Lanzillotta, ki je več dni imela pomisleke. Poleg nje so se za javno glasovanje opredelili še senatorji Demokratske stranke in Gibanja 5 zvezd.
Kot je bilo pričakovati, je Berlusconi ob novici popenil, čeprav je bila pričakovana. Odpovedal je načrtovano kosilo z ministri svoje stranke, slednja pa se je, vsaj navidezno odzvala kompaktno. Predsednik senatorjev LS Reneto Schifani je govori o »temnem dnevu, ki ne bo mogel ostati brez posledic«. Sekretar stranke in minister za notranje zadeve Angelino Alfano je sicer za izjavo čakal nekaj ur, nakar je napovedal trdo bitko v parlamentu, ni pa govoril o možnih posledicah za Let-
Linda Lanzillotta
ansa
tovo vlado. Alfanova napoved o parlamentarni bitki se najbrž nanaša na možnost, da po pravilniku senata dvajset senatorjev v avli zahteva tajno
glasovanje. To bi seveda postopek še nadalje preneslo v čas.
Oster je bil v svoji izjavi tudi minister Maurizio Lupi, ki je poudaril, da je odločitev o javnem glasovanju v nasprotju s pravilnikom parlamenta, senator Roberto Formigoni pa je govoril o »posiljevanju pravil in sprevr-ženju ustave. Seveda so naravnost noreli najostrejši zagovorniki Berlusco-nija kot so Maria Stella Gelmini, Francesco Nitto Palma, Lucio Malan in Mara Carfagna, ki so govorili o »povešeni zastavi demokracije in brutalnemu nasilju nad civilizacijo«.
Odločno je na polemike odgovoril sekretar Demokratske stranke Gu-glielmo Epifani, ki je povedal, da spoštuje in razume odločitev senatnega odbora. Pozval je k umirjenju absurdnih polemik in k izvajanju zakona.
Drugače se je opredelil poslanec Demokratske stranke Beppe Fioroni, za katerega javno glasovanje tvega postati darilo za vse tiste, ki vpijejo, da prihaja do politične eksekucije.
bruselj - Poleg podpore državam, ki so jih prizadele poplave
Članice EU potrdile dogovor
o pokritju luknje v letošnjem proračunu
BRUSELJ - Članice EU so včeraj potrdile dogovor glede pokritja luknje v letošnjem proračunu unije in glede zagotovitve 400,5 milijona evrov iz proračuna EU za pomoč Nemčiji, Avstriji in Češki po letošnjih hudih poplavah, so sporočili iz Bruslja. Ali se bo Evropski parlament strinjal s predlogom držav, ni jasno. Evropski parlament je zaradi primanjkljaja v proračunu EU že več mesecev v ostrem sporu s Svetom. Luknja v letošnjem proračunu, ki je nastala, ker so države vanj prispevale manj, kot so se sprva zavezale, je znašala 11,2 milijarde evrov.
Že julija je bil med parlamentom in Svetom dosežen dogovor o zagotovitvi dodatnih 7,3 milijarde evrov, 3,9 milijarde pa je ostalo odprtih. Parlament vztraja, da ne bo prižgal zelene luči niti za proračun EU za leto 2014 niti za večletni finančni okvir EU 20142020, če luknja ne bo v celoti pokrita. Čas za dogovor se izteka, saj bi morala biti potrjena do sredine novembra.
Spor se je še posebej zaostril na zadnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta minuli teden. To se je namreč začelo s presenetljivim sporočilom iz Bruslja, da je v proračunu poleg že znane 11,2-milijardne luknje nastala še dodatna luknja v višini 2,7 milijarde evrov. Ta sicer ni nastala po «krivdi» članic EU, ampak zato, ker so bila t.i. lastna sredstva EU v proračunu nižja od pričakovanih.
Če tako Svet kot parlament ne bi nemudoma potrdila spremembe št. 6 letošnjega proračuna, bi lahko Evropska komisija že v sredini novembra ostala plačilno nesposobna. Oba sta spremembo potrdila, a poslanci so ob tem še glasneje kot doslej države opozorili, da je treba čim hitreje doseči tudi dogovor glede »stare« luknje oziroma glede 3,9 milijarde evrov.
Države so včeraj opozorile, da bo z zagotovitvijo dodatnih 3,9 milijarde evrov dosežena najvišja dovoljena meja za plačila v letošnjem proračunu EU; ta je v skladu s sedemletnim proračunom EU za obdobje 2007-2013 določena pri 144,29 milijarde evrov. (STA)
Če tako Svet kot parlament ne bi nemudoma potrdila spremembe št. 6 letošnjega proračuna, bi lahko Evropska komisija že v sredini novembra ostala plačilno nesposobna.
ansa
Jovanke Broz
BEOGRAD - V Beogradu so iz spominske sobe v Hiši cvetja ukradli pet odličij Jovanke Broz, ki je bila v tem mavzolejskem kompleksu pokopana v soboto. Krajo sta danes potrdila beograjska policija in uprava Muzeja zgodovine Jugoslavije, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.Po doslej znanih podatkih je bil med drugim ukraden tudi red za hrabrost, ki ga je Brozova dobila kot majorka Jugoslovanske ljudske armade in nosilka partizanske spomenice leta 1941.
Odlikovanja so izginila po sobotnem pogrebu Jovanke, krajo pa so odkrili v torek, ko so člani družine prišli v muzej, da bi prevzeli odličja. Na dan pokopa Jovanke so bila namreč razstavljena ob mrliškem odru pokojne pred Hišo cvetja, ob častni straži srbske vojske. V muzeju so potrdili, da so na policiji podali kazensko prijavo proti neznanim storilcem ter da še ni povsem jasno, kdaj in kako je do kraje prišlo. Brozovo, vdovo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita, so v soboto pokopali z vojaškimi častmi. Kot si je sama želela, je pokopana v Hiši cvetja na Dedinjah ob svojem soprogu. Umrla je v starosti 88 let.
Mrk v novem predoru pod ožino Bospor
CARIGRAD - V Turčiji so morali včeraj potniki, ki so se želeli prepeljati po novem železniškem predoru pod morsko ožino Bospor, del poti prehoditi peš. Le dan po veliki otvoritvi je namreč v predoru prišlo do odpovedi elektrike, zaradi česar je pomet za nekaj časa zastal, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Turčija je v torek odprla tri milijarde evrov vreden železniški predor, ki pod morsko ožino Bospor povezuje evropsko in azijsko stran Carigrada.
13,6 kilometra dolg predor je vlada turškega premiera Recepa Tay-yipa Erdogana ocenila za »projekt stoletja«. A je že dan kasneje skupina potnikov po prekinitvi električnega toka morala zapustiti vlak in se po tirih peš sprehoditi do drugega vlaka, preden je promet po nekaj minutah promet ponovno stekel. Oblasti incidenta niso komentirale.
Erdogan, nekdanji župan Carigrada, je leta 2004 načrt o podmorski povezavi Evrope in Azije umestil med svoje megalomanske gradbene projekte za 16-milijonsko mesto. Med njegovimi drugimi projekti so bili še tretje letališče, tretji most prek Bo-sporja in kanal, v katerega bi preusmerili del pomorskega prometa.
atene - Po notranji preiskavi v grški policiji
Več grških policistov povezanih z zločini neonacistične stranke Zlata zora
ATENE - Notranja preiskava v grški policiji je pokazala, da je bilo deset policistov povezanih s kriminalnimi dejavnostmi neonacistične stranke Zlata zora. Močno je tudi poraslo število ekstremističnih napadov, v katere so bili vpleteni policisti. Grški minister za javni red Nikos Dendias je ob tem ocenil, da gre policija skozi »operacijo samoočiščenja«.»Skupaj je bilo zaradi različnih zločinov aretiranih 15 policistov (...) Deset od njih je bilo posredno ali neposredno povezanih s kriminalnimi dejavnostmi Zlate zore,« je včeraj na novinarski konferenci povedal vodja oddelka za notranje zadeve pri grški policiji Panagiotis Stathis.
Notranjo preiskavo je konec septembra odredil minister Dendias, potem ko so prišli na dan očitki, da policisti prikrivajo ali tolerirajo nezakonite dejavnosti Zlate zore, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Policija je sicer že dolgo časa tarča kritik aktivistov za človekove pravice in grške opozicije, da namerno »ne vidi« aktivnosti Zlate zore.
Oddelek policije za notranje zadeve, ki je opravil preiskavo, je vzel pod drobnogled tudi domnevno vpletenost policistov v rasistične napade. Kot je glede tega danes povedal Stathis, se je med letom 2009 in oktobrom 2013 število »incidentov skrajnega policijskega vedenja« močno povečalo, vrh je doseglo v letu 2012.
Po umoru znanega protifašističnega grškega raperja, ki ga je 18. septembra zabodel samooklicani privrženec Zlate zore, so grške oblasti močno okrepile pritisk na to stranko. Policija je sprožila obsežno preiskavo in šest poslancev Zlate zore je že bilo obtoženih. Trije, med njimi vodja stranke Nikos Mihaloliakos, ki je obtožen vodenja kriminalne organizacije, so v priporu v strogo varovanem zaporu.
Zlata zora je bila sicer dolgo povsem obrobna stranka na grškem političnem prizorišču, potem ko je Grčija zapadla v hudo finančno in gospodarsko krizo, pa je doživela razcvet. Lani je bila prvič izvoljena v parlament, kot tretja najmočnejša stranka je zasedla 18 poslanskih sedežev. (STA)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 31. oktobra 2013
3
kultura - V manjši knjižnici v bližini Hannovra
Odkrili drugi ohranjeni izvod Trubarjeve Cerkvene ordninge
HANNOVER - V manjši knjižnici južno od Hannovra so našli drugi ohranjeni izvod Trubarjeve Cerko-vne ordninge. Doslej je veljalo, da en izvod hrani le Vatikan. Knjigo je po naključju odkril raziskovalec zgodovinskih pravnih dokumentov Ulrich Dieter Oppitz. Avtentičnost dela je na včerajšnji novinarski konferenci potrdil poznavalec Trubarjevega dela Kozma Ahačič.
Nova najdba je drugi izvod enega izmed najpomembnejših Trubarjevih del iz leta 1564. V Cerkovni ord-ningi je Trubar podal svojo vizijo pravne, organizacijske in duhovne oblike protestantske Cerkve na Slovenskem. Njena vrednost je tudi v jezikovni dovršenosti, saj je Trubar v njej nagovarjal predvsem takratno intelektualno elito, je poudaril Ahačič. Izid knjige je bilo povezan s številnimi ovirami, na koncu pa je delo izšlo v 300 do 400 izvodih, kar je bila za takratna protestantska dela nizka naklada, je pojasnil Ahačič. Trubar je delo napisal, ko je bil star nekaj čez 50 let, v njem pa je nakazal tudi idejo po uvedbi osnovnega šolanja. Knjigo je Trubar že v začetku nameraval izdati v Nemčiji, saj bi moral na slovenskem območju to odobriti deželni knez, ki pa je bil katolik. Izdajo dela, ki je bilo dokončano že leta poleti 1563, pa je dodatno zavlekla še razprava o Trubarjevem
razumevanju svetega obhajila. Knjiga je tako izšla leto pozneje z več pomanjkljivostmi, med drugim tudi brez naslovnega lista. Knjiga je bila, ko je zavladal Karel II., prepovedana, večino izvodov so uničili, Trubar pa je bil izgnan.
Do 20. stoletja so se tako ohranili trije izvodi Cer-kovne ordninge. En izvod je hranila dresdenska knjižnica, a je bil ta v drugi svetovni vojni uničen, drugi izvod so leta 1971 odkrili v vatikanski knjižnici, tretji, ki je najbolj ohranjen, pa se zdaj nahaja v Nemčiji. Izvod dela je v nemški knjižnici, ime je zaenkrat še skrivnost, našel Op-pitz, ki je pri nadaljnjem raziskovanju ugotovil, da gre za pomembno odkritje. Preko slovenskega Inštituta za civilizacijo in kulturo je prišel v stik z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Pri preučevanju dela so ugotovili, da je ta izvod mnogo bolje ohranjen od vatikanske različice, zapiski na njem pa dokazujejo, da je v 16. stoletju imel lastnika in bil uporabljan.
Oppitz je omenil možnost, da dresdenski izvod vendarle ni uničen. V dokumentih namreč piše, da je ali izgubljen ali sežgan. Po vojni je veliko gradiva pristalo v Rusiji, morda tudi izvod Trubarjeve ordninge, je dejal. (STA)

CERKOVNA
č>n D N1 Mj Ai
' W A pi rji lHj L't-Jtj rfl 3 Cfl Nccrl'i f-V'',""- Er"f' {LiilK^JH.Itov'H^mfcviliV'ti ntvli IHII . >f. h r
I ffcltuhh . HOWdA
I m J hvvfcli . u> .u	, 1FJ151U. (W.fi^d F r»
li 1x1 ■ LujifiL.i 11 h dem
_I i p i ■ rtzhvni ntvi llij'j/Swiifn^ ,
-i a	S- VnJKi"1
ÄTin-T.Ü ur! JTJ iKniirii^
Et-lfihjl- UUÜlljk^lLHhRtl.mL.^ rfh^uu
, L--irH-:r_J FL-ÜMI mu LT MI tlMlgdri IVI f^l^n ,
Hijj nüMA! ■ Ni habi^uA^i i-.jfJ „ gj-.in .fi-j ar JI ■■'[T.'Li .fctfiil tU i>.3olli, Luvl-jl jH KJ 1J-0S	LTJJ LrjL-L, Hi fry, Cnb^t vis
IUI Lid i. Jvp-r	lfcJjHrp:twL A- L-
t4*» , «ik-lni, IH	thin , rruL ,uu ik rrj
•ki -|i j.i jivjHtlH - lejfj 11K. Sjr.i ftig I.:,; V L, IU |h	"^CT/ ]fil ihjir cii Lili iti
(Hi fjr.r. ---cH1. c-j i r, m h nm LkV.v, J,^,^,., u (c.
b kSda fetijo, m IMluituiigiirabnhi u pri« .hilft ÄKT«KIUf i: 1, triirr rj Mf £1 bn Cj ='lll ^llji! Bf _ grmim L., uu h..rn '. ■ .
M r.dl HI-nOtlnF ir# h -.Ii. m fu-f
KrrfHb. .«umri cfci (Uu.S^mui tkiu, lu vinhirmUbA hi, Lir E^i nfl ilp^.i. AJ. tiKrn,	FVjJij^rn Eumu^
\ AuJ
ljubljana
Kolesar umrl po nesreči v Gorjanskem
LJUBLJANA - V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je prejšnji teden po desetdnevni agoniji umrl 49-letni Alessandro Bertossi iz Torvisco-se v videmski pokrajini. Zanj je bila usodna kolesarka nesreča, do katere je prišlo 13. oktobra na regionalni cesti v kraškem naselju Gorjansko. Bertossi je bil med amatersko dirko v skupini desetih kolesarjev, pri padcu pa se je hudo poškodoval. V ljubljanski klinični center so ga odpeljali s helikopterjem, več dni se je boril za življenje, na koncu pa podlegel poškodbam. Z vzroki nesreče se je ukvarjala Policijska uprava Koper.
Bertossi, oče dveh otrok, se je nekaj tednov pred nesrečo pridružil skupini amaterskih kolesarjev, s katero se je odpravljal na izlete v naravo. Po pisanju dnevnika Messaggero Veneto je bil pokojni v službi pri podjetju Fratelli Piovesan v kraju San Giorgio di Nogaro.
Pobudnik srečanja Guido Marchiol
lahko pa bi se jih udeležil tudi širši krog krajevnih upraviteljev z obmejnega pasa. (NM)
ter - Čezmejno sodelovanje
Srečanje upraviteljev iz Terskih dolin in Posočja
TER - Na pobudo župana Barda Guida Marchiola so se pred dnevi v Te-ru (Pradielis) sestali upravitelji iz Terskih dolin in sosednjega Posočja. Glavna tema srečanja je bil teritorij, udeleženci pa so se strinjali, da je za njihova ozemlja ključno čezmejno sodelovanje in načrti za skupni gospodarski in družbeni razvoj.
Srečanja na temo skupnega razvoja Terskih dolin in sosednjega Posočja so se poleg gostitelja Marchiola z italijanske strani udeležili še župani Tipane Elio Berra, Fojde Claudio Zani, Ahtna Sandro Rocco, Magnana in Riviera Mauro Stec-cati, Nem Walter Tosolini, iz Slovenije pa sta se vabilu odzvala župan Občine Bovec Siniša Germovšek in direktor koba-riške občinske uprave Simon Škvor.
Kot sta konec julija na srečanju na Njivici poudarili tudi deželna predsednica Debora Serracchiani in slovenska ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, je za razvoj tega območja, ki je bilo doslej vedno močno zapostavljeno, nujno čezmejno sodelovanje. Zato je treba pomisliti na skupne projekte, s katerimi bi se lahko potegovali tudi za sredstva, ki so potrebna za okrepitev turistične ponudbe v teh krajih, za boljše povezave in za ustvarjanje novih delovnih mest, s katerimi bi lahko zajezili izseljevanje.
Krajevni upravitelji so na sestanku razmišljali o kolesarskih poteh, o skupnih infrastrukturah, o tem, kako bi lahko še boljše izkoristili jame in gozdove, s katerimi je to območje še posebno bogato. Za nadaljnje in bolj konkretne korake pa bo nujno potrebno v te pogovore vključiti tudi Deželo Furlanijo Julijsko krajino, so ugotavljali udeleženci. Zato bodo v bodoče stopili v stik z deželnim svetnikom in bivšim županom Fojde Cri-stianom Shaurlijem in drugimi deželnimi predstavniki ali funkcionarji, saj brez njihove pomoči same občinske uprave v Terskih dolinah ne morejo sestaviti ustreznih projektov. Za to bi se lahko obrnili tudi na urade, ki se s takimi stvarmi redno ukvarjajo, kot je to na primer Euroservis.
Srečanje med krajevnimi upravitelji v Teru je bilo šele prvo in je bilo le posvetovalne narave, na naslednjih bodo začeli zbirati tudi konkretne predloge,
sežana - Sežanski župan sprejel predstavnika SKGZ
V • V •	■> am	• V	V
Pavsic in Marsic s Terconom o čezmejnem sodelovanju
Od leve Božo Marinac, Davorin Terčon, Rudi Pavšič in Marino Marsič na sežanskem županstvu
corecom - Deželni svet bo danes izglasoval člana komisije
Kandidat opozicije Danilo Slokar računa na glas slovenskih svetnikov
TRST - Dežela Furlanija-Julijska krajina je večetnična, zato je prav, da je v deželnem odboru za komunikacije Co-recom tudi član slovenske narodne skupnosti. Zaradi tega je pomembno, da ga podpreta in mu oddata svoj glas tudi slovenska deželna svetnika Stefano Ukmar in Igor Gabrovec, sicer podpredsednik deželnega sveta. Članstvo v odboru pomeni namreč delovanje v korist vse narodne skupnosti, ne glede na politično oziroma strankarsko pripadnost.
To nam je povedal včeraj kandidat za članstvo v deželnem odboru Corecom iz vrst desnosredinske opozicije Danilo Slokar, ki ga je predlagala Severna liga. Deželni svet bo odbor Corecoma izglasoval danes. Poleg že imenovanega predsednika Giovannija Marzinija bosta v njem sedela dva člana, ki bosta zastopala večino oziroma opozicijo v dežel-
Danilo Slokar
nem svetu. Za večino kandidira nekdanji predsednik deželnega sveta Ales-sandro Tesini (Demokratska stranka), za opozicijo poleg Slokarja še Giancarlo Se-rafini (SL) in bivši deželni svetnik Ljudstva svobode Paolo Santin.
Slokar je bil med ustanovitelji Co-recoma in njegov član več let. Prvič je bil izvoljen v takratni odbor Corerat (ki se je nato preimenoval v Corecom) za ob-
dobje 1998-2003, nato je bil ponovno izvoljen za obdobje 2003-2008. Za izvolitev je bil takrat odločilen glas pokojnega Mirka Špacapana, ki je bil mnenja, da morajo biti Slovenci zastopani v Core-comu, ne glede na strankarsko pripadnost, je spomnil Slokar.
Severna liga je zdaj ponovno predlagala njegovo ime, Slokar pa namerava biti »slovenski predstavnik, ki dela transverzalno za slovensko manjšino«. Ob tem poudarja, da je glede na večetni-čnost v deželi FJK prav, da je Slovenec član Corecoma, kot mora to veljati tudi za furlanščino in nemščino. »Glasove že imam,« je dodal in izrazil željo, da bo prejel tudi glas slovenskih svetnikov v deželnem svetu. »To je zelo pomembno za mene iz psihološkega razloga, a tudi za manjšino, ki se v teh primerih ne sme razdeliti,« je še povedal Slokar.
A.G.
SEŽANA - Župan Občine Sežana Davorin Terčon je na županstvu sprejel deželnega in tržaškega pokrajinskega predsednika SKGZ Rudija Pavšiča in Marina Marsiča. Srečanja se je udeležil tudi občinski svetnik in dolgoletni dopisnik koprskega radia v zamejstvu Božo Marinac. Srečanje je sogovornikom ponudilo priložnost za celovito analizo političnega in gospodarskega položaja na obmejnem področju. Sogovorniki so si bili edini v ugotovitvi, da je huda gospodarska kriza lahko izjemna priložnost za skupno iskanje novih izzivov za perspektivnejšo prihodnost.
Predstavnika krovne organizacije sta sogovornikoma izpostavila položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji in poudarila potrebo po večjem sodelovanju v čezmejnem prostoru. Načrti in razvojne strategije občine Sežana so med prioritetnimi vprašanji, za katere si prizadeva župan Terčon, ki je že v času svojega poslanskega mandata kazal veliko skrb za problematiko slovenske narodne skupnosti v Italiji. Zelo pomembno je tudi, da se ob nekdanji meji boljše povežejo in sodelujejo javne uprave, slovenske organizacije in drugi subjekti, ki so izraz skupnega kulturnega prostora. Predstavnika SKGZ sta posebej pohvalila župana Davorina Terčona za veliko občutljivost za tovrstna vprašanja ter za odlično povezovanje in sodelovanje z občinami na Tržaškem.
4	Četrtek, 31. oktobra 2013
APrimorski
r	dnevnik
Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
ZAHODNI KRAS - Deželni prispevek za upravljanje športnega centra Ervatti na Rouni
Prosek: jusarski odbor že aprila vrnil 250.000 €
Tako je zahteval popravek k deželnemu finančnemu zakonu svetnikov Zvecha in Baiuttija (oba DS)
Proseški odbor za ločeno upravljanje jusarskega premoženja je že v začetku aprila vrnil deželni upravi 250 tisoč evrov. Toliko je bil prejel v petih letih (od leta 2008 po 50 tisoč evrov letno) od skupnega predvidenega prispevka 750 tisoč evrov (v 15 letih), ki mu ga je Tondova deželna uprava dodelila za obnovo in ureditev športnega centra Ervatti na proseški Rouni.
Predsednik jusarskega odbora Bruno Rupel je novico o vrnitvi denarja Deželi podkrepil s kopijo bančnega nakazila o »vrnitvi« denarja na dan 3. aprila letos.
O tem denarju je bil govor med obiskom tržaških občinskih upraviteljev pretekli teden v športnem centru Ervatti. Takrat je bilo omenjeno, da naj bi občina poskrbela za popravilo oziroma prenovo struktur, in sicer prav z deželnim prispevkom, ki je bil prvotno namenjen pro-seškemu jusarskemu odboru. Zadeva naj bi se zavlekla, ker »jusarski odbor ni še vrnil denarja deželi, in zato ga dežela ne more še nameniti občini,« je bilo povedano predstavnikom društev, ki delujejo v centru Ervatti.
Občinski upravitelji in funkcionarji očitno niso bili seznanjeni z »vrnitvijo denarja«.
Zakaj?
Mogoče zato, ker se niso pozanimali pri deželi.
Vsa zadeva je kar malce zagonetna.
Torej: proseški odbor za ločeno upravljanje jusarskega premoženja je leta 2007 zaprosil deželno upravo za prispevek za ureditev centra Ervatti. V ta namen je predložil predhodni načrt (»Stal nas je 13 tisoč evrov,« se je včeraj spomnil Bruno Rupel). Tondova uprava je odobrila prispevek v višini 750 tisoč evrov, porazdeljen v 15 letih, po 50 tisoč evrov letno.
Jusarski odbor je ocenil, da ne more obnovitvenega posega opraviti »po kosih« (za 50 tisoč evrov letno), zato je sklenil, da počaka nekaj let, da se nabere višja vsota, s katero naj bi nato začeli celovito obnovo.
Do konca 2012 se je tako nabralo 250 tisoč evrov, februarja letos bi mu morala deželna uprava nakazati nadaljnjih 50 tisoč evrov za letošnje leto, namesto denarja pa je jusarski odbor čakalo bridko presenečenje.
Dne 8. marca je deželna uprava sporočila jusarskemu odboru, da mora na podlagi določil deželnega finančnega zakona z dne 31. decembra 2012 najkasneje do 9. aprila letos vrniti ves prejeti denar, to je 250 tisoč evrov.
Za vodstvo jusarskega odbora je bilo, kot da bi vanj udarila strela. O spremembi, ki jo je predvidel deželni finančni zakon sploh niso bili obveščeni. Pozanimali so se, in odkrili, kaj se je zgodilo. Decembra lani sta takratna deželna svetnika Demokratske stranke, Tržačan Bruno Zvech in Videmčan Giorgio Baiutti predložila k finančnemu zakonu amandma, ki je v bistvu predvidel »prenos« deželnega prispevka za obnovo centra Ervatti na tržaško občino. Jusarski odbor bi morali dosedanji prispevek vrniti deželi, slednja naj bi ga nato namenila občini.
Jusarski odbor je 13. marca vprašal deželno upravo, »kam naj vrne denar«. Deželna uprava je 26. marca posredovala ju-sarskemu odboru številko tekočega računa in bančno številko, teden pozneje je ju-sarski odbor vrnil 250 tisoč evrov. Ti sedaj »čakajo« na deželi ...
Ob takem razpletu je nujno postaviti nekaj vprašanj. Bruno Rupel je bil dva
mandata, deset let, predsednik zahodno-kraškega rajonskega sveta. Izvoljen je bil na listi Demokratske stranke. Tudi Zvech in Baiutti sta bila deželna svetnika Demokratske stranke. Zakaj nista predsednika jusarskega odbora, strankarskega tovariša Rupla, obvestila o svoji nameri? Zakaj ga nista vsaj predhodno vprašala za mnenje? Kar je znano, se dotlej nista kdo-ve kaj zanimala za center Ervatti. Sta torej svoj amandma pripravila sama, ali pa »po naročilu«? In če sta ga »po naročilu«, kdo je bil »naročnik«?
M.K.
NABREŽINA
Antoni zapušča vodstvo CZ
Danilo Antoni zapušča vodstvo občinske skupine prostovoljcev civilne
zaščite v de-vinsko-na-brežinski občini. Svojo namero
je pred nekaj dnevi sporočil županu Vladimirju Kukanji.
Antoni (na sliki foto TČ),
arhitekt po poklicu, je začel svoje delovanje pri prostovoljcih civilne zaščite pred skoraj četrt stoletja, zadnjih petnajst let pa je bil vodja občinske civilne zaščite. V času njegovega vodstva se je ekipa strokovno okrepila, njena prisotnost je postala pri gašenju požarov na gozdnatem področju nezamenljiva.
Antoni je včeraj naslovil na župana pismo s predlogi za imenovanje naslednika, sam pa bo ostal v vrstah prostovoljcev, da bo tako predvsem mladim lahko posredoval svoje bogate izkušnje.
Potrdilo priča, da je proseški jusarski odbor 3. aprila »vrnil« Deželi 250.000 evrov
BRIŠČIKI - Upravljanje športnega centra Ervatti
Nekateri pridni, drugi manj ...
ŠD Kontovel si je znal pomagati sam, zato je telovadnica urejena, drugi prostori pa niso bili deležni tolikšne pozornosti
Tržaški upravitelji z županom Robertom Cosolinijem na čelu so se pretekli teden med obiskom v športnem centru Er-vatti seznanili s stanjem tamkajšnjih igrišč in drugih struktur. Tako so lahko ugotovili, da se nekateri prostori nahajajo v dobrem stanju, drugi manj.
Med prve gotovo sodi košarkarsko igrišče, ki ga upravlja ŠD Kontovel. Društvo je vložilo mnogo truda, da je prostor primeren za športno in tudi drugo kulturno udejstvovanje, je predsednik Kon-tovela Marko Ban med obiskom pojasnil županu Cosoliniju. Struktura odgovarja varnostnim predpisom, le vhodna vrata bo treba prilagoditi in namestiti fiksne
varnostne ograje pred tribunami, za kar bo potreben prispevek.
Mnogo več pa bo morala občina investirati za ureditev drugih prostorov, v prvi vrsti balinišča in telovadnice. Ti prostori so bili preveč časa prepuščeni sami sebi, zob časa jih je načel, pa tudi potrebne prilagoditve novim varnostnim predpisom ni bilo. Kar ni bilo storjeno pravočasno, bo treba nadoknaditi, kar pa bo drago stalo.
Podobno je z nogometnim igriščem. Ko je proseški jusarski odbor prevzel upravljanje športnega centra Ervatti, je bilo nogometno igrišče skoraj neuporabno. Odbor ga je postopoma popolnoma obnovil:
nanesel je novo zemljo, posejal novo travo, uredil sistem namakanja. V treh letih je investiral 25 tisoč evrov, kar se je izplačalo, saj je »novo« igrišče postalo res zavidanja vredno. Ko je pred kakim letom na njem trenirala Mantova, se je njen trener o njem zelo laskavo izrekel.
Pred poldrugim letom je upravitelj ŠD Primorje predal igrišče v uporabo tržaškemu klubu ragbija. V enem letu se je iz travnate površine spremenilo v razrito njivo, vse ob igrišču pa je zanemarjeno.
Zato bo menda res držalo, da znajo domačini s svojimi objekti bolje ravnati kot... prišleki.
M.K.
Marko Ban (desno) in župan Cosolini
DEVIN-NABREŽINA - Sklep Agrarne skupnosti in krajevnih srenj o pohodu terenskih vozil
Terenska vozila, srenje: »Da!«
Agrarna skupnost in srenje v de-vinsko-nabrežinski skupnosti ne nasprotujejo pohodu terenskih vozil po Krasu, ki ga bo v nedeljo, 10. novembra, priredilo društvo Nord est 4x4. Tako so se odločili na sredinem sestanku v Ce-rovljah, ki so se ga poleg vodstva Agrarne skupnosti udeležili predstavniki jusov iz Medje vasi, Devina, Vižovelj, Mavhinj in Cerovelj.
Predsednik devinskega jusa Vladimir Mervic je devinsko-nabrežinskemu odborniku za javna dela, premoženje in storitve na ozemlju Andreju Cunji sporočil, da so udeleženci sestanka soglasno izrekli privoljenje manifestaciji terenskih vozil 10. oktobra. Na srečanju je bilo izpostavljeno, da so se organizatorji vsakič vedli spoštljivo do okolja in da ni nikoli prišlo do težav, prav tako ni bila ni-
Andrej Cunja
kroma
koli povzročena škoda. Prav nasprotno: poti so bile predhodno očiščene, odstranjeno je bilo vejevje na poljskih poteh (ki bi ob morebitnem požaru predstavljalo oviro za hiter poseg gasilcev ...). Po izvedbi pohoda so v preteklih letih organizatorji odstranili s trase vse odpadke, tudi tiste, ki so jih med svojimi sprehodi po Kra-
su odvrgli drugi ljudje. Poleg tega so prireditelji zapolnili marsikatero luknjo, da so zagotovili varno pot. Vsaki vasi je bila dodeljena simbolična odškodnina za morebitne »neprijetnosti«, ki so jih bile deležne ob izvedbi pohoda terenskih vozil, gostinski obrati in kmečki turizmi pa so imeli od pobude tudi koristi, ker so jih
udeleženci med in po pohodu napolnili. Na srečanju v Cerovljah pa je prišlo tudi nekaj drugega na dan: po mnenju predstavnikov srenj »povzročajo večje nevšečnosti lovci, ki s svojimi "terenci" skoraj vsak dan švigajo sem in tja po Krasu.
Naravovarstveniki so pred dnevi ostro obsodili pohod terenskih vozil po poteh prve svetovne vojne po tržaškem in goriškem Krasu. Predsednik društva Nord est 4x4 Andrea Olivetti je kritike spodbil z uradnim aktom deželne uprave. Dežela je izdala potrdilo o okoljski presoji z dovoljenjem za izvedbo pohoda. Brez tega dokumenta bi pobude ne bilo. Zanimivo pa je, da je okoljsko presojo sestavila arh. Lucia Sirocco, ki je obenem predsednica tržaške sekcije Legambiente ...
M.K.
/
TRST
Četrtek, 31. oktobra 2013
5
ŽELEZARNA - Tržaški župan Cosolini se je sinoči v Rimu sestal z ministrom Zanonatom
Nujna rešitev za družbo Elettra
Tudi državni sindikati Cgil, Cisl in Uil bodo formalno pritisnili na ministra za gospodarski razvoj in na ministra za ekonomijo
Če se ne reši vprašanja družbe Elettra, je pod vprašajem ves projekt skupine Arvedi za prevzem škedenjske železarne. To pomeni, da ne bo naložb za zaščito okolja in še manj za bonifikacijo območja pod Škednjem. Skupina Arvedi bo verjetno prišla vseeno v Trst, vendar naj bi se omejila le na nekatere dejavnosti, predvidoma v pričakovanju gradnje logistične ploščadi. To bi pomenilo med drugim tudi izgubo mnogih delovnih mest, tržaška industrija pa bi postala še revnejša.
V tej luči gre tudi brati poziv deželne predsednice Debore Serracchia-ni, da se problem družbe Elettra reši čim prej in da se za to zavzamejo vsi na vseh ravneh. Kot smo že poročali, je vprašanje zelo zapleteno in so udeležena kar štirje ministrstva. Poleg tega
Flavio Zanonato
so nekatere sile v Trstu, ki jim projekt skupine ni po godu.
Skratka, težav je še in še, lokalni upravitelji pa jih skušajo reševati. Predsednica Serracchianijeva je v torek povedala, da bo kmalu pripravljen osnutek programskega sporazuma, tržaški župan Roberto Cosolini pa je včeraj
Roberto Cosolini
odletel v Rim, kjer se je sinoči sestal z ministrom za gospodarski razvoj Fla-viom Zanonatom. Namen srečanja, ki se je zaključilo pozno zvečer, je bilo razpravljati o nastalem položaju in poiskati morebitne rešitve. Na sedežu tržaške Confindustrie pa so se sindikati kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil
sestali s predstavniki družbe Lucchini. Namen srečanja je bilo rešiti položaj približno 40 delavcev, ki so zaposleni v železarni na osnovi pogodb za določen čas. Pogodbe so podaljšali, saj bi morali brez njih tudi zapreti tovarno.
Tržaški sindikati Cgil, Cisl in Uil so medtem izdelali pismo, ki so ga posredovali državnim tajništvom. Državni zvezni sindikati Cgil, Cisl in Uil ter državni panožni sindikati Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil bodo namreč formalno zahtevali rešitev problema družbe Elettra in še predvsem pritisnili na ministrstvo za gospodarski razvoj in na ministrstvo za ekonomijo. Sindikati že napovedujejo, da nameravajo vztrajati in bodo do zadnjega branili vsa delovna mesta.
A.G.
POLICIJA - Preiskava o tatvinah v tržaških trgovinah
Tatovi preprodajali drogo
Skupina srbskih tatov je kradla v tržaških trgovinah, morda tudi v stanovanjih, po prodaji ukradenega blaga pa so storilci z delom izkupička kupovali kokain in heroin, ki so ju nato razpečevali v Trstu in tudi Venetu. Tolpi je stopila na prste policija, osumljence so priprli v torek ponoči. Če prištejemo raz-pečevalca, ki so ga prijeli že pred meseci, so v okviru preiskave priprli štiri srbske državljane in zaplenili manjši količini čistega heroina ter kokaina.
Vodja mobilnega oddelka Roberto Giacomelli je razložil, da se je preiskava, ki jo usmerja državni tožilec Giorgio Milillo, začela po tatvini v trgovini z oblačili Pane e cioccolata v Ulici Settefonta-ne. Policisti mobilnega oddelka so v nadaljevanju preiskave prišli na sled trem osumljencem, ki naj bi izvedli najmanj štiri tatvine - dve v omenjeni trgovini ter po eno v delikatesi Mase na Trgu Stare mitnice in v trgovini s telefoni v nakupovalnem središču Torri d'Europa. Ukradeno blago (obleke, mobilni telefoni in tudi denar iz igralnih avtomatov), naj bi bilo v skupnem izkupičku vredno od 50 do 60 tisoč evrov. Po tatvinah so storilci bežali v Slovenijo, nekateri verjetno pa še naprej v Srbijo. Plen so prodali, dober del izkupička so uporabili za preživljanje družin (vsi trije so brezposelni in imajo ženo ter otroke), preostali denar pa so vložili v heroin in kokain. Drogo so razpečevali v Trstu in morda v Venetu. Preiskovalci še preverjajo, ali so člani tolpe kradli tudi v tržaških stanovanjih, medtem ko so v Bologni in Vi-cenzi včeraj opravljali hišne preiskave pri osebah, ki bi lahko bile vpletene v prodajo ukradenega blaga.
»Pred časom smo prijeli njihovega znanca, nekega Popova, ki je imel 25 gramov kokaina. Ugotovili smo, da imajo tatvine in preprodaja droge skupni imenovalec,« je povedal Giacomelli. Policija je vodjo tolpe, 43-letnega Milana Markovica (on je edini s stalnim prebivališčem ter družino v Trstu), čakala v zasedi na glavni tržaški železniški postaji. »Vedeli smo, da se vrača z drogo, ki jo je kupil v eni od balkanskih držav, najverjetneje v rodni Srbiji. Prodal bi jo v Italiji,« je pojasnil vodja mobilnega oddelka. Na postaji so s pomočjo železniške policije aretirali Mar-kovica in zaplenili 81 gramov čistega heroina, z redčenjem katerega lahko pridobijo preprodajalci 300 gramov droge (tržna vrednost je od 10 do 15 tisoč evrov). V hišnem priporu sta 41-letni Zoran Ljubičic in 31-letni Srdan Ristic, ki živita v Trstu, a imata stalno prebivališče v Srbiji. (af)
Desno Roberto Giacomelli, ki je na čelu tržaškega mobilnega oddelka nasledil Maria Boja; levo priprti Milan Markovič (prvi zgoraj), Zoran Ljubičič in Srdan Ristič
kroma
Pri Coinu mladi tatici z magnetom
V tržaški veleblagovnici Coin sta mladi ženski v torek popoldne ukradli več izdelkov, v glavnem kreme za obraz in artikle za osebno higieno v skupni vrednosti 456 evrov. Izdelke sta skrili v torbici, a ju je uslužbenka opazila in jima sledila do Korza Italia. Naposled so ju policisti prijeli in odvedli v tržaški zapor. Storilki sta 22 in 21 let stari srbski državljanki N. R. in J. P., uporabili sta močen magnet ter torbici, opremljeni z zaščito pred alarmnimi napravami.
11	v* Itvv
Na počivališču naleteli na obsojenca
Policisti devinsko-nabrežinskega komisariata so v noči na sredo odvedli v tržaški zapor 31-letnega romunskega državljana s stalnim prebivališčem v Folignu v Umbriji. Moški je moral v zapor zaradi pravnomočne obsodbe na štiri leta zapora in 900 evrov denarne kazni, in sicer zaradi združevanja v hudodelske namene, prikrivanja ukradenega blaga in ponarejanja dokumentov na raznih koncih Italije. Obsojeni se je peljal z avtomobilom iz Tržiča proti Trstu, policisti pa so njegov osebni dokument pregledali na devin-skem počivališču.
Maša za padle policiste
Danes ob 10. uri bo pokrajinski kaplan policije Paolo Rakic daroval tradicionalno mašo v spomin na pokojne policiste. Mašo v cerkvi blažene Marije rožnega venca (na Starem trgu) prireja združenje policije ANPS v sodelovanju s tržaško kve-sturo.
Govorili so o lisicah
Na policijski šoli Vincenzo Raiola pri Sv. Ivanu je v torek potekal seminar v organizaciji policijskega sindikata SAP. Tema srečanja so bile lisice, njihova pravilna uporaba in z njimi povezana zakonodaja. Sindikat poudarja, da so bili med udeleženci tudi pazniki in občinski policisti, kar je za tovrstne pobude nenavadno, čeprav je vseskozi govor o potrebi po sodelovanju med različnimi varnostnimi organi.
DEVIN - Karabinjerji prijeli tri storilce
Kraja in aretacije
na počivališču
OPČINE - Težave z zabojniki za odpadke
Neapeljski prizor
Kjer ni zabojnikov, se smeti (kljub pozivom) vseeno kopičijo
V noči na sredo so karabinjer-ji nabrežinskega poveljstva odvzeli prostost trojici italijanskih državljanov. Moški (stari so 53, 37 in 33 let) so s polic trgovine avtocestnega počivališča družbe AGIP pri Devinu (proti Tržiču) odnesli več
igrač, čokolade in drugo blago v skupni vrednosti 200 evrov (na sliki). Upravitelji so takoj poklicali ka-rabinjerje, ki so prijeli storilce in vrnili blago v trgovino. Po nalogu državnega tožilstva so vsi trije moški v hišnem priporu.
Ulica Hermada na Opčinah: zabojnikov trenutno ni, odpadki pa se vseeno kopičijo in tudi napisi ne zaležejo
kroma
Pred dnevi smo poročali, da je podjetje AcegasAps na Opčinah odstranilo nekatere zabojnike za odpadke, ki so jih neznani požigalci zažgali. Včeraj so s tiskovnega urada v Padovi sporočili, da bodo na ta mesta v prihodnjih dneh (verjetno še ta teden) namestili nove zabojnike.
Drugo poglavje je Ulica Hermada, od koder so zabojnike pred dnevi odpeljali zaradi vzdrževalnih del na zgornjem delu ulice. Odgovorni za odnose z mediji Maurizio Stefani je pojasnil, da bodo zabojnike spet pripeljali, ko bo to mogoče. Medtem pa so se tam, kjer so stali zabojniki, začele kopičiti smeti. Nekateri domačini se za estetiko očitno ne menijo in mečejo vreče z odpadki kar na tla. Drugim to ni všeč, zato z napisi pozivajo sosede, naj odnehajo. Pred leti je bil v ospredju problem odpadkov v ulicah Neaplja, openski prizor v malem spominja na tiste dni. Kdaj pa kdaj bi lahko občani tudi malo potrpeli in se s svojimi smetmi nekajkrat sprehodili do sosednje ulice, mar ne?
6
Četrtek, 31. oktobra 2013
TRST
/
DAN MRTVIH - Danes in jutri pri spomenikih in na pokopališčih
Spominske svečanosti
Objavljamo razpored spominskih svečanosti, ki se bodo zvrstile danes in jutri na Tržaškem.
DANES
Tržaški javni upravitelji z županom Cosolinijejem in predsednico pokrajine Bas-sa Poropat na čelu bo padle in pokojne počastili danes. Zbrali se bodo ob 9. uri pri spomeniku padlim na trgu v Nabrežini-kam-nolomi, nato bodo postali pred spomenikom na vaškem trgu in se podali v Zgonik k spomeniku pred županstvom. V Repnu bodo postali pri fojbi 149 ali Bršljanovci, nato še pri bazovskem šohtu in na bazovski gmajni, od tod se bodo pomaknili še v Rižarno, v dolinski park spomina in pred miljsko županstvo. Druga delegacija, ki jo bo vodil tržaški občinski odbornik Umberto Laureni, pa se bo ob 8.30 zbrala na Malem trgu (za županstvom) in pot nadaljevala proti avstro-ogrskemu pokopališču na Proseku, do pokopališča pri Sv. Ani in pokopališča v Šked-nju, Drev. DAnnunzio 6 (plošča Beltramini) ter spominskega parka pri Sv. Justu.
Občina Zgonik bo danes polagala vence po naslednjem razporedu: ob 12. uri proseško pokopališče, 12.20 Proseška postaja (spomenik), 18.00 Zgonik (zbirališče), 18.15 Repnič (spominska plošča), 18.30 Bri-ščiki (hiša spomenik), 18.45 Gabrovec (spomenik), 19.00 Samatorca (vaški spomenik), 19.15 Salež (spomenik), 19.30 Zgonik (spomenik). Pri spomenikih bo popoldne nastopil zbor Rdeča zvezda.
PETEK, 1. novembra
Združenje Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost jutri ob 11. uri pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ulica 192). Sodeluje ŽePZ Ivan Grbec (dir. Silvana Dobrilla, harmonikar Silvan Kralj). Že danes bodo člani odbora od 15. ure dalje polagali rože k spomenikom padlim na Vojaškem pokopališču in na glavnem pokopališču pri Sv. Ani.
Uprava Občine Repentabor bo polagala vence na spomenike padlim jutri, 1. novembra: 14.30 spomenik padlim borcem v NOB v Repnu, 14.40 spomenik vsem žrtvam fašizma na Colu, 14.50 grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nem-garja na pokopališču na Colu.
Uprava Občine Devin-Nabrežina
bo jutri položila vence pred spomenike padlim s sledečim urnikom: 8.30 županstvo, 8.40 Slivno, 8.50 Medja vas, 9.00 Šti-van, 9.15 Devin, 9.30 Sesljan, 9.35 Vižovlje, 9.40 Cerovlje, 9.45 Mavhinje, 9.50 Prečnik, 10.00 Trnovca, 10.10 Praprot, 10.15 Šem-polaj, 10.35 Križ, 10.45 Nabrežina.
Padlih in vseh umrlih so se včeraj spomnili učenci in malčki v Križu
kroma
Občina Milje: zbirališče jutri ob 8.15 na Trgu Marconi, vence bodo položili k obeležjem Alme Vivoda v Trstu, En-rica Marianija, Marianne Di Domenico, Ottorina Buttoraza, padlim pri Korošcih, Libera Maura in padlim v Čamporah. Ob 11.15 bodo počastili padle miljske občine: pri občinski palači na Trgu Marconi, pri cerkvi sv. Jerneja - obeležje padlim za domovino, v vojni in na delu, pri spomeniku padlim v osvobodilni vojni. Zbor Tončka Čok iz Lonjerja bo zapel nekaj priložnostnih pesmi. Na pokopališču bo ob 11.45 polaganje cvetja k grobovom Eddi-ja Walterja Cosine, Maria Depangherja in župnika Giuseppeja Leonardellija. Venec bodo položili tudi na pokopališču padlih v osvobodilni vojni, kjer bo spet zapel zbor Tončka Čok. Ob 12. uri bo v pokopališki kapeli maša.
SKD Slavko Škamperle in Odbor za počastitev padlih v osvobodilnem boju Sv.Ivan - Kolonja vabita jutri ob 11. uri na komemoracijo padlih v osvobodilnem boju pred spominskim obeležjem Narodnega doma na Vrdelski cesti pri Sv. Ivanu; polaganju vencev bosta sledili pričevanji v slovenščini in italijanščini.
Jutri bo delegacija krožka »Giulia-no Goat« Stranke komunistične prenove počastila spomin padlih v boju proti na-cifašizmu. Cvetje bo položila k spomenikom padlim na vzhodnem Krasu: 9.15 v Bazovici, 9.30 na Opčinah (v okviru pobude VZPI), 9.30 v Gropadi in 9.45 na Padričah
Včeraj danes
U Kino
Danes, ČETRTEK, 31. oktobra 2013
BOLFENK
Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 16.54 - Dolžina dneva 10.11 - Luna vzide ob 3.05 in zatone ob 15.10
Jutri, PETEK, 1. novembra 2013
VSI SVETI
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,7 stopinje C, zračni tlak 1015,1 mb ustaljen, vlaga 62-odstotna, veter 18 km na uro jugovzhodnik, nebo pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,3 stopinje C.
9 Šolske vesti
DIZ J. STEFANA sporoča, da bo šola zaprta v soboto, 2. novembra. DTZ ŽIGE ZOISA sporoča, da v soboto, 2. novembra, odpadejo didaktične in administrativne dejavnosti. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva zaprti v soboto, 2. novembra.
AMBASCIATORI - 16.30, 18.10, 19.50, 21.30 »Sole a catinelle«.
ARISTON - 16.45, 18.45, 21.00 »Blan-canieves«.
CINEMA DEI FABBRI - 17.00, 18.45, 21.00 »Emperor«.
FELLINI - 16.30, 20.00 »Gloria«; 18.20, 21.45 »Una piccola impresa meridio-nale«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 15.30 »Justin e i cavalieri valorosi«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un castello in Italia«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.10, 20.00, 21.50 »La prima neve«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 18.30, 21.30 »La vita di Adele«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.40, 18.00, 20.00, 22.15 »Carrie«; 17.45 »Čefurji raus!«; 17.30, 20.00 »Dirka življenja«; 20.00 »Gravitacija 3D«; 14.15, 16.15 »Jaz, baraba 2 - 3D«; 13.30, 15.30 »Jaz, baraba 2«; 20.00 »Kapitan Phillips«; 14.15, 16.00 »Khumba 3D«; 13.45, 15.45 »Khumba«; 22.40 »Mačeta ubija«; 22.40 »Malavita«; 18.00, 22.30 »Načrt za pobeg«; 17.45, 20.40, 22.00 »Nesramni dedi«; 13.30, 18.15, 20.30, 22.45 »Thor: Svet teme 3D«; 15.45 »Thor: Svet teme«; 13.45 »Turbo«.
»Cattivissimo me 2«; Dvorana 2: 15.30, 17.15 »Justin e i cavalieri valorosi«; 20.00, 22.10 »Cani sciolti«; Dvorana 3: 15.20, 17.10, 19.50, 22.00 »Sole a catinelle«; Dvorana 4: 15.30, 17.30, 20.10, 22.10 »Zoran, il mio ni-pote scemo«; Dvorana 5: 15.45, 18.15, 21.30 »Captain Philips - Attacco in mare aperto«.
[TT! Osmice
(v okviru pobude KD Slovan in SKD Skala), 10.00 v Trebčah (skupno z VZPI).
SKD Lonjer-Katinara vabi jutri ob 15. uri na katinarsko pokopališče, kjer bo verskemu obredu sledila spominska slovesnost pri spomeniku padlim. Združeno bosta zapela Pevski zbor Tončka Čok iz Lo-njerja in Cerkveni pevski zbor s Katinare.
KD Slovan s Padrič in KD Skala iz Gropade ter sekcija VZPI-ANPI vabijo na počastitev padlih v NOB jutri ob 9.30 v Gropadi in ob 9.45 na Padričah pred spomenikoma padlih v NOB. Sodeluje MePZ Skala Slovan.
VZPI sekcija Domjo in KD Fran Venturini vabita na svečanost ob vaškem spomeniku padlim v NOB jutri ob 14. uri.
Sekcija VZPI in fantovska iz Bo-ljunca vabita vaščane, da se jutri udeležijo svečanosti s polaganjem venca. Sodelujejo (pod vodstvom Manuela Purgerja) združena zbora Fantje pod latnikom in upokojenci ter OŠ Fran Venturini Boljunec, Boršt in Pesek. Zbirališče na Gorici v Bo-ljuncu ob 16. uri.
Kriška sekcija VZPI Evald Anton-čič in kriške organizacije vabijo na po-vorko in polaganje vencev jutri ob 11. uri. Zbirališče v Ljudskem domu.
Sekcija VZPI Opčine, Bani, Ferlu-gi in Piščanci vabi na počastitev padlih: zbirališče v Prosvetnem domu na Opčinah jutri ob 9.30. Sodelujejo Kostanca Mikulus, MPZ Tabor, MPZ Sv.Jernej, taborniki RMV in skavti SZSO.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30 »Cattivissimo me 2«; 22.15 »Gravity«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ender's game«; 17.00, 18.50, 20.40, 22.30 »Before midnight«; Dvorana 3: 15.30, 22.15 »Sole a catinelle«; 18.00 »Il quinto po-tere«; 20.30, 22.15 »Cani sciolti«; Dvorana 4: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Captain Philips - Attacco in mare aperto«; 18.00, 22.10 »Cose nostre -Malavita«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Cattivissimo me 2«; 16.15, 20.20 »Aspirante vedovo«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Gravity 3D«; 18.10, 22.15 »Cani sciolti«; 16.40, 19.05, 21.30 »Ender's game«; 16.30, 17.20, 18.25, 19.15, 20.20, 21.10 »Sole a catinelle«; 16.20, 19.00, 21.40 »Captain Philips - Attacco in mare aperto«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.30, 22.20 »Sole a catinelle«; 16.00
www.primorski.eu]
DRUŽINA COLJA je odprla osmico, Sa-matorca št. 21. Tel.: 040-229326. Vljudno vabljeni!
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 340-3814906.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel.: 040-229198.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št.: 040-299985.
V RICMANJIH 175 je odprl osmico Jadran. Tel. 040-820223.
S Poslovni oglasi
IŠČEM KEFIR vodni in mlečni. Tel. 340-8222194
0 Mali oglasi
RESEN IN ZANESLJIV FANT, star 21 let, ki je dokončal 5-letno mehansko smer na zavodu J. Stefan, išče zaposlitev. Tel. št.: 329-3831585.
27-LETNIK išče delo. Tel. št.: 3270538277 ali 040-910393.
4 ZIMSKE GUME kleber, 185 65 R 15, rabljene eno zimsko sezono, prodam za 120,00 evrov. Tel. 331-5311133.
BLIZU GLAVNE UNIVERZE oddamo v najem stanovanje primerno za 2 osebi. Tel. št.: 327-6950659.
DAJEM V NAJEM malo, na novo opremljeno stanovanje v središču Kozine. Tel. št.: 0039-329-2225821.
GOSPA SREDNJIH LET z dobrimi delavnimi izkušnjami išče delo v gospodinjstvu in v pomoč starejšim osebam. Tel. 00386-380207 ali 00386-64123459.
IŠČEM v najem dvosobno stanovanje v dolinski občini ali v Škednju in Sv. Ani. Tel. št.: 328-5424437.
IŠČEM DELO kot pomočnica v gospodinjstvu ali pomoč ostarelim in bolnim osebam. Tel. št.: 0038668131352.
MLADA GOSPA išče delo: nudi varstvo otrok in pomoč v gospodinjstvu. Tel. št. 338-9603898.
ODDAJEMO v najem komaj prenovljeno stanovanje v centru Sežane, 40 kv.m., s teraso veliko 12 kv.m.. Tel. št.: 335-5928584.
OPČINE CENTER oddamo v najem stanovanje primerno za par ali mlado družino, s parkirnim mestom, energetska klasa G. Tel. št.: 3471246594.
PODARIMO 13 BELIH MIZ (2,00-0,80-H75). Pokličite na tel. št. 040635629 (ponedeljek - petek, 9.00 -17.00).
PRODAM fiat brava 1.4, v dobrem stanju, letnik 1996, za 300,00 evrov. Tel. št.: 340-9098123.
PRODAM fiat bravo 1.6 120 cv dynamic, letnik 2008, 80.000 km, diesel, 4 zimske in 4 letne gume, verige, letna taksa plačana do 08/2014. Cena 6.500 evrov. Tel. št. 339-2905644.
PRODAM zaprto garažo v Ul. Mira-mare. Tel. 329-4128363 (Marko).
PRODAM TRAKTOR goldoni, letnik 1976, popolnoma preurejen, v dobrem stanju. Tel.: 040-214618 v delovnih urah.
PRODAM zimske gume sava, 195/50 R15 že nastavljene v platiščih. Rabljene so bile eno sezono. Cena 200,00 evrov. Tel. št.: +39 3295743056.
V ŠTANJELU NA KRASU prodajamo hišo z vrtom in parkirnim prostorom, cena ugodna oz. po dogovoru. Tel. 00386-4-0272290.
V novo toplo gnezdece je mali ptiček
Raffaele
priletel, mamici Alice in tatkotu Maksu bo cele dneve žvrgolel. Naj te sonček vedno greje in naj se ti ličke vedno smeje, mali Raffaele.
To so
presrečne nonice Grazie želje.
Naša
Veronica Tence
je študij ekonomije končala, zdaj se bo sproščeno na strmine
Pri ŠD Mladina ji čestitamo vsi in želimo še mnogo uspešnih belih poti!
Ob uspešno dokončanem triletnem študiju na ekonomski fakulteti v Trstu čestitamo
sestri Vrtnici
tabornice in taborniki RMV
H Čestitke
Te dni je praznoval 85. življenjski jubilej naš pevec SVETO KRALJ. Vse najboljše mu kliče TPPZ P. To-mažič.
[I] Lekarne
Od ponedeljka, 28., do četrtka 31. oktobra, ter v soboto, 2. novembra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Venezia 2 - 040 308248, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/b - 040 281256, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6, Bazovica
-	Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6 - 040 772148.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
SiVince Tutto30 oktobra 2013 Super Enalotto Št. 209
20 30 35 72 79 82
Nagradni sklad	1.063.642,50 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
24 dobitnikov s 4 točkami	8.650,95 €
1.010 dobitnikov s 3 točkami	529,71 €
18.230 dobitnikov z 2 točkama	17,60 €
/
TRST
Četrtek, 31. oktobra 2013
7
M Izleti
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA sporoča, da zaradi velikega zanimanja ponovno organizira ogled Londona v soboto, 7. decembra. Prijave in informacije: 00386-31479882 Marija.
Ü3 Obvestila
AŠD MLADINA vabi na tečaj Belly Gym - oblikovanje ženskega telesa, ki bo ob ponedeljkih od 11. do 12. ure v bivšem rekreatoriju v Križu. Vodi uč. Yasmin Anuby.
KD RDEČA ZVEZDA vabi na tečaj šivanja narodnih noš, ki bo potekal ob sredah, z začetkom ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. Podrobnejše informacije na tel. št. 3409763900 (v popoldanskih urah).
ŠE NEKAJ PROSTIH MEST na razpolago za tečaje slovenščine (stopnje A1, A2, B1), angleščine (A1, B1) in računalništva na osnovni stopnje, ki bodo potekali na Ad formandumu v Trstu. Koledar je objavljen na www.adformandum.org. Informacije na tel. 040-566360, ts@adforman-dum.org.
MLAJŠA GLEDALIŠKA SKUPINA Slovenskega kulturnega kluba vabi k vpisu novih članov (12-15 let). Vaje bodo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, vodila bo Helena Pertot. Vpis na tel. št. 040-370846.
MEŠANI MLADINSKI ZBOR ANA-KROUSIS iz Trsta vabi k vpisu nove pevce in pev2e. Zbor vadi ob četrtkih zvečer, točne termine, ure in lokacijo za novo sezono pa bomo sporočili v kratkem. Info: tel.: 333-3742625 (zborovodja Maurizio Marchesich) ali na socialnem omrežju facebook. Prisrčno vabljeni!
PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da vadba poteka ob torkih od 18.00 do 19.15 ter od 19.15 do 20.30, ob četrtkih pa od 16.45 do 18.00 ter od 18.00 do 19.15. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vabljeni tudi na uro poskusne brezplačne vadbe.
ELIC vabi otroke in starše na »Matematično praznovanje« (z matematiko, stripom... ) danes, 31. oktobra, ob 17.00 na sedežu, Ul. Mazzini 30, 5. nadstr., Trst. Info: 040-2602395.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - kulturni center Krasa in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti objavljata javni razpis za 4. festival otroške popevke Brinjevka. Če si star/a do največ 13 let in nam želiš pokazati kako lepo poješ, se prijavi do danes, 31. oktobra, na Brinjevko. Vse informacije na www.kosovelovdom.si.
POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTINA NA PROSEKU - Rajonski svet za Zahodni Kras vabi proseške in kontovelske proizvajalce, da se udeležijo 4. pokušnje vin, ki bo 11. novembra na dvorišču rajonskega sveta. Razstavljalci naj se javijo v tajništvu do danes, 31. oktobra, ali na tel. št. 040-225956.
PROGRAM ZA DIJAKE - Dijaški dom S. Kosovel in Slov.I.K. organizirata od 8. novembra dalje program »Podjetništvo v slovenščini... od A do Ž«, ki združuje različne vsebine (podjetništvo, dizajn, računalništvo, nastopanje v javnosti, kreativnost...), potekal bo ob petkih popoldne. Prijave do danes, 31. oktobra. Program in prijavnica: www.slovik.org. Info: info@slovik.org ali 040-573141.
PROJEKT JEZIK-LINGUA, sofinanciran v okviru Programa sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 prireja v prostorih Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131 na Opčinah, brezplačni tečaj slovenščine: Jezik in specifična terminologija pri trgovskem sporočanju. 16-urni tečaj (ob ponedeljkih, 18.0020.00) vodi prof. Karin Marc Bratina. Začetek: 4. novembra. Vpisi do danes, 31. oktobra, na tel. 040-212289 (v jutranjih urah). Info: info@jezik-lin-gua.eu.
RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal danes, 31. oktobra, na svojem sedežu, Prosek št. 159.
TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra vabijo na telovadbo za razgibavanje in za zdravo hrbtenico vsak torek, 9.00-10.00.
PROSTOVOLJNA CIVILNA SLUŽBA za mlade od 18. do 29. leta: do 4. novembra, se lahko prijaviš na razpis in kandidiraš za sodelovanje na projektu »CreAttivaMente« v trajanju 1 leta. Info na ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel.: 040-635626, www.zskd.eu od ponedeljka do petka 9.00-13.00, v torek in sredo 14.00-17.00 oz. na Arci servizio civile, Ul. Fabio Severo 31, tel.: 040-761683, www.arciservizioci-vile.it 9.00-11.00.
PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, ki bi radi sodelovali na pustu 2014 na sestanek, ki bo v ponedeljek, 4. novembra, ob 20.30 v Štalci v Šem-polaju.
SKD VESNA vabi svoje člane in sim-patizerje, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo tokrat volilnega značaja. V torek, 5. novembra, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih Alberta Sirka v Križu.
SPDT vabi v nedeljo, 10. novembra, na tradicionalno Martinovanje v Ljudskem domu v Križu. Zbirališče ob 8.45 pri Ljudskem domu, sledi pohod po razglednih točkah te nadmorske vasi. Domačinka Erika Bezin bo med pohodom opisala kriške zanimivosti. Prijave do torka, 5. novembra, na tel. 040-220155 (Livio) in pri odbornikih planinskega društva.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 5. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
UPRAVA OBČINE DOLINA - odbor-ništvo za kulturo, v sodelovanju z združenjem AUSER obvešča, da bo v torek, 5. novembra, v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu, od 19. do 20. ure potekalo vpisovanje na tečaje slovenščine (1. tečaj) in angleščine (2. tečaj). Dodatne informacije in vpis od ponedeljka do četrtka, od 10.00 do 11.30 na trgu Stare Mitnice 15, tel. 040-3478208 (osebje ustanove AUSER).
SK DEVIN prireja »smučarski sejem« od srede, 6. do nedelje, 17. novembra, v nakupovalnem centru v Devinu (zraven avtocestnega izvoza). Zbiranje rabljene opreme: sreda, 6. in četrtek, 7. novembra, 10.00-19.30. Prodaja: sobota, 9. in 16. novembra, 10.00-19.30 in nedelja, 10. in 17. novembra, 10.00-19.30, od ponedeljka, 11., do petka, 15. novembra, 15.3019.30. Prevzem neprodane opreme: ponedeljek, 18. in torek, 19. novembra, 10.00-19.30.
SKD TABOR - Prosvetni dom vabi srednješolce v Novinarski krožek, kjer bodo utrjevali pisno izražanje v slovenskem jeziku pod mentorstvom Marije Košuta-Stekar in Katje Orel v četrtek, 7. novembra, od 17.00 do 18.30.
SKP TRST vabi v četrtek, 7. novembra, ob 19.30 v Ljudski dom v Podlonjer (Ul. Masaccio, 24) na večer posvečen 96-letnici oktobrske revolucije. Sledi družabnost z večerjo.
AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v petek, 8. novembra, ob 20.00 v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Padričah.
POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTINA NA PROSEKU - Rajonski svet za Zahodni Kras in vaške organizacije prirejajo razstavo in pokuš-njo fanclov z dušo v soboto, 9. novembra, ob 18. uri na sedežu rajonskega sveta.
SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja 1x tedenski 20-urni začetniški tečaj. Min. število tečajnikov je 5, max pa 10. Potekal bo ob torkih 19.15-20.45. Začetek 12. novembra. Info in prijave na www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569.
SEČNJA 2013/14 NA OPČINAH: Jus Opčine obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj
za letošnjo sečnjo ob torkih od 18.30 do 19.30, najkasneje do 19. novembra, na upravnem sedežu, Proseška ul. 71.
PRAVLJIČNE URICE: Biserka Cesar bo v sredo, 20. novembra, v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20 (www.knjiznica.it), pripovedovala pravljice s skupnim naslovom »V knjižnico z medvedom«, ob 16.30 za otroke iz vrtca ter ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred).
60-LETNIKI s Proseka in okolice vabljeni na večerjo s plesom z orkestrom Souvenir v Devinu v nedeljo, 24. novembra. Vpis na tel. 347-8379963 (Silvana).
Prireditve
BAKLADA v organizaciji Združenja Via di Natale, SKD Vigred, Združenja staršev COŠ S.Gruden in otroškega vrtca Šempolaj bo danes, 31. oktobra. Zbirališče ob 18.00 v Šempolaju (pred Štalco), sprehod z lučkami ob spremljavi godbenega društva Nabrežina in Dua Egon in Norman. Zaključek v kulturno umetnostnem centru Škerk v Trnovci z nastopom OPS Vigred in MPZ Jezero in nagrajevanjem ex tempore. Na ogled razstava risb, ki so jih izdelali otroci, ki obiskujejo okoliške vrtce in šole. Udeleženci so vabljeni da prinesejo s seboj lučke, izkupiček bo namenjen organizaciji »Via di Natale«, ki pomaga bolnikom in njihovim svojcem na onkološkem oddelku v Avianu.
MFU - Magna Fraternitas Universalis vabi na predavanje Enaka ženska pravica do razvoja duhovnosti in inicia-cije - S. Musuruana, E.Waldner, S. Koren, A. Deklic, S. Manzano in O. Ryatt danes, 31. oktobra, ob 17.30 v knjigarni Borsatti-Libreria del Centro, Ul. Ponchielli 3, Trst. Info: 040-2602395.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na odprtje razstave »Ustvarjalna nit«. Razstavlja Ivana Arduini. Danes, 31. oktobra, ob 17.30. Predstavila jo bo Alina Carli. Glasbeni utrinek Martina Sanna, Erik Kuret (klarinet).
NOČ ČAROVNIC, ples v maskah za srednješolce v organizaciji SKD Primorec in Mladinskega trebenskega krožka bo danes, 31. oktobra, 19.3023.00 v Ljudskem domu v Trebčah.
OBČINA ZGONIK bo polagala vence na spomenike in grobove danes, 31. oktobra. Urniki: 12.00 proseško pokopališče - pokopališče, 12.20 prose-ška postaja - spomenik, 18.00 Zgonik
-	zbirališče, 18.15 Repnič - spominska plošča, 18.30 Briščiki - hiša spomenik, 18.45 Gabrovec - vaški spomenik, 19.00 Samatorca - vaški spomenik, 19.15 Salež - vaški spomenik, 19.30 Zgonik - vaški in občinski spomenik. Pri spomenikih bo v popoldanskih urah nastopil MoPZ Rdeča zvezda. Občinska uprava vabi vse občane ter društva in organizacije, da se ob navedeni uri zberejo pri spomenikih za skupni poklon padlim.
SEKCIJA VZPI - ANPI ANTON UKMAR
-	MIRO PROSEK KONTOVEL vabi v Kulturni dom Prosek Kontovel na ogled razstave »Ko je umrl moj oče«, ki bo odprta danes, 31. oktobra ter 2. novembra, od 17. do 20. ure, 1. novembra od 14. do 20. ure in v nedeljo, 3. novembra, od 10. do 13. ure.
SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju na ogled razstave »Uporaba tobaka med prvo svetovno vojno« danes, 31. oktobra, 16.30-17.30; v petek, 1., 8. in 15. novembra, 15.30-19.00; v soboto 2., 9. in 16. novembra, 15.3019.00, v nedeljo, 3., 10. in 17. novembra, 9.30-12.00 in 15.00-19.00. Zamisel-material Bruno Santini in Marco Perrino.
ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost ob Dnevu preminulih v petek, 1. novembra, ob 11. uri s polaganjem vencev k spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ul. 192). Sodeluje ŽePZ Ivan Grbec (vodi Silvana Dobrilla, har-monikarska spremljava Silvano Kralj).
Danes, 31. oktobra, pa bodo člani odbora od 15. ure dalje polagali rože k spomenikom padlim najprej na Vojaškem pokopališču in zatem na glavnem pokopališču pri Sv. Ani.
KD SLOVAN s Padrič in KD SKALA iz Gropade ter sekcija VZPI-ANPI vabijo na počastitev padlih v NOB v petek, 1. novembra, ob 9.30 v Gropadi in ob 9.45 na Padričah pred spomenikoma padlih v NOB. Sodeluje MePZ Skala Slovan.
KRIŠKA SEKCIJA VZPI Evald Antončič in kriške organizacije vabijo na po-vorko in polaganje vencev v petek, 1. novembra, ob 11. uri. Zbirališče v ljudskem domu.
ODBOR SV. IVANA IN KOLONJE ter SKD S. Škamperle vabijo na počastitev padlih v NOB s polaganjem vencev, ki bo v petek, 1. novembra, ob 11. uri na Vrdelski cesti pri spominski plošči Narodnega doma. Sledili bosta pričevanji v slovenščini in italijanščini. Pobuda bo tudi v primeru slabega vremena.
SEKCIJA VZPI-ANPI IN FANTOVSKA IZ BOLJUNCA vabi vaščane, ki so jim pri srcu vrednote NOB, da se v petek, 1. novembra, udeležijo svečanosti s polaganjem venca. Sodelujejo, pod vodstvom Manuela Purgerja, združena zbora Fantje pod latnikom in upokojenci ter OŠ Fran Venturini Bolju-nec, Boršt in Pesek. Zbrali se bomo na Gorici v Boljuncu ob 16. uri.
SEKCIJA VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi in Piščanci vabi na počastitev padlih v NOB v petek, 1. novembra. Zbirališče v Prosvetnem domu na Op-činah ob 9.30. Sodelujejo Kostanca Mikulus, MPZ Tabor, MPZ Sv. Jernej in taborniki RMV ter skavti.
SKD SLAVKO ŠKAMPERLE IN ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH v osvobodilnem boju Sv. Ivan - Kolonja obveščata, da bo v petek, 1. novembra, ob 11. uri potekala komemoraci-ja v spomin padlih v osvobodilnem boju pred spominskim obeležjem Narodnega doma pri Sv. Ivanu.
SKP KROŽEK KRAS-ALTIPIANO G. GOAT bo v petek, 1. novembra, počastila spomin padlih v boju proti na-cifašizmu. Postavila bo cvetje na spomenike padlih na vzhodnem delu Krasa. Urnik: 9.15 Bazovica; 9.30 Opčine (v okviru pobude VZPI-AN-PI); 9.30 Gropada (v okviru pobude KD Slovan in SKD Skala); 9.45 Padriče (v okviru pobude KD Slovan in SKD Skala); 10.00 Trebče (skupno z VZPI-ANPI); v drugih vaseh bo delegacija polagala vence skupaj z občinskimi upravami in VZPI-ANPI.
SPOMENIK PADLIM NA KATINARI SKD Lonjer-Katinara vabi vaščane in tovariše v petek, 1. novembra, ob 15. uri na katinarsko pokopališče, kjer bo verskemu obredu sledila spominska slovesnost pri spomeniku padlim. Združeno bosta zapela Pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja in Cerkveni pevski zbor s Katinare.
UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA bo v petek, 1. novembra, položila vence pred spomenike padlim. Urnik: 8.30 Županstvo, 8.40 Slivno, 8.50 Medja vas, 9.00 Štivan, 9.15 Devin, 9.30 Sesljan, 9.35 Vižovlje, 9.40 Cerovlje, 9.45 Mavhinje, 9.50 Preč-nik, 10.00 Trnovca, 10.10 Praprot, 10.15 Šempolaj, 10.35 Križ, 10.45 Na-brežina.
UPRAVA OBČINE REPENTABOR bo
polagala vence na spomenike padlim v petek, 1. novembra. Razpored: 14.30 spomenik padlim borcem v NOB v Repnu, 14.40 spomenik vsem žrtvam fašizma na Colu, 14.50 grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nem-garja na pokopališču na Colu. Občani so vabljeni, da se polaganja vencev udeležijo.
V BARKOVLJAH ne bo blagoslova grobov 1. novembra, ampak bo v soboto, 2., po maši od 8. ure, ki jo bo g. Vončina daroval v kapelici na pokopališču.
VZPI-ANPI SEKCIJA DOMJO IN KD FRAN VENTURINI vabita na tradicionalno svečanost ob vaškem spomeniku padlim v NOB v petek, 1. novembra, ob 14. uri.
GALERIJA VIPAVSKI KRIŽ (na Placu, Ajdovščina) vljudno vabi na odprtje razstave »Prosojnost - Zrak« v soboto, 2. novembra, ob 18. uri. Razstavljata Tanja Prušnik in Rafael Samec, glasbeni utrinek flavtistka Anja Burnik, umetnika bo predstavila umetn. zgodovinarka Anamarija Sti-bilj Šajn, razstavo bo odprla vodja galerije Iva Bandelj. Razstava bo na ogled do 26. novembra, sob. in ned. 15.00-18.00, in na željo obiskovalcev: kontaktni telefon g.a Iva Bandelj 00386031-48187.
KD KRAŠKI DOM vabi v nedeljo, 3. novembra, ob 16.30 v Kulturni dom na Colu, na srečanje z Borisom Pahorjem in na odkritje pisateljevega doprsnega kipa - daru Evgena Guština. Sodelujejo: Tatjana Rojc in Mopz Kraški dom.
LIKOVNA RAZSTAVA Neve Pertot v kavarni Tommaseo (Trg Tommaseo 4/c) bo na ogled do nedelje, 3. novembra.
ALT- Združenje državljanov in družin iz Trsta za preprečevanje odvisnosti organizira posvet na temo Konoplje - med užitkom in nezadovoljstvom, v ponedeljek, 4. novembra, 17.0019.00 v dvorani »Spazio Villas« (bivša umobolnica pri Sv. Ivanu). Toplo vabljeni.
SKD TABOR IN KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom vabita na predstavitev knjige prof. Marije Kacin: Primorska šola na prepihu v sredo, 6. novembra, ob 20. uri. Na večeru bo zapel Mopz Tabor, dirigent David Zerjal.
VINCENCIJEVA KONFERENCA -KLUB PRIJATELJSTVA vabita na srečanje posvečeno msg. Jakobu Uk-marju: ob predvajanju dokumentarca »J. Ukmar, svetniški duhovnik« avtorja Danila Pertota, bo prof. Tomaž Simčič obudil njegov lik, g. Dušan Ja-komin pa nas seznanil s potekom postopka za njegovo beatifikacijo. V četrtek, 7. novembra, ob 16. uri v Pe-terlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, I. nadstropje.
UNINT Šola Umetnosti - MFU obvešča, da prireja obisk izjemne razstave »Leonardo da Vinci. Univerzalni človek« v Benetke v nedeljo, 1. decembra. Info: 338-3476253 ali 0402602395.
Prispevki
V	spomin na gospo Nadjo Komar daruje Marica Dolenc 20,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru.
V	spomin na Dragota Miliča darujeta Anica in Bruno Milič 25,00 evrov za SKD Rdeča Zvezda iz Saleža in 25,00 evrov za KRD Dom Briščiki.
V	spomin na dragega Mirka Zobca darujeta Sonia in Marjan Kosmač 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu.
V	spomin na Marijo Caharija daruje Mara 20,00 evrov za SKD Igor Gruden.
V	spomin na Dinota Stoparja darujejo sošolci 5.b razreda S.T.A. letnik 1958 325,00 evrov za otroški vrtec v Bazovici.
V	spomin na 10. obletnico smrti sestre Marije Bizjak, 12. obletnico mame Marije in 44. obletnico očeta Romana daruje družina 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Dragota Miliča darujeta Rožeta in Jožica Guštin 40,00 evrov za AŠK Kras.
Sekcija VZPI - ANPI Evald Antončič Stojan iz Križa daruje 50,00 evrov osnovni šoli Alberta Sirka za šolsko glasilo.
V	spomin na Dragota Miliča darujejo Stano, Anica in Sonja 50,00 evrov za MoPZ RZ.
V	spomin padlih partizanov daruje Zmago Košuta 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na dragega brata Ivana Cal-zija darujeta sestri Erminia in Cvetka z družinami 100,00 evrov za balinarsko sekcijo amaterskega športnega združenja Gaja.
8
Četrtek, 31. oktobra 2013
TRST
/
DEŽELNI SEDEŽ RAI - Premiera dokumentarca o operni pevki Nori Jankovič
»Če želiš uspeti, moraš trdo delati, a tudi tvegati«
Eleonora - Nora Jankovič pravi, da jo ob poslušanju tistih glasbenikov, ki znajo svoje notranje razpoloženje spremeniti v muzi-kaličnost, po hrbtu spreleti srh. Kdo ve, kolikim poslušalcem je tudi sama podarila podobne emocije, na primer takrat, ko je v ve-ronski areni nastopila v Puccinijevi operi Madama Butterfly in se z vlogo sluginje Suzuki vpisala v zgodovino opernega petja.
V Barkovljah rojeni mezzosopranist-ki je deželni sedež televizije Rai posvetil dokumentarec Odsev pesmi in spomina, ki so ga včeraj premierno predvajali v avditoriju v Ulici Fabio Severo (v nedeljo pa si ga bo mogoče ob 20.50 ogledati na Rai 3 bis). Kot sta poudarila tako direktor Guido Corso kot odgovorna za slovenske programe Martina Repinc, je javni radioteleviziji v čast, da lahko ovrednoti kulturno bogastvo Slovencev v Italiji. In del njega je nedvomno tudi Nora Jankovič.
Scenarij in režijo dokumentarca je podpisal Marko Sosič, fotografijo Francesco Montenero, montažo Žarko Šuc. Sosič se v njem občasno pojavi tudi kot poetični pripovedovalec, ki v pevkinih očeh in glasu vidi morske globine. Osrednja protagonistka pa je seveda Nora Jankovič, ki gledalcem pripoveduje o svojem bogatem življenju (z njo se je pogovarjala muzikologinja Rossana Pa-liaga). Tako izvemo, da se je rodila v glasbeno zelo nadarjeni družini, med violinisti, har-fistkami, solopevci. Ko je bila stara štiri leta, so jo postavili na mizo, da bi recitirala in pela: tisti domači oder je kot najstnica zamenjala z dramsko šolo slovenskega gledališča, kar se ji je v karieri zelo obrestovalo: njeni bodoči režiserji so se večkrat čudili, kako dobro obvlada oder. Na tržaškem konservato-riju je nato najprej diplomirala iz klavirja, nato še iz solopetja, kar je v opernem svetu redkost, kot je spomnil Aleksander Vodopivec.
Vsak dober pevec mora vedeti, v čem je pomanjkljiv, pravi barkovljanska pevka, ki se je na začetku 70. let v želji, da bi izpopolnila pevsko tehniko, odpravila k Marii Carbone v Milan. Če želiš uspeti, moraš trdo delati, a tudi tvegati: Nora Jankovič je zapustila srednjo šolo, na kateri je poučevala, in začela z avdicijami. Sreča se ji je nasmehnila v enem izmed templjev operne glasbe - v milanski Scali, kjer je prvič delala s slovitim dirigentom Claudiom Abbadom. Sledili so na-
stopi na prestižnih svetovnih odrih: Fenice v Benetkah, Colon v Buenos Airesu, arena v Veroni ... Delala je s številnimi slovitimi režiserji, na primer Giorgiom Strehlerjem, nastopala z odličnimi kolegi, s katerimi se je vedno dobro razumela (izjema je bila le Ka-tia Ricciarelli); sopranistka Raina Kabaivan-ska se je spominja kot spoštljive, resne, odlično pripravljene in razpoložljive pevke. Preizkusila se je v najrazličnejših vlogah in ko je odpela Carmen, je dokončno vedela, da se je izplačalo. In da je dosegla vse, kar je želela doseči.
Solistično kariero je opustila, ko je bila na višku. Vrnila se je v Barkovlje in se preizkusila še v poučevanju solopetja (med njenimi gojenkami je bila tudi igralka Lara Komar). Sodelovala je tudi s SSG-jem in vanj vnašala optimizem, neko širino gledanja, se spominja Miroslav Košuta. Morda jo je tudi zato Adi Danev v svoji knjigi Belcanto vključil med velika imena operne dejavnosti. (pd)
Razstava v NŠK
Danes se v prostore Narodne in študijske knjižnice Trst po nekaj mesečnem premoru vrača umetnost. Novo razstavo v tej sezoni bo uvedla mlada umetnica Ivana Arduini iz Bazovice, ki se bo predstavila s širokim naborom svojih del. Študentko Akademije za likovno umetnost v Milanu bo predstavila umetnostna kriti-čarka Alina Carli, ki bo podrobno spregovorila o ljubezni mlade raz-stavljavke do modnega oblikovanja. Ivana Arduini namreč zelo rada oblikuje obleke, zanimivo pa je, da oblikovalka naredi prav vse sama; od idejne zasnove do končnega izdelka. Poleg šivanja pa oblikovalka zelo rada tudi fotografira. Fotografski aparat je njen stalni spremljevalec, z njim pa skuša ovekovečiti vsak trenutek, ki se ji zdi poseben. Razstavo z naslovom Ustvarjalna nit bodo danes odprli ob 17.30, za glasbeni intermezzo pa bosta poskrbela Erik Kuret in Martina Sanna. (sč)
kroma
Z leve: Rossana Paliaga, Nora Jankovič in Marko Sosič
TRIESTE ANTIQUA - Od sobote dalje
Na ogled bo ponudba štiridesetih antikvarjev
Pojutrišnjem se bodo v Trstu za več dni ponovno zbrali zbiratelji starin z različnih koncev Italije in iz drugih držav. Pomembna kulturno-turistična prireditev Trieste Antiqua bo letos doživela že 31. izvedbo, prizorišče kulturnih izmenjav in nakupov pa bo zopet Pomorska postaja. Lani so mednarodni sejem umetnin in starin gostili v prostorih nekdanje ribarnice, letos pa se prireditev vrača na svoje tradicionalno prizorišče. Vsebino so podrobneje predstavili na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu Promo-trieste, kjer so spregovorili različni govorniki, ki tako ali drugače sodelujejo pri realizaciji dogodka.
Uvedel je Alessandro Sietti, organizacijski direktor dogodka, ki se je pohvalil z več kot 30-letno tradicijo, v sklopu katere konzorcij Promotrieste pripravlja ta
DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Kostanjčkov praznik
Jesensko druženje
Vsakoletna prireditev za otroke, starše in vzgojiteljice otroških jasli - Letos vpisanih 39 otrok
V večnamenski dvorani Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel je včeraj v prijetnem ozračju potekal ko-stanjčkov praznik, vsakoletna jesenska prireditev za otroke, starše in vzgojiteljice tamkajšnjih otroških jasli. »Praznik je priložnost za prvo medsebojno spoznavanje in druženje po začetku dejavnosti, sledile bodo še božična in druga sreča-
Praznik kostanjev v dvorani dijaškega doma
kroma
nja,« je povedala koordinatorka otroških jasli Martina Ukmar.
Otroške jasli v dijaškem domu štejejo 39 vpisanih otrok, včeraj dopoldne so medvedki in piščančki z vzgojiteljicami pripravili okusno sladico za popoldanski praznik. Nekaj dobrot so prispevali starši, v središču pozornosti pa so bili seveda kostanji, ki so teknili tako otrokom kot odraslim.
sejem. Govornik je poudaril, da s tovrstnimi dogodki promovirajo tudi naše mesto, kot novost letošnje izdaje pa je navedel promocijo s pomočjo najnovejših tehnologij. Sietti je spomnil tudi, da se bo v Trstu zbralo okrog 40 zbirateljev, ob tem pa je izpostavil veliko zanimanje anti-kvarjev z vseh koncev Italije za ta tržaški sejem. Vzroke za tolikšno zanimanje predsednik deželnega združenja anti-kvarjev Roberto Borghesi vidi v skrbno izbrani ponudbi, v sklopu katere lahko obiskovalci spoznajo različne zgodovinske kontekste. Od 2. do 10. novembra bodo vešči starinarji nudili umetnine in starine, ki obujajo stare čase, umetniške slike, komode, nakit, svečnike, pa čipke, steklene izdelke in svečnike. Gre torej za predmete, ki bodo lahko predstavljali tudi možnost za dolgoročno gledano koristno investicijo.
Trieste Antiqua poleg prodajne razstave ponuja tudi spremljevalne prireditve. Obiskovalci si bodo na Pomorski postaji lahko ogledali razstavo deželnega odbora združenja A.I.R.C - Asso-ciazione italiana Ricerca sul Cancro, ki že vseh 31 let pri tej prireditvi sodeluje s konzorcijem Promotrieste. Članice združenja bodo pripravile razstavo z naslovom Vanita femminile (Ženska nečimrnost), na ogled pa bodo postavile različne predmete, katerim se ženske v različnih zgodovinskih obdobjih niso mogle odpovedati. Spremljevalni dogodek predstavlja tudi predavanje nekdanjega predsednika združenja deželnih antikvarjev Fernanda Melellija, ki bo v petek, 8. novembra, ob 16.30 govoril o antikvariatu in z njim povezanih običajih, pa tudi o svojih starih avtomobilih.
Naj izpostavimo tudi sodelovanje med konzorcijem Promotrieste in Občino Trst. Obe ustanovi bosta obiskovalcem ponujali vstopnice po znižani ceni, v kolikor si bodo ti ogledali prireditev Trieste Antiqua ali razstavi del Kounellisa in Jagode Buic. Letošnja prireditev Trieste Antiqua se bo začela v soboto, 2., zaključila pa se bo v nedeljo, 10. novembra. Med vikendoma bo sejem odprt od 10. do 20. ure, med tednom pa od 15. do 20 ure. Za vstopnice bo treba odšteti 9 evrov, po znižani ceni pa 6 evrov. Znižane vstopnice je mogoče dobiti, kot rečeno, tudi z ogledom ene od dveh razstav. (sč)
V Šempolaju baklada za onkološki center
SKD Vigred in Združenja staršev COŠ S. Gruden Otroški vrtec Šem-polaj vabita na tradicionalno bakla-do, izkupiček katere bo namenjen organizaciji »Via di Natale«, ki pomaga bolnikom in njihovim svojcem na onkološkem oddelku v Avianu. Zbirališče ob 18. uri pred Štalco v Šem-polaju. Udeleženci so vabljeni, da prinesejo s seboj lučke. Sprevod bo tudi letos spremljalo godbeno društvo Nabrežina, za veselo vzdušje pa bosta poskrbela še Duo Egon in Norman. Zaključek bo kot običajno v kulturno umetnostnem centru Škerk v Trnovci. V kulturnem programu bodo nastopili malčki OPS Vigred in moški pevski zbor Jezero. Združenje staršev pa bo nagradilo najlepše risbe o Krasu, ki so jih narisali otroci in mladi, ki obiskujejo okoliške otroške vrtce, osnovne šole in srednjo šolo. Vse risbe bodo na ogled v galeriji. Večer se bo zaključil ob toplem čaju in kuhanem vinu na dvorišču Škerkove galerije.
Leto na vrtu na Krasu
Na kmetiji Carso v Nabrežini bo potekal enoletni teoretično-praktični tečaj vrtnarstva. Velik del časa bo posvečen praktičnemu pouku »na terenu«, saj je glavni cilj priprava tečajnikov na samostojno upravljanje vrta. V ta namen bodo obravnavane tematike kot so rodovitnost zemlje, biotska raznovrstnost obdelanih terenov, fitosanitarna nega, upravljanje z vodnimi viri. Za izkušene »vrtnarje« bo govor tudi o tehnikah za zvišanje in ohranjanje rodovitnosti zemljišča in o upravljanju družinskih sadovnjakov. Teoretične lekcije se bodo odvijale v opremljenih prostorih Kmetije, praktične pa na terenih, ki bodo na razpolago tečajnikom. Ves pridelek vrtov bo ostal tečajnikom. Za informacije in rezervacije 3395472401 , e- pošta: info cam-pingcarso@gmail.com - www.cam-pingcarso.com. Predstavitev tečaja bo danes ob 19. uri v kmetijskem kampu Carso, Nabrežina Kamnolomi 55.
#noporcellumday
Združenje »Cara Democrazia« prireja danes v prostorih v Ul. Donizetti št. 5/a ob 18. uri javno srečanje, namenjeno razpravi o novem volilnem zakonu. Srečanje z naslovom #no-porcellumday bo uvedel tržaški občinski svetnik Demokratske stranke Aureo Muzzi. Govoril bo novinar Franco Del Campo, predvidena pa je udeležba senatorja DS Francesca Russa. Danes bo namreč t.i. #no-porcellumday, ki ga je razglasil podpredsednik poslanske zbornice Roberto Giachetti. Ta je pred 23 dnevi začel gladovno stavko in zahteva ukinitev zdajšnjega volilnega zakona.
Stavka bančnih uslužbencev
V	deželi Furlaniji-Julijski krajini bodo danes stavkali bančni uslužbenci, ki zahtevajo obnovo državne delovne pogodbe. V Trstu bo tudi demonstracija na Borznem trgu, kjer bodo med 9. in 12. uro delili letake in seznanjali občane z razlogi za protest.
Simfonični koncert v gledališču Verdi
V	gledališču Verdi bo danes ob 20.30 koncert simfoničnega orkestra in zbora gledališča Verdi, ki bosta nastopila pod taktirko Hirofumija Yoshide in ob udeležbi sopranistke Angele Nisi. Izvajali bodo Schu-mannove in Brahmsove skladbe. Ponovitev bo v soboto, 2. novembra, ob 15.30.
/
ALPE-JADRAN
Četrtek, 31. oktobra 2013
9
slovenija -hrvaška - Za postopek pred arbitražnim sodiščem
Slovenska vlada potrdila odgovor na hrvaški memorandum
O njem še OZP - Slovenski memorandum obsega 650 strani, 5200 strani prilog in 250 strani zemljevidov
LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj obravnavala in potrdila slovenski odgovor na memorandum Hrvaške za arbitražni postopek o meddržavni meji pred arbitražnim sodiščem, je po seji vlade povedal zunanji minister Karl Erjavec. Odgovor vlada pošilja odboru DZ za zunanjo politiko, ki ga bo že v sredo obravnaval na zaprti seji, Slovenija pa ga mora oddati do 11. novembra.
Če odgovora ne pošljejo v roku, bodo po Erjavčevih besedah zamudili priložnost, da Slovenija pojasni svoje argumente glede navedb Hrvaške o tem, kje poteka meja med Slovenijo in Hrvaško. Kot je še dejal Erjavec, je »protimemo-randum« pripravljen po navodilih odvetnikov in je tudi strokovno utemeljen.
OZP se je sicer že v sredini septembra na zaprti seji seznanil z napredkom pri pripravljanju odgovora na memorandum Hrvaške. Kot je takrat zatrdil Erjavec, priprave potekajo brez zapletov in v dobrem sodelovanju z mednarodnimi odvetniki Slovenije.
Slovenija in Hrvaška sta si svoja memoranduma izmenjali 11. februarja letos, od tedaj pa imata v skladu z arbitražnim sporazumom na voljo devet mesecev - torej do 11. novembra - za oblikovanje odgovora na memorandum druge. Zatem naj bi se spomladi prihodnje leto na arbitražnem sodišču začela ustna obravnava. Slovenski memorandum po navedbah MZZ obsega 650 strani in ima še 5200 strani prilog ter 250 strani zemljevidov. Hrvaški memorandum pa ima devet zvezkov in nekaj več kot 3600 strani.
Erjavec je že septembra napovedal, da bo vlada »protimemorandum« predvidoma potrjevala konec oktobra, in to se je včeraj tudi zgodilo. Tako je videti, da ob približevanju roka 11. novembra ne prihaja do zapletov, do kakršnih je prihajalo pred 11. februarjem, ko je morala Slovenija oddati svoj memorandum za arbitražo. Tedaj je namreč prišlo do obsežne politične razprave o ustreznosti memoranduma, ki ga je pripravila projektna skupina MZZ. Na zaprti seji 4. februarja pa je DZ memorandum potrdil, in sicer v obliki »kot ga je pripravilo zunanje ministrstvo«. DZ je tedaj sprejel tudi izjavo, da mora arbitražno sodišče določiti »ozemeljski stik teritorialnega morja Slovenije z odprtim morjem«.
Slovenija pričakuje, da bo po arbitraži v Piranskem zalivu dobila »ozemeljski stik teritorialnega morja Slovenije z odprtim morjem«
arhiv
evropska unija - Poročilo Evropske komisije za lansko leto
Vlaganje v izobraževanje upada, v Sloveniji še ne
BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj objavila pregled izobraževanja in usposabljanja v Evropski uniji v lanskem letu. Kot ugotavljajo v Bruslju, je med letoma 2008 in 2011 sredstva za izobraževanje zmanjšalo kar 16 držav članic EU, šest držav pa je poleg tega lani še dodatno občutno zmanjšalo podporo izobraževanju. Slovenije ni med njimi.
Letošnje poročilo sicer med drugim kaže, da se je stopnja zaposlenosti med tistimi, ki so na novo zaključili s šolanjem in imajo vsaj srednješolsko izobrazbo, znižala. Lani jih je našlo zaposlitev samo 76 odstotkov, še leta 2008 je bil ta delež v EU 82 odstotkov. V Sloveniji je bila stopnja zaposlenosti med njimi lani še nekoliko nižja od povprečja EU in je znašala 73,2 odstotka.
Višješolska in univerzitetna izobrazba sicer opazno izboljša zaposljivost, vendar vsak peti delovno aktivni državljan EU s tako izobrazbo dela na delovnem mestu, za katero se zahteva nižja stopnja izobrazbe. To kaže na veliko neusklajenost med ponudbo znanj in povpraševanjem na trgu, ugotavljajo v Bruslju. Delež oseb, ki predčasno opustijo izobraževanje in usposabljanje, medtem še naprej upada in trenutno v EU znaša 12,7 odstotka, v Slo-
veniji pa celo le 4,4 odstotka. Cilj EU za leto 2020 je ta delež znižati na deset odstotkov ali manj.
Poseben izziv sicer predstavlja prehod na trg dela za osebe, ki zgodaj opustijo izobraževanje, saj je brezposelnost med njimi več kot 40-odstotna. Tu lahko občutno pomaga kvalitetna ponudba pripravništev, vajeništev in modelov t.i. dualnega učenja, ki povezujejo šolanje s praktičnimi izkušnjami.
Stopnja oseb z visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo v EU znaša 35,7 odstotka in se počasi približuje cilju za leto 2020, ki je 40 odstotkov. V Sloveniji je ta stopnja še višja od povprečja EU in znaša 39,2 odstotka. Glavni izzivi na tem področju so zmanjšanje osipa, izboljšanje kakovosti in ustreznosti programov ter spodbujanje mednarodne mobilnosti študentov.
Poročilo med drugim še ugotavlja, da socialna neenakost še vedno negativno vpliva na posameznike v procesu izobraževanja, kar je še posebej očitno pri otrocih priseljencev. Poleg tega je v mnogih državah večina učiteljev starejših, mlade pa je težko pritegniti v ta poklic. Evropa prav tako zaostaja pri uporabi informacijsko-komu-nikacijskih tehnologij v izobraževanju.
Na nedeljski slovesnosti v Kučibregu Tina Komel
BUZET - Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel se bo v nedeljo udeležila kome-moracijskega zbora ob 69. obletnici bitke pri Kučibregu s pričetkom ob 10.30. Slovesnost bo potekala v spomin na padle partizane slovenske, hrvaške in italijanske narodnosti, katero že desetletja pripravljajo Združenje protifašistov borcev in udeležencev NOB ter veteranov mestne občine Koper, Združenje antifašistov iz Milj ter borčevske organizacije Istrske župa-nije.
Grad Jama v najem
Postojnski jami
POSTOJNA - Minister za kulturo Uroš Grilc je za dolgoročni najem kulturnega spomenika državnega pomena Predjama - Grad Jama na podlagi javnega razpisa izbral podjetje Postojnska jama, ki grad upravlja že zdaj. Poleg Postojnske jame so se na razpis prijavili še Adelsberg, Zavod Znanje Postojna in Rave, so sporočili z ministrstva. Izbrani ponudnik Postojnska jama je ponudil najemnino v višini 33 odstotkov od letnih prihodkov od najete nepremičnine oziroma najmanj 240.000 evrov letno. V zavezi je navedel sovlaganja v lokalno komunalno infrastrukturo v obsegu 45.000 evrov letno, in sicer za sovlaganja v čistilno napravo, čiščenje in vzdrževanje javnih površin ter sofinanciranje skladno z vizijo umika prometa iz Predjame.
Neznanec oropal trgovino v Izoli
IZOLA - Neznani moški je v torek okoli 18. ure od prodajalke trgovine v Izoli z nožem zahteval denar. Prodajalka mu je izročila manjšo vsoto gotovine, ropar pa je zbežal, so včeraj sporočili s Policijske uprave Koper. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil. Poskus ropa se je v torek zgodil tudi v koprski trgovini, ko je hotel moški iz trgovine ukrasti več artiklov, kar mu je prodajalka poskušala preprečiti. Moški je po navedbah policije zato začel razbijati po trgovini in žaliti zaposlene, s prodajnih polic pa je zmetal več predmetov. Pred prihodom policije je odšel, policisti pa mu bodo izdali plačilni nalog, so še sporočili s koprske policijske uprave.
slovenija - Prodaja državnih podjetij
Telekom bo »prodajal« ameriški Citigroup
LJUBLJANA - Slovenska odškodninska družba (Sod), ki vodi postopek prodaje slovenskega telekomunikacijskega operaterja Telekoma Slovenije, je za finančnega svetovalca pri prodaji operaterja izbrala ameriško banko Citigroup. Povabilo za izbor finančnega svetovalca je Sod poslal 15 pomembnejšim mednarodnim finančnim institucijam. Do roka so prejeli 12 ponudb, kot najboljši ponudnik pa je bil izbran Citigroup Global Markets, so včeraj sporočili iz Soda.
Ob tem poudarjajo, da so reference družbe Citigroup "obsežne in kvalitetne" -med drugim je bila družba finančni svetovalec pri prodaji Telekoma Srbija in romunskega operaterja Romtelecom.
Citigroup bo konzorciju pod vodstvom Soda svetoval pri metodi in času izvedbe prodaje, postopku izbire kupca in pripravi podrobne časovnice prodaje, predlagal in povabil bo morebitne kupce ter podal predlog dejanj, ki so potrebna za sklenitev in realizacijo posla prodaje, pojasnjujejo v So-
du. Sod s podpisom pogodbe s Citigroupom kot finančnim svetovalcem nadaljuje prodajni postopek Telekoma Slovenije, ki je eno izmed podjetij v prvem privatizacijskem svežnju, za katerega je DZ junija dal soglasje k prodaji.
Konec avgusta je nato Sod v svojem imenu in v imenu države s Kapitalsko družbo, Pozavarovalnico Sava in Zavarovalnico Triglav podpisal sporazum o skupnem nastopu pri prodaji večinskega deleža v Telekomu Slovenije. Država in omenjene družbe imajo v lasti 4.754.523 delnic Telekoma,
kar predstavlja 72,75 odstotka osnovnega kapitala.
Prejšnji teden je resorni minister Jernej Pikalo na Sod naslovil predlog zavez za kupca Telekoma, s katerim želijo na ministrstvu zagotoviti, da bi novi lastnik Telekomu skrbel za nadaljnji razvoj, investicije, stabilnost delovnih mest in sodelovanje z lokalnim okoljem, predvsem z univerzami ter IKT podjetji. (STA)
slovenija - Prometna varnost
Policija opremeljena z merilniki, ki merijo tudi razdaljo med vozili
LJUBLJANA - Slovenska policija je po novem opremljena tudi z novim laserskimi merilniki z video zapisom, ki poleg meritev hitrosti omogoča tudi merjenje razdalje med vozili. Premajhna varnostna razdalja je namreč eden najpogostejših vzrokov prometnih nesreč, samo letos se jih je zaradi tega zgodilo več kot 1500, poudarjajo na policiji.
Največ tovrstnih kršitev se dogaja na avtocestah in hitrih cestah, kjer so hitrosti višje, a če pride do prometne nesreče, so tudi posledice zato lahko hujše. Takšna vožnja je nevarna, ker se voznik, ki ima tesno za seboj drugo vozilo, lahko počuti ogroženega in hitro stori kaj, s čimer ogrozi sebe ali druge. Voznik, ki vozi preblizu, pa je potencialni povzročitelj prometne nesreče, saj v primeru, da bi voznik pred njim nepričakovano zmanjšal hitrost, ne bi mogel pravočasno in predvsem varno ustaviti, opozarjajo na policiji. Na avtocestah pa tudi že zaradi manjše prometne nesreče lahko pride do nove prometne nesreče, denimo verižnega trčenja zaradi neustrezne varnostne razdalje. Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da mora voznik, ki vozi za drugim vozilom, voziti na razdalji, ki ni manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s katero vozi, prevozi v dveh sekundah.
Na policiji opozarjajo tudi na voznike tovornih vozil, ki da prav na avtocestah velikokrat vozijo na nerazumljivo kratkih razdaljah, a se v primeru naglega zaviranja vozila pred njimi veli-
ko težje ustavijo.
Robert Vehovec iz sektorja prometne policije v Generalni policijski upravi je zato na včerajšnji predstavitvi merilnika pojasnil, da policija išče nove možnosti in novo opremo, s katero bi lahko izvajali ustrezen nadzor, saj želijo zagotavljati varnost na avtocestah in optimalno pretočnost prometa. Novi laserski merilnik omogoča tudi video zapis, s katerim lahko identificirajo registrske tablice, zato je primeren za uporabo z nadvozov.
Tisti vozniki, ki bodo v prihodnje vozili na zelo kratkih varnostnih razdaljah in tako ogrožali prometno varnost, lahko po opozorilih policije pričakujejo, da bodo kaznovani. Globa za vožnjo na premajhni varnostni razdalji znaša 200 evrov.
Policija sicer opaža, da so letos obravnavali manj prometnih nesreč, v katerih je umrlo ali se poškodovalo manj ljudi kot v enakem obdobju lani. Prometnih nesreč je bilo do konca septembra za slabo petino manj kot v istem obdobju lani. Lani se je namreč zgodilo 17.241 prometnih nesreč, letos pa 13.989. Za pet odstotkov je upadlo število lahko poškodovanih (s 6451 na 6118), kar za 24 odstotkov pa število huje telesno poškodovanih. Lani se jih je hudo poškodovalo 688, letos pa 526. Tudi mrtvih je manj - do včeraj so jih našteli 97, v enakem obdobju lani pa 109. (STA)
1 0 Četrtek, 31. oktobra
2013
KULTURA
/
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Prva otroška predstava
Pedenjped - večni lik simpatičnega dečka
Projekt je po liku junaka Nika Grafenauerja izvedel Primož Forte
Malčki vrtca na Colu si kot prvi ogledajo kar lepo število otroških predstav Slovenskega stalnega gledališča in tako dajo ustvarjalcem težko pričakovani odgovor na vprašanje, kakšen bo odziv gledalcev. Če njihovo mnenje kaj velja, predstavi Pedenj-ped, ki je doživela premiero včeraj dopoldne, seveda v colskem vrtcu, dobro kaže, saj je bil odziv nadvse živahen s polno smeha in medklicev.
Pedenjped je predstava, v kateri se je igralec tržaškega gledališča Primož Forte preizkusil v številnih funkcijah: poleg igranja glavne vloge si je prevzel tudi nalogo režiserja in avtorja priredbe ter priljubljenega junaka iz pesmi Nika Grafenauerja postavil v sredo gledališkega prizorišča.
Petletni Pedenjped, ki je velik pedenj in še ped (koliko meri pedenj in koliko ped, je pa komplicirana zadeva), je tipični deček, poreden, sladkosneden, neurejen, korajžen, včasih celo na-stopaški, vsekakor pa zelo simpatičen, kakršnega smo vajeni iz literarnih del, tudi dokaj starih. Morda je nekoliko staromoden, iz časa, ko so se otroci igrali s konkretnimi predmeti, kot so plišasti medvedki, piščali in bobni, pa tudi s kredo, s katero so risali po zidovih stanovanja - česar starši niso dovolili, medtem ko današnji veliko sedijo pred televizijo ali pred računalnikom. Primož Forte je nedvomno navezan na starejši lik dečka, ki pa je še vedno blizu današnjim malčkom, saj so se mali gledalci v colskem
Primož Forte je včeraj uspešno opravil izpit pred zahtevno
»komisijo« malčkov otroškega vrtca na Colu
kroma
vrtcu radi spravili na njegovo raven in v predstavi aktivno sodelovali z odgovori na vprašanja, ki jih je protagonist stalno postavljal.
Predstava je namreč zgrajena na interakciji med nastopajočim in gledalci, in to takoj od začetka v uvodu, ki uokvirja predstavo in v katerem se igralec predstavi kot šofer, ki je pripeljal scenografijo in napove, da igre ne bo, ker je avtomobilu z igralci počila guma. Na ukaz ravnatelja gledališča pa predstavo odigra sam.
Primož Forte je v svojem nastopu močno poudaril burkaške elemente, kar bi lahko bila le lahka rešitev, ko jih ne bi bilo toliko in ne bili bili tako presenetljivi. Veliko presenetljivosti je tudi v scenografiji Petra Furlana, z nenadejanimi skrivališči za Pe-denjpedove sladkarije. Poleg tega predstavo bogatijo glasba in son-gi Nane Forte in Jureta Ivanušiča. Pri oblikovanju odrske postavite sta sodelovala še kostumografka Silva Gregorič in lektor Jože Faganel. Nenadomestljiv je v igri prispevek inscipienta, re-kviziterja, tonskega mojstra in odrskega delavca Marka Škabar-ja, katerega prizadevna prisotnost na odru je bistvena.
Predstava bo do decembra gostovala po vrtcih tržaške pokrajine in v Benečiji. Poleg tega bodo otroci lahko sodelovali pri nagradni igri na facebook profilu gledališča, kjer bo najlepša risbica nagrajena s Pedenjdarilom.
Bojana Vatovec
GLEDALIŠČE - V Rossettijevi dvorani v Trstu
Brooksova fascinantna postavitev Čarobne piščali
Fantastična, bogato razvejana pravljica, polna simbolnih pomenov, vpeta v enako bogato razigrano glasbeno podobo, prečiščena do svojih najosnovnejših elementov: to je odčitava Mozartove Čarobne piščali, kakršno je postavil leta 1925 rojeni režiser Peter Brooks, eden najbolj fascinantnih in pomembnih gledališčnikov zadnjega stoletja. V predstavi, ki jo je ustvaril leta 2010 za pariški Théâtre des Bouffes du Nord, je opustil vse elemente, na katerih so običajno zgrajene uprizoritve priljubljene opere, ki so paša za oči in tudi za uho. Opuščeni so tudi simboli, s katerimi naj bi Mozart in libretist Schikaneder izpovedala svoje gledanje na svet, tako da ostane samo vodilna zgodba o Taminu in njegovi ljubezni do Pa-mine in predvsem Taminovo prizadevanje, da bi spoznal, kaj je modrost, in prepoznal dobro ali zlo v ljudeh, ki navidezno imajo avtoriteto.
Vse je v Brooksovi odčitavi prečiščeno do bistvenega: sceno opredeljuje le nekoliko bambusovih kolov, ki jih nastopajoči premikajo in ki ponazarjajo prizorišča: gozd, podzemlje, ječo, svetišče modrosti... Kostumi so skromni in skoraj brezbarvni, orkester nadomešča klavir, celo
Abdou Ouologuem, Betsabée Haas in Virgile Frannais
renato velasco
igra nastopajočih je na prvi pogled skrajno elementarna, tako da mora gledalec vso nadgradnjo, ki jo običajno vidi in sliši na odru, graditi v svoji zavesti med gledanjem predstave. Ob vsej navidezni preprostosti, je Brooksova postavitev prevzela občinstvo tako v matičnem gledališču kot med številnimi turnejami. Tudi gledalci v veliki dvorani Rossettijevega gledališča, ki na prvi večer, 29. oktobra sicer niso zasedli
prav vseh mest, a jih vsekakor ni bilo malo, so na koncu dolgo, dolgo ploskali.
Drevi bo v veliki Rossettijevi dvorani spet nova in zanimiva predstava, in sicer Ferite a morte, ki jo je Serena Dandini posvetila enemu osrednjih vprašanj sodobne italijanske in sploh celotne družbe: nasilju nad ženskami. V enem od štirih monologov nastopa priljubljena Lella Costa. (bov)
REVIJE - Galeb
Učence bo spremljal skozi šolsko leto
V šole se je z novim šolskim letom vrnil tudi Galeb, ki bo s svojimi poučnimi in zanimivimi zgodbami in ilustracijami, ki so otroško preproste, odločne in jasne, pa tudi duhovite, vsak mesec zabaval naše šolarje. Ti so že prejeli prvo septembrsko številko, ki jo krasi skupinska risba učencev OŠ Peter Butkovič - Domen (Sovo-denj). V nadaljevanju pa lahko berejo nove pravljice, uganke, kratke zgodbe, pesmi, didaktične naloge -vse to so oblikovalci revije v tem šolskem letu "zavili" v novo grafično podobo, ki dela revijo še bolj privlačno in zanimivo.
Čudovita pesem Zvezdane Majhen Moji načrti napoveduje zanimive šolske dni, ki nam bodo dali veliko znanja. V septembrski številki uporabniki najdejo tudi pesem September, ki je uokvirjena v novo rubriko Pesmi iz Rezije, ki jo pripravlja Silvana Paletti. V nadaljevanju pa je mogoče brati tudi pesmico Jaz = Ti, ki govori o drugačnosti. Tako kot lani, bomo tudi v letošnjem Galebu lahko brali dogodivščine medvedka in miške, ki v tokratni številki izdelujeta raketo. V obliki stripa pripovedovano zgodbico je pripravila Majda Koren, ilustriral pa jo je Bojan Jurc. Lepa dopolnitev zgodbice je tudi naloga, ki bo prav prišla najmlajšim šolarjem. Spet bo z nami tudi čarovnica Češminka, ki se je tokrat napotila v šolo. Prisrčno zgodbico je napisala Tatjana Kokalj, Daša Simčič pa jo je likovno upodobila. V septembrskem Galebu je objavljena še ena nova rubrika; Soimenjaki je ime rubrike, ki nam razkriva sopomenke. Darinka Kobal je za to številko razložila oba pomena besede zebra. Mladi uporabniki lahko v obliki kviza izvedo, kje živi zebra in kakšna je, v nadaljevanju pa dobijo tudi koristne informacije o tem, kako hodimo čez prehod za pešce. Preprosta je tudi naloga, ki od bralcev pričakuje, da bodo znali iz upodobljenih obrazov šolarjev razbrati, kdo je vesel, prestrašen in jezen
Galebova redna gostja je tudi Klarisa M. Jovanovič, ki nam je preteklo leto pripovedovala o prispodobah iz živalskega sveta, letos pa bo pripravljala slikovite besedne zveze. Za prvo številko je avtorica pripravila besedno zvezo o Bogu. Zaba Polona jo mahne v mesto je naslov zgodbe Marka Gavrilovskega, ilustrirala pa jo je Katerina Kalc. Prvi del je v septembrskem Galebu doživela
tudi zgodba Marjete Zorec Od drevaka do rakete, ki tokrat govori o drevakih. Avtorica je zgodbo lepo dopolnila z razlagami o čupah, ki so jih nekoč uporabljali naši ribiči. Pripoved o naši preteklosti lepo dopolnjujejo tudi barvne in črnobele fotografije. Za "striparje" bo ravnopravšnja tudi rubrika Glavko in Lučka, ki sta jo pripravila David Gregori in Petra Terčon.
V novem šolskem letu pa bomo s pomočjo Galeba lahko spoznavali tudi svet. Ivana Pajenk pripravlja rubriko Svet na dlani, v tokratni številki pa je opisana jugovzhodna Azija, ki jo lahko mladi uporabniki spoznajo v besedi in sliki. Na različnih straneh je mogoče najti tudi zelo preproste naloge z jasnimi navodili za samostojno, zabavno učenje. Simpatične so uganke, ki sta jih pripravila Martina Legiša in Štefan Turk. Za radovedne bo ravnopravšnji Galebov kviz, za ustvarjalne pa likovna delavnica, ki jo tudi letos pripravlja Jasna Merku. Septembrsko rubriko je navdihnilo recikliranje raznih ostankov, s katerimi lahko oblikujemo lično knjigo umetnika. Stari znanec revije Galeb pa je tudi Škrobek, ki zelo rad kuha. Tokrat z njim pripravljamo paradižnikove pikapolonice. Pohvalno je tudi, da bo kuharska rubrika v tem šolskem letu delila še več nasvetov o zdravi prehrani, ki je nujnega pomena za naše dobro počutje.
Vse to in še veliko več prinaša septembrski Galeb, ki ni pozabil šolarjev naših šol. Tudi letos bodo namreč s svojimi risbami in vtisi polnili zadnje Galebove strani. Pomembno pa je tudi obvestilo, da 10 prebranih nadaljevanj zgodb z oznako veljajo kot ena knjiga za bralno značko. ... (sč)
SPLETNA ANKETA
www.primorski.eu
\
Gledališče izbiramo na podlagi repertoarja
Večina obiskovalcev spletne strani Primorskega dnevnika ni zvesta enemu samemu gledališču, saj se za obisk odloča na podlagi repertoarja. Tako je mogoče presoditi na podlagi ankete, ki je bralcem postavljala vprašanje, v katera gledališča zahajajo. Največ ljudi (41%) je izbralo odgovor »kamorkoli, odvisno od predstave«. V SSG redno zahaja 16% sodelujočih, za obisk gledališč v Sloveniji se odloča 11%, za italijanska gledališča pa en odstotek. 31% vprašanih je izjavilo, da ne obiskuje gledališča. Glede na najpogosteje izbrani odgovor, bi lahko sklepali, da naši bralci ne vpisujejo abonmajev, temveč se odločajo za ogled posameznih predstav.
V	Slovensko stalno gledališče
V	Slovenijo
V italijanska gledališča Kamorkoli, odvisno od predstave
Ne obiskujem gledališča
16% (27) 11% (18)
]
1% (3)
41% (64)
31% (51)
Kam zahajate v gledališče?
/
KULTURA
Četrtek, 31. oktobra 2013
1 1
FILM - Pogovor z režiserjem Matteom Oleottom
Zoran v kinodvoranah v FJK, Rimu in Milanu
Matteo Oleotto
Večer, ko so na beneški Mostri pre-mierno predstavili Oleottov prvenec Zoran, moj nečak idiot, so v veliki, stari vili na Lidu priredili ogromen žur. Fešto, ki je primerno proslavila desetminutni aplavz navdušenega občinstva, prepolne dvorane Darsena, kjer je film prvič zaživel na platnu. Veliko zabavo z glasbo v živo, pršutom, sirom, jajci in vinom, kot se za pravo osmico spodobi. Producen-ti so na beneškem Lidu (tako kot v teh dneh do sobote, 2. novembra, v Rimu, v Circolo degli Artisti, Ulica Casilina Vecchia, 42) postavili osmico, da bi istočasno promovirali film in teritorij, na katerem je tista zgodba nastala, se razvila in zrasla in o katerem tudi pripoveduje.
Ko je bila zabava na višku, s publiko, fansi, igralci in vsemi, ki so pri tem projektu sodelovali, je nekaj sto metrov
Oleottova izbira se mi je tisti večer na Lidu zdela celo ganljiva, nadvse romantična odločitev, ki pove marsikaj o bradatem šestintridesetletnem režiserju, doma iz Gorice.
Matteo Oleotto je tisti večer želel proslaviti tudi daleč od hrupnega, bučnega praznovanja, saj, kot je povedal, »je predstavitev filma na Mostri uresničitev življenjskih sanj vsakega režiserja, zame je to še nekaj več. Film je na Mostro povabila žirija kritikov (predstavili so ga v sklopu Settimana della critica), ocenjevala pa ga bo publika. In vse to pomeni, da od danes bo tudi moje ime zapisano v dolgem mednarodnem seznamu filmskih režiserjev«.
Od takrat sta pretekla skoraj dva meseca. Na beneškem festivalu je film Zoran v sklopu Tedna kritike prejel nagrado občinstva, nekaj dni kasneje v Portorožu, na Festivalu slovenskega filma, Vesno za najboljšo manjšinsko ko-produkcijo in najboljšo scenografijo. V Italiji je bil nato še deležen nagrade Fe-dic, to je pomembnega priznanja za najboljši italijanski film na pretekli beneški Mostri. Film bo od februarja na ogled tudi v slovenskih kinodvoranah. Medtem so ga prodali tudi v tujino, kupili so ga na Hrvaškem, v Bosni in Avstriji.
Kaj vas je od vsega tega najbolj razveselilo in presenetilo?
Najbolj me je gotovo razveselilo to, da sem izpeljal projekt, ki smo se ga lotili pred več kot petimi leti. Osrečilo me je srečanje z ljudmi, ki so v ta projekt
Levo: Giuseppe Battiston in Rok Prašnikar pred že znamenitim kombijem; spodaj: Marjuta Slamič ter Battiston, Oleotto in Prinčič na poti na beneški Lido
stran režiser Matteo Oleotto z nahrbtnikom na rami in v družbi punce Ros-sane Mortara, igralke, ki nastopa tudi v filmu, odhajal.
Ko sem ga vprašala, zakaj, mi je odgovoril, da se mu je tisti dan zgodilo in uresničilo skoraj vse, v kar je verjel in si želel zadnjih nekaj let. Val emocij, zadoščenje, veselje, neverjeten uspeh.
»Vsaj par ur na koncu takega dne bi si želel vzeti zase, jih preživeti samo z Rossano, ker sploh ne verjamem, da se je nekaj tako čudovitega res lahko zgodilo prav meni, prav nam.«
verjeli, me pri tem spodbujali in me ogromno naučili. Med vsemi bi rad omenil producenta Igorja Prinčiča. Zdaj, pa lahko tudi povem, da mi je v veliko veselje spoznanje, da je naš film, do danes naletel na izreden odziv in da je publika razumela tudi mojo poetiko.
Kako bi predstavil film Zoran?
Zoran ni samo film, je projekt, pri katerem je sodelovala cela skupina ljudi. Ljudi različnih narodnosti, Italijanov, Slovencev, eden od producentov je doma iz Sarajeva, večina ostalih, ki sode-
filmi@pnmorski.eu
GREMO V KINO
lujemo pri projektu pa živimo med obema Goricama. Mednarodna ekipa z dobrimi, slovenskimi in italijanskimi profesionalci. Ko smo vrteli film, sem bil zelo pozoren na kakovost filma, a tudi na atmosfero in ambient, v katerem je ce-lovečerec nastal. Z njim sem poleg junakov želel predstaviti tudi naše kraje. Devetdeset odstotkov zgodbe je povzeto po resničnih dogodkih, ki sem jih z izredno skupino scenaristov spremenil v igrani, fikcijski film. V študentskih letih sem v gostilnah in barih v okolici Gorice te ljudi res spoznal.
Osrednji protagonist dela je Giuseppe Battiston, v filmu pa sodeluje tudi veliko slovenskih igralcev, od Petra Musevskega, do Iva Barišiča, Marjute Slamič, Roka Prašnikarja, Jana Cvitkoviča, Bogdane Bratuž. Kako ste se odločili za tako igralsko zasedbo?
Z Giuseppejem Battistonom sva že dolgo prijatelja. Učil me je na igralski šoli v Vidmu potem sva se spet srečala v Rimu. Film je v resnici že nastal z mislijo, da ga bo on odigral. Sploh se je Battiston za to vlogo zelo zavzel in se nato v prvi osebi angažiral tudi pri promociji filma. Drugače pa že zelo dolgo sledim slovenskemu filmu in slovenskemu gledališču, tako da mi je bilo precej jasno, kako porazdeliti posamezne vloge.
Kako pa ste spoznali Roka Praš-nikarja, mladega fanta, ki igra Zorana?
Rok Prašnikar je sedemnajstletnik iz Maribora. Ko so mi ga predstavili, ni poznal niti ene besede italijanščine. Ko sem iskal igralca za vlogo Zorana, sem med Italijo in Slovenijo spoznal in preizkusil skoraj petsto fantov. Za Roka pa sem se odločil, kljub velikim jezikovnim težavam, ki so naju ločevale (Giuseppe Battiston govori zelo malo angleščine in jaz se je lotim kot bi se je Toto), ker je po mojem daleč najboljši med vsemi tistimi, ki sem jih spoznal. To je v filmu precej razvidno. Pustili smo tudi kar nekaj kadrov, ko Rok v bistvu sploh ni razumel kaj mu Giuseppe pravi. Roka smo tudi prosili, da vloge nikoli ne zapusti in da kar naprej improvizira. To mu je
Zoran moj nečak idiot
Italija Slovenija 2013 Režija: Matteo Oleotto
Igrajo: Giuseppe Battiston, Rok Prašnikar, Ivo Barišič, Roberto Citran, Peter Musevski, Marjuta Slamič, Jan Cvitkovič, Bogdana Bratuž, Ariella Reggio. Ocena: ★★★★
Nekje na meji med Gorico in Novo Gorico, nekje na obrobju dolge ceste, ob kateri teče vrsta vinogradov, poteka zdolgočaseni vsakdan Paola Bressana. Cinični, debeli, zafrustrirani štiridesetletnik je zaposlen kot kuhar v domu za ostarele, preostali čas pa preživlja v gostilni pri Guštinu, v družbi vaških po-sebnežev. Kozarec za kozarcem, in ob nizanju najrazličnejših laži in hudobij poteka njegovo žalostno in revno življenje.
Nekega dne izzive, da mora na drugi breg Soče, domov h teti Anji, ki je umrla a je prav njemu, nečaku Paolu, zapustila pomembno zapuščino: mladega vnuka Zorana. Fant boleha za Aspergerjevim sindromom, boleznijo, ki s težavo sprejema socialne stike z drugimi, je pa genialen v igranju pikada. Zoran govori samo knjižno italijanščino, ki se je je naučil s pomočjo stare knjige. Paolo mladega nečaka zasmehuje in zajebava, nekega dne pa si domisli, da bi mu njegov talent v igranju pikada lahko dobesedno spremenil življenje... Prvenec Goričana, Mattea Oleotta je pristna, simpatična črna komedija, kjer nič ni tako temno kot se lahko na prvi pogled zdi.
Goriški režiser je zgodbo napisal ob sodelovanju treh drugih scenaristov, med katerimi je tudi Marco Pettenello, ki že vrsto let sodeluje z Mazzacuratijem in Segrejem pri pisanju podobnih malih zgodb.
V delu je ob junakih protagonist tudi teritorij. Območje, ki kot je povedal Giuseppe Battiston, je pravi "divji vzhod", ki ga žal še vse premalo ljudi pozna. "Upam, da bo ta film pomagal tudi v tem smislu".
Ob produkciji Transmedie, je film nastal ob koprodukciji Staragare, in ob sodelovanju Slovenskega filmskega centra, FVG Film Commission, Viba filma, MiBaca in evropske Eurimages.
Za izredno glasbeno kuliso je poskrbel Antonio Gramentieri. (Iga)
še kako uspelo. To, da govori v taki stari knjižni italijanščini pa ni moja ideja, ampak zamisel enega od soscenaristov, ki je Slovenec in govori točno tako. Njegova prva knjiga v italijanščini je bil slovar, ki mu ga je podaril oče. Jezika se je naučil kot samouk. To smo si izposodili tudi v filmu in rezultat ni razočaral, italijanska publika se vselej zelo zabava.
Vi že več let živite v Rimu, kjer ste tudi diplomirali na rimskem eksperimentalnem filmskem centru. Kako to, da ste se odločili za provin-
cialno komedijo, ki je v resnici zadnje čase prisotna v številnih filmih?
Ker smo danes navsezadnje v vojni (se smeje): ker se moramo za trenutek ustaviti in se vprašati kam smo prišli. Ker se dobro zavedamo, da moramo spet govoriti o tem, na kar so tisti, ki so delali filme pred nami, pozabili. Vrniti se moramo k svojim koreninam. Moj film je predvsem raziskovanje in pripovedovanje neke identitete.
Iskanje identitete je nadvse pomembno v življenju vsakega izmed nas. Posploševanje je vselej na preži. To, da se nas je kar nekaj mladih italijanskih avtorjev odločilo za pripovedovanje malega prostora, je po mojem novi trend sodobnega filma. Intimnost, ki izvira iz nas samih in teritorij, naš domači milje, ki nam ponuja cel kup izzivov in navdihov.
Vaš film pripoveduje tudi o nekem prostoru, tistemu, ki združuje obe Gorici ...
To je moj prostor. Prostor mojega otroštva in moje mladosti, ki je zdaj končno zaživel brez meja in zaobjema Italijo in Slovenijo. V zadnjih letih so temu prostoru posvetili celo vrsto raziskav, tudi dokumentarcev. Mislim, da moramo zdaj o tem prostoru pripovedovati. Opisovati, kako se tu živi, kdo tu živi. Kako tu živimo danes. Zoran je točno to. Zoran so slovenski igralci, ki govorijo italijansko in italijanski, ki govorijo slovensko. Zoran je obljuba, ki sva si jo naredila s producentom Miho Čer-necem, da se bom jaz naučil slovensko in on italijansko. Upam, da bo ta film pripomogel k spoznavanju tega dela Italije. Nekaj sto kilometrov, ki so večini še nepoznani. Kot večkrat trdim, Gorica in vzhodni del Furlanske nižine ni znameniti severo-vzhod, to je čisti vzhod.
Kaj pa vaši naslednji projekti, jih mislite še izpeljati na tem prostoru in v sodelovanju s Transmedio?
Upam, da bom s Prinčičem lahko
sodeloval še dolgo. Nikoli nisem spoznal osebe s tako strategijo in takimi idejami. Upam, da bova še zelo dolgo sodelovala, pripovedovala in vrednotila kraje in teritorij, ki nama je tako pri srcu in ki nam lahko nudi ogromno. Dovolj, da se tega zavedamo.
Kaj pa žanr? Film prihaja v italijanske kinodvorane istočasno z drugo komedijo, Sole a catinelle Checca Zaloneja. Obe sta komediji, pa čeprav je Zoran nekoliko drugačna pripoved ...
Zalone je od danes prisoten v devetsto filmskih dvoranah, mi pa imamo petdeset kopij. Poleg tega smo se odločili za drugačno strategijo, saj bo film najprej na ogled v dvoranah naše dežele, v Rimu in Milanu. Od prihodnjega tedna pa postopoma še v drugih italijanskih mestih. Seveda je naše delo popolnoma drugačen tip komedije. Je nekakšna črna komedija, ki nima veze z italijansko. Upam, da bo nekoč to postala evropska komedija, kot je navsezadnje evropski tudi prostor, v katerem živimo in o katerem pripovedujem.
Ivana Godnik
Danes v vsej Furlaniji Julijski krajini, bo na sporedu
ZORAN DAY
Film Mattea Oleotta bo na sporedu:
V	Gorici, v Kinemaxu
V	Tržiču, v Kinemaxu
V	Trstu, v Nazionale (od 1. novembra)
V	Vidmu v Centrale in v Visionariu
V	Pordenonu v Cinemazero
V	treh dvoranah v Rimu in dveh v Milanu
1 2 Četrtek, 31. oktobra 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu
Zakon za zaščito slovenske manjšine sicer obstaja, njegova določila pa se na Goriškem glede vidne dvojezičnosti ne spoštujejo. To so lahko ugotovili člani goriške pokrajinske in občinske konzulte za slovensko manjšino, ki so se v torek sestali na skupni seji v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici in bodo na to nerešeno vprašanje pisno opozorili vse pristojne dejavnike.
Torkova je bila prva skupna seja pokrajinske in občinske konzulte po umestitvi le-te, drugače tovrstne skupne seje niso novost, saj je do njih prihajalo tudi v preteklosti, ko je bila na dnevnem redu kaka skupna tema, kar vidna dvojezi-čnost prav gotovo je, saj se tiče tako Slovencev, ki živijo na območju Občine Gorica kot tudi tistih, ki prebivajo na širšem pokrajinskem ozemlju. Na seji, ki sta jo vodila predsednika pokrajinske in občinske konzulte David Peterin in Majda Bratina, so vzeli v pretres vprašanje (ne)upoštevanja vidne dvojezičnosti tako glede napisov na avtocestnem odseku in štandreškem krožišču kot tudi glede drugih primerov. Dvojezičnost tako ostaja mrtva črka na papirju v nekdanjih »slovenskih« rajonih Pevma-Oslavje-Štmaver, Podgora in Štandrež, upoštevajo pa je ne niti podjetja, ki razpolagajo s koncesijo za izvajanje javnih storitev, kot so npr. prevozi, voda, elektrika, plin idr., tako da so npr. položnice natisnjene le v italijanščini. Za območje Pevme, Oslavja in Štmavra kaže, da je že pripravljen seznam ulic s slovenskimi imeni, pri čemer bodo na naslednji seji občinske konzulte preverili, če je goriška občinska uprava že začela postopek s tem v zvezi.
Obe konzulti pa bosta glede vprašanja vidne dvojezičnosti pristojne dejavnike pozvali k reševanju tega problema: tako bodo pisali pismo v prvi vrsti goriški pokrajinski in občinski upravi, pa tudi podjetjem z javno koncesijo, kot so avtocestni podjetij Autovie Venete in Anas (s tem v zvezi je pismo že pisal tudi goriški župan Ettore Romoli), deželno računalniško podjetje Insiel, prevozno podjetje APT, družba Irisacqua idr., v vednost pa tudi Institucionalnemu paritetnemu odboru za vprašanja slovenske manjšine.
Na torkovi seji pa je tekla beseda tudi o drugem aktualnem perečem vprašanju in sicer o odločitvi goriške občinske uprave, naj učenci slovenskih osnovnih šol Otona Zupančiča iz Gorice in Josipa Abrama iz Pevme odslej telovadijo v občinski telovadnici Palabrumatti na Rojcah in ne več v telovadnici goriškega Kulturnega doma v Ul. Brass. O tem je sinoči tekla beseda tudi na srečanju nekaterih občinskih svetnikov in predsednice občinske konzulte Majde Bratina z goriškim podžupanom Robertom Sarto-rijem, saj slovenski predstavniki želijo imeti jasno sliko: učenci šole Zupančič so npr. doslej k telovadbi v Kulturni dom hodili peš, zdaj pa se do telovadnice Pala-brumatti morajo voziti z avtobusom podjetja APT. Občinska uprava tudi trdi, da telovadnica na Rojcah stane manj, a dvomi ostajajo. Zato bodo slovenski občinski svetniki posegli s svetniškim vprašanjem z namenom, da se preverijo tarife, saj utemeljevanje zamenjave telovadnice z varčevanjem zveni bolj kot izgovor, kar pa je nesprejemljivo. V letošnjem letu sicer ne pričakujejo sprememb, do katerih pa bo moralo priti v prihodnjem.
Vidna dvojezičnost in vprašanje telovadnic sta bili sicer glavni točki dnev-
Torkovo sejo sta vodila predsednika pokrajinske in občinske konzulte za slovensko manjšino David Peterin in Majda Bratina
bumbaca
nega reda torkove seje, na kateri pa se je govorilo tudi o drugih vprašanjih, kot je npr. načrtovana gradnja centrale na bio-mase pri Štandrežu. O tem je spregovoril goriški občinski svetnik Božidar Tabaj,
ki je predlagal, naj obe konzulti pišeta pokrajinski in občinski upravi o pomislekih glede tega načrta, vendar, je bilo rečeno, gre pri tem za vprašanje, ki ni vezano samo na slovensko manjšino, ampak na šir-
Z leve: Terpin, Louvin in Močnik na marčevski obravnavi na DUS-u
kroma
tožnikov pa so omejene. Ze priziv na upravno sodišče je terjal precej energije in stroškov, pritožniki pa so doživeli neuspeh, ki jih je presenetil predvsem zaradi »drasti-čnosti« razsodbe o nesprejemljivosti pritožbe, zato, je dejal Čavdek, ko vložiš toliko denarja in potem doživiš neuspeh, se sprašuješ o smotrnosti.
Kako se bodo naposled odločili pri SSk, bo znano v prihodnjih dneh, že zdaj pa se po Čavdkovih besedah pozna, da ni več rajonskih svetov. Kot primer je dal dogajanje okoli centrale na biomase pri Štan-drežu, kjer je opazno, da ni več predsednika rajonskega sveta, ki bi sledil takim zadevam na teritoriju. Tudi krajevnih združenj, ki so jih ponekod ustanovili namesto rajonskih svetov, ni mogoče primerjati z le-temi, saj nimajo uradnih pristojnosti, medtem ko je prej glede posegov na teritoriju morala občina obvezno vprašati rajonske svete za mnenje, ki sicer ni bilo obvezujoče, a je imelo svojo težo, poleg tega so rajonski sveti tudi razpolagali s finančno dotacijo, s katero so lahko uredili manjša dela, imeli pa so tudi pomembno vlogo v družbenem življenju krajevnih skupnosti, opozarja Čavdek.
gorica - Skupna seja pokrajinske in občinske konzulte za slovensko manjšino
Vidna dvojezičnost: skupaj za rešitev odprtih vprašanj
Konzulti bosta pisali krajevnim upravam in podjetjem z javno koncesijo - Govor tudi o koriščenju telovadnic
šo skupnost. Poleg tega je načrt že soglasno zavrnil goriški občinski svet, vendar je šlo le za posvetovalno mnenje in vse kaže, da bodo centralo vseeno gradili. (iž)
gorica - Vprašanje ukinitve rajonskih svetov in pritožbe SSk
Priziva na Državni svet še ni
Rok za vložitev zapade v soboto - Posledice ukinitve se že kažejo: »Znižanje ravni zaščite«
V soboto, 2. novembra, bo zapadel rok za vložitev priziva na Državni svet proti razsodbi Deželnega upravnega sodišča Furlanije Julijske krajine z dne 18. marca letos, s katero je bila zavrnjena pritožba Slovenske skupnosti proti ukinitvi rajonskih svetov v Občini Gorica, češ da je »nedopustna«. Kot smo izvedeli včeraj, priziv še ni bil vložen, saj pri SSk, kjer so tudi v stiku z znanim valdostanskim pravnikom in politikom Robertom Louvinom, ki je pritožnike zastopal na marčevski obravnavi DUS-a v Trstu, še vedno preverjajo to možnost, ki je po besedah predstavnikov slovenske stranke povezana tudi z znatnimi stroški, medtem ko so finančne zmogljivosti omejene, negativne posledice ukinitve rajonov pa so se že začele kazati in prihaja tudi do zniževanja ravni zaščite slovenske narodne skupnosti.
To izhaja iz besed goriškega pokrajinskega tajnika SSk Julijana Čavdka ter odvetnikov Damijana Terpina in Petra Močnika, ki sta tudi deželni in tržaški pokrajinski tajnik SSk in sta imela ob Louvinu ključno vlogo pri pripravi priziva na DUS FJK. Pri njih smo namreč želeli poizvede-ti, kako potekajo stvari v zvezi z morebitnim prizivom na Državni svet: rok za vložitev bo namreč po Močnikovih besedah zapadel v soboto, saj je od vložitve razsodbe upravnega sodišča minilo sedem mesecev in pol, od katerih šest mesecev rednega roka, katerim je treba dodati še poldrugi mesec zaradi poletnih sodnih počitnic. Pritožniki imajo tako samo še nekaj dni časa za vložitev priziva, o smotrnosti katerega pa še razmišljajo. Terpin se mora pogovoriti z Louvinom glede pritožbe in višine sodnih stroškov: prav slednji so namreč glavni vir pomislekov, saj priziv na Državni svet terja nezanemarljivo vsoto denarja (govori se o nekaj tisoč evrih), samo vpis stane šesto evrov, finančne zmogljivosti pri-
V nasprotju s trditvami upravnih sodnikov pa je po prepričanju pokrajinskega tajnika SSk z ukinitvijo rajonskih svetov prišlo tudi do znižanja ravni zaščite. Slovenci smo namreč vedno uspeli izvoliti svoje predstavnike, na območjih, kjer smo močno oz. večinsko prisotni, kot npr. v Pev-mi, Podgori ali Štandrežu, pa smo imeli tudi večino v izvoljenih telesih in predsednike, ki so imeli vpogled v občinsko dokumentacijo. Tako je z ukinitvijo rajonskih svetov manjšina izgubila določeno možnost upravljanja svojega teritorija, da ne govorimo o dvojezičnih dokumentih in dvojezičnem ali celo slovenskem poslovanju, ki jih tudi ni več. Nedvomno je to znižanje ravni zaščite, pravi Čavdek, in to bo s časom prihajalo vedno bolj do izraza: bivši predsedniki rajonskih svetov so namreč še vedno aktivni bodisi v občinskem svetu ali pa v novonastalih združenjih, ki so nadomestila ukinjena izvoljena telesa, ko pa bodo tudi oni odšli, bo vedno več problemov. Rajonski sveti so namreč bili tudi zelo dobre kovačnice, v katerih so mladi člani spoznavali upravljanje, z njihovo ukinitvijo pa bo upravnih izkušenj vedno manj, opozarja pokrajinski tajnik SSk. (iž)
Druga Amerika v Kinemaxu
Združenja Hiša filma, ki upravlja goriško pokrajinsko mediateko Ugo Casi-raghi, prireja niz filmov Druga Amerika, ki ga posveča Fernandi Pivano, pisateljici, novinarki in prevajalki, ki si je zadala nalogo, da razloži italijanskim bralcem začetek protestov, ki so v šestdesetih letih pretresli ameriško družbo. »L'al-tra America negli anni Sessanta« (Druga Amerika v šestdesetih letih) je namreč naslov antologije v petih zvezkih, ki jo je uredila leta 1979 za založbo Il Formic-hiere. Pivanova je preučila vse oblike ameriške protikulture, zlasti književnost, poezijo in glasbo. Podrobno je analizirala umetnost, politiko in navade, ki so v šestdesetih letih zaznamovale »american way of life«. Filmski niz v goriškem Kinemaxu se bo začel danes s projekcijo filma »Jimi Hendrix experience - Live at Monterey« Boba Smeatona. Film bo na ogled ob 17.30 in ob 20.30 v izvirniku s podnapisi v italijanščini.
Zagorelo v kuhinji
V	stanovanju v Bukovici je včeraj dopoldan zagorela napa v kuhinji, ogenj pa se je razširil na kuhinjske elemente in štedilnik. Posredovali so prostovoljni šem-petrski gasilci in novogoriški poklicni gasilci. Požar so pogasili in izvedli proti požarno varovanje. Poškodovana je tudi električna instalacija, strop in omet v kuhinji. (km)
Brezplačno v muzej
Muzej prve svetovne vojne v goriškem grajskem naselju bo v ponedeljek, 4. novembra, odprt med 10. in 17. uro. S pokrajine sporočajo, da bo vstop v muzej prost.
Srečanjem s Folisijem
V	konferenčni dvorani občinske knjižnice v Tržiču bo drevi ob 18. uri srečanje z univerzitetnim profesorjem, zgodovinarjem in režiserjem Enricom Fo-lisijem, avtorjem knjige »La domenica del Corriere nella Guerra di Libia«. O delu se bo pogovarjal s Štefanom Olivom.
Delavnica za samozavest
Kako lahko okrepimo samozavest in sa-mozaupanje? Nekaj koristnih nasvetov in vaj bodo ponudili na delavnici združenja Vikara, ki bo potekala v nedeljo, 10. novembra, v Gorici. Delavnica pod vodstvom psihologinj bo potekala med 15. uro in 19.30. Prijave bodo zbirali v torek, 5. novembra, v Ulici Cocevia 10 v Gorici med 18.30 in 20.30. Za dodatne informacije sta na voljo naslov infovika-ra@gmail.com in tel. 389-7907657.
Alexander Lonquich v Tržiču
Koncertno sezono občinskega gledališča v Tržiču bo drevi odprl pianist Alexander Lonquich. Večer, ki se bo začel ob 20.45, bo posvečen Schubertovi glasbi, ki je zaznamovala izvajalčevo kariero. Prodaja vstopnic poteka pri blagajni gledališča, v knjigarni Antonini v Gorici, v agenciji Ticketpoint v Trstu in pri ustanovi ERT v Vidmu in na spletni strani www.pointticket.it.
Nočni izlet po Brestovcu
Združenje Juliaest prireja v sredo, 6. novembra, nočni izlet po zgodovinski poti na Brestovcu. Zbirališče bo ob 18. uri pred Lokando Devetak na Vrhu. Ob koncu ogleda bo aperitiv z vini kmetijskega podjetja Rubijski grad. Izlet stane deset evrov, obvezna je rezervacija (tel. 338-6557425, 347 9661607, juliaest@li-bero.it). Izlet, ki bo trajal poldrugo uro, je primeren za vse. Svetujejo udobno obleko in primerno obutev. Potrebna je uporaba električne svetilke, po možnosti čelne.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 31. oktobra 2013
13
pevma-štmaver-oslavje - Krajevna skupnost
Sredi vasi nočejo antene, javno tehtnico bi radi ohranili
Na svojem sedežu v Pevmi se je pred dnevi sestalo združenje Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje, da bi vzelo v pretres nekatera vprašanja, ki so se porajala v zadnjih mesecih. Naj bralce spomnimo, da je bilo združenje ustanovljeno kot nadomestilo ukinjenega rajonskega sveta, čeprav uradno - vsaj za zdaj - nima pristojnosti in pravice do upravljanja z nepremičninami, ki jih je prej imela konzulta. Kljub temu, da združenje nima statusa zunanje »izpostave« občine, pa so se stiki z občinskimi organi in službami ohranili, kot da bi se nič ne zgodilo. To je v marsičem odvisno od prejšnjih osebnih, velikokrat tudi prijateljskih odnosov.
Člani odbora so se na zadnji seji dotaknili raznih problematik, ki zadevajo stanje javnih objektov in površin v treh vaseh. Med najbolj perečimi je dotrajanost cest v Štmavru, nobenih pozitivnih novosti pa ni niti glede ponovne usposobitve sedeža kulturnega društva Sa-botin v Štmavru, ki ga je januarja poškodoval požar.
Člani odbora so dalje razpravljali o postavitvi antene za mobilno telefoni-
jo v Pevmi. Novica, pravijo pri Krajevni skupnosti, je v vasi odjeknila kot strela z jasnega. »Postaviti jo nameravajo v centru Pevme, le nekaj deset metrov od vaškega vrtca,« pravijo člani odbora, ki menijo, tak objekt tja ne sodi in bodo zato ustreznim organom predlagali lokacijo na Oslavju, kjer bi bila antena daleč od hiš in objektov, ki jih obiskujejo otroci. Z grenkobo je odbor tudi sprejel napoved, da bodo ob pevmskem mostu zaprli javno tehtnico za velike tovore. »Gre za edini še obstoječi delavni pripomoček te vrste v goriški občini in okolici, zato bi njegova ukinitev za številne kmetovalce in druge prevoznike predstavljala zelo velik problem. Kje bodo tehtali tovore grozdja in drugih pridelkov, drva za kurjavo, itd.? Kako da se v vseh teh letih ni našel kak občinski odbornik ali svetnik, ki bi se zavzel, da bi Gorica ohranila "vago", ki je tako pomembna za velik del gospodarskih dejavnosti?« se sprašujejo predstavniki Krajevne skupnosti.
Kot usklajevalec dejavnosti je odbor združenja na zadnjem zasedanju razpravljal tudi o raznih dogodkih in pobudah, ki jih bodo priredili v treh vaseh
na desnem bregu Soče v prihodnjih dneh, tednih in mesecih. Proslava ob 1. novembru bo potekala po ustaljeni praksi, zahvalna nedelja štirih vasi pa bo letos potekala v Pevmi v nedeljo, 17. novembra. Ob 10. uri se bodo na parkirišču pred šolo zbrali traktorji. Po maši bodo traktorji odro-potali iz Pevme na Oslavje, nato v Štmaver in končno v Podgoro, od koder se bodo vrnili na izhodiščno mesto. V kulturno-športnem centru v Pevmi bo na sporedu družabnost z golažem merjasca, ki ga bodo pripravili domači lovci. Na voljo bodo tudi pečen kostanj in druge dobrote.
Na koncu zasedanja so spregovorili tudi o morebitnih spominskih pobudah, ki bodo prišle v poštev v naslednjih dveh letih ob priložnosti 100-letnice izbruha prve svetovne vojne in o prireditvah, ki bodo na sporedu konec letošnjega leta, kot so npr. Betlehemska luč in Božični koncert. Ne nazadnje so tudi ugotovili, da bo potrebno v kratkem sklicati občni zbor združenja, na katerem bodo obnovili odbor. (vip)
Javna tehtnica pri pevmskem mostu
bumbaca
gorica - Pobuda zveze Confcommercio
Študija o trgovski ponudbi
Meje ne bodo upoštevali, izsledke bo preučil EZTS - Študentje bodo načrtovali preporod mesta
Sprejem študentov na občini
Goriški župan Ettore Romoli je v torek na županstvu sprejel sto študentov univerzitetnega zavoda IUAV iz Benetk, ki bodo s svojimi diplomskimi nalogami prispevali k snovanju konkretnih predlogov za trgovski preporod nekaterih ulic in objektov v goriški občini. Svojo pozornost bodo študentje posvetili predvsem pokriti tržnici in tržnici na debelo, sejemskemu razstavišču v Ulici Barca in Raštelu, ki je nekoč veljal za najbolj živahno trgovsko ulico v mestu, danes pa je dober del tamkajšnjih trgovin zaprt. »Veseli nas, da bodo o razvoju našega mesta iz urbanističnega in trgovskega vidika razmišljali mladi; s svojo odprtost'o bodo prav gotovo lahko dali pomemben doprinos,« je poudaril Romoli, ki je študentom spregovoril o goriški preteklosti in dogodkih, ki so zaznamovali urbanistično ureditev Gorice in njeno gospodarstvo.
Študente je na županstvu spremljal Gianluca Madriz, predsednik goriške zveze trgovcev Ascom Confcommercio, ki namerava v sodelovanju uradom za urbanistično načrtovanje zveze Confcommercio Imprese per l'Italia pripraviti širšo študijo o trgovskih dejavnostih na Goriškem. »4. novembra bodo tehniki zveze Confcommercio začeli zbirati podatke o trgovski, obrtniški, sto-
bumbaca
gorica - Obnova Korza Italia
O novem videzu lokalov bo odločala komisija
Z obnovo Korza Italia, ki naj bi se začela prihodnje leto, se bo spremenil tudi videz gostinskih lokalov, ki obratujejo na glavni goriški ulici. Gostinci bodo namreč morali prilagoditi zunanjo opremo kavarn in barov -od kioskov in šotorov do senčnikov, mizic in stolov - novim pravilom, ki jih bo občina določila skupaj z izvedenci in zvezo trgovcev Ascom Conf-commercio.
Temu vprašanju je bil posvečen sestanek, ki so se ga v minulih dneh udeležili župan Ettore Romoli, vodja tehničnega urada za javna dela Mauro Ussai, arhitekt Claudio Meninno ter Gianluca Madriz in Monica Pao-letich, predsednik in direktorica goriške zveze Confcommercio. Najprej so se udeleženci seznanili s projektom obnove, ki naj bi stekla pred koncem leta 2014 - tehnični uradi ravnokar pripravljajo razpis za izbiro načrtovalca, ki bo izdelal dokončni projekt -, nato pa so se udeleženci pogovori-
li o potrebi po večji homogenosti kioskov, šotorov in nasploh zunanje opreme lokalov, ki delujejo na korzu Italia. Župan je poudaril, da uprava ne namerava sama sprejemati odločitev, saj želi prisluhniti tako gostincem kot izvedencem na področju urbanizma ter skupaj z njimi sestaviti pravilnik. »Če želimo zagotoviti homogenost, moramo nujno postaviti nekaj omejitev. To seveda ne pomeni, da bodo morali biti kioski vsi enaki, imeti pa bodo morali harmoničen videz, ki se bo ujemal tudi z novo ureditvijo kor-za,« je povedal Romoli. Z županom je soglašal Madriz, ki je predstavil predlog arhitekta Meninna, ki bo služil kot izhodišče razprave. Romoli je napovedal, da namerava ustanoviti posebno komisijo, ki bo v prihodnjih mesecih preučila razne ideje in predloge in izbrala najprimernejšega. V komisiji bodo arhitekti in urbanisti, Madriz pa je zagotovil, da bo svoj doprinos dala tudi zveza trgovcev.
ritveni in kulturni ponudbi na našem območju,« je povedal Madriz in pojasnil, da v študijo ne bodo vključili le Gorice, ampak tudi občini Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. »O tem smo se dogovorili z goriško občinsko upravo in vodstvom Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje. Razmišljali bomo o dejanskem mestnem prostoru, meje ne bomo upoštevali,« je povedal Madriz in pristavil, da bodo preučili tudi ponudbo nakupovalnih središč na obeh straneh meje. »Rezultate študije bomo primerjali z demografskimi in drugimi podatki ter analizirali razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Izdelali bomo zemljevide, o katerih bomo razpravljali v okviru naše delavnice na temo urbanizma in trgovine: razprav se bodo udeležili trgovci, upravitelji in tudi občani. Podatke bodo dodatno preučili v okviru delavnice integriranega načrtovanja, ki jo koordinira profesor Giovanni Fraziano na tržaški fakulteti za arhitekturo, nato pa bo študija na razpolago odboru za urbanizem EZTS. Ponosen sem, da nam je uspelo našim uradom v Rimu predstaviti pomen tega združenja,« je povedal Madriz, ki je prepričan, da bi moral biti goriški prostor deležen posebne pozornosti pri načrtovanju razvoja deželnega in državnega gospodarstva.
gorica - Obračun tožilke Caterine Ajello o procesu za azbest
Nedavna razsodba zgodovinski mejnik Od začetka leta novih 58 smrtnih žrtev
Razsodba na procesu o smrti delavcev, izpostavljenih azbestu v tržiški ladjedelnici, ki se je zaključil preteklega 15. oktobra na goriškem sodišču z obsodbo trinajstih obtožencev, predstavlja za tukajšnje ozemlje zgodovinski mejnik in precedens za vso državo, saj je prišlo do priznanja trpljenja številnih družin delavcev, ki so zaradi izpostavljenosti azbestu zboleli in mnogi tudi umrli. V to je prepričana goriška javna tožilka Caterina Ajello, ki je včeraj podala obračun o preiskavah v zvezi s smrtjo delavcev zaradi azbesta.
Sodišče, je poudarila Ajellova, je ugotovilo odgovornost upraviteljev, ki so v različnih obdobjih vodili družbo Fincantieri in tržiško ladjedelnico, za smrt 87 delavcev, na procesu so med
Caterina Ajello
bumbaca
drugim predložili štirideset tisoč dokumentov, v zadnjih mesecih pa so preiskovalci pregledali preko sedemsto dosjejev. Ob pravkar zaključenem procesu pa sta stekla še druga dva (sodni obravnavi sta napovedani za 5. november in 17. december), medtem ko je v
zvezi s tretjim v teku faza odločanja o uvedbi sodnega postopka. Predhodna preiskovalna faza se je namreč zaključila za 116 primerov, medtem ko še poteka predhodna preiskava za tristo dosjejev, tožilce pa čaka še drugih tristo primerov.
Ob poteku sodnih postopkov pa je treba žal ugotoviti, da ljudje še vedno umirajo zaradi izpostavljenosti azbestu. Tožilka Caterina Ajello, ki se bo prihodnje leto iz družinskih razlogov preselila v Catanio, kjer bo prevzela vodenje tožilstva pri sodišču za mladoletne, je namreč vedno včeraj postregla z žalostnim podatkom, da je od začetka letošnjega leta do zdaj azbest povzročil dodatnih 58 smrtnih žrtev med bivšimi delavci tržiške ladjedelnice.
14
Četrtek, 31. oktobra 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - V.I.P. Dance Company osvaja plesna prvenstva
»Sedaj živimo svoje sanje«
Skupina V.I.P. Go Breakers
Edi, Tomi in Teo Činej so trije bratje iz Vrtojbe, ki so se pred dvanajstimi leti navdušili nad uličnimi plesi. Najprej so se povezali v skupino Go breakers, pred dvema letoma pa so se registrirali v športni, kulturni in plesni klub V.I.P. Dance Company, katerega člani osvajajo najvišja mesta svetovnih, evropskih in državnih prvenstev. Fantje so plesu popolnoma predani. »Saj sploh nimamo časa za zasebno življenje,« pravi Tomi Činej. Ker želijo svojo strast deliti tudi z drugimi, nameravajo že decembra v sodelovanju z drugimi plesnimi društvi v Novi Gorici organizirati plesni spektakel, prihodnje leto pa si želijo v domačem mestu izpeljati tudi svetovno prvenstvo.
»Ko smo pred dvanajstimi leti začeli, sva s starejšim bratom najprej trenirala latinskoameriške plese, nato smo se navdušili za te vragolije. Vsi trije bratje smo se istočasno začeli ukvarjati z breakdan-ceom. Ker ni bilo popularno in je bilo zelo malo ljudi prijavljenih na tečajih, je zadeva hitro propadla, mi pa smo vztrajali naprej. Čez tri leta smo imeli priložnost za nekaj nastopov. Našemu nonotu gre velika zahvala, ker je "zrihtal", da smo imeli v Občini Šempeter- Vrtojba nekaj nastopov. Tam smo dobili motivacijo in videli, da smo zanimivi in da nas publika podpira,« se začetkov spominja Edi Činej.
Kmalu so se tudi starši otrok, ki so se želeli ukvarjati s plesom, začeli zanimati za to, da bi svoje otroke vpisali k njim. »Tako smo podlagi povpraševanja izoblikovali razne programe - tako za nastope kot za plesno šolo. Sedaj teče drugo leto, odkar stoji naš plesni klub V.I.P. kar pomeni vragolije in ples - že to jasno pove, kaj počnemo,«
pojasnjuje sogovornik. Ponudbo so razširili tudi na druge plesne tehnike, poučujejo tudi malčke in celo - mame! Zanje imajo posebno plesno skupino V.I.P. mame, ki trenira pod Edijevim vodstvom. Plesni šoli imajo v Novi Gorici in v Ljubljani, pred kratkim so podružnico odprli še v Domžalah.
Za njihov preboj ni bil ključen en sam trenutek, temveč več dogodkov, ki so jih motivirali. Med njimi je bil nedvomno zelo uspešen nastop na oddaji Slovenija ima talent. »Predvsem je bilo ključno to, da sva z bratom, s katerim uspešno vodiva klub in skupino, med seboj tekmovala, se obenem podpirala in želela drug drugemu vse najboljše ... V dvanajstih letih smo z izobraževanjem pri Plesni zvezi Slovenije, Fakulteti za šport in na raznih delavnicah doma in v tujini uspeli sami oblikovati recept za uspeh in to nam kar uspeva. Smo samouki, sami smo raziskovali in se izoblikovali. Najprej smo sanjali, sedaj živimo svoje sanje. Z bratom se dopolnjujeva, tudi učiva na napakah ... Še danes smo vsi študentje in dijaki, tako da smo še v fazi razvoja. Zadnja leta uspešno posredujemo znanje novim navdušencem, vsakdo, ki se nam pridruži, in ki ima voljo, ima možnost,« je prepričan Edi.
Ob takšnem pristopu tudi uspehi ne izostanejo. Nizu priznanj in medalj z raznih tekmovanj so fantje in dekleta pred nekaj dnevi dodali še odličja s svetovnega prvenstva v hip hopu in breakdanceu, ki je potekalo med 16. in 20. oktobrom v Ko-penhagnu na Danskem. Skupina Go-Breakers Juniors, je osvojila v kategoriji mladinskih skupin 2. mesto. Skupina V.I.P. Go-Breakers, je v kategoriji članskih breakdan-
arhiv v.i.p. dance company
ce skupin zmagala. Zlato medaljo je osvojil tudi Tomi Činej v kategoriji članov solo in tako že četrtič postal svetovni prvak.
Uspeh pa ne pride sam od sebe, zanj je potrebno trdo delo. Redni trening pomeni dvourno dnevno vadbo pet- do šestkrat tedensko. Pred tekmovanji so v dvorani tudi po osem ur dnevno. »Trening je sestavljen iz več segmentov: imamo treninge za gibljivost, za moč, koreografijo, mimiko, salte ... To zavzame veliko časa. Včasih je naporno, tudi stresno - tu je pomembno, da smo res dobri prijatelji, da zdržimo te napore. Če ima ekipa cilj, smo pripravljeni iti čez vse to,« pripoveduje Edi. Njihovo plesno šolo obiskujejo člani iz Nove Gorice in okolice, pa iz Kanala, skoraj deset jih je tudi iz zamejstva.
Tudi v bodoče imajo bratje Činej in člani njihovega kluba veliko načrtov. Tudi to sezono bodo aktivno tekmovali, pripravljajo se na državno, evropsko in svetovno prvenstvo, več si želijo delati tudi na plesni šoli, kjer so ponudbo razširili tudi na druge plese. »Med 20. in 25. decembrom prirejamo božično produkcijo v Novi Gorici, kjer bomo počastili naše častne člane in predstavili novo maskoto - za njo se pa skriva zelo zanimiva zgodba. Dogodek bomo skušali nameniti tudi drugim plesnim društvom, tistega dne se bomo skupaj družili, pokazali, kaj smo se naučili . Kakšno leto za tem pa si želimo organizirati tekmovanje na svetovnem nivoju, s posebnimi gosti iz tujine, denarnimi nagradami . želimo namreč popularizirati ples in ga približati čim več ljudem, ker je to res nekaj fantastičnega,« razkriva Edi nekaj načrtov za bližnjo bodočnost. (km)
redipulja - Ob prazniku oboroženih sil
Predsednik senata Grasso na ponedeljkovi svečanosti
Predsednik senata Pietro Grasso se bo v ponedeljek udeležil svečanosti ob dnevu oboroženih sil, ki bo z začetkom ob 11. uri potekala pri spomeniku padlim italijanskim vojakom v prvi svetovni vojni v Redipulji.
Grasso, ki ga bo na ronškem letališču sprejela goriška prefekti-nja Maria Augusta Marrosu, v Re-dipulji pa predstavnika vlade in oboroženih sil, bo zastopal predsednika republike Giorgia Napolitana, medtem ko bo v imenu vlade prisoten podtajnik pri predsedstvu vlade za deželna vprašanja in
avtonomije Walter Ferrazza, ki bo tudi imel priložnostni govor, oborožene sile pa bo zastopal načelnik generalštaba vojske general Claudio Graziano, obenem pa bodo na svečanosti prisotni najvišji predstavniki deželnih civilnih in vojaških oblasti ter borčevskih in veteranskih združenj.
Na ponedeljkovi svečanosti se bodo padlih spomnili s polaganjem vencev in izkazanjem časti, obenem bodo prebrali molitev za domovino ter utemeljitev podelitve zlate medalje za vojaške zasluge neznanemu vojaku.
ronke - Včeraj
Serracchianijeva obiskala tovarno Selex ES
Dežela Furlanija Julijska krajina želi spremljati delovanje tovarne Selex ES v Ronkah, ki mora ostati v tem kraju in ji je treba pomagati rasti. V to je prepričana predsednica deželne vlade Debora Ser-racchiani, ki je včeraj obiskala obrat ter se srečala z vodstvom, delavci in sindikalnimi predstavniki. Tovarna Selex ES, ki proizvaja daljinsko vodena letala in simu-lacijske naprave tako za vojaško kot civilno rabo in zaposluje 220 ljudi ter sodeluje tudi z univerzama v Trstu in Vidmu, za Serracchianijevo predstavlja odličnost za FJK in celotno Italijo. Predsednica deželne vlade je pri tem hotela poglobiti vprašanje možnosti krepitve sodelovanja z univerzami in raziskovalnimi središči.
goriška - Ob prvem novembru
S polaganjem vencev poklon vsem mrtvim
Na Goriškem se bo danes, jutri in pojutrišnjem zvrstilo več spominskih svečanosti s polaganjem vencev k spomenikom, ki jih občine, VZPI-ANPI in druge ustanove prirejajo ob dnevu mrtvih.
Delegacija goriškega združenja VZPI-ANPI bo danes skupaj z generalnim konzulatom Republike Slovenije in delegacijo Zveze Borcev iz Nove Gorice ob 10. uri pri spomeniku v Pevmi, ob 10.30 pri spomeniku v Koprivnem in ob 10.45 pri spomeniku v Štandrežu. Jutri, 1. novembra, bodo skupaj skupaj s predstavniki SKGZ, ANED, AVL in krajevnimi združenji polagali vence ob 8. uri v goriškem zaporu, ob 8.20 v goriškem grajskem naselju, ob 8.40 na obeležje na goriški železniški postaji in na spomenik deportiran-cem, ob 9.15 pri spomeniku v Pevmi, ob
10.	uri pri spomeniku v Podgori, ob 11. uri pri spomeniku v Štandrežu, ob 11. uri pri spomeniku na Trnovem, ob 11.30 na pokopališču v Ločniku, ob 13. uri na glavnem goriškem pokopališču. V soboto, 2. novembra, ob 10.45 pred glavnim spomenikom v spominskem parku v Gorici.
Dan mrtvih bo že danes počastila občina Tržič. Ob 12.30 bo polagala vence v Ulici Granatieri, ob 13. uri na pokopališču in ob 13.30 pri spomeniku pred ladjedelnico na Trgu Cosulich. Jutri, 1. novembra, bo polaganje vencev ob 16. uri na Trgu Unita, kjer bo nastopila mestna godba na pihala, sledili bodo komemoracija pri spomeniku v Ul. Rosselli, prihod al-pincev z baklo bratstva in govor županje Silvie Altran.
V	občini Nova Gorica bo danes ob
11.	uri v svetogorski baziliki gospod p. Bogdan Knavs daroval mašo, posvečeno padlim borcem NOB in vsem žrtvam vojne. Jutri bo ob 11. uri v spominskem parku na Trnovem pri Gorici osrednja komemora-tivna slovesnost z govorom župana mestne občine Nova Gorica Matejem Arčonom. Pred tem bo delegacija novogoriške Mestne občine ob 9. uri položila venec pri grobišču nad Grgarjem, nato ob 9.30 pri spomeniku padlim vojakom na Škabrijelu v Ravnici ter ob 10. uri, oziroma ob 10.15 pri dveh grobiščih nad Trnovem.
Danes in jutri bodo komemoracije ob dnevu spomina na mrtve potekale tudi po Krajevnih skupnostih in Krajevnih organizacijah ZB. Osrednja komemoraci-ja v Brdih bo danes ob 9. uri pri spomeniku v Gonjačah.
V	občini Sovodnje bodo spominske svečanosti potekale jutri po naslednjem sporedu: na Vrhu ob 9.45 (odhod v sprevodu izpred centra Danica), v Gabrjah ob 10.30, v Sovodnjah najprej ob 11.15 pri spomeniku in nato pri spominski plošči ob cerkvi, v Rupi ob 11.40. Ob 12. uri bo osrednja slovesnost na Peči, kjer bodo s pozdravi, pesmijo in poezijo obeležili 30-le-tnico spomenika. Osrednji nagovor bo prispeval predsednik goriške sekcije VZPI-ANPI Mirko Primožič; približno polurna slovesnost nastaja v domeni sekcije VZPI-ANPI, društev Vipava in Rupa-Peč ter so-vodenjske občine.
V	občini Doberdob se bo jutri prva svečanost pred spomenikom padlim v NOB začela na Poljanah ob 10.45, kome-moracije bodo sledile pred madžarsko kapelico pri Vižintinih ob 11. uri, pred spomenikom NOB na Palkišču ob 11.15, pred spomenikom padlim vojakom v prvi svetovni vojni v Bonetih ob 11.30, v Jamljah pri grobnici padlih avstrijskih vojakov v prvi svetovni vojni ob 11.45 in pred spomenikom padlim v NOB ob 12. uri, dalje pred spomenikom padlim v NOB v Doberdobu ob 12.20. Predstavniki Republike Slovenije, generalnega slovenskega konzulata v Trstu, združenja borcev ter delegacije občin Nova Gorica, Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica in Šempeter-Vrtojba
se bodo udeležili svečanosti pred spomenikoma v Jamljah in Doberdobu.
V	občini Števerjan bo jutri polaganje vencev pred spomenikom na Trgu Svobode po koncu maše, ki se bo začela ob 9. uri, ob 11. uri pa še pred spomenikom padlim na Jazbinah.
V	Štandrežu bo jutri ob 10.45 polaganje cvetja v domu Andreja Budala in ob 11.15 pri spomeniku padlim v NOB; sodelovali bodo taborniki, vokalna skupina Sraka in govornik Aljoša Sosol. Svečanost s polaganjem vencev prirejata tudi podgorska sekcija VZPI-ANPI in društvo Paglavec iz Podgore: pred tamkajšnjim spomenikom padlim v NOB se bodo jutri zbrali ob 10. uri. Na programu so pozdravni nagovor predstavnika borčevske organizacije, recitacije ter nastop pevskih zborov iz Šempetra in Podgore, letošnji govornik bo predsednik Foruma za Gorico Andrea Bellavite.
V	Pevmi se bodo jutri, 1. novembra, vaščani zbrali ob 19.15 pred spomenikom NOB, kjer bodo z recitalom sodelovali učenci osnovne šole Josip Abram iz Pev-me, zapel bo moški pevski zbor Štmaver, priložnostni govor pa bo imela novinarka in kulturna delavka Erika Jazbar. Sledil bo sprevod do vaškega pokopališča, kjer bodo položili vence na skupno grobnico padlih partizanov.
Svet slovenskih organizacij bo polagal vence jutri, 1. novembra, ob 9.30 v Gonarsu in ob 13. uri na goriškem mestnem pokopališču pri grobnicah padlim borcem in na grobu Lojzeta Bratuža. Slovenska skupnost bo položila vence jutri, 1. novembra, ob 9.30 v Gonarsu, ob 11. uri na Trnovem in ob 13. uri na goriškem pokopališču.
Goriška kvestura obvešča, da bodo počastili spomin na mrtve s polaganjem vencev v soboto, 2. novembra, ob 10. uri pred spomenikom padlim policistom na tržiškem pokopališču in ob 10.15 v goriškem spominskem parku. Istega dne bo goriška prefektura počastila spomin na mrtve s polaganjem vencev ob 10.45 v goriškem spominskem parku, na koncu programa bo maša v cerkvi Sv. Justa v Gorici.
Občina Ronke bo v soboto ob 10. uri startala s Trga pred občino in s sprevodom položila vence pri spomeniku pred cerkvijo Sv. Lovrenca in na spomenik pred pokopališčem.
Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu obvešča, da bodo ob dnevu spomina na mrtve predstavniki delegacij Državnega zbora, Upravne enote Nova Gorica, občin Nova Gorica, Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtoj-ba, Združenja borcev in generalnega konzulata položili vence na grobove in spomenike padlim borcem danes, 31. oktobra, ob 10. uri pri spomeniku padlim v Pevmi, ob 10.30 pri spomeniku neznanemu partizanu v Koprivnem, ob 10.45 pri spomeniku padlim v Štandrežu, ob 11. uri pri spomeniku padlim v Sovodnjah, ob 12.15 na pokopališču v Ronkah, ob 13. uri na pokopališču v Tržiču in ob 13.30 v ladjedelnici v Tržiču. Jutri bodo ob 9.30 v Gonarsu, ob 10. uri pri spomeniku padlim v Podgori, ob 10.30 pri spomeniku na Trgu Svobode v Števerjanu, ob 12. uri pri spomeniku padlim v Jamljah, ob 12. uri na Jazbinah, ob 12.20 pri spomeniku padlim v Doberdobu, ob 13. uri pri spomeniku padlim na pokopališču v Gorici, ob 13.15 pri grobnici in na grob Lojzeta Bratuža na pokopališču v Gorici. V Gonarsu in Gorici bodo prisotni poslanec državnega zbora RS Aljoša Jerič, načelnica Upravne enote Nova Gorica Bojana Kompare, predstavnik Združenja borcev Nova Gorica, delegacija Mestne Občine Nova Gorica ter predstavnik generalnega konzulata v Trstu.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 31. oktobra 2013
15
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039.
DEŽURNA LEKARNA V MORARU
LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335.
Gledališče
Q Kino
Dvorana 2: 15.30 - 17.30 - 20.10 -22.10 »Zoran, il mio nipote scemo«. Dvorana 3: 16.00 »Cattivissimo me 2«; 18.00 - 20.30 - 22.20 »Sole a cati-nelle«.
Dvorana 4: 15.45 - 18.15 - 21.30 »Cap-tain Phillips - Attacco in mare aper-to«.
Dvorana 5: 15.30 - 17.15 »Justin e i ca-valieri valorosi«; 20.00 - 22.10 »Cani sciolti«.
Ü3 Obvestila
23. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 9. novembra, ob 20.30 »Gep-petto« (Carlo Adinolfi), nastopa gledališka skupina Concrete Temple Theatre New York in »Romeo e Julie« (po Williamu Shakespeareju), nastopa gledališka skupina Geisslers hof-comoedianten Praga; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51/a v Gorici (tel. 048130212).
»ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 2013« organizira PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 3. novembra ob 17. uri ljudska drama »Razvalina življenja« (Fran Saleški Finžgar), nastopa KUD Polzela, v režiji Matjaža Jeršič; 17. novembra ob 17. uri komedija »Ne zdaj, srček... « (John Chapman - Ray Cooney), nastopa DPD Svoboda - Loška Dolina, v režiji Boruta Zakovška; 8. decembra ob 18. uri komedija »Lahkokrilec« (Pavel Lužan), nastopa KUD Svoboda - Zalog, v režiji Jožeta Valentiča; 25. januarja 2014, ob 20. uri premiera »Trije vaški svetniki« (Max Real - Peter Militarov), nastopa dramski odsek PD Štandrež, v režiji Jožeta Hrovata, abonmajska ponovitev bo 26. januarja, ob 17. uri. Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža eno uro pred vsako predstavo; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj).
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 18. novembra v Kulturnem domu »Plemena« Nine Raine, režija: Matjaž Latin; 9. decembra v KC Lojze Bratuž Prešernovo gledališče Kranj z dramo »Dvom« Johna Patricka Shanleya; 27. januarja 2014 v Kulturnem domu diptih enodejank v režiji Marka Sosiča »Dvorišče« in »Koli« Spira Scimone-ja; 24. februarja 2014 v KC Lojze Bra-tuž komedija Alda Nicolaja »Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta«, Gledališče Koper v režiji Jake Ivanca; 24. marca 2014 v Kulturnem domu drama »Striček Vanja« Čehovega, režiser Ivica Buljan; 26. maja 2014 v KC Lojze Bratuž »Pet modernih no dram« Yukia Mishime, v režiji Mateje Ko-ležnik; prodaja abonmajev do 18. novembra v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. Stari abonenti lahko svoje sedeže potrdijo do 31. oktobra.
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.40 - 17.45 -20.00 - 22.00 »Zoran, il mio nipote scemo«.
Dvorana 2: 15.20 - 17.15 - 20.20 -22.15 »Sole a catinelle«. Dvorana 3: »LAltra America. Cinema, musica e contestazione nellAmerica degli anni 60« 17.30 - 20.30 »Jimi Hendrix Experience - Live at Monterey«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.10 -19.50 - 22.00 »Sole a catinelle«.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem martinovanja, ki bo pri Šter-ku v Ajševici v soboto, 9. novembra, da bo avtobus odpeljal ob 17. uri iz Doberdoba, nato s postanki v So-vodnjah pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pilošču in lekarni, v Podgo-ri pri telovadnici in spomeniku, v Pevmi pri vagi in v Gorici na trgu pri Goriščku-Medaglie d'oro. Začetek srečanja bo ob 18. uri, organizatorji priporočajo točnost. Na razpolago je še nekaj mest, vpisovanje po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov.
CIVILNA SLUŽBA ARCI GORICA obvešča, da je odprt razpis za selekcijo 6 prostovoljcev, ki bodo leto dni sodelovali pri projektu »Attiva-men-te 2«. Na razpis se lahko prijavijo mladi med 18. in 28. letom. Kandidati lahko oddajo prošnje na sedežu ARCI SC (Korzo Verdi 51, Gorica) do 4. novembra, do 14. ure. Več o razpisu in projektih na spletnih straneh www.serviziocivile.gov.it ter www.scn.arciserviziocivile.it; informacije: ARCI SC Gorica, tel. 3341520179 (ob sredah med 9. in 12. uro) ali na gorizia@ascmail.it.
DRUŽBA se dobi v nedeljo, 3. novembra, ob 12.30.
GOSPODARSKA ZADRUGA »BRAJ-DA« - VRH si prizadeva, ob bližajoči se stoletnici prve svetovne vojne, izpopolniti seznam padlih avstroogr-skih vojakov, rojenih in bivajočih na Vrhu in v drugih vaseh sovodenjske občine. Zadruga vabi k sodelovanju sorodnike in potomce padlih vojakov. K uresničitvi pobude lahko pomagajo z nudenjem informacij in najrazličnejših podatkov (tudi drobnih in na prvi pogled nepomembnih) in posredovanjem fotografskega ter drugega gradiva. Kontaktne osebe: De-vetak Walter (tel. 0481-882688), Marija Češčut (tel. 0481-882657), Vlado Klemše (tel. 0481-882079).
KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja vsak torek in četrtek, 19.30-20.30, v prostorih društva na Palkišču žensko telovadbo, ki jo vodi Ljudmila Onišen-ko; informacije po tel. 338-3176605 (Katjuša).
DRUŠTVO TRŽIČ vabi vsak petek na hojo s palicami po Marini Juliji. Zbirališče na glavni plaži ob 10. uri.
SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira tečaj ročnih del iz raznoraznih materialov, ki ga bo vodila Lucia De Lorenzo; informacije po tel. 3471243400 (Magda) do konca oktobra.
KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja martinovanje v soboto, 9. novembra, v gostilni Kapriol v Dolu z glasbo in s plesom s skupino Egon in njegova klapa; informacije in vpisovanje do 2. novembra oz. do zasedbe razpoložljivih mest po tel. 338-3176605 (Katjuša).
V VEČNAMENSKEM CENTRU v Ul. Baiamonti v Gorici se bo začel v ponedeljek, 4. novembra, ob 18.30 brezplačni tečaj samoobrambe in varnosti, ki ga organizira občina Gorica v sodelovanju z IRSS. Vpisna pola je na razpolago na spletni strani www.irss.it.
H Mali oglasi
BREZPLAČNA DEGUSTACIJA oljčnih olj poteka na Jazbinah 35 v Števerja-nu; tel. 0481-390238.
Na tržaški univerzi je uspešno doktoriral iz ekonomije
Albert Vončina
Prisrčno mu čestitata
David in Jan z družino
Razstave
PALAČA CORONINI na Drevoredu 20. septembra v Gorici obvešča, da bo do konca marca 2014 ogled muzeja možen samo s predhodno najavo; informacije po tel. 0481-533485, info@co-ronini.it, www.coronini.it.
RE MOREU razstavlja svoja dela v gostilni Stella d'oro na Trgu Sv. Antona 3 v Gorici; razstava bo na ogled do 30. decembra.
V	GALERIJI ArtOpenSpace v Ul. Diaz 4/6 v Gorici je na ogled mednarodna razstava z naslovom »Mednarodni Šmartno 2013 - Ex X tempore«; do 2. novembra ob četrtkih, petkih in sobotah 16.00-19.00.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ je na ogled razstava nagrade Franz Kafka Italia. Razstavljajo: Luciano Biban, Avelino De Sabbata, David Faganel, Anna Maria Fanzutto, Katia Gori, Andrej Kosič, Ada Renza Modotti, Franca Morandi, Alberto Quoco, Sergio Romano, Daniela Sa-vini, Giovanni Toniatti Giacometti, Massimo Totolo, Adriano Velussi; do 31. decembra.
V	FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ulici (Ul. Carducci) 2 v Gorici bo danes, 31. oktobra, ob 17.30 odprtje razstave o 140-letni preteklosti konzorcija za bonifikacijo posoške ravnine. Na ogled bo do 24. novembra od torka do petka 16.0019.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-19.00; vstop prost.
V	GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v Gorici je na ogled razstava Mariadolores Simone z naslovom »Tantra«; do 31. oktobra od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30, vstop prost.
V	KAVARNI CARDUCCI v Tržiču je na ogled razstava Adriana Boscarola z naslovom »Icone« do 31. oktobra.
V	MUZEJU SV. KLARE na Verdijevem Korzu v Gorici je na ogled razstava ob desetletnici prireditve »Okusi na meji« z naslovom »Guardare di gusto« (Pogled z užitkom) v organizaciji združenja Prologo; do 3. novembra ob petkih, sobotah in nedeljah 10.3012.30, 16.30-19.30; vstop prost.
RAZSTAVO »PAOLO CACCIA DOMI-NIONI. Un artista sul fronte di guer-ra« bodo odprli v galeriji Dora Bassi v Gorici v ponedeljek, 4. novembra, ob 18.30, v Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju v četrtek 7. novembra, ob 18. uri, v prostorih goriške Prefekture in v državni knjižnici v Gorici v petek, 8. novembra, v palači Lantieri v Gorici v soboto, 9. novembra, ob 18. uri in na železniški postaji v Redipulji v soboto, 9. novembra, ob 11.30.
ZDRUŽENJE AMICI DELL'ARTE FELICE vabi na ogled slikarske razstave Erike Sosol v lokalu Hic Caffè v Ul. don Bosco 165 v Gorici; do 10. novembra od ponedeljka do sobote 7.30-13.00, 15.30-21.00, ob nedeljah 7.30-13.00; vstop prost, informacije na hiccaffe@libero.it.
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled dokumentarno-fo-tografska razstave z naslovom »Valentina Vladimirovna Tereškova -Prva« ob 50-letnici poleta prve ženske kozmonavtke v vesolje. Razstavo prireja Kulturni dom v sodelovanju s Ruskim centrom kulture in znanosti iz Ljubljane; do 15. novembra.
V	BARU CICCHETTERIA AI GIARDINI v Ul. Petrarca v Gorici je na ogled razstava članice fotografskega krožka Circolo fotografico Isontino Chiare Gatta z naslovom »Carillon - una soirée a Parigi«; do 25. novembra.
PILONOVA GALERIJA vabi ob svoji 40. obletnici na ogled dveh razstav v razstavnih prostorih v Prešernovi ulici 3 v Ajdovščini: »Veno Pilon, risbe« (pregledna razstava) in »France Me-sesnel - Veno Pilon« (korespondenca); do 29. novembra od torka do petka 8.00-17.00, ob nedeljah 15.00-18.00.
0 Prireditve
KMEČKA ZVEZA vabi na javno srečanje v četrtek, 7. novembra, ob 18. uri v Tumovi dvorani na Korzu Verdi 51 v Gorici z naslovom »Zakon 81/2008
-	varnost na delu. Zahteve zakona na kmetijskih obratih«.
KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja »Halloween fešt« za otroke z igrami, delavnico in prigrizkom v četrtek, 31. oktobra, ob 16. ure dalje na sedežu društva na Palkišču. Otroci, ki ne bodo imeli maske, si jo bodo lahko izdelali s pomočjo organizatorjev.
»KNJIGA OB 18.03« v dvorani APT na goriški železniški postaji: danes, 31. oktobra, bo predstavitev knjige Alberta Custerline »All'ombra dell'Im-pero«.
»ZORAN, IL MIO NIPOTE SCEMO« v
režiji Mattea Oleotta in v produkciji Transmedie: v goriškem Kinemaxu od danes, 31. oktobra, do srede, 6. novembra, 15.40 - 17.45 - 20.00 - 22.00, v nedeljo, 3. novembra, 11.00 - 15.40
-	17.45 - 20.00 - 22.00. V tržiškem Ki-nemaxu od danes, 31. oktobra, do nedelje, 3. novembra, 15.30 - 17.30 -20.10 - 22.10.
ZDRUŽENJE TUTTIINSIEME prireja v nedeljo, 3. novembra, v okviru tržnice na Placuti v Gorici kulturno-zdrav-stveni kotiček ter igre; več na www.tuttinsiemegorizia.it.
NORA GREGOR. NEPOPOLNOST LEPOTE - Občina Sovodnje s sodelovanjem Fundacije Goriške hranilnice vabi na pogovor o vrhunski goriški filmski igralki prejšnjega stoletja v torek, 5. novembra, ob 18. uri v občinski knjižnici v Sovodnjah. Njen lik in delo bo predstavil Igor Devetak, časnikar Primorskega dnevnika in filmski ljubitelj.
AŠKD KREMENJAK vabi na praznovanje 20-letnice društvenega delovanja v soboto, 16. novembra, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah na Prvomajski ulici 20. Na programu pozdrav predsednice Brune Visintin, predstavitev društvene brošure, podeljevanje priložnostnih plaket in koncert dalmatinskih pesmi MPZ Vesna iz Križa.
A Koncerti
Prijave in informacije na hisapra-vljic@gmail.com ali 334-1243766 (Martina Šolc).
ŠE NEKAJ PROSTIH MEST ZA TEČAJ NEMŠČINE na osnovni stopnji A1 (30 ur) bo potekal ob ponedeljkih (19.00 - 20.30) in ob sredah (19.00 - 21.15) na sedežu Ad formanduma v Gorici (Korzo Verdi 51). Prvo srečanje bo 11. novembra, kotizacija znaša 75 evrov; informacije po tel. 0481-81826, go@adformandum.org, www.adfor-mandum.org).
TEČAJ SLOVENŠČINE na osnovni stopnji A1 (30 ur) bo potekal ob torkih (18.30 - 20.15) na sedežu Ad formanduma v Gorici (Korzo Verdi 51). Na razpolago so še prosta vpisna mesta. Prvo srečanje bo 12. novembra, kotizacija znaša 75 evrov; informacije po tel. 0481-81826, go@adforman-dum.org, www.adformandum.org).
S Izleti
DOBRODELNI KONCERT S SKUPINO PINK PASSION bo v petek, 8. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Nastopila bo skupina Pink Passion iz Gorice, ki bo izvajala skladbe skupine Pink Floyd. Solidarnostni koncert prireja Lions Club iz Gorice v sodelovanju s Kulturnim domom.
V LOKALU IL CARSO IN CORSO na
Korzu del Popolo 11 v Tržiču potekata dve glasbeni reviji s prostim vstopom: »Musica in Corso« v nedeljo, 10. novembra, ob 11. uri nastop pianistov Seifa Labiba iz Egipta in Vadima La-croixa iz Belgije; iz niza »Jazz in pro-gress« bo v četrtek, 14. novembra, ob 20.45 nastopil Zeno De Rossi trio s koncertom »Kepos«; več na www.il-carsoincorso.it.
9 Šolske vesti
MINI ŠOLA SLOVENŠČINE: Hiša pravljic in jezikovni center Poliglot iz Nove Gorice vabita otroke od 6. do 10. leta k vpisu na tečaj slovenskega jezika. Z novimi metodami poučevanja in skozi igro, pravljice, glasbo, ustvarjalni gib in likovno ustvarjanje bodo otroci na zabaven in učinkovit način bogatili svoje znanje jezika. Tečaj bo potekal ob torkih v Sovodnjah ali Doberdobu od 5. novembra dalje.
SKRD JADRO IZ RONK prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« v sodelovanju s CTS enodnevni izlet s kosilom v Brezje, Radovljico, Kropo, Kamno Gorico in Vrbo v nedeljo, 17. novembra; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara).
SPDG vabi na jesenski izlet, ob Martinu, v nedeljo, 17. novembra. Obiskali bodo Banjško planoto in se povzpeli na Lašček, najvišji vrh na tem območju, ki, čeprav samo za nekaj metrov, presega nadmorsko višino tisoč metrov. Seznanili se bodo s kovaško dejavnostjo in kulturnim izročilom. Na izletu - predvideno je okrog tri in pol ure zmerne hoje, bo udeležence spremljala domačinka, g. Lidija Von-čina. Zaključili bodo z družabnostjo. Prevoz bo z lastnimi sredstvi. Izlet je primeren tudi za otroke z družinami. Zaradi organizacijskih zadev je zaželena prijava do 10. novembra na društvenem sedežu, ob četrtkih med 19. in 20. uro in pri odbornikih društva. Informacije po tel. 0481-882079 (Vlado) v opoldanskem času.
2. MARTINOV POHOD po mirenskem Krasu prireja kulturno društvo So-vodnje v nedeljo, 3. novembra. Zbirališče ob 8. uri pred Kulturnim domom v Sovodnjah, zatem se bodo po-hodniki z avtom odpravili do štartne točke. Udeleženci, ki bodo s sabo imeli gorska kolesa se bodo lahko podali na mirenski Kras po gozdnih poteh. Skupno zbirališče na Cerju, kjer si bodo ogledali spomenik in muzej. Ob zaključku pohoda družabno kosilo v agriturizmu; informacije in vpisovanje po tel. 349-3666161 (Erik); za udeležence kosila predvpis obvezen do danes, 31. oktobra.
Prispevki
V počastitev spomina na preminulega profesorja in ravnatelja Albina Sirka so bivši dijaki, delovni kolegi in sosedje pokojnika zbrali 980 evrov in jih namenili Slovenskemu dijaškemu domu »Simon Gregorčič« v Gorici za družine gojencev - dijakov v stiski. Nabirka prispevkov še poteka v Kulturnem domu v Gorici.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Maria Buz-zanca vd. Ricco iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče.
DANES V TRŽIČU: 10.00, Carla Zottig vd. Dorgnac (ob 9.15 iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Jožefa in na pokopališču; 11.00, Giuseppina Laurenti vd. Zucco (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Nikolaja in na pokopališču; 11.15, Gianfranco Ni-colin iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na pokopališče.
DANES V KRAJU SAN PIER: 13.45, Silvana Braulin por. Mauro (iz trži-ške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
16
Četrtek, 31. oktobra 2013
MNENJA, RUBRIKE
celovec - Avstrijski nacionalni praznik
Koroška praznovala v duhu sožitja in spominjanja na žrtve za svobodo
CELOVEC - Ob avstrijskem nacionalnem prazniku (26. oktobra 1955 je Avstrija razglasila polno suverenost in sprejela zakon o trajni nevtralnosti) so po vsej državi potekale prireditve - na Koroškem v novem duhu sožitja in v spomin na žrtve za svobodno Avstrijo. Na južnem Koroškem je bilo več prireditev pod geslom »Dober večer, sosed - Guten Abend, Nachbar«, letošnja osrednja prireditev pa je bila v mestni hiši v Borovljah. Prireditev sta skupno orga-
V Borovljah so avstrijsko himno zapeli v nemščini in slovenščini
nizirali tamkajšnjo slovensko prosvetno društvo in mestna občina, slavnostni govornik je bil deželni glavar Peter Kaiser.
Predsednik SPD Celovec Roman Verdel je ob tej priložnosti spomnil na nad 30 let prizadevanj slovenskih društev za sožitje v deželi oz. na prvi koncert pod omenjenim geslom leta 1981, katerega se je udeležilo nad 400 ljudi. Župan Ingo Appe pa je izrazil veselje, da je odziv domačih pevcev in pevk danes še močnejši in spodbuden.
Deželni glavar Peter Kaiser (SPO) je kot glavni govornik spomnil na globlje sporočilo nacionalnega praznika: namreč, da se je treba iz preteklosti naučiti in v tej zavesti stopiti v boljši skupni jutri. Opozoril je, da je dežela Koroška letos praznovala tudi obletnico plebiscita povsem drugače kot v preteklosti. Geslo prireditve »Prihodnost oblikovati, preteklost razumeti« odseva tudi politično pot nove deželne vlade na Koroškem, je še pristavil deželni glavar, ki je tudi na tej prireditvi spregovoril tudi v slovenščini. To - tako Kaiser - da bi opozoril na pomen tega jezika. »Dvo- in večjezičnost ter kulturna pestrost pomenita obogatitev za našo deželo in morali bi imeti samozavest, da to živimo,« je še dodal socialdemokratski deželni politik.
Platforma proti oživljanju fašizma, rasizma in antisemitizma »Memorial Karnten-Koroška» pa
se je ob avstrijskem nacionalnem prazniku tudi letos poklonila žrtvam nacionalsocializma s slovesnostjo pri spomeniku za žrtve za svobodno Avstrijo na pokopališču v celovškem predmestju Trnja vas. Slovesnost je letos potekala v znamenju judovskih žrtev. Slavnosti govornik, Robert Schindel, avtor judovskega rodu, je zbrane pozval: »Živite tako, da se to, kar Auschwitz pomeni, ne bo ponovilo.« Dijaki Slovenske gimnazije in gimnazije Ingeborg Bachmann pa so brali spominska besedila.
Predsednik odbora Memorial Kärnten-Ko-roška Franc Wakounig je spomnil, da se je pot uničevanja judovskega naroda v Avstriji pričela takoj po prihodu nacistov na oblast marca 1938. Kakor je poudaril, naj ne bi pozabili, da so pri zločinih zasledovanja in uničevanja Judov vodilno vlogo igrali tudi koroški nacisti, izmed katerih bi omenil le dve osebi: Odilo Globočnik in Ernst Lerch.
K nastanku avstrijske nacije so svoje doprinesli številni ljudje različnih kultur in svetovnih nazorov. Zato je pravilno in pomembno, da je ob avstrijskem nacionalnem prazniku 26. oktobra njim namenjena spominska svečanost pri spomeniku za žrtve za svobodno Avstrijo, je poudaril deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ), ki se je svečanosti prav tako udeležil. (il)
VREME OB KONCU TEDNA
Dvodnevno sončno premirje pred izrazitim poslabšanjem
Darko Bradassi
Že zadnjič smo omenili visoke temperature, tokrat pa lahko pišemo le o presežnikih. Pred včerajšnjo oslabljeno vremensko fronto, ki je po pričakovanjih prevetrila ozračje in nas je vendarle popeljala v nekoliko večjo normalnost, smo v preteklih dneh beležili za ta čas nenavadno otoplitev, ki je bila sicer najbolj izrazita v najvišjih slojih ozračja. Vendar ne moremo mimo dejstva, da je radiosonda iz Campoformida pri Vidmu v preteklih dneh na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila kar 14,6 stopinje Celzija, ničta izoter-ma pa se je povzpela do višine 4279 metrov. Če smo zadnjič pisali o avgustovskih temperaturah, tokrat lahko četrtkovo ugotovitev popravimo in pišemo kar o polnem in vročem poletju - v višjih slojih ozračja. Prizemlje pa je bilo zaradi izjemne stanovitnosti in vlažnega zraka nekoliko manj vroče, četudi smo v zadnjih dneh beležili za ta čas nadpovprečno visoke temperature. V primeru sončnega vremena bi se bil živosrebrni stolpec lahko ob tako toplem ozračju povzpel do skoraj 30 stopinj Celzija, zaradi skromnega sončnega žarčenja pa so bile temperature v resnici nižje, pa vendarle za ta čas še vedno nadpovprčno visoke. Zelo tople so bile v primerjavi zlasti noči, saj so se temperature obdržale okrog ali le malo pod 20 stopinjami Celzija. Razlaga je v tem, da je bila temperaturna razlika med dnevom in nočjo zaradi povečane vlage in vztrajne oblačnosti zelo skromna.
Zelo zgovoren je podatek, da je bilo v minulih dneh ozračje v povprečju za več kot 12 stopinj Celzija toplejše kot v začetku meseca, ko sta naše kraje prešli dve izraziti hladni vremenski fronti. Tokratno toplotno advekcijo smo zato še toliko bolj občutili. Pihali so med drugim južni vetrovi, občasno tudi jugo, ki je povečini obremenilen za počutje. Vremenska slika ni bila ravno prijazna.
Včerajšnja vremenska fronta je po pričakovanjih le delno in obrobno vplivala na vreme pri nas.
Padavine so se pojavljale zlasti zahodno od naših krajev, po njenem prehodu pa so vetrovi po zelo dolgem obdobju vendarle obrnili od severovzhoda in je zapihala burja. Proti nam je začel pritekati manj vroč in predvsem občutno manj vlažen zrak. Ravno zaradi suhega severovzhodnika bo danes in jutri prevladovalo sončno vreme. Burja bo sicer danes že slabela, jutri pa dokončno ponehala.
Od sobote pa se bo vlaga v ozračju začela spet večati. Težišče vremenske slike se bo pomaknilo nad zahodno Sredozemlje, kjer se bo poglabljala nova višinska dolina. V njenem zaledju bo za ta čas mrzel in nestanoviten severnoatlantski zrak. V nedeljo bo uspela doseči naše kraje in bo prinesla poslabšanje z ohladitvijo. Pojavljale se bodo padavine, lahko tudi močne v obliki ploh in neviht, vetrovi bodo obrnili od severozvhoda in bo zapihala zmerna do močna burja, temperatura pa se bo naglo spuščala. Druga hladna vremenska fronta, ki bo naše kraje po ponedeljkovem delnem premirju predvidoma dosegla v torek, bo verjetno še solidnejša. V torek ali najkasneje sredi prihodnjega tedna se bodo spet pojavljale močne padavine, sledila bo ohladitev. Kot kaže, bosta vremenski fronti marsikje lahko prinesli kar precejšnje količine dežja. Za njima pa bodo temperature občutno nižje od sedanjih.
Na sliki: prehodno se je okrepil anticiklon
odprta tribuna
•	I V I •	»V«	I • •	•	••	•
Nujna naveza med solo in manjšinskimi organizacijami
Kot mlad univerzitetni študent bi lahko razčlenil vrsto tematik, ki zadevajo našo narodno skupnost v goriški pokrajini, osredotočil pa se bom predvsem na nekatere, ki so mi zelo pri srcu in se mi zdijo zelo pomembne za ohranitev ter obstoj naše skupnosti in kulture tudi v prihodnosti. Verjetno se bom marsikomu zdel preveč pesimističen in črnogled, a želim omeniti probleme, ki so po mojem mnenju, zlasti na Goriškem, zelo pereči.
Slovenska narodna skupnost je v zadnjem obdobju postala v Gorici zelo atraktivna, predvsem zaradi storitev in prostorov, ki jih nudijo njene organizacije. Postala je zelo zanimiva ne samo za nas Slovence, temveč tudi za italijansko govoreče someščane, ki so se nam v zadnjih letih približali in vedno bolje spoznavajo našo kulturo ter vsesplošno manjšinsko stvarnost.
K temu so nedvomno pripomogle številne ustanove, centri, kulturni domovi, ki so se usidrali v mestnem središču. Slovenci smo torej zelo prisotni v samem osrčju mesta, kjer ponujamo sodobne, lepe in funkcionalno organizirane prostore. Mislim npr. na KB center, na oba kulturna domova, na knjižnico, na glasbeni šoli, na Slovik, na Ad Formandum, na Mediateko, na bodočo vlogo Trgovskega doma, ki bo kmalu ponovno odprt za javnost, in še bi lahko našteval.
To je nadvse spodbudno, saj še pred nekaj leti slovenska prisotnost v mestu ni bila posebno razvidna, tako da imamo danes zlasti mladi veliko več možnosti, kot so jih imele generacije pred nami. Tu pa nastane problem, o katerem bi rad ponudil svoje razmišljanje. Občutek imam, da je v tem trenutku preveč ustanov, stavb, prireditev ipd., manjkajo pa nam ljudje, predvsem predstavniki mlajše generacije, ki bi te prostore in storitve koristili. Problem po mojem mnenju ni v številkah, saj je predstavnikov slovenske narodne skupnosti mlajšega rodu veliko tudi na Goriškem, vprašanje pa nastane, ker se mladi vse manj zave-
dajo, ali zavedamo, kaj pomeni biti član neke skupnosti, skrbeti za njeno ohranitev in razvoj.
Kritika gre moji, a tudi prejšnjim generacijam, ker nam niso znale vliti tega občutka, naj bo pripadnosti ali nečesa drugega, kar je danes prava šibka točka mladih, vsaj z mojega zornega kota. Tarnamo, ker v društvih primanjkujejo mladi odborniki in nove moči. Pritožujemo se, ker mladi ne prevzemajo odgovornosti, jamramo pa tudi, ker se raznoraznih pobud, predstav in predavanj (teh je v naših krogih ogromno) udeležujejo samo starejši ljudje. Sam pa se sprašujem, kje smo mladi in koliko mladi poznamo našo skupnost in našo stvarnost. Strinjam se, da niso vse pobude namenjene mlajši publiki, marsikatera izmed njih pa je lahko primerna tudi za mladino, ki pa večkrat ne izkazuje pravega zanimanja za določene dogodke, naj bodo ti kulturni ali ne.
O tem problemu sem začel razmišljati po zaključenem višješolskem študiju, to se pravi pred več kot tremi leti. Že takrat sem opažal površno zanimanje za našo manjšinsko stvarnost. Spominjam se, da so posamezni razredi imeli vsak dan na razpolago po en izvod Primorskega dnevnika, v sklopu državnega projekta pa je ob sredah prihajal tudi Corriere della Sera. V čem je bila razlika? V tem, da se je za izvod italijanskega dnevnika vsakič potegovalo na desetine dijakov in je bilo treba stopiti v pravo bitko za en izvod, Primorski dnevnik pa, časopis, ki nas predstavlja, ki skrbi za širjenje naše kulture, ki poroča o dogodkih in pobudah naše skupnosti, ki piše o naših ljudeh, naših športnikih, v eni besedi o naši stvarnosti, je v glavnem sameval razen ob priliki torkove športne priloge.
Sprašujem se tudi, zakaj med petletnim šolanjem, a tudi prej, nam ni skoraj nihče znotraj šolskih sten predstavil Primorskega dnevnika, nam orisal njegovo zgodovino in njegovo pomeno, kaj še, da bi kako stran prebrali ali prelistali s profesorjem v razredu?
Primorski dnevnik sem omenil zgolj kot primer, saj bi lahko našteval še in še. Ne pomnim namreč niti, da bi nam na šoli kdo predstavil zgodovino naše skupnosti, naših ustanov, naših krovnih organizacij. V obdobju šolanja med drugim sem se le redkokdaj udeležil, in kot jaz moji
sošolci, kakega izven šolskega predavanja v popoldanskih ali večernih urah. Tudi ker nisem bil seznanjen ali bolje rečeno motiviran: nihče me ni spodbudil ali prisilil, da se ga udeležim, kaj pa, da bi to uokviril v predmetno snov. Z izrazom »prisiliti« sem namenoma pretiraval, saj menim, da je treba v najstniških letih mlade včasih odločno spodbuditi k določenim stvarem, ki so na videz dolgočasne ali nadležne, približno kot je branje knjig v osnovni šoli.
Omenil sem primer šolstva in medijev, ker mislim, da sta to temelja, na katerih mora sloneti neka skupnost, kot je naša. Mediji skrbijo namreč, da je jezik čim bolj življenjsko sodoben, manjšinske šole pa zato, da mlade člane skupnosti tudi seznanijo s tem, kar skupnost je in s tem, kar se znotraj in okoli nje dogaja. Zavedam se, da v nobenem ministrskem programu ne piše, da morajo profesorji dijakom razlagati, kaj sta krovni organizaciji SKGZ in SSO ali katera so naša društva in podobno.
Pa vendar, ali ne bi lahko profesorji na šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji nosili v sebi tudi določeno odgovornost rednega ozaveščanja učencev o manjšinski stvarnosti? Ali ne bi lahko redno srečevali učence naših šol na raznih kulturnih dogodkih, predavanjih, konferencah itd. ob sicer neuradnem spremstvu mentorjev (profesorjev/učiteljev)? Je to samo iluzija ali tudi konkretna življenjska potreba naše narodne skupnosti, zato da se lahko primerno razvija in utrjuje v tem prostoru ob ključni podpori šolnikov?
Ne smemo misliti, da se bo zadeva rešila sama in da je trenutni osip mladih v društvih in odborih na nek način vezan na sedanje težko obdobje. Ni tako, saj številke kažejo, da šolska populacija narašča, sodelovanje z društvi in organizacijami pa strmo pada. Zaradi tega si mora po mojem mnenju slovenska narodna skupnost v Italiji postaviti ambiciozen, a vitalen cilj, in sicer da vsi skupaj uresničimo močno strateško navezo med šolami in manjšinsko organiziranostjo v obojestranski interes. Že takoj pa naj šole čim več sodelujejo z društvi in organizacijami, tako da lahko ustvarimo pravo mrežo, v kateri naj se prepletajo in zbirajo interesi mlajše generacije.
Albert Voncina
ljubljana
Kmalu Frankfurt po Frankfurtu
Knjigarna Konzorcij bo med 11. in 16. novembrom gostila tradicionalno razstavo tujih knjig Frankfurt po Frankfurtu. V ospredju letošnje razstave bodo strokovne knjige več kot 430 tujih založnikov. Med avtorji del, ki so izšla v tujini, so tudi uveljavljeni slovenski znanstveniki. Prav tem bodo na razstavi namenili posebno pozornost. Kot so sporočili iz založbe Mladinska knjiga, bo na 27. prodajni razstavi na ogled več kot 7000 knjižnih naslovov.
Razstavo bo v ponedeljek, 11. novembra, odprl slovenski minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, zvečer pa bodo pripravili okroglo mizo z naslovom Znanstvena literatura za vsakogar. Moderatorka Vida Petrovčič se bo na okrogli mizi s priznanimi slovenskimi znanstveniki pogovarjala o tem, kako znanost približati širši javnosti. V pogovoru bodo sodelovali direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič, predstojnik laboratorija za Umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko Ivan Bratko in profesor na Fakulteti za elektrotehniko Tadej Bajd.
prej do novice
www.primorski.eu1
w
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Zidanov kip prepovedan
DOHA - Prireditelji svetovnega nogometnega prvenstva leta 2022 v Katarju so pred časom iz Francije pripeljali kip, ki ponazarja incident iz finala svetovnega prvenstva 2006, ko je francoski zvezdnik Zinedine Zidane z glavo udaril Italijana Marca Materazzija. Kip pa v Dohi ni bil dolgo razstavljen, saj so ga zaradi katarskega zakona morali umakniti.Muslimanska vera namreč prepoveduje javno prikazovanje ljudi in živali. Bronasti kip je visok več kot pet metrov in tehta nekaj ton, naredil pa ga je francoski kipar Adel Abdessemed.
Radodarni Red Bull
MÜNCHEN - Glavni sponzor ekipe formule ena Red Bull je bil po dirki v Indiji, kjer je Nemec Sebastian Vettel osvojil četrti naslov svetovnega prvaka, ekipa pa si je zagotovila tudi konstruktorski naslov, zelo radodaren. Vettel je za nagrado dobil pet milijonov evrov, nagrajeni pa so bili vsi delavci v bazi ekipe v v angleškem Milton Kaynesu. Vsak izmed 650 delavcev je prejel 12.000 evrov nagrade, poroča nemški dnevnik Bild. «Vsak posameznik je vrhunsko opravil svoje delo, zato si zasluži nagrado,» je ob tem dejal Vettel.
nogomet - V 10. krogu A-lige bo vodilna Roma igrala šele drevi
Juve in Napoli ne popuščata
MILAN/REGGIO EMILIA - Bologna, Napoli in Udinese so v sinočnjem 10. krogu zmagali v gosteh. Juventus je kar s 4:0 odpravil Catanio. Milan in Lazio pa sta igrala neodločeno 1:1. S točko niso zadovoljni ne Milančani in ne Rimljani. Oboji ostajajo v ozadju.
V pričakovanju nocojšnjega zadnjega dvoboja medtedenskega kroga med Romo in Chievom (rdeče-rumeni naskakujejo 10 zaporedno zmago) sta se Juventus in Napoli približala na sami dve točki zaostanka. Prav zmaga Nea-peljčanov v Firencah je dvignila precej prahu, saj je sodnik izključil Cuadrada, medtem ko bi bil moral dosoditi najstrožjo kazen. Napadalec Fiorentine si je prvi rumeni karton zaradi simulacije prekrška v kazenskem prostoru prislužil že v prvem polčasu, tako da se je sodnik Calvarese nanj »spomnil« še drugič in ga tako (neupravičeno) poslal predčasno v slačilnico. Fiorentina je igrala boljše, Napoli pa je zadeval. Be-nitzovi varovanci so zmagali tudi po zaslugi vratarja Reine.
Druga tekma kroga je bila v Milanu, kjer je Kaka z lepim golov v svojem stilu dokazal, da še ni za staro šaro. Pe-tkovičev Lazio je reagiral in izenačil s Cianijem. Milančani so San Siro zapustili med žvižgi in nezadovoljstvom navijačev. Milan bo v prihodnjem krogu že v soboto (20.45) gostil Fiorentino. Ostali sobotni tekmi sta še Parma - Juventus (18.00) in Napoli - Catania (20.45).
Na četrtem mestu na lestvici je Verona po zmagi proti Sampdorii dohitela Inter, ki je v torek igral neodločeno 1:1 z Atalanto. Guidolinov Udinese pa je bil uspešen v Reggio Emilii. Tekma proti Sassuolo je bila precej izenačena. Zmagoviti gol je za Videmčane dosegel Murriel, čigar je sodnik nato izključil. Na tekmi Genoa - Parma je bil odločilen Gilardino, ki je najprej v prvem polčasu zgrešil enajstmetrovko, nato pa mu je le uspelo zatresti mrežo svoje nekdanje ekipe.
Igol Kakaja v letošnji sezoni za Milan. Brazilski napadalec je za ^ft rdeče-črne za-^^ del že šesti gol proti rimskemu Laziu. Pravzaprav petega v zadnjih štirih tekmah od skupnih enajst odigranih. Kaka je z Milanom proti Laziu osemtkrat zmagal, dvakrat pa je igral neodločeno.
Sodnik Calvarese je napadalcu Fiorentine Juanu Cuadradu pokazal dva rumena (zaradi simulacije prekrška) in nato rdeči karton. V drugem primeru so Montellovi varovanci zaman zahtevali najstrožjo kazen
ansa
D-LIGA - Zmaga brez boja
Pordenone nepremagan in brez prejetega gola
Pordenone v D- kot Roma v A-ligi. Furlanska ekipa je po 9. krogih prva na lestvici s polnim izkupičkom. Disciplinska komisija je včeraj odločila, da zaradi nekaterih nepravilnosti izid 0:0 z Mezzocoro-no spremenijo v zmago brez boja s 3:0 za Pordenone. Zanimivo je, da Pordenone v letošnji sezoni še ni prejel gola. Vratar Gianni Careri je nepremagan že 810 minut.
A-liga -		10. KROG		
Cagliari - Bologna 0:3 (0:1)				
STRELCI: Garics v 26.		Kone v 58. in Pazienza v		
60. min.				
Fiorentina	- Napoli 1:2 (1:2)			
STRELCI: Callejón (N) v 12., Rossi (F, 11-m) v 28.				
in Mertens (N) v 36. min.				
Genoa - Parma 1:0 (0:0)				
STRELEC: Gilardino v 57. min.				
Juventus-	Catania 4:0 (2:0)			
STRELCI: Vidal v 26. Pirlo v 34., Tevez v 6f				j. in
Bonucci 71	. min.			
Livorno - Torino 3:3 (2:2)				
STRELCI: Immobile		(T) v 4., Glik (T) v		7.,
Paulinho (L) v 25., Greco (L) v 33.,			Emerson (L)	
v 62. in Cerci (T, 11-m) v 87. min.				
Milan - Lazio 1:1 (0:0)				
STRELCA: Kaka' (M) v 54. in Ciani (L) v 72. min.				
Sassuolo -	Udinese 1:2 (1:1)			
STRELCI: Di Natale (U, 11-m) v 18			., Zaza (S) v	
25. in Muriel (U) v 56. min.				
Verona - Sampdoria 2:0 (0:0)				
STRELCI: Gomez v 51		. in Toni v 73	min.	
Roma - Chievo danes ob 20.45				
Lestvica				
Roma	9	9 0 0	23:1	27
Napoli	10	811	22:7	25
Juventus	10	811	20:10	25
Inter	10	5 4 1	24:12	19
Verona	10	613	20:16	19
Fiorentina	10	5 3 2	20:13	18
Lazio	10	4 3 3	15:13	15
Udinese	10	415	11:11	13
Atalanta	10	415	12:13	13
Milan	10	3 3 4	17:17	12
Parma	10	3 3 4	16:18	12
Torino	10	2 5 3	16:18	11
Genoa	10	3 2 5	9:14	11
Cagliari	10	2 4 4	10:17	10
Livorno	10	2 3 5	12:16	9
Sampdoria	10	2 3 5	9:16	9
Bologna	10	2 3 5	13:22	9
Catania	10	1 3 6	6:17	6
Sassuolo	10	1 3 6	8:24	6
Chievo	10	1 1 7	7:17	4
/	RADIO IN TV SPORED	Četrtek, 31. oktobra 2013
APrimorski
~	dnevnik
17
kolesarstvo
Zlato kolo
Angležu
Froomeju
PARIZ - Britanski kolesar Chris Froome je letošnji dobitnik Zlatega kolesa, ki ga najboljšemu kolesarju leta po izboru novinarjev podeljuje francoska revija Velo. Nagrado si je prislužil predvsem zaradi zmage na Touru, poleg nje pa je v sezoni dobil tudi dirki Criterium du Dauphine in po Romandiji. Novinarji so izbrali tudi najobetavnej-šega kolesarja, to priznanje je dobil kolumbijski specialist za vzpone Nairo Quintana.
»IZDAJALEC« - Brazilska nogometna zveza je sprožila disciplinski postopke zoper napadalca Atletica iz Madrida Diegu Costi, hkrati pa bo zahtevala odvzem državljanstva. Petindvajsetletni Costa, sicer rojen v Braziliji, za katero je odigral tudi dve prijateljski tekmi, je v torek dejal, da bi z veseljem oblekel dres Španije, saj mu je ta država omogočila, da se je izoblikoval v vrhunskega nogometaša.
ROKOMET - Slovenska moška rokometna reprezentanca je v prvi kvalifikacijski tekmi (skupina 3) za nastop na svetovnem prvenstvu v Katarju leta 2015 v Velenju premagala Švico s 33:30. V nedeljo bo Slovenija igrala proti Ukrajini.
KOŠARKA - V tekmi 5. kroga prvenstva Legadue Adecco Gold bo tržaški Pallacanestro Trieste danes v Trstu (ob 20.30) gostil moštvo Angelico iz Bielle, ki je doslej doživelo le en poraz.
OLIMPIJA - Ljubljanski košarkarji so v 3. krogu evropskega pokala EuroCup v Stožicah premagali Valencio s 67:64. Ostali izidi: Varese - Villeurbanne 78:85. Evroliga: Lietuvos - Laboral Kutxa 64:85.
PORAZ DOBA - Odbojkarska liga prvakov: Posojilnica Aich Dob - Macerata 0:3 (20, 19, 17), Trentino - Lugano 3:0 (16, 15, 23), Tours - Piacenza 3:2; pokal CEV, ženske: Volley Köniz - Maribor Nova KBM 3:0 (18, 20, 19). Mariborčanke so izločene.
koroška - Ob 60. obletnici ŠD Zahomc
»Tudi s športom povežemo rojake«
Ministrica za Slovence v zamejstvu na obisku pri Slovenski športni zvezi na Koroškem
CELOVEC - Slovenska ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Ko-mel se je na povabilo Slovenske športne zveze (SŠZ), edine krovne in reprezentativne športne zveze slovenske manjšine na Koroškem s 30 včlanjenimi športnimi društvi, pretekli petek mudila na obisku na Koroškem. Na zaključku celodnevnega obiska je predstavnica slovenske vlade spregovorila na slovesnosti ob 60. obletnici slovenskega športnega društva Zahomec in pri tem poudarila, da prav šport povezuje Slovence znotraj in izven meja R Slovenije. Še posebej v zamejstvu je šport tudi važen dejavnik, ko gre za krepitev slovenskega jezika in slovenske narodne identitete. Slovenski športni zvezi ter vanjo včlanjenim društvom je ob tej priložnosti izrekla priznanje za njihov delovanje, ŠD Zahomc pa je ob jubileju izročila še posebno darilo.
Ministrica Komel se je udeležila tudi slovesnosti na Ziljski Bistrici, na kateri je krovna športna organizacija podelila visoka odlikovanja športnim delavcem z obeh strani meje za zasluge in promocijo slovenskega športa. Med odlikovanci iz Slo-
venije je treba omeniti olimpionika Miro Cerarja, predsednika OKS Janeza Kocijančiča, Janeza Goriška, Markota Račiča, Raj-ka Šugmana, Marjana Jemca, Silvo Kovača ter predsednico komisije OKS za zamejski šport Sonjo Poljšak, iz Italije in Madžarske zamejska člana komisije Jureta Ku-fersina in Jožeta Hirnoecka, s Koroške pa Hanzija Inzka, Tomija Partla, Nandeja Pri-stovnika, Lubota Urbajsa, legendo zahom-ških »orlov» Francija Wiegeleta, Martina Wiegeleta ter Matevža Wieserja. Slovesno podelitev je opravil predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik.
Še prej je imela ministrica Komelova ob spremljavi generalne konzulke RS v Celovcu Dragica Urtelj ter predsednika SŠZ Marijana Velika priložnosti, da konkretno spoznava delovanje najpomembnejših slovenskih oz. dvojezičnih športnih društev, z njihovimi uspehi a tudi težavami. Prvi kraj srečanja je bil Mladinski dom v Celovcu, kjer ima svojo domovino košarkarski klub KOŠ (2. avstrijska liga), nato so si gostitelji in gostje ogledali novi športni park nogometnega kluba SAK v celovškem mestnem predelu Welzenegg. Nadaljnje postaje so bile Pliberk, domovina najuspešnejšega šport-
nega kluba med koroškimi Slovenci, avstrijskega prvaka ŠK Posojilnica Aich-Dob (odbojka), Globasnica, Šentjanž v Rožu, Zilj-ska Bistrica in Zahomec.
Na jubilejni slovesnosti ŠD Zahomc, na kateri je bil predstavljen tudi obširen zbornik ob 60. obletnici najuspešnejšega nordijskega športnega društva koroških Slovencev (na ZOI leta 1976 je Karl Schnabl osvojil zlato na veliki skakalnici, Hans Wallner pa je bil šesti!), je bil še en olimpijski zmagovalec: v imenu Olimpijskega komiteja Slovenije je društvu čestital Miro Cerar, najuspešnejši slovenski športnik vseh časov - Miro Cerar. (il)
18
Četrtek, 31. oktobra 2013
ŠPORT
/
ODBOJKA - Sovodenjc član strokovnega štaba
Luca Milocco se seli v Rusijo k tamkajšnji reprezentanci kadetinj
Slovenski odbojkarski strokovnjak Luca Milocco iz Sovodenj, 40 let, ima že veliko trenerskih izkušenj. Bil je tudi že v štabu italijanskih ženskih mladinskih državnih reprezentanc, prvič pa bo poklicno trenersko pot zdaj nadaljeval v tujini. V prihodnjih dneh bo namreč poletel v Rusijo, točneje v kraj Ramenskoje pri Moskvi, kjer bo odslej redno sodeloval z odbojkarsko zvezo Rusije. Miloc-co je že dve leti pomočnik trenerja izbrane vrste ruskih kadetinj. To vrsto vodi Svetlana Safronova, nekdanja re-prezentatka Sovjetske zveze in dobitnica kolajne na OI 1980 v Moskvi, ki je dolgo let živela v Gorici in trenirala tudi pri nas, tukaj tudi spoznala Milocca. Doslej pa je Sovodenjc spremljal ruske kadetinje le na mednarodnih tekmovanjih (na EP v Turčiji in SP v Brnu na Češkem), medtem ko bo zdaj z njimi živel in treniral tudi med celo zimsko sezono. Tudi v Rusiji, kot že v mnogih drugih
državah, so se namreč odločili, da bodo članice reprezentance skupaj vadile celo leto in nastopile tudi v enem od domačih državnih prvenstev. Ker je kadetska reprezentanca popolnoma prenovljena, Milocco svojih novih varovank še ne pozna, bil pa je že v kraju Ramenskoje, kjer razpolagajo z veliko dvorano, dvoranama za fitness in tudi z bivalnimi prostori za ekipe. Milocco je z rusko zvezo podpisal dveletno pogodbo z možnostjo podaljšanja še za dve leti. Prvi cilj ruskih kadetinj so kvalifikacije za prihodnjo evropsko prvenstvo, začele se bodo januarja 2015. Milocco bi bil moral poleteli v Rusijo že avgusta, a si je poškodoval ahilovo tetivo, šele pred nekaj tedni se je znebil bergel. V tem času je bil trener goriškega Milleniuma v deželni C-ligi. Da bo tam začasno, so vedeli tudi v klubu. Zamenjal ga bo Giorgio De Salvador, ki je v poznih 90' letih vodil tudi goriški OK Val. (ak)
□ Obvestila
AŠK KRAS vabi na rekreacijsko srečanje ljubitelje šaha. Prvo srečanje bo v torek 5. novembra ob 20,00 v telovadnici v Zgoniku. ZSŠDI obvešča, da bo v torek, 5. novembra, ob 20.30 na sedežu SK Devin v Slivnem seja smučarske komisije.
SK DEVIN prireja Smučarski sejem od 6. do 17. novembra v nakupovalnem centru GranDuino v Devinu s sledečim urnikom: zbiranje rabljene opreme: sreda 6. in četrtek 7. novembra od 10 do 19.30. Prodaja: Sobota 9. in 16.novembra od 10. do 19.30 in Nedelja 10. in 17.novembra od 10. do 19.30 - Pon. 11., Tor. 12., Sre 13., Čet. 14., Pet 15. novembra od 15.30 do 19.30. Prevzem neprodane opreme: Ponedeljek 18. in Torek 19.novembra od 10. do 19.30 AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 7. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 8., od 18. do 21. ure; sobota, 9., od 16. do 21. ure; nedelja, 10., od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Informacije: 347-5292058, www.skbrdina.org.
tenis - Matej Cigui (Gaja)
Načrtuje preboj v vrh 3. kategorije
PLANINSKI SVET
Izlet v Trnovski gozd
Megla in in deževno vreme sicer nista vabila na planinsko turo, kljub temu se je v nedeljo, 27. oktobra v zgodnjih jutranjih urah na Opčinah zbrala skupina tržaških planincev, trdno namenjenih, da se poda na napovedano turo po tako imenovani Po-
ti po Robu. Glede na neugodne vremenske razmere pa je vodnik Jernej predlagal spremembo itinerarja in sicer lažji ter manj zahtevni vzpon na Čaven. Med vožnjo proti Vipavski dolini se je skupina še okrepila z novimi prišleki, med katerimi je bil vodnikov prijatelj Marko, tudi sam gorski vodnik.
Izletniki so se tako peljali mimo Ajdovščine in Lokavca, na poti za Predmejo pa so parkirali avtomobile in se v upanju, da se bodo više megle razpršile, začeli vzpenjati po prijetni gozdni poti. Megla pa je kar vztraja, zdaj se je za malenkost razkadila, pa se je spet zgostila in
dajala gozdu magično, mehko podobo. Od časa do časa je tudi rahlo rosilo. Na križpotju so pohodniki stopili na strmo pot, ki vodi do Koče Antona Bavčarja na Čavnu. Premočeni so se v prijazni koči nekoliko posušili in prijetno okrepčali. Ker se vreme le ni izboljšalo, je vodnik za povratek izbrali lažjo pot. Vračali so se po makadamski gozdni in cesti in se nato podali na gozdno stezo, ki se spušča do ceste za Predmejo. Kljub nenaklonjenemu vremenu, so bilipohodniki navdušeni, saj so opravili prav prijetno, varno, krožno turo, ki jih je obogatila za drugačno doživljanje tega gozdnega območja.
Sestra Paola in mama Cirila sta na teniškem področju pri nas razred zase, vendar se z dobrimi teniškimi rezultati lahko ponaša tudi Matej Cigui. Kar zadeva stopnje kondicijske pripravljenosti, nima kaj zavidati nikomur. Počitek si privošči le ob nedeljah, sicer je polno zaposlen vsak dan, zato pa je v super formi. Pri Gaji je zelo zaseden s treniranjem otrok tamkajšnje teniške šole, nekajkrat na teden s partnerji v igri uri tudi sebe, enkrat do dvakrat na teden hodi v fitness, enkrat na teden teče, rekreacijsko pa igra tudi mali nogomet v okviru ljubiteljskih prvenstev. Še do predlanske sezone je bil nogometaš Brega. Zato nogometa le ni mogel povsem opustiti. Ga ima v krvi. In bi najbrž še igral, a mu preprosto zmanjkuje časa za treninge. Šestind-vajsetletnik namreč ob vsem povedanem končuje tudi specializacijo arhitekture v Trstu.
Odkar ima lopar spet redno v rokah pa mu gre zelo dobro tudi na turnirjih. Letos je med tretje kategorniki redno nastopal na deželni ravni. Na turnirjih serije Il Piccolo je bil dvakrat finalist, dvakrat pa polfinalist. Uvrstil se je tudi v sklepno tekmovanje tega sklopa turnirjev. Pravico do nastopa je imelo šestnajst najboljših po rednem delu. Matej je bil med njimi peti. Na zaključnem mastersu ga je v četrtfinalu izločil kasnejši zmagovalec, Novogoričan Borut Zorzut.
Dobri nastopi bodo Ciguiju v prihodnji sezoni navrgli tudi višjo kategorijo. Zdaj je 3.5, odslej naj bi bil 3.2. Največ odkar igra. »V prihodnji sezoni bi se rad povzpel vsaj do kategorije 3.1,« je povedal. To bi mu tudi olajšalo pot do naziva teniškega učitelja. Za zdaj je inštruktor 1. stopnje. Hkrati je tudi sodnik in inštruktor tenisa na mivki, modne discipline z igriščem 8x8 metrov in mrežo na višini 1,70 metra.
košarka - Ob projektu Jadran
Breg in Bor spet tesno skupaj z ekipama under14 in under13
Bor/Breg s trenerjem Mednom
Jadranovo piramido podpira seveda baza, ki jo sestavljajo ekipe matičnih klubov. Pri Breg in Boru so se letos odločili za sodelovanje tudi v mlajših kategorijah, ki niso vključene v projekt Jadran. Igralci pod 14. letom obeh klubov sestavljajo letos dve delovni skupini: letniki 2000 so združeni v ekipi U14, letniki 2001 pa v ekipi U13. »Pogovori so stekli že poleti. Sestavili smo dve delovni skupini, tako da lahko vsak otrok igra v prvenstvu, ki je zanj primerno. Hkrati pa smo tako zagotovili kvalitetnejše delo s skupno vizijo, in pa seveda smo s tem ohranili našo identiteto,« je pojasnil Robert Jakomin, trener ekipe U14. Glavni cilj delovnih sku-
kroma
pin so kvalitetni treningi in tekme, saj samo tako lahko pridejo tudi zmage.
Velika večina igralcev je že igrala v mlajših kategorijah, nekaj pa je začetnikov. Breg vodi Robert Jakomin, Bor pa Igor Meden s pomočjo Walter-ja Corbattija. »Ob sodelovanju klubov pa želimo vzpostaviti tudi sodelovanje trenerjev, zato si bova z Medenom morda tudi izmenjali ekipi,« je še dodal Jakomin. V načrtu imajo še prijateljske tekme in pa izvenšportne dejavnosti, da bi otroke še dodatno motivirani.
Štirinajstletniki bodo nastopali pod imenom Bor v medpokrajinsekm prvenstvu, ki se bo začelo konec tedna
Breg/Bor under 14 s trenerjem Jakominom
(tudi Kontovel in Dom), trinajstletniki pa v pokrajinskem prvenstvu U13. Združevanje je steklo na vseh ravneh, tudi treningi so teritorialno dobro razporejeni. Igralci trenirajo v Dolini, na Stadionu 1. maja in v Lonjerju. Breg bo igral domače tekme v Dolini, Bor pa na Stadionu 1. maja.
Obe ekipi sta pretekli vikend sodelovali na jesenskem turnirju v organizaciji Brega. Nastopili so še štirinajstletniki goriškega Doma in Sežana U13. V finalu je združena ekipa Bora in Brega U14 premagala maljšo selekcijo U13, tretje mesto pa so osvojili sežanski košarkarji.
Rezultati: polfinale: Breg/Bor U14 - Sežana 52:43, Bor/Breg U13 -Dom Gorica 63:29, tekma za 3. mesto Sežana - Dom 54:22, finale Breg/Bor U14 - Bor/Breg U13 62:45.
Breg/Bor U14: Erik Ščuka, Martin Tul, Elia Negovetti, Dan Rovis, Jan Kalc, Ivan Maver, Aki Cavarra, Gabriele Cappellini, Andrej Bachi, Patrik Zettin,
kroma
Dimitrij Zettin, Aleks Canciani, Leonardo Golel, Mitja Husu. Trener: Robi Jakomin.
Bor/Breg U13: Marat Acquavita, Christian Blason, Pasquale Bonini, Aaron Caucich, Saša Cej, Jaša Cingerla, Peter Coffoli, Luca De Petris, Venčeslav Guštin, Alessandro Hervat, Erik Li-moncin, Francesco Negovetti, Martin Oblak, Rok Ota, Gabriele Paiano, Jernej Pregarc, Lorenzo Stricca, Martin Vertovec, Alek Žerjul, Mark Žerjul. Trener: Igor Meden.
primorski_sport
^ fcujifefeer
primorski_sport
facebook 4
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 31. oktobra 2013
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Lynx Magazin, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
6.40 Risanke 8.15 Art Attack 8.35 Nad.: Heartland 9.20 Nan.: Settimo cielo 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.00 Nad.: Private Practice 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nad.: NCIS 20.30 23.20 Dnevnik 21.00 Nan.: Una mamma imperfetta 21.10 Kviz: Un minuto per vincere 23.35 Aktualno: Il grande co-comero
V" Rai Tre
11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk Show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 0.10 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.15 Film: Box Office 3D - Il film dei film (kom.) 23.40 Super Cinema
O Italia 1
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi
6.55 Nan.: Friends 7.50 Nan.: La vita se-condo Jim 8.45 Nad.: Provaci ancora Gary 9.45 Nad.: Royal pains 10.35 Nad.: Dr. House - Medical Division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simp-sonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.30 Show: Si salvi chi puo 15.45 Nan.: Two Broke Girls 16.10 Nan.: How I met your mother 17.05 Nan.: Community 18.00 Nad.: Mike & Molly 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Nan.: CSI - New York 22.05 Nad.: The Following 23.55 Show: Le Iene
La l
LA
7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servi-zio pubblico
21.10 Serija: Una grande famiglia
23.25 Aktualno: Porta a porta
^ Tele 4
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda Rai Tre 11.10 Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Nad.: Terra Nostra 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 14.50 Tg Regione - Leonardo 15.05 Tgr Piazza Af-fari 15.10 Film: Il bidone 17.00 Dok.: Aspettando Geo 17.20 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nad.: Scandal 21.55 Nad.: The Newsroom 23.00 Gazebo
u Rete 4
6.10 Televendita Media Shopping 6.25 Nan.: Chips 7.20 Nan.: Charlie's Angels 8.20 Nan.: Siska 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ri-cette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik in vremenske napovedi 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 2116.35 Film: Caro zio Joe 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Aktualno: Quinta Co-lonna - Il Quotidiano 21.10 Dok.: Life -Uomo e natura
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Talk Show: Mattino Cinque
slanskimi klopmi 20.30 Na tretjem... 21.30 Žarišče 21.45 23.30 Kronika 22.00 Odkrito 23.35 Odmevi
Koper
14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 L'appuntamento 15.15 22.15 Avtomobilizem 15.30 Le parole piu belle 16.00 City folk 16.30 K2 17.00 Alpe Jadran 17.30 Pogovor z... 18.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.55 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 School is cool 19.45 Ora musica 20.00 Serija: Al bed and breakfast 20.30 Film: La tardona 22.30 Lynx Magazin 23.15 Med valovi 23.45 Izostritev
Tv Primorka
8.35 10.00, 16.30, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 16.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Videostrani 17.30 Žogarija Srbija finale 18.00 Na Postojnskem 19.00 Frančiškani na Goriškem, 1. del 20.00 Ob prazniku: Naše knjige so naš zaklad 21.00 Preverjamo kakovost 21.30 Dr. Žiga Andolšek - aktualno o Stanovanjskem skladu RS 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 16.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.0019.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Puntozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik
(T Slovenija 1
6.45 Kultura 7.00 Otroški program: OP! 8.15 Risanke, otroške nanizanke in oddaje 9.30 Odd.: Razred zase 10.00 Evangeličansko bogoslužje ob dnevu reformacije, prenos 10.55 Dok. film: Nova zemlja 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.0015.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Mostovi - Hidak 15.35 18.45 Risanke in odd. za otroke 16.20 Kratki film: Bankovec 16.35 Film: Palčica (anim.) 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Slikovitih 55 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Dnevnikov izbor 20.05 Dok. odd.: Biblija oživljena 20.35 Pot, dokumentarni sprehod po Trubarjevih krajih 21.25 Film: Vampir z Gorjancev (Slo.) 23.20 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.40 Osmi dan 0.15 Sveto in svet
(T Slovenija 2
10.00 Otroški infokanal 10.45 Zabavni infokanal 10.20 Dobra ura 12.4019.00 Točka 13.55 To bo moj poklic 15.00 Evropski magazin 15.25 Proslava ob Dnevu reformacije, pon. 16.40 Točka preloma 17.15 Mostovi - Hidak 17.55 Dok. odd.: Lipica, kraj, ki je dal konju ime 18.50 Dok. serija: Village folk 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Gala Wagner - Koncert za Wagnerjev rojstni dan 22.00 Nad.: Scott in Bailey 22.45 Nad.: Dostojevski
(t Slovenija 3
6.0019.50, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik televizije Maribor 6.35 Primorska kronika 7.40 12.10, 20.00, 22.30, 23.55 Aktualno 8.25 Beseda volilcev 9.10 Žarišče 9.40 Slovenska kronika 10.35 12.00, 17.45, 19.30 Kronika 13.30 Prvi dnevnik 15.3017.30 Poročila 19.00 Dnevnik s tolmačem 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Za po-
6.00 Risane in otr. Serije 8.45 16.55 Nad.: Vihar 9.40 10.50, 11.50, 13.00 Tv prodaja 9.55 15.05 Nad.: Ljubljena moja 11.05 Film: Reševanje malega Nema (anim.) 13.15 Nan.: Pod eno streho 14.10 Nad.: Naša mala klinika 16.00 Nad.: Rožnati diamant 17.55 Nad.: Divja v srcu 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.00 Nad.: Je bella cesta 22.00 Nad.: Prevara 22.55 Nan.: Kaliforniciranje 23.30 Nan.: Policijska družina
Kanal A
6.55 Risane serije 7.55 Nan.: Jimova družina 8.25 Serija: Mladi zdravniki 8.55 Film: Riba po imenu Wanda 10.50 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: Trenutki pred smrtjo 13.50 19.25 Nan: Očkoti 14.25 Film: Thor (fant.) 16.25 18.00 19.50 Svet 16.30 Nan.: Šola za pare 17.00 Nan.: Na kraju zločina - New York 19.00 Nan.: Blažen med ženami 20.00 Film: Duh 22.20 Film: Kraljica prekletih
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Nevenka Kovačič: Reminiscence - 4. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Tele-
ims
Četrtek, B1. oktobra Iris, ob 21. uri
VREDNO OGLEDA
Elizabeth -The golden age
Velika Britanija, Francija, Nemčija 2007
Režija: Shekhar Kapur Igrajo: Cate Blanchett, Clive Owen, Geoffrey Rush in Jeremy Barker
Spletke ljubezni in moči v času vladanja kraljice Elizabete Prve, ki se je za dobrobit svoje dežele odpovedala zvezam z moškimi. London leta 1585. Po skoraj treh desetletjih na prestolu Anglije se kraljica Elizabeta I. še vedno sooča s krvavimi poskusi prevzema svoje krone in družinske izdaje. Na drugi strani Preliva čez Evropo 16. stoletja veje uničujoč veter funda-mentalističnega katolicizma s Filipom II. Španskim na čelu. S podporo papeža in oborožen z inkvizicijo, vojsko in ladjevjem je Filip nenehna grožnja kraljici in deželi.
Mračni pobožni kralj je odločen odstraniti protestantsko "krivoverko" s prestola in vrniti Anglijo katoliški cerkvi...
vizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Saranno suonati; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da radio Capodistria; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Velikani košarke; 18.10 Mimo koša; 18.30 Krog za ogrevanje; 19.00 Dnevnik; 21.00 Tekma: Slovenija - Italija; 22.00 Novice.
SLOVENIJA 3
7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek;10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Me-digra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA
6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Četrtek, 31. oktobra 2013_VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad pokrajino bodo med četrtkom in petkom dotekali stabilni in precej suhi tokovi, na začetku v nižjih plasteh iz severovzhoda. V soboto bodo iz jugozahoda začeli dotekati vlažni tokovi.
Jasno ali pretežno jasno bo po vsej deželi. Zjutraj bo ob obali pihala zmerna burja, ki bo v Trstu v sunkih dosegla 80 km/h. Po nižinah bo burja manj močna. Popoldan bo popustila. Na trbiškem je zjutraj možna nizka oblačnost. Čez dan se bo zjasnilo.
Na Primorskem bo delno jasno, burja bo slabela. Drugod bo sprva pretežno oblačno, čez dan se bo postopno delno zjasnilo. Bolj oblačno bo ostalo v krajih med Gorenjsko in Kočevsko.
Jutri bo pretežno jasno in brez vetra.
Jutri bo precej jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Popoldne se bodo na zahodu začeli nabirati oblaki.
I ¡2 Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 16.54 § Dolžina dneva 10.11
Luna vzide ob 3.05 in zatone ob 15.10
1940 - Sneženje, ki se je ■inS ponekod začelo že 27. oktobra, je pone-z halo. Na Rakitni so zjutraj izmerili kar 37 o cm, v Žireh 31 cm, v Senovici, vzhodno od < Celja, 27 cm, na Pleskem pri Hrastniku 22 cm visoko snežno odejo.
Danes: ob 1.07 najnižje -33 cm, ob 7.18 najvišje 46 cm, ob 13.55 najnižje -41 cm, Q ob 19.58 najvišje 29 cm. S Jutri: ob 1.43 najnižje -35 cm, ob 7.48 najvišje 52 cm, ob 14.23 najnižje -51 cm, ob 20.35 najvišje 34 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 18,3 stopinje C.
-JO
500 m .......... 15
1000 m ..........10
1500 m ...........6
2000 m 2500 m 2864 m
UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom 2,5.
J Najvišji človek na svetu je skočil v zakonski jarem
ANKARA - Najvišji človek na svetu, Turek Sultan Kosen, ki meri kar 2,51 metra, se je v nedeljo v rodni vasi Mardin na jugovzhodu Turčije poročil. 31-letnik je dahnil usodni da sirski izvoljenki Merve Dibo, ki je od njega občutno manjša, saj meri »le« 1,75 metra. Turek, ki se je leta 2011 vpisal v Guin-nessovo knjigo rekordov kot najvišji človek na svetu, je tako zrasel zaradi tumorja, ki je vplival na delovanje njegove hipofize. Leta 2010 so ga v bolnišnici v Virginiji v ZDA operirali in mu predpisali zdravila, s katerimi nadzoruje raven rastnega hormona. Leta 2012 so zdravniki sporočili, da je ozdravljen, saj je prenehal rasti. Zaradi svoje višine si mora pri hoji pomagati z berglami, saj njegovi sklepi zaradi hitre rasti niso dovolj trdni.
Putin obujal spomine na romantična leta sovjetske mladosti
MOSKVA - Sovjetska zveze ne obstaja že več kot 20 let, a ruski predsednik in nekdanji agent obveščevalne službe KGB Vladimir Putin je razkril, da ohranja lepe spomine na podmladek sovjetske komunistične partije. Putin je spomine obujal ob 95. obletnici ustanovitve Komsomola, podmladka komunistične partije. »Ta obletnica je pomemben datum v zgodovini naše države za milijone ljudi,« je dejal. Komsomol so ustanovili leta 1918, leto dni po boljše-viški revoluciji. Članstvo v tej organizaciji je veljalo za odskočno desko za visoke položaje in dobre službe.
mod a - Z aradi izjav na rač un moč nejš ih ž ensk
liverpool - Kupec plačal 560 tisoč evrov
»Lepe, zaobljene, seksi in zadovoljne« Dom malega Johna tožijo modnega oblikovalca Lagerfelda Lennona prodali na dražbi
Francosko združenje, ki se bori za pravice žensk z močnejšo postavo, vodi Betty Aubriere, ki zdaj toži modnega oblikovalca Karla Lagerfelda (spodaj)
BORDEAUX - Francosko združenje, ki se bori za pravice žensk z močnejšo postavo, je vložilo uradno tožbo proti modnemu oblikovalcu Karlu Lagerfeldu zaradi njegovih izjav, da si nihče ne želi gledati okroglih manekenk na modnih pistah. Pred slabima dvema letoma ustanovljeno združenje »Lepe, zaobljene, seksi in zadovoljne s tem« je tožbo vložilo v torek v uradu tožilca v kraju Saintes na zahodu Francije. Zvezdi visoke mode očitajo »obrekljive in diskriminatorne izjave«, je pojasnila predsednica združenja Betty Aubriere.
Lagerfeld, prvo ime francoske modne hiše Chanel, je sicer pred več kot desetletjem sam shujšal za 42 kilogramov in je o tej izkušnji napisal knjigo. Morda tudi zato precej pogosto kritizira ljudi s prekomerno težo in zagovarja vitkost. Izjava, da nihče ne želi gledati okroglih žensk na
modni pisti, je zapisana v nedavno objavljeni knjigi The world according to Karl (Svet, kot ga vidi Karl), v kateri so zbrani nekateri od njegovih najbolj znanih citatov. Ta mesec jo je ponovil še na televiziji in obenem menil, da je francoski zdravstveni sistem v težavah zaradi vseh bolezni, ki jih dobijo predebeli ljudje. V omenjeni knjigi je sicer med drugim mogoče prebrati tudi Lagerfeldovo izjavo, da so »debele ženske, ki sedijo pred televizijami z vrečkami čipsa, tiste, ki pravijo, da so suhe manekenke ogabne«.
Aubrierejeva meni, da morajo znane osebnosti prenehati s tovrstnimi žalitvami. »Site smo tega. Mnoga mlada dekleta so negotova in jim je grozno poslušati takšne komentarje (... ) Danes je on tisti, ki žali, kdo pa bo jutri,« je pojasnila odločitev za vložitev tožbe.
LIVERPOOL - Hišo, v kateri je legendarni član Beatlov John Lennon preživel svojih prvih pet let (na posnetku), so v torek prodali na dražbi. Anonimni kupec je prek telefona za hišo v bližini poznane ulice Penny Lane ponudil 480.000 britanskih funtov (560.550 evrov) in tako podvojil pričakovano ceno.Hiša je bila v nasprotju s hišo Len-nonove tete, kjer je glasbenik živel med petim in 22. letom in so jo spremenili v muzej, od nekdaj v zasebni lasti.
Že po 15 minutah dražbe v legendarnem liverpoolskem klubu Cavern Club, kjer so Beatli nastopali v prvih letih, jasno, je bilo jasno, da se razočarani oboževalci ne bodo mogli kosati z glavnimi ponudniki. »Z veseljem bi jo imela,« je dejala Jackie Holmes, oboževalka, ki je na dražbo prišla iz Londona. »Osebno mislim, da ni toliko vredna. Je najdražja hiša v ulici. Zato je na koncu pri meni zmagal zdrav razum,« je dodala. Pojavila pa so se tudi ugibanja, kdo je anonimni kupec. Nekdanji lastnik meni, da se je za telefonskim klicem skrila Len-nonova vdova Yoko Ono.
Lennon se je v Liverpoolu rodil leta 1940, s Paulom McCartney-jem, soustanoviteljem Beatlov, pa se je spoznal v najstniških letih. Leta 1980 ga je pred stanovanjem v New Yorku ustrelil Mark David Chapman.