^^uumtamnD SPOMNITE BE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM PAROM! i ___ i OMXXXXXXXXXX33XL3 DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 173 CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 4, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVHJ dr0bne ^ti izslovenije Jugoslavija proti tržaški državi V BLIŽINI STIČNE so začeli kar se je napisalo o največjem z odkopavanjem starih grobov, slovenskem pesniku v teku teh gomil iz starokeltske dobe, iz ta.J sto let. Knjigo je uredil dr. koimenovane hallstadske dobe,' France Kidrič, (okrog 500 let pred Kristusom)! 60 LETNICO CIRIL-METO-Odkopavanja vodi ljubljanski DOVE ŠOLSKE DRUŽBE so le. muzej. Pri delu pomagajo štu- tos praznovali. Pred leti je bila dentje visokošolci. PRODAJNI ZAVOD ZA UMETNO DOMAČO OBRT. — posedanji zavod za domačo obrt Je nova vlada spremenila v Prodajni zavod za umetno domačo obrt. Delo novega zavoda bo isto kot je bilo starega. Namen Je pospeševati domačo obrt tako "Pkarstvo, lončarstvo itd. Toda pod novim režimom mora biti tudi ime novo. . "PREšERNIANA." — Letos •1e sto let, odkar so izšle Prešer- JUGOSLAVIJA odklanja KRIVDO RADI LETALCEV Razne drobne novice iz { Clevelanda in te j okolice I Dolži Italijo, da laže v svojih zahtevah po delu Julijske Benečije ter zahteva za Jugoslavijo vso Krajino Ozdravi iz Kalifornije— s Trstom vred. Pariz. •Joe Verbič iz Jolieta, 111., se j nahaja v San Franciscu na po-jčitnicah. Pozdravlja vse svo- ta družba velikega pomena za London. — Radio iz Belgrada V zadnji noti jugoslovanska obmejne Slovence. Vzdrževala je včeraj poročal o jugoslovan- vlada izjavlja z ožirom na inci- je slovensko šolstvo, kjer tega ski noti na vlado Zed. držav, da. dent 19. avg. (ko so jugoslovan. niso hotele krajevne oblasti. Zla. tirano 30. avgusta, v kateri od- ska letala zbila na tla blizu av- sti v Trstu in na Koroškem. Kaj klanja Jugoslavija vsako odgo. strijske meje ameriško neoboro. bo sedaj delala ta družba in še vornost za smrt 5 ameriških le. ženo letalo in pri tem ubila 5 celo pod svetniškim imenom v talcev, ki so bili izstreljeni 19. ameriških letalcev), da bi se bil avg. pri Bohinju s svojim pre- ta tragični dogodek lahko pre- „oV. T, ,.. . . , , , , , , v , , voznim letalom! " prečil, ako bi bili ameriški letal. Indska domaČa Vlada komunistični državi ni jasno. Poročila o 60 letnici pravijo, da bo pomagala "ljudski" oblasti. Morda razkristjanjevati otroke pod imenom sv. Cirila in Metoda? NOVO MESTO. — Gasilska Jugoslovanski delegat Aleks Bebler je včeraj • • • . T ,. . . .. , r , , , , ; .le prijatelje v Jolvetu m vse na- govoril na mirovni konferenci eno uro ter napadal Italijo,\0čnike Ameriške Domovine. ki da naravnost laže v svojih izvajanjih in zahtevah po Julij- Pozdravi iz Minnesote_ ski Benečiji. Zlasti je Bebler napadal zastopnika Italije, j -Jos. j. Nemanich in družina Ivanoe Bonornija, ki je dan prej predložil konferenci zahte-'pozdravljajo iz Soudana, Min- ve Italije po krajih Julijske Benečije. Bebler . ....... ci poslušali poziv, )laj pristanejo Jugoslavija izjavlja, natleh_ "Kakor je bil žalosten konec pa ni napadal samo lije, ampak je n tudi odločitev ministrov štirih, ki nove poezije. Slovenski knjižni j četa v Novem mestu je obhajala zavod je ob tej priliki izdal ob- 6. in 7. julija 70 letnico, odkar je knjigo s popisom vsega,1 (Dalje na 2 strani) Obenem da so ameriška letala opetovano in nalašč kršila njene določbe ... . , , , , , . ,. tistega dogodka, pa lugoslovan. glede poletov nad jug. ozemljem 1 h med 2.3. in 27. avgustom. so sprejeli posredovalni pre diog je prevzela vodstvo do Francije za jugoslovansko-itali- jansko mejo in da postane Trst , i „ , s posredno okolico mednarodna ska vlada ne more biti odgovor. , v„ t. . . , cu Zava. na za to, govori nota. Jugo. Na 22. avgusta je maršal Tito slovanska armada je storila sa-' J« obtoževal velike štiri zagotovil ameriškemu poslaniku mo svojo dolžnost, in je branila < ruski komisar Molotov je bil ta- nesota. Prav dobro se imajo tam. Sonce sije, toda je vseeno precej 'hladno, pišejo. Tam bodo ostali še nekaj dni. Pozdravi iz Chicago— Malči in Louis Oswald, ki vodita znano trgovino na sprejema ustave New Delhi, Indija. — V pon. Grovewood Ave., pozdravljata delje,k je prevzela vlado stranka [svoje znance in prijaitelje iz iz nemških zajetih pri Vrnivši Nemci so vohunili za Rusijo v ameriškem pasu Večina teh je bila izšolana v Rusiji, kjer so bili kot vojni ujetniki Stuttgart. — Karl Sumser, eden izmed 15 Nemcev, ki so bili aretirani v ameriškem za-sedbenem pasu kot ruski vohuni. .ia priznal, da jih je bilo ne-ai od teh članov "svobodnega "emškega odbora," ki so ga ttusi organizirali vojnih ujetnikov, ktalingradu. Poslani so bili od Rusov do-J0V V Nemčijo in sicer v cono, .ie zasedena od Amerikan-cev 'n tam naj poizvedujejo ter Poročajo Sovjetom o premikanju ameriških okupacijskih čet. Walter Kazmarek, eden iz-Itled voditeljev teh vo'hunov je da je dobil $500 od ne-e8a ruskega oficirja in da je m°ral poročati o aktivnostih aitleriške armade zadnje tri mesece 1945. Doma v Stuttgartu so organizirali komuniste v tajnem dejanju za rusko vohunsko slu-zbo. Imeli so tudi tri shode; Za prva dva so dale dovoljenje ameriške vojaške oblasti, za ^ret.jega so "pa pozabili vpra-Sati." Komunistična stranka zatrjuje, da ni bil noben od Prijetih član te stranke. Pattersonu, da od takrat naprej j samostojnost in neodvisn ltah> pritisnila na Anglijo sestanek vseh štirih okrožij ta. kozvanega "odbora 100" v dvorani šole sv. Vida. Da bo šlo delo v tek in da se določi dan, ko j bra isti kot zdaj, to se pravi 5 se bo razdelilo nagrade, je dolž- funtov na vsako knjigo. Znam-nost slehernega, da se tega seJka št. 51 bo veljavna od 1. sept. .'■•tanka udeleži. j naprej. Sedanja znamka 49, ki Prišlo bo tudi nekaj dobrih ie kila določena za veljavno do to vedoma in sedanja italijanska govornikov, da se napravi sejo'konca avgusta, bo veljavna še za j vlada je samo nadaljevanje ita- mesec september. Veljava tej lijanskega imperializma prej-znamke 49 je podaljšana radi! šnjih let," je izjavil Bebler. Ob- ' dolžil je Bonornija kot brezsrčne. Indskega kongresa, ki bo vladala, dokler ne bo spisana in sprejeta nova ustava za Indijo. Nova vlada je objubila, da bo vladala samo za Indce in rekla, da bo vzelo morda 10 let, predno bo vse urejeno. Po vseh večjih indskih mestih Chicaga, kamor sta šla obiskat sorodnike in prijatelje. Sirica išče— Zupančič Francka bi rada zvedela za naslov svojega strica Frank Brajerja, ki je leta 1923 stanoval na 14908 Pep- per A v«, v Clevelandu. Naj ji so angleški vojaki, da zatrejo piSe na naslov. Zupančič Fran_ eventuelne izgrede Muslimanov,Lj^ ki so izjavili da ne bodo «odelo-i p 27 % vali z novo vlado. I . . |pa na) pise na naslov Mohandas Gandhi, vodja Ind UNRRA D. P. Camp, Li-Tirol. Ali Zupančič Franc, čevljarski mojster, cev je izjavil, da se kongresna f , , , , , i bmartinska cesta 6, Ljubliana, stranka-ne bo pridružila Angle-'Jugoslavija žem v boju proti Muslimanom in Francijo, da je dobila velike koncesije na račun mlade Jugoslavije. "Italijani ne govore resnice in bo j živahno. Nihče iz St. Clair. ja, Collinwooda, Newburgha in Euclida, ki so dali svoje ime k sodelovanju v pomoč Ligi katoliški Slovencev, naj ne izostane. pomanjkanja sladkorja v neka terih krajih, ker se ga zaradi{ga cinika, ki potvarja mirovne premalo železniško voz ne more pogoje prve svetovne vojne, dovolj enakomerno razpeljati! Angleška delegacija je pred- povsod. ložila konferenci zahtevo vojnena}(|es{j|a .Japonce Vsaka oseba bo še naprej do- odškodnine v znesku $11,000,-bivala po 5 funtov sladkorja vsa.I 000,000 od Italije. Toda to ostaJ . I^ndon. ~,Prem:er Jožef Sta" . ke štiri mesece. To je potrebno! ne samo na papirju, ker je An. >» Je ob priliki praznovanja pr-Grški kralj Jurij, radi nezanesljive dobave siadJ glija že prej izjavila, da ne bo ve obletnice konca vojne z Jaki je živel tukaj v pregnanstvu korja s Kube'in Porto Rico in! zahtevala nobene vojne odškod.' I««« izjavil: "Sovjetski narod tov, čeprav je bila k temu vab. zadnjih pet let in pol, se bo vrnil ker ga je treba še vedno pošilja-1 nine od Italije, ravno take ne' (ne ruski!) in njegova bojna si- Ako se bodo med seboj tepli, naj se le, toda ne z angleškim orožjem, jo rakel Gandhi. "Dokler bomo pa odvisni od angleškega orožja, ne bo prave svobode v Indiji," je izjavil Gandhi. V Bomba ju je bilo v soboto in nedeljo ubitih 70 oseb, ranjenih pa nad 250. Policija je streljala v izgrednike, ki pripadajo muslimanski ligi in ki je proti kongresni stranki, ki je prevzela vlado od Angležev. -o-- Grški kralj se vrne v Atene v par tednih London. Torej Rusija je sama Ijena. NA 7. OKT. SE BODO LAHKO REGISTRIRALI ZA VOLITVE V okraju Cuyahoga bodo na 7. oktobra odprti vsi volivni prostori. Tam se bo lahko registriral vsak, ki še ni registriran, da bo lahko volil pri volitvah 5. novembra. Do tega časa se pa lahko v Atene v dveh ali treh tednih, trdijo poročila. Kralj ne bo dal nobene izjave, dokler ne bodo znane natančne številke plebisci-1 ta, ki je bil zadnjo nedeljo, v kaJ terem je narod z veliko večino ti narodom v Evropo. Ista količina sladkorja za vsako osebo bo v veljavi še v prvem delu prihodnjega leta. V januarju bo znan pridelek sladkorja na Kubi in potem se bo moglo šele preračunati bodoče odmerke za vsako odglasoval za kraljevino. Danes pride sem iz Pariza gr-j osebo v Zed. državah, ški premier Tsaldaris, ki se bo posvetoval s kraljem. vsak registrira pri volivnemm ka Orla, ki je bil star 22 let ii nHhnvn v r.i+v Wall vsak dan. r°.ien tukaj. Zapušča mater, ene Imperial, Pa. — Dne 7. avg. je pri delu električni tok ubil Fran. in odboru v City Hall vsak dan. rojen tunaj. zapušča mater, ene Kdor je dopolnil 21 let in še ni brata m tri sestre. volil, se mora registrirati. Ena- j ko, kdor se ni udeležil dveh, zadnjih glavnih volitev; pri tem primarne volitve ne šteje- Ubit v avtni nezgodi v Steubenville Steubenville, O. — George Grubič, star 20 let, je bil ubit, ko je avto, v katerem se je vozil, zadel v drog ob cesti. Švedska ne prizna Protesta Zed. držav radi Pogodbe z Rusijo Stockholm. — švedska vla-je v efektu zavrnila protest držav zaradi petletne trgovske pogodbe z Rusijo. Svedra delegacija odpotuje 4. sep- Jra v Moskvo, da začne s j0 Kavno taKo se ne šteje vo-j wAonuNuiuiN — in a zannjo 11010, ki jo je tzrocna jugosiu- Kandidat Jtiunman je pa re_: roma oce, ki je ueiai v svoji po- leaen. uuisKai je tuui svojo te-gajanji. švedski trgovski , jaj<0Vj ki so glasovali z odsot-J vanska vlada Zed. državam, je včeraj izjavil pomožni tajnik Clay-Jkel: "Amerika mora obdržati! pravljalnici avtov, je bil pokli- to v Homer City, Pa., s katero Razne najnovejše svetovne vesti Ravno tako se ne šteje vo-j WASHINGTON — Na zadnjo noto, ki jo je izročila jugoslo. Zed. države. la, sta dosegla zmago nad Japonsko ter s tem ogromno pripomogla k svetovnemu miru." Pri tem ni niti z besedico omenil Zed. držav in njih deleža v vojni z Japonci. Stalin je radi tega ukazal stre. Farmar na oddihu— Mr. Frank Leskovic iz Hubbard Rd., Madison, Ohio, nas je včeraj obiskal. Rekel je, da je prišel v Cleveland za par dni "na oddih." Meščani hodijo na oddih na farme, farmarji pa v mesto. Poceni modroci— John Sušnik, lastnik Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave., oglaša fine modroce po znižanih cenah, od $12.95 naprej. Premeščen igralec žoge— Frankie Paulin, ki je to sezono igral kot metalec žoge v North Carolini, je premeščen v Boston k "Boston Braves," ki spadajo k National ligi. Koliko so plačali zanj, nam ni znano. Samo to vemo, da je Frankie zelo dobro igral pri dosedanjem teamu. Njegov oče vodi znano gazolinsko postajo na St. Clair Ave. in 61. cesta. Premikajoče slike— Ako bo vreme ugodno bo kazal Mr. Grd in a nocoj slike na Huffman in Bricker svarita pred Rusijo West Union, O. — Tukaj sta imela govor pred več kot 6,000 Ijati po 20 salv iz topov po vseh!SV0Jem vrt" na 62. cesti. Ima poslušalci oba senatorska kandi- glavnih ruskih mestih in vzklik-'več novih zanimivih slik. Pred-data, demokrat Huffman in re- nil: "Naj živi sovjetska bojna'stava Priene takoj, ko se zmra-publikanec ter bivši guverner ^la'! Naj živi sovjetski narod! Bricker. Oba sta se izjavila za Naj živi naša mogočna sovjetska' Obisk iz Montane— močno fronto ter zedinjeno domovina!" j Včeraj je obiskal naše ured- Ameriko vzpričo izjalovljenih -0__iništvo John Sterle iz Butte, mirovnih pogajanj v Evropi. MATI JE UTOPILA I Montana. Prišel je v sprem- Kandidat Bricker je izjavil :j i HTDAirc " istvu Jolin Sterlefca iz Edna Ave. "Ako Amerika ne pokaže skupne! oVUJfc. 6 U I KOK.E |jn jerry Krašovca. Doma so fronte proti Rusiji in to brez| Iowa City. — Mrs. Thomas'iz Kozarišč pri Ložu.'Mr. Ster-vsakega apizanja, bomo drveli, Kelley, stara 32 let, je v kopalni le je tukaj na obisku pri svoji naravnost v tretjo svetovno voj- banji utopila svoje tri otroke,1 hčeri Mrs. Ray Ranta, 14301 no." i potem se je pa ustrelila. Mož ozi_'Sylvia Ave. Tukaj bo ostal en Kandidat Huffman je pa re.! roma oče, ki je delal v svoji po- teden. Obiskal je tudi svojo te- •ninister je izjavil na ameriški n;mi glasovnicami, torej se mo-'ton, da so Zed. države pripravljene izbrisati spor glede ustrelje-^rotest, da si Švedsk^ pridržu- raj0 registrirati za jesenske vo-' hih letalcev in razbitih letal, če jugoslovanska vlada plača škodo. J® pravico soditi o svojih trgov- ]itve j Clayton je tudi še enkrat poudarjal, da so leteli ameriški letalci nad Jugoslavijo edino radi tega, ker so bili v to prisiljeni vsled slabega vremena. skih pogodbah, če so dobre ali Ameriški pomožni državni aJnik je poslal tozadevno no- Iz raznih naselbin East Palestine, O. — Dne 8. svojo integralnost in varnost; can domov. Vdreti je moral vra- sta se prvič videla. Želimo mu vzpričo močne ruske opozicije,| ta v kopalnico, da je prišel do prav veselo bivanje v naši me-ako hočemo preprečiti drugi, trupel. Vzroka groznega čina tropoli. Pearl Harbor." _ i matere ne poročajo. _____ Obisk iz New Yorka— I Pri Rusovi družini na 8410 SEVEDA, TUDI TA NEVESTA JE ! Rosewood Ave. se nahaja na .. ----------... £jasi raiwuue, v,. — une o. NEW YORK — Tukaj je na stavki 25,000 voznikov trukov. ^ ' _ Tirni V7DAV kratkem obisku sorodnik John 0 Rusiji in švedski z izjavo, I .,vg je umria Josephine Steber,1 Vsled tega je prizadetih do 100,000 skladiščnih, uradniških in dru- JOKALA, Ivi JŽL IMtL.A 1 ULlI V^KUK 'Simončič. K družini Videtič . a bi izrecna trgovska pogod-| stara 30 let in rojena v Ameriki.] »ih delovnih moči. Ako stavka ne bo kmalu poravnana, grozi me-j Sydney, Avstralija. — Miss pol je čakala na telefonsko 'zve- na 696 E. 160. 'St., je pa prišel Patricia Harman se je potom te- zo, nakar so trajali obredi 20 mi_ Leo Štrukelj tudi iz N. Y. med švedsko in Rusijo ško-j Zapušča očeta, dva brata in tri ^u pomanjkanje živeža in zastoj trgovine. (1°vala svobodni trgovini. mednarodni CLEVELAND lefona poročila z Robertom, nut. Po končanem razgovoru je V okraju Cuyahoga je danes zadnji dan Bloodworthom iz St. Paul, Min-' zaklicala ženinu preko Pacifika: -o- Hodite previdni, kadar gre-Ht(J preko ceste. Prekoračite ce-*la *% ka. jn se je seznanila z Robertom, ko je šlušalo obesila in se zjokala v či in o pravem času, sicer v je vdovec in v stari domovini' zni in toliko vsakih 30 dni, dokler ne doseže kazen 10% od nje- ie bil tam z ameriško zračno ar-j objemu svoje matere, kakor s z službuj či policist lahko pova zapušča sorodnike. gove davčne kvote. Pazite se, da ja gotoifo gre- Nevesta je stara 29 let "Na svidenje o božiču!" Potem s le preko ceste pri signalni lu- |--v-........j- --------- ----- -^.»»»/v, povabi mado tekom vojne. Eno uro in to spodobi od pridne neveste. ' ua sodnijo. AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 4, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER t JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4-00; ta Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.60; za Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po razna&alcih: celo leto $7.00. pol leta $4.00, t?trt leta $2.50. Pouunezn* Itevilka Klane 6 centov. SUBSCRIPTION RATES: United State« $7.00 per ye»r; Cleveland an«l Canada by mail $«.00 per year. C. S. $4.00 for 6 months. Cleveland mud c&n&da by mall $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 lor S months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months. $2.50 for S months. Single copies 6 cents each. Entered as seoond-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1878._______ No. 173 Wed., Sept. 4, 1946 nn tTWWWWWWW-i*!! rrrmnpg« I BESEDA IZ NARODA *MH>M>4«i»iHiWtWTIii> fMIMTWWfflHill>Mil Klic po moralnih načelih v svetovni politiki i. Londonski "Economist" list, ki se peča z gospodarskimi problemi, je pred kratkim prinesel zanimiv uvodnik o "miru brez časti," v katerem trdi, da je bil versajski mir po prvem svetovnem klanju, po nemški propagandi tako razvpit kot nepravičen, vendar le izredno visoko stoječ z ozi-rom na moralna načela, ki jih je zastopal in po njih uravnal svet; vzpostavil je namreč: samostojnost narodov, liberalno demokracijo in človečanske pravice. Ljudje, ki so tedaj urejevali svet, so imeli svoja moralna načela, ki jih je Wilson razglasil s svojimi točkami. Sedanji urejevalci sveta pa te moralne trdnosti nimajo. Od Atlantskega čarterja so odstopili pod pritiskom Rusije, boljše: Sovjetije, in odslej gre njih politika na škodo moralnim načelom za oportunistične interese v politiki. Zanimivo je to, da prav list, ki ima po svojem namenu in po svoji okolici, iz katere izhaja in katerim je namenjen, gospodarsko poslanstvo, pravimo, da prav tak list poudarja potrebo odstopitve od gospodarskih in političnih paberkovanj na korist moralne trdnosti, kajti le z njo se bo Zahod lahko postavil proti Vzhodu. Zanimiv je ta stavek: "Ko so odstopili od načel zavoljo tega, kar imenujejo oni politiko, stoje sedaj zahodne velesile brez načel in brez politike in hočejo v Parizu dvigniti svoj plen iz mrtvega morja .. . Čisto gotovo ne bodo tako dobili miru, ki bi bil oprt na načelih, in prav gotovo tudi ne bodo dosegli kake zveze z Rusijo, da bi stabilizirali politične sile ... Ne vemo, kolikokrat bi bilo treba še poudariti, da niti v Nemčiji, niti na Sredozemskem morju niti na Srednjem in ne na Daljnem vzhodu ni mogoče udarjati v nekaj z — ničemer. .. Če hoče zahodna politika obstati, mora imeti neko pozitivno politiko, a te ne bo imela brez opore na — načela . . ." Na zadnje postavljeno si vprašanje, kaj naj počne z zahodnimi vrednotami, odgovarja z odločnim zaključkom: "spraviti jih v — dejanje!" Tako pišejo sedaj londonski gospodarski listi, ki spregledujejo, da politika samo gospodarskega in političnega kompromisa in večnega odstopanja in prilagodovanja ne pelje nikamor in da so uspehi na teh poljih kratkotrajni in niti malo ne stalni. Svet pa hc<če stalnega miru in zato ga mora postaviti na načela, na moralno podlago. Že Atlantskemu čarterju, ki je v začetku nove svetovne vojne skušal pouda-riti smisel vojne za ves svet, se da očitati, da poudarja preveč gospodarsko-politična načela proti moralnim, toda tudi moralna vsečlovečanska načela je podčrtal in jih obetal uresničiti za ves svet. Tako je Atlantski čarter neke nove vrste Wilsonovih točk, ki jih je prezident Truman ponovil v svojih nedavnih točkah, toda — realna politika je odstopila od njih že v Teheranu in je pozneje poglobila prepad še v Jalti in Potsdamu in na raznih mednarodnih koferencah tako, da je danes Atlantski čarter mrtev papir, ki je diplomatom z majavega parobroda, na oceanu, kjer je bil podpisan, podpisan tudi od Sovjetije, padel prav v pišu vetra iz Sovjetije v globoke valove ... Zahodni svet je danes v defenzivi proti pišu iz Vzhoda .. . trdnjava za trdnjavo pada . . . zemlja za zemljo odpada od Zahoda, kot da jo trgajo lopate ogromnega mlina na veter, proti kateremu se postavlja Don Kišot s svojim lesenim mečem — ali še točneje: s praznimi rokami ... "Ni mogoče udarjati z uspehom v tak kolos z ničemer," pravi Economist. Pariška konferenca ni pokazala moralnih načel, na katerih naj bi stal trdno bodoči svet. Zanimivo je, da na pariški konferenci še nihče od govornikov ni imenoval Boga in se tako res dogaja, kar pravi Pismo: Na pesek zida, kdor zida brez mene in zastonj se trudi. Bog bi edini mogel predstavljati uspešno orožje proti agresiji "vojujoče se vzhodne civilizacije, ki hoče uničiti zahodno civilizacijo." In krščanski Bog je moralna podlaga zahodne civilizacije, ki ji preti poguba od azijske organizirane brezbožnosti ... in zato je gotovo, da je edina resnično velika ideja in sila, ki se more uspešno ustaviti proti vdoru barbarstva v Zahodno Evropo in ki edina more dati tisto nujno potrebno moralno podlago za nov red na svetu — Cerkev, ki se tudi edino resnično s svojim učenjem postavlja v odkrit boj proti komunizmu. Tako si stojita in bosta stala v bližnjem času nasproti samo dve sili na svetu: materialistični brpzbožni komunizem in religiozni idealizem oziroma realizem Katoliška Cerkev. (Konec jutri) —--o- TO IN ONO Sovjetija se je na vse mogoče trudila, da bi se grški kralj ne povrnil nazaj na prestol, ker da je demokracija absolutno proti vsakemu kralju. To prav radi verjamemo Moskvi, toda komunisti v tem vparšanju niso logični. Ti namreč ničesar ne store, da bi odstavili romunskega kralja Mihca s prestola, čeprav bi bilo to zelo lahko, saj imajo vendar komunisti Romunijo v svojih rokah. Seveda, romunski kralj jim liže iz roke, grški jim pa ne bo in to je vsa razlika med kraljem in kraljem in to je vsa razlika med komunistično "demokracijo," ki nima nobenih pincipov. Prava demokracija je pa proti vsakemu kralju in tu je zopet razlika med demokracijo in demokracijo. Le vztrajajte! Cenjeni g. urednik: Cleveland, O. — Tu Vam priložim $10.00 ček, moj dar za dobrobit Vašega čislanega, katoliškega lista. Cleveland ima več znamenitih in spomina vrednih stvari. Ima visoke, mogočne stavbe, široke, fine ceste; mnogo cerkva, vseh ver in narodnosti. Sovenci imamo nekaj dobro obstoječih župnij. Tu je slovenska cerkev Sv. Vida; prva slovenska mati, začetnica slovenskega katoličanstva v Clevelan-du, ki je zrastla sedaj že v veličastno katedralo, ponos slovenskih katoličanov v Ameriki. Izredila nam je že več dobrih slovenskih tukaj rojenih duhovnikov, ki delujejo med katoliškimi Slovenci v tem mestu. Iz slovenskih žypnij je izšlo že več redovnic, profesionalcev v raznih strokah. Mnogi Slovenci so se gmotno dobro opomogli. Iz Cle-velanda je izšel Slovenec že kot governor v Columbus, Ohio. Upamo še velik napredek med Slovenci v tem oziru; a na kar smo Slovenci najbolj ponosni v Clevelandu, je katoliški list "Ameriška Domovina," ki je odločen, zaveden katoliški list, ki hoče pisati samo resnico. Resnica mu je prva vzvišena naloga, kojo vestno vrši vkljub mnogim nasprotstvom. G. urednik zavedajte se, da imate mnogo dobrih, odkritosrčnih prijatejev in občudovalcev. Slovenski katoličani podpirajte ta katoliški list z vsemi svojimi močmi; neprecenljive vrednosti je za Vas. časopis je dandanes velemoč. če bi imeli v Clevelandu tak list v začetku, bi bile razmere med clevelandskimi Slovenci danes še precej drugačne kakor so. G. urednik bodite stanovitni! Veliko dobrega ste že naredili in koliko še lahko naredite v pri-hodnjosti. Uspeh in priznanje Vam gotovo ne izostane. Vsi katoliški Slovenci so za Vami. Vam želijo zdravja, vztrajnosti kar vse bogato zaslužite in enkrat nesmrtnega plačila. Vitus Hribar. Zgodovina uči "Yojske in revolucije, politični prevrati in karkoli se v zgodovini človeštva velikega zgodi — vse..je delo idej. — Ideje delajo zgodovino." ' Več glav, več misli in pri tem kaj lahko pride do trenja, do borbe. Zato ni čuda, da na svetu nikdar ni bilo popolnega miru. Po sv. Avguštinu "zgodovina ni nič drugega, kot borba med dobrim in zlom, med dobrimi in slabimi'ljudmi, med kraljestvom božjim in kraljestvom hudobnega duha.'" Z iznajdbo smodnika in tiska je človeštvo krenilo na nova pota. žal, da je človek prvo in drugo iznajdbo zlorabil v nesrečo človeškega rodu, v zavajanje duš. Tisk je postal najuspešnejša prižnica satanova in vseh njegovih pomaga-čev. Tisk je prevzel vodilno vlogo v boju za pravice človeške družbe, pa tudi v boju proti resnici in Kristusovemu nauku. Povej mi, kdo je pripravljal pot francoski revoluciji? Voltaire, Diderot, Rousseau in drugi, ki so s svojimi spisi napovedali boj dotedanjemu družabnemu redu. Njihove misli so postale misli ljudstva, ki je začelo misliti, kakor so mislili oni. Koliko nasilja, koliko , krvavega preganjanja bi bilo | prihranjenega ljudstvu, če bi ti j pisatelji podajali le zdravo i hrano! Trenje med dobrim in sla-j bim, sovraštvo do Cerkve, ki je i V francoski revoluciji prišlo do ! viška in je zahtevalo mnogo | nedolžnih žrtev, se ponavlja do današnjih dni na ta ali drugi način, zdaj v tej, zdaj v drugi državi. Razmere v Franciji se dolgo niso mogle ustaliti. Vedni politični prevrati so Cerkvi priza-djali mnogo gorja. Framason-ski tisk je zahteval, da se izključi vpliv Cerkve iz šol in uradov. Žal, da katoličani niso poslušali glasu svojega vrhovnega poglavarja, ki jih je pozival, naj se združijo v enotno fronto v boju proti framason-ski zagrizenosti. Premalo pozornosti so posvečali katoliškemu tisku. Bodon, predsednik društva sv. Vincenca Pavelske-ga je že 1. 1877 pisal: "Po mojem mnenju se verniki ne zavedajo važnosti tiska. Stavimo cerkve, ustanavljamo samostane, zidamo sirotišnice in bolnišnice ; vse to je potrebno in dobro, a nič manjše važnosti ni podpiranje katoliškega tiska. Ako ne bomo podpirali katoliškega tiska in če ga ne bomo povzdignili na potrebno višino, tedaj bodo cerkve prazne, če ne celo požgane; cerkvene bratovščine in verska udruženja razpuščena, dobrodelne ustanove in šole Cerkvi odvzete." To so bile preroške besede, ki so se dobesedno izpolnile. Zgodovina je učiteljica narodov. Koliko zla bi bilo prihranjenega človeštvu, če bi se hotelo učiti iz zgodovine. Zgodovina pa nam tudi priča, da je tisk najuspešnejše sredstvo za širjenje zla. Pod pretvezo, da delajo za izboljšanje socialnih razmer, za napredek, obračajo svojo ost proti Kristusovemu nauku, proti Cerkvi. Ali bo tudi za nas zgodovinski nauk brez uspeha? Res je na svetu mnogo gorja in socialnih krivic. Toda noben sistem ne bo trajno odpravil teh krivic, ne bo stalno osrečil človeka, ne ozdravil človeške družbe, dokler ne zavlada v svetu trojna ideja: resnice, pravice in ljubezni, kakor jih je učil Kristus. In k zmagi evangelskih načel bo predvsem pripomogel dober tisk. Resnicoljub. Zapisnik Polletne seje glavnega odbora Slovenske moške zveze, ki se je vršila dne 28. julija v cerkvenem poslopju (Klub house) v Barbertonu, O. Glavni predsednik Anton Rudman otvori sejo ob 10:15 dopoldne; navzoči so: gl. predsednik A. Rudman, častni predsednik Fred Udovich,- gl. tajnik Vincent H. Lauter, gl. blagajnik Joseph Šega, pomclžni tajnikAzapisnikar Jože Grdina, I. nadzornik Nikola Klasan, preds. finančnega odbora Math Intihar. Navzoči niso in so se oprostili : I. gl. podpr. Frank Mačerol, II. gl. podpreds. Joseph Luke-žic, preds. nadz. odbora Chas. Benevol, II. nadz. Frank Ces-nik, I. finančnik Josep Piškur, II. finančnik Frank Brancelj. Se jih oprosti. V primernem nagovoru pozdravi gl. preds. navzoče, nakar zapisnikar prečita zapisnik prejšnje seje, ki je sprejet kot čitan. Poročila uradnikov. Poroča gl. predsednik Rudman, čigar poročilo je dokaj obširno, kajti udeleževal se je raznih sej, zlasti pa prireditev podružnic, kjer je spodbujal, agitiral za S. M. Zvezo, kjer je pač in kolikor je mogel; poročal o Mladinske oddelku, rekel je, da želi, da bi se kaj bolj zanimali za napredek Zveze zlasti za mladinski oddelek. Mi moramo biti vse bolj razgibni in živahni, če hočemo napredovati kot se nam možem spodobi. Izrazi željo in nado, da bomo v bodoče kaj bolj aktivni. Zatem gl. tajnik prečita pi- smo I. gl. podpr. Frank Mače-rola, ki se oprošča od seje, da mu je nemogoče udeležiti se. Se vzame na znanje. Finančno poročilo poda gl. tajnik H. Lauter. Poroča o smrtnih slučajih pri Zvezi ter naglaša, da bi se kaj bolj pobrigali, da bi v nadomestilo teh, ki so odšli v večnost pridobili kaj več novih članov. Poroča gl. blagajnik Šega, čigar računi in knjige kažejo isto kot pri gl. tajniku; obžaluje, da ni mogel napraviti za Zvezo to pot več kot pa je, da pa bo skušal v bodoče. Poroča I. nadz. Nikola Klasan, da sta on in br. Intihar pregledala račun eoziroma knjige gl. tajnika in blagajnika ter iste pronašla povsem v popolnem redu, ter priporoča račune v sprejem. Istotako poroča sobr. Intihar, ki je nadomesto-val enega nadzornika, da so knjige in računi tjanika in blagajnika povsem v redu, nakar zbornica račune odobri in sprejme. Prečita se pismo II. nadzornika Frank Cesnika, ki naznanja, da mu je nemogoče udeležiti se seje in se ga oprosti. Kratko poročilo poda še častni predsednik Fred Udovich; pravi, da ga veseli biti na tej seji, ter želi vsem kar najboljšega uspeha. Kljub temu, da je zaposlen, pa se je vseeno potrudil ter prišel na sejo gl. odbora, ker vedno ga zanima S. M. Zveza; žal, da ne more sto-liti zanjo kot bi želel. Poročila gl. uradnikov se vzame na znanje in odobri. Se preide na razpravo za dobrobit organizacije. Br. Udovich pravi, da se bo moralo nekaj napraviti tozadevno kot je svoječasno že br. Grdina priporočal. Dalje omeni tudi o tistem poročilu br. Grdina, tikajoč se tistega dopisa v Ameriški Domovini, ki ga je pisal ob priliki ko se je mudil v Chca-gu, ter poskušal ustanoviti podružnico SMZ. Dopis se mu je zdel preoster. Grdina na to odgovarja oziroma pojasni zadevo, kako je bilo in mu je žal, da ni uspel; zapreka je v naših pravilih, ki niso za napredek S. M. Zveze. Točno pojasni vso zadevo glede tega in ves izid. Je tudi mnenja, da po srednji poti ne gre; to je uvidel tudi br. Udovich, ki res iskreno želi napredek organizaciji in je zato vedno delal in se še vedno zanima in dela. Se tozadevno razpravlja, kaj in kako bolje urediti stvari. Br. Grdina je mnenja, da bi stvar mogla rešiti in urediti edinčfle izredna konvencija. Toda, ker je čas bolj kratek se o tem ne razpravlja. Po daljšem razmo-trivanju se sklene, da bi bilo dobro imeti kak sestanek gl. odbora, prej kot pa v januarju. Grdina predlaga'da bi imeli v oktobru posebno glavno sejo ki naj bi bila posebna kampanjska seja. Tu naj bi se razmo-trivalo kako urediti za boljši napredek S. M. Zveze. Predlog podpiran in sprejet. Cas in kraj se določi pozneje. Ker je dnevni red izčrpan se gl. predsednik zahvali vsem za složno in res zanimivo zborovanje nakar zaključi sejo. Anthony Rudman, gl. preds. Jože Grdina, zapisnikar. di iz tega se da dobiti olje, ki ga manjka. LETO POLHOV. —■ Ker je veliko žira, računajo, da bo tudi mnogo polhov, ki se žive največ od žira. Listi razpravljajo, kako bi se dalo organizirati zbiranje polšjih kožic in njihova prpdaja. OBČUTNO POMANJKANJE KRME. — Radi pomladanske suše je po vsej Sloveniji občutno pomanjkanje krme. V listih dajejo gospodarski strokovnjaki navodila, kako naj to pomanjkanje kmetovalec nadomesti z umetnimi krmili, z izrabo paše itd. Predsednik H rekel, prav takrat prinesla min® predstojnikovo ženo, ki se je morala na vse mile viže premagovati, da ni pri priči skočila iz kože, videč, kako njena slabša polovica matafiri s tako nežn° stvarco po cesti, če bi bil kak bolj pripraven kraj, bi bil*1 omedlela, toda na trd tlak to kazalo. Pomagala si je na vso moč skozi dren j, da bi dospela do parčka, pa sta se ji med množico ljudi izgubila izpred oči. ^ onemogli jezi je sama pri sebi prisegala strašno osveto obema* posebno pa tisti lajdri. šur, saj nje, svoje lastne žene bi ne peljal čez cesto pod pazduho. Kakopak! še nalašč bi jo porini' pred kak truk, lump grdi, pošast nagraužna. Le počakajta» vama bom že navila urco. V tri napačne ulične kare je stopila, tako je bila zmešana, k" je hitela domov, da pride čin1 prej do telefona in da je ne b> prej jeza minila. Dokler je tako razvneta, bo še lahko rekla eii° ali dve po telefonu. Da bi le žica ne pregorela od hudih bese^ No, končno pa le prišumi domov, pa k telefonu. Da n^j pokličejo gospoda predstojnika' Saj veste, ni, da bi moral ve5 svet vedeti, kakšna rihta se 1 rad vtaknil vmes malo pripombo. "Nič ljuba žena ... to ti rečem, da bom tje prišla, pa J" bom z lastnimi rokami zadavila coprnico in jo bom . . ." "Ampak špelca . . .", hoče ofl seči vmes. "Nič.špelca," piha ona v telefon naprej, "pravim, da bom tj" prišla, pa tisto lajdro pograbil3 za lase in jo vlekla doli po stop; nicah, pa ven na cesto. Pa saJ bo to še premalo zanjo, ki si up3 in gre, pa si kupi prav tak kl°' buk kot ga nosim jaz. Naj jo le še enkrat vidim v njem, potefl1 naj se pa le pripravi, gnida." "Kaj, samo to je . . .",.se ve* srečen oddahne mož. "Ti še praviš: samo to! O, mrha grda ti, grda! Kaj ni t0 dovolj, da si upa ena taka čist° navadna deklina kupiti prav ta^ klobuk, kot ga nosi žena njenega predstojnika? Oči ji bom izpi^' skala, če jo še enkrat vidim v ti' stem klobuku, da boš vedel!" Zaprla je telefon, da bi bi'9 skoro kljuko odti'gala, vsa zad°' voljna, da se je oddahnila. Wi SUIERlSEA DOMOVINA, SEPTEMBER 4,1946 V planinah ZGODBA — Spisal Stanko Canjkar "Vem, da je. V mojem življenju je vse zelo vsakdanje. Tudi ljubezen, prijateljstvo, pogovor z lj udmi. Skoraj vse. Vi zaslutite najbolj živo misel tam, kjer mi ne vidimo nič. Iz enega pogleda razberete usodo človeka, ki ga niste še nikoli videli." "To je močno pretirano, gospodična Helena. Morda hodim res nekoliko svojo pot. Vendar ni to bog ve kako daleč od drugih. Tako je blizu, da lahko vedno koga pokličem s tiste vsakdanje ceste na svojo stransko. Še večkrat pust-tim svojo samoto in se pridružim veliki množici. Samo včasih zablodim kam daleč. In še to ima zelo vsakdanji vzrok." "Tako? Sem res radovedf-na." "Vse to je še iz študentov-skih let . . . Moj dom je daleč °d postaje. Pot vodi po ozki d°lini ob zelo vsakdanjem potoku. Ko smo prihajali domov na počitnice, nas je bila na kolodvoru lepa vrsta. Za-vili smo v svojo dolino. Klepetali smo, debatirali, včasih celo peli. V vsaki vasi se je kdo poslovil. Drugi smo odšli dalje. Končno sem ostal sam. y naši vasi takrat ni bilo drugega študenta. Tako sem se Ovadil na samoto. Na zadnjem koncu poti sem bil vedno Ko sem spoznal, da je v življenju nekaj, čemur pravimo vprašanje, sem mislil, d aimam Pravico, narediti še nekaj poti. Tudi na planinah je t«ako. Treba je stopiti iz koče in narediti nekaj korakov, da se ti odpre razgled . . . ." "Ne vem, če more to vse razložiti. Drugemu je dolga pot samo dolga muka." "Ce je še kaj, je to zopet neka zelo vsakdanja posebnost." "Zopet vsakdanjost. Toda vaša." Vsakdo ima pravico do nje." -Pa mu nič ne pomaga, ker Se je ne zaveda. In kakšna je ta vaša vsakdanjost?" "Vera." "Kakor jo vi razumete." "Ce že hočete. Vera, ki ji je ljubezen do človeka osrednja, morda celo edina dolžnost. Saj sem že rekel, da smo pri nas doma vse to jemali izares. Drugo sem doumel pozneje. Ne vem, od kod imam zavest, da je taka resnična ljubezen tudi neka velika svoboda. S tem Pojasnilom bi rad nekoliko popravil vtis, ki ga je moralo narediti poprej pripovedovanje 0 moji ljubezni. Za mojo svobodo je v teh človeških simpatijah zelo malo mej. Zato tako težko ločim med tovarištvom, Prijateljstvom in. ljubeznijo. Zdi se mi, da te besede nimajo prav določnega smisla. Knjige, ki sem jih bral, so govorile, da je ljubezen med fantom in dekletom nekaj edinstvenega, človek pred tem velikim doživetjem pade na kolena in ne niore nikamor več. Tako vsaj govore in pišejo. Tega v mojem življenju ni bilo. Zato sem ob vseh srečanjih imel izgovor, da to ni tista velika stvar. Bil sme svoboden. Od enega sem se poslavljal, drugega sem sprejemal. Ljudje so morda drugače razumeli, toda moja prisega je čakala na tisto veliko doživetje, ki ga ni bilo. Ostalo nii je samo spremljanje . . ." "Zelo lep poklic." "Navadno, a ne vedno. Včasih se zelo mučimo s tem nepotrebnim delom. Po svoji lastni krivdi. 'Spremstvo oi moralo biti uslužno, dobrohotno do vsakogar. Moje le pre-Često ni." "Ne razumem dobro." "Pa ni tako težko razumeti. Lepo je, če si človek tovariša sam izbere. Težko je, če si izbran, pa ti je vse zoprno: pot, razgovor in človek, ki je s teboj. In to končno ni tako red- ko." "Torej se tudi vi borite s tistimi občečloveškimi antipatijami?" "Oh, pa še kako. Moja lj|u-bezen do ljudi ni do konca krščanska. Je nekje v sredini med ljubeznijo zaljubljencev in navadno dobrohotnostjo. Vedno zahteva nekaj velikega: lepoto, izredno dobroto, zanimivost. To pa zavaja v zmoto. Zago-1 vor je včasih zelo težak . . ." "To se nam najbrž vsem dogaja." "Ni dvoma," meni sodnik. "Le da je razloček. Pravi zaljubljenci so lahko nasproti drugim ljudem brez pozornosti. To je tudi povsem prav. Ljudje bi se čudili, ako bi bilo drugače. Mene to ne opravičuj er, ker se baham s svojo svobodo." "Morda ste vendar manj svobodni, kakor se vam dozdeva." "Morda. S pravo svobodo je vedno križ. Ni vse tako, kakor hoče beseda dokazati. Moja svobodnost je včasih zelo krhka. Ne vzdrži pred materinim molkom, ki je nastal zaradi moje krivde. Ne more videti solze odraslega človeka. Vsa majhna postane pred očitkom pristranosti. Prav tako slabotna pa je tudi pred človeško lepoto, v kateri je vsaj malo neke plemenitosti . . S tem vrsta mojih ljubezni, če se sme to tako imenovati, ni bila zaključena. Posedal sem samo to, kar me je najbolj vznemirilo in se mi je najostreje v spomin zapisalo. Skoraj vsaka pot, vsaka zabava, vsak izlet, vse je zapleteno v to zgodbo. Človek že najde kakšen izgovor, da se je moral prav s tem človekom posebej ukvarjati. Bog ve kako trdno pa to zatrjevanje ni." Gospodična Helena molči. Sodnik ne more videti nasmeha na njenih ustnicah. "Sedaj bi lahko kaj rekli," pravi sodnik. "Ali bi vas morala pohvaliti, da se tako dobro poznate?" "Hvala, ni treba." "Potem pa rajši povejte, ali je še daleč do tistega studenca, kamor sva namenjena." "Takoj bova tam." Tudi studenec ni bog ve kakšna lepota. Vendar zadostuje, ako prinesejo ljudje vedrost s seboj. Pot čez Roglo je sama po sebi lepša, kakor je tista, ki vodi mimo stare, zapuščene žage. Toda pot ni vse. Naše misli si ustvarjajo svoj svet. Onega vsakdanjega včasih čisto po svoje prenarede. Tudi utrujenost ima nekaj besede pri tem. Zato se utegne zgoditi, da na lepši poti nič posebnega ne doživiš. V to smer je celo nekaj razgleda. Gledaš v neke globoke in temne doline, kjer so sami gozdovi. Občutek, da si nekje na ravnini, se izgublja. Ostaja ti le zavest, da si nekje daleč vstran od ljudi. Mesta, trgi in vasi so bog ve kje. Tako daleč si, da ti niti ni treba misliti na tisto strašno mravljišče, kjer ljudje delajo in se koljejo med seboj. Kakor da se je velika svetovna ura ustavila. Nobena dolžnost te ne kliče, nabena prošnja te ne doseže, noben jok te ne vznemiri. Ne slišiš zvona, ki vabi k pobgrebu. Sedaj bi lahko celo smrt umrla. Nekdo prav tiho hodi s teboj in misli nate. Veš, da je s teboj vred odmaknjen onemu daljnemu, tujemu svetu, ki prinaša samo razočaranje. Ali v vsem tem stari zakoni sorodstva še veljajo? (Dalje prihodnjič) Liga Katoliških Slovencev v Ameriki CE POŠILJATE SESTRAM čeno, je nabolj varno, da po-V STARI KRAJ . . Išiljate tja svojcem na njihove Pred nekaj tedni sem na tem'osebne naslove. Tako pride po-mestu prosil za pakete sestram slano blago v prave roke. v stari kraj in napisal nekaj Vsak svoje pozna, Liga jih ne naslovov. Zdaj bi posebej pri-, pozna, razen zopet vsak pri Li-poročal še usmiljenke, ki se še gi svoje. drže v materni hiši v Rade- Tudi beguncem LIGA ne po-|to so naši lastni ubogi rojaki le toliko vreden, kolikor same- i ga sebe ceni. Zato bodimo ponosni na SLOVENSKO KRI, ki teče po naših žilah. Da smo 'ponosni tudi na to, da smo SLOVENCI. I Liga Slov. Katoliških Ameri-kancev se po zgledu škofa Barage trudi za lajšanje grenkega življenja svojim bližnjim. In čah. Naslov: Usmiljene sestre Marijin Dvor Radeče pri Zidanem mostu Slovenija, Jugoslavija Niso prosile same, nekdo drugi od tam prosi zanje. Poročilo imamo, da so jim pustili nekaj sobic v gornjem nadstropju, kjer se stiskaje in čakajo, kaj bo. Opri jemljejo se zadnje bilke upanja in se branijo zapustiti svoje redovno hišo. Manjka jim pa vsega . . Kdor se jih bo usmilil, bo tudi sam usmiljenje dosegel. Nujno torej zadevo priporočam usmiljenim srcem! IN SPLOH POŠILJAJTE V STARI KRAJ! Vedno več poročil prihaja, koliko rojaki pošiljate svojim v Slovenijo. Nekateri ste res vsega občudovanja vredni. Toda tudi nadaljnje prošnje prihajajo spet in spet. Nekateri pišejo naravnost na Ligo, marsikaj pa izvemo od tukajšnjih prijateljov Lige, ki pa tudi v Slovenijo pošiljajo pakete in dobivajo zahvale in — prošnje. Iz teh pisem sledi čisto jasno, da svojcem doma pomagate samo na ta način, da jim naravnost na njihov naslov pošiljate. Ponavljajo se odločne trditve, da iz kakih skupnih zbirk dobivajo samo posebej šilja posamezno, razen če kdo izrecno kaj pošlje za tega ali onega. In še v tem primeru LIGA pošlje preko temkajšnjega odbora, ki prevzame odgovornost za dostavo imenovanemu. Liga kot organizacija ne more drugače delati. Zato glede stare domovine kljub dobri volji ne more drugega kot poživljati : Pošiljajte svojcem in (poznanim kar največ morete! Potrebni so, hvaležni so, molijo za vas! NAGOVOR MRS. HOČEVAR JEVE V CLEVELANDU Spoštovana častita duhovščina, dragi rojaki in rojakinje: V imenu slovenskega katoliškega ženstva vas tukaj vse skupaj najlepše pozdravljam. Vsekemu izmed nas se lahko raduje srce, ko prisostvujemo raznim slavnostim, ki so prirejene v čast velikemu svetniškem škofu Baragi — Slovencu. Ob taki priliki hi mogoče drugače, kakor da se poživi naša narodna, posebno pa naša katoliška zavest. In čas je, da se poživi! Veliko smo zopet slišali o delovanju in* žrtvah škofa Barage in sploh o svetniškem življenju tega našega velikega rojaka. ZrtvoVal je takorekoč samega sebe, da je pridobil čimveč duš za božje kraljestvo. Narod, ki daje izvoljeni, pa naj bodo potrebni ali ne. Mnogo jih pa je, zelo!svetu take može kot je Fride-potrebnih,. ki niso med "izvo-'derik Baraga, je DOBER ljenimi." Vse to se čita naprej ; in VEREN narod. In naš slo-in naprej v starokrajskih pis-J venski narod JE to! Kdor ima mih. j kaj opravka s Slovenci, ako ho- Naša LIGA, kot organizaci- ^ če biti pravičen, mora priznati, ja, se ne more odzivati proš- da je to najbolj pošten, marljiv, njam posameznikov. Skušala gospodaren in usmiljen narod, je priti v stik s kakšnim odbo- Le eno napako ima in ta je, da rom, ki bi potem delil potreb- včasih samega sebe podcenju-nim po naših navodilih, toda to je. Pregovor pa pravi, da je se ni posrečilo. Sploh, kot re- posameznik, kakor tudi narod, Mu ne manjka dela. — Krojač, ki se zna prilagoditi novim razmeram v povojnem Berlinu, mu ne manjka dela. Dela ima dovolj s krpanjem raznih oblek in z mzno predelavo istih, da iz starih naredi zopet "nove." —Žirafa je poznana kot žival brez vsakega glasu, dosed'aj še niso slišali glasu od te živali tudi če je ranjena. I onstran morja. Trenutno se trudi najbolj za tiste nesrečneže naše krvi, ki so morali radi svojega iskrenega prepričanja zapustiti domove in oditi I v begunstvo. Enako toplo pa priporoča tukajšnjim rojakom v pomoč one, ki so ostali v svoji domovini in nam ni neznano o njih, kako veliki reveži so. Liga je v prvem letu, odkar je bila ustanovljena, napravila velikansko delo. Njeni voditelji, čeravno skromni na zunaj, so Pa veliki po svojem duhu in po svojem delu. Na letnem zborovanju Lige smo slišali, koliko je bilo nabranih in odposlanih darov v tem letu v denarju in blagu. Ne, Liga Slovenskih Katoliških Amerikancev ni spala! Njeno delo res ni preveč opevano v naši javnosti, toda kljub temu je s pomočjo darežljivih in usmiljenih src rojakov in rojakinj dosegla krasen usipeh; Koliko bo mogla Liga napraviti nadalje, je pa seveda odvisno od nas vseh. Čimbolj bodo naša srca usmiljena do ubogih rojakov onstran morja, čimbolj globoko bomo segli v svoje žepe, toliko več se bo lahko napravilo. In to tudi jaz prav toplo priporočam vsem, ki me poslušate. Najlepši sad današnjo manifestacije pa naj bi bil ta, da se spet zavemo naše dolžnosti do škofa Barage. Dolžnosti, da se potegujemo za njegovo skorajšnjo oltarsko čast. On naj izprosi božjega blagoslova na delo Lige, Baragove Zveze in na ves naš trpeči slovenski narod doma in po svetu, posebje tistemu delu naroda, ki se je moral zateči v begunstvo. Naj bi vsem čimprej zasijala prava in resnična luč PRAVE SVOBODE! POSREDOVALNICA Pri AMERIŠKI DOMOVINI (6117 St. Clair, Cleveland 3, O.), so še naslednja pisma na rojake z nepopolnimi naslovi: Luzar Anton; Maček Jakob — piše mu Kavčič Joseph; Maver Alojzij — piše Maver Frances; Mihelič John — piše Boh Marija; Mikolič N., — piše Mikolič Stanko; Miklavčič Joseph — piše Miklavčič Zorko; Mlakar Franc — pi&e Mule Viktor; Možina (doma iz Zaplane) — piše Molek Anton; Papež Cecilija — piše Poto- čar Anton; Pintar Jože — piše Pintar Ivan Pintar Marija, rojena Bre-zovar; Pire Frank in John — piše Popit Viktor; Podržaj Alojzij — piše Meh- le Alojz; Ramšak Rudolph — piše Be- lakubi Franc; Randl Cecilija — piše Rega-li Ivan; Rojina Mary in Frank — piše Mežan Amalija; Rozman Ivana — piše Rupar Angela; Sečnik Johana — piše Ku- žuh Frank; Sivec N — piše Sivec Leopold. Ako morete, pomagajte najti naslovi j ence! P. Alojzij Medic OF M, tajnik. L A FOX HINT iELO POBIJO VEČ POMOČNIC ZA (AFEIERIJO SE SPREJME Tudi izkušeno žensko za pecivo; three mtjntho o!c! red fox cub. Though he was orphaned at birth, he is in good hands at the Delaware Park} Zoo, Buffalo. He is being very foxy! by showing us that scraps 2nd fat. from his food are added to the fat salvage container to help make soa^ and other products. ' MALI OGLASI Avto naprodaj Naprodaj je avto Maxwell izdelka 1922 za 5 oseb. Vprašajte na 1078 Addison Rd. (Sept. 4, 6) Furnez naprodaj Naprodaj je furnez na premog in pa Grand kuhinjska peč. Zglasite se na 6611 Edna Ave. ali pokličite EN 6719. ____(175) Sebe iščeta Dvoje deklet bi rado dobilo 2 sobi, spalnici ali za lahko pe-člarijo. Najraje med 55. in 79. cesto. Pokličite po 4 uri popoldne EX 0771. (176) UMAKNITE SE ZDAJ Nil 10 FARMO! Obsega 10 akrov in se nahaja blizu Willoughby, O. Hiša 7 sob v izvrstnem stanju, majhen hlev in nov kokošnjak. Je blizu Greyhound busne črte in šolskih busov. Vse to se lahko kupi s kokošmi in vsem drugim za $15,000. ,Za nadaljne informacije pokličite Jos. J, Svoboda MENTOR 52169 Delo je v čisti, zdravi ojcolici Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo 329 za 40 ur dela na" teden GEORGE PANCHUR in SINOVI TRGOVINA Z RAZNOVRSTNIMI BARVAMI IN STENSKIM PAPIRJEM Papiramo in dekoriramo 16603 Waterloo'Rd. KE 2146 Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, viharju, za avtomobile, Sipe itd. se lahko in zanesljivo obrnete na L. Petricli - IV 1874 19001 Kil,DEER AVE. Hrana in uniforme zastonj. Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company • soba 901 700 Prospect Ave. Moške se sprejme Za delo v mlekarni; ugodni delovni pogoji, plača od ure. Zgladite se v Employment Office Telling-Belle Vernon Co. • 3740 Carnegie Ave. (173) Za hišna dela Sprejme se žensko za splošna hišna dela, 4 odrasli v družini; plača $25 na teden, zvečer je prosta, lahko stanuje tam, ali pa hodi domov. Pokii-čite RE 1829. (174) ženska se sprejme V službo se vzame dekle ali ženo za splošna hišna dela za 4 do S dni v tednu. Delo je od poldne do po večerji. Mora biti prijazna z otroci. Pokličite i FA 3459._ (175) : "~¥AITTGLTŠ1~~ Furnezi i Novi furnezi za premog, plin, olje, Korko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. • 1193 Addison Rd. — EN 0487 _Govoriaio slovensko (x) Višješolska učenka. — Mrs. Clara Paulding, stara i) I let, lei je graduirala leto 1873 iz Mills kolegiju v Oakland, Cat, se je ponovno vpisala v isti kolegij, diA si osveži spo. min. Predvsem jo zanima zgodovina pred civilno vojno. Pravi, da poznejšo zgodovino prav dobro joozna. MALI OGLASI Sobo išče Javna zdravstvena bolničarka bi rada dobila sobo med 55. in 79. cesto blizu ulične železnice. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. Ali preveč pijete? Najboljše sredstvo proti preobilni pijači je INNEBRIN Poiskusite enkrat. Dobi se le pri, MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. Pečlarji iščejo rent šest pečlarjev bi rado dobilo pripravno stanovanje; pripravljeni so plačati od $50 do $60, če dobijo dovolj prostora. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St. KE 6580 Primerno stanovanje z dvema ali pa tudi trema spalnicama, v bližni tiskarne Am. Domovine ali pa tudi kjerkoli drugje v Clevelandu, išče urednik Glasila KSKJ. Pokličite HEnderson 3912. Družina je sedaj še v Chicagi. Mudi se zato, ker bosta morali mlajši dve hčerki te dni spet iti v šolo (High School). V družini so vsi odrasli. (x) Fina investicija Ako hočete dobro in varno investirati svoje prihranke, potem kupite to hišo za 3 družine na W. 58. St. blizu Franklin Blvd. Cena- je samo $10,500. Dv.oje stanovanj je po 3 sobe in kopalnica, z> električno ledenico, pečjo in skoro vsem pohištvom, na drugi strani je stanovanje 6 sob, ne-opremljeno. Poslopje je trdno zgrajeno, dobro inzulirano, toda potrebuje nekaj barvanja. Pozimi se lahko greje, poleti je pa hladno; lepo dvorišče. Nosi okrog $150 na mesec. Lastnik je šel iz mesta in bi rad prodal. Pokličite Mr. Roy Miller, telefon Wick-liffe 526. (174) Za hitro prodajo V slovenski naselbini je naprodaj zidana hiša za 4 družine, 20 sob, velik lot, 4 zidane garaže, vse v prav dobrem stanju. Se lahko takoj vselite, Za podrobnosti vprašajte pri John Ko-vačiču, 6603 St. Clair Ave. 1 (172) ROMAN DRUGO POGLAVJE. Amfiteaier. posebno jezila, in prisegel je j bridko maščevanje uradniku, ki imu je bilo poverjeno to opra-Nidija je začela zopet upati; vilo, ki se je pa zamam trudil kajti Zozija ji je zagotovil, da I in mučil. je oddal pismo v Salustove ro-j Ali kmalu se je ljudstvo poke. Menila je, da Salust zdir- merilo, in odprtina v strehi je ja takoj v pretorju — nato pa J bila pozabljena, ko so priko- da vdre v Arbecevo hišo in — jo oprosti, reši Kalena in da utegne biti Glavk izpuščen še isto noč iz ječe. Alijoj! Noč je minula— zorilo se je že — a slišala ni še ničesar, razen stopinje sužnjev v veži in v pe-ristilu, in pa glasove, ki so govorili o pripravah za slavnost. Tupatam ji je udaril na uho tudi zapovedujoči glas Arbaca — in naposled še šurnna godba. Dolgi sprevod je odšel proti amfiteatru, kjer se jim bodo pasle oči ob smrtnih mukah Atenca. Sprevod Arbacev se je pomikal počasi in svečano do tja, kjer so morali izstopiti oni, ki so prihajali v nosilnicah ali vozovih. Arbac je šel proti vhodu, ki je bil določen za najbolj odlične gledalce. Njegovim zužnjem so odkazali uradniki, ki so pobirali vstopnice (zelo podobne našim gledališkim), v popularia (za prosto rakali v areno gladijatorji ob bučanju trompet. Polagoma in umerjeno so šli v krogu, da so mogli gledalci s pridom opazovati njihove utrjene, neprestra-šene obraze, njihove krepke postave in mišičaste roke, ter staviti na tega ali onega, kakor se je komu zdelo po teh hipnih vtisih. "O!" je dejala vdova Fulvija ženi Panzovi, ko sta se obe nagibali s svojih visokih sedežev, "ali si videla tistega orjaškega gladijatorja? Kako smešno je opravljen." "Da," je odgovorila edilova žena, ki je poznala imena vseh borilcev, "ta je retaarius, in kakor vidiš, njegovo orožje je edino le trozobčasto kopje in mreža; nima nikakega oklepa, marveč le prevezo in tuniko. To je močan mož; boril se bo s Sporom, onim tršatim gladija" tor jem z okroglim ščitom in je pa tako smel, da se hoče poskutsiti z onim enako oblečenim — al ibolje slečenim — gladijatorjem, s Tetraidom. Najprej se bosta borila po grškem načinu, s cestom, pozneje v polni opravi, s ščitom in mečem." "Ta Lidon je res krasen mož; ženske so mu gotovo naklonjene." "Ne tako izkušeni stavljalci; Klodij ponuja nanj tri proti enemu." "O Zeus! Kako lepo!" — je klicala vdova, ko sta prihajala v areno dva gladijatorja, oborožena od glave do nog, na lahkih in srčnih konjih. Podobna sta bila vitezom na srednjeveških turnirjih, ker sta nosila sulice in okrogle ščite, lepo izdelane in okrašene; močna železna oprava pa jima je pokrivala edino le ledja in desno roko, kratka suknjiča, segajoča do sedla, je ima dajala slikovit izraz, sandali na nogah pa so bili privezani nekoliko nad členkom. "O, kako lepo; kdo sta ta dva?" je vprašala vdova. "Prvi se imenuje Berbiks — bil je že dvanajstkrat zmagovalec; drugi se imenuje prešir-no Nobilior. Oba sta Glaca." S tem so bile izveršene prve priprave in formal nos tf za igri;. Nato je sledila navidezna borba z lesenimi meči in med raznimi gladijatorji, ki so bili določeni po dva in dva. Med njimi sta vzbudila največ pozornosti dva rimska gladijatorja, ki sta bila najeta za to slavnost, in za njima je bil Lidon najbolj občudovan. Ta navi-dežna borba je trpela? komaj uro in je zanimala bolj le prave veščake, ki so dajali prednost resnični umetnosti pred surovimi razburjenji. Večina gledal- Perko in dr. Skur in dr. J. Fol'ri. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti, i DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ. Sprejema članice od 10 do 60. leta. Nudi najnovejše smrtnlnske certifikate I od $250 do $5,000; bolulika podpora je . $5, $7 ali $14 tedensko. V mladinski I oddelek se sprejema članstvo od rojstva l pa do 16. leta. Odbor za leto 1945 je ; sledeč: Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. 1 Ponikvar; preds. Helena Mally, pod-preds. Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hoehevar. 21241 Miller Ave. Tel. IVan-hoe 0728; blagajničarka Frances Ma-cerol. Zapisnikarica Julia Broezvar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-ly in Dorothy S tern iS a. Rediteljica in zastavonošinja Frances Kasunič; za-i stopnici za skupna društva fare sv. Vida Johana Kxall in Marjanca Ku-Ihar; za Norwood Community Council, .Marjanca Kuhar in Mary Milavec. |Zdravniki: M. F. Oman. Angeline De-1 jak-O'Donnel, J. M Seliškar, J. F. Seliškar, A. J. Perko, A .Skur, L. J. Perme in C. G. Opaskar in dr. F. J. Makovec. Seje se vršijo vsak prvi pcm-|deljek v mesecu v novi šoli s>v. vida ,soba š 12 ob 8. uri zvečer. Asesmont se pobira vsak tretji pondeljek in vsake-I ga 25. v mesecu v ravno istem prosto-I m DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 160 KSKJ Predsednik Frank Znidar; podpredsednik John Pezdirtz; fin. tajnik Joseph Fen-a, 444 E 152 St., tel. KE 7131; bolniška tajnica Frances Leskovec, 19516 Shawnee Ave., tel. IV 6429; zapisnikarica Anna Grajzar; blaga jničarka Mary Jerkich; nadzorniki: Anna Skolar, August F. Svetek in Jennie Zagorc. Zdravniki: dr. A. Skur, dr Carl Opaskar, dr. Carl Rotter, dr. Louis Perm'e in dr. Raymond Stasny. Častni duhovni vodja Msgr Vitus Hribar, duhovni vodja Rev. Celesnik. Seje »s vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v lovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino cd $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5.000 in do $2.00 bolniške podpore na dan. mečem, ki je tudi brez bojne ljudstvo odločeni prostori). Ar- oprave; čelade zdaj nima na bac je lahko pregledal s svojega glavi, da laglje vidimo njegov mesta velikanske množice Ijud- obraz. — Kako pogumno gle-stva, ki so polnile prostorno da predse! — Pozneje nastopi gledališče. seveda z zaprtim vizirjem." Ženske so sedele na zgornjih "Toda kopje in mreža sta cev w,a geyeda ^^ ko sedežih, ločene od_ moških, vendar neenaki orozj, v prime- bHo tQ konč v pri^kova. Njihova pisana oblačila so se n s scitom in mečem. |nju groznejših prizorov. Bo- kak°r enobarvne 4vet- Vidi se ti kako neizkušena;^ SQ bm zd et ra.zvrš. lične gredice. Ni treba se po- si se, oraga Fulvija; retianus^ dy& in d lljihovo sebej omenjati, da so Me one K na boljšem. orožje je bilo preiskano, in pri- najzgovornejsi del občinstva, I Kdo pa je oni lepi gladija- čele gQ se -še ;ed * m da je bilo proti njim obrnje-,tort ki je skoro nag - pravza-1globljim mo]k nih mnogo oči, posebno od tam, I prav se to vendarle ne spodo- kjer so sedeli mladi, neože-!bi! — Pri Veneri, kako pravil- *0 „„ _ • '■ . .. „ i • v. ,, , t,a na uoj. njeni možje. Na najnižji stop-! no je rascen." tila edino le godba, pozivljajo- DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 191 KSKJ Duhovni votlin Rev. Anthony Bom-bach, predsednik Leopold Troha. pod-| predsednik Frank Novoselc; tajnica 1 Matilda Ropret. 19601 Kildeer Ave., tel. j KE 2863; blagajnik Alfonz Sajovic, i 19302 Kildeer Ave.; zapisnikarica Mary MerSnik. Nadzorniki: Frances Globo-: kar, Mary Strukel. Mildred Skufca. ; Zdravniki: dr. Anthony Skur. dr. Carl Rotter, dr. A. Perme. Seje se vrše vsa-! ko drugo sredo v mesecu v SDD na I Recher Ave. ob 8 uri zvečer. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ I Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednik Matt Tekavec, podpredsednik Frank Pike, tajnica Theresa Zdešar, 20601 Arbor Ave., blagajnik Anton Tekavec, zapisnikarica Helen Kolman. Seje se vrše vsako drugo nedeljo ob 2 popoldne v dvorani sv. .Kristine. SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Jernej Kražovec. tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HEnderson 9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar, John Pianecki in John Mlakar; zastopnik za delniško konferenco SND Michael Te-lich. za klub SND John Znidaršič, za JPO-SS in SANS Frank Baraga, deje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu SND soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled no-, vih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Anton Hlabše. 1082 E. 72nd St.; tajnik Frani; A. Turek, 985 Addison Rd.; blagajnik Andrej Tekauc. 1023 E. 72nd Place; zapisnikar Matija OblaK. 1235 E. 60th St ; nadzorniki: Anton Pozelnik, Louis Lavrič in John Martinčič. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni uri popoldne v dvorani št. 3. staro poslopje. Asesment se pobira na seji in vsakega 25. v mesecu na domu tajnika od 6 do 8:30 zvečer. DRUŠTVO SV. ANTONA FADOVAN-SKEGA. ST. 138. C. K. of OHIO Fredsedmk Joseph Meglich, podpredsednik John Hrovat st., finančni in bolniški tajnik John Hrovat ml., 21601 Ivan Ave.; blagajnik in zapisnikar Frank A. Turek; nadzorniki: George Turek, Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v sobi št. 2 nove šole sv. Vida. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Lowrence Zupančič. 6528 Schaefer Ave.; podpredsednik Louis Erste, 6205 Whittier Ave.; tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.; pomožna tajnica Rose Erste., blagajnik Frank Bogovic, zapisnikarica Marion Kuhar, nadozmiki: Joseph Nemanich, Jennie Krall in Marion Kuhar. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v sobi št. 6 nove šole sv. Vida, Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o n.jhi delc-anju na društvenih sejah. SLOVENSKO KATOLIŠKO PODPORNO DRUŠTVO SV. ALOJZIJA Predsednik Joseph Lekan; podpredsednik Joseph Papež, tajnik Frank Zore, 3518 E. 80 St.; blagajnik Dominik Batnik; zapisnikar Anton Zidar. Nadzorniki: Matt Zupančič, John Skerl in Anton Skerl. Zdravniki: dr. Perko, dr. Škur in dr. Folin. Seje se vrše četrto nedeljo v mesecu v SND na 80. c?sti ob eni uri popoldne. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA, NEWBURGH Predsedn'k Joseph Globolcar; podpredsednik Anton Skufca; tajnik Louis Hočevar, 9914 Elizabeth Ave., BR 0359; blagajnik Joseph Zupančič, zapisnikar Loub Gliha. Nadzorni odbor: Fred Krečič, Anton Glavan. Frank Hrovat. Zdravnik dr. A. J. Perko. Seja vsako četrto nedeljo v mesecu ob 1 uri popoldne v SND na 80. cesti PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik in blagajnik Charles Benevol. 821 Alhambra Rd.; podpredsednik Frank Kastelic, tajnik Martin Valetich, 15331 Glencoe Ave., tel. KE 6433; zapisnikar Joseph Hoehevar. Nadzorniki James Kastelic, Frank Vi-dc-msek in Jack Jane. Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne v Slovenskem domu na Hol-iner Ave. SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Cecilija Škrbec, prva tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Tel HEnderson 6933; druga tajnica Anna Žnidaršič. blagajničarka Louise Pikš, odbornice: Mary Skul in Geno-vefa Supan; nadzorni odbor: Jennie Brodnik, Mary Stanonik, Frances Baraga; rediteljica Frances Kasunic; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida: Mary Tekavec in Mary Prlstov; za klub društev SND in konferenco SND: Mary Stanonik in Julia Brezovar: za JPO-SS Anna Erbežnik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejema od 16. do 40. leta. CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M. Commander Josephine Stwan; Lieut. Commander Christine Glavan; Past Commander Mary Bolta; Chaplin 'Mary Stanonik; Recording a.nd Sick i enefit Secretary Julia Brezovar; Fl-| nanc.ial Secretary Pauline Dcbevec; j Sgt. Pauline Zigman; Mistress at Arms ! Mary Mahne; Picket Mary Petschauer. j Audi tout: Frances Tavcar, Jean E,. ! Paikkk, Ursula Unetic. Meteing every | firstt Wednesday every month. DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B. J Ponikvar. župnik fare sv. Vida; nad-borštnar Frank Perme Sr.. podboršt-nar Anton Hlabše, bivši borštnar Joseph Krizman. finančni tainik Charles Baznik. 1580 E. 133. St.; bia^ajnik Edward Bazilik, tajnilc-zapisnikar Frank Svege), nadzorniki: Lawrence Zupančič. Frank Skerl, Ludwig Marolt; spre-voditelja Louis Erste. Frank Znidaršič, in oskrbnik pri pogrebih Frank Perme Sr., 1133 Norwood Rd. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsako prvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 dopoldne v novi šoli. nji okrog arene so sedeli najuglednejši in najbogatejši gledalci; uradniki, senatorji in sploh vitežke osebe (equites — vitezi — so sedeli neposredno za senatorji). Hodišča, ki so vodiia z leve in desne od teh sedežev, so končala na ozkih "To je Lidon, še začetnik, ki (Dalje prihodnjič.) Imenik raznih društev PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duhovni svetovalec Father Anthony Bombach, predsednica Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave.; podpredsednica Antonija Svetek, tajnica Mary Unetič, 922 E. 209th St., Euclid, O.; blagajničarka Frances Medved; zapisnikarica Mary Stušek, nadzorni odbor: Frances Globokar,' Frances Gerčman in Mary Gregory. Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave. PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ Predsednica Mary Ur bas. podpred-, .... . . . Scdnica Mary Malovrh, tajnica Fran- straneh jajcaste arene, kjer je ^ susel, 15900 Holmes Ave. Tel. pobil tudi dohod za borilce. — Itomac 5386; blagajničarka Filomena , r. , , , gedej, zapisnikarica Martha Batich, Visoke palisade SO branile Nadzornice: Louise Cebular, Mary zverem, da niso mogle zbežati,' fcallar in Maria Lokar. seje se vrše maro„* Vulo ,,m„i„„„ 1. n., drugi četrtek v mesicu v Slo- marveč st> bile omejene le na ^emkem domu na Holmes Ave svoje žrtve. Ob vsej pregraji, odkoder so se polagoma dvigali sedeži, so bili gladijatorji napisi in freske, ki so se nanašale na pravkar pričete bojne igre. Po vsem tem poslopju pa so se vile cevi, iz katerih je pr-šela ob vročih dneh osvežujoča voda na gledalce. Služabniki amfiteatra so še vedno pridno raztegovali in prostirali ogromno šotorno streho (velaria), ki je pokrivala ves prostor. Bila je tkana iz najčistejše bele apuljske volne, povprek pa so se vlekli škrlatnordeči pasovi. Ta streha pa tega dne ni bila tako dobro napeta, kakor navadno, bodisi da so bili delavci bolj nemarni a'li pa da natezalnice niso bile v redu; sicer pa je bila to jako težka naloga in ob veternem vremenu se je to redko popolnoma v redu izvršilo. Tega dne pa je bilo ozračje tako mirno, da gledalci niso vedeli, zakaj bi oprostili delavcem toliko nerodnost. Ko je tedaj ostal velik del te velarije nerazpet, da je bil precejšen prostor nepokrit, je bila nevolja splošna. Edila Panzo (kajti te igre so se vršile na njegove stroške) je ta okolnost PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni svetovalu Msgr. B. J. Ponikvar, predsednica Jennie Krall, podpredsednica Margaret Tomazin, tajnica Mary Otoničar, llio E/ 66th St. Tel. HEnderson 6933; blagajničarka Dorothy Strniša, zapisnikarica Julia Brezovar. nadzorni odbor: Anna Znidaršič. Frances Brancel in Jennie Krai, rediteljica Pauline Zigman, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Cecilija Škrbec, Jennie Strnad. Seje se vrše vsak drugi pondeljek v mesecu v novi šoli sv. Vida. Članice sprejemamo od 14 do 50 leta v odrasli in v mladinski oddelek od rojstva do 18 leta za 10c. Bolniška podpora zna.ša $7. in $14.00 na teden. V društvo se sprejemaio tudi otroci od rojeva do Iti. lou. V slučaju- bolezni se naj bolnik javi pn cajniku, da dobi zdravniški list in kur tu in ravna naj se po pravilih Jednou. DR. SV. LOVRENCA ŠT. 03 K&K.l Predsednik Louis Sunoncic. ooupicu-sednik Anton Zidar, tajnik Anton K.01-dan. 9005 Union Ave.; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip V. kovacL. nadzorniki: Louis Shuster, Fred Kre-5ič in Eleonor Hrovat, zdravniki: dr. Anthony J Perko, dr. Anthony Skur in dr. John Folin. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo do rojstva do 60 let stai >-sti. Bolniški asesment 65 centov na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 146 KSKJ Duhovni vodja Rev, Julius Slapšak,-predsednik Joseph Kenik, podpredsednik Math Zupančič, tajnik John J. Kaplan, 9108 Union Ave.; blagajnik John E. Mauer, 3522 E. 82. St. zapisnikar John Zirmantn. Nadzorni odbor: John Nose, Math Zakrajšek in Anton Skerl zastopnika za SND na 80. cesti: Joseph Lekan (81 St.) in John Peskar; za SND v Maple Hts.: Charles Hočevar in Louis Zupančič; za Skupna društva fare sv. Lovrenca : Dominic Blatnik In Frank Hrovat. Društveni zdravniki: dr. A. J. Perko, dr. John Follin in dr. a. Skur. Društvo sprejema člane od rojstva pa do 60 leta in je na dobri finančni podlagi. Seje vsa- DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Predsednik Frank Fabian, podpredsednik Anton Klancar, taknica Miss Angela Mencin, 1173 E. 61 at.. HE 9189; blaga jničM-ka Mrs. Josephine Trunk; zapisnikarica Mi's. Mary Zupančič. — Nadzorni odbor: William Janša, Jean Gercar in Mike M11-tich; zastopnici za Skupna ■ društva fare sv. Vida: Mrs. Mary Mencin in Mrs. Elizabeth Hribar. Seja vsako prvo nedejo v mesecu ob 2 popoldne v SND staro poslopje soba št. 4. Predsednik Anton Strniša Sr., pod- ko prvo nedeljo v mesecu ob 1 uri predsednik Joseph Gornik, tajnik Jo seph J. Nemanich, 7505 Myron Ave.; blagajnik Louis Kraje, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi št. 2 v nove šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 pred sejo in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5.000. popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, podpredsednica Theresa Godec, tajnica Mary Pucell, 3535 E. 81 St., blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Josephine Mulh. Nadzornice: Agnes Žagar, Ann Tekavčič in Frances Adler; ban-deronošinja Antonia Debelak; zastopnici za SND na 80 St. Theresa Lekan in Helen Zupančič; za SND v Maple Heights Theresa Glavič in Ana For-tuna; za skupna društva Helen Zupančič in Veronica Skufca. Zdravnika dr. DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ Predsednica Julia Brezovar, 1173 E «oth St.; podpredsednica Jennie Sta-..01 iik. tajnica Mary Bradač, 1153 E. Ui7th St.: uapisnikarica Genovefa Zu-blagajn.čarl.a Josephine Oražem, ii'.diteljica Man' Prlstov, nadzornice: Anna Erbežnik, Jennie Suvak in Rose L. Eršte. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu ln okolici. Redne seje se vrše vsako drugo redo v mesecu ob osmih zvečer v 3)ovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. (Soba št. 1 v novem po-■lopju).____ DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štefe, tajnik George Turek, 16011 Waterloo Rd, tel. KEn-more 9731, blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Matt Debevec. Nadzorni odbor Frank A. Turek. Frank Štefe in Charles Koman. Društvo zboruje vsa-|ko tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND, soba št.' 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. _ DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič. podpredsednik Frank Marolt; tajnik Frank Merhar. 1021 E. 185 St.; zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Anton Vider-vol, nadzorniki Louis Lavrič, Frank Oblak in Victor Hočevar; zastopnik za klub društev SND in za konferenco Prank Modic; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v &L ■iradu SDZ. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever, 1101 E. 71 St.; podpredsednik Frank Česnik; tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 ,E 66 Pl.; zapisnikar Frank Kuhar; I nadzorni odbor: Frank Kuhar, Frank Iviranč in Andrew Champa. Podružni-!ca zboruje vsako tretjo soboto v me-Isecu zvečer v SND, soba št. 4, staro I poslopje. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ Predsednik John Gorišek. podpred-oednik John Kodrič, tajnik Frank Ma- ! čero,. 1172 Norwood Rd., blagajnik' Damjan Tomažin, zapisnikar Joe Grdi-nadzorniki: Primož Kogoj, pr. Launch, J. Kodrich; zastopnik za skupna društva sv. Vida Jože Grdina. Seje so vsako četrto nedeljo po- 1 peidne ob eni v novi šoli sv. Vida. PODRUŽNICA ŠT. 14 SMZ Predsednik John German, podpredsednik Ivan Tancek, tajnik in blagajnik Karel Ribar; zapisnikar Geo. Turek, nadzorni odbor: Joseph Ferra, Joseph Podnar, J. Serša. Seje se vrše vsako drugo sredo v me&ecu ob osmih zvečer v Turkovi dvorani na 16011 Waterloo Rd. _ SLOVENSKA ZVEZA DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA Duhovni vodja Rt. Rev. J J.. Oman; predsednik Matt Inuhar; podpredsednik J.ikob Resnik; tajnik Frank Hoehevar, 21241 Miller Ave.; blagajnik Fied Mrhar; zapisnikar Anton Me-ljač; nadzorniki: Lawrence Povšek, Michael Kolar in Štefan Štelančič; maršal Edward Tome. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja, aprila, julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere. Možje in mladeniči. pristopite v lokalno društvo Najsv. Imena v vaši župniji, ter boste postali obenem tudi člani zveze. SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB V EUCLIDU Predsednik Andy Jerman, podpredsednik Anton Sternad, tajnik Michaei Boich, 22571 Ivan Ave., blagajnik Frank Smaltz, zapisnikar John Gabre-nja; nadzorniki: Matt Intihar, John Jainnik in John Omarza. Zastopnika za klub društev SDD: Louis Modic, Anton Mihalich; za kozmopolitan ligo Matt Intihar in Tony Mihelich. Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. GOSPODINJSKI KLUB NA JUTROVEM Predsednica Emily Silbitzer, podpredsednica Helen Mirtel, tajnica Sophie Hočevar, 9914 Elizabeta Ave ; bla-gajničarki Mary Tauchar Jr.; zapisnikarica Josephine Hočevar. Nadzorni odbor: Helen Mirtel, Antonia Ro-lih in Mary Zeleznik. Zastopnica Antonia Rolih. Seje se vrše vsak prv: četrtek ob 7 uri v SDD na Prince Ave. DRUŠTVO KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Terezila Lekan, tajnica Jennie Milavec. 4445 B. 156 St.. zapisnikarica Mary FiUpovich, blagajničarka Frances Zimmerman. Nadzornice; Veronica Skufca. Mary Skufca in Mary Paulin. Društveni zdravniki so: dr. Perko, dr. Škui- in dr. J. Folin. Seje se vrše vsak tretji torek v mesecu ob' 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem, domu na E. 80 St. DRUTVO "MOTHER OF PERPETUAL HELP," ŠT. 1640 REDA KATOLIKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Rev. Victor Tome; gl. borštnar Frank Martich, 15416 Macau-ley Ave,, tel. IVanhoe 4518; podboršt-nar Steve Stefančič; bivši broštnar Boštjan Trampus; govornik Matt Veliko-nje; zapisnikar Anton Grošelj, 15615 School Ave., tel. POtomac 8934; fin. tajnik John Jalovec, Jr., 704 E. 162 St., tel. POtomac 9166; blagajnik Frank Trepal Jr.; nadzorniki: Jospeh Prisel, Frank Mesce, Louis Kozel; konduk-torja: Frank Nagode in Mike Anzlin Jr.; stražnika Frank Perme in Anton Arh; zdravnik dr. Carl G. Opaskar, 740 E, 152 St.: tel. GLenville 3134. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu do osmi maši. M0DR0CI Cotton in Felt Modroci sedaj po znižanih cenah od $12.95 naprej. Pri nas dobite tudi Sealy Innerspring Modroce, dalje lesene in železne postelje in vzmeti ('Springs) raznih velikosti. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK, lastnik OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se 7 vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 1146 E. 61st St. SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT CO. 6605 ST. CLAIR AVENUE _ FRANK CVELBAR, lastnik. UCIIE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEMO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: Ž 2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. AMERICAN VETERANS OF WORLD WAR II /airiJJIUI /IH r Vj 1 lill/t/Yo Iff ir VJIXL1MJ rr ^III II __ ^ . _ a m vets Post 25 First Annual Dance SEPTEMBER 6, 1946 SLOVENIAN NATIONAL HOME 6417 St. Clair Ave. 8:00 P. M. till ??? VADNAlL/S ORCHESTRA Admission 75c AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 4, 1946