Političen list za slovenski narod. r« yi«ltl preJeHBK T«lj»: Za cielo leto predplačan 15 gld.. la pol leta S gld., la Sem leta 4 fld.. za en mesec 1 gid. 10 kr. ▼ »jininiRtnelJt pr«J«biaii Teljtl: Za eelo ieto Vi gld.. za poi leta 6 gld.. za četrt leta t fU., za en neaee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiban velja 1 gld. 20 icr^ več na leto. Poi^meziie številke ^t^ijajo 7 kr. RkrtSnlns prejema opravalitvo (admimacrauija) ic «kt|>edic'ija, Semeniške ulice št. 2, U.. 30 ?7aznar.il» (imeratn le iprejemajo in velji triitopna petit-vriU: 8 kr., 5e ae tiska enkrat; 18 Irr oe »e usKa dvakrat: 1.5 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjš* Kokopiai te ne vračajo, nefrankovana pisma ae ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniških alicah h. št. 2, I., 17. Iihaja T«ak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. 7 Ljubliani, v sredo 15. oktobra 1890. Letnik XrVTJT, lleželiii zbor stajarski. Ob 10. uri je mil. gosp. knezoškof iavantiuski, dr. Mihael Napotnik, v stolni cerkvi daroval sv. mašo, katere so se vdeležili: ces. namestnik baron Kubeek, dvorni svetovalec grof Ohorinskj, svetovalci namestništva, deželni glavar grof Wurm-braad-Stuppach, dež. glavarja namestnik dr. Jurtela, deželni odbor in mnogo poslancev. Po sv. maši sta deželni glavar in njegov namestnik v pisarni ces. namestnika storila slovesno obljubo. Ob 11. uri zbrali so se poslanci v deželni dvorani; med njimi sta bila tudi oba deželna knezoškofa. Predložena so bila poslancem razna poročila. Cesarski namestnik baron Kubeck je nekako tako-le nagovoril poslance: „Nj. C. kr. apostolsko Veličanstvo cesar je z najvišjim patentom z dne 15. septembra t. 1. sklical štajarski deželni zbor na današnji dan. Pozdravljam Vas v imenu cesarske vlade. Deželni zbor bode sklepal o važnih stvareh. Tako je važno vprašanje zdravstvena organizacija. Pri vsem pa bode vlada rada podpirala deželni zbor pri vseh vprašanjih na korist dežele, in to z vso objektivnostjo po pravici in postavi." Nato nagovori zbor dež. glavar grof Wurm-brand. Spominja se poroke nadvojvodinje Marije Valerije, prihoda cesarjevega v Gradec povodom otvorjenja razstave in raznih železničnih načrtov, katere je po novi postavi sestavil deželni odbor. Glede na šolstvo omenja nove vseučiliščne zgradbe in izraža upanje, da bode država prevzela v svojo upravo nekatere srednje šole, ker se deželai troški za šolstvo na leto pomnože za 50.000 gld. in so višji direktni davki skoro nemogoči. Deželne priklade se sicer ne bodo letos zvišale, a to davkoplačevalcu malo koristi, ker pa nasprotno rasto občinske in okrajne priklade. Deželne priklade znašajo Sž^/g, okraji pa pobero 700.000 gld., torej skoro 13"/oi in občine 3,468.724 gld. direktnega davka. Deželni od- bor se je dalje posvetoval o razpustu okrajnih zastopov, o novtm občinskem redu, o administraciji cest, o sredstvih proti trtni uši, o vravnavi rek Savinje, Mure in Drave itd. Dalje omenja glavar, da bode deželni odbor zopet predložil zdravstveno postavo. Naposled opomni vse poslance, naj bi se izogibali narodnostnemu prepiru in skupno delovali na korist Štajarske; spomni se ludi umrših poslancev: barona Zschocka. dr. Pscheidna in viteza Sprunga. Zapisnikarjema sta bila izvoljena poslanca Proboscht in Starki; venfikatorji; Hackelberg, Koller, Jerman in Bajer. Predsednik naznani, da je danes, 15. t. m., otvorjenje železnice Ljotomer-Radgona, in bode prisoten trgovinski minister markiz Bacquehem. Prihodnja seja je v četrtek; na dnevnem redu so volitve raznih odsekov. Crispijev ••ovor. II. Danes hočemo dodati kratek komentar h Cri-spijevemu govoru, katerega smo včeraj v glavnih potezah objavili. Pred vsem moramo naglašati, da je stari revo-lucijonar in republikanec oblekel konservativno suknjo; govoril je, da je zatajil svojo minolost in morda tudi Svoje pravo mišljenje. Francesco Crispi, stari Garibaldinec, danes obsoja irredentizem, čeravno imajo irredentisti po njegovem prepričanju plemenita srca. Irredentizem je sovražnik Italiji in evropskemu miru, kliče Crispi. Da, irredentizem je sovražnik Italiji, ker steza loke po zemlji, ki ni italijanska. Irredentizem pa je tudi v ostrem nasprotju trodržavni zvezi, v prvi vrsti pa Avstriji, ker od Avstrije zahteva „ne-odrešene"' pokrajine. Pomenljivo pa je, da je Crispi pobijal irredentizem v svojem govoru, kateri je bil že davno na- povedan in katerega je govoril vpričo mnogih senatorjev in odličnjakov. To po naših mislih pač pre-jasno dokazuje, da je irredentizem v Italiji pognal močne in globoke korenine, da je prodrl v javno mnenje s toliko silo, da ji vlada ni kos. Irredentizem v Italiji ni več sanjarija, s katero se pečajo bolne glave, temveč ideja, ki mami prve može. Stari lisjak je nekdaj divje besnel proti zvezi z nemštvom, danes pa mu je trodržavna zveza jedino zagotovilo miru in edinosti Italije, ker ta zveza je nasprotnica vatikanizmu. Da, s frazami vlada se večkrat svet. Ali ta napad na Vatikan je takofrivolen, fraza o vatikanizmu tako absurdna, da je Crispi s tem izrekom pokazal se v pravi luči kot učenca Mazzinijevega in Bismarckovega. Mi ne vemo, kako sodijo višji krogi o Crispi-jevem govoru, a trditi se drznemo, da mu uiso hvaležni. Torej Avstrija naj bi Italiji le v ta namen podala roko, da bi bila sredstvo proti papežu? In to katoliška Avstrija, ki je še pred desetletji branila rimskega papeža proti prekucuhom? Že doslej so T Vatikanu sumili avstrijsko prijateljstvo ravno zaradi zveze z Italijo; danes pa Crispi na vsa usta izpove, da je zveza Italije z Avstrijo in Nemčijo gotova zapreka mogoči zvezi katoliških vlad na korist rimskemu papežu. Nemško-liberalni listi z vsem veseljem naglašajo gospoda Crispija prijateljstvo do Avstrije. Gotovo pa Crispi tudi ni še pozabil, da je bila doslej Italija vedno tepena od Avstrije in je le s pomočjo druzih držav trgala pokrajine od Avstrije. Ker pa ji dane.s ni Francija ni Nemčija noče pomagati, da si osvoji Trst in Trident, zato išče koristi v trodržavni zvezi. Ali smo Avstrijci le za to tukaj, da od Italije dobivamo milosti, ali je ravno nasprotno resnica? Tretji nasprotnik pa je Italiji poleg irredentizma in vatikanizma — slavizem. Torej po večini slovanska Avstrija naj bi ovirala razvoj svojih slo- L i S L K. Radinje. Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. — Poslov. V. Ž. (Dalje.) Oldrik Z Ledkova je odšel ob jednem z Zižko na Tabor in se vdeležil vseh bojev. Sin Oldrikov, Bofek, je ostal na zapuščenem očetovem gradu. ,Pojdi z menoj", rekel mu je oče. „Tukaj se ti ponuja priložnost pokazati svojo hrabrost, pridobiti si slave, zraven tudi ne boš trpel bede, knkor večkrat v tej na.ši luknji." Drugokrat bi izpolnil sin rad očetovo željo; uiti čakal bi ne njegove besede in so zagnal med sovražne vrste. Ali takrat ui izpolnil očetove želje, premagal je svojo voljo in ostal skoro sam na gradu. Le star vratar in njegova stara žena sta bila tudi na gradu. Kako bi neki od.^el odtod, ko ga je bilo tukaj najbolj treba? Njegova dolžnost jn bila čuvati Eliško, braniti jo zlasti tedaj, ko je ne bi mogel njen oče. Minila je zima, prišla je pomlad; že se je bližalo leto h koucu |d bližala se je mirna jesen — že leto od tedaj, ko je zapustila Eliška hotešovski samostan in živi na gradu Radinjah. V tem letu se je razvila v krasno rožo. Vsakdo, kdor je pogledal ta kras, njeno nedolžno oko, belo čelo, rudeči obraz; kdor je pogledal krasno njeno postavo, lehko, nežno stopanje; kdor je slišal njen prijetni glas, njen lahki spev — bil je očaran. Zlasti, ako je bil to mož ali mladenič. Ves ta čas je govoril Borek z devo le jedenkrat na onem mestu, kjer je izpregovoril ž njo prvikrat. „Eliška, ne huduj se, da govorim prosto, odkritosrčno, kar čuti moje srce. Ljubim te, vem, da nisem vreden tebe, tvoje ljubezni. Vendar te prosim, ne zavrzi me. Prisegam ti pri Bogu, da hočem vse storiti, da bi kedaj postal vreden tvoje ljubezni. Vedi, ljuba deklica, da sem do sedaj živel neredno; ali hočem živeti drugače, hočem izbrisati vse madeže, ki tiče na mojem životu, hočem postati v resnici z dobrimi deli vreden ljubeznjivega tvojega pogleda. Ali do sedaj nisem vreden tega pogleda — vendar te prosim, ne zavrzi me." In tli se je spremenil mladeničev glas v plak. „Ne odgovoriš", rekel je čez nekaj časa, „ne odgovoriš in me puščaš v bolestni, mučni negotovosti. Povej, ali me preziraš?" Deklica je obrnila glavo, vendar ni pogledala nanj sramežljivosti. „Ti me ne preziraš! Bog te poplačaj, da ne preziraš Borka z Ledkova, na kogar pogleduje toliko ljudi s sovraštvom. Moja mati, dobra moja mati, ki si umrla na tem mestu, kjer stoji deklica — angelj, ki ne prezira ubogega tvojega sinu, temveč čuti ž njim — vestjii se v raji, da ni tvoj sin tako slab, hudoben človek, ker ga ne prezira tako čisto, nedolžno bitje." Eliška je podala vročemu mladeniču desnico, on jo je prijel strastno, nežno jo pritisnil k srcu, ki mu je bilo vroče, in gorkim ustom. Ehška se ga ni bala; iz pogleda mu je brala, sama ni vedela tega, da se ji ni treba bati ljubečega mladeniča. „Bofek Ledkovski", govorila je z mehkim glasom, „obljubil si izpremeniti svoje življenje. Upam trdno, da izpolniš svojo obljubo. Do sedaj nisi koristil nič domovini, in vendar bi ji mogel dosti pomagati. Hočeš li, da te bom spoštovala, porabi moči, katere ti je Bog podaril, v blaginjo naroda, v slavo domovine." Ako bi tudi ne bila to moja želja, storil bi, ker ti to ukazuješ." Bofek je izpolnil obljubo. Tudi on je zapustil Ledkovski grad, v katerem sta ostala le stara vratarja in se ponudil gospodu Bohuslavu iz Švam-berka, glavnemu sovražniku Žižkovemu in skoro najmočnejšemu graščaku v Pizenskem. (Dalje sledi.) vanskih narodov! Ali je že to sioTanska povodenj, Slovani branijo svoje zemljišče proti irredenti, Germaniji in madjarizmu? Ce misli Crispi, da je Avstrija obramba proti taki slovanski povodnji, potem ji prisoja nalogo, da napove boj večini svojega prebivalstva. Crispi je sovražnik slovanstvu in njegovemu duševnemu razvoju, a vsled tega slovanstvo ne bode propalo. Šel je Bismarck, a pojde za njim tudi Crispi; mi pa ostanemo, dokler je volja božja. Politični pregled. T Ljubljani, 15. oktobra. ^K^otran}« dežele. ybvi cesarski namestnik v Dalmaciji je imenovan fml. David pl. Robnfeld, ki sedaj na-mestuje generala v Sarajevu. Rojen je leta 1837 in se je kot vojak vdeležil bitke pri Solferinu; leta 1866 je bil tudi na Laškem, leta 1878 šel je z armado v Bosno in Ercegovino in je od leta 1887 prideljen 15. kornemu poveljništvu v Sarajevu. Politike se do sedaj ni vdeleževal kot vojak; upati je, da bode strogo vojaško izvrševal zakone v imenu svojega vladarja, jednako pravičen obema narodoma v deželi. Deželni zbori in vodstvo nemških liberalcev. Vidi se, da se hočejo nemški liberalci od zadnjih svojih porazov pri volitvah na Dunaji učiti organizacije svoje stranke. V deželnem zboru dolenje - avstrijskem osnovali so poseben nemško-narodni klub, ki bode v tesni zvezi s klubom liberalnih veleposestnikov. — Vodje združene levice v državnem zboru (Plener, Chlnmetzky, Scharschmid) so imeli posvet, kako naj sploh nemški liberalci postopajo po posameznih deželnih zborih, vzlasti nasproti vladi; zdi se namreč, da hočejo po načrtu in z združenimi močmi napadati Taafifejevo vlado ter omajati njeno stališče. Kmalu bodemo videli tudi v kranjskem deželnem zboru, kaj so ukrenili v tem oziru vodje liberalne nemške stranke, zakaj baron Apfaltrern bode to glasno razbobnal tudi v kranjski deželni zbornici. Od te strani sicer grozi vladi huda nevarnost, vendar najhujša ji grozi vsled neodločnosti in omahovanja na vse strani, ki ga vlada kaže povsod, ter s tem spričuje, da se ne ravna po nobenih načelih, da pri njej odločuje le politika od danes do jutri, ali kakor Taaile pravi: ,Das Fortfretten". Staročeški poslanci so imeli pred otvoritvijo deželnega zbora svoje posvetovanje, kako naj postopajo Staročehi v deželnem zboru; te seje se je vdeležilo 39 poslancev; predsedoval ji je dr. Rieger, ki je rekel, da je po treznem premisleku prepričan, da treba Staročehom vstrajati na svojem stališči, dokler vlada ne izjavi svoje misli glede na notranji uradni češki jezik; od te zahteve staročeški poslanci ne morejo odstopiti. Omenjal je tudi, da je razburjenost, katero širijo Mladočehi med narod, le bolj umetalno osnovana, in da se zopet povrne mir med narod, ko se poležejo med njim umetalno gojene strasti. Od postopanja vlade je torej odvisno, ali staročeški poslanci sodelujejo v deželnem zboru češkem, ali pa odlože svoje mandate in Mladočehom popolno prepuste politično polje, pa tudi vso odgovornost. Ogrski minister za uk in bogočastje je bil na Dnnaji pri papeževem nunciju; predmet razgovoru je bila gotovo razporna zadeva med ministerskim ukazom glede na vpisavanje matrik in med katoliško cerkvijo na Ogrskem, ki mora zagovarjati svoje stališče. — Izšla je zadnje dni knjižica, ki vzbuja veliko pozornost, ker pojašnjuje, da je grof Csaky pri svojem ukazu prekršil zakon, torej je ta njegov ukrep nezakonit. Končuje se pa ta brošura z besedami: »Komu vero vsiljevati, je sploh brez namena, nelogično, neplemenito, neliberalno, pač pa ie to nasilno. Ako država zahteva od nas naš denar in našo kri, radi ju damo; toda vere si ne damo vsiljevati; nikdo naj ne zahteva od nas naše vere, naših duš, zakaj teh od nas nikoli ne dobi." Tnanje driare. Srbija. Kakor se poroča »Presse", izdelala je srbska kraljica Natalija spomenico, katera se bode meseca novembra izročila skupščini. V njej zahteva kraljica, da se njene pravice kot matere kralja Aleksandra natanko določijo, da more dovolj za vzgojo svojega sina skrbeti. Ce ne bode skupščina ugodila tej želji, meni baje Natalija zapustiti Srbijo za zmirom ter preživeti ostale dni življenja v Franciji. JRusija. Peterburški listi poročajo, da se že zdaj po mnogih krajih Rusije vrš^ priprave za slavnost, katera se bode vršila 1891. 1. meseca oktobra povodom srebrne poroke ruskega carja in njegove soproge. Ta dan se bode izvestno močno slovesno praznoval po vsej širni Rusiji. Nemčija, Ker so pisali mnogi listi, da utegne odstopiti poveljnik generalnega štaba, Waldersee, oglasila se je »Kol. Ztg." ter pravi, da so vsa ta poročila gola izmišljotina. — V zasebni avdijenci, s katero je počastil nemški cesar italijanskega poslanika. ki mu je podaril v imenu italijanskega kralja Humberta njegov kip, govoril je cesar Vi- ljem IL tudi o politiškem evropskem položaji in ga imenoval povsem povoljnega. — Iz Hale se poroča 13. t. m.: Danes se je vršil glavni shod kongresa socijalistov. Tujim odposlancem so priznali pri tej priliki pravico, da se smejo posvetovati o zborniških in sklepati o druzih vprašanjih. Bebel je poročal o vodstvu stranke ter opomnil, da naj se obdrži dosedanja taktika, ker bodo inozemski prijatelji delovali v istem zmislu. Italija. Kakor smo že poročali, je italijanski vladi močno žal, da se ni izvršilo sporazumljenje z Anglijo z ozirom na njene afriške interese. Vladni listi pišejo tem povodom blizu tako-le : Sir Baring je od nekedaj protivnik Italiji in vedno zahteva, naj Italija pobira za Anglijo kostanj iz žrjavice. Pravi vzrok, zakaj se je razdrlo pogajanje, je Kasala, katere nočejo pustiti Angleži, da bi bila v italijanskih rokah. Naposled ja Anglija dovolila Italiji, da sme Kasalo v boji in vojne namene posesti, a da pri tem ne sme Egipt najmanjše krivice trpeti, ali z drugimi besedami: Italijani morajo takoj zapustiti Kasalo, kakor hitro končajo boj z derviši. Toda Italija ni bila s tem predlogom zadovoljna, zakaj ona bi rada razširila tamošnje svoje ozemlje, in upanje, da se izvrši angleško-italijanska pogodba, ni se uresničilo. — Dne 12. t. m. se je vršil v Florenci obed, prirejen na čast Cavalottiju. Obeda se je vdeležilo razven sedem radikalcev in dvanajst druzih poslancev vsega vkupe 540 gostov. V svojem govoru, ki ga je imel Cavalotti pri tej priliki, obsojal je Crispija zaradi njegovega govora, v katerem je toliko protislovja in zasramovanja. Kakor je videti, nima Crispi vseh italijanskih državnikov kot slepe privržence na svojej strani. Švica. Zastopniki obeh politiških strank nameravajo imeti dne 16. oktobra vkupno konferenco v Tesinu. Zadnje dni je bilo tudi slišati, da bodo državni svetniki Respini, Casella in Gianella začeli zopet opravljati vladno službo, Concinigo pa neki noče sprejeti z nova vladne službe. Francija. Bud^^etna komisija je zopet vzela v roke svoje delo. V višjih krogih je čuti zagotavljanje, da se bode pokril primanjkljaj, ki se je pokazal v proračunu vsled zadnjih sklepov zbornice, z večjim obdačenjem riža in mošta, v kar je zbornica tako že dovolila. Španija. V Hereei so se nedavno zbrali republikanci ter se pri tej priložnosti navduševali za Portugal, kjer se je vsled revolucijonarnega gibanja začel majati vže kraljev prestol. — Madridska poročila zagotavljajo, da se je v tamošnjih krogih raznesla govorica, da je zahteval minister vnanjih zadev postavno postopanje proti onemu govorniku, kateri je na katoliškem kongresu v Saragosi govoril »razžaljivo" proti italijanskemu kralju Humbertu. — Kakor je razvidno iz poročil, vendar nekoliko ponehuje kolera med španskim prebivalstvom. Dne 12. oktobra je zbolelo v provinciji Valenciji 7, v mestu samem pa 14 oseb za kolero. — Karlistje se nameravajo podati v Rim, da se poklonijo sv. očetu, in v Benetke, kjer bodo počastili don Karola. Izvirni dopisi. z Blok, 13. oktobra. Le slabe in žalostne novine čitamo po časnikih. Tudi pri nas imeli smo tekom enega meseca dvakrat ogenj. Dne 23. septembra pogorela je neka koča v Vel. Blokah. Vsa vas je bila v nevarnosti, vendar se je večja nesreča zabranila. Vse huje pa je bilo 11. t. m., v soboto večer okolu 8. ure, ko so se ljudje večinoma že k počitku ulegli. Vas Radlek uro hoda od Nove Vasi je isti večer požar večinoma upepelil. Ogenj nastal je na nekem skednju, in v par urah zgorelo je šestim gospodarjem 15 poslopij in vse imetje, enemu tudi dva prašiča. Ubogi ljudje! Vsled splošne suše manjka vode, katero moramo sploh vsi od daleč dovažati zu-se in živino; za gašenje ni bilo kapljice vode, kakor v Suhi Krajini. Edina sreča bila je tiha in mirna noč, sicer bi ne bilo ostalo ne ene strehe ali poslopja. Ljudstva došlo je mnogo, a s čim pomagati v taki suši, ker ui bilo ne vode, ne druge priprave za gašenje. Prišla je cela požarna bramba iz sosednega Loža z dvema brizgalnicama. čast in hvala ji, a brizgalna brez vode ne hasni nič. Sicer so pridno odnašali ali z mački trgali, kjer je bilo še moči blizu priti. Prišla je vsa bloška inteligenca z g. županom in žendarmerijo, katera je prav marljivo sledila za zločincem. Kakor se namreč čnje, je vso nesrečo provzročil neki 15 letni spriden pastir, katerega je gospodar iz službe zapodil. Hudobnež je z nočjo zginil in ni ga bilo mdč do zdaj dobiti. Revščina je velika in ljudje tarnajo, da si ne bodo nikdar več opomogli. Kdor more, naj jim pomaga! Različni pogovori pa 60 se čali drugi dan med priprostim ljudstvom, kot: Zakaj je dovoljeno vsakemu se ženiti? Kaka je potem odgoja otrok in kako so potem le kmetu v nadlogo ? Ali bi ne bila v šoli šiba zelo primerna in zunaj ostrejša kazen? Kdo se dandanes že ječe boji, ki je pravo zavetišče postopačev in zločincev? Tndi na gg. poslance so padle ostre besede, češ. kako skrbe za kmeta, ker se postava o prosti žraitn ne preustroji? Kam pride kmet v takih okolščittah? Skoraj v obupnem stanu jih je mnogo. Ni poten čuda, če se v tako obilnem številu seliio v Ameriko 8 trebuhom za kruhom, dasi smo todi mi proti izseljevanju. Pogosta pogorišča pa naj bodo vsem v svarilo, da se o pravem času vsakdo zavari»je, kdor ima kaj posestva, ker ne ve, kdaj in kje ga nesreča čaka. Dne 21. pretočenega m. pa je padla tu v Novi Vasi »truga" za pesek na neko 2 V» letno dekletce, ki je v malo minutah potem izdihnilo svojo nedolžno dušo. Precej pozno, vendar naj tu še omenim, da so učitelji logaškega okraja 18. pret. m. postavili in odkrili lep kameniten spomenik na grobu raojcega nadučitelja g. Treven-a. Izklesal ga je kamnosek g. Arhar v Cerknici prav lično in po prav primerni ceni, zato ga s tem za enaka dela vsakemu priporočamo. Iz krškega okraja, 12. oktobra. Dne 6. av-gusta t. 1. se je zbralo učiteljstvo našega okraja k uradni konfereneiji v Krško. Točno ob 9. uri otvori gosp. prvosednik in voditelj učiteljske konferencije c. kr. okrajni šolski nadzornik Fran Gabršek konferencijo. V svojem nagovoru s toplimi besedami pozdravlja navzočnike in jih spodbuja, da se resno in stvarno vdeleže dnevnih obravnav. Kazoč na prevažno nalogo kon-ferencij, navaja glavne točke vsporeda, ter želi, da bi se isti rešil vsestranski in na čast učiteljstvu. Pri konferencijah je učiteljstvu dana lepa prilika, da širijo svojo znanost, da se uglabljajo v poučno razmotrivanje učne tvarine in da vzajemno priobčujejo svoje bogate izkušnje na pedagogičnem polji. Zato mora učiteljstvo iz dna svoje duše zahvaljevati daritelja šolskih postav, premodrega vladarja in skrbnega zaščitnika šolstva, presvetlega cesarja Frana Josipa L S toplimi besedami se spominja gosp. prvosednik tudi preveselega dogodka v prevzvišeni vladarski rodbini, poroke Nje c. in kr. Visokosti presvetle gospe nadvojvodinje Marije Valerije z Njega ces. Visokostjo nadvojvodo Frančiškom Salvatorjem dne 31. julija t. 1. ter omenja, da je ob tej priliki izjavil največjo udanost v imenu vsega nčiteljstva krškega okraja potom c. kr. okr. glavarstva ter vsKlikne: »Bog obrani, Bog obvaruj našega milega cesarja Frana Josipa I. Bog ohrani presvetla novo-poročenca, Bog obvaruj celo hišo habsburško!" — Navzočnih je bilo 37 učiteljev in učiteljic. Kot gostje bili so prisotni: gosp. Martin Sinkovič, c. kr. okrajni šolski nadzornik v Trstu in več učiteljskih pripravnic. Gosp. prvosednik si izvoli svojim namestnikom g. Ivana Lapajneta, ravnatelja meščanske šole v Krškem. Kot zapisnikarja voU učiteljstvo soglasno g. Frana Slanca, učitelja v Radečah in gdč. Ludoviko Košenini, učiteljico v Mokronogu. Nato sledi obširno poročilo g. c. kr. okrajnega nadzornika o šolstvu. Pred vsem prečita presrčno in laskavo zahvalo preblagorodnega gosp. barona Andreja Winklerja, c. kr. deželnega predsednika kranjskega za čestitko, katero mu je g. prvosednik odposlal telegrafičnim potom v imenu nčiteljstva krškega šolskega okraja povodom desetletnice kot predsednika dežele kranjske. Nato omeni in naznani g. prvosednik, da je nemila smrt pokosila dn^ 22. junija t. 1. g. nadučitelja Ivana Kaligarja v Šmarjeti ter povabi konferencijo, da vstane v znak sočutja, kar se zgodi. — Dalje omenja izvršitev lanskih konferenčnih sklepov. Iz statistike omenja, da je v šolskem letu 1889—1890 bilo v krškem šolskem okraji 25 šol in sicer: 1 meščanska, 22 ljudskih in 2 zasebni šoli. Izmed teb^šol je bila: 1 meščanska s tremi razredi, 10 jednorazrednic, 8 dvorazrednic, 3 tri-razrednice in 3 štirirazrednice. Poučni jezik je bil na 23 šolah slovenski, na 1 šoli (meščanski) nemški in na 1 šoli (ljudski v Krškem) slovenski in nemški. Nemščina, kot predmet obligaten se je učila na 5 šolah s 785 učenci, kot neobligaten pa na 6 šolah z 182 učenci. — Stanje šolskih poslopij je v obče zadostno, vendar jih je nekaj še prav slabih, nekaj prav dobrih. Šolska oprava je glcd^ na šolsko zdravstvo v obče povoljna, vendar je ista na nekaterih šolah še nedostatna. Število otrok za šolo godnih je 7666, obiska-jočih 5789. Šolsko obiskovanje se je v obče zboljšalo, vendar so še nekatere šole z jako slabim šolskim obiskovanjem. Učiteljskih moči bilo je koncem šolskega leta 46 in sicer 12 nadučiteljev, 16 učiteljev, 14 učiteljic in 4 pomožni učitelji. Za ženska ročna dela bilo je postavljenih 7 posebnih učiteljic. Katehetov je bilo 30. Kmetijski pouk se je učil ua 11 šolah večinoma teoretično iu praktično. Pravi kmetijski nadaljevalni tečaj bil je na 1 šoli, po 1 ali 2 posebnih ur se je ta predmet učil še na drugih 3 šolah. Dalje omenja važnejše ukaze 1. 1889—1890. Vspehi v obče in v posameznih predmetih so bili povoljni, na nekaterih šolah celo prav dobri. — Le na nekaterih šolah je želeti boljših vspehov. Učiteljstvo se je v veliki meri zelo trudilo, da bi doseglo dobre ali vsaj boljše vspehe, in videlo se je, da ta trud ni brezvspešen. Dalje omenja gosp. nadzornik posamezne učne predmete in se o vspehih v obče povoljno izreče. Disciplina na večini šol je dobra, na nekaterih prav dobra. Uradni spisi naj se izvršujejo z največjo skrbjo. Na nekaterih šolah še niso v redu. Učitelji naj bodo složni med seboj, 8 prebivalstvom in z gg. duhovniki. Šola naj bode središče njegovega delovanja. Šolski vrt bodi vzgleden. Za učila je skrbeti, da se pomnože. H koncu nad-zornikovega poročila počasti konferencijo s svojim pohodom C. kr. okrajni glavar g. Weiglein. Gosp. predsednik ga s toplimi besedami pozdravi in ga pri tej priliki zahvaljuje za vspešno podporo pri razvijanji šolstva, na kar gospod okrajni glavar zagotavlja, da bode vedno z največjim veseljem deloval na prospeh ljudskega šolstva in učiteljstva, kar konferencija z glasnim odobravanjem vzame na znanje. Nato sledi izbor in razdelitev učne tvarine iz realij za posamezne razrede in oddelke raznih kategorij ljudskih šol v krškem šolskem okraji. Ti učni načrti so se že lansko leto pri konferenciji vsestransko obravnavali. Izročili so se posebnerau odseku pod predsedstvom gosp. nadzoruika. Iz lanskih referatov je gosp. nadzornik sostavil potem učne načrte za jedno-, d. o-, tri- in štirirazrednice, ter jih poslal odsekovim udom (gg. Abram, Grčar, Požar, Ravnikar) v pregled. Dotične učne načrte sprejela je konferencija soglasno. Potem poroča g. učitelj Frau Slanec iz Radeč „0 ovirah povoljnemu učnemu in vzgojnemu vspShu v ljudski šoli (zlasti na deželi) in kako bi se isti odstranili". Gosp. poročevalec razpravlja v živem in velezanimivem govoru razne ovire učnemu iu vzgojnemu vspehu ter navaja sredstva, s katerimi bi se te ovire odstranile. Iz njegovega izbornega poročila je bilo razvidno, da je umel stvar iu se zd-njo vnel, pa tudi, da si je v svesti vzvišenega poklica učiteljevega. Njegov referat je bil vsestransko živo pohvaljen. Sledilo je dalje določilo učnih knjig in učilnih sredstev za šolsko leto 1890/91 in poročilo knjižničnega odbora o stanji, uporabi in računu okrajne učiteljske knjižnice. Konečno sledi volitev stalnega odbora. Izvoljeni so bili gg.: Bezlaj, Lapajne, dr. Romih in Rupnik. V knjižnični odbor pa so bili izvoljeni gg.: Cepuder, Lapajne, dr. Romih, Rupnik in gdč. Schmidinger. S tem je bil vspored končan in gospod predsednik zahvaljuje gg. poročevalce za trud in za odlična poročila, vsem pa za pazljivost, ter želi, da bi današnja konferencija obrodila obilo sadu. Vspod-buja navzočnike, naj z vsemi svojimi močmi delujejo na korist izročene jim mladine, naj jim vcepljajo v mlada in vsprejemljiva srca čut ljubezni do Boga, do domovine, države in presvetle vladarske hiše. Zahvaljuje gosp. c. kr. okrajnega glavarja ta njegovo prisotnost, ter sklene konferencijo s trikratnim „Živio"- in .Slava"-klicem na presvetlega cesarja. Gosp. Lapajne v imenu učiteljstva zahvali gospoda nadzornika za vzorno in nepristransko voditev konferencije. Po obedu pa je pedagogiško društvo zborovalo na vrtu g. Gregoriča. —ar. Od Pohorja, 13. oktobra. (ZavinovGradcu na razstavi) so odlikovance razložili v trinajst oddelkov V 1., 2. in 3. vinorejsko okrožje uvrstili 80 vinorodne kraje po nemškem delu dežele. Na Malem Štajaru so bili odlikovani sledeči vinogradniki: 4. v okrožji Radgona-Kloch: Rotter, A. Eck-hart, Andrieu v Radgoni, Trauttmannsdorf v Ne-gavi, vlastelinstvo Brunnsee in Halbenrein, Dirn-boeck v Cmereku, T. Eckhart, Riedl, Baltazar in Ladislav v Radgoni. 5. V okrožji Ljutomer-Ormož: (Kada v Ormožu in Steyer iz Ljutomera sta kot jurorja vino izpostavila ne tekmujoč za darilo.) Hal- baerth iz Maribora, Otto in Adolf Zorzini iz Radgone, Franc Sršen v Ljutomeru, Žemljic v Ljutomeru, Kautzhammer v Ormožu; Zanjkovič v Središču, Nagj iz Maribora, Soine iz Gradca, Petovar pri Svetinjah, Petovar v Ivanjkovcih, Honigmann, dr. Farkaš, dekan Skuhala, Gomilšek, Schw8rz, vsi v Ljutomeru, župnik HržiČ v Poljskavi, dr. Geršak, Diermayer, Miki, Jedlička, vsi v Ormožu. 6. Okrožje Ptuj in Haloze: Leskovšek, Strašil, Kasper, prepozit Modrinjak, \Vibmer, Hutter, Krajnc, Selinšek, Zima, vsi v Ptuji; Miki pri sv. Marjeti, učitelj Grebeneo v Juršincih, Marinič pci sv. Vrbanu, Vlastelinstvo Ebensfeld. 7. Okrožje .Goričko" ali Slovenske Gorice: Dissauer iz Gradca. Kos^r iz Juršinec, Flucher iz Maribora, Egger iz Arnoža, Beer od Cmereka, nadučitelj Orth iz Arnoža, baron Kellersperg iz Lebringa. 8. Okrožje Maribor: (Vinarska šola, Pfrie-mer in knezoškoji oskrbnik niso kot jurorji tekmovali za darilo.) Vlastelinstvo Meransko in Lina Robič v Lembachu, Badel, dr. Lorber, Šoštarič, Wutt, ■VViesthaler, dr. Hirschhofer in vlastelinstvo .Sveti Pavel", vsi v Mariboru, vlastelinstvo Rossmanit v Radovanji. 9. Okrožje Pohorje: (Jurorja: Nasko v Bistrici in Stanzer v Konjicah nista tekmovala.) Ponkratz, Frauendortf, Vrhovšek, Neuhold, vsi v Slovenjibistrici; Sutter, A. in J. "VValland, Marek, Kummer, Mišak, Stanzer, Prus, vsi v Konjicah, župnik Bezenšek v Cadramu, Kunej v Oplotnici. 10. Ob Dravinji: Candolini, Baumann, Hartner, vsi v Poljčanah, Gregorič v Makolji, \Vretzl in pa Magdalenke v Studenicah. 11. Ob Savi in ob Sotli: Zanier pri sv. Pavlu blizo Žalca, vlastelinstvo "VVindischgraetz v Konjicah, oba častno diplomo. V 12. in v 13. vrsti so za trgovinska vina odlikovani: Kleinoschegg, Streck, Pock, Geiling, Habjanič, Co-stella, vsi v Gradcu, Bouvier, Mihalič, Neowirt, vsi v Radgoni, Materleitner v Judendorfu, Adelstein v Slovenjibistrici, Hatzl v Cmereku. Pristavek: Podpore naklonili so mej ostalimi tudi: Okrajni zastopi v Celji 10 gld., v Ormožu tri cekine, v Bistrici 20 gld., v Lipnici 10 gld., mesto Ormož 1 cekin, trg Lipnica 10 gld., mesto Maribor 20 gld., mesto Radgona 1 cekin. Dnevne novice. (Deželna vlada kranjska) je Janezu Tofantu iz Krškega in Antonu Volčanšku iz Stare Vasi pri Vidmu priznala 26 gld. 25 kr., ker sta dne 20. julija rešila iz Save topničarja J. Ožaniča. (Ogenj) nastal je včeraj ob Vs 5. uri popoldne v Eoljuncu pri Trstu. Razven hiše je pogorelo vse poslopje posestniku Venturini-ju. Ognjegasci so hitro prihiteli iz Trsta, a je bil ogenj k sreči že zadušen. Ogenj je bil najbrž po neprevidnosti zanešen, ker goreti je pričelo najprej v shrambi za seno. (Nesreča.) Znani hišni posestnik in krčmar v Florijanskih ulicah št. 10, Anton Kotnik, po domače Šimen, je predsinočnjim s petrolejko v roki v sobi se spodtakuil in padel. Svetiluica se je razbila in petrolej po ubogem možu se razlil in vnel. Revež je po obrazu, po vratu in prsih in po desni roki ves opečen in silno trpi. — Nesreča nikoli ne počiva I (Iz W$ri8hofena) nam piše rojak: Tukaj je še do 560 gostov, med temi okolu 60 duhovnikov. Vseh duhovnikov je bilo letos tukaj 706. Tudi dunajski Rothschild prišel se je zdravit k župniku Kneippu. (Velečastiti gosp. Jurij Račič,) opat lakromski ter superijor c. in kr. mornarice v Pulji, daroval je .Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" 10 gld., izrcčivši je veleč. gosp. Janezu Smrekar-ju, katehetu v Ljubljani. Slednji je tej svoti dodal 1 gld. ter svoto 11 gld. poslal .društvu v podporo visokošolcev na Dunaji." Slednji naslov je zakrivil, da je to svoto prejel .Unterstatzungs-Verein fflr Hochschiller", ki je to še-le pred kratkim oddalo .Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji". Iskrena bodi hvala blagima darovateljema 1 (.Slovenski klnb na Dunaji") ima v soboto dne 18. t. m. prvi svoj večer v sezoni v hotelu R o y a 1 (L Singerstrasse št. 3, mezzanin). Cital bode C. in kr. stotnik g. Igo K a š: .Orlice iz južne Dalmacije: Ercegovi in Dolenje Krivošije". Začetek ob 8. uri zvečer. K temu večeru vabijo se na Dunaji bivajoči Slovenci, katerim čut domorodni ni še izginil popolnoma. (k Celja) se nam piše, da .Deutsche Wachf svojim bralcem natnapja posebno novico, ako pravi, da nobeden resnobni časnik ne piše o resoluciji gled^ administrativnega združenja slovenskih krajin, ki so jo bili .skleniH" v Ljubljani zbrani poslanci slovenski. List se sklicuje na svoj članek-uvodnik, ki ga je o slovenskem .kraljestvu" napisal. Ali se ne pravi to peselc v oči metati naročnikom? O za-devnej resoluciji ne more pisati nobeden časnik, ker se taka resolucija ni sklenila. Ljubeznjiva .'VVachf samo sebe izvzema. (TrStvo 8 sadjem) je na Štajarskem, koder ga imajo, precej živahno. V Konjicah kupci dajejo po 12—18 gld. za štrtinjak, sicer pa tudi na tehtnico navadno po 5 L*, za kilogram. Nekemu trgovcu se je oni dan pripetila nesreča na cesti proti Poljča-nam. Najprej je z voza padla deska, a naloženo sadje za njo; ko so ovočje s ceste pobrali, so se nezadolgo splašili konji, da se je prevrgel voz. Kdo bode trpel škodo, naš poročevalec ne znd povedati. Neki gospodar v Vitanji sam pošilja na Dunaj sadje, kar ga je nabral v svojem sadonosniku; prodaja po 8 kr. kilo loco Kolodvor v Beču. Z Dobrne se nam pa javlja, da neki tamošnji občan kupuje .škaf" ali .malo vedro" sadja po 70 kr., torej .štrtinjak" pride za 14 gld., lepših .škaf" tudi velja po 80 kr. (Za šolske vrte) so pri razstavi v Gradcu bili odlikovani na Slovenskem Štajarju sledeči gospodje: Nadučitelj Vinko Kotzmuth na Hajdini poleg Ptuja, učitelj Tomo Grah pri sv. Juriji ob železnici, učitelj Fortunat Sadu v Ščavniškej dolini blizo Ljutomera, nadučitelj Valentin Brence v Velenji, učitelj-voditelj Ante Hofbauer v Vozenici, učitelj Andrej Simonič v Cmereku, učitelj-voditelj Antonij Gnus na Rečici v Savinskej dolini, šolski ravnatelj Josip Barle v Slovenjigradcu, nadučitelj Ivan Rupnik v Prožinu blizo Celja, nadučitelj Srečko Majcen v Radovanju pri Mariboru, učitelj Mihael Vreča v Negavi, učitelj-voditelj Peter Vudlar v Ljubnu v Savinjskej dolini, učitelj Franko Holler v Slovenjibistrici, učitelj Hinko Tribnik v kaznilnici v Mariboru. Priznalne diplome dobile so šole: Jarenina, Leitersberg pri Mariboru, Račje, Slivnica na Dravskem polju. Odlikovani so bili še: Lenček v Blanici, vlastelinstvo Mahrenberg in Brežice, Paulšek v Račji, okrajno zastopništvo v Sevnici. (Pri 8V. Vidn blizo Lipnice) je nadučitelj gosp. Leopold Hofer slovesno slavil petdesetletnico svojega učiteljevanja. (.Glasbena Matica") razpošilja svojim članom muzikalije za 1. 1890. Ker je nam obljubljena obširnejša ocena, navedemo danes le naslove muzikalij, ki so: l.Teoretično-praktična klavir-; ska šola. Spisal Anton Foerster. Op. 40. IV. zvezek. Cena 1. gld. 30 kr. 2. Suae carae uxoris sorori Balbinae Smole dedicatum. 3. Ave Maria pro una voce cum organo aut harmonium composuit Anton Nedved. 4. Narodne pesmi z napevi. Nabral v tuhinjski dolini Sr. I Malenšek, čveteroglasno postavil Fr. Gerbič. (Okr. šolski svet za okolico ljubljansko.) Namesto pokojnega g. Fr. Kotnika je deželni odbor imenoval g. Gabrijela Jelovška, župana na Vrhniki, članom okr. šolskega sveta. (Iz šole.) Josip Drnjač, do zdaj učitelj v Vitanji, postal je nadučitelj pri sv. Petru blizo Maribora; Josip Sejfried dobil je službo podučitelja pri sv. Ani blizo Cmereka; nadučitelj Vido Majcen šel je v pokoj. (Sto let minolo) je letos na Veliko Gospojnico, odkar so Združene države v Severnej Ameriki dobile prvega episkopa. Dn6 15. avgusta 1790 je namreč John Carroll postal vladika v Baltimoru. (C. in kr. major Henrik Himmel pl. Agisbnrg) se je duš 7. oktobra poročil v Gradu v Banatu i baroneso Agato G u d e n u s. Sedanji novoporočenee je o svojem času služboval tudi na Kranjskem. Imenovanec je prepotoval že mnogo sveta ter svoje potopisne črtice objavljal navadno v dunajskem dnevniku .Vaterland". (Pokatoličanil se je) anglikanski pridigar Do» v Eaton-Brayu na Angleškem. Pridigarsko službo opravljal je 20 let in zadnji govor je v svoji občini govoril dne 28. septembra letos, in sicer o predmetu : .Jedna vera". (Hrvatsko slovstvo.) Vrlo podjetna .Knjižara dioničke tiskare" v Zagrebu je izdala zopet nekaj novih slovstvenih del. Znani hrvatski pesnik Ivan Trnski napisal je novo pesem .Ana Lovičeva", kjer z vzneseno pesniško besedo opisuje naslanjajoč se na zgodovinske dogodke, kako je dekle Ana Lo-vičeva leta 1630. na sv. treh Kraljev dan izdala Turkom kostajniške veruike, zbrane v samostanski cerkvi sr. Ane pod Kostajnico. Posretil je to krasuo pesem Iran Trnski spominu svojega prijatelja iu zagovornika, prerano umrlega generala Josipa barona Filipoviča. Cena 50 kr. — Druga knjiga je: .Brat Marko i sestra Jeka. Istiuit dogodjaj. Pripovijetka Jovana Sundečič •a. Cena 30 kr. — Smisel te pripovedke pojasnijo besede prijatelja, ki posvečujejo knjigo: Razlikom viera razbračenoj brači, da sveto štujuči svaki svoju vjeru budu vjerna brača, posvečuje pjesnik. — Tretja knjiga je prevod: W. Goethe: Armin i Doroteja, Pjesan. Preveo Vladislav Vežic. Cena 40 kr. — Prevod zagovarja pesnik z besedami: Dela človeškega duha, ki se dvigajo do višine klasičnih vzorov, niso ne nemška, ne talijanska, ne francoska, nego so last vsega človeštva. (Učiteljske službe) so razpisane: Na mestni nemški petrazredni dekliški ljudski šoli je stalno popolniti mesto učiteljice z letno plačo 600 gld., eventueluo mesto podučiteljice z letno plačo 500 gld. Prošnje do dne 15. novembra t. I. — Na novoustanovljeni jednorazredni šoli pri Sv. Trojici je mesto učitelja in vodje z dohodki IVega plačilnega razreda in prostim stanovanjem v novem šolskem poslopji stalno eventuelno začasno oddati. Dotične prošnje do dne 18. oktobra t. 1. c kr. okr. šol. svetu v Kamniku. — V krškem šolskem okraji se razpisujete sledeči učiteljski službi: 1. Drugo učiteljsko mesto na trirazredni ljudski šoli v Veliki Dolini z letno plačo 450 gld. Pri jednakih svoj-stvih imajo prednost prosilci, ki so vešči orglanju. 2. Drugo učiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli na Trebelnem pri Mokronogu z letno plačo 400 gld. Prosilci naj svoje pravilno obložene prošnje zakonitim potom vlože do 19. oktobra t. 1. — V šolskem okraji Crnomeli se razpišejo naslednje učiteljske službe v stalno ali začasno nmeš"feuie: 1. Druga učiteljska služba na dvorazrednici v Fod-zemlji s 400 gld. plače in prostim stanovanjem. 2. Tretje učiteljsko mesto na trirazrednici v Draga tuši z letno plačo 400 gld. in prostim stanovanjem. 3. Tretja učiteljska .una|Mka borzii. (Telegrafično poročilo.) 15. oktobra. Papirna renta po 100 gl. (s 16% davka) 87 gld. 80 k Srebrna „ 5V, „ 100 „ „ 1«% „ 88 „ 10 avstr. zlata renta, davka prosta ... 100 „ 80 Papirna renta, davka prosta......101 „20 Ak(!ije avstr.-oiterske banke...... 983 „ — Kreditne akcije ..........30.5 . 7.5 London........ .... 114 . 4,5 Srebro ............. Francoski napoleond.........'J „ 06 Cesarski cekini...........5 " 42 Nemške marke ... .... 56 „ 32'/i ^ Zahvala in priporočilo. Udano podpisani uljudno zahvaljujem dosedanje sv(.je p. n. goste za skazano zaupanje ter se usojam naznanjati, da sem preselil svojo gostilno I« Vojrovili i»li v liiHtiio Iiitio na Rimski cesti št. 4. Ziigotavljaje. da bodem vedno stregel z dobrimi , Jedili in pristno kapljico, prosim ohraniti mi ie npf^ilje naklonjenost in s,? priporočam za mogobrojni obisk. ^ (i^-2) Alojzij Zaje. ^ ■5 -2-5 a -i 1 .3 ~ i a S o gs i" ^ ■n i .. S- ® .2 — .CJ Mir ^ m yj 1 .iT - tt « '3 . 1 « ^ »C ' J .Š. ■ ° > I - 5 J tf .2 o J ® — i I - s I o 5 a> cs tc •3 -= s i -g = si O) S i s -1" e C © -H 1 I Lepo in bogato s pravim zlatom pozlačene (5-2) ^iriporoča po nizkih cenah Andr. Druškovič, trgovce z železnino v LJrBLJA>[, 3[ostni trg 10. Xa zahtevanje dopošljejo se ohrazcl in ven i ki franko.' Dunajske razstavne Le malo jih je še! 11 ml 141 Eli. 4>smi(»il..iol[r. Glavni dobitek 30.INNI gld. vrednosti. jirebaEje že 80« #kt#bfii ?Si-ecUe po 1 j^lcl. i>i-i O. O. v I^jiil>ljaiii. .. (18)