Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Viit. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Missio - Udine - Videm MATAJUR GLASILO SLOVENCEV "V VIDEMSKI POKRAJINI Lelo XIV. - N. 10 (280) UDINE, 16. MAJA 1963 Sped. in abb. post. II0 gruppo NAROČNINA: Za Italijo : polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30..— Ur Izhaja vsakih 15 dni SLOVENKA V POSLANSKI ZBORNICI OSEM POSLANCEV zastopa narodne manjšine EPPUR SI MUOVE J! Veselo lahko kličemo po teh volitvah « Eppur si muove ». Res se je nekaj zganilo v naših 150 hribovskih vaseh. Pri vsakih volitvah zadnjih deset let so se glasovi vedno bolj diferencirali. Ni več pri nas samo 90% de-mokrščanskih glasov, ki padejo pri nas za najbolj konservativne in nam sovražne demokrščanske poslance. Naj bi že bili demokrščan-ski glasovi, ko bi šli res za « centro-sinistra », toda pri nas je demokrščanska desnica tista, ki ima še trikolori-stično gajžlo, ki še nekaj smrdi po nekrščanskem nacionalizmu. Zdaj pa imamo ■v naših slovenskih komunih na stotine socialdemokratov, v komunih zapadne Furlanske Slovenije, v Reziji, v Brdu, v Tipani in v Nernah imamo močne socialiste in komuniste. Lepo je tudi, da je skoraj popolnoma izginil ves misovski plevel in da je še celo monarhija izgubila zadnje svoje zveste « sergente ». V sosednjih furlanskih vaseh, kot so Fojda, Genta, Ahten, Neme, Tavorjana je sicer dosti bolj demokratičnih ljudi, toda tudi mi korakamo za njimi in hočemo dokazati z našimi demokratičnimi glasovi, da je tudi nas pamet srečala kot Furlane, da tudi pri nas razbijamo monopol domačih klik iz starih časov. Hodimo torej za Furlani in nimar bolj glasujmo podobno kot oni, za drugačno življenje pri nas, za večje reforme, za delo doma in ne za emigracijo. Hkrati pa hodimo tudi za našimi brati Slovenji na Goriškem in Tržaškem in oddajamo glasove za tiste goriške kandidate, ki so na kandidatnih listah socialistov in komunistov skupaj z Furlani. Ivo Marinčič, slovenski goriški kandidat na socialistični listi je dobil 200 preferenčnih glasov v naši pokrajini, a Josip Jarc, mladi slovenski kandidat iz Doberdoba na komunistični listi je dobil 210 preferenčnih glasov. Štiristo glasov je torej prišlo od naših ljudi za slovenske Goričane brez propagande in samo politično principielno, za kar je treba že nekaj politične odločnosti in ne samo osebnega interesa za kandidata. Ni treba biti veliki profeta in prerokovati, kako bo pri nas čez pet let, pri novih političnih volitvah. Per let je dolga doba, posebno pri nas, ki živimo večinoma v emigraciji. Eno je že zdaj prav gotovo, da takrat bo velika večina naših slovenskih ljudi tam, kjer so tudi Slovenci na Tržaškem in na Goriškem. Poleg Slovenke iz Trsta, sedita v italijanskem parlamentu dva Francoza iz doline Aoste in pet Nemcev iz boeenske province Med novoizvoljenimi parlamentarci je kar o-sem zastopnikov narodnih manjšin in sicer naslednji: En poslanec slovenske narodnosti: MARIJA BERNETIČ iz Trsta, ki je bila vključena na list» K.P.I. ter izvoljena v tržaškem volilnem okrožju; En poslanec in en senator francoskega iezika in sicer RENATO CHABOD in CORRADO GEX oba iz Valdaoste, ki sta bila izvoljena na listi au-tonomne koncentracije (Unione Valdotaine). Trije poslanci in dva senatorja nemškega jezika in sicer: HANS DIETL, KARL MITTERDOR-FER, KARL VAJA, LUIS SAND, in HANS SAXL, vsi iz boeenske pokrajine kjer so bili izvoljeni na listi SVP (Sudtiroler Volkspartei - Partito Cattolico Sudtirolese). V Furlaniji so bili pri zadnjih volitvah doseženi naslednji rezultati : V Senat so bili izvoljeni : v Videmskem kole- giju Tiziano Tessitori od KD; v čedadskem kolegiju Guglielmo Pelizzo od KD ; v kolegiju Tolmez-zo Attilio Zanier od PSDI in Ercole Bonacina od PSI; v kolegiju Pordenone Giuseppe Garlato od KD. V Poslansko zbornico so bili izvoljeni : Arnaldo Armani, Lorenzo Biasutti, Piergiorgio Bressani in Mario Toros od KD ; Mario Lizzerò od KPI ; Vittorio Marangone in Loris. Fortuna od PSI ; Guido Ceccherin od PSDI in Archimede Taverna od PLI. Furlanija je dobila enega senatorja več in to zaradi doprinosa glasov iz obeh kolegijev tržaškega področja. Pri tem lahko z veseljem ugotovimo da Furlanija tokrat ni bila deležna sramote z izvolitvijo fašista, kot se je zgodilo 'leta 1958. Liberalci pa, ki so potrošili mnogo denarja za svojo propagando, pri kateri so se posluževali tudi letal, so dosegli enega zastopnika, ki pa je bil izvoljen izi 10-stankov v enotnem državnem kolegiju. Volitve v Italiji Kla j pi‘ic‘2tk ti jemo od novega parlamenta Italijanski volivci so si pri zadnjih volitvah dne 28. in 29. aprila izvolili nov parlament. S posebnim zadovoljstvom ugotavljamo, da je tokrat prvič po vojni prišel v parlament tudi zastopnik Slevencev: to je Marija Ber-netič in Trsta, ki je kandidirala na listi K.P.I. ter je zbrala 4.463 preferenčnih glasov. Za največje presenečenje so poskrbeli komunisti. KPI je mamreč v precejšnji meri, preko milijon, zvišala število svojih glasov, tako da je dosegla v poslanski zbornici 166 poslanskih mest (prej 140) v senatu pa se je število njenih zastopnikov dvignilo od 59 na 85. Kot je velik porast komunističnih glasov pravtako je velik padec glasov za KD, ki je dosegla 757.000 glasov manj kot pri prejšnjih političnih volitvah leta 1958; število njenih poslancev pa je padlo od 273 na 260 (trinajst manj). Ce še upoštevamo, da smo pri zadnjih volitvah imeli skoro 3 milijone več volilcev, tedaj moramo ugotoviti, da je nazadovanje KD še večje. Dodamo naj še, da je KD v senatu (kjer je treba upoštevati da se je število senatnih sedežev zvišalo od 246 na 315 in v poslanski zbornici pa od 595 na 630) izgubila svojo absolutno večino. Glede na PSI pa lahko ugotovimo, da je obdržala svoj položaj v poslanski zbornici (87 sedežev) dočim je v senatu šla od 35 na 44 sedežev. Ce pregledamo zgornje podatke, bomo ugotovili da sta -po letu 1946 KPI in PSI skupaj dosegli več glasov kot pa Krščanska Demokracija in sicer okrog 300.000. Ta preseg glasov je bil tokrat dosežen prvič. Dejstvo, da so se italjanski volilci odločno obrnili proti levici je pripisati raznim faktorjem. Predvsem se je to zgodilo ker vlada « levega centra » ni izpolnila svojih programskih obvez (predisem izvedbo deželne avtonomije) in zaradi katerih je dosegla zunanjo podporo socialistov. (nadaljuje na 2. strani) LETO 1963 LETO 1958 VARIACIJE STRANKE glasovi % posl. mest glasovi % posl. mest posl. % mest. D.C. U.763.418 38,3 260 12.520.207 42,4 273 — 4,1 — 13 P.C.I. 7.763.854 25,3 166 6.704.474 22,7 140 + 2,6 + 26 P.S.I. 4.251.966 13,8 87 4.206.726 14,2 84 — 0,4 + 3 P.L.I 2.142.053 7 39 1.047.081 3,5 17 + 3,5 + 22 P.S.D.I. 1.874.379 6,1 33 1.345.447 4,5 22 + 1,6 + 11 M.S.I. 1.569.202 5,1 27 1.407.718 4,8 24 + 0,3 4- 3 P.D.I.U.M. 536.652 1,7 8 1.436.916 4,8 25 — 3,1 — 17 P.R.I. 420.746 1,4 6 405.782 1,4 6 — — Volkspartei 135.444 0,4 3 135.491 0,5 3 — 0,1 — Union Valdostaine 31.748 0,1 1 30.596 0,1 1 — — Slovenska lista 5.679 — — — — — — — Drugi 235.128 0,8 — 146,624 0,5 1 + 0,3 — 1 SKUPAJ 30.730.269 100 630 29.560.269 100 596 DI IIMTIVH REZIJI/TATI ZA SENAT DEFINITIVNI KE/iLLTATl ZA POSEANSKO ZItOKNICO STRANKE LETO g'asovi 1963 % posl. mest LETO glasovi 1958 posl. % mesi VARIACIJE posl. % mest D.C. 10.261.441 37,23 133 10.780.954 41,2 123 - 3,97 + 10 P.C.I. 7.003.917 25,41 85 5.700.952 21,8 59 4- 3,61 + 26 P.S.I. 3.872.821 14,05 44 3.687.708 14,1 35 — 0,05 + 9 P.L.I. 2.065.992 7,50 19 1.024.150 3,9 4 + 3,60 + 15 P.S.D.I. 1.751.397 6,35 14 1.136.803 4,4 5 + 1,95 + 9 M.S.I. 1.420.788 5,15 14 7.122.037 4,3 8 + 0,85 + 6 P.D.I.U.M. 429.632 1,55 2 1.350.175 5,2 7 — 3,65 — 5 P.R.I. 223.421 0,81 — 367.340 1,4 — 0,59 — Volkospartei 120.086 *,5 2 120,068 0,5 2 — — Union Valdostaine 29.498 0,1 1 24.340 0,1 1 — — P.N.M. - M.S.I. 279.397 1 1 334.030 1,3 — — 0,30 + 1 SKUPAJ 27.457.638 100 315 26.1W.102 1110 246 On. Marija Bernetif* i/ Trsta Marija Bernetič se je rodila pred 62 leti v Trstu. Njeno življenje je bilo trdo, težko in včasih bolestno. Po poklicu šivilja je morala že zgodaj pomagati svoji družini, ki je bila številna in revna. Zlasti po smrti očeta, ki je bil spoštavon in cenjen delavec, je morala biti za mater mlajšim bratom, ker je bila tudi mati bolna. Pri tem pa je še našla čas za svojo izobrazbo: je namreč samouk. 2-e zelo zgodaj je dozorelo v njej socialistično mišljenje, kateremu je ostala zvesta. V skladu s tem se je aktivno udeleževala delavskih borb, zlasti za pravice žena in borb za o-brambo pravic slovenske narodne manjšine. Odločna antifašistka je bila za časa fašizma dvakrat obsojena od posebnega sodišča in je odsedela več let zapora. Po padcu fašizma, ko je zopet prišla iz ječe, se je aktivno udeležila o-svobodilne borbe ter nadaljevala tudi po končani vojni z vso privrženostjo in neizčrpno vero bordo v korist delavskega razreda in v korist revežev na splošno. Men. Senato diaboli iz doline A osle » On. Corrado Gexlf iz doline A onte Stran 2 ,1 AT AJ UR Po najliolj zapuščenih vaseli OD MALINE DO PROSNIDA Xelo slaba cesta in nevarni ovinki brez zaščite Krasen razgled toda zelo slab gospodarski položaj - Najrevnejše vasi je treba oprostiti davkov Izkoristili smo krasen sončni dan in ob božanju rahle vzhodne sapice smo šli na kratek izlet v prijazne vasi Malina, Kančelirji in Subit, ki spadajo vse tri pod Ahten, kateri leži ob vznožju malega prelaza Mont di Krož, ki pelje v Neme. Prva stvar, ki je vzbudila našo pozornost, je bila cesta, ki je v skrajno slabem stanju. Polna ostrih ovinkov, brez kakršnih koli zaščitnih ograj, (samo na enem ovinku sta dve vrsti pocinkane žice, druga nad drugo, ki je pritrjena na količe in s katero naj bi preprečili zamišljenemu pešcu ali avtomobilu, da ne bi končal v globokem prepadu) in vsako toliko je cesta posuta s kamenjem in skalami, da se ti zdi, kot da bi hodil po Krasu. Prijetna in lepa je obsežna dolina, odeta v bujno zelenje, ko se koplje v sončni luči. Razgled je tako krasen, da bi včasih človek ustavil korak in vzkliknil: «Tu bi ostal vse življenje». Vse drugačne pa izgledajo vasi: čemerne, tihe in zaskrbljene. Zdijo se kot brez življenja, izmučene in vdane v svojo usodo, brez kakršnega koli znaka odpora. Prava slika srednjega veka, ki daje človeku misliti. Le tu in tam se vidi kakšno popravljeno hišo, ma prste pa lahko sešteješ male nove hišice. Samo od Subida dalje je cesta nekoliko boljša. V Prosnidu se naši vtisi ne spremenijo mnogo in splošen položaj je vedno isti: vsepovsod ista slika bede in tudi tu nima pomena lepa okolica, kjer v.sa narava poje o lepoti, od vznožja do vrhov gora, ki so tu pa tam posejane z borovimi in smrekovimi gozdiči in z redkimi seniki za spravo sena. Spodaj pa teče mirno Nadiža; na drugi strani, proti jugovzhodu, na jugoslovanski strani, pa se vidi še eno skupino hiš: Robidišče; in še bolj, daleč na levem bregu reke so Logje, vas ki po ukinitvi občine Breginj, spada pod Tolmin. Poetična lepota kraja prav gotovo ne more nasititi človeka, ki je lačen: lahko bi, če bi to bilo mogoče, lahko bi do neke mere pomagala razviti turizem, če bi v tem razvoju pripomogli s postavitvijo primernih gostišč. Prosnid se namreč nahaja ne samo precej od rok ampak popolnoma o-samljen, zlasti pozimi, kakor se dogaja tudi z Učejo, tudi kadar zima ni izredno ostra. V pretekli zimi je bil Prosnid tri dolge mesece odrezan od ostalega sveta in prav zato se sedaj zahteva, naj bi tukajšnje prebivalstvo oprostili vsaj za letos plačevanja davkov. Največ hiš v Prosnidu ima razpadajoče strehe, je brez higijenskih prostorov ter se zdi, da se bodo vsak hip sesule na kup. Medtem ko smo začudeni ogledovali neko tako podirajočo se hišo, nam je nek starček zaklical. « Kaj hočete ! Pri nas je vedno slabše, vedno slabše. » Skušali smo ga potolažiti, ko je pristopilo še nekaj žena. « Nimamo prav nič kaj upati. Vedno nam obljubljajo, zlasti kadar so volitve, potem pa se nas nihče več ne spomni. In če hočemo dobiti košček kruha za življenje, moramo od doma in romati po svetu.» O kakšni kanalizaciji v Prosnidu, kakor tudi po drugih vaseh, seveda ni govora. In ulice? Pravo razdejanje: zemlja pomešana z drobnim in debelim kamenjem. Nič čudnega če je značilnost te vasi v množičnem begu njenih prebivalcev. Tudi tu, kot po mnogih drugih vaseh tega področja, je emigracija precejšnja ter je povzročila znatno smanjšanje prebivalstva. Vzroki za ta velik in zaskrbljujoč pojav so vedno isti in jih vsi dobro poznajo. Predvsem gre za pomanjkanje dela doma in v bližnji okolici, kar je pripisati premajhnemu zanimanju od strani tistih, ki bi se morali za to brigati. Lahko bi tu govorili o potrebi zgraditve ceste, ki jo pričakujejo domačini že nad štirideset let. Gre za približno dva kilometra ceste, s katero bi povezali Prosnid z mostom čez Nadižo od koder se cesta razcepi preko meje proti Breginju in Kobaridu na eni ter proti Plastišču in Tipani, kjer je sedež občine, na drugi strani. To bi bil edini način, da se poveže to naselje z ostalim svetom. Nujno je potrebno pospešiti pogozdovanje tudi zato, da se prepreči ponovne plazove zemlje, kot smo jih i-meli v zadnjem času; pomagati je treba kmetijstvu, ustvariti dovolj močan stalež živine, za katero je dovolj krme, ustanoviti zadružne hleve, mlekarne in zadruge, ter sezidati stanovanjske hiše; skratka obnoviti je treba vso vas in predvsem država ima dolžnost pomagati ljudem, ki živijo v teh krajih. Vendar tudi tu ženske... ostanejo ženske. Eno izmed njih, staro okrog trideset let, ki je imela od dela zgaran obraz, smo videli prihajati po bregu v vas, ko je nosila na hrbtu koš s tovorom drv in še v vsaki roki po eno precej veliko drvo. Doma je odložila breme, nakrmila kravo in nato navidez brezbrižno odprla svojo revijo. Na tak način, smo ■si mislili, bo pozabila na svoj položaj in bo za trenutek zaživela v svetu sanj in iluziji. Ona pa je opazila naše začudenje ter nam je pojasnila: « Tu pri nas razen dela, ki je včasih zelo težko, nimamo ničesar drugega; ne kinov, ne gledališča, ne televizije ali kakšne druge zabave. Zato se zadovoljim s čitanjem kakšne revije, ki mi jo prinese kak sorodnik in pri tem se tudi nekaj izobrazim. Mislim in upam pa, da se bo naše življenje z izvedbo deželne avtonomije, o kateri se je toliko govorilo in se govori, da se bo is tem naše trdo življenje končno spremenilo in bomo tudi mi lahko uživali vsaj del tistega dobrega in lepega kar danes nudi svet. » Iz srca smo ji zaželeli, da bi se ji izpolnile njene želje, saj smo vedeli, da si mora večina žena v teh krajih naložiti največje breme v družini, ker imajo može v emigraciji. Skrbeti morajo namreč poleg hiše še za otroke in starše, opravljati delo v gorah, na njivici ki ima često le nekaj kvadratnih metrov, poskrbeti morajo za živino, kjer imajo morda še eno kravo ali nekaj ovac in poskrbeti morajo tudi za perutnino in zajce, ki živijo na dvorišču ali v hlevu. V. T. % Pogled na ta del Prosnida nam nudi dovolj jasno sliko in ne potrebuje kakšnega posebnega komentarja. Gre za eno izmed glavnih ulic, ki je zasilno tlakovana s kamenjem. 2e to je dovolj, da upravičuje zahtevo po obnovi vse vasi, ki bi jo bilo treba na novo pozidati. ___________________________________ Kako so volili Slovenci na Goriškem in na Tržaškem ozemlju DEVIN NABREŽINA (Duino Aurisina): Pei 1.198, De 1.252, Psdi 231, Msi 193, Pii 127, Psi 343, Frn (Fronte di rinnovamento nazionale) 10, Sol 631, Pri 35, Mi (Movimento indipendentista) 33, Pdium 18. REPENTABOR (Monrupino): Pei 134, De 56, Psdi 18, Msi 16, Pii 8, Psi 53, Ssl 118, Pri 4, Mi 1, MILJE (Muggia) : Pei 4.365, De 2.755, Psdi 722, Msi 306, Pii 155, Psi 521, Frn 13, Sssl 136, Pri 243, Mi 87, Pdium 24. DOLINA (San Dorligo): Pei 1.709, De 549, Psdi 84, Msi 43, Pii 26, Psi 273, Frn 14, Ssl 597, Pri Pogled na Prosnid: ki je razpoložen na pobočju hriba in nudi nadvse prijetno sliko od daleč. Ce pa si ga ogledamo od blizu, dobimo popolnoma drugačen vtis zapuščenosti, velike revščine v usakem oziru in gospodarskega propada. Obenem pa se prepričamo o junaškem potrpljenju tukajšnjega delavnega in lojalnega prebivalstva. V ozadju na desni se vidi tudi naselje Logje. Volilni rezultati v Furlanski Sloveniji AHTEN (Attimis); Pci 306, Pri 17, Msi 47, Pii 23, Psdi 201, Pdium 17, Dc 821, Psi. 297. DREKA (Drenchia); Pci 16, Pri 1, Msi 7, Pii 14, Psdi 38, Dc 377, Psi 40. FOJD! ( Faedis ) : Pci 245, Pri 16, Msi 44, Pii 39, Psdi 142, Pdium 13, Dc 1.462, Psi 394. GRMEK (Grimacco); Pci 43, Pri 8, Msi 23, Pii 10, Psdi 106, Pdium 5, Dc 464, Psi 28. BRDO (Lusevera); Pci 59, Msi 35, Pii 9, Psdi 313, Pdium 7, Dc 488, Psi 89. GORJANI (Montenars): Pci 42, Pri 3, Msi 6, Pii 14, Psdi 48, Pdium 4, Dc. 327, Psi 64. NEME (Nimis); Pci 348, Pri 38, Msi 85, Pii 59, Psdi 144, Pdium 19, Dc 1.079, Psi 382. PRAPOTNO (Prepotto); Pci 40, Pri 14, Msi 34, Pii 11, Psdi 100, Pdium 11, Dc 561, Psi 110. PODBONESEC (Pulfero); Pci 48, Pri 14, Msi 9, Pii 31, Psdi 259, Pdium 13, Dc. 1.287, Psi 53. REZIJA (Resia); Pci 54, Pri 21, Msi 60, Pii 20, Psdi 182, Pdium 41, Dc 874, Psi 123. SV. LENART (San Leonardo) : Pc 45, Pri < Msi 8, Pii 54, Psdi 194, Pdium 7, Dc 717, Psi 51. ŠPETER ( San Pietro al Natiso-ne); Pci 116, Pri 8, Msi 45, Pii 57, Psdi 343, Pdium 12, Dc 866, Psi 177. SOVODNJE (Savogna); Pci 41, Pri 2, Msi 19, Pii 10, Psdi 168, Pdium 5, Dc 554, Psi 30. SREDNJE (Stregna); Pci 6, Pri 91, Msi 4, Pii 19, Psdi 33, Pdium 8, Dc 494, Psi 18. TIP ANA (Taipana): Pci 93, Pri 6, Msi 23, Pii 17, PšdT 82, Pdium 44, Dc 815, Psi 108. TAVORJANA (Torreano); Pci 344, Pri 6, Msi 14, Pii 17, Psd* 85, Pdium 9, Dc 837, Psi 310. 18, Mi 42, Pdium 11. ZGONIK ( Sgonico) : Pci 437, Dc 156, Psdi 39, Msi 28, Pii 15, Psi 70, Frn 4, Ssl 179, Pri 7, Mi 6, Pdium 2. DOBERDOB (Doberdò): Dc 323, Pci J368, Psi 138, Msi 5, Psdi 22, Pii 9, Pdium 4, Pri 5. DOLENJE (Dolegna del Col-lio ) ; Dc 397, Pci 54, Psi 40, Msi 16, Psdi 35, Pii 14, Pdium 2, Pri 4. ŠTEVERJAN (San Floriano): Dc 292, Pci 61, Psi 147, Msi 8, Psdi 25, Pii 7, Pdium 3, Pri 12. SOVODNJE (Savogna d’Ison-zo) : Dc 435, Pci 233, Psi 344, Msi 7, Psdi 57, Pii 11, Pdium 8, Pri 9. Ne glede na dosežene rezultate moramo dodati nekatere opazke pri katerih se ne nanašamo na nizko udeležbo volilcev — okrog 55% in v nekaterih primerih tudi manj — ki so jo zabeležili v večini volilnih sekcij na področju krajev kjer prebiva slovensko prebivalstvo. Opazke se tičejo predvsem točke, ki je za nas zelo važna in sicer da slovensko prebivalstvo v videmski pokrajini s svojimi 30.000 in več volilci, ki jih ima na razpolago, ni moglo predlagati in izvoliti v obe zbornici svojega ožjega rojaka - kandidata. Kaj takega je po našem mnenju zelo lahko izvedljivo, če le malo pogledamo tehnični ustroj volilnega aparata. Zato obstaja možnost, da se to popravi pri bližnjih volitvah v deželni svet Furlnije - Julijske Krajine (ki bodo verjetno že letos), če se le hoče. Kaj takega pa je nujno potrebno če hočemo temeljito spremeniti obraz Furlanske Slovenije in Rezije, ki so do skrajnosti o-bubožane ter so popolnoma zapuščene. Ustvariti je treba potrebno, osnovo za enotno akcijo med vsemi državljani slovenske narodnosti. če bi vsi tisti, ki so navezani na slovensko kulturo, folkloro, na slovenske šege in na slovenski jezik sledili zgledu Valdostan-cev, tržaških Slovencev in bi tudi oni glasovali enotno za domačega kandidata, bi se lahko ponašali s tem da bi imeli danes svojega zastopnika ali bolje svojega ožjega rojaka v poslanski zbornici in preko njega neposrednega in učinkovitega zagovornika svojih koristi in potreb ter zavestnega branitelja vseh pravic slovenske skupnosti, vse to v okviru ustavnih določil in z aplikacije člena 3 deželnega statuta. Mi vsekakor želimo, da bi prišlo do take zelo potrebne enotno- sti v najkrajšem času in da bi na ta način prišel glas našega ljudstva do večje veljave tako v poslanski zbornici kot v prihodnjem deželnem svetu, še bolj pa si želimo, da bi končno naši kraji in naše ponižano ter razžaljeno ljudstvo dobilo končno zadoščenje in potrebno pomoč za dvig iz sedanjih žalostnih življenjskih pogojev v katerih morajo živeti. Tako življenje prav gotovo ni v čast oblastem na splošno in vladnim organom, ki jim je izključna skrb lastna korist ter so bolj kot kdaj koli odločeni izkoriščali ubogo ljudstvo ter živeli brez sramu na njegovih ramah, v zasmeh tistih človečanskih principov, ki bi morali biti povsod osnova moralnega in socialnega življenja med civiliziranimi narodi naše zemlje. UM'h 111 ■ Kaj |)ri«*akiij<‘iii<» o