LA VIDA ESPIRITUAL	1980

JUNIJ
<,Como v cniimlo ilvlivnms orar?
Para orar no se necesitan formulas. Con todo, las formulas, cuando son buenas, nos ayudan a orar y nos dan las pautas de una verdadera oracion. Entre todas las formulas, despues del Padrenuestro, las mejores son las de los Salmos, que constituyen uno de los Libros mas importantes del Antiguo Testamento. Jesus oro con los Satonos, y todas las generaciones cristianas los emplearon en su oracion.
Se puede orar en cualquier parte y en cualquier momento. Sin embargo, conviene que nos fijemos ciertos “tiempos” o “ritmos” de oracion. Es muy conveniente orar por la noche, al termino de la jornada. La Cuaresma —el Tiempo de preparacion a la Pascua— es una epoca parti-cularmente propicia para orar. Pero el motne n to privilegiado para hacerlo es durante la Miša, en la que ofrecemos el Sacrificio de Jesus.
Algunos prefieren orar a solas, y otros, en conjunto. Las dos cosas son importantes y deben complementarse. La oracion comunitaria nos hace sentir hermanos en la Familia de Jesus. l)onde hay dos o tres reuni-dos en mi Nombre, nos ensena el mismo Jesus, yo estoy presente en medi« de ellos. Y la oracion en privado debe ayudarnos a p repa ra r nuestra oracion en comun, y a hacer mas intimo y personal nuestro dialogo con Dios.
Pregovori o muči
Komur Bog da moč, temu da tudi pomoč, (slovenski)
Med slabotnimi je najmočnejši tisti, ki nikoli ne pozabi, da je slaboten, (švedski)
Kdo je najmočnejši junak? človek, ki zna obvladati svoje čute. (indijski) Kdor čez svojo moč privoli, ne pride prav nikoli, (slovenski)
Pred kremplji leva zvitost lisice nič ne koristi, (angleški)
Pritlikavec vidi povsod same velikane, (nemški)
Kdor ima moč, ima tudi pravico, (slovenski)
Ljudje ne poznajo svojih napak, bivoli ne svoje moči. (kitajski) Blagoslovljen človek, ki se zaveda svoje moči, a je ne zlorablja, (afriški)
v DUHOVNO V ŽIVLJENJE
LETO 47	JUNIJ 1980
V
Pozdravno pismo nadškofa Šuštarja
Dragi bratje in sestre!
Ob prevzemu vodstvene službe k°t ljubljanski nadškof Vas prisrčno pozdravljam in Vam želim °*)ilje božjega blagoslova, varstva
t!rb nadškofa Šuštarja z gelom „Božjo voljo spolnjevati" 'n likom pšeničnega klasa z Z|"njem, ki pada v zemljo.
in pomoči. Zahvaljujem se Vam za Vaše molitve in Vas prosim: molite in pomagajte, da bomo vsi skupaj spolnjevali božjo voljo: vsak na svojem mestu in po svojih darovih in močeh.
V svojem in Vašem imenu se iskreno zahvaljujem dosedanjemu nadškofu in metropolitu dr. Jožefu Pogačniku za njegovo dolgoletno in tako vestno in zvesto duhovniško in škofovsko služim.
Zahvalim se še posebej gospodu pomožnemu škofu in generalnemu vikarju dr. Stanislavu Leniču s prošnjo, da bo še naprej opravljal svojo dosedanjo službo. Stolnemu kapitlju in vsem duhovnikom, redovnikom in redovnicam se zahvalim za njihovo delo v Cerkvi na Slovenskem. In ne nazadnje se prisrčno zahvalim Vam vsem, dragi bratje in sestre, za Vašo zvestobo Bogu in Cerkvi in
za Vaše sodelovanje v službi Bogu in ljudem. Odslej bom po naročilu Cerkve vsako nedeljo in vsak zapovedan praznik pa tudi sicer pogosto maševal za Vas in se posebej spominjal trpečih in bolnih, ostarelih in osamljenih, vseh kakor koli nesrečnih in zapostavljenih, skratka Vas vseh, ki nas je božja Previdnost združila .pa skupni življenjski poti na slovenski zemlji.
Bratje in sestre zunaj domovine so prav tako naši in želim, da so vsi, kjer koli živijo, zadovoljni in srečni, da ohranijo vero, narodno zavest in slovenski jezik
ter da smo vsi povezani med seboj.
Spolnjevati božjo voljo je moje geslo v škofovski službi, ki mi jo je zaupal papež Janez Pavel II. V skupnem prizadevanju, iskanju, pogovarjanju, vsestranskem sodelovanju in v zavesti svoje odgovornosti in poslanstva hočemo vedno bolj spoznavati in spolnjevati božjo voljo.
Naj nam pri tem pomaga in nas vse blagoslavlja vsemogočni Bog, Oče in Sin in Sveti Duh.
Alojzij Šuštar, nadškof
Posvečenje novega nadškofa dr. Alojzija Šusterja
Kakor določajo predpisi cerkvenega prava, je nadškof dr. Alojzij Šuštar dne 13. marca predložil stol nemu kapitlju listine o svojem imenovanju in s tem tudi dejansko prevzel vodstvo ljubljanske nadškofije. Škof Lenič se je zahvalil nadškofu Pogačniku in pozdravil novega nadškofa. Nadškof Šuštar je izrekel zahvalo vsem in prošnjo, naj zanj molimo in takoj ustno potrdil v službi dosedanjega generalnega vikarja dr. Stanislava Leniča, škofovega vikarja za Ljubljano prelata Jožeta Kvasa, •oficiala cerkvenega sodišča dr. Ivana Merlaka in viceoficiala dr. Franceta Gorjupa ter vse druge uradni-
ke nadškofijskega ordinariata s kanclerjem msgr. Francem Vrhuncem na čelu. Poleg škofov in stolnega kapitlja so bili navzoči še duhovniki, ki so v službi na ordinariatu.
Na belo nedeljo, 13. aprila 1080, je bil v ljubljanski stolnici slovesno posvečen, v škofa po novem obredu v slovenskem jeziku novi nadškof dr. Alojzij Šuštar. Glavni posvečevalec je bil apostolski pro-nuncij v Jugoslaviji, nadškof msgtr. Michlile Cecchini. Sopo-svečevalca sta bila škof msgr. Jo-hannes Vonderach iz Chura v Švici in ljubljanski pomožni škof
^spr. Stanislav Lenič, ki je nado-^estoval rajnega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika. Navzoč je bil tudi kardinal Laszlo Lekai iz E-szfcergoma na Madžarskem. Vseh škofov pri posvečenju je bilo sku-
paj z novoposvečenim 29 in sicer nadškof je: poleg že dveh imenovanih Cecchinija in Lekaia še msgr. Franjo Kuharič, nadškof in metropolit zagrebški in predsednik škofovske konference Jugoslavije, msgr. Pietro Cocolin, nadškof in metropolit iz Gorice v Italiji, msgr. Josip Pavlišič, nadškof in metropolit reški, msgr. Marko Jozinovič, nadškof in metropolit sarajevski, msgr. Alojzij Turk, nadškof beograjski; škofje iz tujine: msgr. Joseph Kostner iz Celovca, msgr. Otmar Mader iz St. Gallena v Švici, msgr. Jo-hannes Vonderach iz Chura v Švici, msgr. Lorenzo Bellomi iz Trsta, msgr. Joszef Cserhati iz Pecsa na Madžarskem; škofje iz Jugoslavije: msgr. Josip Arnerič iz Šibenika, msgr. Janez Jenko iz Kopra, msgr. Dragutin Nežic iz Poreča, msgr. Vekoslav Grmič, škof in kapitularni vikar iz Maribora, msgr. Severin Pernek iz Dubrovnika; pomožni škofje iz tujine: msgr. Alojzij Ambrožič iz Toronta v Kanadi, msgr. Valther Kampe iz Limburga v ZR Nemčiji, msgr. Jean Baptiste Musty iz Namura v Belgiji, msgr. Aloiz Wagner iz Linza v Avstriji, msgr. Wladyslav Miziolek iz Warszawe na Poljskem; pomožni škofje iz Jugoslavije: msgr. Tomislav Ja-blanovič iz Sarajeva, msgr. Dju-ro Koksa iz Zagreba, msgr. Stanislav Lenič iz Ljubljane, msgr. Mijo Škvorc iz Zagreba, msgr. Jakim Segedi iz škofije Križevci.
Graškega škofa je zastopal ka-
nonik msgr. Alexander Thiel, videmskega nadškofa msgr. Ganis. Iz vatikanskega državnega tajništva sta bila navzoča msgr. Jean Francois Arrioghi in msgr. Slavko Bavdaž. Svet evropskih škofovskih konference je zastopaj tajnik Ivo Ftier, švicarsko škofovsko konferenco tajnik msgr. Cadotsch, jugoslovanski tajnik dr. Vekoslav Milovan. Med visokimi cerkvenimi zastopniki sta bila msgr. Hus-sler, predsednik mednarodne Ca-ritas, in prelat Reitzer od dunajskega Hilfsfondsa. Konferenco evropskih Cerkva je zastopal generalni tajnik Glen Williams Gar-field iz Fribourga v Švici. Navzočih je bilo mnogo nadškofovih prijateljev iz inozemstva, predvsem iz Švice.
Posebno veselje je vzbujala navzočnost 85-letne matere Marije, obdane od sorodnikov.
Družbene oblasti so zastopali: Mara Žlebnik, podpredsednica Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, Stane Kolman, predsednik komisije za odnose z verskimi skupnostmi, Niko Lukež, podpredsednik skupščie občine Ljubljana in predsednik mestne komisije za odnose z verskimi skupnostmi, in Drago Smolej strokovni sodelavec za odnose z verskimi skupnostmi SR Slovenije.
Navzočih je bilo nad 500 duhovnikov iz vseh slovenskih škofij in tudi iz zamejstva in zdomstva, med njimi mnogo redovnikov in redovnic. Med povabljenimi gosti so bili predstojniki vseh
moških redov in predsednica zveze slovenskih redovnic m. Ama-bilis Kerševan, kakor tudi vsi dekani.
Da bi se mogli posvetitve udeležiti zastopniki vseh župnij, so zaradi pomanjkanja prostora v stolnici bile razdeljene vstopnice vsem župnijam. Obenem pa je bilo ozvočeno in s televizijskimi monitorji opremljeno škofijsko dvorišče. Tako računajo, da je obred spremljalo blizu 5.000 ljudi.
Ves obred je komentiral seme-niški spiritual Metod Pirih.
Za petje je izvrstno poskrbel ravnatelj stolnega kora prof. Janez Trošt, ki je stolnemu zboru pridružil še komorni zbor A. Foerster in še nekaj drugih pevcev. Sodelovanje sta ponudila tudi znana solista: prof. A. Dermota z Dunaja in gospa Vilma Bukovec, nadškofova sošolka iz ljudske šole. Za orglami je bil prof. Primož Ramovš, Zbor je izvajal dela Brucknerja, Rudolfa Wagnerja, Haendla, Tomca, Sattnerja, Francka. Bilo je tudi dovolj prilike za ljudsko petje. Zbor je spremljal tudi orkester Petje je bilo na visoki umetniški ravni.
Ko je sprevod škofov stopil v cerkev, so zadonele fanfare, nato je zbor odpel Brucknerjev Ecce sacerdos magnus. Uvod v mašo je mašo je imel škof dr. Stanislav Lenič, ki je pozdravil vse navzoče škofe, duhovnike, vernike, nadškofovo mater in predstavnike o-blasti.
Novi nadškof po posvečenju
Pro'1 unči j msgr. Cecchini je vodil ve obred v lepo razumljivem in pra Ino izgovorjenem slovenskem jeziku.
Ko je pronuncij po posvečenju ustoličil nadškofa na njegov škofovski sedež, so novemu nadškofu izrekli pozdrav in vdanost najprej s pozdravnimi besedami kanonik dr. Ivan Merlak v imenu stolnega kapitlja, nato dekan Alojzij Dobrovoljc, župnik Franc Zaplata, kaplan Tone Kompare, v imenu redovnikov inšpektor Rudi Borštnik, v imenu redovnic m. Amabilis Kerševan, nato še dva zastopnika študentov, dva zastopnika škofijskega pastoralnega sveta ter dva otroka.
Ko je ob koncu obreda novi nadškof stopil na ambon, ga je vsa cerkev pozdravila s ploskanjem. Nadškof se je v kratkem nagovoru zahvalil Bogu in vsem, ki so pripomogli, da je postal duhovnik, posebno materi in domačim. Nato se je zahvalil škofom posvečevalcem in vsem navzočim ter v kratkih besedah povedal svoj program. Pronunciju se je zahvalil v italijanščini, drugim v nemščini.
Ob izhodu iz stolnice je navdušeno zadonela pesem „Marija skoz življenje". Novega nadškofa in sprevod so ljudje pozdravljali s ploskanjem prav v notranjost škofijskega doma.
Nadškof je priredil večerjo za okoli 150 povabljenih gostov v škofijskem domu. Pri večerji je novi nadškof najprej pozdravil
vse goste in jih predstavil, posebno še goste iz tujine. Vrstile so se napitnice. Govorili so: kardinal Lekai, škof Vonderach, nadškof Kuharič, nadškof Cocolin, nadškof Pavlišič, škof Grmič, dekan teološke fakultete dr. Steiner. Posebno lepo in prisrčno je govoril v imenu Sveta evropskih Cerkva g. Williams. Vsi gostje so bili e-noglasno v sodbi, da je slovesnost potekla slovesno, disciplinirano in spontano. Gostje so občudovali posebej večglasno ljudsko petje, sodelovanje vseh pri bogoslužju in prelepo okrašeno stolnico.
Med zahvalo v stolnici je novi nadškof dejal:
..Škofovsko posvečenje je vidno zakramentalno zaznamovanje in potrdilo za služenje Bogu in ljudem, za oznanjevanje evangelija in za življenjsko pričevanje. Božjo voljo spolnjevati mi bo geslo in edino veljavno merilo za
vse moje vodstveno in pastoralno služenje v Cerkvi, za vse prizadevanje in delo za človeka ter za odnose do družbe in sveta. To pomeni zame odločenost in pripravljenost, da iskreno in skupaj z vsemi, ki so dobre volje in hočejo pomagati človeku, iščemo božjo voljo, tako iz evangelija in nauka Cerkve kakor iz znamenj časov in potreb ljudi. Božja volja je po pričevanju evangelija življenje in resnica, mir in ljubezen in zato svoboda in sreča za človeka.
Spolnjevati božjo voljo mi torej pomeni, da si bom z vsemi močmi prizadeval za resnico, pravičnost, mir in ljubezen, svobodo in srečo, kakor nas uči Gospod Jezus Kristus v svoji velikonočni skrivnosti, ki je med nami vedno živa in navzoča, je utemeljeno naše trdno upanje ter naš vedri in jasni pogled v prihodnost."
Iz prvega pisma nadškofa Šuštarja sobratom
V prvem pismu vam želim omeniti dve reči. Prvo je beseda iskrene zahvale vam, dragi sobrat-je, in po vas tudi vernikom, za vaše molitve, dobre želje, voščila in druge izraze in dokaze prijateljstva in povezanosti. V veliko veselje mi je bila vaša izredno številna udeležba pri posvečenju. Ni bilo mogoče, da bi se bil z vsakim od vas osebno srečal in ga pozdravil, a za to bo, če Bog
hoče, še dovolj priložnosti. Naj naše prijateljstvo in naša povezanost, ki sta tako lepo prišli do izraza ob mojem imenovanju in posvečenju za nadškofa kakor tudi ob nenadni smrti mojega prednika, ostaneta vedno trdni in živi.
Drugo, na kar bi vas rad opozoril, pa je pomen velikonočne skrivnosti za krščansko življenje že samo po sebi, ki pa je za našo ljubljansko nadškofijo zaradi do-
godkov letos dobil še poseben smi-sel. Geslo postnega časa „Bog kliče" je zame in za pokojnega nadškofa dobilo izjemen pomen: Pri meni za posebno služenje v Cerkvi na Slovenskem, pri pokojnem nadškofu pa za vstop v večno življenje pri Bogu. A ti dve izredni obliki imata pomen za nas Vse- Bog nas nenehno kliče v vedno bolj nesebično in prizadevno služenje kakor tudi v novo življenje, sedaj v veri in nekdaj v sreči Pri Bogu. V velikonočnem času sPrejmimo ta božji klic z novim veseljem in nanj odgovorimo z novo prizadevnostjo.
Velikonočna skrivnost ob dogodkih v ljubljanski nadškofiji pa nas opozarja, da ob vsem veselju
novega začetka in življenja ne smemo pozabiti na skrivnost križa in trpljenja. Prav tako pa v vsakdanjem življenju, ko občutimo težo križa, ne smemo izgubiti izpred oči Kristusove zmage in njegovega vstajenja. Kot kristjani smo otroci vstajenja in nosimo v srcu močno upanje, zato pa tudi mir, ljubezen, veselje in notranjo svobodo, pa naj bodo zunanje okoliščine ali notranje preizkušnje in težave kakršne koli.
Iz srca vam želim močnega tipanja in velikonočnega veselja in milosti vstalega Kristusa in vas prisrčno pozdravljam.
Ljubljana, 21. aprila 1980.
Vaš nadškof Alojzij
Smrt in pogreb nadškofa Pogačnika
Na praznik Gospodovega oznanjenja, 25. marca, je nadškof Pogačnik opravil v škofijski kapeli sveto mašo s praznično homilijo. Ko je o-pravil še zahvalo po maši, je odšel v svojo sobo in nekaj minut za tem mirno v Gospodu zaspal, ko mu je prej novi nadškof Šuštar podelil odvezo in sveto maziljenje. Umrl je za srčno kapjo brez vsakega smrtnega boja.
Nadškof je tri dni ležal v dvorani nadškofijskega doma. Ves čas so ga obiskovali nešteti kropilci. Računajo, da se je te dni zvrstilo ob krsti približno 40.000 ljudi. Posebno veliko je bilo mladih. Poslednjo čast so mu prišli izkazat tudi zastopniki civilnih oblasti (Kolman, Lukež in Vengust).
V četrtek, 27. marca, popoldne so krsto zacinili, da je nadškof mogel biti pokopan v kripti ljubljanske stolnice. Ob 17. uri so bogoslovci pre nesli krsto na škofijsko dvorišče, kjer se je zbrala množica ljudi. Novi nadškof Šuštar je ob sodelovanju banja-luškega škofa Pichlerja in škofa Leniča opravil obred poslovitve na domu. Bgoslovci so odpeli psalm 117 in Gallusovo: „Ecce, quomodo mori tur justus." V stolnici so krsto postavili na katafalk in nadškof Šuštar je takoj opravil tiho mašo ob nabito polni stolnici. Zvečer se je stolnica še enkrat napolnila, ko so opravili prirejen križev pot, ki ga je vodil prelat Lešnik. Tudi oba prejšnja večera je bilo posebno bogoslužje ob kr-
sti s sodelovanjem vseh bogoslovcev. Pogrebne slovesnosti je v petek, 28. marca, vodil apostolski pro-nuncij Cecchini ob prisotnosti 12 škofov, 8 nadškofov in okoli 320 duhovnikov.
Navzoči so bili tudi zastopniki republiških in občinskih oblasti.
Somaševanje okoli 340 duhovnikov in škofov je vodil pronuncij Cecchini. Uvod v mašo je imel škof Lenič, ki je najprej prebral sožal-no brzojavko sv. očeta. Mašno homilijo je imel nadškof Šuštar. Po maši, pri kateri je pel zbor bogoslovcev, vmes je bilo tudi veliko ljudskega petja, so se zvrstili v poslovilnih govorih: škof Lenič v imenu ljubljanske nadškofije, nadškof Kuharič v imenu škofovske konference Jugoslavije, krški nadškof Kostner v imenu
Grb rajnega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika: Glej, tvoj sin.
avstrijske škofovske konference, de kan Steiner v imenu teološke fakultete, član stolnega župnijskega pastoralnega sveta gradbenik Jožko Lun in hrvaški profesor dr. Tomi slav šagi-Bunič. Ko so krsto nesli v grobnico pri oltarju Žalostne Matere božje, kjer že počivata škofa Wolf in Pogačar, je vsa cerkev pela „Ma-rija, skoz življenje" in „Mati žalostna je stala".
Nadškof Pogačnik je bil v zaporu od 12. januarja 1946 do 17. oktobra 1950, ponovno od 30. aprila 1952 do 30. maja 1952 in še od 29. septembra 1953 do 29. julija 1954.
10. marca je še. vesel praznoval 60-letnico teološke fakultete, 19. marca se je v stolnici pri večerni maši poslovil od vernikov, 20. marca pokopal v Kovorju svojega brata Franceta, 23. marca imel v Škofji Loki birmo, 24. marca, na dan pred smrtjo, pa še spremljal na Brezje in Bled nadškofa Puenteja, novega pro-nuncija za Indonezijo.
Iz poslovilnega pisma nadškofa Pogačnika
Kaj naj Vam naročim za slovo, dragi verniki? Nič drugega, kakor to troje, kar sem Vam sko-ro pri vsaki pridigi priporočal: molitev, mašo in pogostno obhajilo.
Tudi ob slovesu ponavljam tehtne besede sv. Alfonza Ligvorija: »Vsi zveličani so se zveličali po molitvi, vsi pogubljeni pa pogubili, ker niso molili." Kar je za
telo dihanje, je za dušo molitev. V času, ko svet malo ali nič ne moli, moramo kristjani to dolžnost radi opravljati. Ne začnimo dneva, ne da bi se Bogu kratko priporočili za srečen dan. Zvečer se vsaj kratko Bogu zahvalimo, da smo dan srečno preživeli. V vsakdanjih križih in težavah se navadimo, da se kratko priporočimo Bogu.
Nedeljska maša naj nam pride v navado. Kakršna je nedelja, tako je tudi življenje in taka je tudi smrt. Statistika kaže, da mnogo vernikov umrje neprevide-ne smrti. Kakšna je njihova večnost?
Vesel sem tega, da ste se navadili hoditi vsako nedeljo k obhajilu, dokler vam vest ne očita smrtnega greha. O da bi se tudi odraščajoča mladina in moški na to navadili. Zgodovina trdi, da so bili časi, ko so verniki pogosto in pobožno prejemali obhajilo, cvetoči časi zgodovine. Dokler
boste radi hodili k obhajilu, vera med vami ne bo opešala in ne bo usahnila. Želim, dragi verniki, da bi bili po besedah sv. Pavla vneti za dobra dela in bi si z njimi zagotovili zveličanje.
Bodite vdani in poslušni mojemu nasledniku. Sv. pismo naroča: ..Poslušajte svoje predstojnike in jih ubogajte, zakaj oni bedijo nad vašimi dušami kot taki, ki bodo dajali odgovor; da bodo to delali z veseljem in ne vzdihovaje, kar bi ne bilo dobro za vas" (Hebr. 13, 17).
HOJA ZA KRISTUSOM
Hodili so za Njim pod sončnimi zahodi, skezi žitna polja, bela za žetev, po bregovih s sivimi čolni, nad ravninami z dozorelo rumeno travo, v sobotne shodnice, ki so vsevdilj Nečesa,
Nekoga
čakale.
Hodili so za Njim.
In niso bile besede same, ki so jim kazale pot, ne Njegova kretnja sama,
ne Njegove oči.
Bilo je Njegovo temno Dno, ki je zamolklordeče vse presevalo, vsevdilj zblestevalo iz Njegovih rdečih dni: iz Njegovih
jeznih zamahov z bičem, iz Njegovih tihih črt, ki jih je
ob grešnici risal v pesek,
iz vse Njegove
rdeče
v smrt vodeče ceste
pod velikim
zlatim
soncem.
Vladimir Truhlar
Za Marijo po
Kako dolga in nepredvidljiva •ie pot, ki jo je prehodila Marija od trenutka, ko jo je Bog pridružil načrtu odrešenja, pa do njenega odhoda s tega sveta! Po Podobni nepredvidljivi poti mora 'ti vsak, ki hoče biti kristjan.
Živela je v izrednem trenutku zgodovine. Ljudstva so čutila polnost časov, najbolj tenkočutni ljudje so razbirali znamenja prihajajočega odločilnega dogodka. Marija se je pripravljala nanj z branjem svetega pisma, s premišljevanjem in z molitvijo. Bila je Vsa odprta za prihajajoče, popolnoma na voljo Bogu. Zaradi svoje pripravljenosti je bila povsem Pripravno orodje v božjih rokah. Tako se je pridružila hrepenenju svojega ljudstva in splošnemu Pričakovanju.
Ko ji je Bog ponudil, da postane mati obljubljenega odrešenika, •je to z gosposko privolitvijo sprejela. Potem pa se je prepustila božji volji, ki jo je vodila po nepredvidenih potih. Verjetno je bi-ln tudi ona pod vplivom splošnega mišljenja, ki si je predstavljalo Mesija kot kralja, kot nepremag-.livega vojskovodja, ki bo vrgel 'z dežele rimskega zasužnjevalca. Verjetno je z vprašujočim pogledom spremljala paradoksno uresničitev mesijanskih napovedi.
Mi ji bilo lahko hoditi po potih
poti vere
vere. Ni vsega takoj razumela (Lk 2, 50). Samo v premišljevanju in molitvi je spoznavala pomen nekaterih dogodkov: na primer to, da so bili začetki mesijanske dobe tako skromni, ali to, da jo je Jezus med svojim javnim delovanjem držal nekako ob strani. Vse to jo je gotovo bolelo. Vsega ni mogla takoj razumeti. Vendar je sprejemala in se očiščena preveč zemeljskega gledanja približala Kristusu.
Pot jo je vodila do Kalvarije. Tam je našla svojega Sina. Spremljala ga je z vsem sočutjem. Tam jo je ranil meč bolečin, kakor ji je bilo napovedano. Tam je doživela svojo smrt in privolila odrešenje, ki se je dopolnilo tako drugače, kot so si na splošno predstavljali.
Marija je edina od svetih žena, ki na velikonočno jutro ni šla h grobu. Verovala je brez prikazovanj. V njej je združeno vse upanje in vzlet mlade Cerkve. Takoj preide od evangelija k apostolskim delom. V dvorani zadnje ve-čex-je združi apostole in z molitvijo privabi ogenj Svetega Duha na apostolsko skupnost.
Marija je edina žena, ki si jo je edini srednik izbral za sebi primerno pomočnico. Postavil jo je na stično točko, kjer se križata vertikala in horizontala, tja,
kjer se uresničuje sprava med Bogom in ljudmi. Tudi kristjan mora ostati na tej točki s Sinom in Materjo. Tako združuje obe razsežnosti, če se usmeri samo na vertikalo, potem dejansko beži, hoče uiti navzgor, če se ustali na horizontali, potem ostane na površju. Ostati na stični točki med obema razsežnostim! pomeni ostati na položaju, ki je edini učinkovit. Ta stična točka je križišče, je kriz.
Da si je Križani pri svojem delu odrešenja hotel pridružiti ženo, pomeni, da učlovečenje bož-
jega Sina potrebuje žensko telo, da trpljenje kliče po sočutju (Kol. 1, 24), da seme ne more vzkliti brez zemlje, ki ga sprejme, da se Gospodova vrnitev v slavi pripravlja v porodnih bolečinah zgodovine.
Bog se ni bal za svojo slavo. Z božansko preprostostjo si je za delo odrešenja poiskal človeško pomočnico — Marijo. Brez njene navzočnosti pri odrešenju naša pot ne bi bila mogoča. Ona nam je odprla pot. Ona je prva, ki je šla po poti vere.
Franc Rode
Bogu-da, Bogu-ne
Beatus populus, cuius Dominus Deus eus.
Po petintridesetih letih od doma in po enaintridesetih letih v deželi pod južnim križem se lahko upravičeno vprašamo, kako je z našo vero, ali smo še verni in koliko smo še verni.
Trdimo, da smo od doma vzeli s seboj in prinesli na tuje predvsem vero, krščansko prepričanje. Toda ne vsi, bili so tudi nekateri, ki so skozi taborišča vztrajali Pri svoji neveri kljub priznanju, da so v stiskah vojne večkrat molili, kot jih je bila naučila mati v zgodnji mladosti. Po prihodu v novo deželo se je večina teh izgubila v anonimnosti velikega sveta, ostali so pa nadaljevali z versko prakso kot v begunjskem življenju. Trdili so, da so verni ker jih je še vedno spremljala stiska in potrebe so bile velike.
Prihod v novo
Prihod v novo deželo je za vsakega pomenil veliko spremembo. Ta je nekatere močno prizadela, njene posledice čutijo še danes; nekateri so jo lažje preboleli, drugi so se precej hitro Prilagodili in potem tudi brez Pomisleka asimilirali.
Prehod iz enega okolja v dru-Ko, posebej še, če je novi veri nenaklonjeno, prehod iz podeželja
v mesto, za človeka veliko pomeni. Za večino se je izvršil proces urbanizacije, saj se je naselila v mestih ali njihovi neposredni bližini ali okolici. To se je zgodilo ravno v obdobju, ko je v deželi, ki nas je sprejela, proces notranje urbanizacije bil na višku. Ta pa ne spreminja samo obličja zemlje, strukture družbe, načina življenja in mišljenja ljudi, ampak preobrazuje tudi njihovo vernost in cerkvenost (Jože Krošl, Uvod v pastoralno sociologijo, Celje 1973, str. 17). V začetku se tega nismo zavedali in čutili, živeli smo v prepričanju, da bomo ostali pri svojem. Prisegli smo nekako kot Peter pri zadnji večerji, a potem neštetokrat tudi enako podlegli slabosti.
Želja po udobnejšem
V nov svet smo prišli revni, morda nekateri redki z denarjem. Vsak se je trudil, kako priti na boljši življenjski položaj v družbi, v kateri se je znašel. Nekako avtomatično smo se vključili, postali člen verige socialne ali vertikalne mobilnosti, ki je ob našem prihodu bila v polnem razmahu. Množice so prihajale iz notranjosti dežele v mestna središča in njihove okolice v prepričanju, da bodo dosegle boljšo
življenjsko raven in vse drugo, kar jim je bilo do tedaj zanikano ali onemogočeno. V nekem pogledu smo postali njihovi tekmeci in jih tudi prehiteli. Višja kulturna raven in strokovna sposobnost ter Bog so nam pomagali, da nismo pomnožili število bara-karjev v zanemarjenih mestnih okoliših.
Porajal se je nov svet
Doma smo bili vajeni precej enovite družbe, vezani na navade in tradicije. Idejni in politični pluralizem te enovitosti ni prekril. Bili smo več ali manj resnično konservativna družbena skupnost. Tudi tisti v slovenski družbi, ki so se radi imenovali „napredne“, se te konservativnosti, razen komunistov predanih leakcionalni revolucionarnosti, niso mogli otresti.
Ob našem prihodu pa je dežela, ki nas je sprejela, ravno doživljala svojo socialno revolucijo. Lomilo se je staro, novo pa improviziralo. Množice nižjih slojev so stopale na površje, postale subjekt političnega življenja, njihovi voditelji pa usmerjevalci novega družbenega reda. Kljub avtoritarnosti nositeljev ideje socialne revolucije ta ni bila ovira, da se ne bi pojavljala vedno večja notranja raznovrstnost družbenih, gospodarskih, kulturnih in ideoloških smeri in tokov. Pojavljale so se mnogovrstne strukture, ob.-likovali raznovrstni načini živ-
ljenja, uveljaviti so se skušale ekscentrične miselnosti.
Ta pluralizem pa ni dopuščal, ni mogel ustvariti sožitja, ampak sovražno ozračje med idejno političnimi tokovi, posebej še s strani vladajoče večine, ter nerazpo-loženje, odkrito in prikrito, proti nosilcem cerkvenega življenja. Tako se je obstoječi pluralizem idej izživljal v medsebojnem boju, odklanjal vero in se predajal življenjskemu materializmu. Denar in lagodno življenje je bil najvišji cilj mnogih, zato so bile tudi cerkvene ustanove istovetene s centri za zbiranje denarja, kljub temu, da so mnogi služabniki Cerkve živeli v revščini.
Ob tem dogajanju smo stali nekako ob strani, toda ni ostalo brez vpliva in posledic. Marsikateri se je odzval vabi materializma, nekaterim so se začeli majati temelji njihove vere.
Oblika novega sveta
Za nas nova dežela bi naj čez noč postala industrijska velesila. Veliko se je vlagalo in delalo, potrebno in nepotrebno. Industrializacija pa je skoraj vedno povezana s sekularizacijo. Sekularizacija je ideološka smer, ki uči, da sta-se vera in Cerkev, v družbi preživeli, da sta nesodobni in 'da ovirata družbeni razvoj. Njune pojave v družbi jel treba .preganjati in. zatirati. Tako je sekularnem, direktno, naperjen proti religiji, in,Cerkvi. in tudi no ipriz-
^	n'
nava nadnaravnega sveta (Krošl, istotam, str. 20). Ta miselnost se je zelo širila na srednjih in višjih šolah in je nekaj let po našem prihodu nastopila z odkritim preganjanjem Cerkve in požiganjem cerkva. Nadaljevanje tega je prekinil vojaški udar.
Z idejo sekularizma prežeti prebivalci dežele so postopoma postali večina, ne glede na njihovo Politično orientacijo. Ker so ambiciozni, zavzemajo vodilne in odgovorne položaje, a se ne zanihajo za Cerkev, razen v izjemnih Primerih. Sekularizacija se je v tej družbi že tako institucionalizirala, da je postala pravilo ali vzorec vedenja, statusa, vlog in
odnosov v družbenem življenju. Povsod je prisotna, v vseh institucijah. Sociologija nam navaja šest osnovnih institucij družbenega življenja in sicer zakon in družino, vzgojo in izobrazbo, državo, vero in rekreacijo (Krošl, istotam, str. 46). Te institucije niso družbene sjcupine, so pa prožne usmerjevalne sile življenja v notranji družbeni strukturi in se pravočasno in primerno preobrazujejo, kot to zahteva družbeni razvoj. In če je družbeni razvoj pod vplivom sekularizacije, so vise te institucije pod njegovim vplivom in se miu težko upirajo (istotam).
Živimo že v popolnoma seku-larizirani družbi. Cerkev ima na razvoj te družbe več vpliva kot družbena ustanova, ker pač predstavlja določeno število verujočih, in skoraj nič kot božja ustanova z nadnaravnimi cilji. Posledice so vidne. Sociolog duhovnik je v predavanju dokazoval, da je sicer samo 5 odstotkov prebivalcev cerkvenih, veruje jih pa kar 95 odstotkov, večina priznava obstoj Boga in se na ta ali oni način zateka k Njemu, kadar ga potrebuje. To stanje je splošno sprejeto in se je v pokoncilski zmešnjavi še poslabšalo, ker so skoraj prenehale delovati organizacije laičnega apostolata. Smo v družbi, v kateri se skoraj me razlikuje med vero in -nevero.
Ker je dežela mozaik priseljencev raznih narodnosti, ki se kljub asimilaciji na ta ali oni način
med seboj razlikujejo, glede izvrševanja verske prakse med njimi ni posebne razlike. Tudi med slovenskimi izseljenci, ki so se naselili do druge svetovne vojne, v tem pogledu ni nobene razlike. Večina se jih je asimilirala v miselni tok dežele.
Verska praksa med nami
Sekularizacija je vplivala na nas emigrante in pustila posledice. To se vidi iz leta v leto v izvrševanju verske prakse.
Verska praksa pomeni za vernika opravljanje predpisanih in nasvetovanih verskih opravil; to je vsakdanja molitev, udeležba pri nedeljski maši, sprejemanje zakramentov, sodelovanje z versko skupnostjo z udeležbo na prireditvah in slavnostih ter s tvar-no podporo. To je vidna, poznatna stran človekovega verskega življenja.
Danes lahko že z bolečino ugotovimo, da kljub dobro organiziranemu dušnemu pastirstvu verska praksa med nami pada. Začelo se je z delom ob nedeljah in praznikih, najprej zaradi graditve doma, potem zaradi drugih potreb. Postopoma je to postalo navada in nekaj razumljivega.
V začetku se kljub nedeljskemu delu še ni opuščala nedeljska maša, ko so se vpeljale večerne in sobotne. Postopoma so nekateri začeli opuščati tudi te, zaradi preobremenitve s poklicnim delom.
Z naraščajočim blagostanjem in omišljenim avtomobilom se je pridružil še dodatni razlog. Ob nedeljah se sicer ne dela, a se je treba odpočiti v naravi in se naužiti svežega zraka. Zato je vedno več nevarnosti, da gre družina od doma že v soboto ali v nedeljo zjutraj, a se za nedeljsko dolžnost sploh ne zmenijo. Opravičilo: godi se nam dobro, časi so se spremenili.
Koliko so nekdaj begunci premolili v taboriščih, koliko v prvih letih emigracije! Takrat, ko je tekla voda v grlo, takrat se je reklo Bogu vsak dan da. Danes nes, ko so polni želodci, sodobno opremljeni domovi, bogastvo, se v številnih slovenskih družinah med nami manj moli. Na molitev nekateri pozabljajo. S takšnim ravnanjem rečejo Bogu svoj ne.
Versko življenje med nami
Verska praksa in versko življenje sta med sabo povezana, a nista eno. Versko življenje je pre-nešena vera v vsakdanje življenje. Pomeni življenje po verskih naukih in normah (Krošl, isto-tam, str. 74). Dosledno versko življenje zahteva od človeka, da verske nauke osvoji in z njimi utrdi svojo notranjo držo, iz katere izžareva verska usmerjenost. Ta notranja človekova drža usmerja izjave, ki jih človek v zvezi z verskimi nauki daje, in usmerja dejanja v odnosu do Boga in ljudi (istotam).

Vernost je na zunaj težje ugotoviti kot opravljanje verske Prakse. Vendar se na podlagi izvrševanja verskih norm tudi ta lahko ugotovi. Iskrenosti in globočine verskega življenja se ne da zakriti, enako ne krščanskega vedenja in odnosov do sočloveka, 116 njegove poštenosti in iskrenosti. Končno pa empirično spoz-natna dejanja niso tolike važnosti, ker statistiko o vsakem vodi ®°£, ki vidi v globine vsakega človeka, in mu jo bo pokazal, ko bo stopil pred Njegovo sodbo.
Tudi vernost med nami pada vzporedno z versko prakso ali pa še bolj. To se opaža pri odraslih, a najbolj pri odraščajoči mladini, posebno pri fantih. Vidni znaki so v drži do norm verskega življenja, iskrenosti in aplikaciji evangelija v odnosih do sočloveka. Kdor zanemarja versko prakso, zanemarja tudi življenje po veri. Oboje je tesno povezano.
Verska vzgoja
Vere se ne podeduje, starša jo morata posredovati, izročiti svojim otrokom, morata jih o veri poučiti in versko vzgojiti. To dolžnost in nalogo sta sprejela, ko sta jih dala krstiti. Sta prva veroučitclja, ker je vsaka družina tudi Cerkev v malem, njena osnovna celica, enako kolt za družbeno življenje.
Verska vzgoja v šoli ali drugih organizacijah je samo dopolnilo družinske verske vzgoje, nikdar pa nje nadomestilo. Zato samo izvendružinska vzgoja nikoli ne zadošča, posebej še v naših dneh med nami.
V naših družinah je verska vzgoja precej odsotna. Nekateri se zanašajo samo na verski pouk v šolskih tečajih, a ti zaradi omejenega časa ne morejo nuditi verskega znanja in vzgoje, ki jo človek potrebuje za življenje. Približno 290 ur verouka v osmih letih osnovnošolskega tečaja in 60 ur srednješolskega tečaja
niti daleč ne zadostuje. Tudi pridige pri slovenskih mašah so veliko dopolnilo šolskemu pouku, a ne odpravijo vrzeli. Starši bi se morali tega bolj zavedati in dosledno izvršiti svojo nalogo. Morda je že prišel čas, da se misli na ustanovitev veroučnih skupin, kot jih imajo doma. Okoliščine in potrebe so precej enake.
Ponekod se hoče versko vzgojo nadomestiti z družbeno, a se tukaj zamenjujejo pojmi. Družbena vzgoja, če je krščanska, vključuje tudi vzgojo za pravilne odnose do Boga, bližnjega in samega sebe, torej moralo. Dejansko pa gre za družabno vzgojo, to je, da se dekle in fant znata obnašati v sodobni družbi, to je plesati, se zabavati, torej poznati pravila, ki veljajo na teh področjih. Ta vzgoja že rodi svoje sadove. Smo priče, da naši mladi plešejo do zgodnjih jutranjih ur, ponekod jih potem še zanese v nočne lokale.
Če se ta trditev glede plesa sprejme, se ji pa morajo določiti meje. V ljubljanski Družini je bilo pred leti zapisano, da tudi kaplan nima pravice zadrževati mladih na sestankih dalj kot do devete ure zvečer. Potem morajo biti mladi doma. Družina se mora zbrati pri skupni molitvi. Poleg tega pa že stara modrost pravi, da ima noč svojo moč. Zakaj med nami ne veljajo ta pravila, zakaj tako malo zanimanja, kam gredo, posebno še fantje po končanem plesu?
Hvaležnost in zvestoba
Vera je božji dar, dar milosti. Prva izmed desetih zapovedi, danih Mojzesu, ukazuje:	veruj!
Torej človek mora verovati, se za vero truditi. Kljub tej zapovedi in ukazu je Bog pustil svobodno voljo, da se sam odloči za vero ali nevero. Seveda je pri tem odgovoren za svoje dejanje do zadnjih posledic. Bog namreč noče sužnjev in hlapcev, hoče svobodnih otrok.
Za milost vere moramo biti Bogu hvaležni. Vsi, ki smo šli brez vsega od doma, moramo biti Bogu hvaležni za rešitev, varstvo in vso pomoč do naših dni. Koliko se je prosilo, posebej še v kritičnih trenutkih. Vsa pomoč in uslišanja že po naravi zahtevajo hvaležnost, ki jo Bogu izkažemo z zahvalo in močnejšo vero.
Ves čas revolucije in po njej do naših dni trdimo, da smo se borili za svoje krščansko prepričanje. Večina je tako izjavo tudi podpisala pred IRO, ko je šlo za emigracijo v prekomorske dežele. Nečloveško pobiti so dali življenje za svoje prepričanje, tudi za vero. Obljubili smo jim zvestobo. Sedaj že nekateri mislijo, da ta obljuba ne velja več. Izgleda, da so prepričani, da če se enkrat na leto spomnimo naših mučencev na skupni proslavi v dvorani, smo že opravili svojo dolžnost do prihodnjega leta. Pa ni tako. Zvestoba mora trajati do konca. Kdor do konca teče, venec
zmage odnese, pravi Pavel.
V Stopinjah za leto 1079 obravnavajo tudi versko stanje za Pomursko pastoralno področje. To je bilo vsaj do sedaj eno izmed najbolj veri zvestih. Podatki Pa neprijetno presenečajo, da v Zadnjem času v veri najbolj popuščajo ženske, žene in matere. Dušni pastirji gledajo z veliko zaskrbljenostjo na ta pojav. Tudi tued nami je nekaj podobnega, žene in matere med nami so Preveč Marte in manj Marije. Za krščansko ženo in mater je ne obhodno potrebno, da ustvari v Svojem verovanju in delu harmonično sintezo Marte in Marije. De tako bodo lahko vzgajale in reševala bodoče rodove. Mladim
družinam se namreč še večkrat očita, da se ne znajdejo v novem življenju. So sami krivi? Kdo pa jih je pripravil na nove naloge, kdo vzgojil, kdo poučil ? Obravnava te problematike je med nami popolnoma odsotna tako z verskega kot narodnega stališča.
Škofje latinske Amerike v „Do-cumento de Puebla" toplo priporočajo skrb za krščansko družino. Ta priporočila veljajo tudi za nas, ker živimo na tem kontinentu. Zato je potrebno temu vprašanju posvetiti posebno pozornost, posebej še pri narodnostno mešanih zakonih, če tak zakon odsvetuješ mlademu človeku iz narodnega razloga, obstaja možnost, da se boš zagovarjal pred sodiščem, če pa starši svojim hčeram in sinovom priporočajo, da naj ustanovijo krščanski zakon in družino, te nevarnosti ni. Zavedati se moramo
—	če nismo prišli v to deželo, da bi pomnožili tvarno revščino
—	da imamo še toliko večjo dolžnost, da s svojimi potomci ne pomnožimo nevere, duhovne in moralne revščine.
Ustaviti moramo asimilacijo v nevero okolja. Ta je posebej nevarna pri mladih po dvajsetem letu starosti. Zelo žalostno bi bilo, da bi bili starši zadnji verni in Bogu zvesti svojega rodu in se Bogu odpovedali, ga zavrgli v svojih potomcih. In ta nevarnost obstaja, je med nami.
Avgust Horvat
Dolžnost pričevanja
Letošnji junij je že petintrideseti po tistem groze polnem juniju 1945. čas, ki je od tedaj pretekel, je zacelil mnogo ran, spremenil mnogo ljudi, prinesel nove poglede na mnoge dogodke, prinesel marsikaj dobrega pa tudi marsikaj slabega, ni pa mogel spremeniti zgodovinskega dejstva, ki je postavilo junij 1945 za mejnik v zgodovini slovenskega naroda. Dvanajst tisoč mladih slovenskih mož in fantov je bilo po ukazu voditeljev komunistične partije Slovenije brez sodbe pobitih. Ta strašni zločin je bil storjen več kot mesec 'dni po končani vojni nad razoroženimi in izdanimi u-jetniki in kot moreča megla odtlej leži nad tkzv. socialistično stvarnostjo v Sloveniji. Toliko o-pevana nova Jugoslavija stoji na gnusnih temeljih genocida, katere vztrajno spodjedajo potoki po krivici prelite nedolžne krvi. V božjem in naravnem redu pa stoji trdno zapisano: dobro se plačuje, hudo se kaznuje, pa tudi, da ni odpuščanja brez kesanja in pokore. Božji in naravni red je bil porušen in dokler ne bo spet vzpostavljen, ne bo miru v srcih tedanjih krivcev ne njihovih potomcev. Zastonj je vsaka težnja ali želja po narodni spravi, dokler to strahotno poglavje v naši zgodovini ne bo javno priznano in
obžalovano. Ni rešitev tako imenovanega slovenskega problema v pokrivanju s plaščem pozabe krivic in zločinov, najmanj pa tako velikih in strašnih kot je bil genocid junija 1945. Ne iz kakšne sle po maščevanju ali osebnem zadoščenju, ampak zavoljo ljubezni do resnice in pravice in do naroda, kateremu tudi mi pripadamo, smo dolžni moliti in delati za to, da se vrne našim padlim krivično vzeta čast, da krivci in njihovi potomci priznajo krivdo in jo obžalujejo. To je edini način, da se slovenski narod reši strašne more, ki ga od junija 1945 tlači. Z narodom kot s celoto je kot s posameznim človekom: če napačnih korakov iz svoje preteklosti ne razčisti, če se ne spravi v skladje z božjim in naravnim redom, mu življenje nujno poteka v histeriji, če res ljubimo svoj slovenski narod, mu moramo pomagati, da se reši te strašne krivde. To pa bo mogoče le, ko bo med našim narodom spet zasijala resnica in svoboda. Tedaj bo padlim vrnjena čast, bo krivcem mogoče kesanje in pokora in bo narod spet svobodno zaživel.
Ljubezen do naroda nam torej nalaga dolžnost pričevanja. Pričevanja resnice. Pričevanja zvestobe. Pričevanja ljubezni. To bo zlomilo laž in nasilje, ki že pet-
intrideset let pustoši po slovenskem narodu. Tej nalogi se nihče °d nas ne more odtujiti; za ceno krvi smo bili rešeni in gorje nam, če na to pozabimo.
Junij naj bo mesec slovenskih laičnih duhovnih vaj, ko bo vsak dober Slovenec iskreno premislil: kaj je moja dolžnost pri iskanju resnice in svobode za moj slovenski narod. Ob premišljevanju veličine tolikih žrtev bomo dobili moči za vztrajanje v dobrem. V luči skrivnosti trpljenja in žrtve bomo našli pravo smer pri delu za ohranitev naše emigracije, vse 'do zmage resnice in svobode v
Sloveniji.
Mn. La.
NAŠE ERIČE
Dvigni se, sij, iz grobov, dvigni se v zarjo nebes; dvigni se, krik teles Prezgodaj pokopanih, dvigni se, krik krivic brezdanjih, neizravnanih; zgrnite, naše gore, resnico 'z svojih skalnih prs, z ostrino grebenov režite nenchno v globino sinjine, za večno pričajte med nebom 'n z grobovi ranjenim srcem
domovine,
kako so ljubili Boga in pravico uaši bratje, zdaj v zarji
neumrljivi,
naš ponos... oni... večno živi, •••naši mučenci.
Marjan Jakopič
VETRINJ!
Vetrinj, Vetrinj!
Večno boleči spomin.
Razpadajoči samostan.. . s čudno tesnobo stopamo vanj. Mati Marija Žalostna,
Mati Marija usmiljena!
Ugasli ognji na večer.
Koče iz lubja napravljene, človeštvu v posmeh postavljene iz solz in bolečin.
Vetrinj, Vetrinj!
Zadnji zbor mladih čet, zadnji nagelj k srcu pripet, zadnja zastava plapola — potem omahne, pade na tla, prekrije s tenčico se črno...
Vrbsko jezero vzvalovi, sonce gozdove pordeči, veter ne more najti poti — v zemljo padlo kleno je zrno.
Marjan Jakopič
Pismo
Dragi prijatelj!
Mogoče Vas, ki živite tam na drugem koncu sveta, to niti ne bo toliko zanimalo. Gotovo ste že malo pozabili na tiste žalostne čase, nekoliko pa Vam je mirnejše in boljše življenje zacelilo stare rane in olajšalo spomin na preživete grenke dni. Meni pa so sedla leta na zgrbančen hrbet in boli me vedno bolj. Namesto da bi sedel v zapeček ter ujčkal vnuke, moram bolj kot kdajkoli prej trdo držati za plug, sekiro in koso, da pridelam kruh.
To so težki dnevi za človeka mojih let!
Razumeli me boste, zakaj se, starec, zjočem, da me je samega sebe sram, ko se ob pogledu na prazno zibel, ki jo razjeda prah, spomnim na prvega sina, kateremu sem izročil dom v varstvo in vodstvo, in na drugega, ki ga je bilo povsod le zdravje in pesem in vrisk.
Mogoče se Vam zdaj ne bo čudno zdelo, da sem se torej skrivaj napotil za novo obletnico v Teharje, kajti toliko se je šušljalo, da so nam tam pobili naše sinove, upanje in srečo.
Iskat sem šel skrite grobove, kamor so jih pometali zvezane, gole, razbičane in še napol žive. Našo kri, naše seme za bodoče dni!
Niso jih vprašali po krivdi, ni-
so jim sodili po postavljenih zakonih! Po vpitju podivjane množice, ki ji je otrpnila vest!
Šel sem po nje, ker je dom grozno prazen in zemlja brez gospodarja. Jaz starec sem romal na grobišče brez križev, da bi izkričal tam svojo bolečino!
Moj Bog, kaj sem dočakal v teh sivih dneh!
Napotil sem se v junijskem času, ko so praznovali pod rušo svoj god — god v objemu s Smrtjo. Rože po travnikih so dehtele in klicale kosca, da mu podležejo. Dnevi so se prelivali v toploto. Vendar je nad vasmi in polji plapolal dih žalosti kakor ves čas, odkar so odšli.
Odšel sem torej na pot z upanjem in vero, da ju najdem, svoja sinova, najdem vsaj nekje pod rušo.
V tistih hišah, kake pol ure nad Teharjem, sem našel dobre ljudi. Povedali so mi vsaj nekoliko, kako je bilo v tistih nočeh, ko so od mraka do zore brneli po cestah zaplenjeni nemški tovornjaki, vozeč našo mlado kri v smrt.
Kmalu po polnoči sem se že plazil po stezi, ki so mi jo označili za pravo, proti cilju. Ko je prvi svit novega dne poljubil noč, sem našel pravi kraj, ki mi ga je opisal dobri starec iz koče spodaj. Gozd, sam gozd okrog in okrog. V mene leze bojazen. Opozorili so me, da je prepovedano biti tu. Če me dobijo, bom šel za sinovi. Pa kaj to! Za mojo sivo glavo ni strahu. Jaz moram najti svoje
likih mladosti. V prst se drobi vsa neskončna moč mladih dni, ki je koprnela po življenju in hotela postavljati gradove svojih sanj!
Tu ležita tudi moja dva fanta. Moja kri je oškropila to zemljo •— ko bi bila vsaj mojo, domačo! Kdaj požene žetev iz te setve?
Zakaj niso prišli po mene, zgrbljenega, izžetega strca — in pustili mladost, ki bi dajala zrele in bogate sadove?
Da je bilo dano starcu dočakati to žalost! Videti grobišča brez križev! Zreti v kraj, kjer toliko ljubezni izgineva v prst! Toliko ljubezni... Toliko svetlih, novih načrtov!
„Bodi dober z njimi, ljubeznivi Bog, ki si dopustil svojim zvestim
služabnikom umreti take grenke in žalostne smrti v samotnem kraju, in dvigni jih v sijaj in poveličanju na svojo desnico, kakor so to za svojo zvesto službo Tebi in narodu zaslužili! Prega-njavcem in morilcem pa podeli posebno milost spoznanja: da bi za svoj zločin prosili odpuščanja Tebe, najvišjega Sodnika! Amen!"
Tako sem prosil zanje na njihov godovni dan, pobral s težko roko grudo prsti in jo vrgel v dolinico na skupno gomilo, da bi jim bilo lažje pod njo počivati.
Dragi! Starec vas prosi, spomnite se tudi Vi na te svoje brate in molite zanje!
Lep pozdrav od Poldeta.
Jože Krivec
SLIKAR RIHARD JAKOPIČ O STALINOVEM OBRAZU
Proti koncu tridesetih let sva nekoč sama sedela v kavarni in prelistavala ilustrirane magazine. Ustavil sem se pri veliki celostranski fotografiji Stalina v italijanski Illustrazione. „Kaj bi rekli vi o tem obrazu, mojster?" sem ga vprašal. Potegnil je molče sliko k sebi in si jo jel ogledovati. Ogledoval si jo je nenavadno dolgo in z izredno napeto pozornostjo, čez dolgo časa jo je molče odložil. Bil sem zelo radoveden. „Na, kaj pravite o -tem oibrazu?" Pogledal me je in mi nekako nerad odgovoril z eno samo besedo: „ZIočinec“. Zgrozil sem se, čeprav je bilo to nekako v času po strašnih in krvavih procesih v Sovjetiji, kajti Stalin je bil za nas takrat simbol svobode in veliko upanje za zmago revolucije. Nisajm mu hotel ugovarjati in sem nemo strmel vanj, ker nisem mogel, nisem smel sam pred seboj sprejeti njegove sodbe. Toda pozabil je nisem nikoli. In kakor je morda moralistično ozkosrčna, če jo smem tako označiti, ijmetniški analizator človeške pojavnosti je nezmotljivo začutil patološko zverstvo tega strašnega človeka in revolucionarja. (Josip Vidmar, Obrazi (99-100), Ljubljana 1979)
fante, njihovo počivališče, kraj njihovega mrtvega miru.
Počenil sem k debelemu deblu, da pričakam dan.
V stezo, po kateri sem pridrsal sem gori, so vtisnjene stopinje naših mučenikov, kakor so nekoč Kristusove pričale o poti na Kalvarijo. Razbičane procesije v smrt vodečih so drsele po njej, Padajoči obrazi so jo pognojili s krvjo, da cveto zdaj na njenih obronkih vijolice in trobentice. Ta gozd okrog je slišal njihove tožbe in klice, njihovo molitev in poslednje pozdrave domu in domačim. Pa gozd molči, drevesa ne govorijo, ne pričajo. Kje je čarodej, da udari s čarobno palico ob njih debla, da razodenejo poslednjo skrivnost o njih, da zakri-če v svet o moritvah in o skrivnem pokopu naših mučencev, ki jih je veliki zaveznik z zapada izdal janičarju kot predplačilo za obilno večerjo na obrežju blejskega jezera? Kje je angel, ki bi s trombo oznanil svetu svobodoin bi tudi ti, nasilno od krvnih bratov Pomorjeni, vstali in se napotili v lepše domove?
Nenadoma me predrami jutranji ptičji spev. Nekje v vejah smrek se je zbudilo in sonce se je že dotaknilo vrhuncev hribov.
Obrnem se. Planota, kakor so mi jo bili bežno naslikali: na treh straneh gozd, le na eni je zasekan izhod. Tam zadaj, le malo višje, pa opazim vas iz barak, obdanih z visoko žično mrežo. Plazim
se proti izhodu, izogibajoč se njihove bližine.
Obstanem na grebenu. Pod mano leži dolinica, še vsa mračna, speča. Zgodnji svit je še ni predramil. V svojem spanju je mrtva, neprijazna. Strmim v njo. Rekli so mi, da so iz nje lajali rafali in da so se od tam trgali klici onemoglih, zaznamovanih po koščenem členku Smrti. Motrim to zemljo, ki bi ji človek dal označbo svetosti, saj so jo mučeni z nedolžno krvjo blagoslovili.
Čez čas, ko se oči sprijaznijo s Somrakom, se mi le zdi, da se vleče po dolgem nasip, visok za več kot človeško postavo in nekaj korakov širok. Kaj je to? V bok temu se dviga drug tak nasip, zadaj že tretji. Zelena trava jih prerašča.
Grobovi, dolgi, neizmerno dolgi in prepolni grobovi.-------—
Spreleti me. Blizu sem jim. Srce mi je ob tem spoznanju skoraj nehalo biti, kri, kakor da se mi je v žilah spremenila v ledene curke. Tu so, v tej ozki in samotni dolinici, nad katero le smreke ječijo in tožijo v svojem domačem jeziku in čakajo tolmača, da njihove tožbe svetu razodene.
Med ta dva stisnjena bregova so jih skrili morilci, da bi jih matere in očetje ne našli in da bi svet ne zvedel zanje.
Rahlo se je trgal jutranji glas zvona iz teharske cerkve sem gor, kakor bi blagoslavljal in polju-boval dolge gomile, pod katerimi sta umolknila pesem in vrisk to-
Ob smrti Josipa Broza
Kristjani smo dolžni odpustiti vsem, ki nam delajo ali so nam delali krivico. Odpuščanje je v tem, da krivcu — kljub njegovi hudobiji ali naši nesreči — ne žalimo večnega pogubljenja, marveč milosti, da bi se skesal svojih krivičnih dejanj in se spravil z Bogom.
Tudi človeku, ki je sokriv v odločilni meri zločinov nad našim narodom in ki je po dolgi agoniji zapustil priborjene časti maršala in državnika, želimo, da bi spoznal svojo zablodo in se ji odrekel vsaj v zadnjih trenutkih življenja.
O osebnih napakah rajnih ne govorimo. O javnih krivicah pa je treba razpravljati javno — ne glede na to, če so krivci med živimi ali mrtvimi. Smrt krivičnika ni opravičilo — za zgodovinsko laž!
Prav isto, kar po nauku naše vere želimo, na primer, apostolu Judu Iškarjotu, cesarju Neronu, kralju Atili, pa diktatorjem Hitlerju in Stalinu (proti katerima smo se Slovenci borili, ko so bili sedanji jugoslovanski oblastniki še njuni zavezniki), to želimo tudi rajnemu jugoslovanskemu diktatorju Titu. In s to odkrito željo se naša krščanska dolžnost do njega in do vseh, ki so odgovorni za širjenje laži in krivic, neha, sicer ne bi sledili drugi
zapovedi naše vere — ki nam ukazuje: ljubezen do Resnice.
Ne smemo namreč spregledati, da se še nepriznane in nepopravljene krivice, ki so jih Broz in njegovi zakrivili nad Slovenci in nad drugimi narodi Jugoslavije, vlečejo skozi zadnja desetletja zgodovine kakor krvava sled. In ta sled ne bo zbrisana, pa čeprav bi vsi časopisi sveta pisali o njih le slavospeve. Edino resnica bo nekoč osvobodila, z božjo pomočjo, v enaki meri krvnike, tirane, in njih preživele žrtve.
Kadar govorimo o umrlem diktatorju, kar preradi pozabljamo, da je on stal na čelu komunistične stranke, ko je ta sredi medvojne okupacije pričela z bratomorno državljansko vojno. Nihče ni tedaj silil KP v revolucijo, niti sam Stalin ni zahteval tega. Jugoslovanski komunisti — tudi Slovenci — z Brozom na čelu so se odločili, da izrabijo čas vojne in okupacije za dosego oblasti — kakor so takrat radi ponavljali: „pa če ostanejo živi le trije Slovenci."
Zato nosi vso odgovornost za strahote državljanske vojne dolgoletni diktator skupaj z ostalimi vodilnimi člani KP. Brez njihove odločitve se ne bi pričelo bratomorno klanje.
Ob spominu na desettisoče pomorjenih nasprotnikov komuni-
zma med nami, jih nehote primerjamo z milijoni, katere je isti komunizem ..likvidiral" nedavno tega v Kambodži in Vietnamu, pa se nam zdi, da so roke jugoslovanskih komunistov — manj krvave.
Pa se motimo.
Broz, Kidrič, Kardelj in tovariši so s svojimi pokoli sredi Evrope po končani drugi svetovni vojni dokazali svetu, da je mogoče ■postati visoko spoštovan član mednarodne družbe — kljub zločinom, kljub preganjanjem političnih in idejnih nasprotnikov, kljub genocidu, kljub krvavim rokam.
Umili so si kri z rok, nataknili bele rokavice in pričeli plačevati s sposojenim denarjem mednarodne propagandne agencije. Kmalu so v očeh sveta postali iz zločincev — državniki, ideologi, strategi.
V Evropi šolani bodoči krvniki Kambodže, Vietnama, Kitajske in Kube so spoznali, da zločin na tem svetu ni kaznovan — če je le dovolj velik in imajo mogočni od njega „koristi“. Titov zgled je potrdil, da Stalinove metode niso bile uspešne le v zakotni Rusiji izpred petdesetih let, marveč da so ‘še vedno veljaven del komunističnega boja za oblast, pa čeprav sredi dvajsetega stoletja — v sr-čh Evrope.
Komunistična ideologija umore opraviči, uspeh jih pomaga prikriti, denar pa otrpne vest...'
1 Vendar množica pomorjenih ni
edina krivda komunistov nad slovenskim narodom. Tudi dejstvo, da so v odločilnem zgodovinskem trenutku, ko so že držali v rokah absolutno oblast, prepustili del slovenske zemlje tujim državam, ni znak slučajne politične nesposobnosti, temveč popolne brezbrižnosti za narodovo bodočnost, kar je le posledica njihovega svetovnega nazora. Totalitarna komunistična stranka z Brozom na čelu je tedaj ponovno podredila slovenske narodne interese svojim strankarskim koristim in nosi tudi za to polno odgovornost.
Pa tudi kasneje, ko je Tito prelomil s Sovjetsko zvezo, da si je s tem rešil oblast in verjetno tudi življenje, je njegova stranka sicer spremenila taktiko v odnosu do prebivalstva, a je ostala narodu škodljiva ter družbeno razkro-jevalna kakor prej.
Res, niso več množično morili teles, zato pa so se jugoslovanski komunisti pod istim Josipom Brozom trudili še naprej, kako ubiti slovensko dušo. Na žalost so pokazali svojo sposobnost rušenja, tudi na tem področju.
Ko je prva leta KP priganjala mladino k morjenju političnih nasprotnikov, je s tem vzgajala rod morivcev, ki so postali zaradi zavesti krivde tudi sami kakor mrtvi za kakršnokoli delo med narodom. Temu družbenemu bremenu pa je nasilje komunistične diktature dodajalo vedno nove, mnogokrat nekrvave, žrtve. Vsi, ki so iz strahu umolknili, vsi, ki so
prodali prepričanje za dobro službo, za boljše stanovanje, za navidezen mir, tudi ti so vsaj deloma omrtveli. In starši, ki so pod vplivom teoretičnega in praktične materializma dali moriti svoje nerojene otroke? Tudi v njihovih dušah se je naselila smrt. Pa očetje, katere je sram priznati sinovom, da so se v svoji mladosti borili proti komunizmu, in ki skrivajo celo pred lastno družino, da rdečega totalitarizma ne odobravajo; pa otroci, ki verjamejo raje partiji kakor staršem, ker mislijo, da si bodo s tem zagotovili ugodnejšo bodočnost; in vsi tisti, ki so nekoč sicer zapeljani, a polni slovenskega zanosa, sodelovali s komunistično stranko v OP, pa danes kljub razočaranju ne store ničesar za nekdanje ideale; pa tisti duhovniki, ki so za ceno miru in podpore omilili svoj trias... Preko vseh teh in podobnih je KP dosegla, da izginja iz narodovega duha polagoma življenjska rast in jo nadomešča le kratkovidno iskanje „koristi“.
Življenjski standard je podkupnina, s katero skuša slovenska KP kupiti vest našega naroda. Prav dobro namreč ve, da z vestjo izgublja tako posameznik kakor ves narod svojo notranjo življenjsko S|lo. Tudi za to ogrožanje naše narodne eksistence je soodgovoren diktator, ki je postal v zadnjih mesecih življenja tudi sam igrača sistema, katerega je pomagal ustvariti in znal dolga leta izrabljati sebi v prid.
Ni še dolgo tega, kar nam je hotel sosed z orožjem vzeti zemljo, ki je del narodne lastnine. Naletel je na odpor. Zdaj, ko nam partija uničuje našo narodno samobitnost in zavest — za skledo leče — pa se premnogi še vedno blaženo smehljajo, čeprav nosijo v usta zadnjo žlico in je posoda že postrgana — do dna.
Ali smo se kdaj vprašali, odkod materialno blagostanje, s katerim se ponaša rdeča tovarišija ? Je to res prislužen denar... ? Komunistični oblastniki pod vodstvom Josipa Broza so dolga leta prodajali svojo politično pripadnost na mednarodnem trgu. Od skupička so vrgli med ljudstvo pest drobiža in obljub. Hkrati so dovolili, da se z našim delom krepi gospodarstvo drugih držav, ki niso obremenjene s težo marksističnega dogmatizma. Dovolili so tudi, da naši delavci prinašajo iz tujine, kar so tam prigarali, dovolili so bančne račune v dolarjih in markah, dovolili so tujcem, da kupujejo slovensko zemljo in podjetja, dovolili so... a zahtevali molk. To je bila cena.
Korupcija od maršala do vratarja je imela množico tihih in sokrivih prič. Ni bila skrivnost, zakaj in odkod mednarodni krediti, ni bila skrivnost, odkod blagostanje, a je bilo prijetneje verjeti v čudež samoupi-ave in pozabiti na vse, kar bi utegnilo motiti tovariše, ki so imeli v rokah oblast in ključ do blagostanja.
Tudi te moralne nesreče je sokriv Josip Broz.
Le sčasoma bo mogoče presoditi v celoti tvarno in duhovno opustošenje, ki ga je slovenskemu narodu prinesla diktatura komunistične stranke. Takrat bo po-
stalo jasno vsem rojakom, doma in po svetu, da spada ime Josipa Broza med imena nasilnikov, katere je slovenski narod moral pretrpeti na svoji tisočletni zgodovinski poti.
Marko Kremžar
Sedanji slovenski trenutek
Lanskega 17. decembra se je na konferenci SZDL spoprijel Ribičič z zahtevami nekaterih slovenskih katoličanov iz zadnjega časa in omenjene kritike imenoval ..posamezne jastrebe".
Tri dni kasneje se je z Jastrebi" soočil še republiški sekretar za notranje zadeve Janez Zemljarič. Med drugim je rekel: „V zadnjem obdobju se je znotraj rimsko katoliške Cerkve na Slovenskem eksponirala in razvila širšo dejavnost manjša skupina teologov in nekaterih drugih posameznikov. Ta krog napada v imenu nekih posebnih verskih pravic marksizem kot ideološko o-snovo našega družbenega razvoja, našo ustavno ureditev, vlogo zveze komunistov, vsebino in smoter našega vzgojnoizobraževalnega dela in duhovnike, ki sprejemajo socialistično samoupravno ureditev. Terjajo vključitev verskega pouka v šole in odprtje javnih informacijskih sredstev, zlasti televizije, za versko delovanje. Sledeč politično zelo prozornim kam-
panjam o človekovih pravicah na Zahodu govoričijo in pisarijo o nekakšni neenakopravnosti v javnem življenju pri nas."
Kdor primerja zahteve posameznih katoličanov s tem, kar sta izjavila Ribičič in Zemljarič, se zgrozi: kaj vse sta tadva v njih našla! Koliko polresnic, netočnosti, podtikanj, izmišljotin v njunih izjavah!
Le kdo iz katoliškega tabora je npr. zahteval privilegije o šolskem sistemu ? če so pa zahtevali odpravo načrtnega širjenja brezboštva po šolah, so se potegnili samo za prirojene pravice, ki jih ne sme nihče nikomur v imenu ničesar kratiti. Le kdo iz katoliškega tabora je po letu 1952 še kdaj zahteval vključitev verouka v slovenske šole ? Zakaj se zahtevam po osnovnih človekovih pravicah tako brž in zlahka pritisne nalepka verske nestrpnosti? Kako je mogoče, da se upravičena zahteva po popravku ustave, kjer ta omejuje človekove pravice z interesi nedemokratičnega socia-
lizma, tako mirno navaja kot pot, Po kateri naj bi dobila Cerkev v slovenski družbi posebne pravice? Zakaj naj bi bili skrajneži tisti, ki zahtevajo za vse občane dostop do vseh služb in, če je pogoj za to članstvo ZK, pač tudi dopustitev vernih kot vernih v ZK? V imenu kakšne zgodovine si drzne kdo izpodbijati zasluge Korošca, Ehrlicha in Rožmana? Kaj gre res le za ..govoričenje in pisarjenje o neki neenakopravnosti", če je za malone vse višje službe v Sloveniji danes potrebna moralno-politična kvalifikacija, z drugo besedo, rdeča knjižica?
Režim je posegel proti „skraj-nežem" že tudi po administrativnih ukrepih: 8. decembra 1979 je naredila notranja uprava pri Križniku in Ošlaku hišno preiskavo. Poleg tega je postal Ošlak od 1. februarja v mežiškem rudniku kopač rude.
Nekateri v Ljubljani vedo povedati, da sta namerovala Ribičič in Kolman z administrativnimi u-krepi (s hišno preiskavo, ovadbo javnemu tožilcu in sodnim procesom) nastopiti proti „bandi štirih", kakor v šali imenujejo štiri bogoslovne profesorje iz priloge Znamenja in klicaji, ki jo je na Križnikovo pobudo in pod njegovim uredništvom izdala Družina. Pravijo, da se je tej Ribičičevi in Kolmanovi nameri uprl nihče drug kot Janez Zemljarič, šef slovenske Udbe: menda je izjavil, da bi takšen postopek v mednarodni
javnosti ugledu Jugoslavije prej škodil kot koristil.
Prišlo je na dan, da so Ribičičeve obtožbe, češ da se pojavljajo ..slovenske zastave brez zvezd", neutemeljene: na proslavi „dneva republike" na bogoslovni fakulteti sploh ni bilo zastav, marveč so poleg Titovega portreta in jugoslovanskega grba viseli le okrasni trakovi, ki so ponazarjali pristno slovensko zastavo. Ribičičevo proticerkveno gonjo je ob spoznanju neutemeljenosti njegove obtožbe v nekem pogovoru obsodil celo Popit, predsednik KPS.
Proti štirim profesorjem iz priloge Družine je za kulisami še naprej rovaril predsednik verske komisije Kolman, ki mu v Ljubljani pravijo kar ..partizanski škorenj". Mahnil jo je v Beogradu k vatikanskemu nunciju Cecchi-niju, a je naletel. Zatožil je štiri profesorje, češ da s svojim pisanjem zastrupljajo dobre odnose med Cerkvijo in državo na Slovenskem. Nuncij je Kolmana sicer sprejel, dal pa mu je vedeti, da ni pripravljen sprejemati državnih pritožb na račun slovenskih katoličanov po tej poti. Nuncij se je pritožil na jugoslovansko zunanje ministrstvo; to je nato poslalo Kolmanu ukor, ker ni u-pošteval redne diplomatske poti.
V „verski boj" na Slovenskem se je spustil tudi znani partijski strokovnjak za verska vprašanja (in bivši idrijski ministrant) Kerševan. V partijski Teoriji in praksi (79/10) je precej ostro
napadel »nekatere razprave iz zbornika predavanj s teološkega tečaja o aktualnih temah za študente in izobražence 1978-79 z naslovom ,Duha ne ugašajte' “ in nekatere »razprave v jugoslovanski katoliški publicistiki ob izidu knjige Tode Kurtov iča" Cerkev in religija v socialistični samoupravni družbi. Tem razpravam očita Keršavan »udarna gesla in bojevito držo". Kcrševano-vo besedilo je v skrajšani obliki objavilo tudi Delo (.22. dec. 79).
Kerševan se je v reviji Naši razgledi (14. dec. 79) obširno lotil tudi priloge Družine. Štirim profesorjem je očital, da so preveč očitno zanemarili »temeljno naravnanost učbenika, ki vendarle strpno, neenostransko obravnava vprašanja v zvezi z religijo, usmerja k sožitju med verujočimi in neverujočimi".
V slovenski matični prostor je moral — saj je šlo za utišanje katoliškega glasu — poseči tudi Messner, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, ki se je sam predstavil kot »po vzgoji mladih let(še zmeraj)kristjan, po družbenopolitični usmeritvi komunist". V Ljubljanskem dnevniku (10. jan. 80) je grobo napadel prof. Rodeta zaradi njegovega pogovora s celovško Kleine Zeitung. Profesor Rode gotovo ni poznal protislovenske usmerjenosti tega celovškega časopisa, zato se je z njim pogovarjal. To je bil pa pri tem tudi edini njegov „greh“. Vsebinsko — v pogovoru je raz-
pravljal o drugorazrednosti slovenskih katoličanov v matičnem prostoru — mu ni mogoče v ničemer ugovarjati. Dokaz za to je tudi dejstvo, da Ljubljanski dnevnik Rodetovega pogovora ni objavil, češ da to ni »v njihovi navadi". Sprašujemo se, zakaj se ni Ljubljanski dnevnik v tem primeru držal Ribičičevega navodila (od 17. dec. 79), da je treba vsako »napisano protiustavno besedo" takoj in brez prikrivanja posredovati »presoji naše javnosti".
Hujšega partijskega maščevanja je slovenske katoličane, ki so se jeli v zadnjem času odločneje potegovati za svobodo vere in Cerkve v Sloveniji, verjetno obvarovala Titova bolezen, ki sta se ji pridružili še nevarna afganistanska kriza in skoraj brezizhodni položaj jugoslovanskega gospodarstva. Režim si ni mogel privoščiti še dodatnega spopada s Cerkvijo, ki uživa v vsem narodu, celo pri mnogih komunističnih, nesporen ugled. Zato se je režim za nekaj časa umaknil.
Da bo pregled dogajanja v zadnjem času popoln, je treba omeniti tudi letošnji novoletni sprejem (9. januarja) režimske verske komisije za predstavnike verskih skupnosti v Ljubljani, čeprav smo o njem že poročali v zadnji številki med izrezki iz časopisov. Uradno je potekal sprejem v znamenju »miru — skupnega hotenja", čeprav je bilo dejansko opaziti znatno ohladitev
v medsebojnih odnosih. Večina navzočih duhovnikov ni mogla razumeti, da se nadškof Pogačnik ni potegnil za štiri profesorje ljubljanskega bogoslovja, ob katere se je tedaj obregnil Kolman, in da je nadškof dejal, da »ves čas ni prišlo do nobenih administrativnih ukrepov.. . ali kaj Podobnega zoper kakega duhovnika", ko je vendar imel 8. dec. 79 Križnik hišno preiskavo in Policijsko zasliševanje. Navzoči duhovniki so bili tudi mnenja, da se nadškof ni dolžan zahvaljevati nedemokratičnemu režimu za to, da ni trenutno nobenega duhovnika v ječi, pač pa, da se pred slehernikom odločno potegne za pravice vsakega človeka.
V januarju je jela partija slovensko Cerkev dobesedno snubiti (glej uvodnik Naše luči 80-3!).
Sredi meseca je Ribičič povabil nadškofa Pogačnika, da bi v duhu ..medsebojnega zaupanja in spoštovanja" pregledala »aktualni družbenopolitični položaj". Posamezne krajevne oblasti so priredile za tamkajšnje duhovnike podobne sprejeme, na katerih so jih seznanile s težko Titovo boleznijo, nevarnostjo sovjetskega vdora in gospodarstvom na Psu. Partija je prosila duhovnike za razumevanje in pomoč: s svojim ugledom naj bi pomirjevalno vplivali na zmedene množice. Slovenska Cerkev je pri svoji obljubi pomoči doslej zamudila zgodovinsko priložnost, da bi odločno
postavila svoje pravične zahteve.
Druga partijska poteza za pridobitev slovenske Cerkve je bila ta, da je notranja uprava ovadila javnemu tožilcu rimskega dopisnika Dela Tedeška in odgovornega urednika tednika Teleksa A-piha, češ da sta žalila »poglavarja tuje države" papeža Janeza Pavla II. V Teleksu je namreč objavil Tedeško pogovor z italijansko tlo-vinarko Oriano Fallaci, kjer se ona o papežu res neprimerno iz,-raža. A zajec je tičal v drugen^ grmu: za partijski spor z Apihom je že nekaj časa vedela vsa Ljub-; ljana. Apih je namreč dovolil, da, je v Teleksu izšla marsikatera; bridka na račun komunističnega režima v Sloveniji. Tedeškov po--govor s Fallacijevo je bil partiji le dobrodošla priložnost, da je Apiha odstavila.
Verska komisija je 6. februarja 80 pod Kolmanovim vodstvom u-gotovila, da je rimskokatoliška Cerkev, ,,še zlasti njeno vodstvo", s svojo »naravnanostjo in nekaterimi potezami v sedanjem zaple-: tenem in občutljivem mednarodnem položaju" pokazala »interes in skrb za našo družbeno skup-, nost". Seveda pa se je komisiji zdelo potrebno, da pri tem ponovno ošvrkne samosvoje delovanje-»manjše skupine teologov oziroma posameznikov na ljubljans^ kem bogoslovju". Počasi se v slo-, venskem prostoru odkriva pravi. Kolmanov obraz.	(bo še>
(Naša luč, . 80-4),
Misijonski molitveni namen za junij
Misijonski molitveni namen za junij je, da bi se molitveno izkustvo in življenje vseh, ki v Aziji verujejo v Boga, odprlo polnosti evangeljske luči.
,,Azijski narodi so danes izpostavljeni velikim težavam in napadom sekularizma in ateizma, ki uničujeta njihovo vero v Boga... Prosimo Boga, da bi nam pomagal ohraniti duhovno dediščino Azije", je rekel kardinal L. T, Picachy, kalkutski nadškof in predsednik indijske škofovske konference, pri otvoritvi 2. zasedanja vseh azijskih škofovskih konferenc v Kalkuti 1. 1978.
Pri tem srečanju so se posebno posvetili problemu molitve v hinduizmu, budizmu in islamu. Govorili so o vrednosti in bogastvu molitve. Spoznali so, da Azija lahko mnogo prispeva k pravi krščanski duhovnosti, posebno k molitvi, kajti v tem ima Azija bogato dediščino. Azijec moli z
dušo in telesom in zato je njegova molitev globoka. Azijci so razvili posebno tehniko motrenja-kontemplacije. Azija nam daje tudi druga izkustva in pobožnosti svojih vernikov, ki se s srcem in dušo obračajo k Bogu.
Namen tega meseca je, da bi se vse to bogastvo molitve odprlo Kristusovi luči in da bi ga ta luč prežela. — To zasedanje je predlagalo srečanja med različnimi verami, pri katerih bi sodelovali tudi azijski kristjani in podali svoja verska izkustva. Takšno srečanje bi pomenilo pogovor, duhovno presojanje, predvsem pa odprtost do drugega. To pa je mogoče le v iskrenosti, ponižnosti in velikem medsebojnem spoštovanju. Tako bi duhovno bogastvo azijskih dežel obogatilo molitveno življenje Cerkve, Kristus pa bo to dediščino osvetlil s svojo lučjo.
J. Roblek
Kardinal Ktinig na Kitajskem
Za francoskim kardinalom Etche-garayem je marca obiskal Kitajsko še dunajski kardinal Franz Konig. Pogovarjal se je s škofom iz Pekinga in iz Changdeja, zastopnikoma „patriotičnih katoličanov". Obiskal je pekinško univerzo in predaval o katoliški Cerkvi. Obiskal je tudi Nanking. Konig je dejal v Pekingu, da
se bodo pogovori med Vatikanom in kitajskimi predstavniki nadaljevali, čeprav pekinške vlade sedaj ne zanima vzpostavitev odnosov z apostolskim sedežem. Diplomatski odnosi so bili prekinjeni leta 1957. Režim moti zlasti vprašanje Formoze, ki jo Vatikan priznava. Delovanje Cerkve na Kitajskem doživlja še zmeraj najhujše ovire.
LATINSKA AMERIKA KOT PASTORALNO PODROČJE
Pomanjkanje in lakota v Latinski Ameriki
(Nadaljevanje)
3.	Prebivalstvo brez sredstev
za preživljanje
Govorimo o pomanjkanju in lakoti v Latinski Ameriki in skušamo odkriti glavne in globlje vzroke pri tem in tako tudi načine, kako odpraviti to zlo. V vprašanju o delitvi dobrin med prebivalstvom prihajamo tu do najbolj perečega primera ljudi, ki so brez sredstev za preživljanje, življenje nam kaže tri glavne vrste takih ljudi: a) brezposelne (deloma tiste, ki zelo malo zaslužijo), b) zapuščene otroke, c) zapuščene bolnike in stare ljudi.
Za Latinsko Ameriko nam o tem govori Dokument iz Pucble: ° brezposelnosti in njenih vzrokih (29. 37), o ..otrocih, ki jih tare siromaštvo že izpred rojstva in So onesposobljeni zaradi duševnih ali telesnih napak", o „zapu-ščenih otrocih", o ..blodečih otrocih brez doma, po mestih, ki so večkrat izrabljani, sad siromaštva in propada družine" 32.577); °menja veliko otroško umrljivost (29); o starih ljudeh, ki da jih »je vsak dan več in žive potisnjeni vstran in popolnoma zapušče-
ni v družbi napredka, ki se ne zmeni za ljudi, ki ne proizvajajo" (39.1266).
Stisko tega prebivalstva izrablja v svobodnem svetu večkrat marksistična propaganda, kot da kaže zgrešenost sistema samega, ki je zgrajen na zasebni lastnini. Drugi vatikanski koncil o tem pravi: ..Zasebna lastnina pa ima po svoji naravi tudi socialni značaj, ki je utemeljen v načelu o skupnostni določenosti dobrin, če ta socialni značaj ni upoštevan, more lastnina mnogokrat postati povod za pohlepnost in za hude nerede, tako da daje pretvezo tistim, ki napadajo pravico do zasebne lastnine samo" (Cerkev v sedanjem svetu 71, 5).
To siromaštvo je neki socialni nered, ki ima različne vzroke. Brezposelnost je splošno iz pomanjkanja pravega gospodarskega razvoja. Zapuščeni otroci, bolniki in stari ljudje trpijo predvsem zaradi krize družine; v urejeni družbi so ti ljudje namreč najbolje oskrbovani in se najbolje počutijo, kot v najbolj naravnem okolju, prav v družini.
Tudi v Latinski Ameriki se ču-
ti veliko pomanjkanje zdravih in trdno zgrajenih družin. Veliko o-trok je nezakonskih, brez znanega očeta (kot smo že ugotavljali na svojem mestu). Drugi se poročajo zelo mladi in mnogi brez vsake ekonomske in moralne priprave. Mnogi od teh zakonov so zgolj dejanske zveze (juntados), brez vsake družbene kontrole, bodisi države bodisi Cerkve. Otroci se večkrat rojevajo brez pravega čuta odgovornosti roditeljev: o-trok je veliko, večkrat v nezdravem okolju, ko starši niti ne znajo skrbeti za njihovo zdravje, včasih pa ne morejo ali nočejo. Mnogo zakonov je ločenih in otroci so prepuščeni bolezni in stradanju. (Pod tem vidikom bi bilo ne samo zanimivo, ampak močno poučno in potrebno za resnično poznanje problema, ugotoviti vse prave vzroke, daljne in neposredne, zakaj v Braziliji umira na uro 50 otrok pod enim letom starosti.)
V takem položaju bolniki in stari ljudje morejo še manj pričakovati od družine kot otroci.
Seveda je teh razmer veliko kriva splošna gospodarska zaostalost, ki onemogoča razvoj in pravi napredek na drugih področjih. Tako je med obojim vzajemno vplivanje in je potrebno zdravljenje na obeh področjih: gospodarskem in moralnem.
A naj bi bili vzroki siromaštva in trpljenja teh ljudi kakršni koli, za vsakega velja, da ima pravico do vsega, kar mu je za primerno življenje potrebno, in
do primerne oskrbe v starosti in bolezni. Zato imajo sposobni pravico do dela, da si zaslužijo potrebno; če dela ne dobe, imajo pravico do vsega, kar potrebujejo za življenje. Zapuščeni otroci, bolniki in stari ljudje imajo pravico do potrebne oskrbe, ki naj bi jim jo dala predvsem družina; če to od nje ne dobe, imajo pravico to prejeti od drugod.
V skladu z onovnimi naravnimi in verskimi resnicami o smislu sveta in človekovem položaju v njem so dane vse dobrine sveta za življenje vseh; svet je kot za vso človeško družino pogrnjena skupna miza. Ta namen se najlepše dosega v socialnem redu zasebne lastnine. A vsa zasebna lastnina ima vedno to socialno vezanost, da ne sme ovirati splošno življenja ljudi, ampak mu mora služiti. Sistem privatne lastnine ima prav namen pomagati vsem, da pridejo do primernega svojega premoženja.
Ljudem, ki so brez sredstev za življenje, imajo dolžnost pomagati tisti, ki imajo, sorazmerno po bogastvu dobrin, ki jih kdo ima, družba in zasebniki.
Zadnji vatikanski koncil o tem govori v konstituciji o Cerkvi v sedanjem svetu: „Bog je zemljo z vsem, kar vsebuje, določil za uporabo vsem ljudem in narodom, tako da morajo ustvarjene dobrine v pravem sorazmerju pritekati v roke vseh; pri tem naj bo pravičnost vodnica, ljubezen pa njena spremljevavka. Naj v skla-
du z različnimi in spremenljivimi okoliščinami obstoje kakršne koli oblike lastnine, prilagojene različnim zakonitim uredbam ljudstev, vedno je treba upoštevati dejstvo, da so zemeljske dobrine določene za vse ljudi. Zato mora pri uporabljanju teh dobrin človek na zunanje reči, ki jih ima zakonito v lasti, gledati ne tako, kakor da bi bile samo njegove, temveč mora gledati nanje tudi kot na skupne: v tem pomenu namreč, da morejo koristiti ne le njemu, ampak tudi drugim. Sicer Pa slehernemu človeku pripada Pravica, da ima del dobrin, kakršen zadostuje njemu in njegovi družini. Takšna je bila misel cerkvenih očetov in učiteljev, ki so učili, da so ljudje dolžni podpirati uboge, in sicer ne le iz svojega preobilja. Kdor pa se nahaja v skrajni stiski, ima pravico, da si iz bogatstva drugih preskrbi, kar mu je potrebno. Ker tolikeri Po svetu trpijo lakoto, zato cerkveni zbor nujno poziva vse posameznike in vse oblasti, naj se spominjajo tistega stavka cerkvenih očetov: „Nasiti tistega, ki umira °d lakote, kajti če ga nisi nasitil, si ga ubil“; in naj zato, vsakdo po svojih zmožnostih, res daje na razpolago svoje dobrine ter iih koristno uporabi zlasti na ta način, da, bodisi posameznike bodisi narode, oskrbi s sredstvi, s katerimi bodo ti mogli pomagati sami sebi in se razvijati (69, 1).
Pri tej pomoči moramo seveda ločiti dvojno pot: reševanje polo-
žaja na dolgo roko in takojšnjo hitro pomoč ljudem, ki so v stiski. Reševanje na dolgo roko je zdravljenje tega socialnega nereda v njegovih koreninah, pri vzrokih, ki so privedli do tega težkega položaja. Treba je skrbeti za razvoj in smotrno organizacijo vsega gospodarstva in za pravično delitev dobrin; tako naj vsi sposobni dobe primerno delo in pravično plačo. Potrebna je vzgoja mladine za odgovorno očetovstvo, s poukom in zakonodajo skrbeti za zgraditev u-rejsne in trdne družine; na njej bo tudi zrasla socialno bolj urejena družba in bo manj zapuščenih otrok in bolnikov in starih ljudi. To so velike naloge, ki jih potrebe družbe nalagajo državi in tudi Cerkvi in posameznikom.
A potrebna je v teh primerih tudi hitra, takojšnja pomoč; gre namreč za ljudi, ki umirajo v pomanjkanju; to je pomoč v sili in ne trajna rešitev problema.
Na prvem mestu je tu družba (država, provinca, občina), ki ima mogočna finančna sredstva, v ta namen in tudi organizirano socialno skrbstvo. Saj tudi v ta namen družba pobira davke pri tistih, ki imajo premoženje, in jih tudi zvišuje, kot narekujejo potrebe. Tako država v tej sili daje resnično brezposelnim tudi posebno socialno podporo. A to je, kot rečeno, le zasilno in trenutno reševanje v najnujnejših primerih in je potrebna neka previdnost, ker sicer more imeti ta podpora nasprotni učinek in ljudi odvračati od dela.
„Mednarodne statistike ugotavljajo, da prejema več kot 25% ljudi brezposelno podporo iz navideznih razlogov. To pa pomeni namerno oškodovanje države in ljudstva'1 (Ahčin, Socialna ekonomija, št. 26).
Za zapuščene otroke, bolnike in stare ljudi družba ustanavlja zavetišča in bolnišnice. V Latinski Ameriki je to zelo skromno in pomanjkljivo v primeri z velikimi potrebami, pač v skladu s celotnim položajem družbe. Same na sebi pa so te ustanove vsaj znamenje neke dobre volje pri reševanju položaja. A v teh ustanovah se večkrat tudi kaže, kako je zgolj uradna in brezosebna pomoč družbe splošno slabotna v pomoči zapuščenim in trpečim. Če ni v osebju globokega socialnega čutenja in dobrote do trpečih, ta pomoč ne more v polnosti dosegati svojega namena. Nasprotno celo vidimo, kako se včasih te javne ustanove dobrodelnosti zlorabljajo na škodo trpečih. Večkrat so zelo zanemarjene in se na račun tujega trpljenja vrše velike poneverbe: z javnimi fondi v te namene, s sanitetnim materialom v bolnišnicah, z zalogami živil itd. To so vse obsodbe vredni socialni zločini, ki je družba v njih kaznovanju večkrat premila. (V Argentini smo bili zadnji čas priče velike korupcije v PAMI, na škodo upokojencev. Njeni uradniki in farmacevti so v dogovoru skupaj praznili socialne fonde s ponarejenimi potrdili o kupljenih zdravilih, ki v resnici niso bila pro-
dana, pa jim jih je PAMI plačevala. Udeleženi so bili torej pri tej korupciji izobraženci, farmacevti, ki so njihove lekarne prave zlate jame dohodkov, kot nekateri sami priznavajo, pa so si še polnili žepe na račun bolnikov, skupaj z uradniki PAMI.)
Zato država večkrat daje podpore ustanovam privatne dobrodelnosti v ta namen, ki svoje poslanstvo splošno morejo bolje vršiti kot državne ustanove. Koder je namreč v družbi socialno mišljenje, zlasti pod vplivom verske vzgoje, se ob teh potrebah pojavlja tudi privatno organizirana dobrodelnost v pomoč zapuščenim otrokom, bolnikom in starim ljudem. Ta pomoč izvira iz prave dobrote do trpečih in usmiljenja. (Moremo jo tudi še gledati kot dolžnost pravičnosti; zakaj tisti, ki imajo premoženje, samo z davki redno še niso zadostili popolnoma socialni funkciji svojega premoženja, ob veliki stiski trpečih.)
Večkrat opažamo, kako veliko dobrodelnost v pomoč tem zapuščenim razvijajo po različnih deželah po svetu tudi organizirana verstva. Med njimi se že od nekdaj v tem odlikuje krščanstvo, v skladu s svojim naukom dejavne ljubezni do človeka. Cerkev se je vedno čutila poklicano, da tu pomaga, ne samo z ugotavljanjem in obsojanjem težkega položaja, ampak tudi z organiziranjem privatne dejavnosti med verniki na karitativnem področju. Cerkev je vedno to imela za svojo pravico in dolžnost. Ta
njena dejavnost najlepše dopolnjuje d Jo svetne družbe. V svobodnem svetu je tudi danes ta njena pomoč zaželena in dobrodošla. Le v komunističnih državah ji ne priznajo te pravice in ji je karitativno delovanje strogo prepovedano. Cerkvi je dovoljeno zgolj versko-liturgično delovanje znotraj cerkvenih prostorov. Zunaj kultnih prostorov je duhovniku, ki bi kot izobraženec mogel veliko koristiti svojemu narodu, strogo prepovedano vsako organizirano delovanje,
pa naj bi bilo še tako koristno za ljudstvo. Vsak njegov poskus na kulturnem področju (petje, glasba, igre, izleti z mladino, šport...) ali dobrodelnosti, da bi jo organiziral med verniki v pomoč potrebnim in trpečim, komunistična oblast strogo prepoveduje in kaznuje. To da bi bile „vzporedne strukture", ker da je to izključno stvar države, čeprav sama tega poslanstva ne more ali ne zna v polnosti izvršiti.
Franc Gnidovec
Posebna sinoda ukrajinskih škofov
24. marca se je z božjo službo v stari cerkveni slovanščini in bizantinskem obredu v Sikstinski kapeli v Vatikanu začela posebna sinoda u-krajinskih škofov. Sveto bogoslužje je vodil Janez Pavel II., ob njem je bil ukrajinski višji nadškof kardinal Josip Slipyj. Z raznih strani sveta zbrani škofje so se potem čez teden posvetovali o vprašanjih, ki zadevajo ukrajinske katoliške vernike vzhodnega obreda.
Na sinodo so bili povabljeni vsi škofje ukrajinske diaspore. V cerkvenem pogledu je ta razdeljena na me-tropolijo v Philadelphiji (ZDA) s su-fraganoma v Chicagu in Stamfordu, na metropoli j o v Winnipegu (Kanada) s sufragani v Edmontonu, New Westminstru, Saskatoonu in Toron-
tu, ter na apostolske eksarhate v Angliji, Avstraliji, Zahodni Nemčiji, Franciji. Lastnega škofa imajo tudi v Argentini (Šapelak) in Bra-zilu. Uniatski škofje so tudi v Jugoslaviji, na Slovaškem in Madžarskem. V Galiciji (Zahodni Ukrajini) je glavni sedež z Rimom združenih Ukrajincev v Lvovu s sufraganoma v Stanislavovo in Przemyslu.
O tej sinodi niso veliko govorili. Vatikanski tiskovni zastopnik jo je napovedal šele dober teden pred začetkom sinode.
Sinoda se je končala 24. marca. Sinode se je ves teden udeleževalo 15 ukrajinskih škofov, ki delujejo med Ukrajinci po raznih krajih sveta. Treh ni bilo iz zdravstvenih razlogov. Vsebina pogovorov in
razprav je ostala javnosti prikrita.
V Vatikanu so 27. marca objavili le sklepno poročilo, ki pravi, da je papež sinodo končal z govorom v ukrajinščini. Pohvalil je škofe za njihovo dobrohotnost sodelovanje. „Glej, kako je dobro in prijetno, če bratje živijo skupaj!“ je vzkliknil z besedami 132. psalma. „Gospod blagoslavlja le tam, kjer je sloga, tam daje življenje na veke.‘‘
Nato je razglasil, da je izbral za koadjutorja s pravico nasledstva višjemu nadšk. Slipyju ameriškega ukrajinskega metropolita Miroslava Lubacbivskega iz Philadelphije. To je bilo prvo ime na seznamu, ki so mu ga predložili škofje. Miroslava Ivana Lubacbivskega je lani 12 novembra sam posvetil v Sikstinski kapeli za škofa.
Zadnje mesece so stiki med Vatikanom in Sovjetijo zamrznili. Jeza Moskve, ki je dosegla vrh, ko je Janez Pavel II. sprejel ruskega disidenta Morozova, je izbruhnila iz sumnje, da nudi papež vso versko o-poro disidentstvu in da gleda s simpatijo na nacionalistično čustvovanje Ukrajincev.
Najbolj vznemirljive pa so bile težave, ki so se pojavile v določenem trenutku z rusko pravoslavno Cerkvijo.
Potek procesa je bil nekako takšen: 19. marca 1979 je papež v pismu kardinalu Slipyju pohvalil uniatsko ukrajinsko skupnost ob obhajanju tisočletnice krščanstva v Ukrajini. Odmev na Vzhodu je bil silen. Pooblaienec za zunanje zadeve ruske pravoslavne Cerkve Juvenalij je
4.	septembra vprašal Vatikan, če papeževo pismo Slipyju ukinja ekumenska prizadevanja.
Nekateri svetovalci so tedaj opozorili papeža na dvoje nevarnosti: o-slabitev prizadevanj za zbliževanje z vzhodnimi Cerkvami in izguba še nekaj tistega malega, ki je pomakni dosegala od komunističnih režimov glede verske svobode za vernike in vsaj rahlega popuščanja v Evropi.
Da bi se ognil tema nevarnostima, je Vatikan napravil nekaj potez: Tajništvo za edinost z ločenimi brati je zagotovilo ruski pravoslavni Cerkvi, da so ekumenska prizadevanja nepreklicna in brez sleherne politične primesi. Ukrajinski nacionalizem torej nima nič opraviti pri prizadevanju za edinost Cerkva. To pismo je bilo poslano iz Rima 2*2. septembra. Moskovski patriarhat se je vsaj navidezno pomiril in svetoval Rimu teološko srečanje, ki bi nadaljevalo delo srečanja v Tridentu leta 1796. Druga poteza Vatikana je bila v tem, da je zaprosil sovjetsko vlado za širše pravice za vernike. Priložnost se je ponudila, ko je odhajal iz Rima sovjetski poslanik Ri-hov. Pred odhdom se je z njim sestal kardinal Casaroli 18. februarja.
12 marca je odpotovalo v Odeso vatikansko zastopništvo na srečanje s pravoslavnimi, kardinal Wille-brands, ki je zastopništvo vodil, je pa 18. februarja skočil še v Moskvo
Kakšna bo reakcija ruske pravoslavne Cerkve, v mnogočem podvržene režimu, in sovjetske vlade na u-krajinsko sinodo, bo pokazal čas.
Nemški škofje o Kiingu
Vsebinsko najbolj zgoščen, obenem mirno pretehtan in zares vsestransko pravičen odgovor so dali nemški škofje v svoji kratki skupni besedi „h Kiingovemu primeru". To „skupno besedo" so po naročilu škofov v nemških katoliških cerkvah prebrali 13. januarja letos. Tu jo navajamo kar v celoti.
Papežu in škofom je bilo treba v razpravljanju s profesorjem Hansom Kungorn napraviti pomembno odločitev. Morali so mu odtegniti pooblastilo za poučevanje teologije v imenu Cerkve. Mnogim, ki iščejo in vprašujejo, je prof. Kung odprl dostop do temeljnih religioznih vprašanj, Pri mnogih vernikih pa so nazi-ranja, ki jih je izrekel, tudi napravila zmedo. Mi nemški škofje smo v popolni edinosti s papežem navzlic dolgoletnim poizkusom razjasnjevanja in pogovorov, žal, Prisiljeni ugotoviti: Prof. Kung zastopa v pomembnih točkah vene takšne nazore, ki nasprotujejo °bveznemu nauku Cerkve. Dokler t° traja, toliko časa Kung ne mo-ne v imenu Cerkve biti učitelj te-°l°&ije. Mi ne sodimo o tem, kaj Hting osebno veruje, marveč o tem, kaj piše in predava.
Mnogokaj, tudi marsikaj različnega je bilo v zadnjih tednih iz-nečenega h Kiingovemu primeru, je bilo pri postopku zoper nje-
ga vse prav? Ali ne gre pri spornih točkah vendarle samo za obrobna vprašanja? Ali se ne pomika Cerkev nazaj za drugi vatikanski koncil? Kako je s svobodo v Cerkvi? Škofje smo vernikom in javnosti dolžni spregovoriti besedo, ki naj stvar razjasni in pomaga k pravičnemu gledanju.
1.	V ospredju razpravljanj stoji beseda „nezmoten“. Seveda nihče v Cerkvi — niti papež —■ ne ostane v vsem svojem govorjenju in delovanju obvarovan zmote in napak. O tem nauk o „ne-zmotnosti" v Cerkvi ne govori. Ta nauk marveč pravi: Kadar papež kot najvišji učitelj Cerkve ali pa vesoljni cerkveni zbor ali pa škofje soglasno s papežem u-gotavljajo, kaj je kot od Boga razodeto treba varovati, tedaj jih pomoč Svetega Duha varuje pred zmoto. O tem pa prof. Kung dvomi. Pri tem je njemu samemu jasno, kako vprašanje o nezmotno-sti v Cerkvi zelo prizadeva temelje vere, Cerkve in teologije.
2.	Prof. Kung naglaša, da noče spodbijati obveznega nauka Cerkve, marveč le Cerkvi postavljati »vprašanja". Toda velika razlika je, ali kdo vprašuje, kaj pomeni določena trditev in kako jo je treba utemeljiti, ali pa to trditev samo postavlja pod vprašaj in s tem pod dvom. In ugotoviti moramo: prof. Kiing enoumno postav-
1 ja pod dvom obvezni cerkveni nauk.
3.	Ali pa ni nezmotnost v Cerkvi obrobno vprašanje? — Za vero in teologijo je odločilno to, da vsakdo ve, na kaj se more in mora zanesti v poslušnosti vere, kakršno je dolžan Bogu. Zato nikakor ni le nekaj postranskega vedeti, ali Bog zagotavlja učenju papeža in škofov tisto pomoč, ki v poslednjih vprašanjih vera izključuje zmoto in nam s tem daje tisto gotovost v veri, na katero utemeljujemo svoje življenje in svoje upanje. Seveda so vsi človeški povedki, tudi povedki razodetja in Cerkve, podrejeni svojim mejam. Toda takšna podrejenost mejam in pa zmota — to sta dve različni stvari.
4.	če se ne moremo na obvezujoči povedek Cerkve zanesti s poslednjo gotovostjo, potem je mogoče postaviti pod dvom celo povedek, ki odgovarja na vprašanje, kdo je Jezus Kristus. Ali je res Bog sam sebe podaril nam in za nas, ko si je večni, njemu istobi-stveni Sin privzel našo človeškost in za nas umrl? To je vera, ki nosi naše življenje in smrt. To vero so na dokončni način oznanjali veliki cerkveni zbori krščanske starodavnosti; s tem razlagajo z obvezujočo močjo središčno oznanilo nove zaveze. Njihova veroizpoved je in ostane podlaga našega celotnega verovanja in krščanskega življenja. To veroizpoved sprejemamo za svojo v „ve-ri“ (Čredo) sv. maše: „Bog od
Boga, Luč od Luči, pravi Bog od pravega Boga. Rojen, ne ustvarjen, enega bistva z Očetom." Kljub vsem poizkusom cerkvenega vodstva, da bi v pogovoru doseglo razjasnitev in enoumnost, zaostajajo Kiingove trditve za tem, kar o Jezusu Kristusu izpričujejo skupaj s svetim pismom veroizpovedi, cerkveni zbori in bogoslužje.
5.	Vedno znova slišimo vprašanje: Ali je bil postopek zoper prof. KUnga upravičen? Radi priznavamo, da bi bilo cerkvene odredbe glede postopka mogoče izboljšati. Vendar moramo z vso jasnostjo odgovoriti: Postopek je bil pravičen. In ni pošteno, če kdo stvar, za katero gre pri ravnanju s prof. Kiingom, zakriva z vprašanji o postopku v splošnem-O mnenjih prof. Ktinga glede nauka o Jezusu Kristusu in o ne-zmotnosti v Cerkvi se je v javnosti odvijalo široko teološko razpravljanje. Veliko kolegov v stroki je zavzelo kritično stališče zoper nazore svojega kolega prof-Kiinga.
Mnoga pisma, pogovori, vabila k pogovorom s strani apostolskega sedeža in škofov niso mogla doseči, da bi prof. Kiing dal potreben prispevek k razjasnitvi spornih točk. Ker je prof. Kiing na neki način izrazil pripravljenost, da preveri in popravi svoje trditve, je rimska kongregacija za verski nauk z dne 15. februarja 1975 odstopila od zahteve po preklicu in je prof. Kunga namesto
tega opomnila, da naj ne ponavlja svojih mnenj, ki se ne skladajo s cerkvenim učiteljstvom. A Prof. Kiing se tega ni držal. V knjigi iz leta 1979 razlaga dejstvo, da mu cerkveno dovoljenje za poučevanje teologije ni bilo odtegnjeno, kot znamenje za to, da cerkveno učiteljstvo samo glede svoje stvari v vprašanjih o nezmotnosti nima gotovosti. S tem so bili papež in škofje seveda Prisiljeni nekaj storiti. Ugotoviti so morali: dokler prof. Kiing nasprotuje obvezujočemu nauku Cerkve, ne more poučevati teologije s pooblastilom Cerkve.
Govoriti tukaj o kršitvi človekovih pravic ali o inkvizicijskih metodah je s stvarjo povsem neskladno. Kdor se seznani z dokumentacijo nemške škofovske konference h Kungovemu primeru in Prav tako tudi s prizadevanji zadnjih tednov, ta se bo lahko Prepričal o odkritosrčni pripravljenosti cerkvenega vodstva na pogovor. Tem bolj obžalovanja Vredno je, da je moralo ostati Pri odtegnitvi cerkvenega pooblastila prof. Kiingu za predavanje teologije. Toda mi vsi skupaj s Papežem se ne odrekamo upanju, da bo prof. Kiing popravil svoje stališče in svoje mnenje.
6- Končno bi radi izrečno pokazali na tole: Cerkev potrebuje teološke znanosti in teologov. Temelj teologije je obvezna vera Cerkve. Toda to vero je treba teološko poglabljati, jo razvijati in utemeljevati. Omenjena naloga
teologije je za Cerkev življenjskega pomena. Tako je dialog med cerkvenim vodstvom in teologijo neobhodno potreben. Ne bomo se dali odvrniti od tega, da ne bi še naprej iskali ta dialog.
Mi nemški škofje potrjujemo popolno enotnost s papežem in med seboj. Najvišje češčenje učlovečenega božjega Sina, izpovedovanje vere vanj v skladu z veroizpovedjo (Čredo) Cerkve, pritrditev daru Svetega Duha, ki svojo Cerkev varuje pred zmoto v veri — vse to zedinja nas in vse vernike. Ohranimo to edinost, molimo za to edinost!
Tako nemški škofje v svoji „skupni besedi" h „Kiingovemu primeru". Kakor vidimo, skupaj s papežem še vedno upajo, da bo H. Kiing popravil svoja napačna ali vsaj dvoumna stališča, zaradi katerih mu je cerkveno vodstvo moralo odtegniti svojo pooblastitev za predavanje teologije v imenu Cerkve. Kako je s Kiin-govo osebno vero, o tem škofje sploh nočejo soditi in zato mu seveda tudi ne prepovedujejo maševati in deliti zakramente. Saj tudi ni mogoče kar tako trditi, da Kiing „ne veruje v Kristusovo božanstvo". Pač pa škofje ugotavljajo, da je Kiing v tem nejasen, in sicer zlasti zaradi tega, ker zanemarja tisto, kar so o Kristusu slovesno učili prvi cerkveni zbori. S tem Kiing povzroča zmedo med verniki. Škofje pa so v vesti pred Bogom odgovorni za vse
vernike, ne pa le za posameznega teologa, naj bi bil še tako ugleden. Sedanji papež je v okrožni-nici ..človekov Odrešenik" zapisal : „Vsak teolog bi se moral še prav posebej zavedati, kaj je izjavil Kristus, ko je rekel: .Besede, ki jih slišite, niso moje, am-
pak Očeta, ki me je poslal' (Jan 14, 24). Nihče zato ne sme obravnavati teologije, kakor da bi šlo za podajanje njegovih lastnih pogledov: vsak naj ve, da mora biti tesno povezan s tisto učiteljsko službo, s tisto nalogo podajanja resnice, ki jo ima Cerkev."
Ob dogodkih v Perziji in Afganistanu
Glavni urednik munchenskega dnevnika Suddeutsche Zeitung Hans Heigert je 1. marca napisal razmišljanje ob dogodkih v Perziji in Afganistanu. Članek ponatiskujemo v izvlečku.
Prelomitev mednarodnega prava v Teheranu nima primere. Teroristični ugrabitelji talcev, verski voditelji in postavljena vlada so z ugrabitvijo 50 diplomatov pljunili na vse zadevne pogodbe, dogovore in sodne odločbe.
Tudi o sovjetski okupaciji Afganistana ni mogoče reči kaj drugega. Večja kot ubožnost moskovskih dokaznih razlogov je le še predrznost, s katero jih navajajo. Tudi tukaj gre za osupljivo prevrnitev pravil mišljenja: kriv ni storilec, ampak žrtev. Sleherni mednarodni red velja tam očitno le toliko dolgo za dobrega, dokler služi njihovim koristim. Bližamo se stanju, ki ga je videl Avguštin že pred 1500 leti: „Države, ki se ne drže prava, niso nič drugega kot velike razbojniške tolpe."
Zahodni svet ima korenine v kr-
ščanskih nravnih pravilih, v rimskem pravnem mišljenju in v razsvetljenstvu kot napredujoči omiki ljudi. Kljub strahotnim nasprotnim udarcem so njegovi največji duhovi in naraščajoče število drugih ljudi trdno sprejeli to, da obstaja neko splošno pravo, ki bi se ga morali držati vsi občani in vse države in ki ga je treba pospeševati. Po zadnji, najbolj surovi in uničujoči „svetov-ni vojni" se je ta pristno zahodna misel okrepila v mnogih smereh in ustvarila nov svetovni red. Ta veriga ukrepov sega od ustanovitve Združenih narodov, izglasovanja mnogih dogovorov, pogodb, pravnih obveznosti do težavnega poskuša v Helsinkih, kjer je bila celo totalitarnim državam naložena dolžnost držati se o-snovnih človekovih pravic.
Zahod je spremenil ostali svet z omiko, s tehnologijo, še vedno ima ključ za uresničitev človeka, za blaginjo, tudi za snovno gotovost. Ljudje na Zahodu morajo uvideti sedaj še to, da potrebujejo vrednote in zakoni drugih svetov časa, da se prilagodijo notranjim dogovorom pametno organizirane civilizacije.
Maša po televiziji
Kadar se razgovarjamo, se razgovor lahko dotakne skoraj česarkoli. Tako je bilo, ko smo se raztovarjali o točnosti pri prihodu k maši. Nekdo je omenil mašo po televiziji in takoj se je sprožilo vprašanje o njenem pomenu. O-srednje vprašanje je bilo, ali z Udeležbo pri televizirani maši, namreč s prisotnostjo pred televizorjem, zadostimo nedeljski dolžnosti, a da je maša po televiziji namenjena v prvi vrsti tistim, ki ne morejo v cerkev. Ker ne morejo, tudi niso dolžni iti, zato tudi vprašanje, ali s tem zadostijo dolžnosti, zanje nima smisla. Kdor nima dolžnosti, mu ji zadostiti ni treba. Kdor pa je dolžan po cerkveni zapovedi iti k maši, mora iti k maši v cerkev, ker le tako dolžnosti zadosti.
Nekako do tega je pripeljal razgovor. Ni pa to zadovoljilo navzočih, kar ni čudno, ker vprašanje ni bilo pravilno umevano. Marsikdaj se nerodno izražamo, ne razumemo, kar slišimo, ne razlikujemo, kar bi morali razlikovati. Nekdo Je vprašal, kakšen je tedaj pomen in smisel prenosa maše po televiziji. ali bolje, kak smisel ima navzočnost pred televizorjem, kadar Prenaša mašo.
Potrebno je bilo razložiti, da smisel prisotnosti pri maši, tudi v cerkvi, nikakor ni samo v zadostitvi dolžnosti. Saj bi bil slab
kristjan, ki bi le tako delal. Kaj bi rekli o sinu ali hčeri, ki bi svojega starega in morda bolnega očeta, ali pa mater, obiskovala ob strogo določenih urah in le zato, ker je to njuna dolžnost? Mar bi bila oče ali mati posebno vesela obiska, za katerega bi vedela, da je le obisk iz dolžnosti? Ali ni, recimo, ljubezen več kot dolžnost? Dober sin in dobra hči bosta starše obiskovala, kolikor bosta mogla, ker ju imata rada in vesta, da ju tudi oče in mati imata rada. Obiskovala ju bosta, ker so obiski snidenja ljudi, ki se imajo radi, se radi vidijo in porazgovorijo, ki si pomagajo, kadar je potreba in morejo kaj storiti. Dober sin in dobra hči se sploh ne bosta vpraševala, ali je njuna dolžnost starše obiskovati, obiskovala jih bosta, ker jima to narekuje njuna ljubezen do njih in vabi njihova ljubezen do njiju.
Zakaj ne bi podobno umevali stikov z Bogom, ki je naš Oče, ki nas ljubi, in do katerega kot dobri otroci tudi mi čutimo ljubezen? Mar je Bog kot Oče najbolj vesel tistih svojih otrok, ki sicer pazijo, da redno in točno hodijo v cerkev, a delajo to le zato, da spolnijo svojo dolžnost, malo ali nič pa ni v njih tiste sinovske ljubezni, ki bi jih vlekla k Očetu in k stiku z njim ? Dober vernik, kolikor ljudje sploh moremo biti dobri, bo skušal ostati v vednem stiku z Očetom,
ali vsaj čim več, čim pogosteje. Pa nikakor ne le pri maši. Zato tak vernik pomoli zjutraj in zvečer in še kdaj čez dan, pred 'jedjo in po njej, pred delom in po njem, ko ga zadene kaj bridkega ali doživi kaj veselega, skratka, vse svoje življenje živi v čim tesnejšem stiku z Bogom. Vse to pač ni strogo zapovedano, ni stroga dolžnost, vsaj v vsakem posameznem primeru ne, a vse to narekuje ljubezen do Boga.
Tega nam ni težko razumeti, a izjemo delamo z mašo. Čim razgovor nanese na mašo, takoj začnemo govoriti o dolžnosti, zdi se, da k maši res hodimo samo zaradi dolžnosti. Ta misel se nam je tako globoko zarila v dušo, da sploh ne znamo misliti na mašo, ne da bi obenem mislili na dolžnost biti pri maši. Vprašujem se, zakaj pa vendar hodijo ljudje k maši tudi včasih ob delavnikih, zakaj ostajajo kako nedeljo tudi pri več mašah, kar ni dolžnost. Pravijo, da prosijo za kako milost, se zanjo zahvaljujejo, molijo za pokojne.
Vendar je glavni smisel v ohranjevanju ljubečega stika z Bogom. To se dogaja z vsakim dejem božjega češčenja, tudi z vsako molitvijo. A še posebej se to dogaja z udeležbo pri maši in nikakor ne le ob nedeljah in zapovedanih praznikih. Dogaja se tudi takrat, če kdo moli mašne molitve doma in le v duhu daruje mašo Bogu. To pa delamo toliko laže, če nas kaj pri tem vodi in nas k temu spodbuja. Spominjam se, kako je moja
stara mati, ko zaradi starosti in oddaljenosti od cerkve ni mogla več k maši, prisluškovala zvonovom, ki so tedaj oznanjali glavne dele maše, in pri tem iz molitvenika molila mašne molitve z ustreznimi berili vred. Ni s tem zadostila nobeni dolžnosti, saj je ni imela, a je po svojih močeh posvetila Gospodov dan.
Niti ne zavedamo se, kaj imamo danes, npr. tudi v televiziji, česar naši predniki niso imeli. Če sedaj res ne moremo iti k maši in iz kakršnegakoli razloga nismo dolžni iti, moremo vsaj v duhu darovati mašo in moliti mašne molitve, pri čemer nas vodi in spodbuja maše-vanje, ki ga vidimo na televizijskem zaslonu. Prisluhniti moremo tudi božji besedi v berilih in pridigi. Tako lahko mnogo bolje kot naši predniki po svojih močeh posvetimo Gospodov dan.
To ne velja le za tiste, ki v cerkev ne morejo. Tudi kdor je že bil pri maši in je prost, more odpreti televizor, opraviti dej bogoslužno-sti. Maša po televiziji nam je torej tehnična pomoč, mnogo priklad-nejša kot je bilo nekoč samo zvonjenje, da se moremo v duhu pridružiti mašni daritvi in jo spremljati z molitvijo.
Ni na svetu vse dolžnost in sama dolžnost. Tudi kadar nas dolžnost ne veže, lahko storimo kaj dobrega. Kdor more, naj torej pogleda mašo na televiziji, ne iz dolžnosti, ampak iz pobožnosti!
Vinko Brumen
ZAKONCA IN MAŠA
Prve krščanske skupnosti so se zbirale po hišah in „lomile“ kruh“ — bile so deležne Kristusove daritve. Od takrat naprej so se kristjani vedno znova zbirali ob kruhu in vinu ter delali v spomin tisto, kar je storil Jezus Pri zadnji večerji in kar je tudi naročil delati v bodoče. Ni torej čudno, če so se tudi slovenske družine zbirale skozi stoletja v cerkvah po vaseh in mestih, gričih in dolinah k maši. Danes toliko bolj delajo isto zakonci s svojimi otroki, ker še bolj kot nekoč čutijo potrebo po krščanskem občestvu, zbranem okrog Kristusovega oltarja in njegove daritve.
To delajte
Ko je prišla ura, je Jezus sč-dcl k mizi in 12 apostolov z njim. In rekel jim je: ,,Srčno sem želel jesti to velikonočno jagnje z va-nii, preden bom trpel. Zakaj po-
vem vam, da ga ne bom več jedel, dokler se ne dopolni v božjem kraljestvu". In vzel je kelih, se zahvalil in rekel: „Vzemite to in si razdelite med seboj. Zakaj povem vam, da ne bom več pil od vinske trte, dokler ne pride božje kraljestvo." Potem je vzel kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: „To je moje telo, ki se daje za vas; to delajte v moj spomin." Prav tako tudi kelih po večerji govoreč: „Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas." (Lk 22, 14-20).
Miza
Minili so velikonočni prazniki z binkoštmi, sv. Trojico in Reš-njim telesom. Prav ob slednjem sva se vprašala, kakšen je najin odnos do tistega, kar je Jezus tako toplo naročil svojim apostolom in s tem tudi nam v najbolj težki uri svojega življenja — kot
oporoko. Kakšen je najin odnos do maše in obhajila? Vsak dan sedava z otroki k mizi — celo večkrat na dan, ker brez jedi pač ne gre. A ne samo to. Nikjer se menda tako ne zbližamo kot pri skupni jedi, ko sedemo za mizo. Ko pa pride ura, da bi morala k maši, naju včasih prevzamejo čudni občutki. Kaj res morava? V odnosu do maše nama manjka tistega pristnega veselja, ki ga vedno znova odkrivava, kadar sedeva z otroki okrog domače mize. Kot da se nama na poti v cerkev zgubi vsa domačnost, ki bi jo morala čutiti ob Gospodovi mizi.
Srčno
Jezus poudarja, kako je srčno želel biti z apostoli okrog mize in z njimi jesti. Z notranjo potrebo torej in z veseljem je hotel opraviti prvo mašo v korist in veselje apostolov ter bodoče Cerkve. Kot da se je navdušenje skozi stoletja poleglo; morda tudi najina mladostna doživetja, ko sva — eden pogosteje, drugi redkeje — hodila k maši. Res so nas navsezgodaj učili, da k maši „mo-ramo“, pa se nam je včasih „za-merila" prav zato, ker je bila prikazovana kot obveznost. Kot je otrokom prepovedan sad še posebej sladek, tako jim je navadno tudi zapovedan — neljub. Tudi razumevanje maše in njenih oblik še zdaleč ni bilo takšno, kot je danes. Pa vendar, kljub vsem spremembam in poskusom — ali je zato najin odnos do maše, po-
sebej pa do obhajila, danes drugačen, boljši, zrelejši?
Vzemite
A vendar sva ob tem odlomku, ki sva ga vzela v roke, postala pozorna. Preveč resen je bil trenutek ob Jezusovi uri, ki je prišla, in preveč močno je poudaril važnost srečanja s svojimi učenci ob oltarni mizi, da bi mogla mirno mimo. Vzemite! Ali jemljeva, ali vzameva? Očitno pozabljava, da to ni vabilo tega ali onega duhovnika, človeka, da naj prihajava k maši in naj prejmeva obhajilo, ampak Kristusovo. Razdelite med seboj! Očitno ne gre samo za naju, ki naj bi si na neki način posredovala in delila Kristusov dar. Niti ne samo za najine otroke, ki dobro vidijo, da najin odnos do maše n' vedno tak, kot jim ga opisujejo pri verouku. Pri reševanju veroučnih nalog nama včasih postane nerodno. „Kot ni kosila brez jedi, tako ni maše brez obhajila"... Povem vam. Jezus pripoveduje, a midva slišiva napol, se izgovarjava, da nimava vedno časa, da naju vidijo in se talko izpostavljava. Zdaj čutiva, da so vsi ti izgovori puhli. Zamisliti se morava! Krščansko občestvo potrebuje zbiranja okrog oltarja — Kristusa.
Kri
Zanimivo, kako nedejavno glodava na delovanje Cerkve, še posebej na mašo. Kot da bi bila leta zadeva poklicnih duhovnikov,
ki jo morajo opravljati, nam pa jo nekako priporočati, če že ne vsiljevati. A božje kraljestvo, Jezusov načrt s Cerkvijo, se pravi z nami, se mora dopolnjevati z življenjem vsakogar izmed nas. Kako drugače bi hodila k maši in tam sodelovala, ko bi jo imela za »svojo stvar"! Jezus je to dejanje storil pred svojim trpljenjem. Ali ne potrebujeva tudi midva Pred napori vsakega tedna, ki mnogokrat ni brez trpljenja, čaše moči, keliha, iz katerega bo v naju tekla moč Kristusove krvi? Ali sva res naredila vse za vzgojo najinih otrok — ali misliva, da jih le vzgajava versko? Jih s svojim odgovornim, zvestim, toplim odnosom do maše, se pravi do Kristusa, ki se daruje za nas, vodiva k moči tistega, ki je zapovedal: ..Vzemite, razdelite!"?
Kruh
Pri maši duhovnik lomi kruh božje besede. Res, nisva zadovoljna s to ali ono pridigo, ker obvisi Preveč v zraku, ob življenju. Vendar, kolikokrat sva vzela berilo in evangelij maše tiste nedelje, Pa skušala v njima najti sebe, svoj zakon in družino, svojo vzgojo, svoje politično delo? Kako naj pride do povezave, do stika med pridigo in nama, ko prideva nepripravljena, brez pravega notranjega razpoloženja? Zelo močno se naju je letos dotaknila maša, pri kateri sva slišala, da jo edino tista maša prava, ki je onaka življenju, in da je edino
tisto življenje res krščansko, ki je enako maši. Prvikrat sva to slišala, obenem pa začutila, da bi taka maša bila tudi za naju in da bi v taki maši našla sebe in življenje. Od tiste maše sva v življenje odnesla poguma, moči in vedrine. Zahvaljujeva se ti, Gospod, za tako mašo!
Telo
Kot otroci smo velikokrat slišali, da Jezus daje sebe v jed pod podobo kruha. Spraševali smo se, kako more sicer odrasli Jezus v tisto malo belo hostijo. Pozneje se nam je ta otroška vera zdela otročja, samo za otroke, in sva opustila razmišljanje o resničnosti in vsebini nauka o evharistiji. Ni tako dolgo, kar sva brala neka znanstvena prerekanja o Kristusovi navzočnosti pri maši. A vendar — danes bereva in razmišljava z drugačnim občutkom in razumevanjem Jezusove besede: „To je moje telo." Kratko in jasno, brez okolišanja in brez visokih in globokih teoloških razlag. Očitno ni važno, kako; važno je, da „to je"! Pri maši torej ne gre samo za lomljenje kruha božje besede. Gre dejansko za jed — Kristusovega telesa, ki se daje tudi za naju... čudna želja človeka, da se čim tesneje združi z ljubljenim bitjem, da na neki način prodre vanj, se tukaj uresničuje na skrivnosten način — z jedjo. Verujeva in čutiva potrebo po poglobitvi svoje vere.
To
Prav to — evharistično slavje obhajati — nam Jezus naroča, da delajmo v njegov spomin. Prvič sva dojela, da je to — zapoved. Ne samo: Ne ubijaj, ne kradi, ne želi svojega bližnjega žene... Je tudi zapoved: To delajte v moj spomin! Ali sva do zdaj to delala? če sva, sva to opravljala mnogokrat brez veliko misli, večkrat skoraj prisiljena, zaradi nedeljske „dolžnosti“. Včasih pa tudi tega ne. „Važni“ izgovori so se hitro našli. Ko bi nama pokojni starši naročili: „V naš spomin prinašajta na naše grobove svežega cvetja," pa tega ne bi delala, bi naju pekla vest in bilo bi naju upravičeno sram. Enako, ko bi to delala z nejevoljo.
Zaveza
Vsi narodi sveta so verovali in verujejo na ta ali oni način v Boga in, zanimivo, imeli so tudi svoje daritve Bogu. Tudi nova zaveza, Kristusov čas, sprava človeštva z Bogom po Kristusu, pozna daritev — mašo. Bog se je zavezal s človeštvom, ko je sam postal človek. In tako je človek neločljivo vezan na Boga — pa če hoče ali ne. Midva hočeva — a mnogokrat ne veva, kako. Odkrila sva žilo Kristusove krvi, ma-
šo. Odrešenje se je izvršilo s Kristusovo smrtjo na križu. Na oltarju se to na skrivnosten način ponavlja. Kako bi torej mogla hoditi mimo oltarja k odrešenju naju in najinih otrok ter ljudi, ki so povezani z nama? Za naju bo odslej maša res — nova zaveza.
Prelivanje
Prav v letošnjem velikonočnem času sva doživela nekaj zelo lepih otroških maš, kjer se je duhovnik znal približati miselnosti mlajših otrok, z njimi se je pogovarjal in pel, jih učil sproščenosti ob Kristusovem oltarju in občutka domačnosti. Pred najinimi očmi se je maša pretakala v življenje najinih otrok. Ko sva zvedela, da bo nekje maša za poročene, sva sklenila, da se je bova udeležila. Izreden je bil občutek, da je občestvo vernih, čeprav večine nisva poznala, v približno istih težavah in okoliščinah kot midva.
Zazdelo se nama je, da sva „do-ma“. Pri maši so sodelovali možje in žene. Celo božjo besedo sta z zakonskega vidika razložila mož in žena. Ko je duhovnik pri povzdigovanju dvignil kelih, sva živo Čutila, kot še nikoli, da se Kristusova kri preliva tudi za naju in najine otroke.
Vital Vider
Premaganje ene same težave nas uči premagovati druge; enkratni napor nam prihrani štiri druge. Pogum ene minute je vreden za cel dan, in trdo delo je plodno in veselo delo.
Antonin-Gilbert Sertiljinges
J*
„)lladi. gradite 6civilizacijo ljubezni (Janez Pavel II.)
Splošni molitveni namen za junij je, da bi se mladi bolje pripravili na širjenje »civilizacije ljubezni."
Besede »civilizacija ljubezni" •ie uvedel papež Pavel VI. S temi besedami misli na novo družbo, v kateri bi prenehalo sovraštvo, razredni boji in tekma za politično premoč. Namesto vsega tega naj bi prišlo medsebojno bratsko sodelovanje vseh ljudi in vseh narodov.
Sedanji papež Janez Pavel II. •ie na poti skozi Mehiko, Poljsko, Insko in Združene države Amerike imel mnogo nagovorov na mla-(le. Pozival jih je prav k temu, (la bi pomagali graditi lepše življenje, »civilizacijo ljubezni".
Novinarji so opazili, kako je nied milijoni, ki so v Mehiki ča-
kali na papeža, bilo veliko mladih. Nenehno so se obračali na papeža z vprašanji in ta so se prelila v prave razgovore. Tudi papež je nje spraševal, odgovarjali so mu iskreno in poslušali njegove odgovore. Papeža so imenovali svojega prijatelja in pokazali pripravljenost, da bodo sodelovali pri izgraditvi novega, boljšega sveta, »civilizacije ljubezni1.1
Dne 30. 1. 1979 je papež študentom Mehike dejal, da Cerkev v mladini gleda veliko silo za obnovo sveta. »Pripravite se na življenje z vedrino in žarom. V času mladosti, ki je tako pomemben, dozorite v zrelo osebnost. Pri svoji samovzgoji ne pozabite na versko prvino. Dajte ji mesto, ki ji gre. Po njej se človek zave svojega resničnega dostojanstva, da je božji otrok. Ne pozabite, da je
to mogoče samo tedaj, če se naslonite na edini temelj, na Jezusa Kristusa, kakor pravi sv. Pavel (1 Kor 3, 11). Šele tedaj boste mogli zgraditi nekaj zares velikega in trajnega.“
Podobno je papež govoril irski mladini dne 30. 9. 1979. Rekel je: „Verujem v mladino! Verujem v mladino z vsem srcem in vso močjo svojega prepričanja! . . . Verujem v vsakega od vas, ki ste tu navzoči. . . Bog vas potrebuje, da bo po vas izpeljal svoje načrte. Cerkev prihodnosti za visi od vašega sodelovanja z milostjo".
Potem je govoril mladim, da se morajo izviti skušnjavi sedanjega časa, ki preži na nje. Ta skušnjava je najprej naglašanje popolne svobode v vsem, neodvisnost od staršev in starejših, v uživaštvu, počutnosti, kar vodi v praktični ateizem. Druga skušnjava je ta, da je veličina in vrednost človeške osebnosti v tem, kar ima, ne v tem, kaj je. Torej v zunanjih materialnih in tehničnih vrednotah, ne pa v notranjih in moralnih. Po tej poti postane človek pod pretvezo večje svobode suženj strasti in plen manipuliranja.
Kristusov poklic je zahteven, ker nas uči, kako naj postanemo zares ljudje. „če se ne odzovete Kristusovemu klicu, ne morete popolnoma razviti svojega človeškega dostojanstva."
Študentom v Varšavi je '3. 6. 1979 govoril predvsem o tem, naj molijo za darove Svetega Duha.
,,Vse stvarstvo pričakuje od vas ne le, da boste inženirji, pravniki, profesorji. . ., temveč razodetje božjih sinov. . . V vsakem od vas se mora na neki način razodeti Bog sam..."
Študentom v Gnijeznu je 3. 6. 1979 govoril o temeljih poljske kulture, ki je ohranjala narod-„Brez Kristusa ni mogoče razumeti poljske zgodovine". „Pridi, Sveti Duh, pridi, notranja luč, mladih Poljakov, in utrdi v njih tisto ljubezen, iz katere je bila porojena prva ohranjena poljska pesem ‘Bogorodzica’, sporočilo vere in človekovega dostojanstva na zemlji."
Študentom v New Yorku je 3. 10. 1979 govoril: ..Imejte pogum, da boste živeli po tem, kar verujete... Cerkev vam hoče dati Kristusa, da bi prišli do polne zrelosti v njem, ki je popoln človek in obenem božji Sin. . . Ko preiskujete, kaj pomeni biti zrela človeška osebnost, glejte na Kristusa, ki je polnost človeškega bitja... Mnogo pričakujemo od vas. Pričakujemo, da boste priče za Kristusa, da prenesete evangelij prihodnjemu pokolenju. Cerkev vas potrebuje. Svet vas potrebuje, ker potrebuje Kristusa, vi ste pa Kristusovi."
Študentom v Waahingtonu je 7. 10. 1979 govoril: „Pravo spoznanje in prava svoboda je v Kristusu... Uživajte dobrine vaše mladošti, pravico, da ste živahni, ustvarjalni, sproščeni; pravico, da ste polni upanja in veselja; mož-
nest raziskovati čudoviti svet znanosti in modrosti, predvsem pa možnost, da se darujete drugemu za plemenito službo, polno veselja. . . Naj vam Gospod Jezus da svoje darove. Samo on more izpolniti vaše srce. . . Potem bo po vas nastala nova družba, ki bo bolj pravična, nastal bo boljši svet."
Dijakom malega semenišča v Čikagu je 5. 10. 1979 dal tale program:
a)	Bodite zvesti v svojih vsakdanjih molitvah, ker te bodo o-
h rani le vašo vero živo in dejavno.
b)	Skrbno proučujte svojo vero, da bo vaše spoznanje Kristusa neprestano raslo.
c)	Hranite svojo vero vsak dan pri maši, kajti evharistija je vir in najvišji izraz naše vere. Bog Vas blagoslovi!
Iz vseh teh besed, ki jih je papež govoril mladini, nekoliko razumemo, kaj pričakuje Cerkev od mladine, ko govori o boljšem svetu in o novi civilizaciji ljubezni.
J. K. B.
ZA DUHOVNO BRANJE
Katere knjige so poleg svetega pisma še priporočljive za duhovno branje? Kaj bi svetovali za mladostnike? So življenjepisi svetnikov primerni? Kateri?
Za duhovno branje bi vam poleg svetega pisma (zlasti evangelijev in Apostolskih del) priporočil še: Hoja za Jezusom (Tomaž Kcmpčan), Izpovedi (sv. Avguštin), Filoteja (Sv. Frančišek Šaleški), Povest duše (sv. Mala Terezija), Pot (Escriva-Balagucr), Avtobiografija (Sv. Terezija A-vilska). To so seveda samo najvažnejše in najbolj poznane knji-f?e svetovnega slovesa. Je še mno-£o drugih priporočljivih duhovnih knjig, ki jih je nemogoče našteti na tem mestu. Življenjepisi svetnikov so vedno bila izredno koristna duhovna hrana. Teh je vse polno. Priporočam zla-
sti modernejše svetnike, ker Bog za vsak čas zbuja tisti dobi potrebne svetnike. S tem pa ni rečeno, da bi klasični svetniški življenjepisi ne bili še vedno zelo sočna in primerna duhovna hrana. Živi zgledi krščanskega življenja redno človeka bolj privlačijo in navdušijo za hojo za Kristusom, kot pa teoretična razpravljanja. Tako mladinski zavetniki, sveti Alojzij, Stanislav, Janez BerchmaPs in Domingo Savio, še vedno navdušujejo mlade ljudi k popolni predaji Bogu in bratom. Toplo priporočam zelo trezno pisano Leto svetnikov V" 4 knjigah, ki so ga pred 10. leti izdali v Ljubljani. Zelo primerni so tudi življenjepisi svetnikov, ki jih izdaja ..Ognjišče" v Kopru. Priporočam tudi življenjepise- Barage, Slomška, Knob-leharja, Kreka, Jegliča in seveda škofa Rožmana.
iVonn knjiga
Frank Biikvič:
ZGODBE O ZDOMCIH IN ŠE KAJ
Slovenska kulturna akcija je izdala Franka Bukviča knjigo „Zgod-be o zdomcih in še kaj“. Gotovo bo zbudila mnogo pozornosti med bralci lepe knjige.
Frank Biikvič je bil rojen v Prekmurju kakor njegov sopotnik Miško Kranjec. Onstran Miško Kranjec s svojo zmotno ideologijo in nestrpnostjo, tostran Biikvič s svojim izgrajenim svetovnim nazorom, življenjsko sočnostjo in ugrajenostjo. Nekje je vendar stična točka: v epski širini in globini, ki pa je pri Biikviču mnogo bolj prepričljiva, sodobna in sproščena kakor pri njegovem sorojaku onstran.
V	prvi vrsti se zdi pozornemu bralcu, da ni do kraja izgrajena; manjka ji še nekaj raztolma-čenj, ki spadajo v bistveni del zgodbe. Vendar so Bukvičevi ljudje polnokrvni in se sučejo v usodnem kolobarju življenjske nuje.
V	zgodbi „Kako je pokojni Campbell hodil strašit svojo ženo“, ki ga je povozila z avtomobilom, nam pisatelj mrliče tako ponazori, kakor da bi bili v resnici živi. Mestoma novela spominja na Edgarja Poea in njegove strahotne zgodbe.
Zgodba ..šoferski izpit" je bolj namenjena zabavi in kratkemu času — pa tudi v opomin zatclebastim avtomobilskim vozačem.
Novela „Hana in njen ujetnik" je zapletena ljubezenska zgodba z raz nimi krivuljami. Bivši jugoslovanski častnik služi po sili medvojnih razmer na kmetih pri nadutem hitler-jancu. Med njim in domačo hčerko se vname dvomljiva ljubezen. Ko se ujetnik prepriča, da ni posledic, pobegne. Doma mu svetujejo, naj se pridruži partizanom; odondot prevaran in razočaran pobegne k svojemu izhodišču, v veri, da mu je Hana ostala zvesta. Tam najde svojega tri leta starega nezakonskega otroka. Sledi v skladu z Mauserjevimi ljudskimi povestmi ganljiv zaključek.
V noveli „Svaka“ avtor pred nami razgrne Ameriko s svojo gospodarsko krizo na eni strani in velikim razkošjem na drugi strani, ter s svojim trgovanjem z mamili, ki vodijo v dolgoletni zapor.
Bukvičev slog je enoten, slikovit; njegov jezik preprost, naraven, nei-zumetničen; zato bo Bukvičeva knjiga našla mnogo zvestih bralcev. Njegova knjiga je takšna zvrst branja, da pozoren bralec ne odloži knjige samo enkrat, ampak jo z užitkom prebere dvakrat ali trikrat.
Izčrpno študijo je z vsemi podrobnostmi o avtorjevem življenju in samorodnem ustvarjanju kot spremne besede napisal dr. Tine Debeljak.
Naslovna podoba, ki je zelo slikovita in ki nam ponazori eno izmed novel, je umetniško delo slikarja Marka Jermana.
Mirko Kunčič
Naloga teologov
Tajnik mednarodne teološke komisije Philippe Delbaye je ob sklepu svojega predavanja v rimskem centru duhovniških srečanj (9. februarja) dejal, da je posebno nujna naloga teoloških profesorjev ter vsake teološke fakultete študirati, kaj je zadnji cerkveni zbor hotel doseči in kakšne smernice je podal v svojih dokumentih. Koncilske smernice je treba vzeti v celoti, ne pa nekatere razglašati in o drugih molčati. Napačna razlaga koncilskih smernic lahko koncilske smernice izkrivlja in vodi Cerkev v napačno smer. Pokoncilska doba je polna nevarnosti tako na dogmatičnem kot na moralnem in disciplinskem področju.
Kanadski škofje Patriarhu Pimenu
Predsednik kanadskih škofovskih konferenc škof Mac Neil je 5. februarja v imenu kanadskih škofov Pozval ruskega patriarha Pimena in bolgarskega patriarha Maksimo-Sa, naj s svojim vplivom posredujeta pri vladah evropskega Vzhoda,
„da bo prišlo do takojšnjega umika vseh sovjetskih čet iz Afganistana".
S tem je Mac Neil odgovoril Pimenu in Maksimosu na brzojavko, v kateri sta pozvala kanadske škofe, naj nastopijo zoper načrtovanje u-porabe atomskih raket v Zahodni Evropi. Predsednik kanadskih konferenc pravi, da naraščanje oboroževanja vzhodnega bloka tako z raketami kot z bombniki, zlasti pa vojaška zasedba Afganistana zmanjšujejo vrednost kritike zahodnoevropskega vojaštva s strani patriarhov iz Moskve in Sofije.
Obsodba strahovanja
14. februarja je bila v Rimu maša zadušnica za rajnim Vittoriom Bachelctom, ki so ga ubili teroristi rdečih brigad, ko je stopal iz poslopja rimske univerze, kjer je predaval ustavno pravo na fakulteti za politične vede. Bil je eden najvidnejših katoliških izobražencev v Italiji. V govoru med mašo je kardinal Pole-tti nagovoril tudi rdeče brigade:
„Brez obraza ste in brez imena, skriti v senci. Hrani vas sovraštvo
in skrivate se kot zveri. Ali ste res čisto brez srca ? Ste razočarani nad družbo, se vam je zgodila krivica? Morda res, a stopili ste na napačno pot. Ljudi ni mogoče poboljšati z maščevanjem, uboji, sovraštvom, če hočete to doseči, morate priti na dan s pogumom in resnico. Mislite, da ste z žrtvami, ki so padle pod vašimi streli, hkrati ubili svobodo, red, pravico, družbene ustanove. Nasprotno: niste jih ubili, ampak okrepili, kajti vsak vaš udarec je na srečo okrepil smisel za solidarnost, človeško sožitje, odpor proti nasilju — predvsem pri mladih. Za božjo voljo, postanite spet ljudje!"
Profesor Bachelet je člen v verigi znanih in manj znanih osebnosti, ki so postale žrtve terorizma v Italiji.
Komisija »Pravičnost in mir“
9. februarja je v papeževi navzočnosti sklenila enotedensko zborovanje papeška komisija »Pravičnost in mir", ki jo vodi kardinal Gantin. Na sporedu so bile 4 točke:
1.	) socialni nauk sedanjega papeža;
2.	) vprašanje miru v svetu; 3.) Cerkev in razvoj narodov; 4.) ekumensko gibanje.
Teološki pogovor bo na gori Patmosu
Teološki pogovori za dosego edinosti med katoliško Cerkvijo in pravoslavnimi Cerkvami so se začeli konec aprila na grškem otoku Patmosu.
Patmos je eden izmed malih oto-
kov v otočju Sporadov ob maloazijski (turški) obali med otokom Samosom in Kosom v Egejskem morju. Spada pod grško republiko. Na ta otok (40 km2) so v času rimskega cesarja Domicijana (81-96 po Kristusu) pregnali apostola sv. Janeza. Tu naj bi apostol napisal tudi Razodetje.
Teološki pogovori bodo sad srečanja papeža Janeza Pavla II. in patriarha Dimitriosa konec lanskega leta.
Norveška podpora materi Tereziji
Po podelitvi Nobelove nagrade materi Tereziji so Norvežani zbrali 942.000 norveških kron, to je prav tolikšno vsoto, kot je bila zadnja na grada za mir. — Mati Terezija je povedala, da dobiva veliko prošenj, naj bi poslala svoje redovnice v nove kraje. Nekaj njenih sester deluje tudi po taboriščih, kjer čakajo nadaljnje usode številni begunci iz Kampučije, Laosa in Vietnama. Povedala je tudi, da je na rokah njenih sester odšlo v večnost že gotovo 19.000 oseb. Nobeden ni umrl brez krsta. „Če vidimo, da reveža ne moremo rešiti za to življenje, ga bi rade vsaj za večno življenje. Vprašamo ga ne kako takole: Ali hočeš sprejeti poseben blagoslov, da boš mogel gledati Boga?...“
Ruski duhovnik Dudko spet v zaporu
Moskva, 22. januarja. Duhovnike in laike ruske pravoslavne Cerkve, ki si upajo na podlagi sovjetske ustave
odločno zahtevati spotovanje pravice Vernikov, sistematično preganjajo. To ugotavlja švicarski inštitut „Vera drugega sveta", ko poroča, da so 14. januarja v Moskvi spet zaprli znanega ruskega duhovnika in pridigarja Dimitrija Dudka. Dudkova žena je Rjavila, da so v Grebnovem, kjer je Dudko zadnje čase deloval, 12 ur preiskovali njegovo stanovanje in pobrali razne verske predmete, zlasti verske knjige, pa tudi pisalni stroj in ves denar. Dudkovemu sinu so zagro žili, da bo moral zapustiti študij in da ga bodo poklicali k vojakom.
Dudkovo delovanje je bilo strogo Versko. Kot dušni pastir je začel 1974 odgovarjati na duhovna vpraša-Uja, ki so zanimala sodobnega mladega človeka in zlasti izobraženca. Ateistično vzgojenim je kazal pot k Bo-Su in govoril o smislu življenja. K Ujegovim božjim službam se je zgrinjalo vedno več ljudi. Polna cerkev v Moskvi iz tedna v teden je bodla v oči zagovornike ateizma. Ti so pritiskali na patriarhat, naj takega duhovnika odstavi ali prestavi kam dru 8fam, na deželo. Patriarh ga je prestavil v 85 km oddaljeno Grebnovo. Iliadi so pa soboto za soboto hodili tja, da bi ga poslušali. Dudko je po-stal za mnoge mlade prerok in duhovni voditelj iz materialističnega Sledanja v krščanstvo.
Dapeževo pismo o sv. Baziliju
Za 1600 letnico smrti sv. Bazilija Velikega je Janez Pavel II. izdal Apostolsko pismo Cerkveni očetje. Pisano ima 2 dela. V 1. delu popisuje
Bazilijevo življenje, potem njegovo škofovsko službo, nato ga opiše kot zakonodavca vzhodnega meništva (sv. Bazilij je bil duhovni oče sv. Benedikta, »očeta Evrope, čigar 1500 letnico rojstva letos obhajamo), dalje kot velikega karitativnega apostola in pospeševatelja liturgije. 2. del obravnava njegov nauk o Presveti Trojici, o krstu, o človekovem dostojanstvu, evharistiji in sv. pismu.
Posebno se papež obrača na moške in ženske redove, ki žive po pravilih sv. Bazilija, „naj ta stoletnica obudi v njih novo gorečnost v askezi in kontemplaciji, kar naj se kaže v dobrih delih v slavo božjo in spodbudo sv. Cerkve."
Še ena nagrada materi Tereziji
Po podelitvi Nobelove nagrade za mir materi Tereziji ji je tudi Indija podelila najvišjo nagrado za izredne zasluge. Nagrada se imenuje „Biser Indije" in jo podeljuje enkrat na leto na praznik republike. Drugič v zgodovini je to nagrado dobila ženska. Prva nagrajenka je bila Indira Gandi, sedaj ponovno predsednica indijske vlade.
Zažiganje verskih knjig
Tuje agencije poročajo iz Moskve, da so člani »Komiteja za obrambo pravic vernikov" na tiskovni konferenci za časnikarje iz zahodnih držav povedali, da v Sovjetski zvezi sežigajo verske knjige. Carina je najbolj pozorna na verske knjige in spise na moskovskem le-
tališču šeremetjevo in na mejnih prehodih in Poljsko in SSSR. Sežigajo tudi verske spise, ki so bili v Sovjetski zvezi „nezakonito“ tiskani. V potrditev svojih navedb so pokazali kopijo poročila javnega tožilstva iz Rijazana, po katerem naj bi 17. marca letos na dvorišču sod-nijske hiše zažgali več sto verskih knjig, pesmaric in svetih pisem.
Več kot 70 milijonov žrtev komunizma
Foreign Affairs Research Institute je objavil v Londonu poročilo, da je marksizem-leninizem povzročil nad 70 milijonov človeških žrtev.
Poročilo navaja statistiko Ste-warta Smitha izpred 10 let, po kateri naj bi bilo žrtev komunizma na svetu med 85 in 120 milijoni; od teh je bilo „od 5 do 10 milijonov hladnokrvno pomorjenih za končno rešitev razrednega boja.“
K omenjeni statistiki navaja institut svoje lastne, ki jih utemeljuje z mnogovrstnimi navedbami citatov, izjav, statistik in virov različnih javnih ustanov. Prihaja do sklepa, da je sicer težko določiti število, da pa lahko utemeljeno izjavlja, da je na svetu zgubilo življenje po krivdi komunizma vsaj 70 milijonov ljudi: nekateri so bili preprosto pomorjeni, drugi so pomrli zaradi načrtnega iztrebljanja z gladom, spet drugi po ječah, koncentracijskih taboriš-ščih, na prisilnem delu, v državljanskih in mednarodnih vojskah.
Poročilo tudi navaja, da je severnoameriški odbor, ki je preuče-
val te stvari, določil število žrtev svetovnega komunizma na 85 milijonov ljudi; mednarodna begunska komisija zatrjuje, da je od 1917 do 1967 bilo žrtev v Sovjetski zvezi 46,2 milijonov, 45 milijonov v Azi ji in 3 in pol milijona v Evropi, medtem ko ruski pisatelj Solženi-cin meni, da je komunizem vzel živ ljenje nad 110 milijonom ljudi.
Poročilo tudi navaja, da sovjets-ska propaganda obtožuje policijo ko munistične Kitajske, da je povzročila smrt vsaj 13 in pol milijona ljudi, čeprav Kremelj zamolčuje, da je boljševiška revolucija v Rusiji povzročila 14 milijonov smrtnih žr tev, nadaljne Stalinove čistke pa še nove milijone žrtev. Poročilo omenja čistke v različnih dobah stalinizma, krvavo zadušitev vstaje kmetov ob nasilni kolektivizaciji, izjavo Hruščova, da je v Stalinovih koncentracijskih taboriščih umrlo vsaj 12 milijonov ljudi.
Glede Azije našteva poročila žrtve na Kitajskem, v Vietnamu, v Severni Koreji in sedanji genocid v Kampučiji kot tudi »kolonizacijo" Tibeta.
Za Kubo pravi Institut, da je Fi-del Castro odgovoren za žrtve od 12 do 33 tisoč oseb, ki so bile pomorjene, poleg tistih, ki so pomrli po koncentracijskih taboriščih, in za 55 tisoč Kubancev, ki jih je poslal v boj zunaj Kube.
Za Afriko trdi poročilo, da je »dekolonizacija, ki jo je podžigal marksizem, v zadnjih 20 letih terjala 35 milijonov žrtev."
Angleški škofje proti splavu
Angleški katoliški škofje so se v Pastirskem pismu postavili v obram bo nerojenih otrok in pozvali vse verne, naj odločno zavračajo sedanje splavljanje v Angliji. Javnost naj se prebudi in pomaga, da bodo nerojeni, ki ta čas predstavljajo veliko obrobno skupino ljudi nižjega razreda, deležni osnovnih človekovih Pravic.
O istem vprašanju je poslal pa-Pež 150 severnoameriškim škofom, zbranim na študijskem srečanju v Dallasu, pismo, v katerem je zapisal: „Pred vami in pred vsem svetom sem dolžan izjaviti: sleherno človeško bitje je od spočetja naprej sveto: sveto je zato, ker je ustvarjeno z namenom, da bo božja podoba, podoben Bogu."
Pastoralna oskrba za poljske priseljence
V	detroitski škofiji (ZDA) bodo ustanovili posebno pastoralno službo za poljske priseljence. Tako je sporočil detroitski nadškof John Dear-den, obenem pa spodbudil vernike, naj pomagajo tudi Cerkvi na Poljskem, da bo nadaljevala s svojo zvestobo, junaštvom in dejavnostjo za kožje kraljestvo.
Ognjiščarji
V	Grottaferrati pri Rimu je bil bred kratkim v prostorih ognjiščar-skega centra sestanek škofov, ki se zanimajo za ognjiščarsko gibanje 'n ga podpirajo. Gibanje se je za-
čelo leta 1943 in deluje že v 130 deželah. Sestoji se iz skupin vernikov, ki hočejo živeti zares krščansko in se obvežejo, da bodo živeli v čistosti, uboštvu in poslušnosti. V okviru tega gibanja so posebne skupnosti duhovnikov, mladine, družin, žup-ljanov idr.
Kardinal Baggio — rotarijec
Ob 25-letnici obstoja rimske podružnice mednarodnega združenja vodilnih osebnosti „Rotary Cluba" so v Rimu sprejeli med člane tudi kardinala Sebastjana Baggia, prefekta papeške kongregacije za škofe. Ob sprejemu je kardinal omenil, da med Cerkvijo in to ustanovo niso bili vedno prijateljski odnosi. Prav ta kongregacija, ki ji načeljuje, je leta 1929 prepovedala duhovnikom (tedaj se je imenovala konzistorialna kongregacija), da bi bili člani Ro-tary Cluba. Sumili so, da je v zvezi s framasonerijo. Po II. vatikanskem cerkvenem zboru so se pa odnosi izboljšali.
Škofovska komisija „Comece“
3.	marca so škofje držav, poveza nih v Evropsko gospodarsko skupnost, ustanovili posebno komisijo „Co-mece". Apostolski sedež že zastopa pri EGS belgijski nuncij Cardinale. Sedaj bo pri razpravah o urejevanju in delu skupnosti sodelovala tudi škofovska komisija s sedežem in tajništvom v Bruslju. Za predsednika komisije so izbrali essenškega škofa Hengsbacha. Škofom ne gre za po-
litiko, ampak za preučevanje dušno-pastirskih vprašanj, ki nastajajo v zvezi z urejevanjem evropskih držav.
Katolištvo na Aljaski
Pred 200 leti so na Aljaski prvič imeli sveto mašo in krstili prvega otroka. Pred 100 leti je škof iz kanadskega Vancouvra postavil za prvega župnika v Wranglu in Lutki nizozemskega misijonarja patra Altho-ffa. Ta dežela ledu in mraza je .bila najprej pod rusko oblastjo. Leta 1867 so jo Rusi prodali ZDA. Leta 1958 so pokrajino priznali za svojo 49. državo in je nehala biti kolonija.
Na Aljaski živi okoli 400.000 prebivalcev, od teh je pravih domačinov okoli 72.000. Cenijo, da je Eskimov 30.000, 35.000 Indijancev in 7.000 A-lentov. Na splošno je prebivalstvo zelo mlado. Povprečna starost je 22 let. Uradno govorijo angleški, domačini pa ekimsko, alentsko in indijansko.
Na vsakih 10 prebivalcev je 1 katoličan. Težave pri vzdrževanju krščanskih skupnosti so mrzlo podnebje, velike razdalje in pomanjkanje prevoznih sredstev, človek se mora prevažati ali z letalom ali z barko. Razkropljeni katoliški verniki so povezani v 3 škofije: Fairbanks, Ju-neau in v del, ki spada pod kanadsko nadškofijo Vancouver. Aljaska i-ima 53 kat. župnij, 33 misijonskih postojank in 45 središč, ki jih duhovnik obišče le od časa do časa. Duhovnikov je na Aljaski 98, redovnic 89, redovnih bratov 6, 19 pa je stalnih diakonov. Zadnje čase je prišlo
v te kraje tudi 70 moških in ženskih misijonskih prostovoljcev, ki poučujejo v šolah, vodijo radijsko oddajo v Nomu, pomagajo pri zidavi bogoslužnih prostorov in učijo verouk v nekaterih oddaljenih krajih. Krščanska šola med Eskimi praznuje letos 75 let obstoja.
Salvadorski nadškof umorjen med mašo
24. marca so 4 neznanci med mašo ustrelili v San Salvadorju nadškofa Oscarja Arnulfa Romera. Umor je silno odjeknil ne le v razburkani domači deželi, ampak po vsem svetu. Pri pogrebnih opravilih je prišlo do hudih izgredov in je tedaj padlo več smrtnih žrtev. Umorjeni nadškof je sredi nemirov in nasilja ter v mnogo-čem neurejenega stanja veliko govoril o socialni pravičnosti, o spravi in spoštovanju človekovih pravic.
Kristjani v Afganistanu
Med 20 milijoni prebivalcev Afganistana je 90% muslimanske veroizpovedi (to je državna vera z določenimi prednostmi). 60 odstotkov prebivalcev je Arabcev (Afgancev)i 30% Todžikov, med ostalimi pa 2 odstotka nomadov. Kristjani so le nekateri diplomatski uslužbenci in tehniki, iki prihajajo za nekaj let v deželo. Pred dvema letoma so cenili, da je v Afganistanu okoli 2000 kristjanov. Katoličane oskrbujeta italijanski redovnik barnabit Angelo Pa-nigati in francoski dominikanec Ser-ge de Beaurecueil.
41

Hvalnice in večernice
Za veliko noč je izšla v Ljubljani ljudska molitvena knjiga Hvalni-Ce in večernice. Vedno več slovenskih Bernikov prihaja v stik z molitvijo Cerkve, ki jo vsak dan molijo duhovniki, redovniki in redovnice. Presenečeni so nad njenim bogastvom in Slobino. Zato je vzniknila misel, naj izidejo nekatere teh molitev v priženi in ne predragi knjigi. Ta je sedaj izšla na 496 straneh.
'-Zakaj (ni)sem kristjan?"
Je naslov knjige, ki sta jo napisala šnko Bohak in Jože Krašovec in j° je izdala Mohorjeva družba v Cetin. Bohak je zbral 43 odgovorov Iju-
najrazličnejših značajev, starosti ‘n življenjskih usod na vprašanje, ki je obenem naslov te knjige. Odgovori s° nadvse zanimivi. Knjiga pokaže ^ekaj stičnih točk med verskim izkustvom svetopisemskih pisateljev *n izkustvom sodobnega človeka. Od-iično odgovori na vprašanje stvarjenja sveta, na vprašanje božje ljubezni in usmiljenja, pa tudi na vprašuje Kristusovega in našega trpljenja in vstajenja. Knjiga bo marsi-
komu olajšala pot do globlje in osrečujoče vere.
Umrli duhovniki Matija Fortuna
V Duhovniškem domu v Pazinu je 9. marca umrl duhovnik Matija Fortuna. Rajni se je rodil leta 1904 v župniji Ledine, bil posvečen v Gorici leta 1930, služboval kot kaplan v Tolminu in Podmelcu, 1932 postal župni upravitelj župnije Vreme pri Divači, kjer je ostal 3 leta, upravljal 2 leti Trnje pri Pivki, nato pa prišel v hrvaški del Istre (Brest, Slum, Pazin), kjer je ostal do upokojitve. 30 let je upravljal revno in hribovito župnijo Grimalda.
Janez Sladič
16. marca je umrl v Trbojah Janez Sladič, župnik in dekan v pokoju. Rodil se je 1998 v vasi Zabrdje, župnija Mirna, bil posvečen 1392, kaplanoval v Šmartnem pri Litiji in v Devici Mariji v Polju, 1937 postal župnik v Mokronogu, 1946 je moral za 5 let v zapor, po zaporu bil župnik v Ambrusu, potem v Šmarju pri Ljubljani, v Šentlovrencu in od 1976 v Trbojah.
Franček Križnik
28. marca je umrl v Munchnu duhovnik mariborske škofije Franček Križnik, časnikar Družine, ki je končava! v Munchnu svoje filozofske študije, kot žrtev avtomobilske nesreče. Rojen je bil leta 1944 v 'Celju, doma je bil iz Šmarja pri Jelšah. Posvečen je bil leta 1971 v Mariboru. Eno leto je delal pri Družini kot novinar, stanoval pa je v Kamniku.
S Križnikom je bil v avtomobilu, v katerega se je zaletel nemški voznik, tudi bogoslovec Martin Kastelic. Oba sta bila mrtva na mestu. Kastelic je bil rojen leta 1953, doma iz župnije šentpeter-Otočec pri Novem mestu. Do letos je bil salezijanec. Po izstopu je odšel v Munchen, kjer je bil sprejet v semenišče kot gojenec ljubljanske nadškofije.
Smrt Križnika pomeni silno izgu-go za slovensko Cerkev. Bil je izredno nadarjen, zelo izobražen, tudi glede marksizma, po značaju pokončen in pogumen, dobro je znal zastaviti besedo in spretno je znal sukati pero. Zato pa je bil tudi režimu hudo nadležen.
Znamenja ob poti
Preromajte našo čudovito zemljo, oko se vam bo spočilo ob naravnih lepotah, obstali pa boste tudi ob mno-gokaterih znamenjih, lepo vzdrževanih, da so v ponos tamkajšnjim ljudem. Videli boste tudi, žal na mnogih krajih, ob katerih se vam bo porajala tiha želja: Nocoj pridem in ga podrem, hudemu vremenu je podobno in — v sramoto kraju in
ljudem. V nas bo rasel srd: Kako je mogoče, da jim ne morejo odmeriti nekaj svojega časa, da bi jim dali spodobno zunanjost, vsak nekaj časa tudi pomnikom! Bilo bi človeško spodbudno, vsestransko hvalevredno, krajevno napredno. Skrbimo za fasade hiš, za nove stroje, traktorje, avtomobile, vikende, televizorje, pralne in pomivalne stroje, za starodavne pomnike pa tako malo. Pustimo jih, da propadajo: enemu je odpadel že ves omet, drugo je razkrito, da iz njega poganja grmičevje, koprive, spet je kakšno popisano, izpraskane so freske... žalostna podoba naših znamenj. Zaman se pred tujci razkazujemo z udobnimi hoteli, reklamami, industrijskimi in umetnostnimi izdelki, saj turista vse mine, ko zagleda to žalostno podobo naših znamenj. (Družina, 80/13-14)
Naklada verskih listov v Sloveniji
Tednik Družina ima nad 100.000 izvodov, mladinski mesečnik Ognji' šče 90.000, otroški mesečnik Mavrica 50.500, list za bolnike Prijatelj 8.000, pastoralna revija Cerkev v sedanjem svetu 2.300, revija za duhovnost Božje okolje 2.700, frančiškanski mesečnik Srečanja 3.000, časopis za štu" dente in izobražence Bilten (izhaja osemkrat letno) 4.300. Pratika je letos izšla v nakladi 95.000 izvodov, zbirka celjske Mohorjeve družbe pa v nakladi okoli 50.000 izvodov. Nimamo podatkov o nakladi Bogoslovnega vestnika, ki ga izdaja Teološka fakulteta v (ljubijani.
Mašniško posvečenje
Škof dr. Stanislav Lenič je na cvetno nedeljo, 23. marca posvetil na Rakovniku za duhovnika 2 diakona salezijanske družbe: Franca Kavaša 'n Slavkota Pajka.
Na veliki četrtek, 3. 4. 1980, je Prejel mašniško posvečenje jezuit I-van Rampre v župnijski cerkvi v Dravljah. Tudi njega je posvetil škof Lenič.
Cerkveni dokumenti
3.	knjižica ..Cerkvenih dokumentov" objavlja papeževe govore na Poljskem. Papeževe besede dihajo globoko vero, dajejo mnogo misli za duhovno prenovo in izžarevajo veselje do življenja.
4.	knjižica prinaša pismo jugoslovanskih škofov o vprašanju splava in izjavo kongregacije za verski ^auk o namernem splavu, 5. knjižica pa apostolsko spodbudo papeža Janeza Pavla II. „0 katehezi v našem času".
Odstotek komunistov v jugoslovanski armadi
Predsednik Komiteja organizacije ZKJ v JLA general-polkovnik Dane Čuič je v intervjuju za Borbo orisal vlogo in pomen komunistov pri na-daljnem razvoju naše armade. Danes Pi enote, poveljstva ali ustanove JLA, v kateri ne bi bilo osnovne organizacije ZK. Danes so člani ZKJ: skoraj Up odstotkov oficirjev, 94 mlajših ofi-c rj e v, 65 odstotkov civilnih oseb in Precejšen odstotek vojakov.
(Delo, Ljubljana, 17. 12. 79.)
Obredi velikega tedna
Obredi velikega tedna so privabili v cerkev Marije Pomagaj veliko rojakov. Povečana udeležba je bila že na cvetno nedeljo, ko je bil najprej blagoslov oljčnih vejic in butaric, nato procesija in potem maša z branjem pasijona. Opravilo velikega četrtka se je začelo ob 19. uri s slovesno sv. mašo in se nadaljevalo s prenosom sv. Rešnjega telesa ter češčenjem žena, deklet, mož in fantov do polnoči. Tudi opravilo velikega petka se je začelo ob 19: branje beril, petje pasijona, slovesne prošnje, češčenje križa, obhajilo in križev pot. Na veliko soboto čez dan so dušni pastirji blagoslavljali velikonočna jedila po slovenskih naseljih, sveto opravilo velikonočne vi-gilije pa se je začelo ob 10 zvečer: slavje luči, bogoslužje božje besede, blagoslov krstne vode, vstajenj-ska maša. Obrede je vodil delegat msgr. Orehar, pri asistenci pa so se vrstili dušni pastirji in gosta iz Gorice Jože Jurak ter Mirko Mazo-ra. Pri obredih je pel pevski zbor Gallus.
Na cvetno nedeljo in na veliko noč je bila izredna udeležba tudi pri vseh slovenskih mašah v naših verskih središčih.
SKAS
SKAS (Slovensko katoliško akademsko starešinstvo) je organiziralo filozofski ciklus za leto 1980 v 8 predavanjih univ. prof. dr. Milana Komarja pod naslovom: Tomaževa etika, prevedena je v jezik sodobne

MtA /hrf4f*l M
problematike. Predavanja so vsako zadnjo soboto v mesecu ob 16 v Slovenski hiši.
Tomboli
Za vzdrževanje in zboljševanje ter večanje krajevnih slovenskih Domov organizirajo vsako leto vsi Domovi tombolske prireditve, ki privabijo izredno veliko rojakov. Z udeležbo pokažejo, da hočejo podpreti naše ustanove, obenem so pa te prireditve tudi priložnost za družabno življenje. Slovenska pristava v Castelarju je imela letos tombolo v nedeljo 2. marca, Slomškov dom pa na cvetno nedeljo popoldne, ker je prejšnjo nedeljo deževalo.
Občni zbor Zadruge “Sloga”
Kreditna zadruga Sloga je imela svoj redni letni občni zbor 29. marca v Slomškovem domu v Ramos Mejiji. Na njem so podali poročila predsednik dr. Šimenc, tajnik Pograjc, blagajnik Lobnik, upravnik letovišča R. Gričar in poslovodja Loboda. Sloga ima 2.247 članov, v pisarni so postregli okoli 6.000 strank. Upravni in nadzorni odbor Sloge za poslovno leto 1980 sestavljajo: predsednik dr.
Anton Šimenc, podpredsednik Albin Kočar, tajnik Janez Amon, nam. blagajnika A. Kovačič, svetovalci: Ivan Ašič, Ignacij Grohar, Anton Kastelic, Rudi Gričar, Peter Bergant, nam. svetovalcev Stane Mustar in Stane Mehle, nadzornik Marjan Pograjc, nam. nadzornika Franc Hrovat, up-ravnik Marjan Loboda.
25. Slovenski dan
..Slovenec sem, Slovenec čem ostati" je bilo geslo letošnjega 25. Slovenskega dneva, ki ga vsako leto na belo nedeljo organizira naše osrednje Društvo Zedinjena Slovenija. Letos je bilo praznovanje v Slovenski vasi, ki je bila vsa okrašena s slovenskimi in argentinskimi zastavami. Ob 11.30 je bilo v Hladnikovem domu dviganje zastav, ob 12 v cerkvi somaševanje slovenskih dušnih pastirjev ter goriških gostov Juraka in Mazore z delegatom msgr. Antonom O redarjem, ki je v pridigi spodbujal k zvestobi katoliški veri, slovenstvu in protikomunističnemu prepričanju, ob 13 skupno kosilo in ob 16 v dvorani -kulturni program, ki ga je povezoval Frido Beznik: pozdrav predsednika društva Slovenska vas Ignacija Glinška, nastop mešanega
pevskega zbora iz Slovenske vasi (Ivan Mele), govor predsednika ZS Boža Starihe, avdiovizual ,,Slovenija v svetu" ob 35-letnici zdomstva. Pri avdiovizualu so sodelovali dekliški zbor Zarja (Zdenka Jan), z recitacijo Mimi Bokalič, Ciril Jan, Franci Stanovnik in Marija Stanovnik, slike sta predvajala prof. Franci Sušnik in inž. Janez Bokalič, zamisel in koordinacija: Stane Mehle, sodelovali Pa so še Marjan Adamič, Frido Beznik, duh. Jože Bokalič, inž. Marko Fink, Andrej Jan, Jože Čampa, Dani Iglič in Stane Jemec. Prireditev je izzvenela v odpev himne Slovenije v svetu Marka Kremžarja: Slovenija, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj!
Kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam si, Slovenija!
Nova slovenska monsinjorja v Argentini
Slovenska duhovnika Avgust Jam-brovič in Lojze Zupančič, ki delujeta že nad 30 let v škofiji San Luis, sta prejela cerkveno odlikovanje in postala monsinjorja. Jambrovič je župnik v mestu Justo Daract, Zupančič pa v San Franciscu.
Slovenski duhovniki v Argentini
V Argentini živi in deluje 38 duhovnikov iz ljubljanske nadškofije, 1 iz mariborske, v argentinske škofije pa je inkardiniranih 6 slovenskih duhovnikov. Redovnikov je 21 Vseh skupaj je 66, bogoslovcev pa 11.
Občni zbor „Zedinjere Slovenije"
23. marca je bil v Slovenski hiši 33. redni občni zbor društva Zedinjena Slovenija, ki ga je vodil njegov predsednik Božo Stariha. Po pozdravu in molitvi za umrle člane so sledila poročilo upravnega sveta. — Društvo ima 962 članov. V preteklem poslovnem letu je imel upravni svet 7 sej, ravno toliko sej izvršni, medorganizacijski svet pa 5. Poročali so tajnik Emil Cof, blagajnik Janez Dimnik, prosvetni referent Frido Beznik, predsednik šolskega odseka ZS France Vitrih, o srednješolskih tečajih je pripravil poročilo dr. Marko Kremžar, mladinski referent Jer nej Tomazin, organizacijski referent Nace Grohar in nazadnje predsednik Božo Stariha. Sprejet je bil predlog o zvišanju članarine.
Občni zbor Našega doma
„Naš dom" v San Justu je imel 2'3. letni občni zbor. Predsednik in odborniki so dali pregled življenja in dela v preteklem letu in zagotovili nadaljevanje gradnje do dokončne izgraditve Doma. V odboru so: predsednik Marjan Bogataj, podpredsednik Stane Mustar, tajnik Lovro To-maževič ml., namestnik Dani Zakrajšek, blagajnik Pavle Malovrh, namestnik Mitja Keršič, odbornik Tone Oblak. V pomožnem odboru so Nežka Lovšin, Lea Goršič, Janez Kržišnik, Feliks Oblak ml, Tone Tomaževič ml., v nadzornem odboru pa Franc Benko in Venceslav Ferjančič.
Junij 1980
Leto 47
NADŠKOFA	Pozdravno pismo nadškofa Šuštarja ■■■■■■ 321
ŠUŠTAR	Posvečenje novega nadškofa dr. Alojzija Šu-
IN	štarja ................................. 322
POGAČNIK	Iz prvega pisma nadškofa Šuštarja sobratom	326
Smrt in pogreb nadškofa Pogačnika ........... 328
Iz poslovilnega pisma nadškofa Pogačnika .	329
PESEM	Hoja za Kristusom (Vladimir Truhlar) ....	330
VERSKI	Za Marijo po poti vere (Franc Rode) ---------- 331
ČLANKI	Misijoski molitveni namen za junij (J. Roblek) ............................................................... 352
NAŠA	Bogu - da, Bogu - ne (Avgust Horvat) ....	333
VPRAŠANJA	Ob smrti Josipa Broza (Marko Kremžar) .	345
Sedanji slovenski trenutek (Naša luč) ...	348
Maša po televiziji (Vinko	Brumen) .......... 363
JUNIJSKI	Dolžnost pričevanja (Mn. La.) ................ 340
DOGODKI	Naše priče; Ve tri n j (Marjan Jakopič) ------ 341
Pismo (Jože Krivec) ......................... 342
IZ ŽIVLJENJA	Pomanjkanje in lakota v Latinski Ameriki
CERKVE	(Franc Gnidovec) ....................... 353
Posebna sinoda ukrajinskih	škofov .......... 357
Nemški škofje o Kiingu ...................... 359
V DRUŽINI	Zakonca in maša (Vital Vider) ................ 365
ZA MLADINO	Mladi, gradite civilizacijo ljubezni! (J.K.B.)	369
Za duhovno branje (Lojze	Kukoviča) ......... 371
NOVA KNJIGA	Biikvič: Zgodbe o zdomcih in še kaj (M.
Kunčič) ................................... 372
NOVICE	Svetovne novice .......................... 373
Novice iz Slovenije ......................... 379
Med nami v Argentini ........................ 382
Malo za šalo, malo zaves
„Kaj, štiri tedne si bil v Mar del Plati, pa nisi nič ogorel?“
„0 pač! Bil sem rjav kot arabski šejk, ko so mi pa pred odhodom dali v roko hotelski račun, sem pa postal spet bled."
„Natakar, vi ste računali zraven tudi datum."
„Seveda, čas je zlato."
Listek na vratih ljudske univerze: »Predavanje dr. Vseznala ,Kako se varujemo vseh bolezni* mora od-
pasti zaradi nenadne obolelosti predavatelja."
Mož pride v hotel in glasno vpraša: „Ali je to hotel za boljše goste?"
»Seveda," odgovori uslužbenec, »toda kljub temu vam bomo dali sobo."
Tatova sta ukradla banki denar. Ko prideta v skrivališče, ga začne eden od njiju šteti.
»Nehaj no,‘‘ ga je opozoril drugi, »bova že jutri v časopisih brala, koliko sva ukradla."
je slovenski verski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (msgr. Anton Ore-har); urejuje uredniški odbor.
Editor responsable: msgr. Antonio Orehar — Ramon L. Falcon 4158, 1407 Buenos Aires, Argentina.
Registro de la propiedad Intelectual No. 1.313.507
Tiska Vilko s. r. L, Estados Unidos 425, 1101 Buenos Aires, Argentina.
POVERJENIKI
ARGENTINA:	Dušnopastirska pi-
sarna, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires.
ZDA: Rev. Julij Slapšak, 6019 Glass Ave\, Cleveland, Ohio 44103, USA. Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA.
KANADA: Ivan Marn, 131, Tree-view Drive, Toronto 14, Ontario, Ca-nada.
TRST: Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Italia.
ITALIJA: Zora Piščanec, Riva Pia-zzutta 18, Gorizia, Italia.
AVSTRIJA:	Naročnino pošiljajte
Mohorjevi družbi v Celovec.
NAROČNINA
Letna narčnina v Argentini in obmejnih državah je 98.000 pesov; v ZDA in Kanadi 25 dolarjev; v Avstriji 300 šilingov; v Italiji 20.000 lir; drugje protivrednost dolarja.
DENARNA NAKAZILA NA NASLOV:
Antonio Orehar, Ramon Falcon 4158, 1407 Buenos Aires, Argentina.
Zunanja in notranja oprema DŽ in BS: Stane Snoj.
Odplavil si nam krhki domači breg spod nog,
naš brod ob čereh popeljal na visoko morsko plan,
odmaknil očem planine, gorice in ravnice,
mesta in trge in naše vasice,
potoke in reke, studence in brzice,
a srcu si pustil za najbednejši dan
naj večjo tolažbo — Brezmadežno Devico,
Svojo Hčer, Mater Svojega Sina, našo slovensko nebeško Kraljico, kronano Marijo Pomagaj z Brezij, da roma z nami... O Mati in družina!
Njej nosimo srca svoja v dar, naj Ona Ti našo ljubezen pokloni, na Tvoje Srce naj Svoje nasloni, kot ko sesedla je s Tabo pod križe —
Bolečina bolečin, ki smo zdaj ji najbliže!
Ali pa sam po naše prošnje k Njej sezi, kot takrat, ko — Dete — si tipal za mlekom, in naše rane zaceli s svojim lekom!
In našo žalost, ki nikoli ne mine, spremeni v svetle hvaležne spomine: naravnaj jih pod zvezde in v nebesa, kjer bleste se sinov razbita telesa...
Poveličaj naših mrtvih žive duše, daj jamam rose, da ozelene mrtve ruše, pokrivajoč neznanokje njihove grobe: postavi jim k vzglavju gozdne tesnobe Svoj križ, a na čelo prebito — čast!
Marija z Brezij,
k Bogu dvigni vojščakov teh muko, ko jih ubijalo je kladivo, sekal srp...
Kraljica, pripni jim v ščit viteški grb, izberi jih za stražo Sebi v podnožje,
Ti, ki poznala si njih orožje:
Vero gorečo, ljubezen vročo. Upanj pogum, sijoč z njih čistih čel!
(Iz Velike črne maše za pobite Slovence)
Tine Debeljak
<!DOCTYPE html>

<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" lang="si">
<head><title>
	Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
</title>
    <!--<link rel="shortcut icon" href="/favicon.ico" />-->
     <meta http-equiv="X-UA-Compatible" content="IE=edge" /><meta name="robots" content="noarchive" /><meta name="viewport" content="width=device-width, initial-scale=1" /><meta name="twitter:card" content="summary" /><meta name="twitter:site" content="@knjiznicanuk" /><meta name="twitter:title" content="dLib.Si - Digitalna knjižnica Slovenije" /><meta name="twitter:description" content="Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si" /><meta name="twitter:image" content="http://www.dlib.si/images/logos/dlib_just_logo.png" /><link rel="stylesheet" href="/Content/font-awesome-4.6.3/css/font-awesome.min.css" /><link href="/Content/css/bootstrap.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/master.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.mobile.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(max-width: 768px)" /><link href="/Content/css/dlib.tablet.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(min-width: 768px) and (max-width: 979px)" />
   
    <style>

</style>

    
     <link rel="stylesheet" href="/Content/css/smoothness.css" />
    
        <!-- Begin Cookie Consent plugin by Silktide - http://silktide.com/cookieconsent -->
     
<link rel="stylesheet" type="text/css" href="/Content/css/cookieconsent.min.css" />
<script src="https://www.dlib.si/Content/scripts/cookieconsent.min.js" type="text/javascript"></script>
   
    
<script type='text/javascript'  src="/Scripts/jquery-2.1.4.min.js"></script>
     
    <!--<script type='text/javascript'  src="/Scripts/cookies.js"></script>-->
    <!--
    <script src="/Content/scripts/jquery.idle.min.js"></script>
<script>
    jQuery(document).idle({
        onIdle: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeIn('slow');
        },
        onActive: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeOut('slow');
        },
        events: 'keydown mousedown touchstart scroll',
        idle: 900000
        
    });
</script>
-->
     <script type="text/javascript">
         /*
         function includeHTML() {
             var z, i, elmnt, file, xhttp;
             
             z = document.getElementsByTagName("*");
             for (i = 0; i < z.length; i++) {
                 elmnt = z[i];
                 
                 file = elmnt.getAttribute("w3-include-html");
                 if (file) {
                     
                     xhttp = new XMLHttpRequest();
                     xhttp.onreadystatechange = function () {
                         if (this.readyState == 4) {
                             if (this.status == 200) { elmnt.innerHTML = this.responseText; }
                             if (this.status == 404) { elmnt.innerHTML = "Page not found."; }
                             
                             elmnt.removeAttribute("w3-include-html");
                             includeHTML();
                         }
                     }
                     xhttp.open("GET", file, true);
                     xhttp.send();
                     
                     return;
                 }
             }
         }
         */
</script> 
    
    <script type="text/javascript">
        jQuery.curCSS = jQuery.css;
        </script>
   <script src="/Scripts/dLib.dropdown.js" type="text/javascript"></script>
     
      <script src="/Content/Scripts/jquery-1.11.4.js" type="text/javascript"></script>
     
   <script type='text/javascript' src="/Scripts/jquery.cookies.js"></script>
    <script type='text/javascript'  src="/Scripts/bootstrap.min.js"></script>
	<script src="js/owl.carousel.min.js"></script>
   <script type="text/javascript">
       setInterval(function () { $.ajax({ url: "https://www.dlib.si/Ping.aspx" }); }, 360000);
    </script> 

    

<link href='/Content/css/404.css' rel='stylesheet' type='text/css' />


  
    
    <script type="text/javascript">
        
        $(function () {
            $("#searchString").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {
                    
                    $("#searchString").val(ui.item.value);
                    submitSearch();
                    //return false;
                }
            });
            //TextBoxSearch1
            $("#TextBoxSearch1").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch1").val(ui.item.value);
                    
                    //return false;
                }
            });
            $("#TextBoxSearch2").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch2").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch3").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch3").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch4").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch4").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });
        });
        
        
</script>
    <script type="text/javascript">
        // Submit the search
        function submitSearch() {
            
            if ($('#searchString').val().length > 2) {
                var fts = "off";
                if ($('#fts').is(':checked')) fts = "on";
                var eua = "on";
                //if ($('#EuAPI').is(':checked')) eua = "on";
                
                var url = "/results/?EuAPI=" + eua + "&fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val();
                //var fLocation = $('[name="flocation"]').val();
                var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
                if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
					url += '&flocation=' + fLocation;
                }                
                
                
                //$(location).attr('href', url);
                //alert(url);
                location.href = url;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            }
        }

        function submitAdvancedSearch() {

            
            var q = "";
            if($('#TextBoxSearch1').val().length > 2)   {
                q = $('#DropDownListField1').val() + "="+$('#TextBoxSearch1').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch2').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper1').val() + "@" + $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch3').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper2').val() + "@" + $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
            }

            if ($('#TextBoxSearch4').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper3').val() + "@" + $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
            }
            var fts = "off";
            var url = "/results/?query='" + encodeURIComponent(q) + "'";
                //$(location).attr('href', url);
            //alert(url);
            var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
            if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
                url += '&flocation=' + fLocation;
            }


            if (q.length > 2)
                location.href = url;
            else return;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            
        }
        // Enter to submit search
        $(document).ready(function () {
            $('#searchString').keydown(function (e) {
                if (e.keyCode == 13) {
                    e.preventDefault();
                    submitSearch();
                }
            });
            // Search Bar & Toggle
            $('#toggle-search').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
            $('#toggle-search-down').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
        });

    </script>

    <script type="text/javascript">
        $(function () {
            $('#BtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
                
               
            });
            
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
               
            });


        });

        $(function () {
            $('.cBtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
            });
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').removeClass('active');
                $('.footer').display('true');
               
            });


        });
      
    </script>
	
	
        <script id="bsJs" type="text/javascript">
        $(document).ready(function() {
            $('#fts').tooltip();
            $('#tooltip1').tooltip();
            $('#toggle-search').tooltip();
        });
		
        

    
        </script> 	
	
<!--<link rel="stylesheet" type="text/css" href="https://cdn.jsdelivr.net/npm/cookieconsent@3/build/cookieconsent.min.css" />	-->
</head>
<body>
    <a href="top"></a>
    
    <form method="post" action="./TEXT" id="form1">
<div class="aspNetHidden">
<input type="hidden" name="__EVENTTARGET" id="__EVENTTARGET" value="" />
<input type="hidden" name="__EVENTARGUMENT" id="__EVENTARGUMENT" value="" />
<input type="hidden" name="__VIEWSTATE" id="__VIEWSTATE" value="/9bjx/XUd56GXwpawmhgS/dQ8pXnIfqRlntiBJLDWc255JOLtLtdTw0kRwl/eipfEWbU0mVt4/NvCBTK97ev/hvRm5iXKVq5bfm8iI+aBen0mirwK7IK7ky3IPMgAAyEaY2H2bsuQeKZoDs5TWgM4Q==" />
</div>

<script type="text/javascript">
//<![CDATA[
var theForm = document.forms['form1'];
if (!theForm) {
    theForm = document.form1;
}
function __doPostBack(eventTarget, eventArgument) {
    if (!theForm.onsubmit || (theForm.onsubmit() != false)) {
        theForm.__EVENTTARGET.value = eventTarget;
        theForm.__EVENTARGUMENT.value = eventArgument;
        theForm.submit();
    }
}
//]]>
</script>


<script src="/WebResource.axd?d=pynGkmcFUV13He1Qd6_TZEPgqHayScA2PCup_8d1RC_xC7X7V9Q-UZgO8-Ts8GReJmXhnugFNRdA7o3QXAIYHA2&amp;t=638628279619783110" type="text/javascript"></script>


<script src="/ScriptResource.axd?d=NJmAwtEo3Ipnlaxl6CMhvkE2nxY61g1MO7HSqg-HH-lCN5hKAJnAqGgvRzAcaVo5V9-RvBje7KM1c9I93ixficCSBhkoo3iSSltfpM3C5x6wIqYzdFOyeYVaaDXTo1MV6YpiMcPPYxGGCQmqvqo0v73ZsE2VHcznJpoc0GMv7LA1&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<script src="/ScriptResource.axd?d=dwY9oWetJoJoVpgL6Zq8OH3joDBjYqPR6OT6HD6d3xXehd9AALIQF3m8Mq07CWIhIeAgid494jKpdZFkpPVeJsricZ5ybEKc4t3Lnr1NSBGS-6WiZIjn4VlPWvufImKAwlQBmbuC1HlUOaSnCTHP8PfQXgoWfpiO4QXQNycEBO01&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<div class="aspNetHidden">

	<input type="hidden" name="__VIEWSTATEGENERATOR" id="__VIEWSTATEGENERATOR" value="193A34DB" />
	<input type="hidden" name="__EVENTVALIDATION" id="__EVENTVALIDATION" value="tjSXbiGqinFn2rEiVaFJoC2ZYieffxibRmeT7nj/3BCsjMMVIQuRScAED8z+7CoSh9LHXL5us88vk46J7O+JYg1iRw2Y3hlYuwFf6+Ics5ifJifBlimXuTgaGDno2cclaaDhToI422QMn0WUSlG51W49pVyQXgiwF7waMomdewIBdgO1ig6PDSkR2keyiXEbQ1xxq+eK3SU1XMvxoBuMek6TDld+PqhLutnrdkKCNZtt0iCEGJgdQ7N9QFlW8rWgqgKmINyUw/137KX0uX9RM3UKty15YSYI+BvTgITyMv2INMB7CpGhAbXu5tqPr76TI/r0reNIyS9ksULBGN7TxCrnVBKK5MyK9UeYl05ipSqeu2D7zkJVUrqdGqcjwsn8RGnUv2p51BKBtKyv77LJp1/z5HeLHo+AcCxGfPS2bneXfSyaIf3HLkf52PV59J444CEP7Kn7YcaJkh3abRbA0xX+R9wEBb4MZ7mMSdH8q3BWYk54WO/0wHZuAwKNB9N8b9N/wIlf6xODqvSniZ72o/v0/AdON/lPrOqGY3F8qS0848Vc5YzIYllEDeie4+BO9KCcFA2J4PvCbwOqgi8aHbPeNWKrdd+eiix898eNbP5VnHUEQUYUZyg9ZlCvYbuOjKkMKRyLCFrnZqG196adzugSA5g0M932uY0N6lERAsMwd0iIEqLJoQIBg8U4A8NJ2K6lUvnb0VZDNe9PhdUzjMDpW8g8CCRYGe0VjoGYj6lxXnIjJjUzkYQuw3YwuJDcMMM2LJyE03BydCCTxmlsKr1DcZBRTP6IMFRLR7xG+CUSinL+YL3C2MEszyOBr4fPb4iCtuOZNjcivBpjt8jL+2dWlllbjkVFt04exJAY/178YZiSjswnCgQ0poVwW86nShhkGoTTPyFHf7RkLODOaycTs45rg8aN8LoNpiFRxBwMG7FhIm9zzxp+0ZFM/xis8BdrufJ5Zh54/XT/FSZ2yLbqO5Bn6oXgKFgHdK1RWVyZkmGJrgkCkPHsFbwd4q2tzk866oGNJ0MGD3RYNKoWHJtOQ2ptQlkvmlTdnFKWzCsI7B73qp4n5PXDjhUKZ4R6AhQgmf97MYDeyGgiYXb5kXw2kIVq+IYBJCrSXJWScmsGh7boVL1iJ02NQX5J0yyyAcvcuMgQnV+sOQOh+SAxVGmBUl29F4XXt4a/X4iKDpCcM75qsZKWIguQj8ZWfLBHDuYBku1Vv98++1ZolCVIUM+urgBXr0xu9Fj/74btnj4=" />
</div>
        
        
       <nav class="navbar navbar-default">
       
       <input type="hidden" name="ctl00$kwHiddenField" id="kwHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$ftsHiddenField" id="ftsHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$EuropeanaHiddenField" id="EuropeanaHiddenField" />
     <script type="text/javascript">
//<![CDATA[
Sys.WebForms.PageRequestManager._initialize('ctl00$ScriptManager1', 'form1', ['tctl00$UpdatePanelLogin','UpdatePanelLogin'], [], [], 90, 'ctl00');
//]]>
</script>

    
      
          <div class="container">
        <div class="row">
             
                
            
            
            <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="Brand">
                
                
                <a href="/" id="href_logo" class="logo">
      
                    <img alt="logo" id="dlib_logo" src="/images/logos/dlib_logo_170px.png">
                </a>
                
                        
            </div>
            <div class="column col-lg-8 col-md-6 col-sm-6 col-xs-12">
                <style>
						#locationButton {
							
                            border:0;
                            min-width: 30px;
                            height: 34px;
                            padding:0 !important;
                            border-radius: 4px !important;
						}
                        #locationButton div {
                            max-width:200px;
                            overflow:hidden;
                            text-overflow:ellipsis;
                            display:block;
                            float:right;
                            margin-top:5px;
                            padding-right:5px;
                        }

						#locationContainer {
							position:absolute;
							top:35px;
							min-height:175px;
							width:745px;
							background: rgb(243, 243, 243);
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							z-index:9999;
							display:none;
							border-radius:5px;
						}
						#locationContainer select {
							width:630px;
							margin:15px 30px;
							display:block;	
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							background:white;
							border-radius:5px;
							padding:7px;
						}
                        #searchString {
                            float:right;
                            width:598px;
                        }

                        .pasica {
                            border-radius:unset;
                        }
                
                </style>
                
                <div class="form-inline zamik-forme" id="Search">
                    <div class="form-group">
                        <div class="input-group" style="margin-left:30px;">
                            <button style=""
                                onclick="toggleLocationMenu();return false;"
                                data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="Izberi knjižnico"
                                id="locationButton"><img src="/Content/img/ikona.svg" width="33" /> <div></div></button>
                            <div id="locationContainer">
                                <!-- Tukaj je dropdown -->
                                <div id="ssLocationContainer"><div class='tree-container'><ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value=""  name="flocation" >
                        Digitalna knjižnica Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in univerzitetna knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in univerzitetna knjižnica
                    </li><li class='branch'>Splošne knjižnice<ul><li class='branch'>Celjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje|Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Vse knjižnice območja
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Knjižnica Laško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Mozirje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Mozirje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šentjur"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šentjur
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šmarje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šmarje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Velenje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Velenje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Medobčinska splošna knjižnica Žalec"  name="flocation" >
                        Medobčinska splošna knjižnica Žalec
                    </li></ul><li class='branch'>Dolenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto"  name="flocation" >
                        Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Brežice"  name="flocation" >
                        Knjižnica Brežice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Kočevje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Valvasorjeva knjižnica Krško"  name="flocation" >
                        Valvasorjeva knjižnica Krško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Miklova hiša, Ribnica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
                    </li></ul><li class='branch'>Gorenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Kranj"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Kranj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Občinska knjižnica Jesenice"  name="flocation" >
                        Občinska knjižnica Jesenice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica "  name="flocation" >
                        Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica 
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič"  name="flocation" >
                        Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
                    </li></ul><li class='branch'>Goriško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica"  name="flocation" >
                        Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Lavričeva knjižnica, Ajdovščina"  name="flocation" >
                        Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica in čitalnica Idrija"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin"  name="flocation" >
                        Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
                    </li></ul><li class='branch'>Koroško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem"  name="flocation" >
                        Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Radlje ob Dravi"  name="flocation" >
                        Knjižnica Radlje ob Dravi
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
                    </li></ul><li class='branch'>Obalno-kraško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Piran"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Piran
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kosovelova knjižnica Sežana"  name="flocation" >
                        Kosovelova knjižnica Sežana
                    </li></ul><li class='branch'>Osrednjeslovensko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Ljubljana"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Domžale"  name="flocation" >
                        Knjižnica Domžale
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Grosuplje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Grosuplje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Litija"  name="flocation" >
                        Knjižnica Litija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Logatec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Logatec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Medvode"  name="flocation" >
                        Knjižnica Medvode
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Cankarjeva knjižnica Vrhnika"  name="flocation" >
                        Cankarjeva knjižnica Vrhnika
                    </li></ul><li class='branch'>Pomursko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota"  name="flocation" >
                        Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona"  name="flocation" >
                        Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Splošna knjižnica Ljutomer"  name="flocation" >
                        Splošna knjižnica Ljutomer
                    </li></ul><li class='branch'>Spodnjedravsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Potrča Ptuj"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
                    </li></ul><li class='branch'>Štajersko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mariborska knjižnica"  name="flocation" >
                        Mariborska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Lenart"  name="flocation" >
                        Knjižnica Lenart
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
                    </li></ul></ul><li class='branch'>Druge knjižnice<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Bayerische StaatsBibliotek"  name="flocation" >
                        Bayerische StaatsBibliotek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna pravosodna knjižnica"  name="flocation" >
                        Centralna pravosodna knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani"  name="flocation" >
                        Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Dušana Černeta Trst"  name="flocation" >
                        Knjižnica Dušana Černeta Trst
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu"  name="flocation" >
                        Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in študijska knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in študijska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Österreichische Nationalbibliothek"  name="flocation" >
                        Österreichische Nationalbibliothek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Semeniška knjižnica"  name="flocation" >
                        Semeniška knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenska študijska knjižnica Celovec"  name="flocation" >
                        Slovenska študijska knjižnica Celovec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škrabčeva knjižnica"  name="flocation" >
                        Škrabčeva knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Univerzitetna knjižnica Maribor"  name="flocation" >
                        Univerzitetna knjižnica Maribor
                    </li></ul><li class='branch'>Arhivi in muzeji<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Arhiv Republike Slovenije"  name="flocation" >
                        Arhiv Republike Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriški muzej"  name="flocation" >
                        Goriški muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Loški muzej Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Loški muzej Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej in galerije mesta Ljubljana"  name="flocation" >
                        Muzej in galerije mesta Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej Miklova hiša"  name="flocation" >
                        Muzej Miklova hiša
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej novejše zgodovine Celje"  name="flocation" >
                        Muzej novejše zgodovine Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Narodni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski arhiv Maribor"  name="flocation" >
                        Pokrajinski arhiv Maribor
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski muzej Kočevje"  name="flocation" >
                        Pokrajinski muzej Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Prirodoslovni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Prirodoslovni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv"  name="flocation" >
                        Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski etnografski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski etnografski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski šolski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski šolski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škofijski arhiv Koper"  name="flocation" >
                        Škofijski arhiv Koper
                    </li></ul></ul></div></div>
                            </div>

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <style>

    .tree-container {
        margin:20px;
    }

    .tree-container ul {
        list-style-type: disclosure-closed;
        padding-left: 15px;
        display:none;
    }
    .tree-container > ul:first-child {
        display:block;
    }
    .tree-container li.leaf {
        list-style:none;
        margin-left:-15px;
    }

</style>
                            <script type="text/javascript">
                                var toggleLocationMenu = function () {
                                    $('#locationContainer').toggle();
                                    if(false)$('.btn.search.lupa').attr('disabled', function (index, attr) {
                                        return attr == 'disabled' ? null : 'disabled';
                                    });


                                }

                                $(function () {
                                    $('.tree-container li.branch input').on('click', function (e) {
                                        $(this).parent().find('input').prop('checked', this.checked);

                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.branch').on('click', function (e) {
                                        $(this).children('ul').toggle();
                                        e.stopPropagation();
                                    });

                                    $('.tree-container li.leaf').on('click', function (e) {
                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.leaf input').on('click', function (e) {
                                        //$('#locationButton div').text(this.value);
                                        $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                        //$('#locationContainer').toggle();
                                        $('#searchString').focus();
                                    });


                                    $('a#filter-location').on('click', function () {
                                        var selection = Array.prototype.slice.call($('.tree-container li.leaf input:checked').map(function () { return encodeURIComponent(this.value) }));
                                        location.href = location.href + '&flocation=' + selection.join('|');
                                    });

                                    $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                    
                                });

                            </script>

                            <!--

                            <input type="hidden" name="flocation" value="">
                            -->

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <input name="ctl00$searchString" type="text" id="searchString" class="form-control forma-input pasica" placeholder="" autofocus="" />
                             <span class="input-group-addon pasica"> 
                                 <i id='toggle-search' class="fa fa-caret-down" aria-label="napredno iskanje" data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="napredno iskanje"></i>
                                 <i id='toggle-search-down' class="fa fa-caret-up" style="display:none;"></i>
                             </span>
                            <span class="input-group-addon pasica">
                                

                                <input type="checkbox"  aria-label="išči po celotnem besedilu"
                                    data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="išči po celotnem besedilu" id="fts">
                            </span>
                           
                        </div>
                        <a class="btn search lupa" onclick="submitSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                            <i class="fa fa-search mal-levo" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!" id="tooltip1"></i>
                            
                        </a>
                       
                        
                    </div>
                    
                </div>
              
              
            </div>     
             
                
            
             <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="MenuButton">   
                <a id="BtnMenu" class="btn meni"><i class="fa fa-bars" aria-hidden="true"></i> Meni</a>
                 
                 <div id="lang">
				    <a id="SloLang" class="aspNetDisabled" class="a-pasiv">SLO</a> |
				    <a id="EngLang" class="a-rdec" href="/404.aspx?&amp;language=eng" href="javascript:__doPostBack(&#39;ctl00$EngLang&#39;,&#39;&#39;)">ENG</a>				
                </div>
             
            
        </div>
            
        </div>
        <div style='display:none;z-index:100;' id='searchBar' class="row">

                <div class="column col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                       
                                        <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <input type="text" id="TextBoxSearch1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" />
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListField1" id="DropDownListField1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option selected="selected" value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListOper1" id="DropDownListOper1" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                        </div>
                

                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                   
						            <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch2" type="text" id="TextBoxSearch2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
						            <select name="ctl00$DropDownListField2" id="DropDownListField2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option selected="selected" value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                </div>
                                <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                    <select name="ctl00$DropDownListOper2" id="DropDownListOper2" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                </div>        
                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">   
						<div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch3" type="text" id="TextBoxSearch3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
						<div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListField3" id="DropDownListField3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option selected="selected" value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                        </div>
                    <div  class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper3" id="DropDownListOper3" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                 </div>
                <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch4" type="text" id="TextBoxSearch4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                    <select name="ctl00$DropDownListField4" id="DropDownListField4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option selected="selected" value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                    </div>
                    <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper4" id="DropDownListOper4" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                </div>
                 <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
					<a class="btn search lupa-dolga" onclick="submitAdvancedSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                        <i class="fa fa-search" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!"></i>
					</a>
                    </div>    
				</div>

        </div>
        <div id="Menu" class="row" style="overflow:scroll">
                <div id="DlibMenu" class="wrap">
          
		          <hr class="hr-menu">
			        <a class="menu" href="/advancedsearch.aspx">NAPREDNO ISKANJE</a>          
                   <div>
		           <hr class="hr-menu" />
		           <br>
        
		          <a class="menu" href="/About.aspx">O nas</a>
                  <a class="menu" href="/Partners.aspx">Sodelovanje</a>
                  <a class="menu" href="/Help.aspx">Pogoji uporabe</a>
                  <a class="menu" href="/Statistics2024.aspx">dLib statistike</a>
                  <a class="menu" href="/Locations.aspx">Seznam partnerjev</a>
                  <a class="menu" href="/News.aspx">Novice</a>
		          <a class="menu" href="/Exhibitions.aspx">Virtualne razstave</a>
		          <a class="menu" href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si">Pišite nam</a></br></br>
		  
		           <b>Moj dLib.si</b><br /><br />
                    <div id="UpdatePanelLogin">
	
                            
        
        <label for="Login_UsernameTextBox">Epošta</label>: <input name="ctl00$Login$UsernameTextBox" type="text" id="Login_UsernameTextBox" class="form-control" />
        <br/>
        Geslo: <input name="ctl00$Login$PasswordTextBox" type="password" id="Login_PasswordTextBox" class="form-control" /><br />
        <div onclick="doLogin('login')" class="btn btn-default">Prijava</div>
        
        <div><a class="login" href="/register">Registriraj se!</a> <a class= "login" href="/forgottenpsw">Pozabljeno geslo</a></div>
        
        
    

<script type="text/javascript">
    function doLogin(type) {
        __doPostBack('ctl00$UpdatePanelLogin', type);
    }
</script>
<script type="text/javascript">

    // Enter to submit login
    $(document).ready(function () {
        $('#Login_PasswordTextBox').keydown(function (e) {
            if (e.keyCode == 13) {
                e.preventDefault();
                doLogin('login');
            }
        });
    });

    </script>
                        
</div>
                    </div>
                  </div>
            <!--
            
            -->    
        </div>
        <div class="overlay"></div>
       
      </div>

       
    </nav>
   
    <div>
        

<div class="container">
	<span id="Body_SLO404">
    <div class="ex_title">NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA<br/><br/><br/>
	 	  Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.<br/>Prosimo, poskusite uporabiti <i>ISKALNIK</i> in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.<br/><br/><br/>
	</div>
    </span>
    
</div>


  

	<div class="container">

        <div class="exposed row exposed_404 pasica_stevilke">
            <section id="countup">
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                
                <!--<a href="/results/?query='rel%3dknjige%40OR%40rel%3dvisokošolska+dela'">-->
          <i class="fa fa-book fa-6" aria-hidden="true"></i>
                    <strong>Knjige </strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="21710"></span></strong>
                    <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/Publications.aspx">-->
                    <i class="fa fa-newspaper-o" aria-hidden="true"></i><strong>Periodika</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="883452"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3drokopisi'">-->
                    <i class="fa fa-pencil-square-o" aria-hidden="true"></i><strong>Rokopisi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="2843"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3d3d+predmeti%40OR%40source%3dartoteka%40OR%40source%3dalbumi%40OR%40source%3dfotografije%40OR%40source%3dplakati%40OR%40source%3drazglednice%40OR%40source%3dfilmi%40OR%40source%3dvedute'">
                    --><i class="fa fa-picture-o" aria-hidden="true"></i><strong>Slike</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="24918"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3dnotno+gradivo%40OR%40source%3dkoncertni+sporedi%40OR%40source%3dzvočni+posnetki'">
                    -->
                <i class="fa fa-music" aria-hidden="true"></i><strong>Glasba</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="8304"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
               <!-- <a href="/results/?query='source%3dzemljevidi'">
                   --><i class="fa fa-map-o" aria-hidden="true"></i><strong>Zemljevidi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="860"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            </section>
        </div>
        
    </div>
    
    		

    <script src="/js/wow.min.js"></script>
    <script src="/js/swiper.min.js"></script>
    <script src="/js/jquery.countTo.js"></script>
    <script src="/js/jquery.inview.min.js"></script>    
    <script src="/js/jquery.nav.js"></script>
	<script src="/js/custom.js"></script>
	
    </div>
    
  
  
                <div class="footer">
    <div class="container">
            
            <div  class="column col-lg-11 col-md-11 col-sm-11 col-xs-11"  visible="true" style="min-height: 0;  text-align:center">
                    Vse pravice pridržane © <a href="http://www.nuk.uni-lj.si" target="_blank">2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana</a>
                &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.facebook.com/NarodnaUniverzitetnaKnjiznica/" target="_blank"><i class="fa fa-facebook fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//twitter.com/knjiznicanuk" target="_blank"><i class="fa fa-twitter fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.instagram.com/knjiznicanuk/" target="_blank"><i class="fa fa-instagram fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si"><i class="fa fa-envelope-o fa-lg" aria-hidden="true"></i></a>

            </div>
                <div class="column col-lg-1 col-md-1 col-sm-1 col-xs-1" style="text-align:right">
               
            <i class="fa fa-chevron-up fa-2x" onclick="window.scrollTo(0,0)" onkeypress="window.scrollTo(0,0)" style="cursor:pointer"></i>
                
            </div>
            
               
            </div>
        </div>
    </form>

  
<!--<script>(function (d) { var s = d.createElement("script"); s.setAttribute("data-account", "7ytlmMbKCS"); s.setAttribute("src", "https://cdn.userway.org/widget.js"); (d.body || d.head).appendChild(s); })(document)</script><noscript>Please ensure Javascript is enabled for purposes of <a href="https://userway.org">website accessibility</a></noscript>
<script>
    (function (i, s, o, g, r, a, m) {
        i['GoogleAnalyticsObject'] = r; i[r] = i[r] || function () {
            (i[r].q = i[r].q || []).push(arguments)
        }, i[r].l = 1 * new Date(); a = s.createElement(o),
        m = s.getElementsByTagName(o)[0]; a.async = 1; a.src = g; m.parentNode.insertBefore(a, m)
    })(window, document, 'script', 'https://www.google-analytics.com/analytics.js', 'ga');

    ga('create', 'UA-90549833-1', 'auto');
    ga('send', 'pageview');

</script>-->
<!-- Google tag (gtag.js) -->
<script async src="https://www.googletagmanager.com/gtag/js?id=G-YLT1FEQZ3R"></script>
<script>
    window.dataLayer = window.dataLayer || [];
    function gtag() { dataLayer.push(arguments); }
    gtag('js', new Date());

    gtag('config', 'G-YLT1FEQZ3R');
</script>

    <!-- Piwik -->
    
<script type="text/javascript">
    /*
    (function (window, document, dataLayerName, id) {
        window[dataLayerName] = window[dataLayerName] || [], window[dataLayerName].push({ start: (new Date).getTime(), event: "stg.start" }); var scripts = document.getElementsByTagName('script')[0], tags = document.createElement('script');
        function stgCreateCookie(a, b, c) { var d = ""; if (c) { var e = new Date; e.setTime(e.getTime() + 24 * c * 60 * 60 * 1e3), d = "; expires=" + e.toUTCString(); f = "; SameSite=Strict" } document.cookie = a + "=" + b + d + f + "; path=/" }
        var isStgDebug = (window.location.href.match("stg_debug") || document.cookie.match("stg_debug")) && !window.location.href.match("stg_disable_debug"); stgCreateCookie("stg_debug", isStgDebug ? 1 : "", isStgDebug ? 14 : -1);
        var qP = []; dataLayerName !== "dataLayer" && qP.push("data_layer_name=" + dataLayerName), isStgDebug && qP.push("stg_debug"); var qPString = qP.length > 0 ? ("?" + qP.join("&")) : "";
        tags.async = !0, tags.src = "https://dlib.containers.piwik.pro/" + id + ".js" + qPString, scripts.parentNode.insertBefore(tags, scripts);
        !function (a, n, i) { a[n] = a[n] || {}; for (var c = 0; c < i.length; c++)!function (i) { a[n][i] = a[n][i] || {}, a[n][i].api = a[n][i].api || function () { var a = [].slice.call(arguments, 0); "string" == typeof a[0] && window[dataLayerName].push({ event: n + "." + i + ":" + a[0], parameters: [].slice.call(arguments, 1) }) } }(i[c]) }(window, "ppms", ["tm", "cm"]);
    })(window, document, 'dataLayer', '35566e07-61e4-4938-b133-3693808d4d28');
    */
</script>
    
<!-- End Piwik Code -->
    

<script>
    //includeHTML();
    
window.addEventListener("load", function(){
    window.cookieconsent.initialise({
        "palette": {
            "popup": {
                "background": "rgba(0,0,0,0.75)"
            },
            "button": {
                "background": "transparent",
                "text": "#ffffff",
                "border": "#ffffff"
            }
        },
        "position": "top",
        "static": true,
        "content": {
            "message": "Piškotke uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje.",
            "dismiss": "Razumem",
            "link": "",
            "href":""
        }
    })});
</script>
<script type="text/javascript" src="https://cdn.mathjax.org/mathjax/latest/MathJax.js?config=TeX-AMS-MML_HTMLorMML"></script>
<script type="text/x-mathjax-config">
    MathJax.Hub.Config({tex2jax: {inlineMath: [['?$','$?'], ['\\(','\\)']]}});
    
</script>


</body>
</html>