PRIMORSKI DNEVNIK Ntnim i»SViS5“ - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 123 (4897) TRST, četrtek 25. maja 1961 V Celovcu se je včerajzačela konferenca Med italijansko in avstrijsko delegacijo Poteka razgovor v prijateljskem vzdušju Italijanska delegacija predložila razširitev upravnih pristojnosti hocenske pokrajine, kar je vzbudilo «zanimanje» v avstrijskih krogih - Moro otvoril predvolilno kampanjo na Sardiniji Fašisti razstrelili spomenik Andreasu Hoferju v Mantovi (Od našega dopisnika) i)5je ’ 24. — Danes dopoldne se je začela v Celovcu %avrCa med italijansko in avstrijsko delegacijo, ki 4 dru 0 vPrašanju Južne Tirolske. Gre namreč že *fcv«• konferenco med obema delegacijama: prva tia , rs'la preteklega februarja v Milanu in se je konji P°P°lnim neuspehom. Današnje zasedanje se Ucija 6i?. ® Precejšnjo zamudo, ker je avstrijska dele-, “'Katerih Južnih Tirol-,W*vezi s teroristično kL-Pstjo preteklih dni v ; i>k’ Pokrajini. v to je italijanski zu- Jwa«v*ter SeSni> ki vocil vil. j150 delegacijo, odgo-i^ita]3 so Sospo Stadlmayer N, u1 P° nalogu sodne ob-1 le povsem neodvisna j, ^ostojna oblast, hkrati '!iV ^'P°mnil, da je itali-j*tjl8 ‘ada že večkrat podalo’ ,?a tal' državljani ne flJosti v'iati politične de-ža.na italijanskem ozem-. zadeva uniforme or- """•XIII, St^NGTON, 24. — V SNeG zunanjepolitičnem S«*., ki obravnava la-JtiVh: ,er.iške zadeve, so na ' taini seji funkcionar- ««al ‘.j0Sov da je napad na ? itia, informacijske služ-(lik.,aVili. j, J— al z 'ra L,'1* Jc V w — Jtiatvi av.U. da vojaška po- ameriško vlado 45 dolarjev. Predsed-uai pglavnih štabov ge-J711 (JPthitzer je v ym od-JOstva av.u- da vojaška po-JjUjen;, *iso nadzorovala o- izdatkov in da je je bila potrebna kupil Pentagon. ti sena, iziavah ie demokrat- 2’ da ii?r Albert Gore izja-INti „} m°rali biti vsi na-[Itiij glavnega štaba zame-eH n*Fa0oaf 9e be pridružila ar: lem. Toda ko ne- V titisiVatn‘ državljani sku- ie ij t>hš‘vatn‘ državljani Sli^isS*41 s prostovoljni-»(Hjb kl’ da preprečijo ‘lakoto v drugih državah, biti °Vif na.^a vlada pustav-i,, , stan, hjihovim človečan- I b NJro>a. Niti zakon niti I flti' Dn„- nas ne obvezujeta, ■ kr, ay'iaH ovire v tre-jtv*0 Se ,skušajo rešiti tiste, -fl'I \>boderili 2a v.zP°stavi' l V* s. e. na nasi celini. a"11, da se dovoljuje bh1 VSBZbreaienitev po tra-V*?’0n, Padporniškim or-bv begu'ki skrbijo za po-H ,em- Prav tako sem 'Vaiil ’ se izvozna do-.formalno dajejo iz razlogov, da se ■ s'ljanje kmetijskih bij v » farmacevtskih iz- H Sovni- bo 'n da bi se X}* t,„T,aia lahko dala tu-v- Vt Jjatev kmetijskih •i Vak0 ®dtem ko vlada de-a ae ovira in niti ‘eh privatnih na- L »tli a P. da bodo vsi dr-1 kv merilPevali k tej po-Šlo sv°ie možnosti. za naše bvate. za- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — V razgovoru z zastopniki jugoslovanske mladine in inozemskih študentov, ki so ga včeraj obiskali, da bi mu čestitali za rojstni dan, je predsednik Tito izjavil, da so napori Jugoslavije bolj kot kdaj prej u-smerjeni na to, da se prepreči vojna katastrofa. V svojem govoru o nedavnem obisku v afriških državah je Tito ponovno poudaril prisrčnost in toplino sprejema. «Kot vam Je znano, je poudaril Tito, se borimo, da bi ne prišlo do vojne, toda mi se prav tako vztrajno borimo tudi proti neenakopravnosti v svetu, proti diskriminaciji posameznih ljudi in proti rasni diskriminaciji. Sramota je, je poudaril Tito, da se človeštvo danes, v dvajsetem stoletju, v stoietju poletov v vesolje im jedrskih poskusov, ki lahko prinesejo človeštvu toliko dobrega, še vedno delajo razlike med ljudmi in narodi po barvi obraza.,, Predsednik Tito je apeliral na jugoslovansko mladino, da z vsemi močmi podpre miroljubno politiko jugoslovanske vlade. Predsedniku republike so danes čestitali zastopniki delovnih kolektivov in družbenih organizacij iz raznih kra-jev države. Danes zjutraj je odpotovala v Rim jugoslovanska parlamentarna delegacija. Vodja delegacije, predsednik zveznega sveta zvezne skupščine, dr. Mladen Ivekovič je pred odhodom izrazil prepričanje, da b0 obisk delegacije v prijateljski Italiji nov prispevek k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in razumevanju m k nadaljnjemu vsestranskemu napredku odnosov med Jugoslavijo in Italijo. V tem je pravilno pojmovan interes obeh strani in interes ohranitve in utrditve miru v tem delu sveta. Vodja jugoslovanske delegacije je poudaril, da se s tem obiskom vzpostavljajo in utrjujejo zveze, ki so bile zadnje čase široko razvite z medsebojnimi obiski jugoslovanskih in italijanskih državnih in političnih osebnosti. «Veseli nas, je zaključil Ivekovič, da bomo ob obisku v italijanskem parlamentu in senatu lahko izmenjali misli in izkušnje o nadaljnjem razvoju medsebojnih odnosov in da se bomo seznanili s problemi, značilnimi za današnjo Italijo« Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič odhaja jutri na uraden obisk v Holandijo. Pred svojim odhodom je izrazil prepričanje, da bo njegov obisk nov korak v medsebojnem spoznavanju in razumevanju v pozitivnem razvoju odnosov med Holandijo in Jugoslavijo. Koča Popovič je ugotovil, da se odnosi s Holandijo dobro razvijajo, posebno na kulturnem in gospodarskem področju, čeprav tu še niso izkoriščene vse možnosti. V zvezi s tem je poudaril slabo strukturo jugoslovanskega izvoza v Holandijo. Razvoj medsebojnih odnosov potrjuje po njegovem mnenju, da razlike v družbeno - političnem sistemu in v pogledih na nekatera svetovna vprašanja niso in ne smejo biti ovira v razvoju konstruktivnega sodelovanja. B. B. tem objavljen. Salinger se je ustavil na Dunaju dva dni in se je tam razgovarjal z avstrijskimi oblastmi in s člani sovjetskega poslaništva. Načelno so se sporazumeli, da bosta oba državnika večino svojega bivanja na Dunaju uporabila za razgovore. Zaradi tega ne bo nobenega velikega sprejema. Prav tako ne bo mogel Kennedy obiskati državne Opere. nameščencev, od katerih je okrog 35.000 upokojencev. Na popoldanskem zasedaniu je minister za poljedelstvo zaključil splošno diskusijo o vladnem načrtu za razvoj kmetijstva, ki predvideva 550 milijard izdatkov v naslednjih petih letih. Jutri bodo senatorji glasovali o poedinih členih tega načrta. V Mantovi so danes ponoči ♦ neznanci« razstrelili spomenik Andreasa Hoferja, ki je vc-dil upor tirolskih kmetov proti Napoleonu. Očitno gre za podvig fašistov, ker le fašisti se morejo lotevati podobnih ♦junaštev«. Spomenik je postavila še stara Avstrija na kraju, kjer so Napoleonovi vojaki 20. februarja 1810 u-strelili heroja tirolske borbe za neodvisnost. Eksplozija ni povzročila človeških žrtev. Na drobcu spomenika so našli pritrjen napis: ♦Corpi franchi italiani«. A. P. Besedilo zakona za slovenske šole sprejetega v poslanski prosvetni komisiji Sele včeraj smo prejeli dokončno besedilo zakonskega osnutka za slovenske šole, ki je bilo prejšnjo sredo na zakonodajni stopnji odobreno v poslanski komisiji za prosveto. Besedilo se glasi: Čl. 1 V otroških vrtcih, v o-snovnih in srednjih šolah go riške pokrajine in tržaškega ozemlja se pouk vrši v materinem jeziku. V ta namen se v gori-ški pokrajini in na tržaškem ozemlju dodatno k šolam v italijanskem jeziku lahko ustanovijo šole s slovenskim učnim jezikom tistih vrst, ki jih predvidevajo veljavne šolske določbe. Ustanovitev in morebitna ukinitev šol s slovenskim učnim jezikom se odreja z dekretom predsednika republike na predlog prosvetnega ministra sporazumno z zakladnim ministrom. Nič novega ni, kar se tiče bremen krajevnih ustanov v zvezi s šolstvom. Čl. 2 Šole, omenjene v drugem odstavku čl. 1, so namenjene pripadnikom slovenske jezikovne skupine, ki so i-talijanski državljani ali ki imajo stalno bivališče na področju. Vpisovanje in obiskovanje šol s slovenskim učnim jezikom sta podrejena veljavnim določbam za odgovarjajoče italijanske šole. ČL 3 V osnovnih in srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom je obvezno učenje italijanskega jezika. Stolice za italijanščino v srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom se lahko dodelijo stalnim ali poverjenim profesorjem ustreznih italijanskih šol, ki popolnoma obvladajo slovenščino, kar se ugotovi s posebnim izpitom. Čl. 4 Urniki ter učni in izpitni programi za vsako vrsto šole ali zavoda s slovenskim učnim jezikom se odobrijo z dekretom predsednika republike na predlog prosvetnega ministra. Čl. 5 Za poučevanje v osnovnih šolah v slovenščini v goriški pokrajini in na tržaškem ozemlju se ustanovi pri vsakem od dveh šolskih skrbništev poseben stalež osnovnošolskih učiteljev. Mesta v omenjenih stale-žih se dodelijo na podlagi natečajev, katerih se lahko udeležijo kandidati slovenskega materinega jezika, ki imajc pogoje za vstop v redne učiteljske staleže. Rasna diskriminacija v Washingtonu proti diplomatom afriških držav «Potniki svobode» nadaljujejo svoje potovanje po jugu - Metropolitanska opera iz Nevv Yorka bo sodelovala v borbi proti diskriminaciji MONTGOMERY, 24. — Skupina enajstih »potnikov svobode, je danes zjutraj zapustila Montgomery z avtobusom v smeri Jacksona v državi Mississippi. Okoli 250 pripadnikov narodne garde je zastražilo avtobusno postajo. Avtobus je po vsem ozemlju države Alabama spremljalo šestnajst policijskih avtomobilov. Oblasti države Mississippi so zagotovile Kennedyjevi upravi, da se potnikom svobode v njihovi državi ne bo nič zgodilo. Odhod potnikov je pozdravil voditelj borbe proti rasni diskriminaciji pastor King. Guverner Alabame Patter-son je na tiskovni konferenci izjavil, da sta ameriški predsednik :n državni pravd-mk napravila napako v zadevi rasne diskriminacije in da sta ♦nastopila proti prebivalstvu Alabame«. Guverner je izjavil, da bo obsedno stanje ostalo v veljavi, «dokler ne bodo ti agitatorji in zvezni agenti izgnani iz Montgo-meryja». Patterson je dalje izjavil, da bodo oblasti Alabame spremljale vse ♦potnike svobode« do meje države, in je dodal: ♦Seveda vlada ZDA z vsem svojim ugledom in vso svojo močjo lahko prepriča te ljudi, naj se vrnejo domov«. Pastor Luther pa je izjavil, da bo skupina nadaljevala svoje napore, toda ni dal drugih podatkov. Guverner države Mississippi Barnett je izjavil, da je mobiliziral vso narodno gardo in je sporočil v Washington, da ne potrebuje in ne želi zvezne pomoči v zvezi z morebitnimi neredi zaradi rasne diskriminacije. Dodal je, da danes pričakujejo v tej državi prve ♦potnike svobode«. Ce bodo prišli s posebnimi avtobusi, jih bo policija spremljala po vsem državnem ozemlju in jim ne bo dovolila ustaviti se. Ko pa je prvi avtobus s ((potniki svobode,, prišel na ozemlje države Mississippi, so vse potnike aretirali, ker so hoteli oditi v čakalnico avtobusne postaje, ki je določena za belce. Pozneje je prispel še en avtobus in tudi potnike tega so aretirali, ker so hoteli oditi v omenjeno čakalnico. Obtožili so jih, da so se upirali policiji ter da so motili javni red. kar se je zgodilo v Alabami. List poudarja, da 90 odstotkov Američanov obsoja rasistična nasilja Danes poslanica Kcnnedyja kongresu WASHINGTON, 24. — Bela hiša javlja, da bo predsednik Kennedy osebno prebral v kongresu poslanico, kateri pripisujejo veliko važnost. Govoril bo jutri opoldne (ob 17. uri po srednjeevropskem času) pred člani obeh zbornic. Čeprav Bela hiša noče po- lltlllllllllllllllllltllllllllllll IIHItl || Hit, .. jNova navodila Joxeju za pogajanja v Eviann? FLN opozarja alžirsko prebivalstvo, da bo pot do miru dolga in težavna zapustil Dunaj DUNAJ, 24., — Načelnik tiskovnega urad£ Bele hiše Sa-linger je odpotoval danes z Dunaja z drugimi člani ameriške skupine, ki je pripravljala sestanek Kennedyja s Hruščevom. Salinger je izjavil, da bodo program spopol-nili čez dva ali tri dni nepo- PARIZ, 24. — General de Gaulle je sprejel danes v Elizejski palači ministra za alžirske zadeve Joxeja, ki mu je poročal o dosedanjih pogajanjih v Evianu. Popoldne je Joxe poročal tudi na seji vlade. V Parizu se sprašujejo, ali bo Joxe odšel jutri v E-vian z novimi navodili. V poučenih krogih ne izključujejo, da bosta de Gaulle in vlada dala Joxeju navodila v zvezi z dosedanjim razvojem pogajanj. Po seji vlade je minister za informacije Terrenoire prebral kratko poročilo, ki pravi, da je Joxe podal izčrpno poročilo o konferenci v Evianu in o položaju v Alžiriji. Zatem je Terrenoire izjavil, da so na seji vlade proučili prve predloge o ♦štiriletnem načrtu«, o katerem je govoril de Gaulle in katere- sredno med Mo"kvo in Wa- I ga glavni obrisi bodo objav-shingtonom in bo takoj za-1 ljehi oktobra. Aretacije v Južni Afriki JOHANNESBURG, 24. — V današnjih prvih jutranjih u-rah so v glavnih centrih države iz/ršili številne aretacije med domačin-. Med aretiranimi so številni organizator, ji tridnevne protestne akcije, ki bi se morala začeti prihodnji teden ob proslavah proglasitve republike. Toda zdi se, da je glavnim organizatorjem uspelo zbežati. Po neuradnih informacijah so v zadnjih treh tednih aretirali okoli deset tisoč Afričanov. , Pravosodni minister zvezno, vedati, kakšna bo vsebina po-vlade Robert Kennedy pravi slanice, zatrjujejo v poučenih v brzojavki, ki jo je poslal itrogih, da bo Kennedy napo-predstavniku Alabame v wa-|vedal svoje programe za po-shir.gtonskem kongresu: «Na-. spešitev vesoljskega programa vzoči časnikarji so izjavili, | v ZDA, za reorganizacijo si-da če ne bi bilo tam zveznih: stema pomoči tujini, za reor-agentov, bi bila cerkev do j ganizacijo nekaterih enot voj-temeljev požgana z izgubo i ske in za spremembo progra-človeških življenj«. Dodal je, mov civilne obrambe, da zvezni agenti ne bodo o-stali v Montgomeryju niti minuto več, kakor bo potrebno. Kennedyjeva brzojavka ugotavlja dalje, da je njegov predstavnik John Siegentha-.er dobil zagotovila od guvernerja Pattersona, da so sposobni vzdrževati red. ♦Dvanajst ur potem, nadaljuje brzojavka, je Siegenthaler ležal onesveščen na neki cesti v Montgomeryju, potem ko je skušal rešiti črnsko deklico pred oboroženo množico. Zaradi tega me besede z zagotovili nikakor ne prepričujejo«. Ravnatelj ameriške informacijske agencije (USIA) Edward Murrov je ostro obsodil rasno diskriminacijo v Vtashingtonu, ki se izvaja nasproti afriškim diplomatom. Poudaril je, da hišni lastniki ne dajejo v najem svojih stanovanj črnskim diplomatom, šole ne sprejemajo njihovih otrok. Ne dovoljujejo jim vstopa v krožke in shajališča, kjer se zbirajo belci itd. ♦Ta diskriminacija, je izjavil Murrov, je škodovala ZDA nič manj kakor so škodovali dogodki nasilja v Alabami«. Poudaril je, da diskriminacija nasproti afriškim diplomatom pomeni hinavščino, ker se jim na eni strani odreka spoštovanje, na drugi strani pa iščejo ZDA njihovo sodelovanje v borbi «za človeško svobodo«. «Ali je mogoče se toliko zanimati za zunanji svet in za oddaljene kraje in tako malo za notranji svet in za bližnje kraje? Metropolitanska opera v New Yorku je sklenila sodelovati v borbi proti rasni diskriminaciji. Njeni glasbeniki in njeni pevci ne bodo več nastopali v dvoranah, kjer se izvaja rasna diskriminaci ja. To je sporočil ravnatelj opere Rudolph Bing. Skupina tega gledališča je sedaj na turneji po ZDA. Med gostovanjem v Atalanti v državi Georgiji je prišlo do številnih incidentov, ko so nekateri črnski gledalci hoteli zasesti mesta med belci. ♦ Nevv York Times« poudarja v uvodniku, da so ZDA zaradi dogodkov v Alabami izgubile «še eno bitko v hladni vojni«. Litri piže, da je ta nacionalna tragedija zadala hod udarec mednarodnemu ugledu države, ker si bodo v V političnih krogih menijo, da je Joxe na seji vlade in med razgovorom z de Gaul-lom pokazal ♦razumen in zmeren optimizem«, kar se tiče nadaljnjega poteka poga- 3ani. V Alžiriji so začeli danes izpuščati prve skupine od šest tisoč Alžircev, ki so zaprti v koncentracijskih taboriščih, kakor je ob začetku pogajanj napovedala francoska vlada Danes so izpustili 64 oseb. Na raznih krajih Alžirije je tudi danes prišlo do spopadov med francosko in alžirsko vojsko. Davi je skupina alžirskih vojakov napadla iz zasede patruljo francoske vojske blizu Alžira. Dva francoska vojaka sta bila ubita. V Alžiru so danes raztrosili letake osvobodilne fronte, ki opozarja alžirsko prebivalstvo d,- bo pot do pravega mir' dclga in težavna, in da tr.,.ra| Ujmi, zlasti pa v Afriki in v prebivalstvo biti ve L,o pri- !.<:tin«ki Ameriki, prav goto- piavljeno na a0rb0, I yo «napak razlagali« tisto, Osnovnošolski učitelji posebnih staležev v smislu pričujočega člena uživajo enake gospodarske pogoje ter pogoje za napredovanje, ki veljajo za osnovnošolske učitelje rednih učiteljskih staležev. čl. 6 Za nadzorstyeno in nad-zorniško službo nad osnovnimi šolami s slovenskim učnim jezikom se šolski skrbniki Gorice in Trsta poslužujejo osebja, ki popolnoma obvlada slovenščino. čl. 7 Stalna mesta vodilnega in učnega osebja srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v goriški pokrajini in na tržaškem ozemlju se podeljujejo na podlagi natečajev, ki jih razpiše minister za prosveto na podlagi zadevnih veljavnih določb. Natečajev, ki jih omenja prejšnji odstavek, se lahko udeležijo kandidati s slovenskim materinim jezikom, ki imajo vse pogoje kateri se normalno zahtevajo za sprejem v stalež. Učno osebje omenjenih srednjih šol uživa enake gospodarske pogoje in pogoje za napredovanje, ki veljajo za profesorje odgovarjajočih italijanskih šol. čl. 8 Diplomam in spričevalom o študiju v šolah s slovenskim učnim jezikom se priznava za vse učinke ista veljavnost, kakršna se priznava diplomam in spričevalom ustreznih državnih šol z italijanskim učnim jezikom. Čl 9 Za kar ni predvideno v pričujočem zakonu, se izvajajo določbe, ki veljajo glede osnovnošolskega in srednješolskega pouka. čl. 10 Prosvetni minister določi število stalnih mest za vodstveno, učno, upravno in strežno osebje šol s slovenskim učnim jezikom na osnovi splošnih veljavnih določb, kakor tudi odredb tega zakona, in sicer šest mesecev po njegovem vstopu v veljavo. čl. 11 Pri določanju staleža o-snovnih šol s slovenskim učnim jezikom na tržaškem ozemlju se štejejo mesta, ki dejansko že funkcionirajo. V poseben stalež osnovnošolskih učiteljev v smislu prejšnjega odstavka se vpišejo stalni učitelji, ki službujejo v teh šolah ob vstopu pričujočega zakona v veljavo, ter osnovnošolski učitelji, ki so bili sprejeti v stalni stalež v smislu čl. 12 zakona od 13 marca 1958, št. 248. Čl. 12 Potrjuje se ustanovitev kontingenta posebnih prehodnih stalnih mest v srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na tržaškem ozemlju, ki jo je odredil z veljavnostjo od 1. oktobra 1958 vladni generalni komisar za tržaško ozemlje na podlagi dejanskega stanja, kakršno je bilo o-menjenega dne, z merilom člena 1 zakonskega dekreta od 7. maja 1948 št. 1128, in za poverjeni pouk z merili, ki jih določa tabela, priložena dekretu predsednika republike od 8. juni- ja 1949, št. 405. Z dekreti ministrstva za prosveto se bodo prav tako potrdile sposobnostne lestvice, ločene po predmetih, ter imenovanja za mesta posebnega staleža, za katerega gre, ki jih je podelil isti vladni generalni komisar nestalnemu učnemu osebju v srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom tržaškega ozemlja, ki imajo pogoje, katere predpisuje zakon od 13. marca 1958 št. 248. Čl. 13 a) Ob prvi uveljavitvi tega zakona se razpiše poseben natečaj za one, ki so dosegli usposobljenost (habilitacijo), ki so učili vsaj tri leta, tudi ne neprekinjeno, z letno oceno ne nižjo od «dobro«, in sicer s ko-iokvijskim izpitom za ugotovitev didaktične usposobljenosti. b) Za upravno in strežno osebje, ki ju plačuje država, v službi na šolah s slovenskim učnim jezikom, se bo vnovič postavil rok za predložitev prošenj za postavitev v posebne prehodne staleže (dodatne sta-leže), ki jih predvidevata zakon št. 376 od 5. junija 1951 in odlok predsednika republike št. 448 od 3. maja 1955. Omenjenemu osebju se bodo priznale ugodnosti predvidene v obeh navedenih zakonskih ukrepih. c) Pri prvi uveljavitvi pričujočega zakona bo učno osebje rednih staležev, ki bo izločeno, da službuje v srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom, nameščeno na podlagi prošnje in v mejah stolic in sta-ležnih mest, ki so predvidena za vsako šolo, pri stolicah in na mestih, omenjenih v čl. 1. odst. 2 in v zvezi z njihovim učnim predmetom. Tako se torej glasi dokončno besedilo zakonskega o-snutka za slovenske šole, za katerega so glasovali vsi člani prosvetne komisije poslanske zbornice razen poslancev fašistične MSI, in sicer na zakonodajni stopnji. Zaradi tega bo osnutek s takim besedilom v najkrajšem času izšel natisnjen v parlamentarnih aktih in bo izročen v razpravo senatu. Senat osnutek lahko prav tako odobri na zakonodajni stopnji v svoji prosvetni komisiji, v nasprotnem primeru pa v plenarnem zasedanju. Ce bi senat besedilo spremenil, bo zal\nski osnutek ponovno vrnjen poslanski zbornici. Gornje besedilo osnutka je izdelano na podlagi zakonskega osnutka, ki ga je 19. julija lani predložila poslanski zbornici — na predlog takratnega ministra sen. Me-dicija — tedanja vlada in na podlagi spreminjevalnih predlogov, ki so jih sporazumno predložili poslanci PSI in KPI v smislu svojih dveh zakonskih predlogov za slovenske šole, in sicer za čl. 2, 6, 10 in 13 ter spreminjevalnih predlogov demo-knstjanskih poslancev za čl. 3 in S. To pomeni, da je zasluga poslancev KPI m PSI za vse izboljšave, ki jih je vladni osnutek zakona doživel. Njihov predlog za u-stanovitev slovenskih šol v videmski pokrajini pa — žal — ni prodrl. O poteku razprave v poslanski prosvetni komisiji bo jutri ob 16. uri poročal poslanec PSI, Vittorio Maran-gone, v prostorih Zveze prosvetnih društev v Gorici, Ul. Ascoli št. 1. O predavanj u bomo obširno poročali v naši sobotni številki. IIIIIHIItlllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllMIIIlllllllllllllllllllllllUIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIlIlllHiliililiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniuuii Konferenca o Laosu odložena do prihodnjega Sklenili so podaljšati splošno razpravo - V Ban Namonu se nadaljujejo pogajanja ŽENEVA, 24. — Konferenca o Laosu je imela danes svojo osmo sejo, ki je trajala eno uro. Nekatere delegacije želijo skrbno proučiti dosedanje predloge in so zahtevale prekinitev dela za nekaj dni. Neki predstavnik je izjavil, da bo prihodnja seja najpozneje 29. maja. Toda datum bo še določen. Oba predsednika sta se pozneje sporazumela, da bo- do podaljšali splošno razpravo v upanju, da se doseže sporazum in da se omogoči delegacijam, da eventualno predložijo nove načrte. V tem pričakovanju je bilo delo konference odloženo verjetno do ponedeljka. Danes je govoril kitajski zunanji minister Cen Ji, ki je izjavil, da je za rešitev lao-škega vprašanja potrebno u-poštevati naslednja glavna načela: 1. Nedotakljivost sporazumov iz leta 1954. 2. Spoštovanje neodvisnosti in suverenosti Laosa. 3. Jamstvo lao-ške nevtralnosti. 4. Razlikovanje med notranjimi in zunanjimi platmi laoškega vprašanja. 5. Obveznost vseh dr- žav, da bodo spoštovale sporazume, ki bodo sklenjeni na tej konferenci. Minister je ostro kritiziral predloge ameriškega državnega tajnika za okrepitev oblasti mednarodne nadzorstvene komisije in za ustanovitev mednarodnega organizma za upravljanje gospodarske in tehnične pomoči Laosu. Poudaril je, da bi ti ukrepi postavili Laos pod mednarodni kondominij. Pomoč bi se morala dajati na podlagi dvostranskih sporazumov, kakor za Kambodžo. Kar se tiče dela konference, je minister izjavil, da bi se moralo nadaljevati na plenarnih sejah. Pozneje bj lahko ustanovili komisije, ki bi s tehnične plati proučile specifična vprašanja. V krogih blizu ameriške de-legacije se je zvedelo, da bi bila ta naklonjena ustanovitvi štirih komisij za naslednja vprašanja: 1. Nevtralnost Laosa. 2. Vprašanja nadzorstva in delovanja mednarodne nadzorstvene komisije. 3. Umik tujih čet iz Laosa. 4. Gospodarska pomoč in mehanizem za razdeljevanje pomoči. Konferenca pa bi se lahko sestala na plenarni seji, vsa-kikrat ko bi bilo potrebno. Na današnjem sestanku delegacij treh laoških struj je delegacija vlade Suvane Fu-me predlagala ustanovitev e-noine delegacije, ki bi zastopala Laos na konferenci v 2enevi. Vientianski delegati so obljubili, da bodo predlog proučili in da bodo na prihod, njem sestanku, ki je določen za petek, predlagali člane, ki naj bi sestavljali delegacijo. Kar se tiče koalicijske vlad* in izvajanja sporazuma o u-stavitvi sovražnosti, pa so med tremi delegacijami še vedno nesoglasja. lio poteki leto dni od spremenil) v Turčiji Ko se pred letom dni v Turčiji nikakor ni hotel poleči val študentovskih demonstracij, skoraj ni bilo komentatorja v svetu, ki bi se mogel upreti skušnjavi, da bi primerjal razmere v Turčiji s podobnimi dogodki malo pred tem v Sing Man Ri-jevi Koreji. Primerjave so bile primerne. 27. maja je vojaški udar ostranil Mende-resov režim. Leto dni utegne biti za kako državo dolgo obdobje, zasičeno s pomembnimi reformami, ki lahko temeljito spremene dotedanjo državno ureditev. Včasih pa je to obdobje, presojano s stališča razvoja, tako kratko, da ne zada zgodovinarjem niti najmanjšega truda. Turčija je lani 27. maja storila pomemben korak. Odločno je pometla predstavnike korumpiranega režima, ki so z vse večjo nedemokratičnostjo dušili kritiko resnih pomanjkljivosti svojega u-pravljanja in nezadovoljstvo zaradi dolgotrajne gospodarske negibnosti. Voditelji vojaškega udara, ki je bil v bistvu pozitivna akcija, katera je ustvarila pogoje za primernejšo usmeritev turške države, pa teh pridobljenih pogojev niso zadostno izkoristili. Vzroki tega so delno objektivni, delno pa samo subjektivni. Med subjektivne razloge bi vsekakor prišteli neenotnost, ki je vladala znotraj vrhovnega organa novega vodstva, Komiteja nacionalne enotnosti. Ta nesoglasja so sredi novembra pripeljala do rekonstrukcije Komiteja in izključitve skupine štirinajstih častnikov, katerih ideje so veljale za preveč radikalne, preveč tuje večini v Komiteju, hkrati pa so te ideje ocenjevali kot nesprejemljive za večino turških političnih organov. Ta «čistka» je odpravila zapreke in zavore, ki so dotlej ovirale dejavnost Komiteja. Teoretično bi s tem morali biti dani pogoji za določanje politike, ki bi bila po smernicah resda zmernejša od prejšnjih zamisli. kateri pa bi složnost njenih avtorjev dopuščala, da ne ostane zgolj načrt, marveč da se prelevi v izvajano otipljivo prakso. Objektivni vzroki dejstva, da Turčija v večji meri še ne čuti posledic doživljene-ga prevrata, so seveda številnejši od subjektivnih, hkrati pa jih je tudi teže na hitro obvladati. Predvsem gre za izredno slab gospodarski položaj, ki nosi pečate dolgoletnega zanemarjanja in neučinkovite politike, pečate, ki jih bo težko izbrisati. Prejšnja stranka, ki je vladala deset let, je zavrgla načela, ki jih je bil uveljavil veliki reformator Turčije Ata-turk, ter se usmerila k politiki popolnega gospodarskega liberalizma, ki — če sploh komu — nikakor ne ustreza državam, ki so gospodarsko tako nerazvite, kot je Turčija še dandanes. Industrializacija je šele v povojih, toda še od teh maloštevilnih industrijskih obratov mnogi niso gospodarsko donosni. Merilo za gradnjo le-teh namreč često ni bilo resnična potreba, marveč neredko politični momenti: zagotavlja- nje volilnih glasov. Kmetijstvo ostaja pretežno še vedno na ravni, na kateri je bilo v času fevdalizma. In to tako glede proizvodnih odnosov kakor tudi glede načina proizvodnje, ki ne pozna sodobne agrotehnike in katere ne usmerja dolgoročna politika smotrnega izkoriščanja nemajhnih razvojnih možnosti. Eden izmed vzrokov je nizka prosvetna raven turške vasi. Nepismenost doseže v Turčiji namreč približno 65 odstotkov, v' vaseh pa je ta odstotek še mnogo višji. Bivša demokratska stranka je tudi ta problem zapostavila, zanemarila dotedanji razmeroma obsežni program izobraževanja vaškega prebivalstva ter ga zamenjala z gradnjo dva tisoč džamij, s čimer se je hotela prikupiti konservativni religiozni prenapetosti kmeta. Po državnem udaru so izjave članov Komiteja in u-radniške izvenstrankarske vlade kazale, da se novo vodstvo zaveda obsežnih in raznoterih problemov, s katerimi bi se moralo spoprijeti ter jih začeti nemudoma reševati. Toda kaj kmalu je bilo jasno, da je prevelika različnost teženj razbijala notranjo akcijsko sposobnost u-prave. Razen tega sta hotela Komite in vlada, namesto da bi se osredotočila na nekoliko najnujnejših temeljnih nalog, sočasno popravljati položaj na preširoki fronti, za kar jima je, razumljivo, primanjkovalo sil pa tudi izkušenj. Izdelava začasne ustave, čiščenje bivšega državnega a-parata, pripravljanje in vodenje procesa bivšim upravljavcem, vse to jih je preveč zaposlilo in usmerilo njihovo pozornost bolj na zdravljenje preteklosti kot pa na zagotavljanje korenito drugačne prihodnosti. Delno je bilo vzrok takemu ravnanju tudi gledišče, da je nova o-blast zgolj začasna, da je njena najpomembnejša dolžnost, da umiri duhove, čimbolj utrdi položaj v državi, imenuje in skliče ustavodajno skupščino, ki bi izdelala novo ustavo in nov volilni zakon, ter tako pripravi teren za volitve, ki naj vrnejo upravo v roke civilnih oblasti. Toda nobena država, pa najsi bi bila še tako vpeljana in sredi jasno začrtanega razvojnega procesa, si ne more brez škode dovoliti enoletnega zastoja. Se toliko bolj velja to za Turčijo. Ob prazni državni blagajni, velikem zunanje - trgovinskem deficitu, hudi odvisnosti od tuje gospodarske in finančne pomoči, odporu domačega kapitala proti investiranju v domače gospodarstvo zaradi nestabilnega položaja je bilo vodstvo prisiljeno, da se odloči za politiko strogega varčevanja, kar največjega zmanjševanja uvoza (ki je bil pod prejšnjo vlado štirikrat večji od izvoza) in revizijo in zo-ževanje prejšnjih pogosto neekonomskih investicijskih planov. Ti ukrepi so povečevali že dotlej precejšnjo nezaposlenost in povzročili pomanjkanje mnogih vrst blaga za široko potrošnjo, celo prehranskih, katere je dotlej zagotavljal uvoz. Za nepoučeno in neuko prebivalstvo, ki ne loči vzrokov od posledic, je pomenila odstranitev prejšnje vlade samo poslabšanje položaja. Napovedano ponovno uvajanje zemljiškega davka je vznemirilo kmečke množice in jih spremenilo v primerno orodje v rokah bivših politikantov. Nedavna u-kinitev prepovedi strankarskega delovanja in ustanavljanja mnogih novih političnih strank je položaj samo še zapletla. Ker vlada ni predvidela zanesljivega zdravila za vse te težave, ker ni izdelala kompleksnega programa, ki bi prebivalstvu vsaj v perspektivi pokazal izhod iz sedanje zagate, si s tem sama otežuje položaj. Še z mladinskega srečanja v Planici Korošci in Tržačani so se kaj kmalu spoprijateljili Pričanje statistika dr. Steinerja Eichmann je dal pomoriti 80 odstotkov Židov v ČSR Od 100 otrok, ki so jih odpeljali iz Lidie, so I. 1945 našli še samo dva ■ Eichmann je med zaslišanjem zatrjeval, da je šele po vojni zvedel za zločin v Lidicah JERUZALEM, 24. — Proces proti Eichmannu je danes dosegel majhen »jubilej«: 50. razpravo. Današnja razprava ;e bila posvečena usodi slovaških Zidov ter esesovskim represalijam v Lidicah. Namestnik državnega tožilca Bach je predložil več dokumentov. Med temi je pismo 'Ludina, nemškega ministra v Bratislavi, ki poroča, da ima slovaška vlada namen ustanoviti geto «po poljskem vzorcu«. V nekem pismu iz nem- iiiiifiiitiiisiiatiiaiiiiiitiiiiiiiifiiiiiiiiaiiiitiaiat iii«iiiisaiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiit«ii,ii«iiiiiiii,iiiiiiiiiiuiiimaif,„,,,,,,,„,l»lllMltlllllll«lllall,lllllllllillllllllllllltllllllillilllllll Nenavaden zločin v Parmi Ustrelila je župnika in se je javila policiji Cerkvena oblast je prepovedala cerkven pogreb žrtve PARMA, 24. — Rina Forcel-la Viveros, 47-letna babica iz Parme, je davi v svojem stanovanju ustrelila upravitelja župnije Faviano (Lisignano Bagm) Giovannija Lapina. Kmalu za tem je babica o dejanju po telefonu obvestila policijo ter nato sama prišla na policijsko postajo. Rina Forcella je stanovala skupaj s svojo staro materjo ter 18-letno hčerjo, ki sta bili obe doma, ko je davi ob 5.40 prišlo do zločina. Potem ko je telefonirala policiji, je Forcella odšla nadstropje više k prijateljici in jo prosila, naj pride k njeni materi. Nato je čez domačo haljo oblekla plašč in odšla na policijo-Ko je prijateljica prišla v stanovanje Forcelle, ji je mati povedala da je hči ustrelila duhovnika. Kaj pa je v tem času Forcella pri zaslišanju na policiji povedala, se ne ve. Zvedelo pa se je, da je cerkvena oblast že prepovedala cerkven pokop duhovnika, ki je imel 58 let. V škofiji so i-meli z Lapino že dlje časa nevšečnosti in premeščali so ga iz kraja v kraj; začelo se je že leta 1941. Pri hitrosti 250 km je letalo rešilo «brodoIomca» SCITUATE, 24. — Nekemu ameriškemu bombniku je u-spelo pri hitrosti 250 km na uro «zagrabiti» brodolomca, ki je sedel sredi morja na zasilnem splavu. Te vrste poizkus je bil prvič izveden s sodelovanjem človeka, medtem ko so se pri vseh prejšnjih poizkusih posluževali manekena. Prostovoljni brodolomec je sedel na posebnem robu splava na odprtem morju pri Sci-tuate in v določenem trenutku je spustil majhen balonček, na katerega je bil privezan z močno vrvjo. Bombnik je med poletom s posebnimi vilicami na kljunu zagrabil balon in tako «brodolomca» v enem samem poskusu strgal s splava in ga dvignil v letalo. Prostovoljni brodolomec Richard Purnel je bil pri tem podvržen privlačnosti enaki sedemkratni sili gravitacije, v kolikor je bil v trenutku dvig. njen 75 metrov visoko na sekundo brez postopnega pospe- Zagonetni razgovori v ruščini Preizkušanje hermetične kabine za polet proti kakemu planetu? Raketa «Titan», dolga 80 m in težka 125 ton, je preletela 8000 km iz Cape Canaverala do cilja v južnem Atlantiku TURIN, 24. — Turinska radioamaterja brata Achille in Gianbattista Judica-Cordiglia sta danes dopoldne sporočila, da sta med periodičnimi poslušanji zopet prestregla razgovor v ruskem jeziku — j vedno na isti frekvenci — med izpraševalcem, katerega vpiašanj ni bilo slišati, ter med istimi osebami, katerih glasove sta registrirala že v preteklih dneh. Potek razgovorov je vedno isti, bolj ali nanj razburljiv. Razdrobljenost razgovorov je tolikšna, da v njih ni mogoče zaslediti izdelanega smisla kljub zanimivosti podatkov tehničnega značaja, šifer, številk itd. Po mnenju radioamaterjev naj bi šum, ki ga je mogoče registrirati istočasno z glasovi, povzročalo preizkušanje določenih naprav, ki povzročajo posebne odmeve kakor tudi uporabljanje nekaterih inštrumentov, ki povzročajo vibriranje in odbijanje glasov v prostoru. Odlomki razgovorov — pravi poročilo radioamaterjev — so kljub fragmentarnosti jasni in bi lahko bili zanimivi zaradi nekaterih biofizioloških podatkov. Razgovor v ruščini registriran 22. maja ob 7.15 in 23. maja ob 7.34 se v prevodu glasi takole: Moški glas: «Halo, halo... da, da... 500... dobro je, bo enako tako, tedaj, oddaja, tedaj... kako me slišiš? Kako me slišiš?... Dobro... Diham, diham... kisik, kisik... Sem razumel, sem razumel zelo dobro... Še povečaj... Tako je prav...» Zenski glas: »Govorite?... Da .. To, kar pravi je točno... Cas je preveč kratek... Govorite bolj jasno... Da, da, prav, naredila bom vse, kar moram...« 23. maja - ženski glas: »Sem na določenem mestu...« (Sledijo nerazumljive besede, verjetno v šifrah). »Poslušaj me, prosim... 2, 4, 13... Da do- bro jel«. Moški glas: »Začnem?.., Naravno... Halo? Predno se vse začne, je treba dobiti odgovor«. (Sledi čuden šum, ki polagoma pojenja, nakar se zepet sliši moški glas). »Predolgo je in premočno... Zame ni mogoče... Ustavite ga, ni drugega izhoda... Ne najdem I ševanja. ..................................................................................................................... ničesar. Sem končal skoraj vse... Zakaj ne odgovoriš?... da, takoj ti dan podat- Da, ke: 2, 11, 80... Da, trenutek... Pogoji so zelo slabi? Naj zakasnimo?... Moral bi mi, prosim, sporočiti številko... 82 13, 2«. Poročilo se zaključuje, da glede na izjave, ki jih je te dni dal sovjetski znanstvenik Bobrov v »Komsomolski pravdi«, po katerih naj bi kandidati za vesoljski polet preizkušali hermetično kabino in obnašanje pri eventualnem poletu proti nekemu planetu, kakor tudi odgovarjajoče radijske zveze z bazo, ne bi bilo izključeno, da prihajajo registrirani razgovori iz neznane baze za izstrelitev kabine v vesolje. CAPE CANAVERAL, 24. -Raketa »Titan«, ki so jo iz-stielili včeraj v poskusnem centru na Cape Canaveralu, je preletela predvidenih 800(1 k.n in dosegla svoj cilj v juž-ntm Atlantiku Raketa, dolga nad 30 metrov, je pri startu tehtala 125 ton in je imela skoraj vse elemente končnega modela, ki bo, če bo šlo vse po sreči, izročen oboroženim silam čez r.ekaj tednov. Normalen domet »Titana« je čez 10.000 km. Izpopolnjeni model, ki ga bodo začeli preizkušati ob koncu leta, pa bo lahko dosegel 16.000 km. 18 oseb mrtvih pri nesreči vojaškega letala TACOMA, 24. — Neko vojaško letalo se je zrušilo v trenutku, ko je odletelo z letalskega oporišča Mcchord pri Tacomi. Pri nesreči je izgubi, lo življenje 12 oseb od 22, kolikor jih je bilo na krovu letala vrste »Globemaster«. Pozneje so našli trupla petih oseb, ki so bile najprej navedene kot »manjkajoče«, eden od ranjenih pa je umrl takoj po prevozu v bolnišnico. Tako je nesreča zahtevala 18 mrtvih in 4 ranjene. Neuspeh s satelitom CAPE CANAVERiAL, 24. — Danes so izstrelili satelit, ki naj bi dobavljal podatke o nekaterih še nepojasnjenih pojavih v jonosferi. Toda druga stopnja rakete se ni vnela in zadnji stadiji so verjetno padli v morje. škega zunanjega ministrstva, ki ga je podpisal Luther, se govori o deportaciji 20 000 slovaških Zidov, »sposobnih za delo«, proti vzhodu. V nekem drugem pismu postavlja Luther ceno 500 mark, ki jih mora slovaška vlada plačati za vsakega odpeljanega Zida. Poročilo Otta Hunscheja, ob-toženčevega sodelavca, podaja seznam židovskega blaga, nagrabljenega na Slovaškem in prepeljanega v Nemčijo. Neko pismo iz Eiohmannove-ga urada, pisano maja 1942, zahteva, da se deportira po-20.000 do 25.000 slovaških Zidov v Lublin. Tožilec navaja tudi obisk Eichmanna v Bratislavi. Potem je Eichmann «po službenih opravkih« odšel na Dunaj in prav tam ga je presenetila novica iz Prage o atentatu na Heydricha, ki je kmalu potem umrl. Za represalijo so pobili sto otrok iz Lidic. Med preiskavo je Eichmann obupno tajil, da bi kaj vedel o tem zločinu. Toda tožilec je predložil dokumente iz Krumeyevega u-rada, v katerih se govori o 88 otrocih. Krumey omenja v pismu obtožencu najprej svoj telefonski pogovor z njim ter potem pravi, da je 13. junija 1942 prispelo v Lodž 88 čeških otrok. Potem v pismu sprašuje Eichmanna, kako naj te otroke »germanizirajo«. Se posebej ga sprašuje, ali naj zanje uporabi »posebno ravnanje«, kar je pomenilo toliko kot »likvidacija«. V korespondenci se potem govori, da je 7. julija 1942 prispelo v Lodž še 12 čeških otrok, ki jih je »nemogoče germanizirati«. O tem je bil obveščen Eichmann, njegov pomočnik Giinther pa je uradu v Lodžu sporočil, da «bo že prejel potrebna navodila«. Otroke so potem odvedli v Lipmann-stadt. L. 1945 ni bilo več nika-kega sledu o teh otrocih, razen o dveh. Med tema je bila neka deklica, ki je pričala na osmem procesu v Niirnbergu. Ta je preživela, ker se je zdelo, da »bi jo bilo mogoče germanizirati«. Tožilec in branilec sta sklenila, naj se Krumey, ki sedaj živi v Nemčiji, zasliši glede Lidic. To je edini primer, ko se Izrael postavlja za sodnika za Eichmannove zločine, ki ne zadevajo Zidov. Namestnik tožilca navaja tudi pastirsko pismo slovaških škofov v zvezi z vestmi iiiiimiiMiiiiiiHiimiimiiMiiiiimiiimiiitniiiiiimiimiiiMiHiiitHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiraiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiMiiitHiiiiiiitiiliiiiiiiin Ameriške oblasti ščitijo Eichmannove Na procesu v Jeruzalemu je bilo večkrat omenjeno ime zločinca Artukoviča, ki sedaj nemoteno živi v Kaliforniji Proces Martirano se bliža zaključku Tožilec je zahteval za Fenarolija, Ghianija in Inzolio Danes bo govoril Fenarolijev odvetnik Strina RIM, 24. — Proces proti 'obteženim umora Marie Martirano je zopet pritegnil pozornost nase z govorom državnega tožilca. Ta je svoj govor začel že včeraj in ga je danes nadaljeval in zaključil. Sodna dvorana je bila danes zopet nabito polna kakor ob začetku procesa in v dneh, ko je pričal Sacchi. Državni tožilec se je danes ukvarjal zlasti z vlogo Inzolie v vsej zadevi ter je poudaril, da je to »tretji človek« imel eno glavnih vlog. Od Fenarolija je sprejel naročilo, da poišče morilca za plačilo, in izbral je Ghianija, svojega starega prijatelja. Brez Inzolie se Fenarolijev načrt ne bi realiziral. Potem se je državni tožilec precej časa zadržal pri listkih, ki jih je Fenaroli napisal v zaporu Regina Coeli za Inzolio in Ghianija. Prav ob teh listkih, je dejal tožilec, je skoraj nepotrebno drugo dokazovanj* odgovornosti obtožen- cev. Ko je govoril o Sacchiju, je dejal, da je bil Sacchi prisiljen govoriti, ko se je prestrašil posledic, ki bi jih lahke imel njegov molk. Po kratkem odmoru je tožilec nadaljeval svoj govor. Rekel je, da so vsi trije obtoženci v enaki meri odgovorni za smrt Marie Martirano. Potem se je obrnil na sodnike ter jih pozval, naj obsodijo vse tri obtožence na dosmrtno ječo zaradi premišljenega umora. S tem se je današnja razprava zaključila in proces se bo jutri nadaljeval z govorom odvetnika Strine, ki brani Fenarolija. 0 potresnih sunkih v zadnjih dneh FAENZA, 24. — V zvezi s potresom, ki je včeraj prizadejal vzhodno Sredozemlje, je znani seizmolog Bendandi pojasnil, da so potresni sunki zajeli Egejsko morje in povzročali dokajšnjo škodo na otoku Rodosu. Te sunke so registrirali tudi aparati njegovega geofizikalnega observatorija, ki so dali tudi točne znanstvene elemente, ki pričajo o znatni globini endogen-skega žarišča, ki je s tem stopil v akcijo. To potrjuje v ostalem tudi znatna obsežnost prizadetega področja, ki pa je na srečo imelo podvodno središče. V drugačnem primeru bi bile posledice znatno hujše Najbolj nestalno področje na otoku Rodosu je severovzhodno, to je obala v smeri Male Azije, kjer je bilo potresnih sunkov že nešteto. Potresna obdobja v F-gejskem morju so običajno zelo intenzivna in dolga, žara-di česar je mogoče že sedaj predvidevati, da bo potresno obdobje tudi zdaj precej dolgo, vendar pa sunki ne bi smeli biti močnejši od pravkar registriranih. Tudi na področju Srednje Amerike so v preteklih dneh zabeležili številne potresne sunke. Tako sta bila dva sunka v glavnem mestu Nikara-gue Managui, kjer na srečo ni bilo človeških žrtev in tudi škoda ni bila posebna. Mana-guo je pred 30 leti potres skoraj popolnoma porušil. V ponedeljek so registrirali močan potresni sunek v glavnem mestu Kostarike San Jose. Električno omrežje je bilo prekinjeno za 20 minut, bilo je nekaj škode na zgradbah, človeških žrtev pa ne. Več ja škoda, na srečo brez človeških žrtev, je bila povzročena v bližnjem mestu Car-tago. Močan potres je prav tako prizadejal obalno področje San Salvadorja, medtem ko je državni geofizikalni observs- JERUZALEM, maja. — trne vojnega zločinca Andrije Artukoviča je bilo že desetkrat omenjeno v jlokaznem postopku na jeruzalemskem pro. cesu proti Adolfu Eichmannu. V nadaljevanju naštevanja Eichmannovih zločinov v Jugoslaviji so 19. t. m. govorili tudi o preganjanju Zidov v Hrvatski, o zločinih Paveliča, Artukoviča in ustašev ter o njihovem neprestanem sodelovanju z rasisti. Tudi izpovedi Aleksandra Amona so pričale o tem. Nemške čete so okupirale Zagreb 10. aprila 1. 1941 popoldne. Dve uri kasneje so ustaši pioglasili tako imenovano NDH, že naslednjega dopoldneva pa so gestapovci vdrli v poslopje zagrebške židovske skupnosti, zaplenili imetje in pozaprli prisotne. Začelo se je preganjanje Zidov tudi v Hrvatski. Teden dni ali dva kasneje so v taborišču Kerestinec pozaprli prve aretirane zagrebške Žide. V zadnjih aprilskih dneh je bil izdan prvi »zakon« o hrvatskem državljanstvu, ki mu je sledil ustaški zakon o zaščiti »arijske rase« in »hr. vatske Časti«. Ponavljala se je torej Eich-mannova metoda, uporabljana v drugih deželah. Domači izdajalci in njihovi kvislinški režimi so torej morali slediti nacističnim zakonom, da bi dali rasističnim preganjanjem tudi nekakšno legalno podlago. Kmalu nato so v Artuko-vičem ministrstvu za notranje zadeve ustanovili direkcijo za javni red in varnost (znano ustaško Nadzorno službo), ki je med drugim prevzela tudi preganjanje Zidov. Dne 19. t. m. je bil sodišču predložen dokument o tej direkciji- Poleg podpisa njenega šefa Evgena Kvaternika stoji tudi podpis Andrije Ar-tukoviča. Artukovič je imel torej še nadalje glavno besedo pri rasističnih preganjanjih. To je 19. t. m. ponovno potrdil tudi priča Arnon, ki je na vprašanje tožilca izjavil: »V Zagrebu je bila 26. junija 1. 1941 objavljena odredba o ustanavljanju koncentracijskih taborišč.« Uredbo sta podpisala tako torij zabeležil tri potresne sunke z epicentrom na Tihem imenovani poglavnik Pavelič ve Artukovič, ki živi danes v Ameriki. Dobro vemo, katera so bila ta taborišča in koliko smrti so prinesla. Nekateri podatki o njih so bili sprejeti tudi v sodni zapisnik: o velikem taborišču v Jasenovcu, o deset tisočih pobitih ljudi v njih, med njimi 20.000 Zidov, nadalje o taboriščih v Stari Gradiški, Ja-dovu, Djakovu, Koprivnici, Lobovgradu. Priča je tudi potrdil tesno sodelovanje ustašev pri množičnih zločinih deportiranja in uničevanja. Njemu je vse to osebno znano, ker je bil v tem času funkcionar židovske skupnosti v Zagrebu. Nato so bili sodišče in prisotni še enkrat obveščeni o Artukovičevih zločinih. Kaj vam je znano o načrtu, da se 50 otrok pošlje v Palestino?, je vprašal pričo tožilec Baror. — V juniju 1. 1941 se je svet skupnosti obrnil do ministra Artukoviča s prošnjo, naj se v Palestino pošlje 50 otrok, katerih starši so bili že deportirani in ki so bili že sami pred deportacijo. O tej zadevi sem govoril tudi z zastopnikom Gestapa in dobil pozitiven odgovor. 48 ur kasneje smo bili pozvani, naj damo naslove otrok. Cez nadaljnjih 48 ur smo prejeli odredbo, naj izročimo točne naslove otrok, kar smo tudi storili. Po sto dneh zapora ker sem bil medtem aretiran in ponovno izpuščen, sem zvedel, da je samo 11 otrok odpotovalo v Palestino, ostale pa so prijeli m pobili. Eichmann je imel sebi podobnega sodelavca v Artuko-viču za zločine v Hrvatski, Moški, ženske in otroci so bili za Artukoviča samo številke, ki jih je bilo treba doseči pri uničevanju. Sodišču je bila predložena tudi fotokopija Artukovičeve-ga govora, objavljenega v ustaških »Hrvatskih novinah« št. 46 od 26. febr. 1. 1942. Ta govor je imel zločinec v u-staškem »parlamentu«. Govoril je o organizaciji tako i-menovane NDH in izrazil zahvalo Hitlerjevemu rajhu zaradi njene ustanovitve. Poseben odstavek v govoru se tiče Zidov, v katerem je Artukovič govoril o »končni re- č j šitvi židovskega vprašanja«, oceanu, nedaleč od Kostarike. | in minister za notranje zade-1 To so bile na kratko opisa- ne podrobnosti zločinov Andrije Artukoviča. Njihovo navajanje je izzvalo pozornost in zanimanje tukajšnjih opazovalcev in novinarjev. Tudi nadaljnja pot zločinov je zanimala sodišče. Ob koncu izpovedi je pričo Amona vprašal sodnik Halevi; - Omenili ste večkrat Artukoviča kot preganjalca Zidov. Kako je pobegnil iz o-svobojene Jugoslavije? — Pobegnil je kakor drugi ministri Poveličeve vlade, odšel je v Italijo in v Rimu dobil potni list z lažnim imenom ter pobegnil v Ameriko. Danes živi v Kaliforniji. Za nekatere prisotne je bil to nov presenetljiv podatek, ki pa je nespodbitno dejstvo. Izvrševalec vojnih zločinov, ki je poslal v smrt deset tisoče naših državljanov, živi v svobodi in se izogiba odgovornosti. Zahteve po njegovi izročitvi in postavitvi pred sodišče so ostale doslej neizpolnjene. V nadaljevanju sodne razprave je tožilec predložil še nekaj dokumentov, ki ugotav. ljajo Eichmannovo in njegovih sodelavcev odgovornost za zločine na jugoslovanskem o-zemlju. Nato so kot posebno poglavje prišli na vrsto zločini šefa Gestapo — urada IV. B 4 in njegovih sodelavcev v Sloveniji. Ves čas razprave so v glavnem govorili o zločinih nad Zidi v raznih de-želah okupirane Evrope. To je razumljivo, ker se je Eichmann največ bavil s »končno rešitvijo židovskega vprašanja«, toda to ni bila edina oblika njegovih zločinov. V deseti točki obtožbe se govori o njegovi vlogi in odgovornosti za zločin izseljevanja ljudi iz krajev, ki so bili »pridruženi Hitlerjevemu tret. jemu reichu«. Dne 19. t. m. je tožilec predložil dokaze o tem, med drugim tudi pismo, ki ga je Hei* drich poslal državnemu ministru in ki govori o izselje-vanju 260.000 Slovencev v skladu z odredbo o razčišče-nju narodnostnega vprašanja v pokrajinah, ki so bile pridružene rajhu. To je bilo v glavnem prav tako Eichmannovo delo in nov hud zločin, za katerega mora odgovarjati M. Bratič o pobijanju češkoslovaških Zidov v Ukrajini. Ludin, ki je bil nemški diplomatski predstavnik v Bratislavi, označil škofe kot dovolj naivne, če verjamejo takim govoricam. Hotel je, da kaka slovaška misija obišče taborišča na vzhodu. Nato je sam Wisliceny spremljal nekega slovaškega časnikarja v Auschwitz, potem ko je Eichmann določil podrobnosti za potovanje. Ta časnikar je «ugotovil», da v Auschwitzu ni ne plinskih celic ne krematorijev, toda pozneje se je o njem izvedelo, da je bil častni član nemškega sicherheitsdiensta. Na današnji razpravi je pričal dr. Steiner. Bil je v službi pri uradu za statistiko pri židovskem centru v Bratislavi. Dr. Steiner pravi, da se je od 57.837 deportiranih Zidov v letu 1942 vrnilo iz koncentracijskih taborišč samo 284. V tem letu je bilo 29 transportov v Auschvvitz z 18 tisoč 760 Zidi, 4 transporti v Lublin 4.501 ter 34 transportov v področje Varšave s 34 990 Zidi. Med temi deportiranci je bilo 2248 otrok pod četrtim letom in 4581 otrok med 4. in 10. letom. Od septembra 1944 do marca 1945 pa so odpeljali še 12.306 Zidov; pet transportov je šlo v Auschwitz, šest pa v Sach-senhausen in Teresienstadt. Po vojni je dr. Steiner našel na Slovaškem 150 skupnih grobov, kjer so «posebni odredi« pobijali Zide. Po njegovem znaša število žrtev 71.000 od skupnega števila 89.000 na Slovaškem živečih Zidov; torej jih je bilo pomorjenih 80 odstotkov. Steiner je po voj ni delal s češkoslovaškimi oblastmi in je ta števila lahko preveril. Prisostvoval je tudi več procesom proti slovaškim in nemškim vojnim zločincem na pr. Wislicenyju. Na procesu proti Wisliceny-ju je Steiner tudi stavil ob tožencu vprašanja glede poročila »rešilne komisije« iz Budimpešte. Odvetnik Serva tius vpraša pričo, kolikokrat je govoril z Wislicenyjem »Nikoli,« odgovori priča, ki poudari, da je njegova vprašanja Wislicenyju posredoval češki državni tožilec na procesu. Tudi na popoldanski razpravi se je govorilo o slovaških ter nato o madžarskih Zidih. Ker je slovaška vlada ponovno zahtevala sporočila usodi deportiranih Zidov, se je Eichmannov urad omejil samo na odgovor, da preiskava še ni dala dokončnih rezultatov, da pa ne kaže nadaljevati preiskave, ki samo ovirajo nemško vojne napore. Neki odposlanec mednarodnega rdečega križa je zahteval, naj bi vsaj otroke zbrali v nekaterih gostiščih. Odgovorili so mu, da upori Zidov in varnostni razlogi ne dovoljujejo, da bi se ugodilo tej njegovi želji. Nato je pričal Adolf Rosen-berg, ki je med drugim navedel, da je bil na Slovaškem Eichmannov predstavnik neki Brunner. Za tem se je začelo govoriti o Eichmannovih pripravah, da bi iztrebil 800.000 madžarskih Zidov. Pričal je Pinkas Freu-diger. Sistem prehrane je kriv naših bolezni Cflahia l'dm gledali^ RIM, 24. - V PetekJZ spe v Rim sTheatre American Repertorj) pany», kjer bo P^^j. jo turnejo pod Pokr rije’' ki jo pripisuje]0 * ^ tlr-Slika je sicer osta stvu ravnateljstvo „0"' . pred časom kupn o^ i 50 milijonov in 3° ,, V«« muzeju Poldi pezZ. je ^ „ kemičnih preiskav P ti ^ vedlo do sklepa, do (jel5 v mire biti avtenti ^ (ti- «Greca». Oglasil seJ‘arijt"' di predsednik an ^ ki je podal izjavo, ^ b1 Ifptr je ovrgel domnevo, pri vsej tej stvari vec z umetninami n0 jt, vil lep zaslužek». ,^a pi- je dostavil, da ie, jraS' šla v muzej po poteh. #** Te dni je bila v l< ključena organizacij ^ ferenca o pripravTkega f" festival jugoslovan ma v znameniti pU«»lrf f ni. Sestanka so se ^gstiv*1* vega direktorja u pf« Branka Bekiča ude1 l0v** pagandisti vseh J podi*1'’ skih producentski »' j pr* Letošnji filmski *eS stt'> naša v o rganizacij®150^ turo nove smernic« jol« tode za prikazi QSioV»r čenega števila -..-.pv- ._ skih umetniških til^VT ---------- usta«0'ki ko je letos Prv1^ ^isij8’red; n ti cololrfllskS ^ -a P Ih na selekcijska tere naloga je, d dbjjl-vajanje v Aren‘ .niški^vf celovečernih ume ,0 mov. Filmi, ki ne t£f0 z« l 1* PARIZ, 24. — Naš sistem prehrane naj bi bil direktno odgovoren za vse bolezni krvnega obtoka, srčnih motenj in kapi, ki žanjejo v naših dneh toliko človeških življenj. »Hranimo se s strupom « To trditev je postavil francoski znanstvenik prof. Pech, avtor knjige «Grožnje nad našim življenjem«, ki je te dni prišla v prodajo. Prof. Pech, bivši docent za zdravniško fiziko na univerzi v Montpellieru in sodirektor cenfra za borbo proti raku v istem mestu, postavlja pod obtožbo skoraj vsa živila moderne prehrane. Profesor za trjuje, da antibiotiki, ki jih uporabljajo za vzrejo živali in za ohranjevanje mesa, rib in drugih preparatov, »zastrupljajo« skoraj vse prehrambene proizvode. Prof, Pech se sklicuje na številne poskuse, k-i naj bi bili popolnoma prepričljivi. Tako na primer zatrjuje, da antibiotiki zmanjšujejo življenjsko dobo na ta način vzrejenih živali. To je bilo mogoče ugotoviti na določenem številu živine. Po drugi strani zatrjuje Pech, da so v zmoti tisti, ki mislijo, da je mogoče škodljive učinke antibiotikov odstraniti s kuhanjem. Ti škodljivi učinki ostanejo in prav to povzroča v človeškem organizmu otrditev ožilja kot predznak arterioskleroze in še celo vrsto bolezni, ki ne prizanašajo. ščeni v -to skupi » ji rejo pretendirati d> e ,e od vsakoletnih nag^ vSe||r, bodo kljub temu v: stivalske dni vrtfjh. piskih kinematograf se j. nji filmski f.eSt ico«1fč čenja 28. julija f M. avgusta ^i '»asu ’ list* ’?.0d° Idbe s K s^lepa‘a niki kinematograf jav0 p že, za trgovske P1 -ji 9 pa bodo organi«f_ bpd ^ V beli tako, da jf {1liti' mogočih gledanj« ddr- jn dvorani kina hi« - v Ul Ulil mu- - . pfOtjig Do sedaj naj ve J .g d pl no seaaj _ i o je p puljskega fest^ predstavljalo uej e *vjl> bilo prostora 1 itf! < nrnclf rOlH',C^..]1 7 .M zaradi preskrom oglj .gV hotelov in je 81 ^ iu ji resni nevarnosti, g0ns, (H svojo edino vehk jie jj- da jo zamenjajj5 f |et«5j»' Vendar pa so se *,atl ognili tej nevarenovan't, < čeli na tako ',n’en7 st®1^ ! korljani« gradit' vracI )' 216 ležišči, _re‘kavafJ!1 f. 740 prostori >n . bo lahko spre j stov. «Sakordiano» , prli že 1. julija- feS^ji' Uprava f la je na PobUj stvo neposredno ie . j>' nem festivalu, t-h ej četku ovgusuJj.jgjU^ vsaj tri najDou-, jir filme tega ‘ teh „ vanske mnic ‘-.-ji'.. “ P"ka.fVhodo mov PPV šr bodoj,^ predstavili tudi |ng. p fir predstavili tuu, g. j, nosilci glavni -raje.nLr^ od treh prvonag^p^iš ,gil mov pa hodo ,oV8l« prireditve« P“^toroiu/Oil<’ občinstvu v Po' jlin l> A beli tako, da i ffr \ ! ČETRTKOVA ČRTICA Žarko Petan **■«* je sedel za Njegovi dolgi, tan- Haii*0 P°«asi drseli po i. s enih tipkah, kakor božali- Poiskal sem l' Jih j(. j°j? mizo; drhte• dua j mene je Prevzela ' čeprav je ni- ’«i Poslušal. ;c .n° klaviaturi so ple-"'iodj0 tTeje■ Očitno se Približevala dra "■»mu ^hajai višku, a tempo iz nežnega pianis- , ® bobneči fortissimo jjj ®M«h se je globoko ?r]tl.n<1Prej. glavo obrnil M. 7 °,c' Priprl in težko t>»!c 0 Se mi je, da s klavirjem, da It j f2e vanj in da so ‘‘hnleu ki ga bodo zdaj i . Prav ničesar ne sli- lls> z oč tedaj je 1|t ^ključni akord. V It odtrgal od glasbi-U med igranjem Prste. Nekaj ča-(tje ! n° zrl predse, na-1 «ol,56 zasukal na vrtlji-Hijl ■ ,H. se nam priklo-'l>t 'n jaz sva ploskala. :,i i,.°. se je vsesal v (ti ,nice. C0- 7e komaj izda-S len« «io> , ste igrali.» sem '1,1 V kar ^oino. St’'i*' * °čmi.» Oij a«j je stric Evstah se da počasi ^"olčala. 1 ?o kitovo rapsodi-'t^no^Prašauje je bilo V'1*- M}a bila del mojega «ric TjDertoarja,yi •je re-Hi - *Izvajal sem jo na h jj t’em koncertu. Bilo 'ken^Ted vojno. Takrat 'in sent zapisal v kri-'H, u! vtirno briljantne % ! j° zahteva ta \ l°kazal tudi...,, V v„*ta.b ni dokončal Hill ,n°V'č se je zasukal Hi : nara obrnil hrbet. Htt nJ)Tste, jih spletal Hoi,i.PletaI’ dokler jih Me i'0 stegnil, položil tNoi,” *aigral- S kima- V ?«olc spremljal ne-t. ® n’ k* 50 odmevali Mi ^ ,leg°vi domišljiji. i«a(cu 3! lasje so vihra-uVe majhne črno- V* ste !« ]e i». Pokvarili kla- Z’ste, vprašala teto. M, j.f ° storili?» O .° sPravili iz sta- s.D^° HM 1» a» 71^ ftm nisem ? t)efr tUdi mt>-n„ «>ene je reje-e po kla- tf°*ila 0 skoraj ob živ--ten ^ Szm ga naj t)0 Jt je a] do tujih ljudi, I ■ 4 Zastran mene že %hk0 ‘ ?* dopove-kot j*1' n* preostalo li' Sem Pokvarila Me '“"'i« sem žice, da H j, morejo doseči. a 0 vseeno, saj L lop , ne sliši. Glub V Is h \\ «efc0„,Sca! vanjo, prav-^j*** skoznjo. Ne I, t>of n. razumel; od- ‘‘etn ,v ho V"?er« viJ6, teta Oovori-' * ie • Oledal sem Mrjoj v*soko dvigajoč !em'“‘ Po tipkah. Ne-!i* te b?ato imel občuti" Čl0,,Se.de ne izgovar-)« ie l{c> te,ntto^ da I, »tr,c "‘“uirja. In res, 'M „J''ehal igrati, je 1J' ehzent a Ni ja. K.Ho4 bi Plesala,« je re-Valfek. Du- %k'i°ttD '9ral’ m’~ hi plesala . «e h- ?e visita sli-' tKCbi t>n\ lZgubil takta, \ cehoma štel: en, lVrSendZ **■■■ Bil Mlinih p!es' Razen M Mo , 00 P° P01" C,{« >iu ati niti šu-^ °* tale n lr,° ^apol-Xi SC z9ost^a> Heni i je pripravi- v rVcn> ^ub,i maj» ani A'. 24. — Sloven- HTV Ljub. *Gl hon„ a'no''nstru- CsCfertov " >,Szan‘ »aj v Ljub-ol, Mivejši kon- iiSflo6rtt>aViru bo vseha-?°Va» vedba «Bo-is« °Vra volistvom 'So miVos^atačiča' Po' |,Hip ba,,®1 j.e v tem, S>lnoPajoči i^a- ’ T KoL Ver^i]o Mu-,1 f,°«ec bodo iz- jfc.5ii6Unaju ^ese,ca pono->4 J#V okviru or-Mtt»'6 nerkonzert- da se mi je zdelo, kakor da bi plesala skozi testo. Noge so se mi zapletale, v glavi se mi je vrtele, Nija je postala v mojem objemu težka ko kamen. Verjetno bi plesala, dokler se ne bi izčrpana zgrudila, te naju ne bi zaustavil krik strica Evstaha. ({Dovolj! Nehajta! Igram pogrebno koračnico, vidva pa plešeta Marcia funebre ni v tričetrtinskem taktu. Ze zaav-naj sem sumil, da moj klavir sploh ne igra. Ti si ga pokvarila. sleparka!)) Stric je planil kvišku in metal v obraz teti, ki je oka-menela v naslonjaču, izmaličene besede. Nenadoma se je obrnil, pograbil stol in jel z njim udrihati po klavirju. Razbil je pokrov in se lotil žic, ki so pod njegovimi besnimi udarci žalostno pele. Ko je razdejal klavir, je omahnil na tla. Čez dva tedna smo ga pokopali. m — Ma teh konferenc je-mamo- pej ‘ letos res forte dosti. Ane so, ane se prpraulajo, ane bojo hmali falirale, ^ pej se prprave drugo jen taku gre naprej. — Jen jejo soude Jen ne nardijo nikdar nec Vidi, depnia reč, tista konjarenca u Celouci, kamer ke se mislejo glihat zastran Vesoko Adige al Južnega Tirola, vre zdej, ke ni nanka še začela, vre govorijo, de ne bo neč. Pej zakej nanka začnejo, če znajo, de ne bo neč? Znaš, sej ne bo konfarenca za kej naredet, ma samo za prkazat, de je um kriv, če _ ni neč. Jen kaku se pej čejo zglihat, če bojo Austrici govorili od Zid Tirol, Taljani pej od Alto Adige. Je koker de be se dva za nekej glihala jen be aden govoru od repe, aden pej od vrzot. Jat Jen jest mislem, de tudi pr dru-geh konfarencah ne kaže neč bulše. Tisto od Laosa vre forte mečkajo. Tisto zastran Alžira jen tudi vse forte napeto jen ni moč neč anat.^ Jen zdej se napraulasta Kenedi jen Hruščev, de se bosta najdla na Dunaji, de se bosta kej zmenla. — Ma tudi za njeh vre pravejo, de ne bosta nardila neč. De bosta pršla vkep samo za se spoznat jen pozdravet. — Ma samo za se spoznat jem prou ne be blo treba se škomodirat. Sej be se lahko poslala fotografije jen magari tudi filme, če čejo glih slišat, kaku aden govori jen videt kaku hode jen tako! — E, jest vselih rečem, de nekej se bosta vselih tudi zmenla; če druzga ne, bosta tudi uana dva — ku uni u Celouci — prkazala, de je uni kriv, če ni neč. — Ma ja, ja! Svet se je prou zmotu. Ku vreme. Vidi na. smo konc maja jen mene me še zmiri zebe, ke je zmiri slabo vreme. Dež, sneh, toča, burja, tako je, de ne znaš kej oblejč. — Videš, jen zastran slabga vremena so spet nardili ano konfarenco. Prou tle u Trsti. So pršli vkep ani profesorji sez univerz od vseh krajeu; sez Nemčje, sez Jugosiavje, sez Italje, Austrije jen tau naprej. Stedi-rajo jen govorijo, kaku be se branli pred strelo, kaku be nardili de be nobenga ne ubilo al pej, de be strele kar odprauli. . — Pej kej jeh tolko skr,bi. strela? Tista-ubije anga, dva jen še tu prou poredkoma. Jest te rečem, de jest se bojim atom- ske bombe jen ne strele. Jen pole. se bojim če be jemeh Nemci atomsko bombo, ke pole bojo hitro začeli vojsko. Ke uani niso zdravi, če ne delajo vojsko. — Jen se jeh zmislejo tudi vseh sort. Uni dan sm vidu u čine, kaku je Hitler naredu ku ano farmo za delat ledi. Se zna; fine ledi, perfektne ledi, čista nordi-ska raca. So sprauli u an grad dosti lepeh mladeh punc jen pole so pošiljali če tiste nemške soudate, ke so bli narbol pridni u vojski; Za premjo. Ma so mogli bet, se zna, fejst kerlci. Ma ni šlo miga taku, ko-ker u tisteh zaprteh nišah, ke jeh je stri-la zaprt senatrice Merlin. Nemci, sej znaš, vse šjentifiko! Zatu so jemeli tam tudi anga dohtarja, ke je vse tiste fante jen punce dobro vizitirau, meru prešjon, ana-lizirau kri, pogledau kaku je srce, pluča jen taku naprej. Jen dokler ni uan vse preštedi.au so mogli tisti fantje jen punce lepu čakat. Jen pole je dohtar odloču: ta fant gre s to punco, ta s to jen taku naprej. Se niso miga smeli sami zbrat. Jen pole so jeh spestili vkep. Videš, kaku so Nemci kunštni. — So, ja, buhnasvari! Pred šesto letošnjo premiero SG v Avditoriju Ob «Cardaški nekaj o opereti kneginji» in avtorju Ali se je opereta kot odrska zvrst v svoji klasični obliki res preživela? Za letošnjo šesto premiero je SG v Trstu‘pripravilo Kal-manovo opereto Cardaška kneginja, katere premiera bo v siedo 31. maja, reprizi pa 1. in 4. junija v tržaškem Avditoriju. 2e vnaprej moramo žal obvestiti, da ne bo mogoče zaradi velike zasedbe in orkestra gostovati v vseh krajih, kjer po navadi gostuje naše gledališče. Največ predstav ko kajpada v Trstu. Okoliško občinstvo bo sicer pri tem nekoliko o-škodovano, vendar apeliramo na njegovo razumevanje trdno prepričani, da bodo našli sredstva, da si polnoštevilno o-gledajo delo, ki je že z naše strani zahtevalo veliko več naporov kot sicer. Vsakikrat, ko predlagamo v reden repertoar opereto, stojimo pred vprašanjem: Spada tako delo v naš umetniški okvir? Je na dovolj visoki umetniški višini? Pred premiero Kalmanove operete Cardaška kneginja moram kot režiser dela ugo- llllllllllllltllllllll|ll||Hllll|||||||||lllll,nl,|lllffll,l,llllllll,lll||,)|„,„„lt,lim„|,||„l,l„lllimill|,|||,I„lIIini||f,l,„„l„,|||„l„„||„|||„lnl|||lMlll|||||||||||1|,,|ni|„„M1„,ltl||||||(|)||||||||||||||||t||||1|t)||||||||||||||||M||||||||||||||||||||1|M|1|n|||n||| V Tuniziji in Maroku je 300 tisoč alžirskih beguncev Tam9 kjer se otroci ne smejijo kjer se celo niti Vsa mednarodna pomoč in vsa dobra volja Tunizijcev in Marokancev ne zaleže - Kljub ublaženim razmeram vsak četrti otrok umre od lakote 'jn •'y- ■ -M/ • v, > • tmu '■ •• - 's>' -• Š • W * ■ MMM; « -C jr v >/■ „ . v, v' ^ Polovica beguncev so otroci, katerih Je do pred dvema letoma umiralo do 50 odstotkov, danes pa umre «le» vsak četrti. Na sliki mladi alžirski begunček TUNIS, maja. — V Evianu I obrok hrane 4 žlice ječmeno-ob Lemanskem jezeru, kjer I vih kosmičev in nekaj vode. se že nekaj dni sestajajo predstavniki začasne alžirske vlade in predstavniki pariške vlade, se slednjim, kot kaže, ne mudi. To je razvidno iz poročanja dela francoskega in tudi tujega tiska, ki začenja govoriti o nepopustljivosti alžirskih predstavnikov, hkrati pa pariškim predstavnikom svetuje, naj se jim nikakor ne mudi. Lahko je tem ljudem tako svetovati, in očitati nepopustljivost, kajti ti ljudje niso bili v Alžiru, niti niso verjeli in ne verjamejo vestem, ki prihajajo iz francoskih koncentracijskih taborišč in iz begunskih taborišč v Maroku in Tuniziji. Za te ljudi je važno le petrolejsko bogastvo Sahare in bogastvo doseljenih plantažni-kov v Alžiriji. Toda alžirska vojna je v svojih šestih letih in pol požrla že milijon Alžir-cev in najmanj sto tisoč francoskih vojakov. Pa ne le to... 4 ŽLICE JEČMENOVIH KOSMIČEV Cc je res, da je naprednejši tisk na svetu poročal o borbah med francosko vojsko in alžirskimi rodoljubi, je problem alžirskih beguncev v Tuniziji in Maroku ostal bolj v temi. Da bi mogli vsaj približno dojeti, kako ti ljudje žive, bom povedal, da je njihov »zagotovljeni« dnevni Radio Trst A 7.00; Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Glasbeni utrinki; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Od godal do harmonike; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Radijska univerza; 18.15: Umetnost, konjiževnost tn prireditve; 18.30: Frescobal-dijeve in Bachove skladbe; 19.00: Sirimo obzorja: «Span-ci m Portugalci«; 19.30-. Italijanski akvarel; 20.00: Šport; 20.30; Veliki simfonični orkestri; 22.00: Vili Hajdnlk: »O-bisk sedeža UNESCO«; 22.15: Večerne melodije; 23.00: Kvintet Gil Ou-ppini. Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Kot }uke-box; 15.00: Duet Go-rini-Lorenzi; 15.35: Obrti tn poklici v starem Trstu. Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00; Otroški kotiček; 11.30: Operne arije; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Turistična oddaja; 13.40: Orkestri Kernbach, Mosch, Hause, Frese; 14.30: Pogovor z volivci; 15.30: Narodne viže; 15.55: Lahka glasba; 16.00: Radijska igra; 17.10: Orkestri in pevci; 17.40: Zabavne melodije; 18.00: Prenos RL; 19.00: Za vas pojo; 19.30: Prenos RL; 22.15: Heath in njegov orkester; 22.35: Skladbe M. Bravničarja in V. Ukmarja; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: vreme na ital. morjih; 9.00: Neapeljske klasične pesmi' 9.30: Jutranji koncert; 11 00: Radijska šola; 12.00: Godala In solisti; 13.30: Prevedene pesmi; 15.15: Poje John-ny Dorelli; 15.55: Vreme na Ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Sličice iz Četrtek, 25. maja 1901 Francije; 17.20: Simfonična Ruski tečaj; 11.15: Dve ruski glasba; 17.40: Zanimivosti od popevki; 11.20: Blaž Arnič; «Na vsepovsod; 18.00: Literarna od- domači grudi«; 12.00: Simoni- daja; 18.30: Enotni razred,- ti: Kolednica mladinskih brl- 19.00: Kmetijska oddaja; 19.25: gad; 12.15: Kmetijski nasveti; Fill-mske novosti; 19.50: XLIV. kol. dirke po Italiji; 20,00: Slavni tangi in valčki; 21.00: Bellinijeva opera «Beatrice di Tenda«. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Nevv York - Rim - Nevv York; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.50: Discobolo; 14.00: Naši pevci; 14.40: Sardinjska folklora; 15.00: Prireditve v svetu; 163)0: Program ob štirih; 17.30: Koncert operne glasbe; 20.20: XLIV kol. dirke po Italiji; 20 40- Mario Luciani: »Jaz in trobenta«; 22.15; Dogodki v svetil. III. program 17.00: Koncerti za violino in orkester; 18.00: Glasbeni pregled; 18.30: Dve Bartokovi skladbi; 20.00: Vsakovečernl koncert; 21.30: «De Amtdtia«; 22.25: Skladbe G..F. Ghedinija; 23.30: Prejeli smo; 23.45: Latinski satirični pesniki. Slovenija 8.05: Glasba ob delu; 8.35: Pihalni orkester; 8.55: Radij- ska šola za višjo stopnjo; 9.25: Naši mladi virtuozi; 10.15: Iz opernega sveta; 10 45: Pet minut za novo pesmico; 11.00: imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018 Specializirani tehniki tvrdke «Radio TREVISAN Vam zagotavljajo takojšnjo intervencijo 12.25: Dva operna baleta; 13.30: Zvočna mavrica; 13.50: Pesmi o tovarišu Titu; 14.05: Nekaj popularnih orkestralnih melodij; 15.40: Iz svetovne književnosti; 16.00: Veliki zabavni orkestri; 16.20: Pri naših mladih skladateljih; 18.00; Manon Vam pripoveduje svojo zgodbo; 18.30: Poje Olivera Markovič; 18.45: Ljudski parlament; 20.00: Domače pesmi in napevi; 20.45: Literarni večer; 21.25: Dve domači; 22.15: Po svetiu jazza; 22.45: Ivo Malec: Prva sonata za klavir; 23.05: Zaplešite z nami!; 23.55: Prijeten počitek!. Ital. televizija 12.30: TV šola; 17.00: TV za najmlajše: «Naš mali svet«; 18.00; Tvoja bodočnost; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Stari in no-vi šport; 19.00: Kako gledamo umetniške slike; 19.25: Glasbeni variete; 19.55: Kmetijska oddaja; 20.30: TV dnevnik in XLIV. kol. dirke po Italiji; 21.15: Campanile sera; 22.40: Cinelandia; 23.10: Novinarska reportaža; 23.40: TV dnevnik. Jug. televizija Zagreb 9.00: TV v šoli — Po stopinjah Glavnega štaba NOB; 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 18.00; Razgled za mladi svet; 18.30: Wlll Scarlet — TV film iz serije Robin Hood; 19.00: Naši v Španiji — spominska oddaja o naših prostovoljcih; 19.30: TV obzornik. JRT 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.20: Dokumentarni film; 20.30: Poznaš svoj domači kraj?. Italija 22.00: Campanile sera — quiz oddaja; 22.40: Cinelandia — filmska oddaja. Oblečeni so v preostanke svojih nekdanjih skromnih oblek, ki so bolj krpe kot obleke in le redkemu vidimo na nogah kak pošvedran čevelj ali sandale. Na eno družino pride po I odeja, žive pa v kolibah iz protja ali pod šotori. Le kdor prebije med temi nesrečneži kak teden, se zave strahotne nesreče teh 300.000 beguncev. Človeška tragedija, ki se tu že leta nadaljuje, je tolikšna, ua se ne da opisati. S planinskih predelov Alžirije ob al-žirsko-tunizijski meji je na tunizijski strani našlo zatočišče kakih 160.000 ljudi, v Maroko pa je pobegnilo drugih 100.000 ogroženih Alžircev. S svojim begom so si ti ljudje sicer rešili življenje, niso se pa rešili mraza, bolezni in lakote. Ker je večina za borbo sposobnih ljudi raje kot begunstvo izbrala puško, je v taboriščih nad polovica otrok. Sele ko sem zapustil njih žalostna taborišča, mi je šinilo skozi možgane to, da ves čas svojega obiska nisem videl niti enega otroka, ki bi se smejal, celo ki bi se nasmehnil. Kako tudi bi: Na golih tleh v taborišču v Nebearu je do kosti shujšan otročiček z bosimi nogami vrtal v pesek in prosil mater, naj mu da večerjo. Zenska je le obrnila glavo stran, da bi otrok ne videl njenih solz. Ni mu imela kaj dati, kajti bilo je že ob koncu meseca in mesečni obrok je bil pošel. Otrok je moral lačen spat in naslednje jutro s sovrstniki dva kilometra in pol daleč, da bi v centru, ki so ga organizirale tunizijske oblasti, dobil skodelico mleka in košček kruha. Ko se spominjam gornjega primera, se mi pred očmi začno vrstiti še drugi; V nekem «domu» za vojne sirote sem videl devetletno Džamilo, kako se v sanjah krči in zvija od strahu. V snu ponovno vidi francoske vojake, ki so prišli po njenega očeta in mater, da bi ju ustrelili. In te njene sanje se že mesece ponavljajo noč za nočjo... NAD 300.000 NESREČNIH... Preidemo h kratki zgodovini tega žalostnega stanja, ki s samim svojim obstojem obsoja naše stoletje in nas vse: kriza alžirskih beguncev se je začela jeseni 1958, ko je francoska vojska sklenila očistiti od 30 do 50 km širok pas vzdolž vzhodne in zahodne alžirske meje. Na tisoče kmetov so francoski «parasi» vrgli v taborišča in njihova naselja požgali. Mnogi Alžir-ci so raje pobegnili čez mejo, kot da bi prišli »parasom« v roke. Tudi iz notranjih predelov Alžirije jih je mnogo pobegnilo v Maroko ali Tunizijo vsega skupaj nad 300 tisoč oseb. In ta dotok se nadaljuje. V vasi Sakied Sidi Jussef sem vprav te dni, neko jutro naletel na skupino beguncev. Pobegnili so, ker so zvedeli, da jih francoske oblasti nameravajo odpeljati v taborišče. Raje kot v »francosko negotovost« so goli in bosi pobegnili sem. V mnsgih obmejnih predelih Tunizije je danes več beguncev kot domačinov. V pokrajini Gardimao je 40.000 domačinov in 70.000 beguncev. To je za krajevne oblasti ve- liko breme in tudi tunizijska vlada sama ne more vsemu kaj. Res je, da se je v zadnjih časih začela mednarodna pomoč in da sem v nekaterih centrih videl poleg ameriških konzerv tudi sovjetske konzerve mesa, holandske mlečne izdelke in zdravila iz drugih držav, toda vsega tega je za tolikšno množico premalo, kajti po uradnih podatkih Rdečega križa in tunizijskega Rdečega polmeseca dobi odrasli človek za 1600 kalorij hrane na dan, otroci pa še manj, tako da ni dovolj niti za ohranitev pri življenju. Mesečni obrok namreč znaša 12 kg žita, dva kilograma riža, malo olja, sladkorja in sušene zelenjave. To pa je bolj «idealno» povprečje, in to danes, ko so se razmere kolikor toliko uredile. Razmere pa so bile pred leti, celo pred nekaj meseci strahotne. Pred dvema letoma je lakota dobesedno kosila, predvsem med otroki. Od 100 otrok jih je 50 pomrlo od lakote. Danes umre »le« vsak četrti. Tunizijska odnosno maroška pomoč ter pomoč tujine sta omogočili, da so tu ustanovili kakih 100 centrov, v katerih dajejo otrokom vsako jutro skodelico mleka. Je tu tudi 30 kuhinj, ki delijo tople obroke otrokom brez staršev. Toda to je vse premalo, kajti omenjeni centri niso centri, kot bi si jih mogli mi zamisliti in kuhinje so prav tako bolj pc imenu kuhinje. Pa še nekaj. Centri in kuhinje so postavljene v bolj dostopnih krajih, drugod jih ni. V obmejnem področju El Kef uživa podporo le 7500 od 28.000 malih beguncev. Posledice so temu ustrezne. ZAREK UPANJA Danes se na obzorju kaže žarek upanja. V Evianu zasedajo. In če bo vse šlo prav, se bodo ti begunci vrnili Toda 300.000 ljudi se bo vrnilo na pogorišča. Na pogorišča in opustošene domove se bo vrnilo še milijon in pol Alžircev, ki so po francoskih taboriščih. Skoraj 2 milijona ljudi se bo vrnilo v svoje kraje, kjer štrle v zrak le pogorišča in kjer na poljih raste plevel. Leta vojne ali bolje francoskega divjanja so pustila svoje posledice. Tudi tedaj, ko bo v Alžiriji prišlo do miru, morda celo še bolj kot danes, bo tej deželi potrebna pomoč. In ta pomoč bo morala priti čimprej. V začetku smo rekli, da se francoskim predstavnikom v E-vianu ne mudi, toda muditi bi se jim moralo bolj kot komur koli, da bi vsaj s tem nekoliko popravili zlo, ki so ga zakrivili. K. K. toviti sledeče. Opereta je neka sestavljena umetniška zvrst. Za svoj uspeh potrebuje kot malokatera čista umetnost sodelovanje drugih umetnosti. Za svoj govorjeni del potrebuje dramske elemente za svoj peti del potrebuje glasbene elemente, za svoj folklorni del potrebuje baletni del. Vezana pa je tudi na bogati dekor, na kostumografijo, -skratka na varljivi scenski spektakel. Gledano iz gledališkega vidika moram ugotoviti, da spada opereta po svojem govorjenem delu v kategorijo bolj konvencionalnih sižejev z malenkostno situacijsko originalnostjo. Povečini gre za ljubezenski trikot, ki se konča s srečno poroko tenorja in primadone in s prisego večne zvestobe buffa in subretke. Fabulo, ki je povečini plehka, rešujejo bolj ali manj posrečeni režijski m igralski domisleki, ki ji vlivajo to, kar bi morali že najti napisano v situacijski komediji. Sicer pa ne moremo zaradi tega obsoditi operete, saj je v svetovni odrski produkciji še veliko takih in še slabših komadov, za katere se rea sprašuješ, čemu so napisani. Za glasbeno presojo operete nasploh sem se zatekel k Ukmar-Cvetko-Hrovatinovi zgo. dovini glasbe. Tu je pod naslovom opereta navedenih nekaj misli,.ki se zdijo kot nalašč napisani za uvodne misli pred uprizoritvijo. Lahkotna muza je bila človeku vedno draga; tudi ni tajil, da mu služi le v oddih in zabavo. To je razumljivo, ker ima svoje vzroke in pogoje globoko v človeški naravi. Vprašanje pa se začenja pri presoji, ali je taka umetnost zgrajena na lepotnih zakonih in upošteva umetniško postavo ali pa to postavo krši in polzi na raven kiča. Ne bomo se spuščali v estet-skp teoretiziranje; za naše o-pazovanje je važna le ugotovitev, da je opereta umetniška oblika, ki more uveljaviti svojo upravičenost ob pravih umetniških merilih in da je odvisno le od posameznih njenih oblikovalcev, kako so jo ob raznovrstnih vplivih tudi resnično oblikovali. V okviru francoskega opernega razvoja smo spoznali nastanek in značaj prvih operet. Videli smo, kako je organsko razvito operetno obliko Offenbach oplemenitil in jo i lasti v nekaterih primerih vzdržal na umetniški ravni. Ta francoska opereta je zaradi svoje velike privlačno- sti kmalu prestopila meje in oplodila enako ustvarjanje predvsem na nemških tleh. To ni čudno, kajti Nemci so že imeli obliko, ki je bila opereti podobna in to je bila stara spevna veseloigra (Sing spiel). Zato so spodbude, ki jih je prinesla francoska smer, tako hitro in močno sprožile razvoj operete, ki se je naj' lepše razvila na Dunaju. Tu je bil namreč značaj družbenega življenja obliki operetne glasbe zelo naklonjen. Ta doba je razvila v sebi tudi veliko moč naturalizma, ki se je v to obliko zelo živo zapredel. Kljub naturalizmu pa se je dunajska opereta zelo ugodno razvijala in vsaj v glavnem ni kršila umetniških postav. Franz von Suppe, Johann Strauss in Karl Mil loecker so ustvarili in do viška razvili tip dunajske operete, ki je bila pravi otrok svoje dobe. Romantični dih, naturalistična čutnost in ljudska preprostost so se družile v enotno podobo. Toda od tu sta se poslej v novih ln vedno novih operetah, ki so jih zlagali ope- NERINA PELICON retni skladatelji vseh narodov, bodisi po notranjem ukazu bodisi po neugnani dobič-kaželjnosti, stopnjevali vedno bolj dve glavni potezi; naivnost in osladnost. Operetna romantika je usahnila, pač pa se je razvila naravna, nagonsko utripajoča čutnost in je po svoje krojila ljudske glasbene prvine, ki so jih operete vedno bolj srkale vase. Vendar se je na resnejšo umetniško raven poleg omenjenih treh skladateljev dvignilo še nekaj drugih; tako na primer Karl Zeller (od 1842 do 1898), Leon Fal (od 1873 do 1925), Franz Lehar, Paul Abraham, Jare Beneš in avtor dela, ki ga danes uprizarjamo, Emmerich Kalman. Rodil se je v Siofoku (Blatno jezero) na Madžarskem 24. oktobra 1882. Glasbe se je učil na državni akademiji v Budimpešti. Poznan je kot avtor priljubljenih operet, med katerimi moram omeniti; Jesenski manevri (Dunaj 20. III. 1909); Mali kralj (Dunaj 1912); Ciganski primaš (Dunaj 11. XX. 1912), Cardaška kneginja (Dunaj 17. XI. 1915), Pustna vila (Dunaj 23. IX. 1917); Bajadera (Dunaj 23. XH. 1921); Grofica Marica (Dunaj 28. U. 1924); Cirkuška princesa (Milan 18. XII. 1926); Zlata zarja (Nevv York 1927); Chicaška vojvodinja (Dunaj 1927) itd. Od tega časa dalje operetna zvrst vedno bolj sili v moderne smeri. Moramo pa ugotoviti, da ni v tem iskanju novih form ustvarila nič posebno novega. Se vedno niha med dvema skrajnostima od katerih v prvi gospodari glasba, v drugi pa se ta pokori dramskemu razpletu. Skrajnost prve smeri smo srečali v Neaplju v obliki členjene opere, skrajnost druge smeri pa v romantiki v obliki melodrame. Tem oblikam je moderno operno snovanje dodalo še najmočnejšo moderno pridobitev, to je razkroj melodičnih, komornih in ritmičnih sestavin. Pomeni to dokončno smrt starih melodij zasanjanega Dunaja? Starejša, pa delno tudi mlajša generacija, ki še kaj da na gledališko življenje, se temu upira, kar nam jasno kažejo zadnji poizkusi italijanske televizije in filma. Pozdravljamo pa tudi vsako novost, ki bi v skladu z estetskimi in umetniškimi zakoni nudila svojim poslušalcem, če ne drugega, vsaj nekaj uric prijetnega razvedrila. ADRIJAN RUSTJA JOŽKO LUKES um ■hiiiiiih mtlim .................... kopalmkoShka/i iti kal 6 pad KaKo si popravimo čez zimo poKvarjeno linijo Ste poskusile kopalnooble-ko od lanskega leta? Prav gotovo je bila marsikatera med vami z njo, oziroma s seboj nezadovoljna. Ugotovila je namreč, da ji je kopalna obleka kar precej ozka ter da se je v zimskih mesecih, kljub temu, da je pa.iia na hrano, vendarle precej zredila in da se je tolšča nabrala prav tam, kjer je ne bi bilo potreba. Pa nikar za«adi tega ne obupajte, saj obstajajo danes Primerna platnena jopica s katero izpopolnite vsako enobarvno obleko. Jopico okrasimo z zlatimi ali srebrnimi gumbi razne shujševalne kure, ki obetajo zopet vitko linijo brez posebnili žrtev. V številnih primerih pa niti ne bo potrebna temeljita shujševalna kura, ker bo zadostovalo, da z nekoliko telovadbe ih s primerno masažo odstranimo vso tisto tolščo, ki se je nabrala na bokih, na ramenih in še na nekaterih delih telesa. Svetujemo vam zato, da si nabavite dobro kremo, pripravljeno iz morskih alg, s katero namažete tiste dele telesa, kjer bi hotele shujšati. Kremo dobro vtrite v kožo, dokler ne boste čutile prijetno toploto. Ponovite to vsak dan in videle boste, da uspeh ne bo izostal. Ce pa odvišna tolšča ne bo hotela, kljub masaži in kremi, izginiti, potem je najbolje, da se obrnete za nasvet do zdravnika, ker gre brez dvoma za kakšno disfunkcijo v organizmu, verjetno na jetrih ali na želodcu. Pa dovolj o shujševalnih kurah. Treba je rešiti še drug problem, in sicer: se bomo odločile za eno, ali dvodelno kopalno obleko? Več let so modni ustvarjalci ob začetku nove poletne sezone prerokovali, da je moda dvodelne, kopalne obleke, ali kakor jih imenujemo bi-kinov, že za nami ter da so lepe in primerne le enodelne kopalne obleke. Potem pa smo vsako leto na plaži ugotovile, da so imele ženske več dvodelnih, kot enodelnih oblek in da so bile kar lepe in elegantne. Zato vam svetujemo, da si preskrbite tudi dvodelno kopalno obleko, seveda če ...................................................................................... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Manj. imate za to primerno postavo. Ne smemo namreč pozabiti, da gremo na kopanje zato, da dobi naše telo čimveč sonca in ne samo zato, da bi se razkazovale. Bolj okroglim, oziroma bolj močnim priporočamo, da si nabavijo črno kopalno obleko iz lastexa, z globokim hrbtnim izrezom, ki jih bo napravila bolj vitke. Vitke pa si bedo lahko privoščile tako enobarvne, kot živopisane kopalne obleke. Letošnja kopalna moda zahteva tudi primerne slamnike. ki so postali že sestavni del kopalnih oblek, oziroma kopalne garderobe. Ne bodite pri izbiri teh slamnikov preveč konservativne, temveč si le privoščite slamnik v živi barvi in s še bolj živim trakom, ali drugim okraskom. Ne pozabite še na primerne sandale, ki naj bodo le pri zelo visokih brez pet, drugače pa naj imajo peto, na olje za sončenje in pa na primemo bluzo, ki jo boste obiekle po kopanju. Ce boste imele za sončenje še posebno obleko, oziroma kostum, ste svojo kopalno garderobo ze dobro izpopolnile. O Sir poleti ohranimo, če ga zavijemo v krpo, namočeno v belo vino ali slano vodo. Ko se krpa posuši, jo moramo spet zmočiti. O Ce presajamo rastline v že rabljen lonček, ga moramo prej skrbno očistiti: zadr. gnemo ga z ostro krtačo ali peskom, potem pa operemo z lugom in dobro posušimo. ši spor z običajnimi sodelavci. Ne bo vam treba objokovati preteklosti: sreča vam bo še vedno naklonjena. Nervoznost. BIK (od 21.4. do 20.5.) Razdobje velikih finančnih uspehov. Otresli se boste neprijetne dolžnosti. Vaše sentimentalne možnosti so znatne. DVOJČKA (Od 21.5. do 22.6.) Brez obotavljanja lahko sprejmete nove naloge. Obdobje popolnega soglašanja z ljubljeno osebo. Zdravje nežno. RAK (od 23.6. do 22.7.) Intrige vaših kolegov lahko škodujejo vaši aktivnosti. Bolj se boste morali zanimati za proble- BH me mlajših članov družine. LEV (od 23.7. do 22.8 > Vaša bojevitost naj služi pravični stvari. Sreča bo naklonjena vašim potovalnim načrtom. Prehodna slabost brez posledic. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nervoznost utegne škodovati trgovskim poslom. Nova nepričakovana novica vas bo razveselila in vam odprla nove perspektive, ■liiHlIilliilliiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiimniiiHriiiiiinimiii f Nepremišljenost se utegne drago “ maščevati Manjša nesoglasja z ljubljeno osebo. Ugodna novica. KOZOROG (od 21.12. do 20,1.) Dobre ideje za rešitev drobnih problemov Prevelika popostlji-vost mlajšim ni vedno najboljša. Ljubezen brez črnih oblačkov. VODNAR (od 21.1 do 19 2.) Bliža se rešitev dolgotrajnega in nepotrebnega spora. Sproščeno se predajte vašemu «hobby. ju». To bo koristilo razrvanim živcem. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V določenem trenutku je treba znati dati tudi kakšno koncesijo Možnost nezaželenih obiskov v va-černih urah. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Pohiteti bo treba z zaostalo korespondenco. Uspešna realizacija načrtov za dvig življenskega nivoja, ŠKORPIJON (od 23.10. do 22. 11.) Vaše zamisli ne bodo naletele na dober sprejem, toda zaradi tega ne smete izgubiti zaupanja sami vasi. Prijeten večer. STRELEC (od 23.11, do 20.12.) PRIMORSKI DNEVNIK 25, maj4 1561 Vreme včeraj: najvišja tempera, tura 20.5, najnižja 13.8, ob 19. u-ri 17.8, zračni tlak 1015.7 se rahlo dviga, veter 2 lem severoza-hodnik, vlage 69 odst., nebo 2/10 pooblačeno, morje mirno, tempe. rakira morja 17, padavine 4.3 mm Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, »• mli* Naško j. Sonce vzide ob 4.25 ta; » M 19.40. Dolžina dneva ».»• „ vzide ob 14.2.0 »n zatone Jutri, PETEK, 26. Dragiea ^ Pred intervencijo ministrstva za delo ? Več kot mesec dni uradnikov družbe trde borbe «Arrigoni» Uradniki so pripravljeni nadaljevati z zasedbo upravnih prostorov ■ Enotna in odločna stavka v podjetju Italcementi Danes je 32. dan zasedbe podjetja Arrigoni in uradniki še vedno vztrajajo ter zahtevajo, da podjetje uradno zagotovi, da bodo prenehali s premeščanji in s postopno likvidacijo tržaškega centra. Pričakujejo, da bo danes interveniral pri podjetju predstavnik ministrstva za delo, kar naj bi bil prvi korak k ureditvi tega vprašanja. Vendar pa gre za neuradne vesti in so zato uradniki priprav- V NEDELJO OB 11. URI BO NA POBUDO PROSE-6KEGA ENOTNEGA ODBORA ZVEZE PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA IN ANPI POČASTITEV SPOMINA 10 TALCEV, KI SO JIH NAOIFAŠISTI PRED 17 LETI OBESILI PRI PROSEŠKI POSTAJI. ljeni še nadalje vztrajati v svoji trdi borbi. Socialistični senator Tolloy je interveniral pri ministru za delo in ga vprašal, kaj namerava ukreniti ministrstvo pri ravnateljstvu podjetja Arrigoni, ki se vztrajno upira in noče niti priznati osemdesetim uslužbencem sedeža v Trstu, da nameravajo ta sedež premestiti v neko drugo mesto. To bi radi naredili na skrivaj tako, da bi odpeljali najvažnejše spise. Poslanec podčrtuje, da je iz teh razlogov borba delavcev pravična in obsoja stališče podjetja. in o zahtevi o proizvodni nagradi v višini 300 delovnih ur. # * # Včeraj so na uradu za delo razpravljali o zahtevah delavcev, ki pleskajo in čistijo rjo na ladjah. Predstavniki delodajalcev so samo za nekatere zahteve nekoliko popustili, glede drugih pa so zavzeli povsem nesprejemljivo stališče. Sindikalni predstavniki so zato ugotovili, da na taki osnovi niso možna nadaljnja pogajanja, vendar pa so se dogovorili, da se ponovno sestanejo v ponedeljek, ko pričakujejo, da bodo delodajalci nekoliko spremenili svoje stališče. Na ravnateljstvu Felszegy so bila pogajanja o izboljšavi sporazuma, ki predvideva znižanje delovnega urnika in o nekaterih drugih izboljšavah. Predstavnik podjetja je izjavil, da bo rezultate razgovora sporočil upravnemu svetu, ki bo nato odločal. Ponovno se bodo sestali v petek. Urad za delo je sklical sindikalne predstavnike in predstavnike podjetja DISPRAL, da se ponovno sestanejo, ker so se pogajanja v torek razbila. Gre za zahteve uslužbencev, da jim priznajo poviške, ki so jih že dosegli u-službenci CRDA in ki bi po veljavni delovni pogodbi pripadali tudi njim. Zastopniki sindikata slov. šole v Trstu pri ministru G. Boscu Včeraj ob 9, uri so bili sprejeti zastopniki sindikata slovenske šole v Trstu, najprej pri osebnem tajniku ministra prof. Pasquazziju, nato pa jih je sprejel sam minister. Razgovor z obema je trajal približno dvajset minut. Ministrov tajnik je dejal zastopnikom, da naj se obračajo naravnost na ministrstvo prosvete v Rimu, kadar ne bi bili z reševanjem problemov slovenskega šolstva zadovoljni, ker si tam močno želijo, da bi bili obveščeni o stvareh, ki tarejo slovensko šolstvo. Mi- nistru pa so zastopniki izrazili ........... dobrodošlico v imenu slovenskih šolnikov in obrazlo- P< i nekatere pereče probleme personalnega značaja, ki le javljajo ob bližnji uzako-ivi slovenske šole. Ob koncu sta tako minister kakor ‘je. njegov osebni tajnik želela, da pripravi sindikat sloven- blemi in ga izroči ob 13. uri v hotel De la Ville, kjer je bil sprejem. Obisk ministra Bosca Včeraj ob 7.45 je prišel z brzcem iz Rima v Trst minister za javno vzgojo Bosco, ki se je ob 11.30 udeležil ceremonije podelitve zlate kolajne tržaški univerzi. Najprej je imel daljši govor, nato pa je pripel kolajno na univerzitetni prapor. Popoldne je v liceju Dante izročil nagrado dvema dijakoma, ki sta se najbolj izkazala v ciklusu predavanj, na katerih so govorili sami dijaki. Minister je sprejel tudi šolnike, ob 17.45 pa se je udeležil na univerzi zasedanja vseh rektorjev univerz in višjih šol, ki so razpravljali o zakonu, ki obravnava del deske šole posebno pismo s te- j setletnega načrta za razvoj mi in takimi perečimi pro-1 šolstva. Po ukazu prefekture in občinskega zdravnika Občina še ni prepovedala prodaje mleka Vendar pa bo do tega ukaza prišlo v kratkem, čemur se bodo Delavske zadruge odločno uprle in verjetno odprle mlekarno v središču mesta Delavske zadruge še niso prejele od občine ukaza občinskega zdravnika o prepovedi prodaje mleka, tako da so včeraj nadaljevali prodajo v vseh sedmih prodajalnah «Supercoop». Računajo, da bo to stanje trajalo še nekaj dni, kar je odvisno od upravnega postopka občine, ki mora u-radno sporočiti prepoved občinskega zdravnika. Vendar pa ni dvoma, da bo do tega uradnega sporočila prišlo in da se bo takrat prodaja mleka po znatno nižji ceni v «Supercoop» prenehala. Predvideva se tudi, da bo občinski odbor sestavil nov zdravstveni pravilnik o prodaji mleka in drugih prehrambenih proizvodov. Vendar pa to ne bo moglo v Vprašanja svetovalcev v občinskem svetu Monopol nad električnim tokom in zahteva po nižji ceni bencina «Triestini» slaba prede - Kdaj bodo uredili grobnico za padle borce in žrtve - Za ustanovitev občinske lekarne Nadaljuje se enotna stavka dilavcev vseh podjetij Italcementi v Italiji, ki so jo proglasile sindikalne organizacije v vsedržavnem okviru za nedoločen čas. Tudi v Trstu stavkajo delavci tega podjetja, ki je v žaveljskem industrijskem pristanišču. Delavci stavkajo, ker podjetje noče pristati ha pogajanja o zahtevah ga znižani delovni urnik Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta so postavili nekateri svetovalci razna važna vprašanja. Svetovalec To-nel (KPI) je v zvezi s podelitvijo posojila iz krožnega sklada tovarni papirja v Šti-vanu, ki bo razširila svojo termocentralo, vprašal, ali ni morda škodljivo cepiti akcijo na področju pridobivanja e-nergetske sile in ali ne bi bilo prav, da bi združili komisijo za električno energijo in metan pri trgovinski zbornici ter imenovali vanjo tudi zastopnika občine. Poudaril je tudi, da se zlasti komisija za metan ni že dolgo sestala. Župan je odgovoril, da je omenjeno posojilo koristno, saj bodo z novo centralo lahko razbili monopol družbe iSelveg, ki dobavlja občini o-iziroma Acegatu tok in jo pri fem duši. Kar se tiče rotacijskega sklada, pa so njegova posojila po zakonu namenjena samo zasebnikom. Po njegovem je torej prav, da se «ntrala omenjenega podjetja razširi. Dejal je tudi, da se je podjetje tudi že ponudilo, da bi v prihodnosti dobavljalo občini tok. Kar se tiče zastopnika občine v komisijah trgovinske zbornice, je dejal, da se mu to ne zdi niti po- iiimimiHimmimiiutiiiMimmmMmHHimmtmHiiiimmiimmiiiimmmmmmm Razsodita okrožnega sodišča v Kopru 10 let strogega ker je ubil prijatelja Morilec ga je smrtno ranil v prepiru, ki je nastal pod vplivom alkohola Okrožno sodišče v Kopru je obsodilo na 10 let strogega zapora 27-letnega Antona Toplaka, ki je 2. januarja letos v samski sobi Kmetijskega kombinata v Valdoltri smrtno ranil svojega prijatelja 19-let-nega Draga Kričeja. Toplak, ki je bil že nekaj let zaposlen pri kombinatu kot kmetijski delavec, je 2. januarja po kosilu, odšel, po prepiru z ženo, s svojim prijateljem Nikolo Rupčičem v menzo bližnjega kombinata na kozarec vina. Ker je bila menza že zaprta, sta odšla v zgornje r-----------------\ PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST UL.MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 Ur — FLRJ; v tednu 20 din, me-sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. četrt- letno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi s? naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst nadstropje, kjer je uprava kombinata uredila za svoje u-službence več samskih sob. Tu sta obiskala znanca Franca Šoštariča, za katerega sta vedela, da ima vino in da ga včasih tudi prodaja. Skupno so ga nato spili več litrov. Pridružilo se jima je še nekaj delavcev, med njimi Drago Kričej, ki je šele pred kratkim prišel na kombinat iz Ko-tolj v mariborskem okraju. Toplak, ki je bil pod vtisom prepira z ženo, ter tudi pod vplivom popitega alkohola, je nenadoma zapustil družbo in se napotil domov. Ker žene ni našel doma, jo je iskal pri družini Savron, kjer pa je bil le 11-letni Savronov sin. Deček je s strahom opazil, kako je iz Toplakovega rokava padel na tla nož. Razdražen je Toplak nož pobral in se vrnil k družbi v Soštar-šičevo sobo. Prijatelji so opazili, da je Toplak skril nož pod blazino. Prepričevali so ga, naj nož odvrže. Toplak pa je to odklonil, češ da mu bo lahko še služil. Ko je Rup-čič ob 16. uri odšel, je povabil Toplaka, da se vrneta skupno domov. Vendar ta ni hotel o tem ničesar slišati in je zopet naročil vino. Ko pa je bilo treba poravnati račun, je Toplak izzval prepir s Šoštaričem in ga hotel napasti z nožem. V tem trenutku je posredoval Drago Kričej, ki je bil popolnoma trezen. Pozval je Toplaka naj pusti pri miru Šoštariča, Toplak pa se je v begu zagnal v mladeniča, ga porinil iz sobe ter ga z nožem sunil v desno ramo. Kričej, smrtno ranjen — nož mu je prerezal glavno žilo — je imel še toliko moči, da se je zavlekel do svoje sobe, kjer se je vrgel na posteljo. Toplak je takoj skesan stopil za njim in klical prijatelja, vendar zaman, kajti mladi Kričej je že izdihnil. «»-------- O Neznanci so ukradli lam-breto, ki jo je Ernesto Massa-ria s Trga Garibaldi 6 parkiral ponoči na omenjenem trsu, trebno niti umestno. To pač pomeni, da bosta* komisiji še dalje spali spanje pravičnega. Neki drugi svetovalec se je pritožil, da je po ulicah preveč beračev, ki prosijo miloščino, češ da bo to vzbudilo slab vtis zlasti pri tujcih, ko se začenja turistična sezona in bodo prihajali v večjem številu v mesto. Podžupan prof. Cumbat je odgovoril, da je opozoril na stvar kvesturo in jo prosil, naj poskrbi, da se to početje preneha. Svetovalec prof. Dulci je izrazil skrb, ker se bo jeseni vpisalo v prvi razred srednje šole vsaj 30 odst. učencev več kot do sedaj, ker bodo opravili sprejemni izpit v srednjo šolo. Prosil je župana in pristojnega odbornika, naj poskrbita, da ne bodo zašle šole jeseni v hudo stisko zaradi pomanjkanja učilnic. Zupan in odbornik sta obljubila, da bosta mislila na stvar. Isti svetovalec je tudi dejal, da 3e mu zdi zdaj primeren trenutek, da bi nekoliko pritisnili na predsednika vlade Fanfanija, da bi dosegli dodelitev kontingenta bencina po nižjih cenah, kot se že dogaja v Gorici in dolini Aosta. Zupan je dejal, da bo posredoval za rešitev tega vprašanja, ki ga občutijo v Trstu vse stranke in seveda še prav posebno vsi lastniki vozil. Zupan je odgovoril, da se je tudi dr. Palamara ogrel za to zahtevo, kakor je tudi zahteval znižanje tarif za prevoz blaga po železnici. Finančno ministrstvo pa je to zahtevo ponovno odbilo. No, poskusiti ponovno pač ne škodi. Svetovalec dr. Pincherle je zahteval od podžupana, naj skliče zdravstveno komisijo, ki se ni dolgo sestala in ki mora obravnavati zlasti vprašanje ustanovitve občinske lekarne. Prof. Cumbat se je izgovoril, da še ni prejel glede tega odgovora vseh občin, ki jih je prosil, naj mu sporočijo, kako je to vprašanje urejeno pri njih. Svetovalec Gombač je opomnil odbornika za javna dela, kako dolgo se že na pokopališču zavlačuje ureditev grobnice padlih borcev in žrtev vojne, ker primanjkuje delovne sile. Prekopati je namreč treba grobove okrog 1.000 žrtev. Odbornik inž. Visintin je na neko drugo vprašanje poročal o sestanku na zunanjem ministrstvu glede predložitve Trsta za sedež mednarodnega inštituta za teoretsko fiziko, ki ga misli ustanoviti agencija za jedrsko energijo OZN z Dunaja. Visintin je dejal, da se je tega sestanka udeležil in da je tudi ob tej priliki opozoril pristojne organe na nujnost gradnje letališča in izboljšanja prometnih zvez s Trstom sploh. Prometne zveze so namreč zelo važne za tako ustanovo. Agencija bo razpravljala o tem vprašanju 5. junija, v septembru pa bo dokončno izbrala sedež za inštitut. Svetovalec dr. Teiner je o-pozoril občinski svet na obsodbe vredno ravnanje nekega »malega človeka, ki so ga poslali iz Rima», ki je prepovedal uslužbencem Tržaškega Lloyda, zbirati prispevke za uslužbence « Arrigonija*. Nadalje je vprašal župana, kako je s krizo, ki jo preživlja »Triestina«, ki utegne končati celo v C ligo, če se bo tako nadaljevalo. Zupan je povedal, da so društvu znižali njegov dolg občini na polovico, drugače pa se ni mogla občina vtikati v notranje zadeve društva, čeprav so do- ločene osebe pokazale, da nimajo ravno »srečne roke» pri njegovem upravljanju. «»-------- Prometna nesreča Okrog 7. ure se je včeraj peljal z avtom po obalni cesti proti Trstu 26-letni Gio-condo Zanetti iz Pordenona. Pri razgledni točki pri Ses-ljanu je avto na mokri cesti zdrsnil in treščil ob skalo na levi strani ceste. Avto se je zelo poškodoval, Zanetti pa se je pobil in ranil po čelu ter levi roki. Neki avtomobilist, ki je privozil kmalu nato mimo, je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo moral 10 dni. Nesreči na delu Ko je včeraj v prvih jutranjih urah 22-letni Giovanni Blasi iz Ulice del Sale 4 čistil stroj za mešanje testa v podjetju »Pastificio triestino«, kjer je zaposlen, je nerodno vtaknil levo roko v stroj, ki mu je poškodoval prstanec, zaradi česar se bo Blasi moral zdraviti skoraj dva tedna na prvem kirurškem oddelku. Dobra dva tedna se bo morala zdraviti na II. kirurškem oddelku 14-letna Ondina Lo-renzon iz Ulice Pace Daveda-no 19, ki si je včeraj dopoldne porezala desno roko. Ondina, ki je frizerska vajenka v salonu «Maria» v Ulici San Lazzaro, je razbila steklenico ob umivalnik in si tako porezala roko. Postalo ji je slabo in je precej krvavela, zaradi česar so jo nemudoma odpeljali v bolnišnico. Aretiran žepar Pred dobrim tednom je 39-letni Amadio Aita iz Buie pri Vidmu nagovoril v neki gostilni v Ulici del Bosco 50-let-no Ermmio Maslo vd. Penne in jo za šalo objel. Kmalu nato je odšel, toda ženska je za. pazila, da ji je izginila denarnica, v kateri je imela 11.500 lir. Zadevo je takoj prijavila na komisariatu javne varnosti v Ulici Caprin. Agenti so čez ne* aj dni našli krivca in ga zaslišali, medtem pa so ugotovili, da Aito čaka zaporni nalog preture iz Gemone, ker je bil že obsojen na 45 dni zapora. V ladjedelnici Felszegy v Miljah V kratkem pričetek gradnje treh ladij za o Dve manjši ladji bosta pluli proti Sesljanu, Grade, žu in Kopru; večja pa proti Umagu in Novemu gradu Dve ladji bosta sprejeli po 460 potnikov, večja pa 630 Še ta teden bodo verjetno v ladjedelnici Felszegy postavili gredelj prve izmed treh motornih potniških ladij, ki jih bodo zgradili v tej ladjedelnici za družbo »Societa di navigazione Alto Adriati-co», ki jih bo uporabila za modernizacijo tržaških obalnih zvez. Predvidevajo, da bo gradnja vseh treh ladij veljala okoli eno milijardo 300 milijonov lir in je odbor za u-pravljanje rotacijskega sklada pred kratkim družbi odobril posojilo v znesku 650 milijonov lir. Dve ladji bosta manjši in bosta imeli po 300 ton ter bosta lahko sprejeli po 460 potnikov. Ti dve ladji bosta imeli naslednje značilnosti: največja dolžina 45,60 metra, širina 7,40 metra, višina do glavnega mostu 3,25 metra. O-premljeni bosta z dvema motorjema Fiat-Diesel, od katerih bo vsak razvijal po 650 konjskih sil in bosta ladji lahko dosegli največjo brzi-no 15,8 milje na uro. Ti dve ladji bosta vozili na redni progi Trst - Gradež in Trst -Sesljan, kjer bosta po dva odhoda dnevno ter na progi Trst - Koper, kjer bo en odhod. Tretja ladja bo znatno večja in bo imela 499 ton ter bo lahko sprejela 630 potnikov. Ta ladja bo imela naslednje značilnosti: največja dolžina 56,04 metra, širina 8,40 metra, višina do glavnega mostu 3,65 metra. Opremljena bo z dvema motorjema, ki bosta razvijala po. 1.250 konjskih sil in omogočila ladji brzino 18 milj na uro. Ta ladja bo vozila na redni progi Trst - Umag - Novigrad, ki jo bodo ob sobotah in nedeljah podaljšali do Rovinja in Pulja. Prva izmed teh treh motornih ladij, bo pričela pluti že novembra, druga 300-tonska ladja decembra in tretja največja pa bo dokončana aprila 1962. leta. V ladjedelnici Felszegy sedaj dokončujejo veliko motorno ladjo za prevoz suhega tovora »Olin Mathieson«, ki so jo zgradili v dveh kosih, ker je splavišče ladjedelnice premajhno. Ladjo so sedaj preimenovali v «Morven» in predvidevajo, da jo bodo dogradili junija. kratkem vplivati na stanje prodaje mleka, ker zahteva tako sestavljanje precej časa in mora nato pravilnik najprej odobriti občinski svet in končno nadzorni organi. Kaj malo pa je verjetno, da bi prefektura odobrila bistvene izpremembe o prodaji mleka, saj se je s svojim pismenim ukazom občinskemu zdravniku postavila na stran številnih malih prodajalcev, ki so bili zaradi znižane cene mleka v prodajalnah «Super-coop» ogroženi. Upravni svet Delavskih zadrug se je že sestal in razpravljal o prefekturnem ukazu. Sedaj proučujejo razne načine, da bi prišlo do preklica tega ukaza. V tej zvezi se sklicujejo na zakone, ki urejajo prodajalne po stalnih cenah (veleblagovnice, prodajalne vrste (epostreži si sam», kot so «Supercoop» in podobne) in ugotavljajo, da te prodajalne urejajo bistveno drugačni . zakoni, kot vse ostale, ter da morajo v primeru spora vsekakor veljati vsedržavni zakoni in ne občinski pravilniki. Zato se bodo tudi pritožili proti sklepu pnefekture na pristojno mesto. Predvidevajo tudi, da bodo odprli prodajalno mleka v središču mesta, ki naj bi nekako demonstrativno prodajala mleko po znižani ceni. V tej zvezi tudi trde, da ne gre nikakor za politično ceno mleka, ker naj bi imeli kljub znižani ceni še vedno 12 lir pri litru marže in torej razliko za kritje dejanskih stroškov in dobiček. Delavske zadruge so v tej zvezi na boljšem tudi zato, ker jih prevoz praktično nič ne stane. Pri Delavskih zadrugah smo se zanimali tudi glede kritik, ker uprava ni poskrbela za akcijo za znižanje cen tudi za nekatero drugo prehrambeno blago, kjer je stanje še mnogo bolj kritično kot je pri mleku in kjer so visoke cene izključna posledica monopolističnega stanja na trgu. Odgovorili so nam, da pripravljajo podobno akcijo, da pa je zadeva šele pri upravnih vprašanjih. Razdeljevanje podpor brezposelnim Pokrajinski, urad za delo sporoča, da bo izplačeval podporo za brezposelne za drugo polovico maja: 31. maja brezposelnim pomorščakom, 3. junija brezposelnim moškim drugih kategorij, 3. junija pa ženskam. Dopoldne (od 830 do 12.) bodo vse tri dni na vrstnem redu priimki, ki se začnejo s črkami od A do M, popoldne pa (od 16. do 18.) od N do Z. m luiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii n ii m im m m im »um« iiiiiiiimimimii Izpred kazenskega sodišča Zaradi tatvine avtomobila sta bila mladeniča obsojena Pogojna kazen šoferju tovornjaka, ki je januarja letos zakrivil smrt petnajstletne dijakinje Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Edel, Sta se morala zagovarjati 20-letni Rolando Zok iz Ul. Giu-lia 13 ter 20-letni Giusto Pahor iz Ul. Orlandini 47. Oba mladeniča so obtožili, da sta 3. aprila letos ukradla avtomobil znamke Lancia Ardea, ki je last 21-letnega Maria Millerja iz Ul. Piccardi 7. V zvezi s tem prekrškom so Zoka obdolžili tudi, da je vozil avtomobil, ne da bi imel za to potrebnega šoferskega Konferenca o streli Včeraj popoldne se je zaključil tržaški del mednarodne konference za obrambo pred strelo. Danes zjutraj bodo udeleženci odpotovali v Opatijo, kjer bodo nadalje, vali z znanstvenim delom. Jutri bodo obiskali Plitvice, Zagreb, Ljubljano in Postojno, Pojutrišnjem se bodo vrnili v naše mesto, kjer bodo zaključili srečanje. Na včerajšnjem zasedanju je govorilo šest delegatov. Slika nam dovoljenja. Včeraj pa so so- leg tega bo moral prestati tu- dili Zoku tudi zaradi neke , di kazen, ki so mu jo priso- druge tatvine, ki jo je zagre- J dili 1955. leta zaradi neke ta- šil ponoči med 10. in 11, mar- tvine. cem letos v Ul. Cancellieri, kjer je ukradel motor znamke »Gilera Sport», ki je last nekega Vita Nardaccija. Slednji je posodil motor nekemu svojemu prijatelju, ki ga je začasno parkiral v Ul. Cancellieri. Kar pa se tiče skupnega prekrška obeh mladeničev, se pravi tatvine Lancie Ardee, so se dogodki odvijali takole: omenjenega dne so poklicali po telefonu agente letečega oddelka v bar Oriani, in sicer zato, ker sta se dva mladeniča, ki so ju zasledovali zaradi tatvine nekega avtomobila, zatekla v stranišče. To je bilo nekaj pred 23. uro. Agenti so takoj pohiteli v bar Oriani, kjer so vdrli v stranišče, toda o zlikovcih ni bilo nobene sledi. Pohiteli so na dvorišče, na katero se je odpiralo okno s stranišča ter so opazili, kako sta dva mladeniča prislanjala lestev na zunanji zid dvorišča. Posrečilo se jim je, da so ju prijeli ter odpeljali na policijsko postajo. Ze ko se je vse to dogajalo, jim je imenovani Mil-leri povedal, za kaj je šlo. Dejal je, da so mu prejšnjega dne ponoči neznanci u-kradli avtomobil, ki ga je parkiral pred hišo. Malo prej je šel po Ul. Pascoli ter je zagledal svoj avtomobil, ki se je peljal navzdol z ugašenim motorjem. Začel je teči za tatovi v avtu ter klicati na pomoč. Na Trgu Ni-colini sta dva mladeniča skočila iz avtomobila. Skupno v nekaterimi osebami ju je potem zasledoval do bara. Mladeniča sta najprej zanikala svojo krivdo, potem pa sta priznala, da sta se polastila avtomobila, toda le zato, da bi napravila kratek »sprehod«. Zdi pa se, da je bil ta sprehod daljši, ker sta porabila ves bencin. Včeraj je sodišče spoznalo Zoka za krivega ter ga obsodilo skupno na 11 mesecev Pahorja pa je sodišče obsodilo na 8 mesecev zapora ter 7.000 lir globe. Kazen je pogojna in ne bo vpisana v kazenski list. * * * Pred istim sodiščem se je moral zagovarjati tudi 56-letm šofer Giovanni Chinchella iz Ul. Racheli 18, ki je bil obtožen, da je nenamerno zakrivil smrt 15-letne dijakinje Marije Giuditte Mengaziol iz Zg. Carbole 887. Do nesreče, pri kateri je o-menjena deklica zgubila življenje, je prišlo 23. januarja letos v Ul. S. Giacomo in Mon-te. Chinchella je upravljal tovornjak. Prihajal je od Sv. Jakoba ter je bil namenjen v središče mesta. Prav tedaj je skupina dijakinj prečkala cestišče z leve na desno, in sicer po prehodu za pešce. Chinchella je sicer nekoliko zavrl svoje težko vozilo, toda ni ga popolnoma ustavil, med drugim tudi zato ne, ker je videl, da so ga deklice opazile. Mengaziolova je bila zadnja v skupini. Nenadoma se je ustavila, toda ker je bilo cestišče mokro, se ji je spodrsnilo ter je padla pod zadnje levo kolo tovornjaka, ki jo je povozilo. Zaradi hudih poškodb je kmalu nato umrla. Sodniki so spoznali Chin-chello za krivega ter ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 8 mesecev zapora ter 6.000 lir denarne kazni. Nezgoda danskega mornarja Na danski petrolejski ladji «Naers», na kateri je vkrcan, je včeraj okrog poldne 55-let-ni pomorščak Anders Marcus Kallesen nerodno padel z lestve z višine 3 metrov. Pri padcu se je precej pobil po glavi in ranil po obrazu ter je močno krvavel. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek. Zdra- zapora in 12.000 lir globe kaže jugoslovanske udeležen- na dva meseca pripora ter 8 | viti se bo moral skoraj 2 ted-ce na konferenci, tisoč lir denarne kazni. Po- na. Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo, 28. t. m. ob 16. uri v prosvetni dvorani «A. Sirka v Križu BRANISLAV NUSIC «Dr.» V AVDITORIJU V TRSTU v sredo, 31. maja ob 21. uri premjera v četrtek, 1. junija ob 20. uri in v nedeljo, 4. junija ob 17. uri ponovitev Emmerich Kalman ■v «Cardaška kneginja» opereta v treh dejanjih Napisala: LEO STEIN -BELA JENBACH Prevedel: M. L. Scenograf: JOŽE CESAR Koreograf: NADA KRIŽMANCIC Korepetitor: ALEKSANDER VODOPIVEC Asistent režije: STANE STAREŠINIČ Instrumentiral in dirigira: OSKAR KJUDER Režiser: A D RIJ A N RUSTJA Leopold Maria, knez Lippert-We. lersheim — Stane Raztresen; An-hilta, njegova žena — Leli Na-krstova; Edwin Ronald, njun sin — Jožko Lukeš; Kontesa Stasi, knezova nečakinja — Miranda Caharija; Grot Boni Kancsianu — Stane Starešinič; Sylva Vare-scu — Nerina Pelicon; General — Danilo Turk; Poročnik Rons-dorf — Julij Guštin; Fery pl. Kerekes — Silvij Kobal; Poslanik Me Grave — Justo Košuta; Grofica Tschappe — Zlata Ro-doškova; Kiš — Josip Fišer; Baronica Exner — Slavica Bandi; Kavalirji — Alojz Milič, Fabio Pečar, Franko Drašič, Florjan Drašček, Nino Bandi, Rinaldo Vremec; Dame — Elv-i Miklavec, Marta Verk, Tatjana Sosič, A-lenka Križnič, Ina Piščanc, Dragica Jerina; Mikša — Edvard Martinuzzi; Cigan — Silvan Križ-mančič; Lakaj — Edvin Guštin Prodaja vstopnic od 29. t. m. dalje v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pretd pričetkom predstav, v caffe V. Moscolin, Ulica Tegtro Romano 2 (nasproti Avditorija). Tržaška kvestura opozarja, da so 23. t.m. neznanci v Materi ukradli 1 kg težak zavoj z etiketo «Vaccino poliomieli-tico» (cepivo proti otroški paralizi), v katerem pa je bil strup za miši, in sicer zdrobljeno žito pomešano s strupom rumenkaste barve. Tržaška kvestura je izdala to poročilo, da bi opozorila prebivalstvo, če bi to blago prišlo v Trst. C MALI OGLASI OBIŠČITE VELETRGOVINO FE LICE - Trst, Ulica Carducci 41 Kupili boste: bunde dežne plašče, hlače, srajce, jope In rano-go druglb artiklov najboljštb vrst pa res konkurenčnih cenah. j OLEPAH^J TEATRO NUOyo 26-rp.de »g 30. t. m., bo recital ^flml j Od petka 26. t. ■ri- boni «Simfonija v Ruzzatij«» besedili BachelbJa» r0na» Lanze, Nikolaja in ( k i gL-g Nazlonale 16.00 »DivlalJ* oorn«. Ljubezen P® —[jdini-Hitlerja. Prepovedano »mr, 1ROO ((Kličite 22* ^ Femce 16.00 ((Kličite «-nik Sheridam, s psif- Excelsior 16.00 «Gospa kom». ,.nrto. , Filodrammatico Dane/ ^ yIct- Grattacielo 16.00 *Erj Mk®" ca», Mel Ferper._ nelli. Prepovedano nJSjlji>- Arcobaleno 16.00 (t r Supercinema 16.00 peklu«. .„risol, ^ Alabarda 16.00 «M;a ,0r, M*"- iz Madrida«, tech" sol, Anselmo Duar"'fflii. Aurora 16.00 Prepovedano mla®'" ' 6r!ostr(1' ricpvrvuoiiv — Cristallo 16.30 «Zakon i ke». Prepovedano ^ pepP®, Garibaldi 16.30 *^otp in ženščina«, TotO, Filiippo, Dorian vr"'Sjija», Capitol 16.30 «Krog " ley. frey Hiunter, Pat Prepovedano mla<1 VnOŽ«. Impero 16.00 «TretJ^w; (sl>^ Italia 16.00 ((Roza; življenje v Nemč‘1 ^ z.i v ijcujc. v »iK- - midv ^ dams. PrePOve^Ki^ Massimo 16.JO ^ tara«, teebnicolor- , rez • « tl!® i \ra\ Sl ifl Moderno 16.00 «Za zakasnil«. Michele ^ Henry Vidal. pjotJ«1' Astoria 17.00 «Sen Mason. . m » Astra 16.30 »Izziv T®1 » ryja». lfi00 (dd^JI Vittorio Veneto 1"- gUrl sin«, eastmancolor. caster. . med sK 11 Ideale 16.00 «Dvoo°J mi«, technicolor. eret Marconi i6.00 < Prosimo že vpisane-nejo sedežne številke A hunta '1; : Večina blaga st.2'p/P Goriško-beneški dnevnik Glasovali bomo na levičarskih ustvarili jasno ®**3 dosedanji volilni priznava pravice do dostojnega plačila in zboljšanja življenjske ravni. Zato ie bolj kot naravno, da si iščejo in so si tudi 2a°ovornice- pravic^ poiskali stranke, v katerih se borijo, da bi se vsem delov■ .-"•Panji so si g o riški Slo- i katere stranke niso sa- 5: j, to°*lednejse, ampak tu-e«ine •VPlt L uvav iifte •j6- 7nanj^,ne v Italiji. '"leli {lovorov, ki so jih predstavniki tako KP1 so lahko vsi prišli ''pričanja, da ni izv " Sa 4*^ strank nobene, ki iti j|# 0 tiaše zaupanje m %r° 710 darovanjih PSI m0rjlna zborovanjih KPI so 'lit ' 0 nar°dnih pravicah T,1Qn3's'iiif’ slovenski go-*l°venski kandidati. It „ so program strank \i!,^iarskih’ socialnih in flii r vprašanj ter pouda-\ da VSl dokazi govorijo za i v reševanje narodne-'it suasania- priznanje pra-„ Venske manjšine v Ita-i{< najtesnejši zvezi z re-lipdj*”1 vseh socialnih in y a'skih vprašanj: ni na-4((e rez socialne osvobo- e,lska manjšina se ne i od„ln ,e n°oe izogniti svo-'tltfj °“ornosti v družbi, v Sšin Pripadniki naše !fSj .* so danes zaposleni . tovarnah in podjet-'itr 1 obdelujejo zemljo, bbia» ■ 4an na lastni koži 'i pl30’ kako vodilni raz-tska nanje in jim ne nim ljudem naše pokrajine, in še prav posebej naše.ia mesta, odkazalo pravo mesto, da bi se spoštovalo in pravi! no plačevalo delo, 'a bi se odpravili nečlovečanski odnosi, ki vladajo na neštetih delovnih mestih, zlasti v tovarnah proste cone v Goric. Ti dve st-anki sta socialist ina in komunistični; v njiju delujejo za skupni cilj, to je za razvoj družbe v-smeri demokracije, za osvoboditev dela in priznanje naših specifičnih narodnih pravic. Ko bodo noši volivci oddali svoj glas slovenskim kandidatom, naj imajo prea seboj ideale, za katere se ramo ob rami borimo s toliko stotinami milijonov ljudi širom po vsem svetu in ki so ideali socializma; za te ideale, ki si vedno hitreje osvajajo svet, naj naši ljudje oddajo svoj glas, in to v prepričanju, da so s tem prispevali, da se v naših pogojih borbe naplavi korak naprej p reševanju narodnega in vseh ostalih socialnih in gospodarskih vprašanj tudi v krajevnem merilu. '""m,,, Demokristjani, liberalci in fašisti v Vidmu so istih misli Pokrajinski predsednik odv. Candolini nasprotuje ustanovitvi avtonomne dežele Zaradi delovanja «prevratnih skupin v Tipani in Šent Lenartu naj bi bila v nevarnosti državna celovitost Na seji videmskega pokrajinskega sveta, ki je bila v ponedeljek zvečer, je v poročilu o proračunu za leto 1961 pokrajinski predsednik odvetnik Candolini (KD) načel tudi vprašanje ustanovitve avtonomne dežele Furlanije-Ju-lijske krajine. Ob tej priliki se je predsednik pokrajine odločno postavil na stališče proti avtonomni deželi ter svojo trditev »utemeljeval« z delovanjem »prevratnih skupin« in »nevarnostjo slovanskega sveta«, ki spravljata v nevarnost državno celovitost. Oba levičarska svetovalca Rugo (PSI) in Francovig (KPI) sta odločno zavrnila predsednikovo izvajanje, ki je izkazovalo nič drugega kot njegovo nasprotovanje ustanovitvi dežele. Odv. Candolini je imel pri tem, ko je govoril o »prevratnih skupinah«, v mislih občinska sveta v Tipani in v Šent Lenartu v Beneški Sloveniji, ki sta sprejela na predlog levičarske opozicije resoluciji za ustanovitev avto- '"'uniiMiiiiiiitiiiimiumHnininnmmniimmnHnmi borovanje liste ^nske enotnosti v Steverjanu !!fk»u jVe5er ie bilo v Ste-dobro obiskano zbo-Ok'-.^ ga je priredila li-:\li.Clnslte enotnosti. Zbo- iiiiiiiiiiiiitiitiitmiiiiiiiinfiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiifiiiii Hii^everianu in se ga je HiiL?,recei vaščanov iz 'iške 1^‘h zaselkov te bilo pri spomeni- obči: ne. /‘‘•na zborovanja in IrAmimiet K lstov in komunistov K&itn °b 18,30 b0 na Trgu TOjfMStl *°voril za KPI S k Seanik poslanske zbor- V0v 1,0 imela PSI dve \ nJ1: ob 20.30 bosta go-H J! Prosvetni dvorani S«..1101''0 Marangone ter V # Peter Sancin. Sil c.V",ni dvorani v Stan-ijjst, jv °°o govorili Viljem JSn Marinčič in Viktor itlr, ’ Zborovanje se bo 'Si h 20-30- o; 0 °b 18.30 govoril na * fiattisti član central- Causi. Steverjan Predvolilni pomenek na Kakencah V torek zvečer so se na | kateri njihovi voditelji so ce- Devetak Bogomil H 8- CERNIC Vlrgll 9- PETEJAN Ivan KOSIČ Karel V TOMSIC Anton J2- TOMSIC Andrej f> V Lista št. t Lista št. 2 Lista št. 3 Občina DOBERDOB Za Listo občil enotnosti glasujem v .r I. STEKAR Slavko M Lista št. 1 k k i m v GORICI CORSO. 17.00: »Preiskava inšpektorja Morgana«, H. Kru-ger in S. Baker. Ameriški film. VERDI. 17.30: «Gola Odiseja«, cinemascope v barvah. N. Maria Salerno. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.30: »Nevroza«, N. Tiller in A. Nazzari. Ita-lijansko-nemški film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: »Tamara, hči stepe«, G. Pečk in T. Toumanova. Ameriški film. MODERNO. 17.00: «Džungla, sedma cesta«. dežurna* "lekarna Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. Giusto, Korzo Italia št. 106, tel. 31-51. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 22,2 stopinje ob 14.30 in najnižjo 12,2 stopinje ob 6.30 zjutraj. Vlage je bilo 70 odstotkov, padavin pa 16,4 mm. ■iiimimmiHimiMiiHiiimiiiiiiiiiniiiimiiH Kako pravilno voliš Na volišče vzemi s seboj osebno izkaznico in volilno potrdilo. Predsednik volišča ti bo dal glasovnici: eno za izvolitev števerjanskega občinskega sveta in drugo za izvolitev pokrajinskega sveta. Za Listo občinske enotnosti voliš tako, da prekrižaš naš volilni znak: grozd in kramp. Za to smeš uporabljati samo tintni svinčnik, ki ti ga bo dal predsednik volišča. Ko si prekrižal naš znak, ki je na prvem mestu, lepo spet zgani glasovnico in jo zalepi. Obe glasovnici nato izroči predsedniku volišča. Pazi, da na glasovnici ne napraviš nobenega drugega znaka ali madeža, ker bi sicer glasovnica bila neveljavna. Dekleta in žene! Pazite, da pri lepljenju glasovnice ne pomažete z rdečilom, ker bi tudi v tem primeru bila glasovnica neveljavna. Pazite, da pri prekrižanju našega znaka glasovnice ne poškodujete ali celo raztrgate s tem, da svinčnik premočno pritiskate na papir. če nehote pokvariš ali zamažeš glasovnico, zahtevaj od predsednika volišča drugo. Edino tako bomo pravilno oddali naš glas za zmago Liste občinske enotnosti! III 2. GRAVNAR Franc F! 3 HUMAR Jožef III 4. KOMIC Albin Q 5. KOM1C Franc D 6. KOMJANC Ferdinand III 7. KORSIC Gvido • Roman □ 8. MARAŽ Albin III 9. MARAŽ Drago lil 10. STEKAR Bruno III 11. VOGRIČ Jožef V v Lista št. 2 r £ v l_J ,2- VOGRIČ Lucijan I- JARC Andrej _□ 2. PAHOR Jože III 3. BONETA Karel O 4. FOCCARO Alojzij lil 5. LAURENTI Karel III 6. CERNIC Karel III 7. FERFOLJA Jožef III 8. GERGOLET Jožef G 9 GERGOLET Jožef III 10. GERGOLET Andrej. G 11. PAHOR Oliver n 12. JARC Karel Peta etapa kolesarske dirke po Italiji Tudi na olimpijskem stadionu v Rimu tradicija spoštovana Tudi v P alermu zmaga Odločnost in prodornost Angležev tujca Louisa Proosta učinkovitejša od žonglerstva Italijanov Danes počitek; jutri pa 6. etapa Palermo-Milazzo e ■s C «S! O % ■f o. fc cl e 08 0 -S 4 1 O *J> 7- -5 m 3 5 <2 0 ** C- O . O) Vj ^ e • N a O Z oc m 60 , JO 611 «0 I 90 . 100 ;«0 «1 as i m i ^0 450 UO rt K rti i m * Včerajšnja etapa, katere profil vidimo na sliki ni bila kljub valovitosti proge naporna PALERMO, 24. — Od vseh etap letošnjega »Gira stoletnice« je bila današnja morda najbolj garibaldinsko prevožena. 2e kmalu po startu v Maršali, je Stolker potegnil in privabil za seboj Schroedersa in nato Tonuccija. Bežečim so se kasneje pridružili še Galdeano, Impanis in Stablinski. Vsega skupaj šest kolesarjev, med katerimi pa je bil samo en Italijan. Ni minilo dosti časa, ko sta se beguncem pridružila še bivši svetovni diletantski prvak Proost in Molenaers, ki sta pripomogla, da se je hitrost še povečala. Molenaers je moral kaj kmalu popustiti, drugi pa so se spravili še z večjo vnemo proti cilju, tako da se je razdalja med njimi in zasledovalno skupino vidno večala. Samo Venture'-li je poskusil organizirati zasledovanje, a ker ni našel družbe, ni vztrajal. V Salemiju, kjer je bil prvi »cilj trobojnice« so imeli begunci že 1’ naskoka, pri drugem lgtečem cilju pa se je ta še povečal za nadaljnjih 45”. Glavnina ni odgovorila in begunci so si nabirali sekunde in sekunde naskoka, dokler ni ta dosegel že nevarno razliko 3’. Ko so se nekateri zavedli nevarnosti in hoteli v protinapad, se je vedno znašel kdo v glavni skupini, k: mu ni dovolil bega. Sele kasneje je Poblet spoznal, da je njegova roza majica v nevarnosti, zaradi česar je izsilil napad, ki mu je pripomogel, da se je začela razdalja in s tem tudi naskok manjšati. V predmestju Palerma kmalu po spustu s hriba Pellegrino, kjer je bil pr-v; gorski cilj, so imeli begunci samo še 1’45” naskoka in ta se je na cilju še zmanjšal. Od vodilne skupine je bil Proost najhitrejši in si je za- gotovil ciljno zmago pred Schroedersem, Tonuccijem in ostalimi. Glavnina je privozila nekaj sekund kasneje. Jutri bodo imeli kolesarji prvi počitek. V petek pa jih čaka 220 km dolga etapa brez nevarnih predelov med Palermom in Milazzom. Anglija premagala Italijo 3:2 (1:1) - Strelci: Hitehens in Sivori v prvein, Brighenti, Hitehens in Greaves v drugem polčasu Strelci: V 38’ prvega polčasa Hitehens (A.), v 42’ Sivori (It.); v 30’ drugega polčasa Brighenti (It.), v 32’ Hit- chens (A.), v 40’ Greaves (A.). Anglija: Springett; Armfield, Mc Nel’1: Robson, Swan, Flovvers; Douglas, Greaves, Hitehens, Haynes, Charlton. Italija: Buffon (Vavassori): Losi, Castelletti; Bolchi, Salvadore, Trapattoni; Mora, Lojacono, Brighenti, Sivori, Corso. Točno dve minuti so traja- le sanje Italijanov, da bi konč no le spravili na kolena tako ustrahujočo nogometno reprezentanco Anglije. In Italijanj, resnici na ljubo povedati, niso bili daleč od zmage. Ko sq vodili 2:1 in so popolnoma prevladovali na igrišču, je prišla na dan njihova domišlje-nost, prepričani da si lahko privoščijo vse in da imajo nasprotnike že v pesti Pozabili igra zelo praktična. In medtem ko je Sivori s preigravanjem treh ali štirih nasprotnikov «zabaval» občinstvo, kot je po televiziji zadovoljno napovedoval Nicolo Carasio, so se Anglež; pripravljali na protiudarec. In ta je prišel najprej z izenačenjem in kasneje tudi z zmagovitim golom. Italijani so, po začetnih napadih gostov, zaigrali odlično in so večkrat nevarno ogrožal; vrata, v katerih pa je bil odlični in zelo budni Springett. In Springetta je prav prečka v začetnih minutah igre rešila, ko je dvakrat odbila nevarni žogi v polje. Na drugi stran; pa so imeli tudi Italijani v Buffonu odličnega branilca, ki je prav go- lf a 1 -• „ i r,«»h ltovo štirikrat rešil lastno sve- 90 !mi™t ”g Vo f. pred skoraj neubranlji- “'SS viml streli. Na cilju in lestvica VRSTNI RED NA CILJU V. ETAPE MARŠALA-PALERMO: 1. PROOST LOUIS, ki je prevozil 144 km v 3 urah 53’06", s povprečno hitrostjo 37.065 km 2. Schroeders 3. Tonucci 4. Impanis, 5. Galdeano, 6. Stablinski, 7. Stolker, 8. Van Geneugden 3.53’32”, 9. Bene detti, 10. Zamboni, 11. Bruni, 12. Fontana, 13. Mazzacurati, 14. Giusti, 15. Van Tongerloo, 16. Minieri, 17. Galeaz, 18. De Coninek, 19. Sarazin,.20. Mas-signan, 21. Mealli, 22. Conti, 23. Mas, 24. Ciampi, 25. Fontana, 26. Fischerkeller, 27. Ba-rale, 28. Arienti itd. LESTVICA: 1. POBLET 17 ur 33’49” _ 2. Fischerkeller z zaost. 25” 3. Balmamion 48" 4. Pambianco 55”, 5. Ciampi 1’19", 6. Liviero, 7. Colet-to, 8. Stolker 1’37", 9. Bruni 1 ’40”, 10. Elliot, 11. Fabbri, 12. Suarez 2’03”, 13. Trapč 2’07”, 14. Brugnami, 15. Anquetil, 16. Benedetti, 17. Giusti 2’14”, 18. Conterno 2*18”, 19. Bahamon-tes, 20. Favero, 21. Defilippis, 22. Carlesi. 23. Ernzer, 24. Gaul, 25. Van Looy, 26. Jun-kermann, 27. Desmet Gilbert 2’20”, 28. Moser 2’30”, 29. Van Tongerloo 2’31”, 30. Rostollan itd. tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui) Okoli 1000 šahistov na mednarodnem festivalu v Portorožu Jugoslovani se bodo borili za pokal predsednika Tita Poleg domačinov bodo na turnirju nastopile tudi številne tuje ekipe - Danes začetek, v soboto pa zaključek KOPER, 24. — Jutri se bo začel v Portorožu mednarodni šahovski festival, ki ga lahko po pravici prištejemo med eno največjih letošnjih šahovskih prireditev v Evropi. Nastopilo bo okrog 180 ekip iz Jugoslavije, Italije, Švice, Avstrije, Luksemburga in Holandske z blizu 1000 igralci. Največje zanimanje je seveda za glavno skupino, v ka- teri se bodo najboljša jugoslovanska moštva borila za prehodni pokal predsednika Tita. V tej skupini bodo nastopila tudi tuja moštva (seveda izven konkurence), v kolikor bodo ustrezala predpisani kvaliteti. Prehodni pokal so doslej osvojili Partizan (Beograd), Maribor in Sarajevo. Letos se bodo potegovale zanj naslednje ekipe: Partizan (Beograd). Mladost (Zemun), Loanica, Poštar (Zagreb, Mladost (Zagreb), Sarajevo, Železničar (Sarajevo), Auto-karoserija (Makedonija), Čelik (Črna gora) in iz Slovenije LŠK (Ljubljana) in Kranj. Pričakujejo, da bodo nastopili v ekipah finalistov številni jugoslovanski mednarodni mojstri in mojstri, med njimi inž. Fuderer, Bertok, Udovčič, Karaklajič, Matulo-vič in drugi. Zmagovalec bo prejel največjo jugoslovansko šahovsko trofejo — prehodni pokal predsednika Tita. Vse ostale ekipe bodo razvrstili po moči v več skupin. Igrali bodo po tako imenovani italijanski varianti švicarskega sistema, ko se ekipe srečujejo med seboj na osnovi izidov prejšnjih kol. Tako se praktično najbolj uveljavlja načelo, da se približno izenačene ekipe merijo med seboj za višji plasma in ni treba odločitev prepuščati žrebu. Razen domačih ekip bodo nastopile še štiri dunajska moštva, 1 ekipa iz Rotterdama, X luksemburška ekipa in tri ekipe iz Italije. Italijo bo zastopala tržaška Societš Scac-chistioa Triestina in ekipi Milano in Milano Dopolavoro. Slovesna otvoritev festivala bo jutri zjutraj ob osmih, ob devetih pa bodo igrali prvo kolo. Turnir bodo igrali v četrtek in v petek dopoldne in popoldne, v soboto pa samo dopoldne. V soboto ob štiri- najstih bo slovesen zaključek, ko bo odposlanec predsedjni-ka Tita izročil zmagovalcu prehodni pokal. Zmagovalcem posameznih skupin bodo izročili tudi denarna in praktična darila. Zaradi velikega števila nastopajočih bodo turnir igrali v različnih mestih. Glavna skupina in kvalitetnejše ekipe se bodo srečavale v prostorih Ljudskega doma v Portorožu, druga srečanja pa bodo v Vesni, Istri in Domu družbenih organizacij v Poi-torožu ter v Domu družbenih organizacij v Piranu. jo drznost drago plačal, ko se je v drugem polčasu pognal pod noge angleškemu napadalcu, ki se je znašel sam pred njim. Buffona so morali odnesti z igrišča in ker so mu ugotovili zlom nosnih kosti, je moral v bolnišnico, kjer so ga v večernih urah operirali. Njegovo mesto je prevzel Vavassori, ki je brez dvoma kriv drugega angleškega gola, medtem ko tretjega skoraj ni bilo mogoče ubraniti. Italijani so imeli najmočnejše igralce v Sivoriju in Lojaconu ter delno v krilcih, medtem ko je obramba večkrat pod pritiskom Angležev omahovala. Sicer so Italijani igrali po sistemu 4-2-4, to je z ojačano obrambo, kar jim je v glavnem pripomoglo, da so večkrat onemogočili Angležem prodore. Angleži niso ne navdušili ne razočarali. Od njih smo veliko več pričakovali, vendar lahko rečemo, da je bila njihova igra brez tehničnih fines, a zato praktična, hitra in kot se je izkazalo ob koncu, tudi glavni vzrok, da so proti koncu igre, ko je kazalo, da gredo nasproti prvemu porazu, ne samo izenačili, temveč so celo prišli v vodstvo. Začetek igre je bil v rokah gostov, ki so pritiskali iz vseh strani v upanju, da se jim posreči presenetiti budnega vratarja Italijanov. Toda Buffon je vedno pravočasno in drzno posegal v borbo in z neverjetnimi paradami reševal o-groženo mrežo. Tudi italijanski protinapadi so bili nevarni, a angleška obramba je znala vedno čistiti, pa čeprav se je morala večkrat rešiti v kotu. V 38’ je Italija prvič klonila. Angleži so izvedli napad, ki je dobesedno zmedel ozadje domačinov. Na visoko žo- go so skočili kar štirje Italijani, s čimer so sami preva-rili Buffona, ki nj mogel ujeti nenevarnega strela srednjega napadalca Hitchensa. Samo štiri minute kasneje pa je Sivori, katerega so Angleži stalno onemogočali, vendar prišel do ugodne priložnosti, ki jo je prisebno izrabil in je poslal žogo v gornji kot Springettovih vrat ter izenačil. V drugem polčasu so se Italijani razživeli in so izvedli več prodorov, s čimer so sejali zmedo med gosti. Posledice te premoči je bil gol, ki ga je dosegel Brighenti. S tem dosežkom se je Brighenti popolnoma opomogel in medtem ko je v prvem polčasu zaigral izpod kritike, je v tem delu igre zablestel kot še nikoli. Gol je sprožil val navdušenja in ker znajo bit; včasih igralci tudi domišljavi, so menili, da se bodo igrali z Angleži kot mačke z miško. Toda zmotili so se, ker jim je najprej Hitehens prekrižal račune z žogo, ki je šla Vavassoriju, ki je nadomestil poškodovanega Buffona, med nogami do mreže. Udarec je bil za Italijane precej močan, medtem ko je Angleže izenačenje vzpodbudilo. In odlični Greaves, ki bo v prihodnji sezoni oblekel dres Milana, je zadal Italijanom dokončni udarec in priboril svojim barvam zmago. Tekmo, ki je bila, razen v redkih .primerih korektna, je odlično sodil s pomočjo stranskih sodnikov — rojakov, sovjetski sodnik Latičev. Na tribunah je bilo okoli 80.000 gledalcev. ZA ITALIJANSKI POKAL 11. junija finale Fiorentina-Lazio MILAN, 24. — Nogometna zveza je javila, da bo finalna tekma za italijanski pokal med Fiorentino in Laziom 11. junija na občinskem stadionu v Florenci. Ce se bo srečanje po 90 minutah igre končalo neodločeno, bodo odigrali še dva podaljška po 15 minut. V primeru ponovnega neodločenega izida bodo tekmo ponovili. <.nor*d ^ Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Planici prvo srečanje zamejske mladine. al7V0jiin> ........ . ... . . .. ’ Ji predvideval tudi športne" nastope in pri teh seveda ni smel manjkati Bor *•,)]}. ekipama odbojke. Posebno Tržačanke so se izkazale, medtem ko so fantje i«“ iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiimiiiiiinfriimiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimimiiimitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiif 1111111111111111111111111111 sliki vidimo Tržačane in Jeseničane pred srečanjem v odbojki Kratek komentar po nedeljski atletski prireditvi v Vidmu Tržačan Nereo Švara z odličnim časoffl zmagovalec v teku n Pomota sodnikov pri merjenju Anselmijevega časa v teku na 100 m Okrog 200 atletov iz 14 klubov je nastopilo na letošnjem deželnem prvenstvu (katerega rezultate smo objavili v torek), ki je bilo preteklo soboto in nedeljo na videmskem šolskem stadionu. Ze v prvem dnevu tekmovanja je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov. Na 400 m z ovirami je zabeležil najboljši čas Zanon s 55”5, lepo se je izkazal tudi Furlani, ki je izboljšal svoj rekord na 58”1. V teku na 200 m sta si delila prvo mesto Rosso in Mat-tjoni z 22”7, pod 23” pa sta tekla še Boccuzzi (22”8) in Anselmi (22”9). V teku na 800 m je zmagal mladi Cor- Itllllllllllll llllllltlllllllltllllllllllllllllll lili llllllllll tli lili lil lili Ulil IIIIHIIIIIIIIIIIIII lllll IHII llllllilllll II Hilli lili lllllllllllllllllllllllllllllllltlllilllllll Nogometno prvenstvo koprskega okraja Izola osvojila prvo mesto V nedeljski tekmi je premočno premagala nasprotnike iz Ilirske Bistrice V nedeljo je bilo na sporedu predzadnje kolo nogometnega prvenstva koprskega okraja. Izidi so naslednji: Izola-Ilirska Bistrica 4:0, Sidro-Tomos 1:3, Postojna-Tabor 5:2. V središču pozornosti je bilo srečanje v Izoli, kjer so nekateri upali, da bo domačinom tik pred ciljem spodrsnilo. Igralci Ilirske Bistrice so bili precej optimistično razpoloženi, saj so se za to V soboto in v nedeljo bo v našem mestu mednarodni košarkarski turnir v organizaciji Europhona. Na turnir so povabili milansko Stando, a ker je ekipa zaposlena z finalnimi srečanji italijanskega prvenstva, ne bo prišla v Trst. Namesto nje pa so povabili odlično moštvo UC Venezia, medtem ko bomo imeli v naši sredi ponovno odlične Mariborčanke Branika, ki so lani zasedle prvo mesto. Z njimi se bodo spoprijele tudi košarkarice Sportkluba z Dunaja in domačinke Hausbrandta srečanje temeljito pripravili. Toda dogodki na igrišču so prekrižali vse račune ne samo gostom, ampak tudi Tomosu, ki mu je tako ušla zadnja priložnost, da bi se dokopal do prvega mesta. I-zolčam so bili vso tekmo v premoči, nasprotnika so prekašali v vsakem pogledu in izidu ni kaj oporekati. Lepo zmago je zabeležil tudi Tomos v Piranu. Toda boj za točke je bil precej trd, ker so domačini vzeli vso stvar resno. Dvajset minut pred koncem je bilo stanje še vedno 0:0, potem pa se je Tomosov napad razživel in zmaga je zasluženo pri- padla boljšim. Nepričakovano visok poraz je doživel Tabor v Postojni. Domačini so prikazali igro, ki je navdušila gledalce, škoda, da je Postojna tako ^.ozno prišla k sebi. V spom.adan-skem delu prvenstva je v večini tekem odlično zaigrala, žal pa je bilo porazov v jesenskem delu prvenstva preveč, da bi lahko prehitela vsaj Ilirsko JBistrico. Prvenstvo je tako zaključeno že kolo pred koncem Izola ima štiri točke prednosti in bo torej srečanje zadnjega kola Tomos-Izola v Kopru le prestižnega pomena. Zmagovalcu lahko vsekakor čestitamo, saj so bili Izolčani najbolj borbena ekipa prvenstva in tudi v najbolj stalni formi. Po začetnem spodrsljaju, ko jih je premagal Tomos B, je moštvo krepko prijelo vajeti v svoje roke in jih ni spustilo do konca. Glavni konkurent Izole Tomos A je v zadnjih tekmah prikazal odlično igro, toda ker je bil med prvenstvom v nestalni formi, ni mogel več nadoknaditi zamujenih priložnosti in izgubljenih točk celo na lastnem igrišču. Lestvica pred zadnjim kolom 11 10 0 1 33:11 20 11 7 2 2 33:14 16 11 5 2 4 28:20 12 10 4 2 4 19:23 10 11 4 1 6 12:23 7 12 2 3 7 12:23 7 10 10 9 8:40 2 Izola Tomos Tabor II. Bistr. Postojna Sidro Pivka Novi uspehi primorskih odbojkarjev Odbojkarji Izole so v nedeljo spet razveselili svoje pristaše, ko so v drugi republiški ligi premagali Trebnje s 3:1. Za Izolo so igrali Bergant, Ulrih, Kepic, Kleva, B’le-go, Kraljič, Gorjan in Torkar. V ženski republiški ligi pa so igralke Sežane zabeležile že drugo zapovrstno zmago. Premagale so ekipo Jesenic s 3:2. Slabše pa se je godilo košarkarjem in rokometašem. I-lirska Bistrica, ki tekmuje v prvi republiški ligi, je izgubila prvo srečanje. V Ljubljani jo je premagala Svoboda s 63:52. Ta poraz je spravil Ilirsko' Bistrico s prvega na tretje mesto. Koprske rokometašice bi kmalu preskrbele za veliko presenečenje. Proti prvopla-sirani Dravi so na njenem igrišču dalj časa vodile. Šele v zadnjem delu igre so domačinke s skrajnimi napori radin z zelo dobrim časom 1’59”5 pred Simonettijem (2’ in 00”6) in De Carlijem (2’ in 02”4). V metu diska se je borba za prvo mesto odvijala med Mazzolijem in Poseri-no (oba iz Tržiča). Mazzoli je bil v metih bolj gotov in je premagal klubskega tovariša za 2 m in pol. Najlepši disciplini prvega dne sta gotovo bili tek na 5000 m in štafeta 4x400 m. Takoj po startu so močno potegnili Bembi, Danelutti, Bel-len in Oria in po nekaj krogih so že imeli veliko prednost nad ostalimi. Pet krogov pred koncem sta Bembi in Danelutti pospešila, Oria je zaostal, Bellen pa ni vzdržal tempa in je zaostal za kakih 10 metrov. Tek se je nadaljeval z Bellenom na tretjem mestu, medtem ko je Bembi ostro napadal Daneluttija. Kazalo je že, da bo Bellen doživel prvi poraz po večletni premoči na domačih tleh, 600 m pred ciljem pa je začel sprintati in najprej pustil za seboj utrujenega Bembija in čeprav je bil Danelutti že 10 do 12 m pred njim, ga je pol kroga pred koncem ujel in kot prvi — med nepopisnim veseljem tržaških atletov, ki so ga ves čas spodbujali — pretrgal ciljno vrvico s tremi metri prednosti. Prvi trije so dosegli res odlične čase pod 16’. Zadnja točka je bila štafeta na 1 miljo. Favoriti sta bili moštvi Polisportiva Friuli in Libertas. Za te ekipe sta startala Zanon in Della Ne-gra. Prvi je predal Zanon, 7 metrov za njim pa Della Ne-gra; Tržačan Furlani je hitro dohitel Videmčana Prata in je po 300 m odločno prešel v vodstvo ter je palico predal Tassiniju z 10 m prednosti. Tassini je prednost Li-bertasa še povečal in De Carli je začel z 20 m naskoka. Zadnji tekač Polisportive je bil Tomaello, ki je izredno hitro začel in prednost stalno krajšal, čeprav je tudi De Carli zelo dober 400-metraš. V končni ravnini ga je dohitel in zmagal s 3 metri prednosti. Libertas je tekla blizu svojega rekorda, Polisportiva pa je nastopila brez Rossa, medtem ko je bil Prato v zelo slabi formi. gvara je v drugem dnevu dosegel.najboljši rezultat tekmovanja v teku na 110 m z ovirami. Izmerili so mu 14”3, več neuradnih časomerilcev pa je ustavilo kazalce na 14”1. Rezultat je brez dvoma velike mednarodne vrednosti. Tudi tek na 100 m je dal od- sto so sodniki Pr's0^!i!a siju pred Niglijen '•.-ttio'1’!. četrto Donatiju in . seln>1!’; (11”), šesto pa veli* (11”1). Napravili pa ^ija ««; napako, ker so Anse pro- menjali za Bonessija- s\0vev testi so bili zaman » 5prii8! ski atlet se je moral čeprav le niti z 11”1, ccp»“- ,. 10”9, kot so priznan, sodnikov, vsi. V kladivu sta se ejils, * prva dva meta P°n_fC tvef tretjem pa ni in rezultat je bil n« ;0f°’ men. iuiuaviiv 400 m s povprečnim dj w favorit Dentesano „ me lezni ni nastopil- 0en» krogle se je p?s®r^boli®e, * doma vrnil med na) metom čez 13,50; t pre5^ lo in Francescutto je gla 13 m. Castella«« ^ slabi formi in "Jf.^jiv. Jel tat 12,87 ni zadov reni, prvi Tržačan, j® rnetj,‘‘j 8. mesto s povprecn 8. mesto s povpr< 11,54. Na 1-500 m ie ustil.^ tekel zelo previdno- giifl pred seboj Corr.a^Ba ■? i- nettija in DaneluttU^ £ pazil. da se niso P^®nil OJ daljili. Najprej_ {inipo nelutti, v končnem^>nrjj|ji'.( je tržaški atlet V pustil za seboj . ,e slu ! Vidma in dokazal, da v jv® soben teči in zmag^ t piot napornih disciplinah * ^ konkurenco v dven _ r-u pritaiuvo-v- reu ■ ni zmagal Medesani P v, d. j lico. Slovenski a iaS zS ]( gem poizkusu za tlldi , 1,88, Medesani P?., ietvic%i za malenkost zrusn je" r 1.94, kar bi bil no* ^ rekord; kar 9 drUP j jO vailcev je preskočil0 -ci V Takoj po višini je ^ (je , elrrtlr in eonfOV JC J .. skok in čeprav sani že utrujen. J® -j odlično znamko 1’- I raz'** > garo je s 14,11 m )e 1 y mladi Gentilli pq ,elc0r cm zgrešil lastni z z j, štafeti 4x100 m,;}, ziP^irV 43 9 bil8. “ dobrim časom Fiamma, Udinese Je etj8- . r-.1t na ga, Polisportiva Pa rTj-je’1 ;ti Moštvo Ginnastice [l8jbo^1. ki je nastopilo 0 v j postavi (Bensi, i als ...,13 gli, Švara), so in ta nezgoda ga Je ieStvic!i J* go mesto v končm J,'- zmagale s 7:6: Koprčanke zaslužijo kljub porazu vso po-I lične rezultate. Rosso je glad-hvalo za borbeno igro. | ko zmagal z i0”7, drugo me- |V moštvenem največ točk nabral ,gt\p tiva, Udinese m j-iign0 „»r sta izostali za Pr . td].> oz. 700 točk; pre* vite ekipe je plinah končala. j0 «”jll vite ekipe je v rnn°f„ iM',* mlad,8 se ji je prišla že z nas‘‘V J* J'- t' ip JI** ^ kljub temu. brez svojega najboi p|. ta, 400-metraša BRUNO m Prav nič mu ni bilo mar, Valentu, kaj se dogaja na dvorišču. Sneg in kostanji in jokavo vreme, vsakdanje stvari pač, prav nič mu niso lajšale ali tešile duše. Toda tam na umazani gazi se je že nekajkrat pojavila sestra Marija Rozarija. Ne vsak dan res, a nekajkrat jo je bil že opazil. Lejte no, si je dejal, Rozarija. Togost je popuščala, hodniki so postali svetlejši, prijaznejši. Pravzaprav tu niti ni bilo tako puščobno... V tistih nizkih čevljih je morala hoditi zelo oprezno, da bi ne zajela zmehčane brozge. Krilo je držala za ped od tal in omahovaje hitela tja čez. Kam pravzaprav? Tja Čez dvorišče pač, kjer tudi ni manjkalo vrat... Končno sta se Valent in sestra Marija Rozarija vendarle našla. Sešla sta se v zavetju podpritličja, v senci seženj-skih obokov, skozi katere bržčas tudi božje oko ni videlo docela razločno. Znašla sta se drug pred drugim nemirna in nestrpna. Kaj bo rekla, je ugibal Valent. Kaj naj naredim, je obupavala sestra Marija Rozarija. Toda modre in sive oči so se vtem že domenile. Z zvodljivo močjo so na mah odgnale moreče pomisleke, v hipu so odstranile dozdevni pregradek, ki je branil mladi nuni, da bi se na razdaljo diha približala Valentu. Poleg tega ju je prvo srečanje zateklo na zelo pripravnem kraju. V dokaj čednem hramu s skladovnicami rjuh, s polnimi policami perila, ki je vpijalo šume in z vonjem po milu in lužilu odganjalo zatohlost. Nikakih pretvez si ni bilo treba izmišljati, ako je sestra Marija Rozarija želela občutiti toploto Valentovega lica. In Valent se je lahko brezskrbno pasel na njenih ustnicah. Tako se je plesnivo podzemlje na mah spremenilo v čudovito preddverje komaj slutenih skrivnosti. Valent se je spuščal vanj z vznemirljivim občutkom skrunilca tempeljske posvečenosti, ki pa se nikakor noče upreti grešni želji, neutešljivi želji, da bi srknil iz nedotaknjene posode. O, tudi tak dan bi moral priti! Seveda je prišel tak dan. Tudi tak dan, pravzaprav večer je prišel. Večer, ko sestra Marija Rozarija ni zmogla več ukrotiti Valentovih rok in je njena volja popustila prej, nego naškrobljeno oprsje; prišel je večer, ko je imel Valent dokaj več opravka z neprimernim urezom njene redovne obleke, nego z njeno sveto zaobljubo o večnem devištvu in, ko se je tudi bogec na kraju molka mogel dotakniti gole kože zaprisežene neveste. Potem je nemočno obležal na beli rjuhi, ob krvavi rosi, ki je pričala o njegovem in sestrinem trpljenju in o Valentovem grehu. Sestra Marija Rozarija je bila osramočena. Moj bog, je vzdihovala, moj bog! Ihte si je uravnavala škrljubasti oplet, da bi skrila levi uhelj in nekaj svetlih, štrlečih las nad njim. Vsa zbegana se je umaknila za visoko polico, vsa zmedena je lovila misli, ki pa se nikakor niso hotele povezati v takšno ali drugačno doslednost; drhtele so, kakor njene roke, po-trepetavale so kakor njeno telo... Navsezadnje tudi Valentu ni bilo prijetno. Mencal je v zagati pred leseno polico in bil od sile ubog v tisti prteni pisani halji. Velika reva, je pomislil in se odločil, da bo šel. Čemu bi še čakal, je menil. Naglo si je pozapel tistih nekaj ploščatih gumbov. Kar šel bo! Seveda je šel, toda naslednji dan je bil zopet tu. In ker sestra Marija Rozarija tudi ni podlegla kesanju, je igra postala nevarna. Koristnih posledic nikakor ni bilo mogoče pričakovati. Odtlej se je Valent dan na dan uril v hoji po vijugavih stopnicah. Tak tako, poglejte ga no, Slovenca, kako si pomaga! Da, da, tako si pač pomaga... in Valent je vljudno postal ob polžasti ograji. To je bil želo dober izgovor, res preprosta ukana, če je postavimo srečal sestro Marijo Angeliko ali celo zdravnika. Pravzaprav mu tole stopnišče ni delalo posebnih težav; ne zato, ker je bila pot obetavna, res ne, ampak noge so postale zanesljivejše' To sicer niso bile nekdanje Valentove noge, vse preveč so posnemale otroško hojo, a nosile so ga že prav dobro. O, prav dobro so ga nosile in Valent bi se lahko odpravil, če bi ravno hotel. Stopil bi k zdravniku in se udaril po bedru, tako, bi rekel, zdaj lahko grem. Zdravnik bi nemara nekoliko okleval, kinkal bi z glavo, končno pa bi se vendarle odločil. «če je že tako,* bi rekel. To so bila sedaj zelo neprijetna razmišljanja. Valentu se ni nikamor mudilo. Prav nič se mu ni mudilo od tod, kajti s sestro Marijo Rozarijo sta pričela o nečem razmišljati, pričela sta ugibati, kako bi se izteklo, ako bi... Sestra Marija Rozarija sp je stresla ob sami misli. «Z vami da bi šla...?» No, da. Valent se je prvi spomnil na to. Sestro Marijo Rozarijo jp ta misel zelo iznenadila, močno jo je zbegala. Modre oči so se odsotno zazrle mimo Valentovega obraza, sledeč predstavam razburkane domišljije. Kako naj bi se to zgodilo? Ali naj bi si sestra Marija Rozarija skrivaj odpasala molek? To naj bi storila? Potemtakem bi morala odložiti tudi redovno obleko, seveda, to bi tudi morala sleči. In potem? No, potem bi se neopazno, psst, po prstih skušala izmotati iz samostanskp obrednosti, ali kaj? Kajpada, sestra Marija Rozarija je imela sorodnike. To so trdni ljudje, zdravi kmečki ljudje, bog bodi zahvaljen, obolelosti res niso mogli hliniti, a sestra Marija Rozarija jih Je mogla obiskati kadarkoli. Da, da, po takem obisku bi si prav lahko premislila. »Kaj menite, sestra Marija Rozarija?> No da, prav lahko bi si premislila. Sestra Marija Rozarija se je privila k novemu ženinu. štrleči locenj ni vzdržal pritiska, upognil se je in se nekoliko nalomil. Prav tako kakor sestrina stanovitnost, ki .je bila tudi nekam nalomljena in ošiblje-na, le da zanjo ni bilo najti primernega škrobila. Kaj naj bi mu torej odgovorila Valentu? Nič, n® j, se je. do1*1 ju Dobro, potem se bosta v prihodnjih °nel.Hioice^ la o podrobnostih. In Valent je oddrsal iz jč po vijugavih stopnicah navzgor. Z vsem 6aS?^odKe'i(l io bil na razpolago, je potem tehtal velike d B jju-i, Toda naslednji dan nune ni našel v podze^ sP^ hiln tam np v hnlnioi crtlnVi i« ni hilO tai * je bilo tam ne v bolnici, sploh je ni bilo ve^ p gled. Prav nič ni zaleglo, če je Valent P0^ dan premeril zavite stopnice. In kako je 0 .,a\0" daj po tem zobatem lijaku! Prav nič ni zal » kakšno življenje! zd*9 aF Po nekaj dneh se ga je končno spomni1 9 Ko se ga je nagledal iznad naočnikov, si Je skoraj na teme, tako da Valent res ni vede’e p o s j Rliifciin Tn nnfpm a« io vnrotol ^ * rt & služijo. In potem šele ga je vprašal, če gre ^ Po kakšni sreči? Stari hudomušnež je n®J ,s namigaval, prejkone na Valentovo znanje s6 Marijo Rozarijo. Po sreči, je rekel. Valent Vl prej rad pobral od tod. K9j S ft Prej pa se Je moral sleči in napraviti n®Kio?li prav tako kakor na naboru: počepnil je, se se je vleknil vznak, se je malce namrdnil- aO «Boli?> . pači Ne, ne, nič ne čuti. Nekoliko olesenel J se spakuje. ^ Prav njemu bo pravil, zdravniku! v d° ji Vendar mu je bilo to na moč po veii1’.,?. Ki fVj je dejal, zelo dobro, je rekel, navzlic tudi on opazil v Valentovem križu. Preds'toj C 't? nišnice mu je bilo sporočilo, da je Valen vznemiril spokojno ozračje njihove človekoljd 9 j , da je zlorabil ustrežljivost samaritan^ in skušal zasejati v njem pohujšanje; odslovi, brž ko bo mogel z lastnimi nogam prag gostoljubnega zavoda... (Nadaljevi an)e j/ S