Političen list za slovenski narod«
P« pcit! prejeinan velja: Za celo leto predplaSftn 15 gld.. za pol leta S gld., za četrt leta
4 yld., za en mesec 1 pld. 40 tr. T administraciji prejemati veljii: Za celo leto 12 gld., za pol Ista fi gld., za četrt leta l jld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številk« veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in (¡¿špedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Knznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne.
iStev. 195.
V Ljubljani, v t
ore
avgusta
1889.
Letni It XVII.
Vemska irmlnita.
Zadnje dni so razni nemški liberalni listi, na čelu jim „N. F. Pr.", grozno bobuali proti konservativni stranki ter ji predbacivali, da je sovražna avstrijsko-nemški zvezi. „Glejte konservativce, katolike, ti so izdajalci domovine; njim je Avstrija le „karta" v igri jezuitov; njim ni ležeče na Avstriji, da le igro dobe."
Te besede je pisala „N. F. Pr.u, ki je nekdaj poveličavala Mazzinija, moža, kateremu je bilo geslo celo življenje: Avstrija mora razpasti. Mazzini je najemal zavratue morilce proti hrabrim avstrijskim vojakom ; Mazzini je celo proti osebi cesarjevi najel zavratnega morilca. Iu tega načelnika morilcev iu prekucuhov je imenovani židovski list slavil v svojih člankih. Ko so mchikanski prostozidarji ustrelili plemenitega brata našega presvetlega cesarja, židovski listi niso žalovali z našo slavno cesarsko hišo. Te vrste listi so se vedno veselili, ako se je zrušil vladarski prestol in je oligarhija ali anarhija stopila na krmilo. Nemški liberalci so si po nesrečni vojski I. 1806 meli roke, ko so slišali „plavati škrjance v ozračji nad kraljevograškim bojiščem in peti pesen novorojene prostosti".
Te vrste možje pa so tudi mladino vzgojili v ideji, da se mora Avstrija spojili s Prusijo; učencem na ljudskih šolah dajejo v roko pisalne zvezke s podobami pruskih knezov in vojskovodij; v šolske knjižnice so vtihotapili knjige, v katerih poveličujejo Prusijo, a z malim spoštovanjem govore o Avstriji in naši vladarski hiši; godove in rojstvene dneve sosednih vladarjev opisujejo v navdušenih člankih, našega blagega vladarja se spominjajo s kratkimi vrsticami, Da trud teh brezdomovinskili ljudi ni brezvspešeu, dokazujejo mnoga znamenja.
Tako poročajo nekateri nemški listi, da so uemški osmošolci v Krumlovu pred slovesom priredili neko dijaško veselico. Vršile so se tu na-
pituice na nemško domovino, na Bismarcka itd., dijaki so tudi zapeli slavnostno pesen, ki se končii z besedami: „Für ein grosses Vaterland, das um-schliesst, was deutsch man nennet und nur schwache Grenzmark trennet! Fallen muss die letzte Wand!"
Torej pasti mora meja, ki loči našo Avstrijo od nemške države, iu da se ta čin preje zgodi, je sveta dolžnost vsakega nemškega moža. Mogoče, da bode ta ali oni opravičeval „mlado, vročo kri", ki ne ve, kaj dela, ter govorjene besede ali tajil ali drugače tolmačil. Toda, kar so mladi kljuni peli v oni slavnostni pesni, tega ne morejo tajiti, ne drugače tolmačiti. Iu ti mladiči so bili gojenci c. kr. državne gimnazije v Krumlovu. Neki oiicijozni list, ki je sicer gluh za vse enako dogodke v nemškem taboru, grajal je ostro izgrede v Krumlovu. „Lep dull naudaja krutnlovske gimnazijce! Vendar moramo vprašati, kdaj in kdo je šolsii mladini vcepil ta duh!" Na vsa taka vprašanja je lahek odgovor. To bi bili morali oficijozi že prej vprašati, in ne bilo bi prišlo tako daleč. Na to pa tudi misliti ni, da bi velike šole, vseučilišča popravila, kar so spridile ljudske in srednje šole.
Stvar pa ni smešna ali otročja, temveč v sedanjih avstrijskih razmerah jako resna. Zabeležiti moremo tudi drug dogodek, ki priča o nemški irre-dunti, ki sicer skrivno, a jako marljivo in uspešno deluje. Bili so zopet dijaki, ki so v Gradci vpili na vsa usta: „Avstrija mora na veke ostati ne mšk a".
„Kaj morejo na to reči naši Slovani?" pišo „Vaterland". „Katera čustva se jiru vzbujajo ravno v treuotku, ko je naš cesar obiskal nemškega, gotovo ne le zato, da bi mu stisnil roko. Ne bojimo se še neizogibne svetovne vojske, ki bode stresla vso Evropo. A da bi na to prisegli — toliko nimamo poguma, kajti ves svetovni položaj je tako soparen, da nikakor ne moremo verovati na utrjeni
svetovni mir, dokler se ne bode iztreskalo. Dogovori med obema cesarjema morajo biti odločilni ravno sedaj za vojsko ali mir. S katerimi čustvi pa naj slovanski narodi v Avstriji pričakujejo odločilnega t r e-uotka v zvezi z Nemčijo, ako naši T e v t o n i pojejo v Gradci: , Avstrija mora ua veke ostati nemška!- iu v Krumlovu:,Pasti mora zadnja -stena'? Ali niso mogli vsled tega naši Slovani strmeti ? Iu ker se je to v resnici zgodilo, osobito ker so jih od pruskega duha okuženi nemški listi ua Dunaji k temu naravnost prisilili, more li to koristiti avstrijsko-nemški zvezi ? Kdor tako poje, kakor so peli v Gradci in Krumlovu, kdor tako piše, kakor so pisali pruski listi ua Dunaji, ta se predrzne prekrižati politiko Nj. veličanstva cesarja Franca Jožefa, ker hujska naše Slovane proti zvezi. In tega ne more trpeti noben avstrijski rodoljub. Vsled tega sodimo, da so v Avstriji gimnazije, ua katerih poučujejo učitelji, ki ne morejo ali nočejo storiti svoje dolžnosti, buditi avstrijsko domoljubje.
Vprašamo torej, kaj misli storiti g. naučni minister? Glasno vprašamo, ali bode položil roke v naročje, ako se gimnazijski učenci predrznejo k r i-žati politiko cesarjevo, ako zlorabijo našo zvezo z nemško državo za 1 e-to v to tisk o , pangermansko blaznost? Tej tev-tonski irredenti mora se prej ko mogoče streti glava. Zahtevamo, da. g. pl. Gautsch stori svojo dolžnost."
Tako nemško-konservativni list. A naše prepričanje je, da bode prepozno, ako bodo očistili le šolo pruskega duha. Tudi politična uprava mora storiti svojo dolžnost, ne le proti nemški, temveč tudi proti laški irredenti.
Mi Slovani pozdravljamo avstrijsko nemško zvezo s tega stališča, ako nam zagotavlja mir, kateri potrebujejo vse države. Vemo, da je Prusija vedno bila sovražna Avstriji, v zvezi s Francijo in
LISTEK,
Izlet k Gospi Sveti.
Ker letos praznujejo enajsto stoletnico gospo-svetskega svetišča, zato sem s tovarišem obiskal omenjeno cerkev ter hočem ž nje opisom opozoriti popotnike, ki potujejo po Koroškem, naj ne zamudijo lepe priložnosti, obiskati znamenito Gospo Sveto.
Gospa Sveta, nemški Maria Saal (Sall), leži na prijaznem holmcu ob železničui progi, ki veže Celovec s sv. Vidom iu sicer, ako izvzamem malo postojanko, brž pri prvi postaji. Od železnične postaje, ki je na pragu gosposvetskega pelja (Zollfeld), je treba po precej strmem klancu korakati k cerkvi M. B. iu k vasi, ki se zadej za cerkvijo razprostira in šteje okoli 150 hiš. Ta cerkev in vas sta izmed prvih in najstarejših naselbin staroslavnega Koro-tana, ker od tod se jo razširjovala krščanska vera čez sela korotanskih Slovencev. Leta 754, za vlade vojvode Ketimara (Ohetumar), je poslal solnograški nadškof Virgilij sv. Modesta s štirimi duhovniki, ki je ž njimi vred kot prvi škof koroški poučeval narod v sv. veri, cerkve iu duhovnike posvečeval itd. Še dandanes se nazivlja mali dom pod cerkvijo „Modestistockl", češ, da jc tu sv. Modest imel svoje bivališče. Nikar pa ne misli, da je sedanja lopa in
! širna cerkev M. B., uadkriljevana od dveh mogočuih
i stolpov, iz časov sv. Modesta. Sedanja cerkev je bila postavljena v začetku 15. stoletja in spodnji deli obeh stolpov kažejo celo višo starost. Cerkev je pogorela 1. 1669, ali kmalu se je vzdignila iz svojih razvalin častitljivejša ko poprej. Njene zunanje stene nosijo mnogo vzidanih rimskih kamnov z izrezanimi podobami, ki so bili izkopaui na bližnjem gosposvetskem polji. Med temi je najznamenitejši takozvani „rimski voz", v katerem se vozi mož iz knjige čitajoč, in katerega konje poganja kočijaž. Na obeh straneh glavnih vrat se vzdigujeta dva kolosalna stolpa različne starosti. Novejši nosi zvon, ki tehta 128 stotov in tako buči, da, kakor ljudstvo pravi, „pšenica ogluši, kadar zazvoni".
Zunaj cerkve na desni straui, brž pri stranskem vhodu je stari baptisterij, kakoršen se vidi v Ogleji, z lepimi freskami, predstavljajočimi trpljenje Kristusovo, delo srednjeveško umetnosti, polno duha in pobožuosti. Le tri opresue sl'ke so dandanes obuov-Ijeue, druge so pa tako poškodovane ali pa popolnoma zbrisane, da se ne dado več obnoviti. Tako n. pr. jo podobo Kristusove snetve s križa dal napraviti neki Oswald Sehelko, Oauonicus Juliensis; zdolaj pod podobo stoji letnica 1521. Skoda, da se spodaj stari napisi ne morejo več čitati; okrušili so jih prodajalci, ki so pod streho baptisterija ob shodih imeli svoje prodajalnice.
Med baptisterijom in cerkvijo je dvorišče (ob enem pokopališče), sredi kateri stoji znamenit stolpič gotiškega sloga, ki je nekdaj hranil večno luč. Znamenit je ta spomenik zaradi svojega slovenskega napisa, kateri pa se po mnenji Nemcev da nemško čitati.
Ko smo si tako ogledali zunanjo stran cerkve in njene zunanje znamonitosti, stopimo v cerkev M. B. iu sicer pred glavni altar, na katerem kraljuje „Gospa Sveta" (M. B.) z Jezuščkom v naročji — umetno starodavno delo neznanega rezbarja. Ko sva opravila svojo pobožaost in priporočila sebe iu vse slovenske, posebno koroške sobrato iu rojake gosposvetski kraljici, ogledava si bližje altarje iu cerkev. Veliki altar obstoji prav za prav iz dveh altarjev, iz starejšega lesenega v baroknem slogu in iz novejšega gotiškega, kakoršen se v popolnem gotiških cerkvah (n. pr. v votivni cerkvi ua Dunaji) nahaja. Zalibog, da se stara lesena ropotija — hočem reči veliki altar, —• ki celo apsis pokriva, nikakor ue vjema s slogom cele cerkve, še manj pa s krasnim novim altarjera, ki je v njega vznožji postavljen.
Zadej za glavnim altarjem visi mnogo spominkov, darov, votivuih (obljubljenih) podob Mariji Devici v zahvalo za uslišaue prošnje.
Cerkvena okna so slikana in predstavljajo svete podobe. Na evangeljski strani v koru nosi stena zuamenite obuovljoue freske, iu sicer zgoraj Silo-
atts^..
sama; teh zgodovinskih resnic ne more nihče zbrisati iz zgodovine. A navzlic temu ne želimo osvete; brez pomisleka priznamo, kar je sedaj. Tudi Slovani so in bodo zvesti, kar je njihova stara krepost še iz onih časov, ko so se združili pod habsburškim orlom; toda varovati morajo svojo in države čast. Avstrija bodi, dokler je treba, zvesta toda prosta, enakopravna in enako-veljavna zaveznica Nemčiji, a nikoli iu nikdar vazal Prusije, kakor so n. pr. kralj bavarski, kralj saksonski. Nikoli ne bode m o pritrdili zvezi, da bi se vzdignila avstrijska armada,kedar bi ukazal pruski kralj. Prusi so prosili avstrijske zveze, in avstrijska hrabra armada, katere večina so Slovani, zbrala se bode pod zastavo, ko bode ukazal naš najvišji poveljnik, naš cesar.
Papeževa okrožnica.
Dne 15. t. m. je sv. Oče izdal okrožnico pa-trijarhom, primatom, nadškofom, škofom in njihovim ordinarijem o sv. Jožefu in blažeui Devici Mariji in se pri tej priliki dotaknil tudi socijalnega vprašanja. Okrožnica, ki je vzbudila veliko pozornost, slove:
„Častitljivi bratje!
Pozdrav in apostolski blagoslov!
Čeravno smo že večkrat zaukazali posebne molitve v večje priporočilo katoliške stvari v božje varstvo, vendar naj se nikdo ne čudi, da se nam za dobro zdi, z nova čuvstvom zabičavati to dolžnost. Kajti cerkev navadno vedno v svojih silah, posebno če morejo „moči temote" navidezno vse poskusiti v propad krščanskega imena, Boga. svojega stvarnika in sodnika, z večjo unetostjo in vstrajnostjo prosi in tudi nebeške svetnike kliče, posebno pa prevzvišeno Devico, mater božjo, v katero prošnji vidi svoje mogočuo varstvo. Sadovi takih pobožnih molitev in v Boga zastavljenega zaupanja se vedno prej ali slej pokažejo. Vi, častiti bratje, poznate našo dobo; za krščanstvo ni nič manj pogubonosna, kakor vsi najhujši minoli časi. Pri mnogih vidimo, kako propada izvir vseh krščanskih čednostij, vera; ohladtije ljubezen; mladina raste v pokvarjenih šegah in načelih; vidimo, kako se cerkev Jezusa Kristusa vsestranski napada z zvijačo iu silo; bije silen boj zoper papeštvo in celo z vsak dan večjo razposajenostjo rušijo podlage vere. Kam smo prišli v najnovejšem času in kam silijo še v bodoče, pre-znano je, da bi bilo treba še nadaljnega pojasnila.
Ker je v tem težavnem iu žalostnem položaji zlo silnejše, nego človeška protisredstva, more se le od Boga pomoč pričakovati. — Zaradi tega se nam je zdelo primerno, da pobožnost krščanskega naroda vzbudimo k unetejšemu in vstrajnejšemu klicanju vsegamogočnega Boga. Potemtakem najnujneje opominjamo, naj se bližajoči se mesec oktober, kateri smo itak že prej določili v posebno češčenje blažene Device rožnivenške, tudi letos v polni meri najpo-božneje in v mnogoštevilni vdeležbi praznuje. — Znano nam je, da pri Marijini materini dobroti
vedno dobivamo zavetišče, id prepričani smo, da ne zaupamo zastonj vanjo. če je že tolikokrat v težkih časih pomagala krščanstvu, zakaj naj bi dvo-jili, da ne bo še enkrat pokazala svojo moč in milost, ako jo bomo ponižno in vstrajno v skupnih molitvah prosili? Da, nadejamo se, da se bo tem čudoviteje izkazala, čem dalje se bo dala prositi.
Nameravamo pa še nekaj drugega, kar bodete, častiti bratje, z običajno unetostjo pospeševali. Da bo Bog tem prej naklonjen, uslišati naše prošnje, ter da bo tem hitreje in vspešneje pomagal vsled prošenj mnogih zagovornikov njegove cerkve, zdi se uam koristno, da krščanski narod poleg najčistejše Device iu matere božje s posebno uuetostjo in zaupanjem kliče na pomoč tudi njenega ženina, sv. Jožefa. Trdne razloge imamo za to, da bo to posebno ljubo in prijetno blaženi Devici. — V tej točki, o kateri sedaj prvi pot javno govorimo, poznamo ne le pobožno pripravljenost krščanskega ljudstva, marveč tudi njegov skoro samoseben napredek; saj vendar vidimo, kako češčenje sv. Jožefa, katero so rimski škofje že v prejšnjih časih skušali pomnožiti in razširiti, povsod nedvojuo napreduje, posebno odkar je naš prednik blaženega spomina, Pij IX., vsled prošnje premnogih škofov povzdignil presvetega patrijarha z? patrona katoliške cerkve. Ker je pa velike važnosti, da njegovo češčenje v celem življenji katoličanov požene globoke korenine, hočemo, da se krščansko ljudstvo pred vsem vsled Našega poziva in oblasti k temu privede."	(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. avgusta. J$otraa|e dežele.
Grof Taaffe se je povrnil iz Ellischau-a na Dunaj ter ga je cesar sprejel v daljši avdijenci.
Kossuthova slavnost se je v Budimpešti brez posebnih izgredov izvršila, ker je za to jako vestno skrbelo redarstvo. Nižji krogi so se je mnogoštevilno vdeležili, iuteligencija pa je vzlic velikanski propagandi opozicijonalnih listov ostala nebrižna. Budimpeštanski frančiškani so otvorili vspored s službo božjo. „Magyar Allam" se temu čudi, kajti Kossuth je luterauec ter se je vedno kazal velikega sovražnika katoliški cerkvi. Dunajski „Vaterland" pa dostavlja: „Da se je našel sploh katoliški duhovnik, ki je daroval za zakletega sovražnika našega presvetlega vladarja sv. mašo, je taka prikazen, da se mora brezpogojno najstrožje zoper njo postopati. Upamo, da bomo mogli v kratkem že poročati o odločnih korakih vseh kakorkoli zadetih cerkvenih višjih oblastni j, tembolj, ker se gre tu za zlorabo milostnih sredstev."
Novega hrvatskega ministra Josipoviča pozdravlja posebno navdušeno „Agramer Zeitung", poluuraduo glasilo hrvatske vlade. Istotako so z Josipovičevim imenovanjem popolnoma zadovoljni madjarski listi. To zadostuje!
Vnauje držav«?.
Kakor znano, ustanovil se je v Srbiji povodom Kosovske slavnosti nov red sv. Lazarja. Določen je samo za kneze srbske narodnosti ter imata tedaj do njega pravico edino le kralj Aleksander in
knez Nikita. Bed sira je zvezda na verižici, katere udje so emajlovani grbi Bosne, Ercegovine, Banata in drugih pokrajin starega srbskega kraljestva. Bed je tedaj simbol velikosrbske ideje.
Bukareški „Adeverul" piše: „Od našega bolgarskega dopisovalca smo dobili jako resne vesti. V Buščuku se stare turške trdnjave nujno popravljajo. Isto se vrši v Vidinu. Vsak dan dohajajo s parniki avstrijske parobrodne družbe velike aaloge streliva in drugih vojskinih potrebščin. Neki višji častnik mi je zatrdil, da se bodo ruščuške utrdbe oborožile s 400 topovi. Skladišča avstrijske parobrodne družbe so polna velikih zabojev, v katerih so z Dunaja poslani še nesestavljeni topovi. Ves ta materijal dohaja pod nadzorstvom avstrijskih častnikov, ki vodijo ¡zlaganje pošiljatev z ladij v skladišča, Utrjevalna dela vodijo tudi avstrijski častniki. Zatrjuje se, da bodo v slučaji vojske bolgarski armadi zapovedovali avstrijski častniki." — Za resnico vseh teh grozovitih novic je odgovoren „Adeverul" sam.
Iz Kodanja se poroča berolinskim listom, da bo ruski car pred svojim prihodom v Danijo obiskal Nemčijo. „Börsen-Zeitung", ki je že večkrat objavila podrobnosti o tem obisku iu jih morala pozneje zopet preklicati, piše vnovič: „Car bo došel v Potsdam dne 28. t. m. Stanoval bo v marmorski palači ter bo tudi za nekaj ur prišel v Berolin. Spremstvo njegovo bo majhno. Kneza Bismarcka ne bo blizu ter ga car tudi ne bo v avdijenci sprejel. Vzlic temu pa bo sestanek lahko imel tudi v političnem oziru dobre posledice ter pojasnil marsikatere nasprotne nazoro, ker je cesar Viljem kaj rad državni kancler in ima tudi zmožnosti za to. Skušal bo prepričati carja, da Nemčija ni bila nikdar nasprotnica razvoju na iztoku v ruskem smislu, samo da se ob enem izvrši „zgodovinsko dano po-računanje", o katerem pa se danes še ne more javno govoriti." Kaj pomenijo te temne besede, ni popolnoma jasno, gotovo pa je, da nimajo svojega izvira v odločilnih iu merodajuih krogih. — Namesto princa Aleksandra Oldenburškega je bil dosedanji poveljnik grenadirskega kora, general Mansei, imenovan za načelnika gardnemu koru, General Ignatjev jo uradno proglašen za kijevskega generalnega gubernatorja. Generalni poveljnik kijevskega vojaškega okraja, general Radetzki, je postal član državnega soveta.
V Švici so postali starokatoliški iu radikalni krogi jako predrzni ter menda nameravajo uprizoriti nov „kulturen boj." Znano je, da je bernska vlada prepovedala čitanje papeževe okrožnice o Brunovi slavnosti. Solothurnska vlada niti pri tem ni ostala, marveč je odbila „placet" celo ukazu, s katerim je škof Haas odredil molitveni dan. Katoliški krogi so prepričani, da postopajo vlade napominanih dveh in tudi drugih kantonov v tem oziru sporazumno. Lucernski „Vaterland" pravi: Italija je že davno pri prijateljskih vladah prosila, naj zatrö vse izjave na korist papeževi posvetni oblasti. Kakor hitro jej bodete zvezni državi dovolili, tirjala bo to odločneje tudi od Švice. Ako bo zvezni sovet tem zahtevam naklonjen, navstala bo za novega državnega pravd-nika v prvi vrsti dolžnost, da bo kazensko-sodno začel postopati zoper škofe, Pijevo društvo, katoliška dijaška društva itd." lTpajmo, da se bodo švicarski cerkveni protivniki še premislili, predno bodo pri današnjih kritičnih razmerah zapletli Švico v nove notranje boje.
Nizozemska druga zbornica se je dne 10. t. m. zopet sešla. Predsednik je v tej prvi seji predlagal, naj se na dnevni red seje dne 22. t. m. postavi šolski zakon. Ta nasvet so po stari navadi liberalci pobijali, češ, imeli smo premalo časa, da bi bili
monovo razsodbo, zdolej pa sv. Tri kralje B. Detetu darujoče. Tudi ti podobi ste krasni — delo srednjeveških, morda italijanskih slikarjev, Zdolej stoji napis: lloc opus fecit lieri vvilhelmus nevvsvvert anno 14(00) . . . hoc completum est. Detectum et reno-vatum a. 1884—85.
Obrnimo se in oglejmo si ostale dele cerkve, (iosposvetska cerkev je zidana v gotiškem slogu ter ima tri Iadije, opredeljene z dvema vrstama krepkih stebrov. Ob stenah je več stranskih altarjev; mej njimi je gotovo najznamenitejši oni, ki stoji v levi ladiji ob steni in onega Kristusa (veliko razpelo) hrani, katerega je sam sv. Modest s saboj bil prinesel. Pred tem altarjem je grob sv. Modesta v podobi katafalka, nad njim pa se vzdiguje prelep dvo-krilni altarček, kazoč spredaj raznovrstne izrezbane podobe, zadej pa prizore iz Kristusovega trpljenja na les naslikane. Okoli groba se vije trojezični napis: 1. Sepulchrum S. Modesti primi Chorepiscopi ad Carantanos anno 760—80; 2. Svetiga Modesta svetinje se tukaj hranijo leta 870; 3. Grabmal des hI. Modestus Missioniitis und ersten Gaubischofs in Kiirnthen im Jahre 768—80.
Bazun tega dragocenega spomenika me je zanimala tudi tabla, viseča na stebru blizu zakristije, ki predstavlja in opisuje zgodovino gosposvetskega svetišča. Kakor nemški napis pod omenjeno podobo razlpga. sta bila pred 851 leti prišla dva gospoda s
Češkega (aus Piiheim), hoteč iti v Recenat na Laško. Ko prideta v Beljak, prikaže se jima v spanji M. B. in ju opominja, naj se nemudoma podasta v Sall (Gospo Sveto), ker hoče samo tam biti češčena. Naj torej preneseta njeno podobo (mein Hilf) tje. Češka gospoda sta sicer hotela iti na Laško, ali konji so šli v Gospo Sveto, tako da sta morala spolniti povelje Marijino.
Gospa Sveta je bila nekdaj utrjena z zidovi in rovi, stolpi, vratmi, katerih ostanki se še vidijo. Obiskovalce posebno zanimajo takozvana šepetalna vrata, kjer se na eni strani skozi luknjico na tihem šepečejo besede, a na drugi strani vrat natanko čujejo.
Iz cerkve se podava k župniku č. g. Schassl-u (Šašelj-u), ki je ob enem prošt kolegijatnega kapi-telja gosposvetskega. Prečast. gospod naju prijazno sprejme in pelje v drugo nadstropje, od koder se ti odpre krasen pogled na celovško planjavo, katero zadej v daljavi obroblja venec veličastnih Karavank. V duhu lahko pozdraviš sv. Višarje, Mangarta, očeta Triglava, visoki Stol in druge vrhove. Ako se obrneš proti zapadu, zagledaš na mali višini staroslavni Karnski grad (Karnburg), kjer so nekdaj stanovali in vladali korotauski vojvode, a sedaj leži grad v razvalinah, le ime je še ostalo tamošnji vasici. Proti severu pa se razprostira tje do Št. Vida zgodovinsko, rekel bi klasično polje, znamenito za nas Slovence
in tudi Rimljanov častilce, ker tam je stal staroslavni Virunum Rimljanov in še stoji stol, na katerem so novoizbrani korotanski vojvode v slovenskem jeziku našim pradedom pravdo in fevde delili. Oj ti polje, tužno polje, ki si bilo nekdaj pozorišče imenitnih zgodovinskih dejanj in dogodkov, kje so tvoje meje, kje so tvoji junaci? V tvojem naročji mirno spe naši pradedi, nad tabo pa koraka ne samo „ubogi unuk ubornega očaka", ampak vže — ošabni tujec.
Zdi se mi, da tu, kjer so enkrat bili naši domovi, sedaj „le naši so grobovi"! Ali pradedov naših rod ni še tu izumrl! Akoravno se v Gospi Sveti le malo še govori slovenski, vendar je okolica že slovenska. Da, ven tje gori do Šent-Vida so dandanes še naselbine slovenske — kakor nama je pravil zgovorni gosp. župnik, tako, da se še dandanašnji na gospo-svetskem polji razlegajo slovenski glasovi. To polje se mi zdi enako Ezehijelevemu polju, polno ogrodij in kosti človeških — mirno počivajočih. Pride pa čas, ko bo vdnje dihnil — duh slovenski in mrtve kosti bodo oživele, meso nase vzele in k novemu življenju čvrsto vstale. Koroški Slovenci, tu prebivajoči, se dandanes sramujejo spoznati svoj slovenski rod, da, vpričo tujca, dasi Slovenca, ti ne govore slovenski. O kaka zaslepljenost in robska ponižnost! „Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti!"
mogli temeljito prečitati dotična poročila; strinjajo se sicer v načelu s to postavo, po kateri se bodo tudi cerkvene šole podpirale od države, toda treba je nekaterih manjših popravkov. To so navadne besede liberalcev, kadar hočejo kako zadevo zavleči. (Delavski zakon v belgijski zbornici!) Konečno se je predsednikov predlog z 48 proti 38 glasovom sprejel. To je bilo čisto strankarsko glasovanje: ka-toličanje in protivstajniki so glasovali za, liberalci pa proti predlogu.
V Franciji prijazni, skromni in tihi predsednik orjaški napreduje v narodovi naklonjenosti. Oprt na slavno zgodovinsko ime in ueomadeževano poštenost pridobiva si počasi a' gotovo vseh Francozov simpatije. Ta priprosti mož je generalu Boulan-gerju nevarnejši, kakor vse republikanske strauke skupaj, ki so se glede na bodoče volitve zopet začele mej seboj pričkati. Svet francoske častue legije se je vsled vladne zahteve včeraj k izredni seji sešel, da zoper Boulangerja in Dillona, člana častne legije, ukrene vsled obsodbe potrebne uaredbe. Ker sta bila oba „in contumaciam" obsojena, izčrtal ne bo sovet njijinih imen iz zapisnika, marveč ju bo le začasno tega dostojanstva odstavil.
„Standard" pravi, da je sultan odklenil kretske zahteve. Položaj na otoku se jo zopet bolj zamotal. Turška vojna zaseda ugodne prostore, da tako v okom pride vsem slučajnostim.
I
zvinu
dopisi.
Iz Vitanja, 24. avgusta. (Cerkvena družba) Ne vemo, je-li v naši škofiji še katera župnija, da bi imela dve farni cerkvi, kakor ji ima naša vi-taujska fara. Do prve polovice poprejšnjega stoletja so imeli Vitaujčani eno samo farno cerkev, v kateri se je božja služba opravljala po zimi in po leti, namreč cerkev sv. Petra in Pavla. Toda pozidali so si pred blizu poldrugim stoletjem „na hribrci" ravno nad trgom še drugo, prostorno in zares prav krasno cerkev, v kateri so začeli opravljati vso božjo službo ob nedeljah in delavnikih skozi celo poletje. V starejši cerkvi se opravlja božja služba le ob zimskem času.
Nasledek tega je i a ta, da se je starejša farna •cerkev, že itak nizka iu tesna, vedno bolj in bolj zanemarjala. Izmed 7 altarjev, ki se nahajajo v njej, jih je petero tako zanemarjenih, da se že veliko let na njih ne more opravljati sv. maša. — Zbrali so se torej nekateri farani okrog svojega župnika ter so sklenili ustanoviti „cerkveno družbo" v ta namen, da se nabirajo denarni pripomočki, naj se stara farna cerkev v Vitanji s časoma po potrebah prezida in dostojno popravi. Družba bi pa tudi skrbela še potem, ko se cerkev pozida, za olepšavo farne cerkve in podružnice Matere božje ua „hribrci."
Dne 14. julija t. 1. se je vršil prvi občni zbor te družbe, katerega so se vdeležili v obilnem številu najveljavnejši farani. Razložil se jim je namen „cerkvene družbe", poudarjala velika potreba nove farne cerkve in lahek način, da se po tem potu nabira potrebna svota denarjev v popravo hiše božje. — V odboru so zraven č. g. župnika možje: iz trga, vasi in iz vsake soseske v fari po eden. Doneske sprejemlje g. župnik, Vsak še tako majheu dar se sprejme s hvaležnostjo. Za žive ude in dobrotnike
se opravlja vsako leto ena sv. maša, po ena na leto pa tudi za mrtve ude.
Dragi Slovenci, posebno Vi vitanjski farani in bližnji naši sosedje! Ali se Vam ni še nikdar vzdi-govalo Vaše srce v pobožnosti proti nebeškim višavam, če ste vstopili v prostorno iu krasno opravljeno hišo božjo? Nasproti pa ste bili vsikdar potrtega duha in otožnega srca, kedar ste bili v cerkvi, katera ni dostojna, da se v njej opravljajo nebeške skrivnosti. Komur je torej mar za lepoto hiše božje, ta se s temi vrsticami najuljuduejevabi, da se pridruži v vrsto onim možem, ki so s k 1 e n i 1 i v V i-tanji pozidati Veličastvu božjemu dostojno prebivališče. Kako se je razveseljeval kralj David nad tisto hišo, kjer je prebivalo božje veličastvo! Klical je: „Gospod, jaz ljubim krasoto tvoje hiše in kraj, kjer prebiva tvoje veličastvo." Ps. 25, 8. Naj bi pač vsi otroci sv. cerkve tudi tako hrepeneli po lepoti svoje hiše božje ter si prizadevali za to skrbeti, da božje Veličastvo v presvetem rešnj. Telesu more prebivati na vrednem in dostojnem kraji! Brez dvoma se bo potem dopolnila tudi njihova prošnja, kakor jo je v ravno imenovanem psalmu izrekel kralj David: „da njihova smrt jim ne bo v pogin, temveč v življenje."
V odboru cerkvene družbe so: Josip Žičkar, predstojuik in blagajnik; France Jankovič, predstojnikov namestnik; Jurij Se 1 i h , zapisnikar; Josip Dernjač, Martin Krančan, Janez Jelen ko, Jakob Grilc, Jakob Založnik, Lenart II r u s t e 1, Florijan Jeseničnik, Jakob Matijec, Ivan Verčnik, odborniki.
Iz Št. Florjana pri Vitanji, 19. avg. (Cerkvena slovesnost.) Po mnogih krajih naše vladikoviue so se postavile zadnja leta krasne podobe v čast lurški Materi božji. To olepšanje prejela je v nedeljo po Veliki Gospojnici tudi naša farna cerkev. Vzdignil je letos naš č. g. župnik poprej nizko stransko kapelico, dal napraviti popolnoma nov altar, na katerega so imeli se postaviti: v sredi kip z 1 urško Materjo božjo, Ki se v votlini prikazuje Bernard ki, ob straneh pa kipa sv. Cirila in Metoda. Podobarsko delo je izvršil celjski pozlačevalec, g. Fr. Krašovic prav dobro na občno zadovoljuost.
Pretečeno nedeljo, 18. avgusta, je blagoslovil z obilno asistencijo sosednjih gg. duhovnikov naš visokočast. g. dekan dr. Jos. Suc kapelico, altar, vse imenovane kipe in še drugo uovo cerkveno opravo. Zbrali smo se v župnijski hiši, iz katere se je imela v sprevodu nositi podoba Matere božje v farno cerkev. G. učitelj Dob ni k je oskrbel, da so bili učenci in učenke kaj čedno opravljeni, dekleta z venci na glavah. Imenovani g. učitelj je vesela prikazen izmed mnogih drugih, da vedno v soglasji s svojim dušnim pastirjem mladino vzgojuje. S tem pa ua svojem dobrem imenu ne le ne trpi nobene škode, temveč je pri vseh, ki ga poznajo, v visoki časti. Prav je imel gospod, ki je ta dan v napit-nici rekel: če bi bili vsi učitelji, kakor g. Dobnik, potem ni treba prepira zaradi verske šole. Med
tem, ko so štiri lepo ovenčana dekleta nosila k'p Matere božje, so učenke pod vodstvom g. učitelja popevale znano lurško pesem — in sprevod pride v cerkev, kjer se je vršilo že zgoraj omenjeno blago-slovljenje.
Sosedni g. župnik, ki je bil 1. 188G. sam v Lurdu, je ua to govoril o pomenu češčenja lurške Matere božje. S slovesno sv. mašo, katero je služil domači g. župnik, končala se je ta svečanost, ki bo brez dvoma na veliko duševno korist Ši. Florjan-čanom.
Vse imenovano cerkveno popravilo in delo je stalo 1200 gld., kateri znčsek so v kratkem času zložili domači verni farani.
V sedajšnjem na materijo navezanem času je vsekako veselo znamenje, da naše ljudstvo tako rado časti preblaženo D. M. Brez dvoma imajo lurški dogodki ta poglavitni namen: naj se narodi, gledajoči čeznaravne prikazni, zopet zavedo svojega na d ze m e 1 j s keg a poklica. Na to so merile besede, katere je izpre-govorila preblažena Devica Marija Bernardki: „Moli za grešnike in za svet, ki je ves v pregrehe zakopan" in pa trikratni opomin: „Pokora, pokora, pokora" ! Telesna ozdravljenja, ki se godijo vsled čudežno izvirajoče vode, so le stopinje, po katerih hodi človeštvo, da dojde v srečno svojo domovino.
Dnevne novice.
(O novem hrvatskem ministru,) pl. Josip o-vicu piše „Obzor" : Madjarski listi so pozdravljali to imenovanje, a hrvatski narod je hladnokrven. Žalostne izkušnje zadnjih let so tako vplivale na narod, da ničesa ne upa, niti se ima bati od ministra, katerega v Pešti imenujejo madjarskega mi-nistia za Hrvatsko. Priznamo, da je Mirko pl. Jo-sipovic dober gospodar in tudi ni najslabši od štirih kandidatov, toda načelo, ki je bilo merodavno pri imenovanji pl. Josipovica, ne more zadovoljiti hrvatskega naroda. Hrvatski minister bi moral biti ščitnik hrvatskih interesov pri skupni vladi, zastopnik hrvatske državne individualnosti. Ali pohvala madjarskih listov ne more potolažiti hrvatskih src. Prepričani smo, da se pl. Josipovič tudi v srci čuti Hrvata, ali le do neke meje. On je prijatelj, privrženec madjarske državne ideje v Hrvatski. Za take ljudi se hrvatska misel končuje, kjer se ma-djarska pričenja. Taki ljudje ne morejo biti zaščitniki hrvatskih interesov, hrvatske individualnosti. To so, kar hoče Tisza. Madjarska ideja pa zahteva, da je Hrvatska odvisna od Madjarske ne samo v državnopravnem, temveč tudi v materijeluem oziru. Sicer počakajmo, da vidimo.
(Umrl) je daues okolu poludne v Ljubljani g. Matej Kreč, deželni tajnik, rojen 1. 1829. Služboval je na Ogerskem in nad 20 let pri deželnem odboru. Naj v miru počiva!
(Ljubljanska mestna hranilnica) prične svoje delovanje baje s prvim dnem oktobra t. I.
(V Kamnik) bode prišel še ta teden kot zdravnik na mesto pokojnega dr. Samca g. dr. Julij D e-
Letos o Bickoštih so imeli preč. gg. oo. jezuiti misijon v Gospi Sveti, in sicer sta pridigala gg. Stare in Doljak slovenski, neki nemški pater pa nemški. Ali akoravno je v gospo-svetski okolici večina Slovencev iu so imeli veliko več slovenskih govorov, kakor Nemci, je bila pri slovenskem govoru cerkev le malo obiskovana. „Slovenci se sramujejo spoznati se za Slovence" — rekel mi je neki duhovnik, ko sva o tem govorila. Vzrok bo pa najbrž še drugod tičal. Tako so n. pr. v Grabstajnu (Gratensteinu) pri Celovcu najbrž sami Slovenci, naščuvani od tamošnjih liberalcev, očrnili farovž č. g. župniku, zato ker je bil poklical slovenske misijonarje (jezuite) vzbujat ljudstvo k dušnemu prero-jeuju. Tu so se zopet pokazali liberalci v svoji pravi luči; s svojim sovraštvom do konservativne duhovščine, narodu ne samo vero in vse one blaginje in dobrote, ki vera daje trpečemu ljudstvu, zabranjujejo ali celo jemljejo, ampak s tem tudi narodnosti sami škodujejo. Kje bi bila slovenska uarodnost na Koroškem, ko bi je ne bili duhovniki čuvali in negovali? — Pa kam sem zašel!
Ko sva se s tovarišem poslovila od preč. gosp. •župnika, korakala sva „urnih nog" v gospo-svetsko planjavo, ogledat si znameniti vojvodski stol. Po četrt uri hoje dospeva do malega gaja, sredi katerega zagledava z železno ograjo ograjen kamenit stol. Odpreva vrata in stopiva k spomeniku ter si
ga z nekim svetim spoštovanjem in ukaželjuo pozornostjo ogledujeva. Vojvodski stol je prav navaden ali precej visok stol, sestavljen iz le malo oklesanih kamnov. Vidi se mu, da je za svojega tisočletnega obstoja mnogo vremenskih nezgod pretrpel. Predstavlja pa dva sedeža le z enim naslonjalom; oni sedež, ki je obrnjen proti Gospi Sveti in ima še dandanes dve stopnjici in naslonjali za roke, je bil najbrž glavni sedež. Tudi napis na hrbtišču se od te strani čita. Vrh tega sta tudi ob severni in za-padni strani stola v dveh navpično si obrnjenih vrsticah še dva napisa, katerih eden se prav razločno dii čitati, namreč MASVETI. Ce se ne motim, je Urban Jarnik ti vrstici čital slovenski in razlagal tako-le: „Ima-li sveto vero?" Odgovor: „Vero." Glasoviti M o m sen, profesor v Berolinu in razla-govalec rimskih napisov, je blezo te napise razlagal in razglasil za rimske. Jaz sicer nisem kompetenten v tej zadevi, tudi mi niso na razpolago dotični viri (pišem namreč na potovanji), a samo to zoper Momsena opazim, da se mi prav čudno zdi, da bi bili naši velmožje svojemu slovenskemu vojvodi za tako imenitno slovesnost skrpali „vojvodski stol" z izkopanimi rimskimi kamni, ali pa da bi bili ta stol, ko je bil postavljen, z rimskimi napisi okrasili!? Sega korotanska, svojega vojvoda na tak način ustanavljati, kakor hočem kmalu v naslednjem opisati, je čisto slovanskega izvira iu zato,
mislim, morajo se napisi vojvodskega stola čitati slovanski.
Novega vojvodo so izbrali in vmestili Korotauci v Karmskem gradu nasproti Gospe Svete. Od tod se je podal novi vojvoda, po kmetsko oblečen, v cerkev gospo-svetsko, kjer je škof ali kateri drugi prelat obdan z veliko azistenco sv. mašo daroval in na koncu maše novega vojvodo blagoslovil. Po cerkveni slovesnosti se je vojvoda preoblekel v knežja oblačila in se usedel k obedu, pri katerem so maršal, stolnik in dedni točaj svojo službo opravljali. Po dokončanem obedu so se vsi podali na gospo-svetsko polje (Zollfeld), kjer je vojvoda vsem, ki so zahtevali, pravdo reševal in slovesno fevde delil. Mesto, kjer se je to godilo, je bil — omenjeni stol, na katerega se je usedel novoizbrani vojvoda, od tod to ime „vojvodov stol".
Vojvodov stol je torej glasna, akoravno mrtva priča, da tu od nekdaj — kakor Vodnik poje — „stanuje moj rod". Malo imamo na tužnem Koro-tanu slovenskih napisov iz starejše dobe, še te nam hočejo samopašni nasprotniki zanikati, češ, da prav slovenski napisi datirajo še-le iz 15. stoletja — vendar, ako bi vsi spomeniki, vsi napisi o zgodovini korotanskih Slovencev molčali, ostaa« Še vedno živa priča — slovenski narod sam, na Korotauu toliko stoletij bivajoč iu do danes ¿e vzdržujoč. Blagoslovi ga Bog!
reaui, doslej sekuudarij v tukajšnji deželni bolnišnici.
(Kanonifino vmeSčena) bila sta danes gg. J. A ž man in Jakob Aljaš, prvi na župnijo Gorje, drugi na Dovje.
(Priznanje.) Iz Kanala ua Goriškem se nam poroča, da je ondotua dekanijska konferenca na predlog gosp. dekana V idica sprejela in odposlala prečast. gosp. profesorju dr. A. M s. h niču sledečo izjavo: „Dekanijska konferencija v Kanalu izrazuje „per acclamationem" vseh navzočih gospodov popolno priznanje Vašemu neumornemu delovanju na pisateljskem polji in se popolnoma ujema z nazori, katere možato in neustrašeno zagovarjate glede vere, nravnosti in resnice."
(Nova knjiga.) Te dni je izšla v zalogi „Matice Slovenske" knjiga pod naslovom: „Slovnica italijanskega jezika." Spisal Josip Križmau, c. kr. gimnazijski profesor v Pazinu. V Ljubljani 1889. Natisnili J. Blazuikovi nasledniki. 8° — 282 stranij. Cena za Ljubljano 1 gld.; za deželo po pošti 1 gld. 10 kr. — Kujigo dobiti je v pisarni „Matice Slovenske" na Kongresnem trgu št. 7, I. nadstr., vsak dan od 9.—10. ure dopoludne.
(Preniemba posesti.) Pokojnega Dreota hišo št. 6 na Rimski cesti je včeraj na javni dražbi kupil tukajšnji trgovec g. J. Lininger za 22.010 goldinarjev.
(Uradniški shod na Dunaji) Od odbora, ki se trudi za zvišanje pokojnin vdov in sirot državnih uradnikov, smo prejeli naznanilo, da bode v oktobru na Dunaji priredil uradniški shod, na katerem bodo ponovili leta 1887 sklenjeno peticijo do visoke vlade in državnega zbora. Dan shoda bode o pravem času naznanjen. Odbor bode preskrbel znižane vozne cene in stanovanja.
(Poniiloščeuje.) Dne 11. junija t. 1. je porotno sodišče v Celovci na smrt obsodilo deklo E. Bauer, ki je utopila svojega petletnega otroka. Presvetli cesar ji je odpustil smrtno kazeu, najvišje sodišče pa ji je odredilo 15 let težke ječe in temnico vsako leto dne 3. marca.
(Utonil) je dne 22. t. m. popoludne v Št. Petru na Notranjskem lGletni natakar Al. Valeučič iz Postojine, ko se je kopal v „reservoiru" na postaji.
(Stari arabski jezik) bodo početkom prihodnjega šolskega leta vpeljali ua gimnaziji v Sarajevu namesto grškega za učence muhamedanske vere.
Raznoterosti.
—	Glavni dobitki brez gospodarjev. Otomanska banka v Carjigradu je objavila izkaz dobitkov turških srečk, za katere se od 1. aprila 1872 do danes ni nihče oglasil. Nič manj kot 57 velikih dobitkov še čaka srečnih lastnikov, in sicer so trije dobitki po 000.000 frankov, 7 po 300.000 frankov, 4 po 60 000 frankov, 2 po 25.000 frankov, 14 po 20.000 frankov itd., poleg teh pa mnogo manjših po 3000, 2000, 1250 in 1000 frankov. Kdor ima kaj turških srečk, naj jih le natančneje pregleda, morda so mu bo ta trud izplačal.
Ameriška sleparija. Neki novoyorški list je objavil naznanilo, da se dobivata „krasna jeklo-reza" "Washingtonov in Garfieldov za 25 ceutimov. Nekdo je poslal denar in dobil je res „jekloreza" napominanih mož, toda sliki sta bili na navadnih — poštnih znamkah.
—	Kardinal Guilbert, nadškof v Bordeaux u, je umrl.
—	Francosko svetovno razstavo je obiskalo do konca julija 10,022.620 oseb, ki so plačale vstopnino.
—	Lahka kraljeva družina. Neki španjski list poroča, da se jo nedavno kraljica vdova Kristina s svojimi tremi otroci tehtala na pristavi kraljevega gradu „La Granja". Mladi kralj je tehtal 15 kil, kraljica Kristina 55 kil, princesinja asturijska 21 kil in infantinja Donna Marija Terezija 26 kil, torej vsa kraljeva družina 117 kil, ali — dostavi dotični list — toliko, kakor stara mati mladega kralja, kraljica Izabela sama.
—	Zanimivo razsodbo je izdalo prizivuo ■sodišče v Bruslji. Neka mlada gospa iz Vilvorde-a je vložila tožbo zaradi ločitvo zakona ter jo oprla na okoliščino, ker jej je soprog obljubil pred civilno poroko, da se bo pozneje dal ž njo poročiti tudi cerkveno, a se sedaj brani to .storiti. Sodišče je tožbo rešilo ugodno.
—	Najbogatejši narod na svetu je brez dvoma indijansko pleme „Drage" v severni Ameriki, ki šteje 1500 «lav, a ima 1,470.000 oralov zemlje in v hranilnici naloženih 7,758.694 funtov šterlingov po 5% obresti. Vsak ud tega plemena dobiva torej na leto v našem denarji 2600 goldinarjev. Vendar pleme propada, kor leta 1858 je štelo 6720 oseb, sedaj pa le 1500.
—	Zlato rudo so zasledili v Douglas-Islan-diji, v onem delu severne Amerike, katero je Rusija prodala. Zlata žila je široka 450 korakov, dolga pa kakor celi poluotok. Leta 1880 so jo odkrili Indijanci, a jo skrivali, da ne bi privabili naseljencev. Sedaj deia žo 600 strojev.
—	Perzijski šah je ua Dunaji 161 redov razdelil. Pravcata ploha!
—	Nov red je ustanovil belgijski kralj za osebe, ki si bodo pridobile posebne zasluge pri usta-novljauji in upravi vzajemnih in sploh takih društev, katerim uamen je pospeševati delavske koristi. Red ima dva razreda.
—	Mejnarodni somenj žita in semen na Duuaji se jo v nedeljo v rotuudi otvoril. Vdeležeu-cev se je oglasilo 2500.
Narodno gospodarstvo.
l*oslano.	(i)
„Assicurazioni Generali''.
(Konee.)
In v resnici, vzlio tej veliki in nenavadni zgubi, ki se je deloma poravnala s posebno rezervo gold. 200.000, ustanovljeno o svojem času za napomiuauo stroko, imela jo družba tudi to leto poleg normalne dividende tudi še znatno superdividendo in v splošnjem nasproti vspehom drugih enakih zavodov precejšen čisti dobiček. Revizorji, ki z veliko vestnostjo opravljajo ta svoj posel, so polni hvale in zahvale za ravnateljstvo, za glavnega tajuika-vodjo in vse družbine uradnike, za v službi izkazano uuetost in veliko pridnost. — Glavne poteze zadnjeletnega poročila so izražene v nastopnem: Posebno občutljive so bile zgube v oddelku zoper točo., osobito na Italijanskem ; nič manj jo je zadel v preteklem juniji požar velikega in cvetočega mesta švedskega, ki je provzročil največjo škodo, katero je družba dosedaj na lastni račun trpela vsled enega samega požara. Ce je vzlio tem posebno neugodnim dogodtom konečni vspeh vendar povoljen, zahvaliti se mora družba za to večinoma boljšemu izidu zavarovalne stroke na življenje, iz previdnosti o svojem času založeni rezervi zoper točo, dalje nekaterim ugodno izvršenim realizovanjem in boljši naložitvi glavuic. V zmanjšanje nevarnosti je za bodoče vodstvo pri italijanskih zavarovanjih zoper točo važne nove pogoje uvedlo, isto tako tudi pri protizavarovanji švedske družbe, vsled katere je imela napominano veliko škodo in s kojo je družba že več nogo tri desetletja v stalni opravilni zvezi.
Zavarovanje na življenje, ki se kaže umui gojitvi hvaležno, obljubuje za prihodnjost še večjo plodovitost, ker se najlepše razcvita. Na novo jo prirastlo nad 12 milijonov, za mešano družbo izredno velika svota, ter je zavarovalno stanje znašalo 110 8 milijona, čegar premijska rezerva je dosegla znesek gld. 24 588.068 — razmerje, ki jo tem imenitnejše, ker vzlic družbini starosti večina stanja pripada zadnjemu desetletju. Bilanca kaže gld. 241.844-87 dobička pri stroki zoper požar, gld. 226 401 06 pri zavarovanju na življenje in gld. 564.142 87 pri naložitvah glavnic; zavarovanje zoper točo pa sklepa z gld. 251.786 54 in ouo pri prevažanjih z gld. 15.187 88 zgube. Cisti dobiček znaša gld. 680.019, od teh je odločeno gld 5000 preskrbovalni blagajnici uradnikov, gld. 46.583 60 zakladu za rezervo dobička, gld. 60.000 zakladu za razlike ažijo pri plačevanju dividend v zlati vrednosti, razdelilo pa se bo gld. 147.000 dividend (a gld. 29-40 za eno delnico) in gld. 363 000 superdividend. Preskrbovalna blagajnica uradnikov ima že gld. 325.997 premoženja, kar je lepo spričevalo za hvaležnost in skrb uprave.
so sinoči ob ti. uri iz Petrovega dvora v Kodanj odpotovali.
London, 2i>. avgusta. Popoludne jo bil v Hydeparku shod 80.000 štrajkovcev; sklenilo so je ostati pri tirjatvali. Izgredov ni bilo.
Atene, 27. avgusta. Preclvčeraj je bil po celi (.irski močan potres, ki pa ni napravil posebne škode.
Listnica vredništva:
G. — n v Kam.: Dopisov brez podpisov ničelno ne objavljamo.
Umrli ho:
24.	avgusta. Marija Ropar, delavka, 23 let, Florijansko ulice 33, jetika. — Štefanija Pukelstein, posestnikova hči, 6 mesecev, sv. Petra cesta 48, božjast. — Anton Stibernlk, delavec, 19 let, Opekarska cesta 9, jetika.
25.	avgusta. Alojz Zaje, gostilničarjev sin, 21 dni, Vegove ulico 10, driska. — Jakob Jeras, delavSev sin, 2 leti, na Stolbi 6, božjast. — Rudolf Erjave, uradnega sluge sin, 16 mes., Merosodne ulico 1, božjast.
Vremensko sporočilo.
a cl a	Cas	Stanje		Veter	Vreme
opazovanja		zrnlcomora v mm	toplomera po Celziju		
	7. u. zjut.	73G 5	12 9	si. sever	oblačno
20	2. u. pop.	730 7	12-5	si. zap.	
	9. u. zvee.	7871	13 2		i,
a =
I
o« -S rt c
5'5 de/.
Srednja temperatura 12-9° za 49° pod normaloin.
Dunajska borza.
(Telegraflčno poročilo.)
27. avgusta.
Papirna renta 5% po 100 g!	(s 16% davka)	33 gl.	45 kr
Srebrna ., 5% ., 100 .,	„ i'' % „	84 „	30 .,
5% avstr. zlata renta, davka	prosta . . .	100 „	80 .,
Papirna renta, davka prosta		99	45 .,
Akcije avstr.-ogerske banke		907 „	
		304 „	25 „
			
		_	_
Francoski napoleond. . .		9 „	40', „ 03 „
Cesarski cekini ....			
		58 „	22' 2 „
n
igrami
Dunaj. 26. avgusta. Nj. Veličanstvo cesar se jo sinoči ob 8. uri povrnil v Išl.
Dunaj, 26. avgusta. Perzijski šah je mi-nisterskemu predsedniku svojo sliko z briljanti podaril.
Peterburg, 27. avgusta. „Državni vestni k-': Car, carica, prestolonaslednik in ostali otroci

sm ei
izdelovalca oljnatih barv, ttrnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavba in meblje.
g «je. eš» bjssm s»,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino delo in najniž>e cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnato barvo v ploščevinastih pušicali (Bleohbiichsen) v domačem lanenem oljnatem tirneži najtinejc naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah.	(14)
Cenike na /.¡ihtevnnjc.

O 6
CO
(u
4-> U
CD >
O
M
CÖ
h h
03
M
rri
■rH
H
c3 M
>L
cd M
H
t
i___________„
K
n(l
^ VIDX 111 tlllil *
alkalična kiselica,
liah.tjajoea se poleg gradu llagenegg ua Koroškem,
odlična lcropčilna pijača, katera so zlasti radi močne vsebine lithija (Lithion) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo odstrani itd.
Glavna zaloga je v Železni kapli (Eisenkappel) na Koroškem, od tod se (pošta v Kapli) razpošilja ta kiselica v svet; za Kranjsko in Istro zalaga gosp. Miha Kastncr
v Ljubljani.	(is)