PoStni na plačana v gotovini.
Leto XVI., štev. 37
Ljubljana, četrtek 14« februarja 1935
Cena t Din
wi>r»*ui*lvo wjuoijann tLnailjev« anca a - leieioo ftt «122 3123, 81^4. S125. 5126 uuseratnj xjae»ea: ujubljana Selen« Durgova ot ft- - rej 5402 24WX foaruznica Ha n bor ijosposka ulica
It 11 - reietod ftt MM Podružnica Jeije. Kocenova ulica ftt
2 - TeletoD «t IM> ftačuni pn poftt fte* ta voditi: Ljubljana It 11 842 Praga člslo 78.180, Wl»n «t ia«>241
Klerikalno besnenje na nacionalno fronto
>Slovenec« je zapadel po senatorskih volitvah in razpustu Narodne skupščine v pravo besnilo sovraštva proti vsemu, kar je do danes nosilo v naši ožji domovini prapor državnega in narodnega edinstva. Glavni predmet njegovega besniia je Jugoslovenska nacionalna stranka. Napada jo na način, ki ni bil v našem političnem življenju v navadi celo v časih najbolj razpaljenih strankarskih bojev. Z začudenjem se vprašuje naša javnost — in z njo tudi verni
Sloveneevi« čitatelji —, kje tiče pravi vzroki te kambalske gonje proti vsena-rodni politični organizaciji, ki je imela dovolj moralne korajže in državljanskega čuta, da je prevzela odgovornost za izvajanje kraljevega programa ter za upravljanje državnih poslov takrat, ko je bilo potreba pristopiti k postopni likvidaciji diktatorskega režima. Kdor pa pozna pravo razpoloženje za kulisami gospodarjev »Slovenca«, ta si lahko tolmači obupno preklinjanje, ki ga v zadnjih dneh siplje, pomešano z ognjem in žveplom slepega sovraštva, na nacionalno fronto v Sloveniji.
Gospodje, ki so si do včeraj domišljali. da že drže neomejeno v svojih rokah situacijo v dravski banovini, prihajajo po pojavih, ki se dogajajo v njihovih lastnih vrstah, do spoznanja, da je bilo tiho in naporno delo pobornikov nacionalne fronte med slovenskim ljudstvom še mnogo uspešnejše, nego so se bali celo oni klerikalni pesimisti, ki so svarili pred nevarnostjo abstinence vse zanikujoče opozicije in pasivne resisten-ce. Politika, kakršno je vodila od 1. 1931. naprej bivša SLS, je demoralizirala in desorganizirala še vse jačje organizacije kakor je bila njena. Saj je bila to stranka, ki se je držala po razpadu Avstrije na svojem položaju v Jugoslaviji samo po naključju povojnih političnih prilik v naši državi in na račun politične lahkovernosti in špekulativnega računa rs tva gotovih predšestojanuarskih grup, ki so se borile v mejah predvojne Srbije za nadoblast. Z nastopom nove poitične ere po 6. januarju je bila SLS kot nesodoben in v jugoslovenske prilike prav nič spadajoči političen element za vedno eliminirana ter proglašena za ?nega onih pojavov našega političnega življenja, ki so umetno zavirali normalni potek konsolidacije notranjepolitičnih prilik v Jugoslaviji.
Vsega tega so se treznejši vodje bivše SLS kmalu dobro zavedali in njen prvi pobornik dr. Korošec je ponovno pravilno ocenil situacijo, v kateri se nahaja bivša SLS po 6. januarju, ali njegova stara slabost je, da cesto podleže nerazsodnim vplivom. Slepo sovraštvo in prirojena oblastiželjnost ne dasta ljudem, ki so neposredno na vodstvu klerikalne politične organizacije, da bi trezno presodili dejanski položaj ter rešili od ostankov svoje nekdanje slave in moči vsaj še to, kar je danes mogoče. Slepo sovraštvo proti političnemu nasprotniku je zavedlo v nepopravljive napake še vse druge državnike kakor so naši voditelji bivše SLS, ki iščejo danes krivce za zlom svojih megalomanskih načrtov in političnih fatamorgan vse drugje, samo ne v svoji lastni politični taktiki, ki je bila le vse prečesto nerazumljiva ne samo političnim nasprotnikom, nego celo njihovim dobrim, a trezno gledajočim pristašem. Za glavnega krivca tega svojega političnega debakla, ki je neizbežno zvezan tudi z gospodarskim de-baklom vseh njihovih organizacij, proglašajo danes Jugoslovensko nacionalno stranko, mesto da bi sebe trkali na prsa.
Za vse delajo v vrstah nacionalne fronte v Sloveniji so ti koncentrični napadi samo predmet ponosa, ker dokazujejo, da je to delo v duhu narodne in državne misli v srce zadelo starega tirana našega slovenskega ljudstva in da so udarci, ki jih je prizadejala klerika-lizinu nacionalna fronta, še težji in hujši, kakor so mislili med nami ccio največji optimisti. Nas prav malo vznemirja, da se istovetijo gospodje okeli firme bivše SLS s katero noče skleniti prostovoljne izvenkonkurzne poravnave niti sam Mačik, z večino slovenskega ljudstva. To je lažna samohvala ljudi, ki v svoji onemoglosti kričijo, kako močni so še.
Nacionalna fronta je imela v zadnjih letih že ponovno priliko pokazati vsemu svetu, kje stoji danes večina treznih slo-ven=kih ljudi. Gospodje v klerikalnem taboru so doslej zanikali vse te dokaze. Volitve, ki so na r,cagu, bodo dale njim in nacionalni fronti vno/ič priliko, da se znova pred svetom manifestira volja slovenskega ljudstva, ali hoče podpirati trezno politiko nacionalne fronte, ki ji je vrhovni cilj čuvanje oporoke pokojnega kralja Voditelja in jačanje Jugoslavije. ali pa služiti skupini zaslepljenih partizanov, ki mislijo, da je mogoče z zlorabljanjem dane svobode pričarati nazai stare čase. ko so bili oni edini gospodarji v naši Sloveniji.
Nacionalna fronta prehaja zato s pomilovalnim nasmehom preko izbruhov sovraštva ki .lih kopiči danes po svojih pustih kolonah »Slovenec«. V svesti si odgovornosti, Jd jo je prevzela za do-
Naročnin« cnaA* mesečne Du> 25.—
Zs in ose mat v« oin »O.—
Uredništvo-Ljubljana, ttn&rijev« ulica & relefon 3122 SI23. 3124. 312.V 512« Maribor Gosposka ulica 11 Telefon ftt 2440 Celje, Str wmayerje»« ulica ftt. L Telefon «t 66
Rokopisi se ne vračajo. — Oglast po tartfu
sednik Jevtič sprejel nos državne kandidatne liste
Poklonitev beograjskega občinskega sveta predsednikovega govora: „0 ustavni
in delegacije beograjskih meščanov — Iz ureditvi Jugoslavije se ne glasuje!"
Beograd, 13. februarja, p. Nocoj ob 18.30 je ministrski predsednik g. Bogoljub Jevtič sprejel veliko deputacijo Beograjčanov s predsednikom občine Vlado Iličem in celokupnim mestnim svetom na čelu. V delegaciji so bili tudi zastopniki vseh važnih gospodarskih organizacij prestolnice. Delegacija je pozdravila ministrskega predsednika in ga prosila, da sprejme mesto nosilca državne kandidatne liste pri prihodnjih parlamentarnih volitvah. Beograjski župan g. Ilič je pozdravil ministrskega predsednika z govorom, v katerem je med drugim izjavil:
>Gospod predsedniki Deklaracijo kraljevska vlade smo sprejeli z največjim zanimanjem in zadovoljstvom. Huda gospodarska kriza, ki vlada že nekaj let. povzroča nam in vsemu meščanstvu velike skrbi in zahteva odredbe, s pomočjo katerih bi se odpravila in bi se vrnilo med naš narod novo blagostanje. Deklaracija kraljevske vlade nam je dala popolno nado. da sc bo ubrala prava pot v gospodarsko ozdravljenje. Načela te deklaracije, zlasti ona. s katerimi je kraljevska vlada poudarila svojo voljo do sodelovanja z gospodarskimi ustanovami in organizacijami, kakor tudi ona. da so državne in javne finance močne samo tedaj. če bodo močne tudi privatne finance, so naletela na popoln odziv in priznanje v naših srcih.
Naše nade so bile oiačene po odredbah, ki jih je kraliev=ka vlada že izdala. Koncentracija najjačjih finančnih ustanov, znižanje obrestne mere, olajšave kmečkim
dolžnikom, spremenil a i", olajšave davčnih in taksnih določb, o.« vol.od i te v dolgov, angažiranih z zlato podlago, uredba o javnih deiih in druge odre ib; najbolje pričajo, da sle pričeli p° načrtu borbo, da se premagajo težave, ki lili jf> ljudem |>ovzročila kriza. Popolnoma v.-rujemo, da boste s kraljevsko vlado nadaljevali to borbo in da boste v sodelovanju s kompetentnimi organizacijami tudi uspeli
V tej veri smo spodaj pod pisani odborniki prestolniške občine in meščani mesta Beograda prišli k vam s prošnjo, da sprejmete mesto nosilca državne kandidatne liste pri bližnjih volitvah narodnih poslancev Prosimo Vas. da sprejmete to našo prošnjo v blagor v-e/n našega naroda iu obenem Vas prosimo, da sprejmete tudi tokrat zagotovilo našega odličnega spoštovanja.«
Po govoru g. Ilica je dosedanji beograjski poslanec, predsednik beograjske trgovinske zbornice Miljutin Stano-jevič prečital pismo, s katerim se naproša g. Jevtič, da prevzame mesto nosilca državne kandidatne liste. Pismo se glasi:
»Vzpodbujeni po deklaraciji kraljevske vlade, kateri »te vi na čelu, in po odredbah, ki jih je kraljevska vlada že sedaj izdala v duhu svoje deklaracije, so ugledni^ zastopniki in meščani mesta Beograda ter člani občinskega sveta sklenili, naprositi vas. sospod predsednik, da sprejmete mesto nosilca državne kandidatne li«tc za volitve v Narodno skupščino. Storili so to. da Vam izrazijo priznanje zaradi vašetra dosedanjega dela. v
Italija popušča
Zaradi odločnega odpora Abesinije ln energične intervencije Japonske Je morala Italija opustiti vsako ml««l na vofni pohod v Abesinije >
posredovanje velesil, toda pod pogojem, da se to vprašanje definitivno uredi v okviru Društva narodov s tem, da se vse države, članice Društva narodov obvežejo, da bodo spoštovale in čuvrle neodvisnost in nedotakljivost abesinskega ozemlja. O kakem zadoščenju Italiji ali o odškodnini pa Abe-sinija noče niti slišati, češ da ni ničesar zakrivila in da so se spopadi izvršili na abe-sinskem ozemlju, kar jasno dokazuje krivdo Italije.
Abesinski poslanik je bil danes dvakrat pri državnem podtajniku zunanjega ministrstva Suvichu in zvečer še pri Mussohni-ju. Obema je obrazložil stališče Abesinije, zavrnil italijanske zahteve ter sporočil, da se bodo Abesinci branili do zadnje kaplje krvi, ako bi jih Italija napadla. Poudaril je obenem, da ima Abesinija že 800.000 mož pod orožjem, v primeru potrebe pa jib lahko postavi na fronto nad milijon.
Še bolj uspešna je bila intervencija japonskega poslanika v Rimu Fujimurija, ki se je včeraj popoldne zglasil v italijanskem zunanjem ministrstvu ter v imenu svoje vlade sporočil, da bo Japonska v primeru vojnega konflikta podprla Abesinijo tako v finančnem kakor v vojaškem pogledu.
Pod takimi okoliščinami rimskim krogom ni preostalo nič drugega, kakor da pristanejo na diplomatska pogajanja, ki se bodo pričela v najkrajšem času.
Kljub preokretu v tem sporu pa vlada v vsej Italiji skoroda panično razpoloženje. Italijanska javnost je šele včeraj izvedela za resnost situacije, ko se z odrejeno mobilizacijo ni dalo več prikrivati pravo stanje stvari. Italijanski listi tudi še danes ne objavljajo nikakih lastnih komentarjev, marveč se omejujejo na citiranje inozemskega tiska, v kolikor piše ugodno za Italijo in priporoča mirno likvidacijo spora.
London, 13. februarja, r. Italijansko-abe-sinski spor, ki je v prvem trenutku grozil, da se pretvori v oborožen konflikt, ki bi mogel imeti dalekosežne posledice, bo najbrže urejen mirnim potom z diplomatskimi pogajanji in s posredovanjem drugih držav.
Italijansko rožljanje s sabljo je rodilo docela drugačen uspeh, kakor pa so ga po vsej verjetnosti pričakovali v Rimu. Abesinija je na italijanske grožnje odgovorila z mobilizacijo in vpoklicala pod orožie vse. kar je sposobno, da sodeluje pri obrambi abesinskega ozemlja. Že to je dalo rimskim krogom mnogo misliti, kar je najboljši dokaz, da se Abesinija ne misli brez nadaljnjega podvreči rimskim zahtevam. Še bolj pa je ohladilo rimsko vročekrvnost dejstvo, da je abesinska vojska dobro organizirana ter da razpolaga z moderno opremo za najmanj pol milijona vojakov. S tako oboroženo armado pa ne bi kazalo pričeti vojnih operacij v oddaljeni Somaliji, kamor hi Italija le s težavo postavila potrebno število vojakov. Nič manj tehten vzrok za popuščanje Rima pa je iskati v dejstvu, da bi tak vojni pohod zahteval naravnost ogromne finančne žrtve, a to je najbolj občutljiva točka fašističnega režima. Italijanske finance ne dopuščajo prav nikakih avantur, marveč zahtevajo največjo opreznost, da se more Italija sploh držati na površju.
V teku včerajšnjega in današnjega dne so v Rimu in obenem tudi v Addis Abcbi intervenirali francoski in angleški poslaniki, priporočajoč na obeh straneh hladno kri in poravnavo konflikta potom neposrednih pogajanj. Angliia je ponudila tudi svoje posredovanje. Tako v Rimu, kakor v Addis Abebi so uvideli, da ne kaže z glavo skozi zid in so se že začeli neoficielni razgovori glede bodočih pogajanj.
Abesinska vlada je pripravljena sprejeti
venski del našega naroda v sklopu našega državnega političnega življenja, bo našla načina in pota, da osigura čira uspešnejše in za slovenske ljudstvo plo-donosnejše sodelovanje tudi v novi politični situaciji. Ta nova situacija temelji na vse bolj sigurnih osnovah, kakor pa so politične špekulacije zapuščenih generalov bivše »vesoljne SLS«.
Nacionalni ljudje, ki so danes izpostavljeni zaradi svoje zvestobe in ljubezni do jugoslovendke misli koncentričnemu klevetniškemu ognju gospode, ki se sedaj dela nadpatriotsko, pa je takrat, ko so oni morali nositi odgovornost v težki notranjepolitični in mednarodni situaciji. kovala memorandume in punk-tacije, odgovore na vse te napade najbolje s tem, da še tesneje sklenejo svoje vrste in se vržejo na delo za zmago jugoslovenske misli še z večjim elanom, kakor so se doslej. Napadi klerikalcev naj jim bodo samo v dokaz, da so na pravi poti, ki jih vodi do novih zmag velike ideje katero nosijo in kateri nesebično služijo v severnozasadnem delu naše države. »Slovenec« ie že položil v grob nacionalno fronto v dravski banovini. Velikonočne volitve mu bodo pokazale. da je ideia hisro«lovenstva. državnega in narodpega edinstva neumrljiva.
Konferenca vlade
Beograd, 13. februarja, p. Od 17. do 20. jo bila v kabinetu ministrskega predsednika konferenca ministrov. Razpravljali so o pripravah za volitve in o političnem položaju. Proučili so poročila, ki prihajajo iz raznih krajev o pripravah za volitve in o razpoloženju naroda. Take konference se bodo vršile odslej vsak dan.
Novi direktor agencije Avale
Beograd, 13. februarja, p. Za direktorja agencije Avale je bil danes imenovan novinar dr. Svetislav Petrovič, dosedaj dopisnik raznih jugoslovenskih listov v Parizu. Direktor dr Petrovič uživa glas zelo sposobnega novinarja in organizatorja
Milijardni izdatki Italije za oboroževanje
Rim, 13. februarja AA Po novem proračunu. ki ga ie dobila poslanska zbornica v razpravo le namen ionih letmlstvu H49 mili ionov	Ur. to fe za 129.M* 000 lir več kakor lani. za mnrnorirn na 1 mlliiardo 304.Ml 000 lir, to je 80,100523 lir več kakor lani.
polni veri. da se bo 1 ud i nadaljnje delovanje kraljevske vlade razvijalo v tej smeri.«
Predsednikov govor
Ministrski predsednik g. Bogoljub Jevtič je delegaciji odgovoril tako-lo:
r Gospodje! Zelo visoko cenim vaše zaupanje in iskreno izraženo željo, ki soglaša z mnogimi pozivi iz vseh krajev naše domovine, da bi sprejel mesto nosilca državne kandidatne liste pri volitvah narodnih poslancev dne 5. maja 1.1.
V polnem soglasju in dogovoru z vsemi svojimi tovariši iz kraljevske vlade vam morem izjaviti, da bom sprejel to izredno čast in storil vse, kar je v moji moči, da se oddolžim takemu zaupanju, tako kakor se to od mene pričakuje. Lista, kateri bom imel čast biti na čelu, bo lista kraljevske vlade, s katero bo stopila pred volilee.
Volitve, ki so pred nami, so zelo važne, tako spričo težkih časov, kakor še spričo posebnih prilik, v katerih živimo. Vsak naš državljan, vsak volilee si mora biti povsem na jasnem o tem. Treba jc reči jasno in odločilno besedo za našo jugoslovensko nacionalno bodočnost, za napredek vsega naroda, za napredek kraljevine Jugoslavije.
V tej volilni borbi se niti ne morejo, niti ne smejo obravnavati in reševati vprašanja, ki so bi-
la nespremenljivo rešena v ustavi z dne 3. decembra 1931. O tem ne sme nihče več dvomiti in nihče ne sme več zaustavljati ne-odoljivega koraka cele nacije. O tem se ne glasuje!
Jugoslovenski narod hoče v vsej svoji celini stopati naprej, zahteva varnost in spoštovanje od zunaj, hoče več miru in sloge na znotraj. On hoče izkoristiti vse sile za veličino ene in nedeljive Jugoslavije. Sedaj ni več časa za oklevanje in ustavljanje. Sedaj je čas za razvoj vseli energij in neumorno akcijo v ustvarjanju in gradnji.
S tem hočemo pred narod in za narod!
Kraljevska vlada bo skoraj izdala poseben proglas na volilee, da jim pove odkrito in iskreno vse ono, kar je in kar naj bi bilo. V njem bomo obrazložili glavne linije svoj epolitike in program vlade.
Narodna skupščina se voli na štiri leta. To je dovoljna doba, da se z zaupanjem krone in z zaslombo v narodu lahko mnogo stori in ustvari na splošno korist celine vseh državljanov. To mi vliva tudi vero, da bom mogel izpolniti častno zaupanje, ki ste mi ga izkazali. Naj bo teh par besed izrečenih v znak zahvale vam vsem in prijateljem, ki jih predstavljate, ter vsem onim iz vse države, ki so mi izkazali to čast in zaupanje.«
Važna vojaška Imenovanja
Imenovanje članov vojnega sveta — Komandant dravske divizije general Cukavac Je postal pomočnik vojnega ministra
Beograd, 13. februarja, p. Službeni •»Vojni list« objavlja ukaz o važnih vojaških imenovanjih. S tem ukazom so imenovani člani nedavno ustanovljenega vojnega sveta, ki ima nalogo v mirni dobi skrbeti za državno obrambo in za izpopolnitev vojne opreme vseh panog narodne vojske in mornarice. Razen tega so izvršene izpremembe na vodilnih mestih. Ukaz se glasi:
V imenu Nj. Vel. kralja so z ukazom regentskega sveta na predlog ministra vojske in mornarice imenovani:
za člane vojnega sveta: armijski general Milan Z. Milovanovič, bivši minister vojske in mornarice, komandant II. armijske oblasti armijski general Emil Belič in šef generalnega štaba armijski general Milan Nedic;
za pomočnika ministra vojske ln mornarice divizijski general Vladimir Cukavac, dosedaj komandant dravske divizije;
za načelnika glavnega generalnega štaba armijski general Ljubomir Marič,
dosedaj komandant IV. armijske oblasti;
za vršilca dolžnosti komandanta IL armijske oblasti armijski general Rado-sav Krstič, dosedaj pomočnik ministra vojske in mornarice;
za vršilca dolžnosti komandanta IV. armijske oblasti divizijski general Pan-telije Jurišič, dosedaj vršilec dolžnosti inšpektorja državne obrambe;
za vršilca dolžnosti inšpektorja državne obrambe divizijski general Vojin Maksimovič, dosedaj komandant zetske, divizije;
za komandanta dravske divizije divizijski general Petar Nedeljkovič, dosedaj komandant vrbaske divizije;
za komandanta vrbaske divizije divizijski general Milan Plesničar, dosedaj pomočnik komandanta V. armijske oblasti;
za komandanta zetske divizije divizijski general Dragoljub Petrovič, dosedaj upravnik intendantske akademije.
Burja, mraz, sneg, poplave
Silne muhe letošnje zime v naši državi - V nekaterih predelih mraz kot nikjer v Evropi, v črni gori poplave
Zagreb, 13. februarja, n- Železniška direkcija sporoča, da so davi izkopali iz snežnih žametov stroje za čiščenje snega. Takoj nato se je znova pričelo očiščevalno delo med postajama Zrmanjo in Gračcein. V Liki je bil danes miren in veder dan. Ce bo vreme tako tudi jutri, bo do večera proga očiščena. Telegrafske in telefonske zveze so bile obnovljene-
Divjanje burje v Dalmaciji
Sibenik, 13. februarja- n. Snežni meteži in hud mraz v zadnjih dneh so povzročili v severni Dalmaciji velike zapreke v vsem prometu 2e nekaj dni je severna Dalmacija brez zveze s Sibenikom. Orkanske burje, ki so divjale na kopnem m na morju, so zlasli v okolic Knina. Drniša in Skradino povzročile ogromno škodo- Veliko škodo imajo rudniki društva Dirbrovice pri Skradinu-Orkan je porušil električne stebre, nreko katerih ao bili rudniki oskrbljeni s tokom za razsvetljavo m poson. Posledira je bila. da je prenehala delovati tudi velika črpalka na električni po«Tf»n. ki črna 1200 1 ode v minuti- Ker Čunalka že nekai dni počiva, ao osrromne količine vode nonlavile rudniške rove ki preti velika nevarnost .da se bodo podrli oboki in razrne varnostne naprave, kar bi ra dali* časa onemogočilo vsako delo v rudnikih- Podobno je tudi v rudnikih društva Monte Promin-a v Siveriču. Velušiču in
Strifovrih.
Do 30 stopinj pod ničlo
Novi Sad. 13 februar ia- n.V torek ie v Vojvrv^n p«Hl» femneritftir* n» V <don?ni od ničlo v BanMu ee'« na - 30 ter ie »»''O četrta	svol višek Zars* v?«olre<T„
snero so na«d"1e v prometu ve1:Ve ovire. Dunav le tretji dan nevarno narašča, in si-
cer povprečno za pol metra na dan- Debele ledene plasti so pokrile že blizu 95 odstotkov vodne površine. Ob nastopu toplejšega vremena bodo pretile poplave.
Beograd, 13- februarja, p. V Beogradu je danes padla temperatura na 20 do 28 stopinj, v nekaterih južnovzhodnih predelih države pa je dosegla celo 35 stopinj. Zaradi eilnetra mraza so bile danes beograjske ulice skorai izumrle- Avtomobilski promet jc docela ustavljen. Vozijo samo še nekateri veliki občinsiki avtobusi. Dunav in Sava sta pri Beogradu zamrznila-
v Boki sneii
Kotor, 13. februarja, n. Po večdnevnem neprestanem deževju je v torek zvečer zapihal močan severni veter, proti jutru pa je začelo po vsej Boki snežiti. Promet, ki so ga z velikim trudom uredili do Celinja. je spel ustavljen. Tolpe volkov se spuščajo do same oba.le. V vasi Ublini so prebivalci tudi podnevi videli volkove v neposredni bližini svojih hiš. Zakadi naale vremenske izpremembe je v Boki mnogo prebivalcev zbolelo-
Poplave v 6rnl gori
Podgorica. 13. februana- n. Dočim je severni in vzhodni del Črne core s Sandža-kom vred še vedno ves zasnežen, je v okolici Podcoripe že nekai dni močno deževalo. Zaradi deževia so močno narasle vse reke, kl se zlivajo v ^kadarsko jezero- Pod vodr je sedai že sedem vasi. 3-V> hiš in 70 crospo-dsr*k;ti zgradb Voda «toi; tndi nn lokatn' ž®' ii5k' nro«r; Plavnics - Pod«orira.
Vi&je	krai! «e n««Ppotno Se vedno
du5'tO v «ne<m n *rniie 7i»r»d: nen*v»dne-ffa mrar* V v««'	«e !« v rn^nifi
dneh rwd pezo snega porušilo 17 stanovanjskih hiš.
BANOVINSKI PRORAČUN SPREJET
Banovinski svet je sinoči končal proračunsko razpravo — Danes bo sklepal še o uredbi glede uveljavl]en]a novega lovskega zakona
Ljubljana 13. februarja
Na smočnji seji je pn proračunu oddelka za trgovino tn obrt b. s. Za dr a v ec pouuarjal, da piedstavlja ta proračun 4% celotnega proračuna, kar jt vsekakor premalo Zavzel se je za podporo Vajenskemu domu v Mariboru in prosil, naj se sploh posveča obrtnemu pospeševanju večja pozornost. Morajo se upoštevati upravičene zahteve obrtništva, ki je poleg kmečkega stanu glavni steber države.
H s. A r k o je prosil, naj banska uprava posreduje za spremembo krošnjarakega za kuna v toliko, da b; smeli krošnja rji jemati v tujino svoje sinove kot pomočnike -in da bi dovoljenja za krošnjarstvo lahko dobil vsak, ko postane polnoleten in ne še le s 23 leti. Opozoril je tudi na potrebo pospeševanja tujskega prometa na Dolenjskem.
li. s. dr. Sajovic je predlagal, naj b. se v program javnih del iz milijardnega kredita uvrstila tudi zgradba avtomobilskih cest Ljubljana-Sušak in Ljubljana Karlovac.
B. s. dr. Obersnel je predlagal resolucijo, naj vlada pri pospeševanju industrije v naši državi vodi račun o že obstoječ h industrijskih podjetjih ter važnih gospodarskih in socialnih interesih, ki so spojeni z eksistenco teh podjetij Nova industrijska podjetja naj se ne favorizirajo, ako že obstoječa podjetja krijejo vso domačo potrebo. Nadaljnja resoiucija zahie-va od Narodne banke, da daje domačim industrijskim podjetjem tuja plačilna sredstva potrebna za uvoz sirovnn; v največji meri naj sc dopustijo privatne kompenzacije.
M. s. dr. Rezek je poudarjal potrebo izobrazbe naš h obrtnikov, ter priporočal, da se pri podeljevanju koncesij vedno upošteva, v koliko je ena ali druga obrt potrebna v posameznih krajih Banska uprava, naj iniciativno sodeluje Dri pospeševanju tujskega prr.nic-ta.
B. s. dr. Goričan je zahteval zaščito domačega čevljarstva in krojaštva.
B. s. Jereb je zahteval, da se ustvarijo v industrijskih podjetjih za delavstvo boljši socialni in higienski pogoji. Ponekod so tovarne, ki ne dopuščajo sploh nobene strokovne organizacije. Mnogo se izkoriščajo trgovski vaenci. ki so dostikrat zaposleni pozno zvečer in n;ma1o nobene prilike za izpopolnitev izobrazbe.
Dve resoluciji za ozdravljenje denarnega trga
B. s. K o d e r je predlagal resoiueiio za obnovo rednega poslovanja denarnih zavodov. Zato je potrebno:
1) da se pri uredbi za zaščito kmetov samoupravne hranilnice tretirajo ena-
ko kakor kmetijske zadiruge; v tem smislu naj se dopolni uredba z dne 3. II. 1935.
2)	da se preprečijo nesreče, ki bi mogle nastati zaradi ukinjenja zaščite kmetov pri zadrugah, naj se uvede individualna, omejena zaščita kmetov ,ki se naj nanaša na slučajne prezadolžitve kmeta brez njegove krivde
3)	da se uzakoni, da se smejo fondi, kavcije, pupilni denarji itd. nalagati tudi v samoupravnih hranilnicah, nepremičninah, državnih papirjih in pupiiaruo varnih hipotekah; s tem bi se vsaj deloma odpo moglo v dravski banovini občutnemu po maii„..anju denarja, k' stopnjuje gospo»i»i sko krizo dc nevzdržnost.i.
B. s. Snoj je zahteval, da se industrij ski industriji omogoči pravočasno dobav ljanje bombaža
B s G o l o u h je zahteval državno podporo obrtno-nadaijevalnemu šolstvu. Pridružil se je resoluciji notarja Kodra.
B. s. Goričai jt opozarjal na važnost gostilničarskega stanu za tujski promet; zato naj st- gostilničarjem proži večja zaščita. Prodaja vina naj sc vrši točno v okviru izdanih predpisov Predpisi o policijski uri naj se ne izvajajo prestrogo.
B. s Z u p a n č i č je opozarjal na nujno potrebo zaščite domačih čevljarjev pred Bat'o.
B s. dr. Sajovic je predložil resolu cijo, ki ugotavlja, da jc težišče vladajoče krize v naši državi v večji potreb, gospodarskih dobrin od strani najširših ljudskih plasti in nemožnosti nabave teh dobrin, to pa vslei pomanjkanja plačilnih sredstev Zato naj se predvsem oskrbe plačil na sredstva, čeprav prisilna in začasna, s točno določeno amortizacijsko dobo ter naj jih da v okviru potreb in proti običajnim poslovnim jamstvom na razpolago našim denarnim zavodom za oživljenje normalnega gospodarstva.
B. s. dr. Roš jc priporočal, naj se tujski promet ne usmerja samo v eno smer Tako je n pr tudi Celje važno tujsko prometno središče in bi bilo potrebno, da bi našlo pri ljubljanski železniški direkciji več umevanja zaradi uvedbe izletniških vlakov do Celja.
B. e. dr. Senčar je opozarjal na važnost nacionalne vzgoje trgovskega in obrtniškega naraščaja.
Podban dr. Pirkmajer je v svojih pojasnilih opozoril, da jc šušmarstvo v mnogem posledica današnjih slabih gospodarskih razmer Mnogi niso mogli plačevati taks. in davkov, pa izvršujejo obrt zato na skrivaj.
Pri glasovanju so bile poleg proračuna sprejete tudi vse predlagane resolucije.
Končno so bili odobreni tudi rezervn' krediti v znesku 700.000 Din.
Razprava o banovinskih taksah in davščinah
Danes je banovinski svet razpravljal o banovinskih davščinah.
B. s. Lovšin jc predlagal, naj se <>nujc banovinski sklad za pomoč oškodovancem po toči in drugih elementarnih nezgodah, za kar bi bili potrebni 3 milijoni letno. V skrajni sili naj bi se v to svrho povišale banovinske doklade za 2%. Predlog je bil odklonjen.
B. s. p r e p e 1 u h je predlagal resolucijo, ki zahteva, naj se započeta elektrifikacija banovine izvede čimprej do konca Banovina naj v to svrho najame dolgoročno posojilo. Druga resolucija opozarja, da jc Slovenija gletie prehrane pasivna, saj mora letno uvažati okrog «j00 vagonov živil. Prevoz teh živil naj sc poceni. Banovina pa naj uvede socialno akcijo za prehrano siromašnega in brezposelnega prebivalstva. VJada naj dovoli za to akcijo brezplačen prevoz živil. Obe resoluciji sta bili sogiasuo sprejeti.
B. s. Oreh e k jc izjavil, da bi bilo lažje razpravljati o proračunu, če bi bil na razpoiago računski zaključek za i. 19o:j-ol, da bi sc videlo, kakšni so bili resnični dohodki in izdatki. Zahteval je dalje komer-cializaeijo banovinskih elektrarn. Tehniki, ki so sedaj mtiodajni v vodstvu tega podjetja, so pač dobri t< hniki, ne more pa sc reci, da so tudi dobri komercialisti. Kdim uspeh jc pogodba z IjubljansKo občino, od katere bouo banovinske elektrarne dobile najmanj 2.3 milijona dinarjev na leto. To šc le omogoča razširjenje banovinskega e<ektrienega omrežja, fcjlektriti-kacija banovine bi morala smatrati za svojo giavno nalogo, da pospeši industrijo iu obrt ter ustvari pogoje za ustanavljanje novih podjetij, ker bosta le ti dve panogv dali banovinskemu podjetju dohodke, s katerimi bo postalo aktivno Trošarina na tok to razširjenje ovira Govornik končno preuiaga, naj se iz banovinskega sveta izvoli upravni odbor, ki bo vodi) banovinske elektrarne strogo po gospodarskih načelih
Razni predlogi in resolucije
o. s Hcjvnikar picuiuou, naj Uiuio.»u uprava posreduje, da se § 7 davčne novele ou 16. leoiuarja i»oi. ukine ter pavšalira nje pridobnine raztegne na vse mule obrtnike Davčne uprave naj pri izterjevanju davčnih zaostankov dovolijo čim večje ugodnosti.
B. s J a n ž e k o v i č je predlagal resolucijo, naj se za izvoz sadja dovoli svobodna trgovina in naj se omogoči izvoz tudi potom kmetijskih zadrug. Resolucija jc bila sprejeta soglasno.
Prav tako jc bila sprejeta resolucija b s. Tavčarja, naj sc banovinskemu ura-i-nistvu izposlujejo iste vozne ugodnosti na železnici, kakor jih imajo državni uradn • ki Pri glasovanju so bile sprejete tudi vse ostale resolucije
Trošarine in takse
B <5 B i r o i i a je priporočal diferenci-ranje trošarine za posamezne vrste pre mosa
B s Tavčar sc je izrekel prot* uved bi troša. ;ne na kavo, čaj. kakao n čokola do ter je priporočal naj sc bolj obdavčijo alk< hotne pijače Predvsem naj bi sc ob davčik vino. k prihaja direktno od pro ducenta v roke konr-umenta.
B. s. Bajuk se je izjavil za trošarine.
na kavo, čaj, kakao in čokolado, b. s. l*re-p e 1 u h pa proti, ter za večje obdavčenje alkoholnih pijač. Tudi b. s. Golouh se je izjavil za večje obdavčenje alkoholnih pijač, dočim je predlagal b. s. K ii h a r uvedbo trošarine na riž. B. s. B a b n i k in L a v t i ž a r sta se pridružila zahtevi, naj se izvedejo ukrepi proti krošnjarjenju z vinom.
Banski svet se je sporazumel, da se črta predlagana nova banovinska taksa na biciklje, zato pa uvede trošarina 25 par za kilogram riža.
B. s. Zadravec je govoril in glasoval proti taksi na izkoriščanje vodnih sil.
Končno so bile odobrene predlagane trošarine in takse. Seja je bila nato ob 13. prekinjena iu se je nadaljevala ob 1G.30 popoldne.
Na popoldanski seji sc jc najprej razvila živahna debata zaradi predlagane takse mesečno 5 Din za vsak radio. Donos takse je kalkuliran na 500.000 Din. B. s. Tavčar je bil proti taksi. Poudarjal je, da je radio naša ljudska univerz«, za deželane glavna možnost, da si pridobijo znanje v vseh panogah življenja in dobijo vpogled v svet. Radio ima premalo naročnikov, ker je že danes razmeroma drag: ee se obremeni sedaj še z novo takso, bo število naročnikov vsaj zastalo, ee že ne padlo.
Podban dr. Pirkmajer izjavlja, da bo banovina takso opustila, če se bo zaradi nove takse staiij*: naročnikov zmanjšalo ali ne bo več raslo. Detektorji pa itak ne bodo obdavčeni.
Proti taksi so govorili šc b. s. Krulej, Bajuk in še enkrat Tavčar, vendar pa je bila taksa z večino glasov sprejeto.
Odobrene so bile tudi takse na prošnje za zanoslitev inozemcev (240.000 Din)t na posest, odnosno nošenje orožja (650.000 dinarjev), na stacionarne motorje in parne kotle (1,500.000 Din). B. s. dr. Obersnel in Zadravec sta nastopila proti taksi na parne kotle. Podban dr. Pirkmajer je pristal na to, da se zniža ta taksa na polovico.
Živahna je bila tudi razprava o banovin sk dokladi k državnim taksam po zakonu o taksah doklada naj znaša 50 odst. in naj obsega le nekatera področja državnih taks Več govornikov je govorilo proti, vendar pa je bila doklada z delnimi spremembami odobrena.
Huhtt\Lu
MILC
,c
fM«
OD UST DO UST
gre glas o dobri kakovosti »Hubertu*« mila in »Perion« pralnega praška. Gospodinje vedno bolj segajo po teh dveh domačih izdelkih.
Svoji k svojim!
Vremenska naoovec?
Novosadska vremenska napoved za če trtek: Vedro, hud mraz v sredi države in na vzhodu. Na severozapadu oblačno in
"e<r!eno vreme mraz bo popustil
Dunajski vremenska n.inoved za četrtek:
Pretežno oblačno v pro«tih legah močne Si zapndni vetrovi Temnf>rahira =e bo Ivig nila: v krailh pod 1f,00 ni južno vreme. Na jugu nekoliko boljše.
Tudi proračun dohodkov odobren
Pri poglavju o državni d>taciji, ki je predvidena v znesku enega milijona, jc b. s. Tavčar opozoril, t!a država ni držala svoje obljube, da bo prispevala k proračunom banovin. Zato naj sc /e vendar enkrat uvelja-
vi zakon o samoupravnih financah. V enakem smislu je govoril b. s. Prepeluh.
Podban dr. Pirkmajer je mnenja, naj sc da izraza naziranju v resoluciji, ki naj jo sprejme banovinski svet.
B. s. I.avtižar predlaga, naj banska uprava z ozirom na konkurz lastnika Blejskega jezera in gradu stori vse možno, da jezero in grad ne prideta v roke inozemcev.
Podban dr. Pirkmajer odgovarja, da ni praktičnega pomena, da bi banovina bila lastnica jezera in gradu, pač pa bi bila blejska občina primeren interesent za te predmete.
Nato sta bila proračun in uredba k proračunu v celoti sprejela.
Bednostni fond
Na vrsto je prišla razprava o Bednost-nem fondu. B. s. Tavčar je izjavil, da odklanja odgovornost za tak BI", kakršen je, pa tudi za način njegove uporabe.
B. s. Lovšin je želel, naj bi BI posloval tudi dalje kakor doslej, namreč, da bi se njegova sredstva uporabljala tamkaj, kjer je beda največja, ne glede na to, ali gre za industrijske ali kmetske kraje.
B. s. Tavčar je pristal na to. da služi BF za vso banovino, toda vzdržuje nai sc potem ne iz specfične davščine, namreč naj se sredstva zanj zbirajo iz splošnih davščin. Zavarovanje nroti elementarnim nezgodam ne spada v BF.
Podban dr. Pirkmajer je izjavil, da je bil določen gotov znesek za podpore prizadetim pri elementarnih nezgodah iz BF prav zaradi tega, ker take nesreče še povečujejo bedo v sedanjih izredno težavnih gospodarskih razmerah.
B s. dr. Lipold je izjavil, da se zavarovan ie proti toči sicer ne more definitivno vezati z BF. jasno pa je. da se to zavarovanje sedai ne da uredit , zaradi česar ga je Teba reševati začasno, iedaj moramo prav zaradi ozirov na gospodarsko krizo zadevo obravnati izredno. Maribor je gotovo tudi kraj. kier je industrija posebno razvita in ki reflektira na večjo pomoč iz BF, ne more pa -rav uvideti, zakaj naj bi se iz fonda podpiralo samo industrijsko delavstvo. Res je tudi v industriji kriza, toda ne v vsej.
ki je,
Fond naj služi tudi našemu podeželju, je zašlo v velike stiske. V vsem tem kar se tiče Bl\ treba ustvariti soglasen kompromis.
B. s. Golouh noče delati razlike med mestom in deželo, pač pa bi bilo potrebno, da vsi "rispevajo v BF.
B. s. Jereb želi, da bi sc sredstva iz Bl: nakazala že v marcu, ko jc stiska največja, ker takrat šc ni kmetskih del.
Nato jc bil proračun Bednostncga fonda sprejet. Glasovanja sta se vzdržala b. s. Tavčar in Golouh. Proračun Bednostncga fonda izkazuje 8,650.OJ)0 Din izdatkov, in sicer za izvrševanje javnih del 3,450.000, za zaposlitev višje kvalificiranih brezposelnih 750.000, za elementarne nezgode in druge u'me 1,800.000, za prehrano onemoglih brc/"')' '.iih in njihovih rodbin 1.200.000. za vzdrževanje javnih kuhinj in humanitarnih ustanov 500.000, rezervni sklad za brezposelne 500.000, borzam dela in glavni bra-tovski skladnici kot najnujnejšo pomoč 4<V).<!00. Med dohodki jc dotacija banov ne 2,800.000 izredna davščina delojemalcev in službodaialcev -<i 5,850.000.
B. s. Goričar se je zavzel, da bi splavarji zopet dob"lj nolovično voznino na železnicah. b. s. Pikel je za znižano voznino tudi za kmečke de'avcc. b. s. Krulej pa za kmetske nro^-.cente, da bi lažje vnovčevali svoje nridelke.
S tem je bila proračunska razprava končana.
Lovska uredba
Na
vrsto jc prišla uredba k lovskemu zakonu. Za odsek, ki jc uredbo proučil, jc poročal b. s. Detela. V naši državi so v veljavi v raznih pokrajinah raznovrstni lovski zakoni. Z novim državnim lovskim zakonom so bili sicer predpisi o lovu izenačeni za vso državo, uveljavi jenje tega zakona pa jc bilo pridržano v posameznih banovinah uredbam, ki naj bi jih izdali banovinski sveti.
V debati jc b. s. Arko zagovarjal sprejem uredbe ker določa povrnitev škode, ki jo povzročajo divji prešič-i in ker so zaščiteni interesi kmetov. Kdor se zavzema za svoboden lov, bi občinam povzročil zelo slabo uslugo.
B. s. Prepeluh je menil, da je bil lovsk, zakon izdelan enostransko in da upošteva predvsem interese lovskih družb.
da se' uvcljavljenje
tega
so
zato
Zato predlaga
kona tudi pri nas odgodi, kakor storile nekatere druge banovine.
Nadaljnja debata o lovski uredbi, v katero jc poseglo več govornikov med temi b. s. dr. Roš, šolar, .1 a n ž e k o v 1 č, B a b n i k. dr. Lipold, Koder, L a v -t i ž a r, Detela in Lovšin, se Je vrto-la v glavnem okoli problema škode, ki ga napravlja zajce na rastlinah in mladih drevesih. Nasprotniki lovskega zakona so izjavljali, da odklanjajo banovinsko uredbo in da bodo glasovali proti, zagovorniki lovstva pa so poudarjali, da je lov med
Podoknica banu dr. Puc*j
gospodarskega po-vsekakor sprejeti
Danes ob pevska župa
Ljuolj.nia. l;t. februarju. 18.30 je priredila liubadovu novo imenovanemu banu dr.
D i liku Pucu podokniro pr"d bansko palačo na Bleivveisovi cesti. Pevcem so se pridružili zastopniki številnih -okobkili, kulturnih, gospodarskih in strokovnih organizacij, člani občinskega sveta in iiniogobrojna publika. Palačo so obsevali trije žarometi.
Točno ob 18.30 so odšli zastopniki društvenega odbora pod vodstvom dr. Šviglja v banovo spiejemnico. Dr. Svis_'Lju so se pridružili tudi podpredsednik TOI g. iiebek, predsednik Zveze jugoslovenskih obrtnikov g. Lovro Piinian. Dr. Švineli je nagovoril g. bana naglašujoč, da ljubljanski pevski zbori pozdravljajo novega bana s slovensko pesmijo, ki je tudi njemu mila in draua. Prosi ga, da bi tudi v bodoče ohranil in izkazoval liubadovi župi naklonjenost kakor do zdaj. Ker je njegov delokrog razširjen, se bodo še bolj obračali nanj vsi oni, ki so potrebni pomoči, pod|>ore nasvetov in veščega sodelovanja. V zavesti, da ie postavljen pravi mož na pravo mesto, so se mu prišli poklonit zastopniki številnih naših organizacij, ki stremijo z vsemi silami k ei-turni in gospodarski napredek vseh slo|«*v lju, to je blagostanje in zadovoljstvo, kul-našega narodu. Čestital mu je k imenovanju in zakliučil : •■»n.«,*,. Živel naš novi ban ! *
Dr. Puc se |e prisrčno ralivnlil. naglasu joč kako ga raduje. da so ga prišli pozdravit s slovensko pesmijo Obljubil je stremljenjem naših ktiMurnih organizacij in zlasti tudi pevskim vso svoio pomoč in izrazil željo, da bi bili stiki ž njim tudi v bodoče lesni in prisrčni.
Nato se je han dr Pur v spremstvu pod-bana dr. Pirktnaierja podal na balkon vladne palače. Pred palačo zbrano občinstvo ga je pozdravilo s prisrčnimi ovacijaini in aplavzom, pevci Huhadove župe pod vodstvom pevovodje Venlurinija pa «o zapeli najprej »Domovina bodi zdrava!« in nato »Buči morje Adrijansko«. Ko so izzveneli zadnji akordi, je stopil i»reil mikrofon ban in spregovoril:
Iskreno se Vam zahvaljujem za Vašo |K> zornost, za Vaše pozdrave: Dokaz so mi. da vlada med nami ona nolranja vez zaupa nja in medseboinet/a Razumevanja, ki j" neobhodno (»trebim na poli do uspehov. Naj porabim to priliko. da se zahvalim svo jim ljubljenim someščanom tudi za vso -um patije. s katerimi so spremliali moje doee danje delo in ki so omogočili da «mo če«to premagali težkoč" in ovire, ki so se zdele nepremagljive Le na ta način je bilo m» Soče. da je naš* mesto vidno napredovalo. Toda z mojim odhodom napredek Ljubljane
drugim tudi velikega mena in da je treba uredbo k lovskemu zakonu, četudi nc odgovarja vsem zahtevam, zato pa v bodoči skupščini zahtevati spremembo lovskega zakona.
Podban dr. Pi r k m a j e r je reasumiral debato In menil, da je le-ta zašla na stransko pot. Ce namreč banovinski svet ne sprejme uredbe, s tem nc bo odpravil lovskega zakona. Smatra za bolj praktično, da se sprejme uredba, če tudi se vsi ne strinjajo z določbami lovskega zakona; potem naj se sestavi resolucija, z zahtevo, da sc s spremembo lovskega zakona zaščitijo interesi onih, ki v lovskem zakonu niso dovolj zaščiteni. Zato naj te banovinski svet v načelu odloči, ali sploh hoče razpravljati o uredbi ali jo pn že v naprej odklanja. Prosil je bana dr. Ptica, ki jc med razpravo o tej uredbi prišel v dvorano in prevzel predsedstvo, naj da na glasovanje načelno vprašanje, ali naj se o uredbi sklepa ali pa se jo odkloni.
Pri poimenskem glasovanju je bilo 24 glasov oddanih za nadaljevanje razprave in sklepanje o uredbi, 9 glasov pa proti.
Da se omogoči podrobna razprava o uredbi, je bilo zaradi kasne ure nadaljevanje razprave določeno na jutri dopoldne ob pol in. urj, nocojšnja seja pa jc bila ob 21. zaključena.
ne sme biti zaključen in obetam Vam, da bom s svojega mesta zasledoval budno njen razvoj in ga pospeševal. Mednarodni ugled vsakega naroda zahteva, da je njegovo središče dostojno njegovih stremljenj. Seveda velja to ne samo za zunanje lice mesti, marveč tudi za njegovo duševno stran. Ljubljana mora biti ne samo na papirju, ampak v resnici duševno in gospodarsko središče Slovencev — vseh Slovencev. Skozi meglo lokalne o/ko-rčnosli moramo gledati na bratski Maribor, na Slovenske gorice, na Pohorje in Savinjsko dolino na Gorenj sko in Mežiško dolino, na Dolenjsko in Notranjsko. Ne sme hiti razlike med kmetom in meščanom Vsi najrevnejši in najuglednejši smo bratje in sestre, a predvsem moramo poglobiti naše vezi z Beogradom iu Zagrebom, kajti Ljubljana mora biti, če ž.; ui največji, pa vsaj najlepši in najčistejši biser v kroni Karadjord jevičev! Na novo naloge gremo! S[iominjamo se šestojanuar-skega proglasa pokojnega kralja. Zopet bomo skušali uveljaviti njegove iskrene besede o spravi in ljubezni. Ne smemo pa pustili. da bi se zlorabile njegove besede in o posledicah krivo uporabljale. Zato lam pomagajte vsi! Proč s strastmi in sovraštvom! Zberimo se. da obnovimo našo domovino v njenem gospodarstvu, da združimo vse sile za duševni in gospodarski napredek države. Živela Jugoslavija!
Živel kralj;
(»ovor gosp. bana je bil večkrat prekinjen z vzkliki pritrjevanja in ovaciiami krjilju in Jugoslaviji.
Pevci so še zapeli ?Iz bratskog zagrljajac, nakar se je množica razšla.
V banovo dvoiano so medlem stopili občinski svetniki mosta Ljubljane. V imenu njih se je |)oslovil občinski svetnik Tavčar, poudarjajoč, kako težko je slovo, saj je vezalo župana in občimki svet dolgoletno lesno sodelovanje in iskreno prijateljstvo. Želi. da bi dr. Puc na novem mestu vodil svoje posle v procvit banovine in naj tudi ne pozabi mesta Ljubljane.
Ban dr Puc se je zahvalil občinskim svetnikom za izkazano ntu zaupanje ler poudarjal, da bo imel tudi kot ban vedno pred očmi koristi Ljubljane. Tudi on se težko loči od občinskega sveta, kjer je preživel toliko deia in skrbi polnih, a tudi priletnih ur
Nato so pozdravile bana deputacije Žen-•^k" zveze in zastopništva mnogih drucih organizacij že leč mu vse dobro in izražajoč mu -imnntiie liub|innske<rn prebivalstva
Naročite — čftafte »ŽIVLJENJE iN SVET"
Tekme SKJ v škof ji Loki
Dne 16. in 17. t. m. bo v Skofji Loki IV. smučarska tekma Savcza SKJ zu člane in članice. Kako hitro se razvija smuearstvo v SoKolstvu, je razvidno iz številnih prijav za tekmo. Na lanski tekmi je tekmovalo 120 članov in članic iz žup dravske banovine. za letošnjo tekmo pa so prijavile župe Beograd, Bjelovar, Zagreb, Ljubljana. Novo mesto. Kranj, Celje in Maribor, skupno za vse panoge tekme 352 tekmovalcev in tekmovalk ali 217 ostb (199 članov in IS članic).
Pred dvema dnevoma smo objavili razpored tekine, danes prinašamo podatke za posamezne prijave. Tričlanska moštva članov za tek na 10 km; 40 vrst ali 120 tekmovalcev, za smuk članov na 4 km: 151 tekmovalcev, za ?koke članov 30 tekmovalcev, za tek članic na daljavo 5 km 17 članic, za smuk članic na 2 km 18 tekmovalk.
Ako k tem prijavam upoštevamo še dejstvo, da je načelništvo savcza oprostilo od sodelovanja na tekmi župe Sarajevo, Ya-raždin in Sušak— Reko, ki prirede isteaa dne svoje župne smučarske tekme — potem jc na dlani, da so tekme savcza SK.I največje vrste te prireditve ne samo številčno. temveč tudi kakovostno.
Ceškoslovenska Obcc Sokolska ie prijavila za tekmo 7 tekmovalcev in 6 tekmovalk: za tekmo moštev 2 moštvi po tri, za smuk 7, za skoke 3 tekmovalce, za smuk članic 6 in za tek na daljavo 6 tekmovalk.
Danes pridejo Čehi
češka delegacija prispe v Ljubljano danes s praškim brzovlakom ob 16.54, na kar opozarjamo našo sokolsko javnost. Prenočevali bodo v Ljubljani, v petek zjutraj pa nadaljujejo potovanje v Skofjo Loko.
Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesju, odebelelost jeter, zastajali je žolča, bodi ja je, tesnobe v prsih, močno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane in oči. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Pričetek FIS tekem
Jugoslavija le v šlafeti zasedla 9. mesio.
Tatranska f.ommca, 13. februarja.
Ob krasnem solnčncm dnevu in izvrstnih snežnih prilikah so sc danes pričele le tošnje FIS tekme za evropsko prvenstvo v smučanju. Tekmovalo sc je v štafeti 4X10 km. Prvotno jc bilo prijavljenih 14 štafet. V7 zadnjem trenutku sta pa odpovedali Ita lija in Francija, tako da je skupno nastopilo 12 štafet, od teh dve češkoslovaški, ker je tekmovala tudi štafeta nemškega smučarskega saveza HDW. Proga je bila razmeroma zelo težka. Trasirana je bila tako, da so morali tekmovalci presmučati dve progi, in sicer na prvi prog prvi in drugi član vsake štafete, na cLufji progi pa tretji in četrti tekmovalec. Sti rt je bil skupinski in te vseh 12 tekmovalcev naenkrat startalo, zaradi česar se je takoj na startu napravila velika gneča, kar tekmovanje zelo poživelo. Na startu so bile dvignjene zastave vseh sodelujočih držav. Ko jc starter Jarolimek, graditelj nove SO-metrske skakalnice za tekme, poklical tekmovalce na start, je bilo najlepše vreme. Na jamboru so dvignili češkoslovaško zastavo, godba pa je intonirala državno himno. S tem je bil dan znak za start. Že prvi dan tekmovanja je prinesel borbo, ki bo ostala vsem prisotnim nepozabna.
Tekmovalci so kmalu izginili v smrekovem gozdu. Množice gledalcev, ki so bile zbrane na startu, so z napetostjo pričakovale, kdaj se bodo prvi tekmovalci vrnili. Že je minulo 41 minut, pa še vedno ni bilo nobenega. Naenkrat se med smrekami pokaže svetlomodei dres — Finci. V krasnem stilu smuča v cilj. Kmalu za njim se prikaže Norvežan, takoj nato pa Sved. Finci so imeli nekaj sto metrov naskoka pred ostalima skandinavskima državama. Komaj sta druga norveška in švedska tekmovalca i/ginila v gozdu, se pokaže Čeh Musil, ki jc imel eno minuto zaostanka. Takoj nato sledi IID\V. kot osma Nemčija, tik za njo pa Jugoslavija. Že takoj po prvi predaji je bilo jasno, da se bo zmaga odločila med Skandinavci, kajti srednjeevropske štafete so za niimi znatno zaostale.
Razvila se je gigantska borba za prvo mesto med Finci in Norvežani, tretje mesto jc bilo zagotovljeno Švedski, nato pa sta sc za naslov najboljše srcdnje-cvropske nacije borili Češkoslovaška in Nemčiia. Tudi pri drug. predaji je bila Finska prva. Lno minuto za njo so sledili Norvežani, nato Švedi. Z nekaj minutno razliko 9'.s sledili Čehoslovaki, sto metrov za njimi pa Nemec Lcupold. ki je inoral smučati naravnost sijajno, kajti od osmega se je pomaknil na peto mesto. Med tem so na startu žc /računali čase za prvo in drugo progo Pri prvi prcdiji je dosegel najboljši čas Finec llussu 42 min. 42 sck., na drugi progi ie bil snet najboljši Finec Karpinen s časom 39.07, takoj za njim pa Leupold z 3<)?>. Pri tretji, kakor tudi pri zadnji predaji so vodili Finci, vendar so se ji.n Norvežani močno približali. Najboljši čas od vseli je dosegel Norvežan Iiagen. ki je vozil 38 minut 26 sekund. Čehoslovaki, ki so do zadnje predaje vodili pred Nemčijo, so četrto mesto Izgubili šele na zadnji progi, kjer je ra Češkoslovaško nastopil Bar-ton. za Nemčijo pa Bogner Bogneriu se je posrečilo, da je flartona že kmalu po predaji prehitel in je nato do cilja pridobil celo 4 minute naskoka. Rezultati so bili naslednji:
1; Finska 2:42.30, 2. Norveška 2:43.17, 3 Švedska 2:46.53, 4. Nemčiia 2 50 34, 5 češkoslovaška 2:54.29, 6. HDW ' 57 47 7. Poljska 3:00.26. 8. Avstrija 3:01.0$! 9 Ju$osh.viia, 10 Rumunija. 11. Latvija, 12. Madžarska.
Novi šef PAB
Beograd 13. februarja, p. Na današnji seji upravnega odbora Privilegirane agrarne banke je bil imenovan za generalnega direktorja banke dosedanji direktor Dobri-voie Stoševič. Generalni direktor PAB je bil doslci naš ožii rojak dr. Janko Hacin. ki jc nedavno zaradi bolezni stopil v oo^ koj;
čokolada kakao bonboni
Naši kraji tn Ifudfe
Diviz. general Cukavac pomočnik vojnega ministra
Kakor poročamo na drugem mestu, je s kraljevim ukazom imenovan za pomočnika vojnega ministra g. general Vladimir Cukavac. naš divizionar. Kakor nam je vsem v počaščenje in radost, da odide na tako odgovorno mesto vojaški dostojanstvenik, Cigar velike vrline so vprav s tem imenovanjem dobile visoko priznanje, — prav tako moramo vendar obžalovati, da ga izgubimo po tako kratki dobi. po dveh letih, ko sc je ravno najbolj vživel v naše •azmere.
G. general Cukavac je dne 10. decembra 1932 prevzel dolžnosti komandanta dravske divizije od dotedanjega divizionarja g. Bogoljuba Tliča Z zadoščenjem smo ga sprejeli, sa j je g. Cukavac že dolgo na glasu vojaškega strokovnjaka, o čemer pač najbolje priča njegova izredno lepa kariera v tako kratki življenjski dobi. G. Cukavac je šele pctdesctlctnik. Doma je iz Va-ljeva. Ko je dovršil vojno akademijo, jc več let služboval pri četi, nakar je tik pred balkansko vojno dovršil še višjo vojno akademijo V obeh balkanskih vojnah in nato :e zlasti v strahotni turi ji evropskega požira se ie udeležil neštetih bitk in spopadov. Junaško si je priboril visoka odi kovanja, med njimi dve zl»ii kolajni za hribrost Po vojni je bil dve leti bataljonski komandant, leta 1921 pa je bil v činu P< dpolkovmka preveden v generalni štab. Z;\ 'emal jc nato več važnih in odgovornih no'.ož;:jev. b:' ie med drugim naš vojaški ataše v Sofiji, načelnik štaba kraljeve garde in načelnik generalštabnega oddelka vnjneca ministrstva. Postal ie brigadni ge-> eral in bil dve leti pomočnik inšpektorja državne obrambe, nakar je bil imenovan za komandanta dravske divizije
Lani v začetku aprila jc napredoval v čin divizijskega generala. V ieku dveh let je g. divizionar na številnih potovanjih po naših krajih spoznal naše ljudstvo, zanimivosti kakor tudi tegobe naše mejne banovine. Da ji- Slovenijo prisrčno vzljubil, o tem smo imeli priliko večkrat črpati dokaze. N kakor ne dvomimo, da bo ljubav do na:cga ljudstva in do naših krajev zvesto ohranil nu visokem in odgovornem nestu. kjer mu želimo največjih uspehov
nrid varnosti in obrambi naše skupne kraljevine.
Za novega divizionarja v Ljubljani je imenovan divizijski general g. Petar Ne-deljkovič, dosedaj divizionar vrbaske banovine.
Ravnatelj Valentin Korvn 70-letnik
14. t m. bo minilo 70 let od dne. ko je zagledal luč sveta v Glinjah pri Braslov-čah sedanji ravnatelj v p. gospod Valentin Korun. Naši planinci, ki se srečujejo s tem gospodom vsako nedeljo na planinah, ne bodo verjeli, da mu je že toliko let. Redni obiskovalci kavarne Eviopet se bodo čudili, la je tisti čvrsti, tako mladeniški gospod, ki prihaja že dolgo vrsto let vsak dan točno ob svoji uri v kavarno prebirat časopise, sedemdesetletnik.
Obiskoval je osnovno šolo v Biaslovčah, gimnazijo v Celju, slavistiko in klasično filologijo je študiral v Gradcu, kjer je bil 1896. promoviran. Služboval je kot suplent na ljubljanski realki, kot profesor v Kra-
nju, potem na I. drž. gimnaziji v Ljubljani in kot ravnatelj na III. drž. gimnaziji v Ljubljani, dokler ni 1. 1925. stopil v pokoj. To je kratko začrtan vnanji življenjski tok moža, čigar ime bo ostalo trajno vpisano v zgodovinni slovenskega kulturnega gibanja in to zaradi njegovega dela kot pedagoga, pisatelja, alpinista in Sokola.
Od 1. 1892. do 1925. je deloval v svojem poklicu kot profesor in ravnatelj nadvse vestno in skrbno na podlagi svoje temeljite poklicne izobrazbe. Ce ne bi bilo ničesar drugega kot samo dolge vrste generacij naše inteligence, ki jih je on vzgojil, bi bilo že to dovolj, da bi se ga ob njegovem življenjskem jubileju spominjali s hvaležnostjo vsi njegovi mnogoštevilni učenci in stanovski tovariši. Kako resno je smatral svoj poklic in kako se je spopolnjeval v študiju, priča dejstvo, da je v svojih mladih letih prepotoval vso Italijo v študijske svrhe. Dalje je posečal pedagoške kurze v Jeni in francoske kurze v Parizu. Iz klasične filo-logije je priobčil daljšo razpravo iQuaestio-nes de epistula Sapphus ad Phaonem« (Iz-vestje kranjske gimnazije 1895.). Dalje je sestavil in v treh letnikih izvestja sedanje klasične gimnazije v Ljubljani objavil katalog učiteljske knjižnice tega zavoda.
Tudi na polju leposlovja si je pridobil odlično mesto. Pisal je leposlovne črtice, potopise, humoreske in satire in objavljal svoja dela v -»Gorenjcu«, »Slov. Narodu«, »Na-preju«, »»Planinskem Vestniku«, Ljubljanskem Zvonu«. Dalje so priobčevali njegove spise »Jutro«, ^življenje in svet«, s Odmevi", ^Jugoslovan« in ^-Zvonček«. Nekaj teh svojih del je zbral in izdal v zbirki : Spake-s (1. 1910. prva in 1. 3 922. druga izdajat. Objavljal je tudi knjižne ocene v »Ljubljanskem Zvonu« in »Slovanu«.
Od 1. 1919. do 1. 1925. je bil predsednik ljubljanske sekcije Profesorskega društva in mnogo let tudi ljubljanskega Francoskega krožka, ki ga je izvolil za častnega člana. Za časa svojega službovanja v Kranju (1894—1902) je bil občinski svetnik in odbornik in blagajnik Dijaške kuhinje. Kot velik prijatelj narave in turistike je znan po zdravem humorju in družabnosti vsem
našim turistom, saj je bil eden izmed prvih Slovencev, ki so se navduševali za naše lepe planine in propagirali ljubezen do njih.
Bil je za svoje zasluge odlikovan z redom sv. Save IV. iu III. vrste. Naj mu bo ob njegovi sedemdesetletnici najlepša čestitka zavest, da ga ljubi in spoštuje vsak, kdor ga pozna. Iz srca mu želimo, da bi še dolgo vrsto let užival mirni pokoj ob strani zveste, vzorne življenjske družice in soproge, sina dr. Milana, vnuka in vnukinje.
Jubilej sredi dela
Danes obhaja polstoletnico svojega življenja g. Avgust Lukačič, načelnik koroškega kolodvora v Mariboru. Jubilant je tako markantna oseba ne le med železničarji. marveč v vsej javnosti ob severni meji, da ne bi bilo v redu, ako se ob tej priliki ne bi spomnili njega in njegovega dela.
Doma je g. Lukačič iz. Male Nedelje v Prlckiji. Svojo železničarsko kariero je začel po končanih študijah % Poljčanah, odkoder pa so ga prav kmalu ekspedirali v nemški Puntigam, ker poljčanska nemšku-tarija ni mogla trpeti, da bi se železničar
aktivno udejstvoval v slovenski družbi. Kasneje je prišel nazaj v Maribor, toda vedno na novo so mu dali čutiti, da je kot zaveden in neustrašen Slovenec zapisan v črnih bukvah. Kljub temu je agilno sodeloval v organizacijah narodnih železničarjev, pa pri Sokolu, GMD itd.
Črna pika, ki jo jc g. Lukačič imel kot narodnjak, je seveda prišla do veljave med vojno, ko so mu naprtili več preiskav zaradi srbofilstva; pred sodnijo se je sicer izmazal, a vojaška oblast mu je kljub temu odvzela oficirski čin in ga kot infan-terista poslala na fronto. Prišel je v rusko ujetništvo, vstopil med dobrovoljce in po končani vojni prebrodil vso Sibirijo, tako da se je vrnil v domovino šele v začetku 1. 1920. Svoboda domovine je bila najlepše plačilo za vsa preganjanja pred in med vojno.
Življenjski praznik odlične gospodinje
Kočevje, 13. februarja.
Zgledna gospodinja in mati gospa Kristina Honigmanova v Kočevju praznuje svoj 75-letni rojstni dan. Doma iz ugledne dr. Zalokarjeve hiše v Velikih Laščah se jc pred 55 leti primožila v Staro cerkev pri Kočevju v Honiginanovo rodbino. Z možem, ki je umrl že pred dolgimi leti, sta si pridobila posestvo pri »Mihl-matlu« v Kočevju ter otvorila gostilno, ki je kmalu zaslovela po vsem Kočevju, po Beli Krajini in tudi daleč tja čez Kolpo. Ko še ni bilo podaljška dolenjske železnice Novo mesto—Karlovec, sc je razvijal skozi Kočevje tolik promet, da jo današnji napram njemu prava malenkost. Slovcnci, kakor tudi Hrvati, ki so tovorili blago v Kočevju, so se radi ustavljali pri Mihl-matlovi mami, ki jih je tako zavzela z blagodoncčo in prijazno slovensko govorico ter s svojo postrežljivostjo, da so se vedno spet ustavljali v njeni gostilni.
Ko je vzorna gospodinja postala vdova, je štela šele 37 let, na skrbi je imela os;m otrok, a je vendar z vso energijo in pridnostjo vodila vse gospodarstvo in gostilno do svoje visoke starosti. Sedaj gospodari njen najstarejši sin, vsi ostali otroci pa so tudi dosegli ugledna mesta. Razen potnikov imajo Mihlmatlovo gostilno v najboljših spominih tudi dijaki, ki so študirali na kočevski gimna/jiji. Gospoduj* jim je bila vedno naklonjena iz globi.i svojega dobrotljivega srca ter jc za mnoge skrbela kakor prava mati. Tudi neštetim revežem je darežljivo delila pomoč in uteho. In še drugih je mnogo, Id se z radostjo spominjalo dobre Mihlmatlovc mame ter iskreno želijo, da bi ji življenje do skrajnih mej potekalo v zdravju in sreči.
10-letnica pevskega društva „Save"
Ljubljana, 13. februarja.
Ko se bo pisala zgodovina naših pevskih društev, ki so nastala zgolj iz idealizma in iz ljubezni do lepe pcsini, bo treba priznati pevskemu društvu »Savi« priznanje med prvimi. »Sava« obhaja te dni 10-letnico ustanovitve in ne opozarja na svoj praznik zaradi sebe, ampak zaradi pesmi, ki jo gojii in ki se ji hoče posvečati v bodoče še z večjo vnemo in ljubeznijo. Zato vabi vse prijatelje lepega petja na samostojni kon cert, ki ga priredi v soboto ob 20. v dvorani Delavske zbornice.
»Sava« se ne more ponašati z bojao pevsko tradicijo in ne z izrednimi uspehi, toda lahko se ponaša, da je gojila pesem in z njo blažila srca med našimi preprostimi ljudmi, ki so najbolj potrebni primerne duševne hrane. Peščica idealisto/. ki je I. 1925 ustanovila društvo, ni imela v'S9-koletečih načrtov, a dovolj je. da si je zapisala v program, da hoče gojiti lepo petis in ljubezen do njega ter da je ostala temu zvesta. Društvo ni nikdar sililo v ospredie ter se jc najbrž zaradi tega malo govorilo o njem, vendar je dokazalo, da opravlja vestno svojo nalogo. Na javnih koncertih
skupno z ljubljanskimi in drugimi pevskimi zbori se je moški zbor »Save« dohro uveljavil. Zbor ni zamudil nobene prilike, ko je bilo treba nastopiti ob raznih prilikah v vzhodnem delu mesta in predmestju, kjer je delokrog društva. Zato ima tudi mnogo prijateljev, ki znajo biti najbolj hvaležni onim pevskim delavcem, ki nc obe?ajo radi svojega dela na veliki zvon.
Med ustanovitelji društva je bil Josip Pogačnik, ki je bil pozneje tudi pevovodja. Ako pa že omenjamo idealiste, ki so stali ob rojstvu »Save« in ki so sc posvetili tihemu, a napornemu delu, nc smemo tudi mimo drugih imen; Drago Pogačnik je bil prvi društveni predsednik in vodi društvo tudi zdaj, mnogo sta pa storila za društvo tudi Jože Krcgar in Fr. Slana, ki sta predsedovala društvu r.ekaj let. Ves čas su ostali društvu zvesti Nejče Hlebš, France Pavlica in Drago Vrhovec. S pravo pevsko ljubeznijo in požrtvovalnostjo so v/gaja H pevce pevovodje: J. Pogačnik. S. Bcnc dik, L Balog, Adamič, A. Grum in zdaj M. Grm. »Sava« stopa v drugo desetletje dela, pa tudi uspehov — s pesmijo in po gumom.
Denar Iz clna in svinca
V sodne zapore so spravili novo ponarejevaSsico družbo
Ljubljana, 13. februarja.
Ljubljanska kronika v zadnjem času izredno pogosto beleži obtok ponarejenega denarja med občinstvom. Ponarejevalci se pojavljajo zdaj tu, zdaj tam, in kakor so preproste metode njihovega dela, tako jih tudi policija zmerom naglo, tako rekoč skoraj na licu mesta razkrije. Vse ponare-jevalske »afere« zadnjega časa. če se smejo ti bedni, že sami po sebi na prav kratke uspehe obsojeni poizkusi tako imenovati, nudijo dovolj poučnih primerov, da je kovanje krivega denarja dandanes od sile riskantna stvar in da se nikakor ne izplača. A zmerom iznova sc najdejo k brezdelju in kriminalu nagnjeni ljudje, ki iz gole enodnevne koristi zanašajo iz svinca vlivane kovance med ljudi, ki pogostokrat niso v nič manjši stiski od njih samih.
Ponarejeni kovanci po 50, 20, 10 in 2 Din so v Ljubljani in okolici zadnji čas precej pogosto prihajali na dan. Kriminalni organi so nekajkrat našli sled za razpečevala, a se jim je zmerom spet sproti zabrisala. Na poslu so bili precej rafinirani ljudje, ki so prihajali v majhne trgovine, gostilni-ce, pekarije in trafike ob večernih urah, ko je pri slabi svetlobi težko ločiti pravega od krivega, in so ob nakupu za dinar, za dva menjavali svojo petdesetake. dvajse-take, kovače. Te dni pa je dobila policija prvo točno prijavo. V četrtek je v Geber-tovi gostilni v Rečni ulici v Trnovem kupil Moretov hlapec Jože Cesar za 2 Din cigaret in plačal s petdesetakom. Naslednje jutro je gostilničarka opazila, da je petde-setak falzifikat. Cesarja so prijeli in po kratkem oklevanju je na policiji izpovedal, da mu ga je izročil brezposelni delavec Jože Bencina, ki stanuje pri svojem očetu v baraki na Cesti dveh cesarjev. Benči-na ga je pridobil za razpečavanjc z obljubo, da mu od vsakega petdesetaka pusti 10 Din provizije. Agentje kriminalnega oddelka so nato poiskali Benčino v »Sibiriji«, kakor pravijo koloniji v Mestnem logu Iz-prva je skušal vse utajiti. A ko so ga kon-
frontirali s Cesarjem, je pripovedoval, da mu je res izročil petdesetak, ki ga je pa našel na cesti, a si ga sam ni upal izmenjati, ker vsi vedo, da jc zmerom suh
Polioija vsega tega seveda ni mogla verjeti. Pri hišni preiskavi so v baraki našli nekaj predmetov, ki so dajali znamenje, da je v baraki ilegalna kovnica denarja. Nato so aretirali še Bencinovega očeta in mačeho, na policijsko upravo pa so povabili tudi Jožetova mlajša bratca. In prav otroka sta izdala vso stvar, kako je Jože v kuhinji kuhal svinec, kako mu je oče pomagal in kako je vse skupaj gledala mati. Ko so vpraševali po modelih in je Ji>žc odvračal ves pobit, da jih je uničil, je mali Janezek spet posegel v besedo:
— Le rajši kar po pravici povej, .Tožc, kam si jih skril.
In skrušen -z Jože v resnici priznal, da jih je spravil med dvojno steno v drvarnici, kjer jih je policija v resnici našla. V skrivališču je bila tudi zaloga svinca in cinka. Modele je imel iz mešanice mavca in ccmenta, kovance pa je delal :z dveh tretjin cina in ene tretjino svinca.
Otro<\ so i/blebetali tudi, da je prihajal k njim Dominik Zakrajšek. ki je koma; pred novim letom prišel i/, zapora in da je pomagal vlivati, predvsem pa razpečavati Benoinov denar. V soboto pred roparskim napadom na Brezju, ki je bil izvršen v noči na nedeljo 2b. januarja, je Dominik odšel s štirimi falzifikati po 2!) in štirimi po 1 l>in, češ, da mora na Dolenjsko. V rcsnici je tedaj v družbi s pajdašem, ki ga policija še išče, podvzel roparski napad. V ponedeljek se je vrnil v »Sibirijo« precej po tolčen in raztrgan in jc pripovedoval, da se je stepel v ,ieki krčmi v Grosupljem A ko so Benčinovi pogledali v »Jutro« ir brali, da sta razbojnika na Brezju pustila ponarejence za seboj, so takoj razumeli, pri čem da so. 30. januarja so Dominika z njegovima bratoma vred aretirali v raz-pravni dvorani na sodišču.
Vsa družba io zdaj žc v sodnih zaporih.
H'	' W-r ;__ .	_ _____ «
KULTURNI PREGLED
Knjige Slov. šolske Matice
Zelo vidna in pomembna veja na drevesu narodne kulture je skrb, da mladi rod čim bolj organsko rase v celoto narodovega bitja in žitja: v gospodarstvo in tehniko, znanost, politiko umetnost, socialno življenje, šege m navade, verstvo itd Takšno uravnavanje in vodstvo narodovega naraščaja je današnji dan večinoma poverjeno _ šoli. Zato pa nobena šola ne
sme odreveneti v kakem formalizmu, ampak bi morala vedno biti sposobna, da točno ujame, s kakimi potrebami prihaja ne-nehoma se prenavljajoči tok življenja.
šolski gospodar je dandanes skoraj izključno državna oblast, ki s svojimi zakoni in naredbami daje pravec šolstvu lastne države. Toda življenje izkazuje tudi mnogo takih strani, ki se po svojem bistvu ne dajo od vnanjib faktorjev razu-movno reglementirati. Za drž oblast so m ostanejo n pr. nedosegljivi - duhovni viri življenja Zato pa zakonske odredbe obrodijo kaj uspehov le tedaj, ako se z avtoriteto zakona proglaša za občeveljavno to. Kar je bilo rojeno iz svobodnega duha. to ie iz časovnih in krajevnih potreb, ki jih v h svoiim duhem dojel, razbral in Jezi-
kovno izrazil kak nadpovprečen poedinec, oz. razborit človek.
To pomeni, da js učitelju in učiteljici za uspešno delo v šoli nujno treba inspiracije in navdiha, hočem reči nekoga, ki jima naj da plodovite pobude, da bosta okvir uradnih zahtevkov v vsakem »pedagoškem položaju« napolnila z najprimernejšo vsebino in da zlasti še ne bosta s svojim dejanjem in nehanjem »ubijala« mladega življenja. Največ takega navdiha danes dobiva učiteljstvo povsod od — dobrih pedagoških pisateljev, ki se po navadi zbirajo okoli kakega glasila ali društva.
Pri nas je v sedanjem stoletju duhovno ognjišče takih živil sil — »Slovenska šolska Matica«, pedagoško • književno društvo, ustanovljeno za vse slovensko ozemlje, s sedežem v LJubljani. Slovenski In-teligent, ki ni ljudskošolski učitelj, še srednješolski profesor mu jedva pozna ime. Pa vendar roma pravkar že tridesetič (!) v roke našib učiteljev in učiteljic letna književna garnitura treh knjig, tako da peda-goško-didaktična biblioteka, ki jo ta ali oni premore samo od SSM, obsega že do sto slovenskih knjig.
Letos so izšle tri knjige: drja Valterja Bohinca »Geografija sodobne Evrope« (1. snopič), dr. Karla Ozvalda razprava »Pri-rodoslovna in duhoslovna smer psihologije s pedagoškega vidika« in trideseti zvezek ^Pedagoškega zbornika«.
Dr. Valterja Bohinca »Geografija sodobne Evrope« je v naši znanstveni književnosti vsega uvaževanja vredna novost. Pisec pravi v uvodu svojega dela, da v slovenskem jeziku doslej razen šolskih knjig še nismo imeli priročnika, ki bi opisal Evropo v zemljepisnem oziru, zato smo gledali naš kontinent skozi tuja očala. Njegovo delo je potemtakem prvi slovenski poizkus, prikazati splošno geografijo Evrope za izobraženega čitatelja. Poljudno znanstveno pero dr. Bohinca se je Izkazalo v tolikih dosedanjih primerih, da že naprej pričakujemo res zanimivo in sveže spisano geografsko štivo. čitanje prvega snopiča, ki obravnava obče zemljepisne razmere, zgodovinski in gospodarski razvoj Evrope ter prehaja k podrobnim opisom južne Evrope, prijetno izpolnjuje naše nade. V poglavju o južni Evropi je prvi na vrsti Balkanski polotok ln na njem je prva Jugoslavija; tako torej dobršen del knjige (od str 53 do 108 t. J. do konca) zavzema opis naše domovine. Založnica ie opremila spis drja Bohinca z Izbranimi ilustracijami Ko bo spis zaključen, bo naša geografska književnost zopet bogatejša
za delo temeljnega pomena.
O spisu univ. prof. dr. Karla O z v a 1-d a »Prirodoslovna in duhoslovna smer psihologije s pedagoškega vidika« je »Jutro« že priobčilo podrobnejši referat iz peresa Fr Bajda. Kakor izvemo, izide ta spis našega priznanega pedagoga tudi v nemščini, in sicer v svetovno pomembni pedagoški reviji »Die Erziehung«, ki izhaja v Lipskem To dejstvo je pač naj-avtoritativnejša ocena dr. Ozvaldovega spisa.
V »Pedagoškem zborniku«, ki ga je uredil dr. Ozvald, je poleg pietetne strani v spomin pokojnega kralja objavljena razprava dr. K. Ozvalda »O temeljih državljanske vzgoje«, ki predvsem zahteva vzgojo pravih in dobrih ljudi, ker so samo taki trden temelj države. Dr. Stanko G o -g a 1 a je prispeval daljšo razpravo: »Kakšno vzgojo zahteva gospodarstvo od sodobnega človeka?« Iva šegula piše o ženi in nje pomenu v celoti sedanje kulture, Matija Senkovič pa razglablja vprašanje, kako vzbujati v mladini smisel za dobro knjigo in nadaja k celotnemu kompleksu vprašanj »otrok in knjig« marsikakšno zanimivo izkušnjo ln dobro vzgojno izpod-budo Milica S t u p a n je spisala članek o psihologiji tako zvanega »vzornega« otroka. Starosta naših pedagogov dr. Janko Bezjak pa je iz svojih spominov priobčil nekatere uedagoško tehtne poskuse
in uredbe iz preteklega časa. Zbornik zaključujejo društvena poročila.
Če uvažujemo, da člani SŠM dobe navedene tri knjige za letnino 30 Din, bomo z zadoščenjem priznali, da so zelo poceni. Vsekako jim gre dostojno mesto v knjižnici vsakega učitelja in učiteljice, nekatere — zlasti dr Bohinca »Geografija sodobne Evrope« — pa morajo zanimati najširši krog izobražencev.
Novi vodja beograjskega gledališča.
upravnika prestolniškega gledališča je br pravkar imenovan dr. Branislav Vojino
v	i č. Novi upravnik je priznati gledališlc strokovnjak in simpatičen mož. Po njegov zaslugi se je skopljansko gledališče dvinni lo na znatno višino Dr. Vojinovic je bil ž« ponovno v Ljubljani in se je podrobno zani mal za naše gledališke razmere. Ob nek priliki smo na tem mestu priobčili daljš razgovor ž njim. — I)r. Voji novic je bi pred vojno učitelj, po vojni je diplomira, filozofijo na pariški univerzi in poznej* doktoriral na vseučilišču v Lvovu. Omenja mo tudi. da je kol upravnik gledališča i Skoplju pravično upošteval slovensko dra matsko literaturo. Preverjeni smo. da I« na novem častnem in odgovornem mesti odlično uveljavil svoje sposobnosti in mi želimo mnopo uspeha?
Mlada slovenska grafika v Strossmaverie
vi	galeriji. Nedavna razstava Trojice v Za grebu, pa katero so bili povabljeni tudi za
Kakor pa za toliko drugih narodnjakov tudi za Avgusta Lukačiča preganjanja ?e ni bilo konec. Le da so sedaj prihajala od lastnih rojakov, ki so mu zamerili, da je navdušen Sokol, konsekventen v vsakem pogledu. Iz Maribora je moral romati v Kotoribo in šele čez par let je prišel v Ljutomer, kjer je 8 let načeloval tamošnji postaji in postal duša vsega nacionalnega živijenja. Tudi ponosni ljutomerski Sokolski dom je v veliki meri njegova zasluga. Pred poldrugim letom je bil prestavljen na svoje sedanje službeno mesto. Kljub naporni in odgovorni službi je zopet med najbolj delavnimi in požrtvovalnimi nacionalnimi borci, povsod mož na svojem mestu. Sredi dela je. še vedno mladenič, prežet narodnega idealizma.
Da tak ostane še dolgo, dolgo, je naša iskrena želja ob današnjem njegovem jubileju.
BH elitni KINO MATICA ■■■■
Telefon 21-24	Telefon 21-24
Danes premiera I	Romantične noči na tihem In zelenem Milu:
RAMON NOVARRO
bo zopet s petjem osvojil vsa srca svojih ljubimcev v velefllmu
PESEM ORIENTA
Moderni luksuzni hotel na kraju Sahare kot središče razkošnega življenja bele rase
Danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri zvečer! Predprodaja vstopnic od 11.—Vi 13. ure
in od 15. ure dalje?
Domače vesti
♦	Odzovi se klicu svoje vesti, kaj dolgu-
ješ Njegovi žrtvi in Njegovemu spominu .Nakazi svoj prispevek Odboru »a postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju v Ljubljani, Gledališka ulica 3-IV — poštno čekovni račun št. 11.200.
*	Kakšen naj bo in kje naj stoji spomenik viteškemu kralju Aleksandru 1. Uedinitelju v Ljubljani. Odbor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru 1. Uedinitelju v Ljubljani naproša naše umetnike, naj mu pošljejo do 22. t. m. neobvezno idejne skice (črteže) za ppomenik viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju in predloga, kje naj bi spomenik stal Idejne skice in predlogi bodo služili odboru kot podlaga za razpis natečaja za idejni osnutek spomenika in za določitev prostora, kjer bo spomenik stal.
♦	Visoko odlikovanje ob upokojitvi. V imenu Nj. Vrl. kralja Petra II. z ukazom kr. namestništva je na predlog ministra za gradnje upokojen na lastno prošnjo Mi-haj>lo Kneževič, pomočnik prve skupine gradbeneea ministrstva O Kneževič ima ver kot 37 let dejanske državne službe 'u ker se je pokazal v tej službi zelo spretnega in zelo vestnega in prizadevnega, ga ga je kraljevsko namestništvo odlikovalo z redom sv Save l stopnje,
*	Nacionalna ura radia. Predsednik zagrebškega PENkluba dr. Branimir Liva-dič bo danes predaval o življenju in delovanju pesnika in portika dr. Avgusta Hv rambašiča. slavonskega rojaka, živečega
niča v LJubljani In skladnice v Trbovljah Zagorju, Laškem, Rajhenburgu in Krme lju.
*	Zračna zveza Sušak - Split. Pri letošnji otvoritvi rednega zračnega prometa prihaja v poštev tudi proga Sušak - Split z eventualnim podaljškom do Dubrovnika. Za ureditev te proge se je ponudila praška zrakoplovna družba, ki je doslej opravljala promet na zrakoplovni progi Praga -Zagreb - Sušak. Ta promet bi bil podaljšek proge Praga-Zagreb-Sušak z razliko, da bi se proga do Sušaka opravljala z navadnim letalom od Sušaka do Splita in Dubrovnika pa z letali, ki lahko pristajajo na morju in na kopnem Ob lepem vremenu bi to letalo pristajalo v samem splitskem pristanišču, ob slabem vremenu pa v zalivu za Marjanom ali pa v trogirskem zalivu. O tem se bo razpravljalo na rednem občnem zboru oblastnega odbora Aeroklu-ba, ki se bo vršil 2 marca v Splitu
♦	Jugoslovenski transatlantik. Napori naših lastnikov brodov za ustvaritev moč ne trgovske mornarice so dosegli velik uspeh Jugoslovenski Lloyd v Zagrebu, k: si je nabavil najprej znano luksuzno pot niško ladjo »Kraljico Marijo« je sedaj kupil v Londonu veliko luksuzno ladjo s 14.350 tonami Ladja je moderno urejena, zgrajena pa je bila leta 1915 Dolgu je 137, široka 17, njena nadmorska višina pa znaša 7 m V kab;nah obeh razredov je prostora za 360 potnikov Hitrost nove ladje znaša 15 milj na uro. Lloyd bo s svojo novo ladjo uvedel promet na progi Ja-
UKRADENA NEVESTA?
od leta 1871 do 1911., ki je bil med tvorci vzajemnega političnega udejstvovanja Hrvatov in Srbov ki se je po reški resolucij! ož.votvorile v programu hrvatsko-srhske koalicije Dr. Harambašič pa je bil tudi od-l čen časnikar, ki je na Sušaku in v Zagrebu urejeval več za tedanjo dobo pomembnih listov in revij
♦	Nagrajeni osnutki lepaka za junijski ljubljanski velesejem. Basodišče za preso jc> osnutkov lepaka za letošnji ljubljanski veiesejem, ki bo od 1 do 11 junija, je pr'-sadilo prvo nagrado 2000 Din osnutku ^ arh Hu«a Hermana, drugo 500 Din osnut k ii g?. V in D. Bohinca, tretjo 250 Din osnutku g Novaka Cirila, četrto 250 Din osnutku g Janeza Trpina in peto 250 Din osnutku g Hansa Stockbauerja. Nenagra jeni plakati naj se dvignejo do 15. t. m. v uradu Ljubljanskega velesejma.
♦	Na občnem zboru akademske oblasti Ferijalnega saveza na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani, je bil izvolien naslednji upravni odbor: predsednik dr Alfi*>d Serko, dek.io medicinske fakultete podpredsednik Polenšek 'Ivo, cand. iur tajnik Berkopec Tone. stud iur., blagajnik Cenčič Jože, cand. iur., ekonom Knafeljc Anton. stud. teehn., odbornika Pirkovič Ivo, cand. ing. in Lipovec Vinko, stud phil. Nadzorni odbor: predsednik dr inž Kau čič Janko, univ. docent, odborniki Nova k Henrik, stud. theol., Sušnik Pavel, stud phil., žvegelj France, sted. med. in Košak Slavka, stud. phil.
♦	l; mrla je v Gornji Radgoni gospa Marija Dominkuševa, učiteljica ženskih ročnih del v pokoju, v 76. letu starosti Pogreb bo jutri ob 16. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožaije!
♦	Delo dobijo v okolici Kragujevca dva io trije vrtalni mojstri, vešči dela s Suli vanovinii in Kreliusovimi vrtalnimi stroji •Informacije dajejo glavna bratovska sklad-
dran-Levant, kar i>o mnogo koristilo naše mu trgovstvu, ker se ne bo treba več posluževati proge preko Trsta &a levantska pristanišča Generalni direktor Lioyda je že odpotoval v London, da uredi vse potrebno za prihod nabavljene ladje v naše vode Ta ladja je pred preureditvijo jadrala na progi Valparaiso-New York. Ponosni transatlantik Jugosloveuskega Lloy-da bo nosil ime kneginje Olge
♦	Avtobusna proga Zagreb - Banjaluka. Uprava avtobusnega podjetja »Jadran ekspres«, ki vzdržuje red.ni sezonski avto busni promet na progah Okučani-Banjalu ka-Split, je uvedla korake za otvoritev avtobusnega prometa na progi Banjaluka-Bo sanski Novi-Petrinja-Zagreb. Otvoritev te proge je bila nameravana že lani, do nje pa ni prišlo iz raznih vzrokov. Ker je generalna direkcija državnih železnic opustila svojo namero uvedbe motornega vlaka na progi Banjaluka-Zagreb, so gospodarski krogi vrbaske banovine, ki bi imeli od avtobusne zveze velike koristi, vplival' na podjetje, da letos izvede svoj načrt, j Avtobusi Jadran-Ekspresa bi prevozili pot od Banjaluke do Zagreba še prej ko v 6 urah.
•	»Zagorski ekspres«. Varaždinci prosijo že dolga leta za uvedbo hitrejše železniške zveze z Zagrebom Doslej vozijo vlaki od Varaždina do Zagreba polne štiri ure. Oktobra 1933 Je bila poizkusna vožnja od Zagreba do Varaždina z motornim vlakom, ki je prevozil progo v dveh urah Tedaj so se Varaždinci in Za-gorej veselili v nadi, da bo zagorska proga dobila svoj ekspres. Nade pa so se izjalovile, ker ni prišlo do nabave motornega vlaka in ker prometno ministrstvo tudi ni moglo sprejeti ponudbe tvrdke Ti-var, ki je ponujala za zagorsko progo svoj motorni vlak, če bi prometno ministrstvo uvedlo po vseh vlak: a neke re-
Izredna prilika sa Vas.
Daruvarsko kopališče d. d. Daruvar prodaja:
1.	ctavbiSta v neposredni blilini kopali!?*;
2.	hotel na glavnem tr-u; a cea. ti«o4 hektolitrov vina.
Pri platoju pridejo v pottev tod i vloge Prve hrvatske itedionice. toda tanio do 1. muca i««T>. Posredovalci so izključeni.
Vse informacij« daje lastnik kop»!i3?a inženjer Aleksander Jovanovič, Daruvar.	!<®:>
Kopališče Daruvar Je odprto vse leto.
klamne napise za tovarno. Sedaj pa so določili za zagorsko progo posebno lokomotivo, ki Je, kakor Je .»Jutro« že poročalo, uspešno izvedla pcmzkusno vožnjo Varaždinci imajo spet upanje, da bo stopil zagorski ekspres v promet že z novim pomladanskim voznim redom
PERMA " f EX Najboljše od najboljšega
'..n poskus — prepričali se boste .
♦ Sin je umoril očeta In mater. V Gako-vu v somborski okolici je bil pred tedn. izvršen strašen zločin v hiši bogatega posestnika Peca Gospodarja in njegovo ženo so umorili neznan- morilci Razen krvave sekire m bilo za zločinci nobenega sledu, že v prvih dneh preiskave pa je padel sum na Martina Peca, najstarejšega sina umor jenih zakoncev, o katerem je bilo splošno
Zvočni kino Ideal gjB
Danes ob 4., 1. in 9.15 uri zvečci
B R I G I T A II E L M HANS A L B E R S
v pravi senzaciji
ZLATO
Najnižja vstopnina Din 4.50. 6.50 in 10 —
znano, da se je ie dolgo časa s starši prepiral zaradi razdelitve posesti Martina Peca so zaprli, kmalu pa spet izpustili, ker je kemična analiza ugotovila, da neki ma deži na njegovi obieki niso od krvi Potem je bila preiskava spet nekaj dn' na mrtv točki, dokler se ni preiskovalnemu sodniku javil neki železniški delavec, ki je med svojim delom na železniškem nasipu opazoval potek strašnih dogodkov v Pecovi hiši. Razločno je videl sina, ki se je pred hišo pripeljal s kolegom in prislonil sekiro ob »id. Pozneje je videl, kako je podrl na dvorišču svojega očeta na tla in se spet vrnil v hišo. Na vprašanje, zakaj ni tega že poprej izpovedal, je železničar odvrn'1. da se je bal Martina Peca, ki je takoj bo je bil izpuščen iz preiskovalnega zapora, govoril po vasi, da se bo krvavo maščeval če bi kdo govoril proti njemu.
•» Pcdobno kakor prejšnja leta v tem času se tudi zdaj pojavlja hripa V nekate rih državah zavzema, kakor čitamo v Ii stih, velik obseg med tem ko se pri nas, hvala Boku. ne more govoriti o nevarnem nastopanju tegw nezaželenega gosta Vendar pa se pojavlja vrsta infekcij, pretež
Zvočni kino Dvor H
Tel 27-30 Slavni cowboy-pustolovec KEN M A Y N A R D v velesenzaciji
Pesem junaka
Očarljive pesmi, balet, senzacije
na konjih Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer
no brez visokih temperatur, zato pa s ka-taralnimi simptomi, kašljem, nahodom, glavobolom in potrtostjo. Prav ti lažji primeri so kot vir okuženja posebno nevarni. Osebe, ki opažajo na st*bi take znake infekcije s hripo, bi v svojem interesu kakor tudi v interesu svojih bližnjih storile prav, če bi se ogibale predavanj, predstav v gledališčih in kinematografih kakor sploh prostorov, kjer se zbirajo ljudje. Dobro zaščito pred infekcijo po votlini U6t in grla nudijo, kakor je znano, pastile Anacot.
♦ Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in ikrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
JOD proti sklerozi, iiUOM IN FOSFATI za živce, MAGNEZIJ za žolč in jetra, MANGAN za kri, KALIJ za ledvice, KALCIJ proti vnetju in kataru, ŽVEPLO proti revmi.
TEŽKE KOVINE za protoplazmo in žleze, LITIJ proti sečni kislini. OGLJIKOVA KISLINA za srce in hormone. ALKALIJE proti želodčni kislini in še mnoge druge zdravilne minerale proti nastajanju kamnov, krčem itd.: vse te sestavine vsebuje IZMED VSEH MINERALNIH VOD VSE JUGOSLAVIJE SAMO ZNANA
RADENSKA
Zato Je tako dobra, pitna in zdrava!
Iz LJubljane
u— Ljubljana turistično središče. V
Ljubljanskem klubu je v torek zvečer predaval namestnik predsednika občine prot. Jarc o vlogi Ljubljane v naš?m tujskem prometu. S kratkim nagovorom je predavatelja uvedel predsednik kluba dr. Win-diseher. V avditoriju je bila odlično zastopana elita našega meščanstva Med drugimi so bili navzočni konzuli češkoslo.ašKe, francoske in avstrijske republike gg inž Sevčik, Remčrand in Orsini - Rosenberg ter predsednik Zveze za tujski promet or Marn v zanimivih izvajanjih je prof Jarc predoči) razvoj našega mesta kot turističnega križišča in poudaril, da se mu obeta v tem pravcu lep razmah zlasti po najnovejših načrt'h vlade, da se dogradi cesta Ljubljana - Sušak, takoj ko tehnični oddelek banske uprave predloži načrte, in aa se uredita tudi obe stari, za tujski promet najvažnejši cesti do Podkorena in MariDo-ra Poleg drugih nalog, ki Jih ima mestna občina v skrbi, da privabi čim več tujcev v Ljubljano, bo treba po vzgledu drugih mest uveljaviti pn nas tudi tip cenenega turističnega hotela Prometni minister obeta nekaj pripravnih novosti v železniški vožnji, tako vveekendske, športne in krožne karte. Vse delo je treba usmeriti v smlsiu znane krilatice, ki so jo iznašli bratje Srbi in Hrvat': i-Citava Slovenija je jeaan park«. Poslušalci so predavatelja nagradili z živahnim aplavzom V toplih besedah se mu je zahvalil predsednik dr Wind:-scher Kakor je nato sporočil tajnik kluoa industrijalec Gorup, bo prihodnje dni pre-
PRVI ELITNI
F L E S
KRANJSKIH FANTOV SE VRŠI NEPREKLICNO V SOBOTO 16. T. M. OB «/,9. ZVEČER V DVOR 1 I HOTELA »STARA POSTA«. VSTOP LE fKOTI VAltILU.
ga, gospodarskega in kulturnega vidika Ker so naprošeni predavatelji priznani strokovnjaki, bodo predavanja zan miva n poučna. Vsi, ki jim je ta košček na:-«? zemlje pri srcu, iskreno vabljeni. Vstop svoboden.
u— Društvo »Soča« poziva članstvo, da se 14. t. m. ob pol 21. v čim večjem številu udeleži predavanja g. prof. dr. Valterja Bohinjca o Julijski Krajini z geografsko-političnega vidika*. V komični predavalnici na realki (Vegova ulica).
u— Poklonitev ženskih društev banu dr. Pucu. ženska društva v Ljubljani se poklonijo novemu banu dr. Dinku Pucu v torek od 11. do 12. ure. — Pranja Tavčarjema. dvorna dama.
u— Mornarji! Danes vsi na re-'ni članski sestanek, ki bo ob 20. v salonu re stavrccije »čestice«. Predaval bo tovariš Strus Rudolf o Panamskom prekopu. Vabljeni vsi.
u— Uprava Hut^dove župe JPS vab' vsa ljubljanska pevska društva, da so ude leže koncerta pevskeea društva Save« v Delavski zbornici v soboto 18. t. m. ob 20. uri. — Uprava.
u— Večer klasičnih koncertov za violončelo imenujemo lahko koncert, ki ho v po nedeljek 18. t. m ob 20. v Filharmon:čn dvorani. Dela treh nesmrtnih avtorjev Tartinija, Boceherinija in Haydna bo izva jal čelist-soliPt g. Bogomir I.e«kovic s spremljevanj« m komornega orkestra pod vodstvom g. Skerjanoa. Orkester sestavlja-jo člani Orkestralnega društva Glasben** Matice in gojenci državnega kon«ervato-r:ja. Večer bo izredno zanimiv, zato £< nanj posebno opozarjamo. Prodaja vstop nic v naprej v knjigarni Glasbene Matic**.
u— Predavanje. Sokol v Moftah prired 15. t. m. ob 20 predavanje v :o!tolski k nematografski dvorani. Predava! bo predavatelj ZKD g. dr. Arnošt Br Irj o snovi »Od Soluna do Aten". Vsebino predavanja bodo spremljale skioptične slike. Po predavanju se bosta predvajala d1* a kulturn." filma Vstop prost.
u— Volilci se opozarjajo, d« se morejo popravki volilnega imenika zahtevati sa-
UKRADENA NEVESTA?
daval generalni tajnik Centrale industrijskih korporacij Gjoka Curčin iz Beograaa ki obenem kot gospodarski ekspert zastopa Jugoslavijo v Društvu narodov, o poglavju: ženeva in njene kulise.
u— V spomin pokojnega senatorja dr Rožiča, svojega sobojevnika v koroških bojih, je polkovnik v p g. Alfonz žerjav izročil našemu uredništvu 100 Din za dija ško kuhinjo Domovino Hvala lepa!
u— Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi ob 19 15 bo predaval na državni trgovsk: akademiji g dr. Joža Bohinjec, ravnate!.-OUZD v Ljubljani, o našem delavskem zavarovanju. Pridite!
u— Rezervni oficirji in dcbrovoljcl na; se v C m večjem številu udeleže predava nja g konzula inž Josipa Sevč'ka v proslavo 20 letnice ustanovitve čsl legij v petek 15. t m ob 20 v »Zvezdi«. — Odbor u— Krstna slava četnikov Jugoslavije pododbor v Ljubljani, bo v petek 15. t. m ob 20 v Mrakovi gostilni na Rimski cesti Slavil se bo spomin na začetek prvega srbskega upora v Sumadiji pod vodstvom vožda Karadjordja i. 1804 fetniki, v zbor' u— JNAD Jadran javlja članstvu, da bo drevi ob 20 v društveni čitalnici predava nje direktorja g. Viranta: Jugoslavija v zunanji politiki Po predavanju debata Udeležba obvezna.
u— Akademiki! Opozarjamo na ciklus predavanj o Julijski Krajini, ki jih prireja društvo vTabor« vsak četrtek v kemič ni predavalnici Klub jugoslov. akademikov Iz Trsta. Gorice in Istre
u— Julijska Krajina z geografsko-poli-tičnega vidika je naslov predavanja, ki ga bo imel g. prof dr Valter Bohinc pn društvu ■»Tabor* drevi ob pol 21 v kemični predavalnici na realki Temu predava nju, kot prvemu v ciklusu predavanj g Julijski Krajini, bodo v prihodnjih četrtkMi sledila še druga, ki pa bodo obravnavala to vprašanje z zgodovinskega, sociološke-
Domače podpetnike .Rekord m »Triglav dobite v vseh boljših trgovinah!
topniki sodobne slovenske grafike kol gor-tje. je prinesla tej panogi moderne slo venske umetnosti lepo priznanje. Polej; teg«. da sta dva izmed naimlatš>h Frane«-Mihelčič in L>ore Klemenčič, prodala neku.i razstavljenih lislov zasebnikom je bilo tu di za grafični kabinet Slrossinayerjeve ga lerije izbranih in odkuplienib nekaj del. tli sicer linoreza Mak-ima ^edeja Poszreb in Julre ter biografije Božidarja lakca V gie da liscu in Franceta Mihelčiča Tihožitje z zrcalom in Mrtvašnica Ta nakup je za mlade slovenske umetnike toliko pomembnejše odlikovanje, ker se je tokral prvič zgo dilo da ie Strossinaverjega galerija na svo-jo pobudo in ofieieino kupila dela slovenskih umetnikov Doslei hrani Strossmaver-ifva galerija iz slovenske umetnosti samo nekaj Jame in Vesela medtem ko ima Na roana galerija v Ljubljani v svoiih zbirkah prerei pester izbor hrvatskih umetnin imed drugimi Bukovac, Vidovi«4 D|urič. Uecan. Dohrovič. Becič. Babič. Tartaglia Krizman. .Meštrovic) — Polesj Jame in Vesela ima !,an,o Se zagrebška .Moderna nalerija. ki |e pridružena »Mrossmaverjevi narodni, nekaj dei lakopifa Tratnika in Pavlovca
K pn»eč;»njii »1'irke Narodne ealerije nam ie iioročaio ILizen T novimi nakupi uinet nin iz -odobne in <tare|5e umetnostne »vor be v Sloveniji se bo zbirka Narodne ^rale rije v kratkem povečala $e r deli ki bodo /a dališo dobo kiasila sa!eHWko »talno raz -tavo Gre za dela ki *o bila doslei /.hra nn " župniSfu v Šmarju na Dolenjskem in ki jih je dal po lastni uvidevnosti na razpo-»tjo gospod fcjpnik v Šmarju. Te umetnine
imajo delno visoko umetnostno vrednost. Jelno pa so zanimive za točnejše spoznava aje ustvarjalnega dela avtorjev, ki so delovali na našem ozemlju. Zbirka obsega la-ie dela: Tri portrete VVerganta (Beraan ta), med katerimi je posebno lep in dobro ohranjen portret papeža Klemena XIV.. na lal.ie Melzingerjeva »Smrt sv. Jožefa«. Stroyevo sKoistvo Marijino«, Cetinovičevo ,Mučenje sv. Štefana*. -^Križanjei, znamenit umoivor neznanega avtorja iz XVI stoletja ler »Pieta«. deio italijanskega mojstra iz začetka XVIII stoletja Poleg naštetih del ie v zbirki še več lesenih svetniških soh Zal. da so bile slike doslej shranjene v vlažnih prostorih ter bo imel gospod Ster-nen. ki je prevzel njih restavriranje, z njimi dovolj opravka Ta nova pridobitev za Naiodno galerijo je ponoven dokaz rastočega stvarnega zanimanja za galerijsko zbirko Gotovo se nahaja že v mnogih krajih obilo dragocenega gradiva ki je izpo stavljeno počasnemu uniČt.nju. a bi v No rodni galeriji ostalo ohranjeno ter bi poleg tega služilo za spoznavanje umetniškega ustvarjanja v naših krajih Manj praktično pa |e da ie Narodna galerija do«lej razstav Ijala tudi umetnine ki so bile lastnina dobnih avtoriev Take umetnine niso stal ne ler morajo biti vedno avtorjem na raz polago r.a razstave ali za privatno prodaio Zalo ie odbor v svoii zadnji seji oklenil Ja bo prekinil s to prak«o ter da bo uvrščal v svojo zbirko samo naknpljena dela ali !>» taka ki bodo ooaodbeno osfnla Narodni galeriji na razpolaga za daljšo dobo.
Žige Hirschlerja uspešne »ilagerje« iz
zagrebške operetne revije »Kaj nam pak moreju«, ki je _ kakor znano — prirejena po Pirnat - Bravničarjevi osnovi. — je pravkar izdala v lično opremljenem albumu zagrebška glasbena založba Albini. Album obsega »Slatke zagrebačke pucice«. »Liu-bavni valcer« in »Pjesme Zagreba*. Hirsch-lerieva revija je imela že uad deset uspeš nih repriz.
£ehi - narod lirikov. V ponedeljski literarni prilogi »Lidovih Novin< ugotavlja
V. Fischl: s-Ce je mogoče presojati značaj narodnega genija po Številu vsako leto iz danih knjig raznih literarnih vrst. tedaj je češki narod — ..arod lirikov. V založniških statistikah zadnjih let opozarja nase sorazmerno veliko število izdanih liričnih zbirk. To rast liričnega ustvarjanja lahko opazujemo od konca vojne tudi v drugih deže lah, mislim pa. da se je samo pri nas lirika tudi po kvaliteti povzpela na veliko višino, tako da romani zaostajajo dale? za njo .« Pisec ugotavlja pri nas takisto opazno dejstvo. da je v katalogih javnih knjižnic malo pesniških zbirk. Češ. da zanje ni zanima nja »V resnici |e pa v češkem izobražen--itvu veliko iskrenega zanimanja za liriko in dramo 2ivimo v deželi kjer je celo zu nanji minister, mož ki ie p° ■'voiern poli ličnem življenju gotovo najbolj zaposlen navedel v anketi o knjigi, ki mu je v zad njem letu naiholi ugajala — pesniško >.hir ko To je krasno priznanje Vsaj jat sem ponosen. živim v taki deželi.« — V »L' Eurone Centrale« pa smo nedavno brali drugo potrdilo dejstva, da na Češkoslova-
škem procvita lirika - vsem trdotam časa navkljub Prevod Baudelairovih »Les fieurs du maU, ki se haie po pesniški po|>olnosti približuje izvirniku, je bil v enem lelu razprodan in pokazala se je očitna j*>tr--ba |>o drugi izdaji Vsekako je zanimanje za liriko značilen pojav pri Miarodu realistov«: tu bi se lahko marsikaj naučili suo-bi. ki so že odzvonili »mrtvi« liriki in poeziji sploh. — (—o).
Nemci in antika. V nemškem kulturnem živlienju opažamo v zadnjem Času očitno porast zanimanja za antiko. 0 lem pričajo številne nove izdaje grških in rimskih klasikov. študij o njih. zgodovinskih del o au-tiki in filozofskih razglabljanj o pomenu antičnega duha za sodobno življenje. Vzrokov za ta pojav je več Prebujenim imperia lističnim stremljenjem nemštva ustreza zlasti rim-ki duh. h kateremu se je rad >at-»-kal tudi pangermanizem in odkoder obilno črpa italijanski fašizem Stara Helada zopet mika s svojimi filozofskimi ideali Ni pa brez pomena, da »ačenjajo ideologi hitler-jevske Nemčiie razpraviiati tudi o antitezi Sparta - Atene. Sparta kot primer driav-
i i/r.	in voiaške drumno^ti
mika zlasti aristokratsko in vojaško uem^r i-..« Kroge V tem pogledu je simktomalie na knjiga grofa l'xknla GHlenbrada »Vom <chiek-al de« deut«chen Oeietese«. ki v nji poveličuje Sparto Takisto značilna je anto logi ja »Der Geisl Spartas« ki jo je Kari Willings pravkar izdal pri Langenscheidto vi založbi V nainovejšem zvezku tednika »Das deutsche Wort* (prejšnja »Die lltera-risehe Welt<) pa Horst Rudiger v uvodnem
mo še do vštetega petka 22. t. m. Volilni imenik mestne občine ljubljanske je razgrnjen na vpneled prebivalstvu v uradn'h urah pri mestnem poglavarstvu. Mestni trg 2, II nadstropje, soba 46, tn pri tukaj šnjem sreske-m sodišču Vsakdo ma pravico volilni imenik pregledati, prepisat', razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njegov popravek Pri volitvah smejo glasovati samo oni. ki so vpisani v imenik. Zate naj se vsak volilni upravičenec v lastnem interesu pravočasno, to je do gori navedenega termina prepriča, ali je vpisin v volilni imenik. Po pravek volilnega imenika se zahteva neposredno pismeno ali ustno od mestnega poglavarstva ali od sreskeea sodišča Zahtevanim popravkom so morajo priložiti dokazi. Za dokaze morejo služiti samo pol-noveljavne listin« Za zahtevo popravkn volilnega imenika se ne pobira nikaka taksa niti za opravilo, niti za akt, niti za listine, kakor izpiske iz cerkvenih knjig, izpričevala, potrdila Itd., ki so potrebna za dokaz teh zahtev; na njih pa se ozna čuje. v kakšen namen se izdajajo in da se za druge posle ne smejo uporabit! kot dokazi brez takse. Pristojna oblastva morajo dati zahtevni-ku v 24 urah vse listine, ki se zahtevajo zaradi popravka volilnih imenikov.
u— Okrajna organizacija JNS za peljan-ski okraj v Ljubljani poziva čianstvo !n somišljenike, da nemudno pogledajo v volilne imenike na mestnem poglavarstvu v LJubljani, ali so vpisani Kdor biva že 6 mesecev v Ljubljani in šteje 21 let. ie upravičen vul ti v Ljubljani. V primeru, da kdo ni vpisan v volilnem imeniku in je upravičen voliti v Ljubljani, naj se takoj javi v pisarni mestnega poglavarstva ali pa v tajništvu sreske organizacije JNS za mesto v Ljubljani, Kongresni trg 1. Kazina. II nadstropje. Državni in samoupravni nameščenci volijo v oni občini, v kateri so nameščeni.
u— Krajevna organizacija JNS za bežigrajski okraj poziva svoje članstvo in somišljenike, da nemudno pregleda)o volilne imenike na mestnem magistratu Kdor biva nepretrgoma 6 mesecev v Ljubljani tn je 21 let star, je upravičen voliti v Ljubljani Ce ne bi bil kdo naših somišljenikov
članku »Deutscher Geist und deutsche Bil-dungt prihaja k sklepu, da ie novo zanimanje Nemcev za grškega duha navdihnila sedanja, pod pepelom vsakdanjih problemov in skrbi še vedno žgoča verska kriza, ali kakor on pravi: »Preobrat v nemški kulturi daje sklepali, če vsi znaki ne varajo, na spremembo odnosa med nemškim narodom in njegovim božanstvom.« — (—o).
SOletnira smrti Vietorja Hugoa. Francija se že prippavlja za proslavo petdesetletnice smrti enega svojih največjih pesnikov Vic-torja Hugoa. ki je umrl 22. maja 1885 V Parizu bo med 1. in 8. junijem prirejena >grande semaine* v počast nesmrtnemu ro-mantiku. Comedie Fran^aise bo uprizorila njegovo dramatsko pesnitev >Hemini«. v Čije znamenju je 1. 1830 doživel romanti-zem prvo zmago V veliki operi bodo dajali »Digoletto«. v Trocade^ru »Kuv Blas<. a tudi OdAon namerava uprizoriti kakšno Hugojevo dramo Na dan pesnikove smrti bo v Panteonu velika spominska svečanost, na dvorišču starodavne palače francoskih kraljev, v Louvreu. pa nameravajo uprizoriti »Marion de Lorm^« — Pariški Vi-nik »Les Nouvelles Littčraires« je pričel priobčevati kot uvod v slavnosti na Čast Hugou anketo med francoskimi pisatelji in , vodilnimi intelektualci, ki odgovarjajo na ' dvoie vprašani Kai «te čitali pri Hugou najboljšega? Kaj ste čitali najslabšeca? Prvi odgovori ki «o izšli v nainovejši številki. so prav zanimivi NaikrniSp jp odgovoril Član Cioncourt jeve Akademije Lucien
IDescaves. Na prvo vprašanje: Vse! Na drugo: Nič! — (-e).
vpisan v Imcuik, uaj »am »M preko organizacije vloži reklamacijo Stvar je nujna, ker poteče re-kiamaeijski rok že 21. t. m
u— Državnemu tožilstvu dodeljeni dnev-ničar-zvamčmk Martin špunt je prideljen civilnemu oddelku sreskega sodišča Državnemu tožilstvu je dodeljen dnevničar-zvaničnik Miroslav Rihter.
u— Društvo absolventov državnih tr-govsklh šol v Ljubljani priredu v četrtek 14. t. m ob 20. v prostorih državne dvo-razredne trgovske šole v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica, predavanje o državi Kot bankirju Predaval bo g. dr. Vladimir Murko. Člani in prijatelji vabljeni. Vstop prost
u— Popoldanska predstava »Matajevega
Matije« na Šentjakobskem od.ru. bo v nedeljo ob 15 To bo nepreklicno zadnja predstava domače veseloigre, ki je imela pri vseh dosedanjih uprizoritvah velik uspeh Dramatizacija je Skrbinškova Ena ko opozarjamo občinstvo na zadnjo večer no predstavo, ki bo v eoboto dne 16 t. m ob 20.15 uri Predprodaja vstopnic za obe predstavi bo od sobote dalje v Mestnem domu.
u— Jutri ob 14.30 bo prva predstava velikega Kellermannovega ufilmljenega romana PRKDOR- Slehernemu je znan ta
senzacionalni roman, ki si je leta 1913 osvojil vse kulturne narode Roman »Der Tunel« je delo, ki še danes drži publiko v n»p*-to^t.i. Za film je izredno zanimanje Ljubitelji ZKD filmskih predstav v Elitnem kinu Matici že naročajo in si rezervirajo vstopnice za petkovo predstavo. Opozarjamo, da si čimpreje zagotovite vstopnice za ta film Vstopnina najnižia 3.50. 4.50, 5.50, 8.50 Din.
u— Kam je zaiel sveti Anton. Zadnjič «mo poročali o aretaciji ženice, ki ji je prlicija zaplenila očitno ukradeno in pozneje v gostilni rPri Štefanu« za zapitek ustavljeno podobo sv Antona Vsa zasliševanja na policiji in na sodišču so bila zaman — ženica, ki ima že 16 kazni za ^et>oj. ni izdala, odkod je njen sv. Anton. Ker se tudi na našo notico ni oglasil pravi lastnik — podoba je po vsej priliki visela ob stranskem oltarju v kakšni cerkvi — jc sodišče zdaj shranilo sv. Antona v svoji shrambi za corpora delicti, kamor spravljajo revolverje ubijalcev in morilcev in druge podobne reči, po nekaj mesecih pa ea bodo najbrž prodali na dražbi.
u— žile na roki. Včeraj so pripeljal) v bolniSnioo 25!etneea pleskarskeea pomof-n'ka Stanka S. iz Šiške, zaposlenega ori državnih železnicah Ple«kar si je v nava lu bolestne me'anholije z britvijo prereza! žile na levem zapestju.
u— Za ukradenih 40 kg premoga — 4 mesece. Samski delavec Jože S., ki mu trdo delo smrdi, je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine premoga Letos na sv treh kraljev je nakradel na glavnem kolodvoru kak h 40 ke premoga, ki ga je nameraval proiat:. a ea je prej stražnik zasačil Pred malim senatom je Jože tatvino priznal in se zagovarjal, da je bil v stiski Obsojen je b'l na 4 mesece strogega zapora (Med občinstvom začu enje: *Uh! Oh!«) Predse'nik senata: Zahvalite Boga, da vas je državni tožilec za enkrat še prijel po 5 316. ne pa po 317 k z., ker bi drueače dobili 1 leto.« Branilec ex-offo: »Sprejmete kazen?« Jože tiho in vdano: »Sprejmem« BranVec: Drugič ne bo tako poceni! Poboljšajte se!«
li— Huda obsodba drznega vlomilca. .To-zt Kolman, doma iz okolice Lesc na Gorenjskem, je star 22 let. a že dobro Izurjen specialist za razne vlome po kmetih 'že poleti 1932 je odnesel Ivanu Zvezdi na Jesenicah razno blaeo za 565 Din vrednosti. Ta vlom je bil šele zdaj razkrit Kolman e presedel večmesečno robijo Ko se je jeseni pokazal na svobodi, se Je takoj lotil svojega posla Ivanu Resmanu v Pra-prt-čah je la.ni novembra odnese' za 1680 D'n biaea. pozneje decembra pa Janezu Miheičiču v Rovtah malenkosti za 225 Din Kolman je kratko sodnikom priznal vse taf.V;ne Mali senat ea je včeraj obsodil na 2 leti in 2 meseca robije ter po prestani kazni v prisilno delavnico na nedoločen čat*.
u— Papirnate čepice girlande. korijan doli, kotiljcine, bombice konfeti. papirna te servijete in krožnike Vam nudi za razne prilike v največji izbiri M. TICAR. Ljubljana. DruAtvom popust.
Iz Celja
e— Zborovanje ponoči, V petek od 3 do ped 5. zjutraj je bil v gostilni g. Bergerja v Kapucinski ulici ustanovni občni zbor celjske sekcije Ženevskega saveza stroko vir h nameščencev gostiteljske obrti Centrala v Beogradu je poslala zboru brzojavni pozdrav Zborovanje je poteklo stvarno. Za predsednika je bil izvoljen g. Pavel Nemec, ki mu je bila obenem tudi izrečena zahvala za njegovo dosedanje požrtvovalno in uspeSno delo
e— Podpc-rno društvo za revne otroke v v občini Celje-okolici je imelo v nedeljo v Oaberju svoj redni občni zbor Predsednik poštni kontrolor g Ivo Gams se je ob otvoritvi spom:njal tragične smrti aiago-pokojneea kralja in smrti člana g. Alojzija Kneza, ki je bil društvu zelo naklonjen Tajnica gdč Mara Poelajenova je poroča-la, da ima društvo 3 častne in 47 rednih članov Na Miklavževo je društvo obdarovalo 317 otrok z obleko m perilom, obenem pa je obdarovalo tudi nekaj starih, oni mogli h ljudi Iz poročila blagajnika g Vučka je razvidno, da je imelo društvo lani 15.021 Din dohodkov in 9202 Din izdatkov; prebitek znaša ">$10 Din Na predlog preglednikov računov gg Franja Wltav-skega in Draga Gamsa je prejel odbor raz-rešnico s priznanjem, nato pa Je bil zopet izvoljen ves dosedanji odbor Občni zbor je tudi sklenil, da bo društvo priredilo ' julija javno tombolo.
e— Redni občni zbor Jadranske straže v Cel;n bo drevi ob 20 v mali dvorani Na rodnega doma Vabljeni vsi člani!
e— Uprava Mrkondčevega stega skavtov in planink v Celju je na svoji zadnji seji razširila svoj delokrog tudi na srez smarje pri JelSah.
e— Podporno društvo za revne otroke občine Celje okolica v Gaberju priredi tornt>o|o dne 7 julija ter prosi, da se druga društva na to prireditev ozirajo.
c— Brezposelnost še vedno narašča. Pri ekspozituri borze dela se je od 1 do 10 t m na novo prijavilo 73 brezposelnih Dne 10 t m sta ostala v evidenc' 80? brezposelna nasproti 743 dne 31 januarja
e— Ogenj v Gaberju. V ponedeljek okro® 21 r 'e nastal požar v podstrešn' sobi v hiSi eostMmčarke ge Terezije Per mcrje ve na Mariborski cesti št 7 v Gaberju o?enJ ie nastal vsled preveč razgret* peči in se Je naglo širil. Pozvali so
celjske in gabrske gasilce, ki pa niso stopili v akcijo, ker so domači sami pogasili ogenj Tudd pohištvo so takoj spravili lz sobe. Zgorelo Je tramovje m del stropa. Skoda znaša 5000 Din in je krita z zavarovalnino
e— Kino Union. Danes ob 16.30 ln 20.30 zvočni veiefilm »Himne ljubezni« (»Ded-ščina Iz Pretorije«) in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Za spomenik kralj« Uedinitelja je
prejel odbor tele prispevke: Po 500 Din: Ludovik in Julijatva Vlahovič, Kari Jančič, Finančna kontrola. Plač- nameščenci moške kaznilnice, prvi obrok. Po 100 Din: Kmečka hranilnica in posojilnica. Dolnja Lendava, Franjo Rate|. Dru&fcvo nifcjih nastavljencev denarnih zavodov v Mariboru. Josip Sef, Sladki vrh. Mladinsko društvo »Planinka« Mislinje. gasilska četa pri Sv- Trojici v SI-goricah Din 200 je prispeval oddelek finančne kontrole pri Sv Juriju ob P^niei-Nadalje: Zdravntfko društvo v Mariboru 87 Din. Sokol. Vuzen ra-Muta 80 Din. Ga^lska četa Pernica 238 Din. poštni urad pr Sv. Marjet' ob Pesnici 52 Din, postni urad Lim* buš 60 Din.
a— V časfniškem domu v Kazini bo v
soboto od pol 19 do pol 20. predavanje za mariborske rezervne častnike. T'sti. ki se predavanja ne bodo mogli udeležiti, bode morali naknadno navesti vzrok izostanka.
a— Vztrajno delo rodi uspehe. To se le pokazalo na nedelj-skem občnem zboru Iimhuškega Sokola Vodil ga je podstaro sta br Godec namesto obolelega staroste br. Turnška. Poročila funkcionarjev eo bila v znamenju velikega cilja; graditve So-kolskega doma lz poročil načelnika Zeil-hoferja in načel niče Dekle vove je razvidno. da je 95 telovadnih ur v pretekli poslovni dobi obiskalo 3348 članov. 956 moškega naraščaja in 1068 moške dece. 78 telovadnih ur pa 402 članici, 1110 ženskega naraščaja in 1200 ženske dece Pri volitvah so bili Izvoljeni: br. Turnšek, starosta, br. Godec, podstarosta, br Zeilho-fer, načelnik, s Deklevova, načelnica, s Godčeva. prosvetariea V glavnem je do-seeanji odbor ostal neizpremenjen.
a— Narodno strokovna zveza poziva vse člane, ki so službe prosti, da se udeležijo pogreba blagopokoine ge. Štefke Vauhnikovc, ki bo danes ob 11. dopoldne iz mrtvašnice na starem mestnem pokopališču do Tomšičevega drevoreda, odkoder se prepelie truplo pokojnice k Sv. Jakobu v Slov. goricah.
a— JNS V! Zaradi bližajočega se občnega zbora krajevne organizacije JNS za peti okraj, ki bo dne 24. t. m. ob devetih dopoldne v telovadnici n« Ruški šoli. sklicuje propagandni odsek svoj sestanek jutri dne 15. t. m. ob 20. v društvenih prostorih Ob žcleznici 22. Ker sc bo na tem sestanku razpravljalo o pripravah ta občni zbor. naj se vsi člani in somišljeniki tega sestanka polnoštevilno udeležijo.
a— Naše življenje v luči astrologije. O tem in drugih zanimivih stvareh predava danes in jutri zvečer v tukajšnji Ljudski univerzi znani zagrebški psiholog univ. prof. dr. R. Bujas.
a— V nedeljo bo premiera Fallovega »Veselega kmeliča« m ne v soboto kakor smo včeraj poročali. Režija je Harastovi-čeva.
a— Davčne sadeve. V smslu razglasa
davčne uprave poteče dne 15. t. m. skrajni rok za plačilo v prvem tromesečju v plačilo dospele zeradarine. pridobnine. davka na pislovni promet in luksuz, rentnine. družbenega davka in vojnice brez stroškov. Dne 15 t. m. poteče rok za vlož;tev davčne prijave za pridobnino za Mo 1935.
a— Bela žena. V Smetanovi 40 je umrla v 14 letu starosti dijakini« meščanske šole Mariia Korošec — V Wilsonovi 23 je preminula 6^ letna upokojena postna uradnica Franja Z:-nauer.
a— Ponudba je stavljena. Včerai je vložil pri vodstvu Mestnih podjetij inž. Ker-šič detajlno ponudbo glede prevzema av-teb '*	prometa Zanimiv je načrt gle-
de razdelitve dobička, ki jo navaja inž. Ker-šič v svoji ponudbi 50 odst. bi_v tem slučaju pripadlo mestni občini, 25. odst. šo-feriem. ki b; d<>b'li normalno mezdo 6 do 7 Din od ure. O ponudbi je včeraj sklepalo ravnateljstvo mestnih podjetij, vendar se zaenkrat držijo sklepi v poslovni tajnosti.
a— Brez sledu jc izginil od svojih staršev 10 letni Vladko Zirc s Pobreške ceste. Je dobro razvit, oblečen v sivo obleko ter obut v rjave gojzarice. Mestna policija po-izveduie za njim.
a_ Pregledi vseh motornih votli, ki niso pod plombo, bodo dne 19.. 21. h> 22. L m za voaila. ki so registrirana pri mestni policiji, dne 22. in 25- t. m. pa zs voziš, registrirana pri obeh sreskih načeletviK Pri pregledu je predložni prometno knfiiico s kolkom ta 100 Din in 54 Din v gotovini od vsakem avtomobila, odnosno 27 Din zs motorno kolo. Prijave v dveh izvodih je predložiti naike«neje do 18. t. m. pri oredidoj-ništvu mestne policije, ozir. ereekem na-čelstvu-
BITI NA VIŠKU HIGIENE SE PRAVI
uporabljati le »RIVIERA« medlclnalna mila, ki
so bila ponovno odlikovana na najpomembnejših svetovnih razstavah. — Na izbero so povsod:
RIVIERA-KARBOL, GLICERIN-KARBOL, KATRAN, SUMPOROV, LVSOL, LYSOFORM in BORAKS MILO.
Poudarjamo, da so na vižku le
„B I V I E R A"
MEDICINALNA MILA
zato zahtevajte povsod izrecno le »RIVIERA« toaletna ln medicinalna mila.
a— Največji promet je bil z Avstrijo v
preteklem mesecu preko Maribora Vseea skupaj je pripotovalo in odpotovalo 8124 oseb, med temi je bilo 3421 Avstrijcev.
a— Is »malega« trga- Kmetje so včeraj pripeljali 2 voza krompirja. 5 vozov drv. 1 voz tmlja in 2 voza jabolk. Cene so bile v glavnem dosedanje. Jabolka so bila po 4—5 komadov za dinar ali po 3—5 Din za kg-
a— Sedaj pridejo priče na vrsto. Preiskovalni sodnik dir. Turato je zaključil zasliševanje krojača Sušteriča. Od 21. t. m. naprej ho zasliševal priče, ki se bod« s Sušteričem soočile.
a— Z vedrom na dno vodnjaka je zgr-mel 15 m globoko pri gašenju apna v Studencih 25 letni delavec Franc Pungrac Ljudje so mu pomagali iz vodnjaka, ob«' nogi Je imel zlomljeni. Prepeljali so ga v bolnišnico.
a— Za vsak zabodljaj mesec dni. Včerai je bila pred malim kazenskim senatom razprava proti pekovskemu pomočniku Karlu G. Iz Murske Sobote Obtoženi G. in pekovski pomočnik Anton Tiirh sta vsak za svojega mojstra prodajala kruh in žem-IJe po vaseh. Med obema se je sčasoma razvila ljuta konkurenca, ki Je prešla v mrinjo in soTmfttvo Ko sta se 4. oktobra .(tiskega lefi slučajno 6rečals v Bukovcih, je ts konkurenčna mrinja bruhnila r. vso silo na dan. Besedni dvoboj se je prelevil v fizičen spopad, ki je končal s tem ds Je Kari G zgrabil za nož. ki ga je petkrat zasadil Turhu v prsi, tako da je ranjenec obl<»žal v cestnem Jarku Senat, ki mu Je predsedoval vss Lenart, je obtoženca obsodil na pet mesecev zapora. Obtožbo Je zastopal državni pravdo ik dr. De v.
Gospodarstvo
Uvoz zlata In naša trgovinska bilcnca
Nedavno je >.!utro< obširno poročalo o naši trgovinski bilanci v preteklem letu, ki je bila aktivna za 304 9 milijona Din nasproti aktivnemu presežku 495.2 milijona Din v letu 1933 in 195.9 milijona Din v letu 1932.
Te številke pa so potrebne izvestne korekture v loliko, kolikor je v statistiki upoštevana vrednost izvoženih in uvoženih plemenitih kovin za monetarne svrhe (zlata. srebra in zlatih in srebrnih novcev). Ta izvoz in uvoz prejšnja leta ni imel večje važnosti, v zadnjih dveh letih pa je postal pomembnejši, tako da bistveno vpliva na celotno sliko.
Po mednarodnem običaju se pri presoji gibanja zunanje trgovine upošteva le čisti blagovni promet brez izvoza in uvoza plemc-nilih kovin za monetarne svrhe.
Po bruseljski mednarodni konvenciji (od 31. decembra 1913). se seznam uvoženega in izvoženega blaga grupira v 4 glavne skupine: 1. žive živali, 2. živila in pijače, 3. <5i-rovine in polfabrikati in 4. gotovi izdelki, k temu pride še dodatna skupina: zlato, srebro, platina ter zlati in srebrni novci. Le prve štiri skupine vsebujejo Čisti bla govni promet, ki je važen za presojo trgovinske bilance; to je razumljivo, ker bi sicer upoštevanje prometa z zlatom, ki je v zvezi z izravnavanjem plačilnega prometa, spafilo sliko.
Tudi v našem primeru moramo za presojo gibanja trgovinske bilance upoštevati zgolj čisti blagovni promet. Naša generalna direkcija carin objavlju sedaj le četrtletno podatke o zunanji trerovini. grupirane po bruseljski konvenciji, kjer sta ločeno izkazana izvoz in uvoz zlata, srebra ter zlatih in srebrnih novcev lz teh izkazov je razvidno. da se je uvoz ta izvoz monetarnega zlata in srebra (brez predmetov za nakit) gibal zadnja leta tako le (v milij. Din): izvoz	uvoz
1929	0.3	6.3
1930	0.6	6.0
1931	0.2	8.7
1932	—	37.5
1933	—	49.8
1934	31.1	93.1
Promet z monetarnim zlatom in srebrom se je zadnja leta znatno povečal. Velik uvoz v letu I9d2. in 1933. je posledica znatnih nakupov srebra, ki sino ga potrebovali za kovanje srebrnih novcev. Samega zlata smo leta 1931. uvozili za 7.2 milijona Din. leta 1932. za 2.2 milij. Din, leta 1933. pa za 0.8 milij. Din. Za lansko leto so zaenkrat znani ie skupni podatki o uvozu in izvozu zlata in srebra l u se je pojavila prvič več ja (ostavka izvoza, ki se pa očividno nanaša le na izvoz srebra. Da gre tu le za srebro, se da sklepati iz razmerja med količino izvoza (85 ton) in vrednostjo 31.1 milij. Din). Uvozili pa smo lani predvsem zlato (ker znaša skupna teža uvoza zlata in srebra 2.3 tone pri vrednosti 93.1 milij. Din). Kakor znano, je Narodna banka leta 1931. za precejšen del svojih deviznih rezerv kupila v Parizu zlato, ki ga je pozneje zastavila za tako žvane revolving - kredite. Del tega zlata smo v zvezi z odplačilom revjl-vlng kreditov lani oprostili in smo ga prepeljali v našo državo. Ta prenos zlata iz Pariza pa je v statistiki naše zunanje trgovine upoštevan med uvozom. Skupni naš uvoz je torej za vrednost tega uvoza
zlata izkazan v višji vrednosti, nego bl ustrezalo čistemu blagovnemu uvozu.
Kakor je to običaj v drugih državah, moramo tudi mi promet z monetarnim zlatom in srebrom odbiti od skupnega izvoza in uvoza, če hočemo dobiti pravilno sliko naše trgovinske bilance Naša trgovinska bilanca se je torej zadnja leta glede na čisti blagovni promet gibala tako-le (v milij. Din; v oklepajih izkazan saldo skupaj s prometom zlata in srebra):
izvoz uvoz saldo
1930	6779.5 6954.1 —174.6 (-180.0)
1931	48(0.8 4791.6 + 9.2 (+ 0.7)
1932	30.5 6 2822 2 + 223.4 (4-195.9) 19*3 3377.8 2832.7 + 545.1 (+ 495.2) 1934 3847.1 34«0.2 + 366.9 (+ 304.9)
Kakor vidimo, je bila aktivnost naše lanske trgovinske bilance v čistem blagovnem prometu večja; znašala je namreč 366.9 milijona Din nasproti 304.9 milijona Din, kakor je bilo to oficielno izkazano.
Želeti bi bilo. da bi generalna direkcija carin mesečno objavljala podatke o izvozu in uvozu po bruseljski konvenciji. To bo zlasti važno v prihodnjih mesecih, ko bomo iz Pariza prenesli preostanek prej zastavljenega in sedaj prostega zlata, ki ga mora imeti Narodna banka v smislu nedavne uredbe o povračilu revolving • kreditov deponiranega v naši državi Tu gre za 147 milijonov Din zlata, ki ga bomo v kratkem dobili iz Pariza. V onem mesecu, ko bo izvršen ta prenos, bo sicer statistika izkazala vrednost uvoza za gornji znesek višje, nego bi lo ustrezalo čistemu blagovnemu prometu.
•o vsi ti predmeti z dajatvami že preobremenjeni.
3.	Nameravano obdavčenje vodnih sil naj se opusti, ker obremenjuje produkcijo. AJto se temu davku banska uprava ne more odreči, naj ga vsaj spremeni v tem smislu, da bo izkoriščanje do 50 konjskih sil prosto, ker bi bil drugače ogrožen oDstot malih mlinov ln žag.
4.	Parni kotli naj se sploh ne obdavčijo. Ce pa £e ne bi bilo mogoče izogniti se temu obdavčenju, potem naj se določi davek ne po kurilni ploskvi, temveč na parni kotel. In sicer s takso, ki ne bi 8mela biti vifija nego 100 do 200 Din
5.	Motorna vozila, zlasti avtobusi, naj se oproste vsake takse, ker je itak namera finančnega ministrstva, da odpravi vse takse na motorna vozila, zato pa uvede novo trofiarino na bencin.
Predsednik jelačtn Je še sporočil g. banu. da mu bo Zbornica za TOI posebej poslala spomenico glede nameravanih novih banovinskih dajatev Ban dr Puc je z največjim zanimanjem sledil izvajanjem predsednika Jelačlna. si zabeležil vse njegeve predloge ter končno izjavil, da bo pri razpravi o banovinskih davščtnah skušal čim bolj ustreči zahtevam trgovstva Ln gospodarskih slojev.
K novemu banovlnskesnn proračuna
Poročajo nam; V ponedeljek je obiska! predsednik Zbornice za TOI g Ivan Jela-čin novega bana dr. Dinka Puea ter mu v svojem, kakor tudi v imenu Zbornice m gospodarskih krogov čestital k imenovanju. Obenem je naglasil, da vsi gospodarski krogi z velikimi nadami pozdravljajo njegovo imenovanje, ker so prepričani, aa bo dr. Puc kot ban omogočil plodonosno sodelovanje med gospodarskimi in vladi..-ml krogi. Ban g. dr. Puc je vidno vzrado-Sčen sprejel te Čestitke ter Je izjavil, aa polaga največjo važnost na sodelovanje z gospodarskim1 krogi, ker to ni samo v programu vlade, temveč je tudi edina moS-nost, da se izboljša gospodarsko stanje v naši državi.
Predsednik Jelačtn je nato opozoril g. bana na novi banovinski proračun, ki z davki nalaga nova bremena že itak preobremenjenim gospodarskim stanovom. Predsednik J"lačin je podrobno opisal vsa ta nova davčna brsmena in na koncu svojih izvajanj formuliral stališče gospodarskih krogov v naslednjih zahtevah:
1.	Nameravani banovinski taksi na račune ter na priznanice tn pobotnice naj se ne uvedeta, ker se s temi taksami samo otežkoča poslovno življenje in ker je splošna zahteva vsega jugoslovenskega trgovstva in obrtništva, da se omUita tarifni postavki 33 in 34 takanega zakona, zato ne gre teh taks še poostriti z uvedbo novo banovinske takse.
2.	Enako naj se ne uvede nameravana trošarina na rit. kavo. čaj in kakao, ker
<3a %imktl Apoti NIVEA
Zlasti v mrzlih zimskih dnevih Je potrebna Vaši koži — da ne razpoka ln da ue postane ras kava — močna zaščita proti vplivom vremena Nadrgnite zatorej vsak večer, a tudi čez dan. obraz ln roke dobro s NIVKA-kremo! Potem tudi oster ln mrsei zrak ns bo skodli Vaši koži: ona ostane nežna ln elastična. Odkod U učinek? Od eucerita! Ravno on dela Nlvea-kremo tako učinkujoča.
Gospodarske vesti
—	Ponovni dvig naših državnih papirjev v Neu> Yorku. V včerajšnji številki smo poročali o znatni okrepitvi naših državnih papirjev na inozemskih borzah. Med drugim smo navedli, da sc je tečaj 7 odst. Blai-rovega posojila na ncwvoriki borzi od začetka leta dvignil od 22.75 na 35 ob koncu preteklega tedna, sedaj pa poročajo iz New Yorka. da je bil v tekočem tednu zabeležen nov znaten skok in je 7 odst. Blairovo posojilo doseelo že tečaj 41—42. 8 odst. Blairovo posojilo, ki se je od začetka leta popravilo od 25 na 36.50. je v tekočem tednu doseglo tečaj 41 — 42.50.
—	Nadaljnja gradnja jadranske železnice. Iz Beograda poročajo, da se bo v kratkem vršila važna konferenca direktorjev železniških direkcij pod predsedstvom pr<v metnega ministra, ki bo med drugim razpravljala o važnem vprašanju nadaljnje gradnje jadranske železnice Beograd—Ko-tor. Kakor znano, je bil prvi del te železnice iz sredstev Blairovega posojila dograjen preko Kragujevca—Kraljeva do Kosovske Mitrovice Sedaj naj se nadaljuje gradnja do Pe<M odnosno do Pod<»orice Na seji se bo predvsem razpravljalo o tem. po kateri trasi naj se nadaljuje gradnja, ker obstojata v tem pogledu dva projekta, okrog katerih se vodi velika borba.
= Vprašanje hipotekarne banke za hotelirstvo in turizem. Kakor znano, Je bil na nedav-.em kongresu hotelirjev v Zagrebu iznešen načrt za ustanovitev posebne hipotekarne banke za hotelirstvo ln turizem, pri čemet bi sodeloval češkoslovaški kapital (s svojimi v Jugoslaviji vezanim', terjatvami l Sedaj poročajo iz Prage, da je češkoslovaška Narodna banka v principu pristala na predlog tnž Barčota. člana akcijskega odbora, glede sodelovanja češkoslovaškega kapitala pri ustanovitvi tega savoda. Na podlagi pristanka češkoslovaške Narodne banke bo inž. Barčot v kratkem aklical sestanek interesentov tn predstavnikov organizacije lastnikov vrednostnih papirjev v CSR
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 1 avtomatičnega telefonskega aparata Direkcija državnega rudnika Ugljenik sprejema do 21. t. m ponudbe glede dobave 1000 kg cllin drskega olja Direkcija drž rudnika Kakani sprejema do 21 t. m ponudbe glede dobave parkelov Iz lesa Direkcija drž rudnika Senjcki Rudnik sprejema do 25 t m po nudbe glede dobave koniske opreme Ko manda pomorskega zrakoplovstva Divu'ie sprejema do 16 t m ponudbe glede doba ve ririnovega ol|s Komanda pomorskega arrenala Tivat «pretemn do 24 t m nonud-he elede dobave rarnegs orodja 5000 komadov vi tokov in 37 kg «vef; do 25 t. m. glede dobave 300 m* linoleja in 300 kg le-
pila za linolej, 600 m kokosovih preprog, brona in medenine. — Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: 22. t. m. glede dobave kablov, 4 marca pa glede dobavo 40t» ton olja za kurjenje; 15 marca pri upravi policije v Zagrebu glede dobav« dežnih pelerin; 16. marca pa ulede dobave uniform za policijsko stražo; 11. marca pri direkciji pomor>ke«a prometa v Splitu glede dobave tiskovin.
Borze
13. februarju
Na ljubljanski borzi sta deviz! NewyorR in London danes le za malenkost popustiti. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8 075—8 175. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 224. v avstrijskih šilingih po 8.1250 in v španskih pe-zetah po 5.40, dočim so grški boni notl-rali 29.40- 30 10.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda v početku prometa nekoliko popustila ln je bila zaključena po 332. pozneje pa je bil promet po 3S6 (v Beogradu so bili zaključki po 380 382.501, za april je bil promet po 386. za maj in junij pa po 385 Zaključki so bili še v 7% Seeilg-mannovem posojilu po 72, v delnicah PAE po 255 in v delnicah Trboveljske po 122 in 125.
Devize.
Ljubljana. rZ všteto premijo 28.5 odMot.1 Amsterdam 2%5 38-2070 07 Berlin 1756.08 —1769.95, Bruselj 1024.56—1020 63. Curih 1421.01 _ 1428.08. London 214.36—216.41, Nevvork 4Yi6.10—4402.42. Pariz 2-0.60— 291.03. Praga 183.42—1S4.52. Trst 372.53— 375.61 Avstrii<ki šiling v privatnem kliringu 8 075—8.175.
Curih: Beograd 7.025. Pariz 20.38. London 15.12. New York 309.75, Bruselj 72.10. Milan 26 26. Madrid +2 225. Amsterdam 208 675. Berlin 124. Dunaj 57 45
Dnnaj. (Tečaji v priv kliringu.) Beograd —. Ix>ndon 26.25. Milan 45.57. Newvork 537.18. Pariz 35.43 Praea 21.76, Curih 173.60. U0 S v zlatu 128 S pap.
Kfekti
Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 384 — 3čT» za mirc-junij 385 — 386. za avgust 3S5 den., 7V» investicijsko 76 den.. 4-' r agrarne 47 — 49. 7° i> Blair 6650 — 67 tO. 8V. Blair 76 _ 77. 7* • Drž hipotekama banka 71 — 72. &>/• beeluške 64 — 65: delnice: Narodna banka 5325 — 5700. Pri vil. agrarna banka 257 — 258. Trboveljska 122 do 127.
Beograd. Vojna škoda 382 _ 383 (382.50, 380), za februar 382 — 3S3 (382.50, 382), za marc 383 — 383.50 (383.25). 7"/« investicijsko 76 — 77. 4*'n agrarne 47 — 49. 6 « begluške 66 — 66.30 (66.">0). za marc 6S.".') do 67 (66.r.0). 7*/t Blair 66.25 — 67 (66 50, 66.25). 7°'<i Drž. hipotekama banka 74 bi.. Narodna banka 540- — 560), Priv. agrarni banka 255 — 260 (265 257).
Dunaj. Dunav-Sava-Iadran t3.-,0. Državne železnice 23 75. Trhovelj«ka 14.10, Alpi-ne-Montan. 10 65. Se^erana 15 30.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chiengo. 13. feb-uarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 96 25. z.a jutii S9. za september 87.50; koruza; za maj 83.75, za julij 78.b570.
+ Ljubljanska borza (13. t. m.) Tendenca za žito je bila čvrsta Nudi se (vse frco nakladalna |K>s(aia) pšenica haška 79 kq, po 135 — 138; oves: bosanski 89 — 94; koruza: baška *p° 75 — 76. banatska po 72 — 73; moka: baška in banatska po 218 — 235; baška >2c po 200 - 220; baška »5« pa po 180 — 20j; otrobi: baški debeli 105 - 110.
+ Novosadska blagovna borza (13. t. m.) Tendenca je bila stalna Promet slab. — Pšenica: baška in sreni-ka 130—132.50; banatska 127.50—132.50; baška potifka 135 do 137 59; slavonska 132.50 — 135. Rž: baška 122.50 — 125 — Ječmen baški in sremski, 65 66 kg 120 - l22.5o: |ari. 67 68 kg 132 50 do 137.50 — Koruza: baška in srem-ka 72 - 73. banatska 69 - 71 _ Moka: baška in banatska »Og« in »Oggr 202.5''—225; >2« 182.50 — 205, >5* 162.50 - 185: »0< 145 — 157.50: >7« 120 _ 125; ,8« 87 50
do 92.50. _ Otrobi: baški in sremski
82 — 84. banatski 81 — 83. _ Fižol: ba-Ski in sremski beli 132 50 - 137 50
+ Budimpeštanrra terminska ?.orza (13. t. m.) Tendenca komaj stalna. Promet živahen. Pšeuiea: za marc 16.94 — 1695 za maj 17.26 — 17.27; koruza: za maj 12.30 do 12.32, za julij 12.52 _ 12.54 2IMNA
+ Živinski sejem v Mariboru. Na živinski sejem dne 12. t. m ie bilo prignanih 361 glav, prodanih pa je bilo 179 glav. Cene so bile naslednje za kg žive teže: voli debeli 2.50 - 3.50 Din. poldebeli 2 - 2.25. plemenski 2 _ 3. biki za klanje 2.50 — 3, krave debele 2.:15 — 2.75, plemenske 2 do 2.25. krave za klobasarje 1.25 — 1.50. molzne krave 2.25 — 3, breje krave 2.25 — 3. mlada živina 2.75 — 3.50. teleta 3.50 — 4 Din.
BOMBAŽ.
+ Liverpool. 12. februarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 6.81 (6.81), za julij 6.68 (6.69)
SOKOL
Sokol Ljubljana II. javlja članstvu žalostno vest, da jc usoda iztrgala iz naših vrst bivšega tajnika gradbenega odbora br. Antona Mehle+a Pogreb bo danes ob 16. izpred mrtvaške Ivralnicc sv Jo-' ri na Vidovdanski cesti. Članstvo naj sc v čim večiem številu pridruži društvenemu »dposlanstvu. ki bo dragega pokojnika <nremi1o na zadnii poti Obleke civilna
Prosvetni odbor Sokola v Novem me stu priredi drev ob 20.15 predavanje o kraljici Kristini Švedski s takoj nato sle ^ečim pred*-* l.inlem tega zgodovinskega filma. Pred*v»1 bo prosvet^r profesor Kra jec Janko. Običajna vstopnina.
Šah - rešitelj življenja
Odločilna igra za življenje ali smrt
Med udeleženci velikega mednarodnega šahovskega turnirja v Moskvi manjka veliko ime, največje med vsemi današnjimi šahovskimi imeni —
ime dr. A 1 j e h i n a. Zakaj ne stopi kot Rus nikoli na ruska tla m kako mu je nekoč šahovska partija rešila življenje, o tem ve neki njegov sodelavec povedati zanimivo zgodbo.
Bilo je v dnevih boljševiškega prevrata, v dnevih najhujšega čekističnega terorja. Dva dni prej so carskemu stotniku Alje-hinu prebrali
smrtno obsodbo, podpisano po samem Trockem. V kotu svoje celice v vojaški ječi v Odesi je sedel stotnik Aljehin in čakal da se izvrši njegova usoda Kot sin carskega gubernator-ja, plemenitaš ;n častnik bele armade ni mogel pričakovati nobene milosti več.
že prihijajo. Ključ je zarožljal, vrata so se odprla štirje čeklsti so vstopili in ž njimi — Trocki. To je konec.
s-Stotnik Aljehin s, spregovori vodja če-kistov, »sodrug Trocki hoče s tabo igrati partijo šaha.« In že je položil na mizo šahovnico, postavil like in primaknil stol za Trockega.
Brez besede namigne rdeči komisar mia-demu mojstru, naj napravi prvo potezo. In brez besede se je otvorila najbolj čudna partija, kar sta jih igrala kdaj dva moža, partija
za smrt ali življenje.
Dve, tri, štiri ure se je vršila bitka, zagrizena in brez milosti. Ob pričetku pete ure je stotnik dobil partijo — in življenje. Naslednji dan so mu sporočili pomilostitev. Trocki sam jo je bil podpisal.
Po tej partiji ki je
bila najusodnejša,
a ne najtežja v mojstrovem življenju, jc odšel v Francijo. Vpisal se je na Sorbonnu in študiral medicino. Kaj je hotel drugega .' Imetje so mu bili boljševiki pobrali ao zadnje pare. šele pozneje so mu poslali veliko dragoceno '%zo, ki mu jo je bil poklonil car 1 1909 , ko si je priboril naslov ruskega šahovskega prvaka.
Aljehin je v igri poleg genialne iznajdljivosti vedno kazal tudi
brezprimerno žila v os t.
Ni se vdal niti če je bilo videti, da jc partija izgubljena. Dogodek v odeški tet-nišnici pa ga je še bolj utrdil v naziranju.
da se ne smeš vdati, dokler ni partija čisto
končana.
Aljehinova šahovska zvezda Je vzšla te zgodaj. že v njegovem 7. letu so se čudili njegovi igri, sedem let pozneje je spadal že v ruski mojstrski razred, s 16. letom Je bil
ruski prvak.
Največji triumf njegovega življenja pa je bil v jeseni 1927., ko je po trimesečnem zagrizenem boju Kubancu Capablanci, ki so ga smatrali za nepremagljivega. Iztrgal naslov svetovnega prvaka Do danes so bili vsi poskusi zaman, da bi Aljehinu ta naslov odvzeli. Ali se posreči to letos v oktobru
holandskemu mojstru Euweju, ki ga je pozval na odločilni spopad? Dr. Aljehin si nad tem gotovo ne beli las. Na svojem posestvu v Normandiji se bavl ta čas rajši s pisanjem knjige o »Filozofiji šahovske igre« Potem sestavlja tudi zgodovino starojaponskega šaha. po naroČim japonskega prosvetnega ministrstva. Na Japonskem Aljehina sploh zelo cenijo Ko je pred dvema letoma na turneji obiskal tudi Vzhodno Azijo, ga je mikado. ki je sam strasten ljubitelj šaha. večkrat povabil k sebi. da sta se pomerila v igri.
Driavaik na smučeh I ZaStOttjkarski
Znamke brez lepila
Neki belgijski izumitelj je iznašel papir, ki se lepi zelo dobro že ob lahki ovlaZitvi, ne da bi bil gumiran. S tem papirjem noee napraviti belgijska poštna uprava poskuse. Izdala bo nove znamke iz tega papirja. Pr dnosti bi bile očitne. Pri običajnih gu-miranih znamkah sc rado zgodi, da se Zlepijo v vlažnem vremenu celi bloki skupaj in postanejo nerabni. Novi papir pa ni podvržen takšnim vplivom Belgijske negumi-rane znamke se bodo uporabljale sprva v notranjem orometu dokler re bodo imeli ž njimi dovolj praktičnih izkušenj.
Žrtve zimskega športa
Z Dunaja poročajo, da je zahtevala zadnja nedelja izredno veliko žrtev pri smučanju. Nad 300 športnikom, ki so navzlic poledici izleteli v naravo, je moralo nuditi pomoč reševalno društvo, kateremu so pomagali tudi reševalni oddelki planincev. Najhujše jc bil ranjen 20 letni dijak Ar-tur Griin, ki je pri smučanju tako nesrečno padel, da sc je dobesedno natakn;l na svojo smuško palico. Ranil se jc v kolku in si ie pretrgal več notranjih organov. 32 letni športnik Rudolf Seitler pa je dobil na smuški turi napad slepiča. Morali so Ca prenesti čez opasne strmine z največjo o—eznostjo ter ga oddati v bolnišnico, kier so zdravniki izvršili operacijo. Gasilci so morali posredovati v 05. planinsko društvo pa v 58 nrimerih. Dunaiski listi ugotavljajo, da so mladi športniki na svojih pohodih silno površni.
Italijansko-abesinski spor
Csl. zunanji minister dr. Edvard Beneš je velik prijatelj smučarskega športa ln se mu v prostem času prav tako rad posveča kakor rumunski zun. minister Titulescu
vsiljivci
V norweški prestolnici Oslu imajo ta čas sodno obravnavo, ki kaže drastično, kako težko stališče imajo ladijski kapitani proti zastonjkarskim potnikom.
Zagovarjati se mora neki kapitan, ki je obtožen, da je s samokresom v roki silil takšne potnike, da so skakali v morje. V nekem primeru je naročil krmarju, naj odpelje skupino zastonjkarjev z rešilnim eoi-nom proti obali in jih tam vrže v vodo Kapitan je izjavil, da ni imel nobenega bolj učinkovitega sredstva, da bi se ubranU te nadloge. Mladi ljudje vdirajo ponoči v celih skupinah na ladje in treba je uporat>iu vso energijo in nasilje, da se jih rešiš. Sicer pa je na ta način traktiral svoje ne-zaželjene goste seveda le tam, kjer nt t>i-lo nevarnosti, da utonijo Njegove navedbe so kot priče potrdili tudi drugi ladijski poveljniki. Tudi med njimi so bili takSni ki so se lahko samo z nasiljem rešili za-stonjkarskih potnikov. Ti potniki veljajo norveško državo navzlic temu letno do 20 tisoč kron. Posebno hudo je v Port Saidu. kjer domačini ladje naravnost preplavljajo.
MNOGI NE VED O...
da »režejo« led v leningrajski luki z voa-nimi curki pod visokim pritiskom;
da so prvo knjigo v Ameriki, azteSko-španski katekizem, natisnili 1. 1539. v m--stu Mehiki;
da se tropske kače tako hitro plazijo da jim komaj slediš z očmi in da jih niti človek v najhitrejšem teku ne doteče,
da je najstarejša znana mumija mumija faraona Ra-^Noteria iz 3. dinastije, ki je živel okrog 1. 2900 pr. Kr.;
da leže pod pariškim tlakom obsežna kulture šampinjonov
Abesinskl levji vitezi, cesarjeva telesna garda
Petorčice iz Kanade
živijo, so zdrave, prenašajo izvrstno ostro kanadsko zimo ter so v 8. mesecu svojega življenja
Koliko tehta črta s svinčnikom ?
V modernih laboratorijih imajo danes merilne aparate, ki so čudežni po svoji zmogljivosti in občutljivosti, že toplota, ki jo izžareva človeško telo, lahko vpliva na tehtnice, ki jih morajo zato varovati a steklom Pred kratkim so napravili naslednji poskus; na skodelo takšne tehtnice so dali vizitko in jo stehtali. Nato so napravili črto s svinčnikom na vizitko in skodela z njo se je vidno znižala. Ugotovili so. da je črta s svinčnikom povečala težo vizitke za stotisočinko grama.'
Pred osmimi meseci so se zakoncema Dionnovina v kanadskem kraju Callandru rodile petorčice Amelija. Anet?-, Ivona, Cecilija in Marija — in danes so navzlic vsem pričakovanjem zdrave in se sijajno razvijajo, prenašajo izvrstno celo silovito mrzlo kanadsko zimo.
To je zasluga skromnega podeželskega zdravnika dr Allana Roya Dafceja. ki sc ni samo potrudil, da bi jih spravil v reau na svet temveč je storil vse, da bi neznu stvarice ohranil tudi pri življenju. Njegova zasluga je. da stoji danes v Callandru Da-foejev hospital, ki je namenjen samo p?-torčicam in je opremljen z vsemi modernimi napravami in pripravami. Tu skrbi dr. Dafoe za prospeh svojih petih oskrDo-vank. pomagata mu dve bolniški sestri in ta pomoč je nujno potrebna, kajti malokuo si prav predstavlja koliko dela daje pet otroč'čkov pa še takšnih.
Vsako jutro jim morajo pripraviti 4 1 mleka s primesmi, napolniti z njim 20
„Macon" je eksplodira!
Katastrofa največjega zrakoplova na svetu
»M a c o n« z napravo za pristajanje na domačem letališču
Ameriško vojno mornarico je zadela huda izguba. Pri manevrih ameriškega bro-dovja se je razpočil zrakoplov »Macon«, največji na svetu. Eksplozija je prisilila posadko, da se je po nesreči spustila na morje v bližini San Francisca Tja so na radio klice prhitele ponesrečencem na pomoč ameriške vojne ladje, ki so rešile 81 oseb Dva moža pogrešajo.
1'ove'inik zrakoplova kapitan Wiley. se je z devetorico častnikov rešil To je že druga njegova čudežna rešitev kajti Wi le? ie bil svoiča« med častniki na zrako plovu »Arrnnno ki ie storil še strašnejš' konec od -Macora«r Takrat ie bil med redkimi, ki so si moc?li oteti življenje Zdi ~ da je bila eksplozija na »Maconu«
manjša po obsegu in učinku, kakor svojčas na »Acronu«. kajti drugače si ni mogoče razložiti dejstva, da je ostala posadka z malimi izjemami nepoškodovana.
»Macon« se je šele pred tremi dnevi podal na manevre, katerih se jc v začetku udeleževal z zadovoljivim uspehom. Proti koncu na se je primerila nesreča, ki je uničila zrakoplov V Ameriki je vest o katastrofi učinkovala senzacionalno, vojaške krom pa je prevprila. da zrakoplovi niso prikladni za voiaške namene Ker je ame riška mornarica imela z niimi doslei samo <lflhe i7k"š~ie ie sigurno da ne bo uvr stila nobenega več med svoje pomorske enote.
steklenic in jih postaviti na hladno. Na tu-cate steklenic, cucljev in zamaškov je treba sterilizirati, električno ognjišče hospi-tala neprestano obratuje, več nego sto povojev je treba vsak dan oprati, potem nešteto drugih kosov perila — skratka, mati ne bi tega dela nikoli zmogla.
Zato pa petorčice sijajno uspevajo. Njih dan se prične ob 5. zjutraj, preko dne dobe ob strogo določeni uri petkrat »obede«, od 10. zjutraj do pol 13 morajo spati, popoldne se smejo eno uro igrati, nato imajo s-pet spalno uro Ob 21. morajo k počitku. Hrano dobivajo zelo raznovrstno, razen mleka n. pr še ovseni zdrob in druge žitne' jedi, oranžni in paradižnikov sok. Dleta se ravna vsak dan po stanju posameznega otroka Ni čudno, če so se prvotno prenež-ne deklice razvile v krepke punčke, ki so vedno dobre volje in zelo utrjene. Pred-poldne spijo n. pr. skoraj vedno na odprti verandi hospitala, čeprav doseže temperatura v Callandru neredko tudi 30 stopinj pod ničlo. In po jutranji kooeli in zajtrku jih peljejo na njihovih vozičkih vedno na zrak, seveda dobro zavite v volno in z obrazi, dobro namazanimi z mastjo. Starša pa sta brez skrbi za prihodnjost svojih deklet. Ne bo treba, da bi bila navezana na javno dobrodelnost ali na to, da bi malčice razkazovala kot cirkuško posebnost. Neka ameriška časopisna agentura jima je plačala visoko vsoto za izključno pravico, da bo smela petorčice fotografirati do njih polnoletnosti in pošiljati slike vsem časopisom sveta
Od mrliča k Silmanju
Epilog k samomoru zdravnika dr. Szavodza
Pisali smo že o tragediji budimpeštan-skega zdravnika dr. Szavodza, ki sc jc pred nekaj leti oženil z mlado Madžarko ilono Hajmasijevo ter sc po njenem odhodu iz zakona ustrelil, ker ni mogel prenesti ločitve. Hajmasijevo so po smrti imo-vitega zdravnika pozvali pokojnikovi svojci z Dunaja v Budimpešto, ker jc Nzavodz pustil za njo edino pismo, ki ga ni smel odpreti nihče drugi kakor ona.
Ilona Hajmasijeva sc jc odločila za to zadnjo žrtev na ljubo pokojniku in se jc odpeljala s prvim naslednjim vlakom z Dunaja v Budimpešto, kjer so ji izročili pokojnikovo pismo. Molče ga jc prebrala in se nato podala v sobo, kjer je ležal na mrtvaškem odru on. ki jc napravil iz navadnega kmečkega dekleta velikomestno žensko. Slovo jc bilo presenetljivo kratko.
S prvim brzim vlakom, ki je vozil nazaj proti Dunaju, se je nato Hajmasijeva vrnila v Avstrijo, kjer jo je pričakoval na postaji
Robert Stolz, skladatelj filma »Nebesa na zemlji«. Povedal ji je. da igralec Hermann Thimig nestrpno čaka trenutka, ko bodo začeli snemati prizore za trak. Hajmasijeva je sledila Stolzu. Sla je v svojo garderobo, kjer so bili po mizah in stolih razgrnjeni časniki s poročili o zakonski drami mladega, bogatega zdravnika in njegovi ženi. dekletu iz province. Ko se je našminkala, je zapustila garderobo, kjer jo je na pragu sprejel režiser, ji ponudil roko in rekel: »Hvaležni smo vam, da ste prišli in prosimo, da se zberetc...« Hajmasijeva je stopila pred kamero kakor da se ni zgodilo nič in igrala do poznih popoldanskih ur. Zvečer se je pripeljala njena sestra iz Budimpešte, da ji bo ob strani v dneh, ki so inorda odločilni za njeno kariero na filmskem platnu. Ta kariera pomeni Hajmasi jevi več nego ljubezen moža, ki ji je žrtvoval vse, kar je imel: svoje srce. imetje, življenje... Tako pojmuje življenje današnji filmski narašjaj.
Na električni stol!
Državni tožilec zahteva Hauptmarmovo glavo
V svojem velikem govoru, ki ga je imel državni tožilec NVilentz v Haiiptmannovcm procesu, je nanizal mrežo indicijev, ki so se zgostili v teku obravnave proti ob*o- j žcncu. Izvajal je iz prikaznega gradiva, da je Hauptmannova krivda v zadevi ugrab- i ljenja Lindberghovega sinčka nepobitno j dokazana. Nihče drugi, samo Hauptmann je ugrabil in umoril polkovnikovega otroka. Zato predlaga govornik v imenu državnega tožilstva zanj
oblefee
za gospode, suknje, smučarske kroje, blago za kroje modernih vzorcev kupite po najnižjih cenah pri
Drago Schwab, Ljubljana.
Vešala za zastrupljevalko
Ženski zločini na Madžarskem
V Debreczinu je padla sodba zoper tri zastrupljevalke, ki so samo v zadnjih dveh letih spravile r arzenikom najmanj 12 oseb v grob. Neko 731etno Nagvjevo, ki je imela pri tem glavno ulogo. so obsodili na vešala, druga ženska je dobila 20, tretja pa 15 let ieče, enajst osumljenih oseb so morali zaradi pomanjkanja dokazov oprostiti.
Nagyjeva je okoli Debreezina trgovala z arzenikom in nagovarjala ljudi, ki so bili siti svojih sorodnikov, posebno žene, ki so bile site svojih mož. k umorom. Pri tem jim je pomagala s strupom in nasve-
tom. Stvar spominja povsem na senzacionalno afere tistih treli madžarskih za-strupljevalk. ki so jih pred tremi leti obesili. Ko so Nagyjevo končno prijeli, je priznala, da je začela svoj zastrupljevalni posel pred kakšnimi desetimi leti. Priznala je. da je kot gospodinja pri nekem kmetu zastrupila tri njegove otroke, da bi jo potem poročil in ko se je to zgodilo, je zastrupila še njega ter se polastila njegovega imetja. Potem je pod krinko poštene žene kmalu začela prodajati stru^< tudi drugim Smrtno obsodbe je sprejela, »ie da bi trenila z očmi.
Potok, ki ne zamrzne
Tudi letos imajo na Slovaškem priliko opazovati potok, ki ne zamrzne niti v najhujšem mrazu To j^ potok Teplicka, ki se izteka v Oravo. Poleti in pozimi ima enakomerno temperaturo 15 stopinj Celzija in še kadar je okoli njega vse zaledenelo, žene mline. Orava oL njegovem iztoku pa tudi ne more zamrzniti.
Alpinistične nesreče pozimi
Lansko leto je doseglo število zimskih alpinističnih nesreč višek. Mednarodna statistika navaja 146 človeških žrtev zaradi snežnih plazov in metežev Te nesreče so se primerile v francoskih, italijanskih. Svi carskih in avstrijskih Alnah L. 1^31 je bi io 128. 1 1031 pa 11? takšnih nesreč Med žrtvam' lanskega leta je bilo 21 žensk ir> 12^ moški'' med sledniimi t"d- pet gorski*' vodnikov Samo smučarski šport je zahteval 30 smrtnih žrtev.
Hripa v Parizu
Zaradi epidemije hnpe so vse pariške bolnišnice prenapolnjene. V Briveju je umrlo v četrtek šest vojakov, v Toursu pa eden. Od začetka januarja doslej je pobrala hripa v francoski vojski približno 6to mož. Zaradi tega pričakujejo v francoski zbornici interpelacije o razmerah v francoskih vojašnicah. Levičarski in desničarski listi opozarjajo, da so garnizije v Franciji brez potrebnih sredstev zoper to bolezen, kar potrjuje tudi obilna žetev smrti.
Poročno potovanje v treh
Po dolgoletni ljubezni se je newyorSKi bankir Ames končno vendarle lahko poročil s svojo izvoljenko filmsko igralko no Knightovo Toda žena mu je ušla 2e deveti dan tn priSlo je do tožbe za ločitev zakona Knightova pravi da je hotel mož na poročno potovanje vzeti tudi svojega najboljšega prijatelja in to ji je šlo končno na živce.
smrt na električnem stolu.
Hauptmann je poslušal govor državnega tožilca s prekrižanimi rokami. Ves čas, ko je govoril VVilentz. mu ie zalivala rdečica obraz in kakor bi hotel že vnaprej razbrati sodbo, ki ga čaka. se je obtoženec vedno nanovo oziral po porotnikih, ki so sedeli na svojih klopeh in sledili izvajanjem govornika z velikim zanimanjem.
Ko je končal državni tožilec, je vstaj branitelj Reillv. Zbral je argumente proti obtožnici in je zahteval za svojega kli-jenta
oprostilno razsodbo
češ da se je dokazno postopanje državne ga tožilca razblinilo v nič. Reillv se je v svojem vešče zasnovanem govoru obilno posluževal citatov iz svetega pisma in iz ameriške ustave. Od porotnikov zdaj za visi, kakšna bo sodba. Odgovoriti imajo % glavnem na vprašanje, če je Hauptmann kriv ali ne in sodba se bo ravnala po tem odgovoru. Da bi preprečili sleherni vpli\ na porotnike od zunaj, so jih strogo izolirali od vnanje okolice ter jim na ta način dali priliko, da se zberejo za odločilno besedo, katero morajo izreči v procesu, ki zanima s svojim izidom Ameriko in ve* svet.
ANEKDOTA
Pesnik La Tontaine je našel nekoč pisatelja Tiedgeja vsega solznega ob pisalni mizi. >Kaj se je zgodilo?« je vprašal. »Jočem se nad neskončno nesrečnostjo obeh zaljubljencev v svojem romanu.« je odvrnil Tiedge. -Spravi ju skupaj!« je predlagal La Tontaine. - Ah, je odgovoril Tiedge, »pred koncem tretje knjige se to n« more zgoditi.*
VSAK DAN ENA
»Vi bi radi prišli k meni za vozača? Imate kakšna priporočila?«
»Povozi' sam že najmanj sto kokofii, 40 psov in sedem ljudi ter sem vsako pot tako naglo zdrvel naprej, da niso mogli ni-koH napisati moje številke.«
ŠPORT
še o drsalnih tekmah SK Ilirije
Pred internacijonalnim prvenstvom JZSS-a
Ze dve zimi nismo imeli v Ljubljani drsalne tekme večjega stila. Letošnje drž. prvenstvo pa je zasnoval JZSS v največjem stilu in z odlično mednarodno konkurenco z Dunaja, Gradca in morda tudi iz Češkoslovaške. tako da bo presegalo vse dosedanje tovrstne prireditve v naši državi. Imena inozemskih udeležencev bodo JZSS dcfL.itivno znana danes ali jutri, nakar bo t k o j informiral občinstvo Na vsak način bodo tekme v umetnem drsanju športni dogodek sobote in nedelje. 16 in 17 t. m., ki b'> zainteresiral športno Ljubljano.
V davnem bodo isti drsalci, ki so preteklo nedeljo nastopili na klubskih tekmah SK Ilirije. imeli nalogo zastopati naš drsalni šport proti inozemski konkurcnci Pridružila sc jim bosta še jugoslov drž. prva-k nja ga. Kadrn!;ova iz Zagreba in inž. Avčin. dočim ie start lanskega iutiiorskega prvaka Serneca še negotov ker je oviran % treningu zaradi študij za bližnji pravni i/pit. Zato jc gotovo na mestu, če izpolnimo snlošno poročilo o tekmah pretekle ne-dciie, ki smo an prinesli v Ponedeljskem »Jutru«, se s podrobneišo strokovno oceno;
Na splošno moremo biti bolj zadovoljni s tem. kar so drsalci rokazali v prostem drsanju. Navzlic pozni.:iiii začetku letošnje sezone sc vidi tu napredek in sc nam je inozemske konkurence v tej panogi treba manj bati. V obveznih lik'h — ki so važnejši panoga, saj dajo dve tretjini dosegljivih točk' — pa so naši drsalci jedva na lanski stopnji in morajo ta teden napeti vse sile. da odstranijo in izgladijo nedo-^ratke. Nekatere vaie, n. pr. osnrca nazaj nc eni nogi in celo dvojna trojka nazaj na noter so bili pomanjkljivi že v samem liku. t. j. netočni v simetričnosti kakor tudi v podolžni in povprečni osi. Izpopolniti bo treba dalie kritje pri trikratnem ponavljanju vsake vaje ter individualno izbrati ■primerno velikost Vkov da velikost ne bo v škodo pravilnosti ''ka in zamaha. Dalje so pri kombiniranih likih prehodi v vijugi še vse pretrdi, često truani in korigirati bo treba v marsičem tudi držo telesa. Tudi za
Boksarski dvoboj Ljr-.bijarta : Maribor
A silna boksarska sekcija SK Slovana se hoče predstaviti občinstvu in je zato povabila najboljše atlete Svobode iz Maribora Po večletnem prestanku bomo torej meli v Ljubljani boksarski nastop, na katerem bodo nastopili elitni ekipi Ljubljane in Maribora.
Ta boksarski boj sc bo vršil v nedeljo 17. t. m. ob 21. v dvorani Delavske zbornice \ Ljubljani. Vsak prijatelj boksarskega športa bo gotovo posetil ta večer, da na ta način moralno in materialno podpre pionirje boksa v dravsk' banovini. Najbrže bo nastopilo S parov različnih kategorij. Nekoliko več izgleda za zmago imajo Mariborčani, ker bodo nastop li za Maribor j leti 7. večletno rutino. Prepričani pa <r,o, da sc bodo tudi atleti Slovana potrudi. da bodo dosegli časten uspeh. Vscka-or bodo borbe hude. zaradi tega pi tudi zanimive
Razpis mladinske smučarske tekme.
Smučarski klub Ljubljana razpisuje za nedeljo 17 t. m. mladinsko smučarsko tekmo /a včlanjene in nevčlanjene in to na prot:i 8 km za juniorje od 16 do 18 let, na proti 3 km za naraščaj od 14 do 16 let, na pro^j 1 km za naraščaj od 10 do 14 let. Prijave v nedeljo v gostilni »Strelišče« pod Rožnikom od 13. do 13.30 Start točno ob 14 pred gostilno. Prvi trije v vsaki skupi-prejrnejo pri zadostnem številu prijav-Ijencev diplome. Razglasitev rezultatov po •ekmi v gostilni. Prijavnine ni. Pri prija-
v predložiti izkazilo o starosti.
«
Razpis damske smučarske tekme. Smu-
rski klub Ljubljana razpisuje za nedeljo 17 t. m. damsko smučarsko tekmo za včlanjene in nevčlanjene. verificirane kakor tud; neverificirane smučarke, in to na progi ? km. Prijave v nedeljo v gostilni »Strelišče« pod Rožnikom od 13. do 13.30. Srart točno oh 14.30 pred gostilno. Prve tri pre ime io pri zadostnem številu pri javi jenk d:plome. Razglasitev rezultatov po tekmi gostilni. Prijavnine ni.
Službene obiave GZSP. Glasom obve-i IZSS sporočamo vsem članom CIZSP, da je savez v času pogajanj s SK.l priprav-■ en dovoliti tekmovalcem. ki žele startati na sokolskih prireditvah, start, vendar le tedaj, ako zahtevajo predhodno startno dovoljenje od pristojnega podsaveza. S tem sc suspenz nad tekmovalci, ki so startali do sedaj na sokolskih prireditvah, anulira in to le tedaj, ako si za vsako prireditev pridobijo navedeno dovoljenje. Ker smuški odsek SPD Kranjska gora ni poravnal t '<inčni'> obveznosti do podsaveza, se gl ^•k-epa STO zabrani start vsem za imeno-r: odsek verificiranim tekmovalcem, in .'cer do preklica Želji Sm K Dovie—Mojstrana se ugodi ;n se s tem obvešča g. Matko Ličar, da v nedeljo 17 t m. ne potuje v Moistrano TK Skala Jesenice se poziva. d i nemudoma dostavi podsavezu sliko za Pračka Cirila in Heima Huberta, k tCri no»rehuie savez zi \urren. Vsi sodniki IZSS se pozivaio. da naj si tnkoj nabavi io po eno skupino novih pravil, kater' so Tpntno iznopolnieni. ker sicer ne morejo dob;t: sodniške !e*i*imaciie Skupna cena pnvOnikom ie ^0 Din Le brezposelnim sod'rkom ni trebi nabaviti pravil, vendar morajo 'n iaviti savezu.
Prvenstvo Notranjske v «mukn. SK ».Tavornik - na Rakeku priredi v nedeljo 24 1 m tel io v »smuku za prvenstvo No-▼ rani-ke 10"." odprto za	verificirane
tekmovalce klubov, včlanjenih v .JZSSti — Tekma =e bo vršila na terenu Slivnice in
podrobnejši r.-rroie šp »ledi
Sekci;a Z^S fS'užbcno). Naprošajo se vsi stalni liubljancki sav sodniki, da se v teku današnjega dne sigurno zglase pri g D^ržaiu na direkciji drž železnic Za-rr.uri'ki nai se oglnsr naiki«m<*ir do jutri do 16 pr blnrtflini kavarne Fvrope Ker v r r i e števdn sodnikov ne »otmnči pravilno $ t f) r,-aVil iire ie ZVS odredil naslednje (iv'pn"'n-) tolmo^enie Ako se i?»ra iz ka-tcrp-nkoli vrrol-1	prekine in žoga
iv /ipustila i(tr'š"a nadaliuic sodnik 'gro s tem da spust- ?o"o nn zemljo na onem m"«»u k ter je bila takrat ko je bila igra prekinjena /toga je v igri, čim se dotakne -"n J je, do tedaj pa se je ne sme do*ak-
mojstra Bloudka, ki vodi trening, je torej dovolj trdega dela!
Nekoliko o posameznih glavnih drsalcih: Sch\vabu so šli izmed obveznih likov dovolj dobro od nog okret začet z desno naprej na ven, oba protiokreta naprej na ven in troj-ka-vijuga-trojka naprej na ven. Okret levo jc bil slabši, osmica nazaj na eni nogi so bile slabo krite in dvojna trojka nazaj na noter je bila na škodo pravilnosti in osi pretirano velika. V prostem drsanju je razvil po vsebini, pa tudi po načinu izvajanj« najboljši program. Med vezalne like in valčkove korake so bili dovolj smotreno porazdeljeni težji prosti liki: kombinacija »cirklov«. nekaterih piruet in raznožka ter skoki: Eulerjev, Rittbergerjev, Mattau-schev in A\'el-Paulsenov, od katerih pa slednji in prvi nista končala v čistem doskoku. Manjkala sta mu rz običajnega repertoarja Lutzov in Salchowa skok.
Thumov prosti program se odlikuje po harmoničnem izvajanju, ritmu in posebni — morda nekoliko preveliki mehkobi Poleg lepih vezalnih kombinacij in valčkovih korakov je pokazal serijo zaporednih »ka-detnih« skokov, varijanto Salchovega skoka nazaj na noter. Rittbergerjev in Lutzov skok, poslednja dva sicer tudi ne v čisto sigurnem doskoku. Dobro je reproduciral pirueto nazaj na noter in tudi naprej na noter ter počasno pirueto napol na konici drsalke. V obveznih vajah mu je bil najboljši lik viiuga-zanka. dalje oba protiokreta. osfali liki pa so bili vsaj tokrat očivid-no šibki.
O Bibru smo že rekli sodbo: gibčnost in prožnost, zlasti na potrebna srčnost ga pre-destinirata za skoke. Doskoki kajpak še niso izdelani, stil pa mu je že izvrsten. Obvezne vaie ie izvedel razen zanke naprej na ven dovolj dobro.
Mariborčanu Biihlu se je poznalo pomanjkanje treninga. Kljub temu je napravil povoljen vtis in to posebno v prostem drsanju, kjer je presenetil s posrečenim AxcI-Pau!scnovim skokom.
niti noben igralec. Sicer mora sodnik nasprotni stranki prisoditi indirektni udarec. Sodnik mora žogo izpustiti iz roke, da pade prosto na zemljo, nikakor pa ne zamahniti z roko. Tajnik I.
Zeleniške medklubske tekme v smuku za prehodni pokal tvrdke Glanzmaun & Gassner v Tržiču. SK Tržič razpisuje medklubsko tekmo v smuku, ki se bo vršila v nedeljo 17 II. na Zelenici. Tekmovanje se bo vršilo po pravilniku JZSS in se ga lahko udeleži vsak verificiran tekmovalec Za plasma pridejo v poštev le oni klubi, katerih najmanj trije člani startajo. Moštvo, ki doseže najboljši čas po svojih treh tek-mo\alcih, prejme začasno prehodni pokal tvrdke Glanzmaun & Gassner. Lastnik pokala postane oni klub, katerega ekipa si ga prisvoji v trikratnih zaporednih vsakoletnih tekmah, ali v presledkih petkrat. Zasedaj je pokal v posesti SK Tržiča. Prijave na sav. prijavnicah pismeno do sobote na SK Tržič, do 10. ure v nedeljo na Zelenici ustno. Prijavnina Din 10-—. Žrebanje v nedeljo ob 10 uri na Zelenici. Start ob 13. uri z Zeleniskega sedla, cilj pri »cestarjut Razglasitev rezultatov ob 17. uri v hotelu Lončar. Kavcija za startne številke Din 5. Prvi trije najbolje plasirani posamezniki prejmejo še tudi lepa praktična darila, ravnotako tudi najbolje plasiran Član njegov naslednik po tekmovalni poli.
LZSP. (Službeno). Seja upravnega odbora danes ob 20. v posebni sobi restavracije Emone. Polnoštevilno.
Prvenstvo dravske banovine v slalomu. Prijave za tekmo pri Celjski koči 17. tega meseca naj bodo najkasneje v soboto v rokah SPD Celje, ker se vrši žrebanje startnih številk že v soboto ob 21. V nedeljo prijavljeni sc bodo uvrstili po vrstnem redu došlih prijav kot zadnje številke. Tekmovalci, ki nameravajo priti že pred nedeljo v Celje, naj to zaradi preskrbe prenočišč pravočasno javijo. Skupni odhod vseh tekmovalcev je v nedeljo ob 8.13 izpred kolodvora pod vodstvom funkcionarjev. Nosači za prtljago bodo na razpo-lago.
SK Grafika priredi v soboto dne 16. t. m. interni smuški stafetni tek tiskarni-ških podjetij 3 krat 6 km v okolici Viča. Start ob 15.30 pri gostilni Robežnik na Viču. kjer je tudi cilj. Danes ob 19. uri se vrši v društvenih prostorih Masarvkova cesta tozadevni sestanek, kamor se vabijo vsi člani in prijatelji kluba.
Smučarski klub Ljubljana. Sestanek vseh tekmovalcev v petek 15. t. m. ob 18.30 gotovo Klančnik, Bevc, Polajnar.
Pravilno smučanje. (Za smučarje začetnike). Ker je gotovo mnogo smučarjev začetnikov, ki bi sc radi naučili pravilno smučati, je Smučarski klub Ljubljana sklenil prirediti brezplačen tečaj za včlanjene in nevčlanjene smučarje pod strokovnim vodstvom saveznega učitelja g. Seslja. Za vsake'' smučarja začetnika je zelo važno, da se nauči osnovnih pojmov Tako bo hitreje in lažje napredoval in si prihranil mnogo truda pri izletih in turah. Vsak človek želi gojiti smučarski šport v lastno zabavo in užitek Posledica mnogoštevilnih padcev in nepravilnega izvajanja l'kov je pogosto prekomerna utrujenost, ki smučarju krati užitek in tudi škoduie zdravju. Zato obiščite ta tečaj, ki sc vrši vsako popoldne v bližini strelišča pod Rožnikom. Zbirališče nr čadu ob 13.30.
Vsem športnim klubom. SK Slovan priredi v nedelio 17. t. m. ob 21. boksarski mateh s SK Svobodo (Maribor) v dvorani Delavske zbornice. Ker je prireditev predvsem tudi propagandnega značaja, vabimo tem potom vse športnike k posetu. Predprodnia vstopnic pri Šport — Kmet. Aleksandrova cesta. Lmbliana.
Smučarska sekci'a SK Reka. Ljubi iana —Vič priredi v nedeljo 17. t. m. smuško tekmo za kl"bsko prvenstvo za leto 1935 na 10.5 in 2 km za seniorje. juniorje in naraščaj. Start in cilj na Strelišču pod Rožnikom Za seniorie in juniorje start ob 10 7.a naraščaj do 14 leta ob 14 istotam Tekmovalci, kateri še niso člani kluba, se tfl^ko pr"«vilo v kbibu pol ure pred pri četkom tekme na startu Prv« trije vsake l- ■ ■•iririifi nreimeio diplomo in nrrilrtičnn rlnrilo Darilu so rf^st-^vlier>« v izložbi trgovine Vare Završnik. Olince. Tržaška cesta. — Drevi ob 20 sestanek vseh članov sekcije v gostilni Zadružni dom na Viču.
Skakalne tekme v Zagorju ob Savi.
Na tej tekmi 17. t. m. popoldne startajo, sodeč po dosedanjih prijavah, naši najboljši mladi skakači Ilirije in Smučarskega kluba Ljubljana. Imena Bevc, Pribov-šek, Klančnik in Polajnar so dovoljno jamstvo, da bo imelo naše občinstvo priliko videti res krasno izvedene skoke na naši novozgrajeni skakalnici. Zato naj nihče ne zamudi prilike si ogledati te tekme, posebno še, ker je to edina skakalnica Zasavja. ki jo je klub zgradil z ogromnimi žrtvami.
Smučarji! Zaradi vas je SK Slovan določil začetek boks-mateha za v nedeljo 17. t. m. šele ob 21., da se Vam omogoči posetiti to za Ljubljano redko prireditev, ne da bi bili prikrajšani pri smučarskem izletu!
Ljubljanski table tenis podsavez. (S seje upravnega odbora z dne 8. februarja). Kaznuje se odbornik g- Leopold Griinfeld z izključitvijo ;z Ljubljanskega table tenis podsaveza. Objavlja se vsem klubom sklep glavne skupščine LTTP z dne 11. t. m v Ljubljani in po katerem vodi posle likvidacije LTTP do izredne glavne skupščine. kjer bo podsavez formalno razpu-ščen, odbor, sestoječ sc iz gg. Mr. ph. G. M. Piccoli ja. Rotha, Želcznikarja in Nagy E. Temu odboru se iinajo pokoriti vsi pod-savezni klubi. Naslov odbora je; Odbor za likvidacijo LTTP. Ljubljana, Ernst Nagv. oo.š*ni predal 175. Nadaljnji sklepi glavne skupščine bodo klubom javljeni v posebni okrožnici.
Tu jsko-prometiio društvo v Preddvoru priredi v nedeljo ob 15. smučarsko tekmo na progi 10 km. Prvoplasirani dobe prav lepa darila. Vabljeni so prav vsi smučarji, torej tudi nevcrificirani. Pismene ali ustne prijave na Tujsko-prometno društvo v Preddvoru. Prijavnina 5 Din.
2SK Hermcs (nogometna sekciia). Vsi igralci, ki imajo še opremo, jo morajo nemudoma vrniti tajniku sekcije najkasneje do sodite 16. t. m.
SK Slavi ia. Odborova se ja bo danes
ob 20. v restavraciji hotela »Slon«. *
Holandska — dežela hockeya
Mednarodna zveza za hockey, v kateri so razen Anglije organizirane vse najmočnejše države z igralci hockeya, je objavila nedavno statistiko o društvih in igralcih, ki so včlanjeni pri njej. Po tem pregledu je na prvem mestu Nemčija s 513 društvi in skoraj 28.000 igralci. Precej za njo je uvrščena Holandska s 93 društvi in nekaj nad 5000 igralci. V primeri s številom prebivalstva pa je Holandska dale-ko prva. Po odstotkih odpade tamkaj na stotisoč prebivalcev 78. v f^emčiji 46, v Belgiji 24, v Švici pa 23 igralcev.
•r»CBTQAft
DRAMA.
Začetek ob 20 Četrtek, 14.: Sluga dveh gospodov. Premiera. Četrtek. Petek, 15. ob 15.: Matiček se ženi. Dijaška predstava po znatno znižanih cenah. Izven.
Sobota, 16.: Blodnji ognji. C.
OPERA.
Začetek ob 20 Četrtek, 14.: Štirje grobjani. C. Petek, 15.: Zaprlo.
Sobota, 16.: Dorica pleše. B.
★
Opozarjamo na premijero Goldoni-
jeve komedije deli* arte, ki bo drevi 14. t. m. Naslov delu je: »Sluga dveh gospodo v«. V glavnih vlogah gg. Daneš tn Jan ter ga. Mira Danilova. Večer bo izredno zanimiv, ker je ta predstava prva tega žanra na naAem odru.
»Matiček se ženi«, delo Linharta, enega izmed prvih dramatikov slovenske literature, se igra kot dijaška predstava v petek 15. t. m. ob 13. po znatno znižanih conah (od 5 do 14 Din). Dijaštvu priporočamo obisk te zanimive in zabavne predstave.
V SkrblnSkovi rež.iji bo v soboto 16- t. m. premijera izvirne dr. Sorlijeve novitete z naslovom »Blodni ognji«. V tej meščanski drami igrajo dame Medvedova in šaričeva ter gg. Jerman, Kralj, Le-var. Gregorin, Bratina in Potokar. Premijera bo za red C
V petek 15. t. m. pojejo v operi Wolf-Ferrarijeve »Štiri grobjanet r gg. Betettoin, Primožičem, Zupanom in Marjanom Rusom v glavnih vlogah, ki jih šletejo med svoie najodličnejše partije. Ooldonijevo besedilo je preneseno v muzikalno dejanje z mojstrsko roko. Muzikalična dikcija je tekoča, prožna, vedno izbrana in brez banalnosti. Predstava je na najboljšem nivoju. Sodelu jejo dame: Poličeva, Ribičeva, Kocrejeva. Zupevčeva in Ramšakova. Diricjent dr. Šva-ra. režiser Primožič. Predstava je za red C.
mariborsko gledališče.
Začelek ob 20 Četrtek. 14.: Od zore do mraka. A. Znižane
cene. Petek, 15.: Zaprto.
★
»Veseli kmetife — prihodnja glasbena premiera. V najkrajšem času uprizore »Veselega kmetiča«. opereto popularnega skladatelja Lea Falla. čigar ^Stambulska roža-' v Mariboru toliko ugaja Ta opereta je .ned starejšimi, a vedno svežimi operetnimi deli. go',ovo ena najboljših in tudi najlepših. Me-lodiozna. v velikem stilu obdelana glasba z nrioznimi spevi pa velikimi finali itd.. daje opereti seriozen pečat, ki ga podkrep-Ija prav nič šahlonsko pisana, iz kmetiške-ga življenja vzeta vsebina, nič burkasta. a vendar prijetno zabavaioea Uprizoritev pripravljata kapelnik llerzog in režiser Hara-stovid. ki je naštudiral tudi plese. Sodelujejo: Udovifeva. Barbičeva. Starčeva. Gorin-škova, Dragutinovičeva. Tovornikova. P. Kovič (naslovno vlogo). Sancin. H a ras t o vi č. Gorinšek. Rasberger. Furijan. Košif, Med-ven. Verdonik
Feldmanov »Profesor Ži?«r bo prihodnja dramska premiera. Ta tragikomedija ima prav svojevrsten siže in je pisana z učinkovito pla«tiko. ki je temu plodovitemu hrvatskemu dramatiku lastna. »Profesorja Ziča« pripravlja in bo obenem igral tudi naslovno vlogo J Kovič
Revi|a ŽIVLJENJE IN
SVET
POS*!WFZNA ATFVH,RA t Din SEGAJTE PO DOBREM 8TTVU1
Negujte svoje zobe
S PASTO, KI JE NA VIŠKU NAJPOPOLNEJŠIH SREDSTEV ZA NEGO ZOB IN UST, Z »RIVIERO« ZOBNO PASTO. ZAHTEVAJTE JO IZRECNO.
Radio
Četrtek. 14. februarja.
LJUBLJANA 12: Plošče. _ 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Vojaška godba na ploščah. — 18.20: Smuška ura. — 18.50: Srbohrvaščina. _ 19.20: fas, jedilni list, program za petek — 19.30: Nacionalna ura: Avgust Harainbačič (dr. Livadi
—	iz Zagreba). — 20: Prenos iz Beograda.
—	21.45: Prenos mednarodnega koncerta iz Pariza. — 22.30: Čas, poročila, plošče.
Petek, 15. februarja.
LJUBLJANA 11: Šolska ura: Izkoristimo odpadke, v njih je denar (Jos. Zabkar). — 12: Plošče. _ 12.30: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18- O verslvih (Fr. Terseglav).
—	18.20: Radio - orkester. _ 18.40: Literarna ura: O Jušu Kozaku (prof. F. Vodnik). — 19: Radio - orkester. — 19.20: Cas, jedilni list, program za soboto. — 19.30 Nacionalna ura: Izvolitev vodje v Orašcu 1. 18C4. (Miloš Srnjenski _ iz Beograda). — 20: Iz novih akordov: Koncert komornega šramel - kvarteta, vmesne samospeve poje g. Mirko Premelč. — 21: Ruska glasba: Vokalni koncert ge. Popove in g De Maka, vmes Radio - orkester. — 22: Čas, poročila. _22.15: Ksilofon solo na ploščah.
BEOGRAD 16- Narodna glasba. — 17.30: Ples. — 20: Iz Zagreba. — 23: Lahka glasba. _ ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.13: Pesmi. — 20: šlagerji. — 20.30: Operetna glasba. — 22.15: Mandoline in kitare. — VARŠAVA 20.15: Simfoničen koncert. — 23.05: Ples. - DUNAJ 12: Plošče. _ 16.10: Glasbeni in strumenti na ploščah. — 17.39: Klavirske skladbe. — 19.35: Pevska ura. — 20.15: Dramski večer. — 22.15: Lahka glasba. — 23.45: Jazz. — BERLIN 20.15: Ob Reni. — 21 Večne besede in melodije. — KONIGSBERG 20.13: Iz Berlina. — 21: Klasična baletna glasba _ 22.35: Orkester — STUTTGART 20.15: Iz Berlina. - 21: Pe-<der program. — 22.30: Pesmi iz Tešina. —
OPOZORILO?
Ne zahtevajte »gume« temve« izrecno
„OLLAM TROPIC
da ne ooste razočarani! Ongi nalna samo v oelem
»O L L A« KARTONU
Petletna trpežnost.


l G UM 77? I
Vremensko poročilo
Številke ra označbo fcraja pomenijo 1. Cae opazovanja. 2 stanje barometra. 3 tempe raturo. 4. relativno vlago v odstotkih. 5 smer in brzino vetra. 6 oblačnost 0—10 7. padavine v trm, 8 vrsto padavin — Temperatura: prve številke Domenijo,
najvišjo, drune najnižjo temperaturo.
1Z februarja LJubljana 7. 7GS.1, —7.4, 83, 0, a. —. —: Ljubljana 13. 767.5. —2.8. 67. SSAV1, 8, —: Maribor 7. 7*5.3. —9.0. 80. N2. 10. —. —: Zaprob 7. 7G8.9, —11.0. 90. Bl, mesrla 10. — IfcHisrrad 7. 770.0. —20.0, 80. 0. meela, —, — Sarajevo 7. 77-5.5^ —29.0, 80. 0. 5, —, —: Skoplje 7, 767.7, —10.0, 90, NE1, 10, —, —; Kumbor 7, 760.7, 4.0, 5«, E4, 0, —, —: Split 7, 7*11.4. 0.0. 30. NTE7, 0. —. —: Rab 7. 764.5, 1.0, 80. W3, 4, —, —: Rogaška Sla tina 7. —. —16.0, fi3, NI, 0. —. —.
Temperatura: Ljubljana —2.0, —8.0, Maribor —2.0, —9.0; Zapr-b —4.0. —11.0; Beograd —13.0, —20.0; Sarajevo —7.0, —29.0; Skoplje —4.0, —11.0; Kumbor —. 2.0; Split 4.0, —<2.0; Rab —, —3.0: Rogaška Slatina —4.0, —16.0.
Vremensko stanje 13. t. m-: Anticiklon nad južnovzhodno Evropo s središčem nad Jugoslavijo, ciklon nad severno Evro po. V srednji in severni Evropi ponekod sneg, dež v zapadni Evropi. Hud mraz v območju obdonavskega panonskega bazena, drugod ni mraza. — V Jugoslaviji j" val nizke temperature zajel vso državo. Najnižjo temperaturo sta zaznamovala 13«"-la Crkva in Sarajevo —30, Vel. Gradište —Senta —28. Kragujevac —26. Beograd —20, Zagreb —16, Varaždin —18. Ljubljana —13.
Na križišču centra Ljubljane oddamo v prvem nadstropju
komfortno
stanovanje
obstoječe: iz 5 velikih aob ln dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale. Vprašati je v oglasnem oddelku » Jutra t.
Uspeh
uspehom
zanje Kdor se ob vsa Id orillki poslužuje
»Jotrovegac nalegs oglasnika!
Telefon
2 9 §i
PREMOG DRVA in KARBO-PAK ETI
IV. SCHUMl Dolenjska cesta
Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom m znancem tužno vest, da je naša nepozabna soproga, mati, sestra m teta. gospa
Marija Dominkuš roj, Simonič
učiteljica ženskih ročnih del v pokoju
v sredo, dne 13. februarja 1935, ob pol 1. uri popoldne p« dolgi in mučni bolezni previdena s sv. zakramenti v 76. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v petek, dne 15. februarja 1935, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče Sv. Petra v Gor. Radgoni.
Sv. maSa zadušnica se bo brala v soboto 16. februarja 1935 ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi v Gor. Radgoni.
Gor. Radgona, dne 13. februarja 1935.
1756
Žalujoči ostali.
7-urnipuder!
OB /. ZVEČER.
PUDRA SE PREDEN GRE| K VEČERJI IN NA PLES
Neprestano pudranje ni več potrebno proti blesku nosa in mastni koži. Danes Vam nova iznajdba omogoča, da se pudrate samo enkrat dnevno in da imate pn tem gotovost, da bo ostala Va*a polt sveža in »mat« celih sedem ur Puder Tokalor vsebuje odlično sestavino ki «e imenuje smetanova pena in ki je pomešana na patentiran način Zaradi tega ostane puder Tokalor na licu petkrat dalje kakor navadni pudri. Pri tem prepreči tudi blestenie lica r ' najtoplejšem vTeme-nu. po najbolj vročen) poteku tenis-mateha
OB ZJUTRAJ, vnovič se ji
ni treba PUDRATI.ker se ji nos pri vsem plesanju v vroči dvorani ne blesti
ali pri plesanju vso noč. °uder Tokalon Vam daje svežo in mladostno polt. ki je tako zapeljivo lepa, da se ji noben moški ne more upirati Poizkusite eno škatlo še dane« in motrit« pri tem, kako se puder Tokalon razlikuje od vseh ostalih pudrov, ker vsebuje samo on skrivnostno peno smetane.
L. WOLFF:
21
Pokonci glavo
Gospodična Zwolfcrjeva jc kratko pojasnila, kako in kaj. Gospa Zangenbergova jc zadala nekaj vprašanj. Gospod Zangenberg se je Šarloti prijazno smehljal.
Marija Zangenbergova se je s pogledom sporazumela 6 svojo ravnateljico, ki je povabila Šarloto, naj jo spremi.
V majhni garderobi je morala Šarlota odložiti klobuk. Gospodična Z\volferjeva je z nekaj sprotnimi prijemi uredila Šarloti pričesko.
»Lepe lase imate, to mora še nevoščljivost priznati. In celo prave, jelite?«
Šarlota jc pokimala, ganjena od ravnateljičine prijaznosti.
•In zdaj oblecite tale plašček. Stane samo trideset tisoč mark.«
šarlota je prestrašena pogledala dragoceni plašč.
Gospodična Zwolferjeva se je zasmejala.
>Čc takoj plačate, ga dobite tudi za dvajset tisoč. Pri nas nismo neizprosni.«
Nato jo morala Šarlota izza dveh rdečih svilenih zaves stopiti v Icskečočo se dvorano, se počasi spustili po kratkih stopnicah in kreniti proti gospe Zangenbergovi, ki je, z gospodom Zangenber-gom oo de.-qii in gospodično Zwolferjevo ob levi strani, sedela na nekakšnem prestolu in si držala lornjon na kratkovidne oči.
Gospod Zangenberg si je obliznil ustnice in zamaknjeno šcpril: Kako imenitno stopa!<
Žica! ga je očitajoče opomnila gospa Zangenbergova.
Z:gmund Zangenberg je potegnil glavo med ramena.
Ko se je šarlota drugič spustila po stopnicah, ji je gospa Zangenbergova zaklicala naproti:
»Angažirani ste, gospa Ditinarjeva!«
Šarlota je od radosti zardela. Kolika sreča! Kako dobro so bili ti ljudje!
Gospod Zangenberg se ji je nasmehnil in položil roke z dlanjo ob dlan, kakor da bi hotel zaploskati srečnemu koncu predstave.
Marija Zangenbergova je vstala.
>Dve sto mark boste imeli na mesec.«
sHvala, hvala,« jc zajecljala Šarlota.
Gospa Zangenbergova je hitro odšla iz dvorane, mož pa za njo.
Gospodična Zvvolferjeva je slekla Šarloti kožuhovinasti plašč, ki je stal dvajset ali trideset tisoč mark, in rekla:
>Torej, gospa Ditmarjeva, pridite jutri ob devetih. Če je mogoče, bodite točni.«
Šarlota je resno pokimala.
Gospodična Zwolferjeva se je zasmejala:
?Jaz pridem namreč vselej prepozno.«
17
Frank Ditmar je še zmerom takisto sede! v veži kakor prej, ko se je Margie Quinnova vrnila, natanko čez ur , kakor je bila obljubila.
»Alo, Mr. Frank,« je veselo zaklicala. »Zbudite se!vt
Pogledal jo je, na da bi jo razumel.
»Pojdiva Vse je pripravljeno Samo startati je treba. Go on!«
»Kaj pa. Miss Margie?« je vprašal kakor človek, ki ga zdramiš iz spanja >Kani pa?«
»Mar ste že vse pozabili? Kaj je z vami? Odpeljeva se. Alo, alo!«
>Ali mislite resno, Miss Margie?«
:Seveda. Kakšno vprašanje! Kje imate prtljago?«
Okorno je vstal in pokazal navzgor.
r-V sobi.«
- Oh baby! Ali ste čudni! Brž pojdite po svoj kovčeg.«
s-Da, takoj. Nikar ne zamerite.«
Kakor v sanjah je krenil po veži, se odpeljal v svojo sobo, zmetal perilo in obleko v kovčeg, vse vprek, zaklenil kovčeg. obstal kakor omamljen in nehote pomislil na Šarloto in na njeno pismo.
Kaj so godi z menoj? Kaj delam? se je ustrašil in zbegano pogledal okoli sebe.
Nato je zazvonil telefon Margie je vprašala:
»Kaj pa je? Zakaj vas ni dol?«
Frank je pozvonil. Sluga je prišel in odnesel kovčeg. Pisarna mi bo predložila račun, ki ga ne morem plačati, je s tesnobo v srcu pomislil Frank in v brezupju zapustil sobo
Pisarna mu ni delala težav. Vsi gosp« dje so ga prijazno pozdravili Menda je v hotelu že vsakdo vedel, da je ta zali mladi gentleman nečak Harrvja Moschenheima.
Frank je sedel k Margieji v avtomobil, ki je čakal preti hotelom Sluga jc naložil prtljago na drugi avtomobil, v katerem je sedela Margiejina spletična Anita. Zelo jc gledala na to, da ji je Anita ime.
Frank je mignil slugi in mu dal napitnino. Dva dolarja štirideset centov mu je dal. Sluga se je zahvalil in zaprl vratca.
Avtomobil je potegnil.
>Najin vlak odide čez pol ure,* je rekla Margie Quinnova in nežno pogladila Franku roko.
»Kam so peljeva?«
:£NE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Um i.— davna za vsak oglas ln enkratne pri-<toibino Din 3 — za Sitrc ali dajanje naslovov plaCaJ« onL ki ifttoj« «lužh Najmanjši ineseh za enkratno nhjavr ogliMa Oln 12.— Doptai •n ženitve taračunaj«. pr> Oin l-— za vsako besedo. Din 2.— davka vsak ogla? m enkratne pristojbine Dtn 5.— za Šifro ali dajanjf naslovov Najmanjši cnpHeb ta »nkratnn objavo oglasa Oin 20.— v si ostali oglasi ne wra^una)r po Oin I.— za hemedn. Din 2.— davka za vsak ojrlas m enkratno pristojbino Dtn 5.— za *ifro ali dajanje laslnvnv Vajmnnlil	enkratno ohlavo nelM» Oln 17.—
ronuonam na ftirre ne orTTaeaite mamic* Le. ee zanreva«? ia.
Oelasneea oddelka »Jutra«
fy^^ro^'or nriln^itp
Din V- v znamkah.
Vse onstoTbine za male oglase 1e plačati on predaji naročila oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali na po poštni položnici na čekovni račun. Liubliana štev 11R42. sicer se zaračuna k zgorai navedenim Dristoihinam še manipulacijska
Dristofbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", L?*-Wiana.
ŽIVLJENJE IN SVET
5LUSTROVAN TEDENSKI OBZORNIK
Izhaja ob nedeljah ter stane na leto <d\r knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 10 Din. /a četrt leta 20 Din, ire^ečno 8 Din. Posamezni zvezki se dobi \ a jo po 2 Din
VSEBINA ŠT. 8:
Ho Lapajnc: po sledovih lod-H" dobe (1) — Dr, Anton Oebel.iak: Po sinji Adriji (8)
—	Slikar Leopold Robert (K) — Jcan Perrigault-nj: Med zadnjimi kralji maliko-valcev (?) — I.udvik Mrzel: Zgodba o Florjanu Sapotni-kn (*!) — Ljuba Babir-Gial-ski -j- — Er-sid beg: Zarota mrrr ".vet (R) — L. M. Sker.ianr; G. F. Handel (1)
—	Takin — Marjana Zel.irz-novs Kokalj: lz miniatur — Ženska kameleon — lz litc-r.-»turn"Ka .sveta (Milan Vu-kasovir - A. Pehel.iak — Iveri (k) — Tehnični obzornik (Skrivnost nihalnih osi - trna
—	Kako določimo vlažnost lesa - trna — Kratke tehniške novosti) — Sah — Za bistre glave — Na platnicah: Humor — Križaljka (Cras-
sus) — Anekdote
Slika na ovitku: Ivje v gozdu
Naslovna slika: Na delu (Foto)
-J^i

Uredništvo in uprava v Ljubljani, K na f I jeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 312o, 3126. — številka hišnega telefona 905
G. Th. Rotman:
Brata Smuka
Peter in Izidor sta rada podražila drug drugega. Tako je bilo tudi nekega polet nega popoldneva. Izidor je bil že odložil oDvezo in je sedel, s hrbtom naslonjen na vnanjo stran vrtnega plotu in dremal oči-vidno z namenom, da bi tako dovršil svoje okrevanje. »Počakai!« je mislil Peter. »Ali bo smeha!«
Službo dobi
Beseda 1 Din, davek Din, za šifro ali dajanje aaslova i Din. Nai manjši znesek 17 Din.
Vzgojiteljica
dobi takoj službo v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
2933-1
Kuharico za vse
ki bi pomagala tndi pri ostalem gospodinjstvu — iščem k mirni družini brez otrok. Prednost če govori nemško in je zares prvovrstna moč. Ponudbo na oglas. oddelek »Jutra« pod »Dobra služba«. 10*1-1 29M-1
šivilja
ki bi pomagata tudi pri gospodinjstvu, dobi takoj ?Iu/bo. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljana — šivilja«.
2932-1
Čevljar, poslovodjo
(prikrojevalca) fprejmem. — Reflektira »e samo na prvovrstno moč, ki iahko samostojno vodi čevljarsko delavnico. — Samci imajo prednost. Ponudbe na ogl. oddelek ».Jntra« pod šifro »Čevljarski strokovnjak«.
391M
Podružnica Maribor
IMrnženje jugosl«v. nacionalnih železničarjev in bro-darjev razpisuje
mesto strok, ta jnika
Kot prosilci pridejo v pošte v železničarski vpoko-jenci, verzirani v železni-čarskih personalnih zadevah. vešči strojepisja in zmožni samostojnega koncepta. Oferte. naslovi iene na podružnico je poslati čimprej, naikesneic pa do 20. t. m. Predsednik- Ln-kačič.	»52-1
Seseda M para davek t Olo ca Mfn ali dajani« aaslova S Oln Najmanj.«' toesek 1? Oln
Dekle
staro 16 let, * meščansko šolo in maturo, želi mesto pri otrok ih in v pomoč gospodinji. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prijateljica otrok«.
•2937-2
Strojnik-monter
s primerno izobrazbo in dolgoletno prakso — tudi na vodilnih mestih, z dobrimi spričevali, vešč tudi elektrotehnike, želi premo niti službo. Cenjeno dopise na oglasni oddelek Jutra pod značko »Strokovnjak«.
2913-2
Gospodična
zmožna vseh pisarniških poslov, g prakso, išče na-meSčenje. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Din "00«. 2911-2
Dobra služkinja
poštena, vajena vsega dela in kuhanja, išče za takoj službo pri dobri družini brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Marie--.	2!>4o-2
Kuharica
ki opravlja tudi hišna dela, išče službo pri boljši družini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Poštena kuharica«.
Kuharica
popolnoma samostojna, ieli mesto v boljši hiši. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojna«.	COK-2
U> f'
Več sodov
skladiščnih, dobro ohranje nih. za vino, v velikosti od 3000 do 5000 litrov, kakor tudi več transport nih sodov od 30 do 700 I ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra« 383:-6
Stelaže, pult,
napisne table
vse dobro ohranjeno poceni naprodaj na Sv. Petra cesti 38.	2021-6
Pisalni stroj
malo rabljen (Transporta bel), ter šivalni stroj po ceni naprodaj. Oboje na ogled pri tvrdki Ivan Jax in sin. Ljubljana. Gosposvetska cesta štev. 2.
2935-6
Gostilniški Inventar
in več vinskih sodov pro dam v Kopališki ulici ? — Trnovo.	2956-C
•i
Beseda t Din. davek 2 Dir. ta šilro ali dajanje naslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Dio
Avto-Iimuzino
malo rabljeno, ekonomično
ter dvotonski tovorni avto
poceni odda Žužek. Ljub Ijana, Tavčarjeva ul. 11.
2936-10
K35HS3?!*
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aH dajanje naslova j Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Izborno kolo
prvovrsten izdelek, lahko in močno, prodam za 700 Din. Levstikova nI. 91/II. desno. Na ogled okrog pol dne. Trikrat pozvoniti.
Seveda l Oln davek 2 0<n ta šifre ali lajanj« naslova 5 Dio Vaimanjii toesel. 17 Din
Vsakovrstno zlato
Kupuj* po najvišjih cenah
CERNE - juvelir
Ljubljana. NVolfova nlica 3
Kapital
ir.rda l)ii> lavek < On '.« iilrv ali daianj* lasiov* Din Vaimanji' tneart 17 Oin
Posredujem denar
na hranilne knjižict
v a e h denarnih zavodov
Rudolf Zore, Ljubljana
iledališka 12. teletoD Jo lv 43 Ih
Katera oseba
bi posodila dobro vpeljani obrtnici :000 Din za šest mesecev proti dobrim obre-stim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Takoj 2000«.	2928-26
Posojila
javnim nameščencem in upokojencem dovoljuje zo pet domač rlenarni zavod. Prijave (Din 5 za portol sprejema »Prometna pisar na« v Mariboru. Aleksan drova 80.	:1>40-K.
Bančne vložne knjižice
Nakup, prodaja, korapen zacije najaolidneje in naj Hitreje samo preko Po dovni zavod d. d. Zagreh Praška ulica 6/11 Telefon interurban 3S-38. Naročila izven Zagreba izvršujemo promptno.	2500-16
Vložnice vseh bank
nakup, prodaja >n zaloga vseb vrst posfjila kulantn« in zanesliiro
»Financier«, Zagreb, Ilica 9
I eleloc Interurban 41-v*>
Vijročila > letele "i- '1 vršujejo takoj. 20&5-16
Kot družabnico
sprejmem 35—35 let ^taro dekle s 7000 Din gotovi n?. Delo v gostilni. Po roka ni izključena. Takoj šnje ponudbe na n.slov: Zi\kovič, Črnomelj št.
2910-16
Vloge
Celjske posojilnice in Ba novinske hranilnice v Ljub ljani, kupim večje zneske proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačilo sigur no«.	2014-16
Kupim za odpis
10.000 Din vlogo Mestne hranilnice ljubljanske — samo od vložnikov. Posredovalci izključeni. — Po nudbe na podruž. »Jutra« v Mariborn pod »lo.coo«.
2951J16
Kupim knjižiro
Mestne hranilnice ljubljanske, z vlogo 30.000—3.-.onn Din. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam takoj v gotovini-2916-16
4r«eda 1 Oia. davek 2 Din ca šifro ali dajanie aaslova 3 Oin Nalmanjšl znesek 17 Oln
Kavarno
v gorenjskem letoviškem mestu oddam v najem. -Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solidna bo dočnost«.	3353 i*
Majhno skladišče
s pisarniškim prostoiom. v hiši kavarne »Evropa« v Ljubljani oddam, poizved be in informacije pri hišni upravi na Gosposvetski c. št. i/J._293.1-19
cjjjjjEZESJ
Beseda 1 Din. davek 2 Din ta šifro ali dajani* naslova i Oin NaimanjSl znesek 17 Din
Štirisob. stanovanje
komfortno, v strogem cen trn oddam. Natančne po nmibe na oglasni oddelek
»Jutra« pod »Lep dom 100«
___
Trisob. stanovanje
v sredini mesta oddam. — Natančne ponudbe na ogl. oddelek »Jntra« pod šifro »Priložnost«.	2937-91
Trisob. stanovanje
lepo in komfortno, oddam z majem. Naelov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
2940 21
Beseda VI para davek i Oin ta šifre ali dajanj* naslova 1 Oln Naimani* tnesek »? Oln
Sobo
v bližini mesta iščeta s 1. marcem 2 gospodični. Na slov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	2022-23'a
Opremljeno sobo
strogo separirano, v centru mesta išče stalen gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« [»od šifro »Udobnost«.	3935-33/a
Sobico s postrežbo
iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra.- pod šilro • Jugovzhodno Ljubi ;ane ali okolice«.	3917-23,a
Sobo odda
1e»eda 1 Din. davek 2 Din 'a šifro ali dajanie aaslova > Din Najmanjši tnesek 17 Oin
Solnčno sobo
ugodno oddam enemu ali dvema osebama. 5 minut od pošte. Naslov v vEeh poslovalnicah »Jutra«.
3930-J3
Prazno sobo
veliko in solnčno. v I. nadstropju, z uporabo kopalnice takoj oddam v centru mesta. — Naslov v vseh poslovaluicah »Jutra« i?»29-23
Sobico
lepo opremljeno, z upora bo kopalnice, v I. nadstr. v centru mesta oddam boljši gospodični za 250 Din. Naslov v v6ch pošlo valnicah »Jutra«. 2030-33
Opremljeno sobo
čisto in zračno, s poseb nim vhodom iz hodnilca ter električno razsvetljavo, v sredini mesta oddam. — Prečna ulica 8. 3955-23
Sobo
s posebnim vhodom, v vili zelo poceni oddam. — Svetosavska 12. za mitnico Lingart-ove ulice. 2957-33
Opremljeno sobico
oddam gospodu ali gospo dični. — Reber štev is.
2930-23
#47THfH
Beseda 2 Olo davek 2 Dir <a šifro ali lajanj« aaslova 1 Din NajmanjSi toesek 20 Oin
Trgovec in posestnik
samski, 3<i let star, zelo dobro situiran. lepega pred-življenja. z 10.000 Din mesečnih dohodkov, želi znanja z gospodično primernega položaja, radi takojšnje ženitve. Poklic in premoženje postranska stvar. Obširne ponudbe s sliko prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tzvanredna priložnost«.	:9:6-35
rSEBSS£i
Beseda 1 Din. davek 2 Dio ta šifro ali dajanje aaslova 5 Oin Naimanjši tnesek 17 Din
R. VVarbineb
najstarejša tvomica klavirjev
Ljubljana
Gregorčičeva ul. 5-1
Prodaja Inozemskih m
lastnih izd -lkov Strokovnjaka popravila
tn ugiafeevnnje Najceneita izposojevalnica Obročna odplačevanja
•?S7
Kovčeg-gramofon
»His Masters« s piot&uni poceni prinlam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah ».lutra-3934-3*
Dva stroja
•00 HP polustabilna parna mašina (lokomohila) in 1711 HP elektromotor rSrnchro-nizirani Asvnchromotor) — oba su stroja u pogonn i radi obustave pogona pro-daju se uz povoljnn cenn. 1'pitati na oglasni oddelek t Jutra« pod »Industrii? 1 « 3314-39
500 Din nagrade
onemu, kdor lz&ledl žensko. ki prodaja v na šem Imenu toaletno sredstvo za lase. A Šinkovec nasl. K &o6, Ljubltana. Mestn! trg.
_ 2806-31
Davčne pritožbe
prijave, prošnje za odlog plačanja. nasvete daje: »Davčna poslovalnica« v LJubljani. Miklošičeva c. 1 II. nadstropje. 2953-S!
Preklicu.jem
vse, kar sem govorila o gospe P I i b e r š e k Ma,g-di, Bezena. posta Limbuš, tar se ji zah .-alju.iein. da ie odstopila od tožbe. — Stampar Gabrijela. Berena pošta Limbuš.	:9V-31
GOSTILNIČARJI'
Nudite postom naisiiainejSe lueoslover.sko
BERMET-VINO
Črnino iz Fruške gore.
V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja
B MARINKOV
Sremski Karlovci Fruška gora.
Kako naj d o p o v e m dami,
da je nazadnjaška. a'.co hodi okoli z meliranimi lasmi. Opozoriti bi se jo moralo na lase okrepčujočo vodo ENTRUPAL, katero ženske, ki se ne starajo in vedno dobro izgledajo, uporabljajo pred vsako drugo vodo za negovanje las. Treba jo je samo vdrgniti kot vsako navadno vodo za lase v lasišče. pa odpravi vse znake staranja osivele lase. Z Entrupalom se dovaja zopet
lasišču porabljena barvna snov, s čimer pridejo sivi lasje in porast naravnim potom do prvotne barve. Originalna steklenica Din 100.— po pošti. Lekarna Bayer, \Vien I., IVolIzcile 13. Dobiva se v vseh večjih lekarnah in parfumerijah. Za Jugoslavijo po pošti razpošilja KEMOS, Subotica XI. Prospekt brezplačno.
KILOGRAM JABOLK DIN 25 TODA NE NAŠIH, TEMVEČ AMERIŠKIH JE NAPRODAJ POZNO POZIMI PRI NAS IN V INOZEMSTVU, A TO ZARADI TEGA. KER AMERIČANI NEGUJEJO SADJE IN GA OHRANJAJO V I/BORNEM STANJU DO POZNE ZIME PRVOVRSTNO SADJE DOBITE S:
VZORNO SADJARSTVO JE ZANESLJIV DOHODEK
ZAHTEVA.JTE BREZPLAČNO POUČNO KNJIŽICO IN NAVODILA PRI:
ANGLO-JUGOSLAVENSKO PETR0LEJSK0 D. E
BEOGRAD	ZAC3GB	SARAJEVO
reiuje Davorin Ravljen. — Izdaja ea konzorcli »Jutra-
VI'
•k-ti

Mn 17 Vrvvnfc — Vs! t LJubljani