HRIBOVSKE KMETIJE V VZHODNEM DELU 
GORNJE SAVINJSKE DOLINE 
(z 8 slikami in 20 tabelami v tekstu ter z 1 karto in 5 stranmi diagramov 
v prilogi) 
LES FERMES DE MONTAGNE DE LA PARTIE ORIENTALE 
DE LA VALLÉE SUPÉRIEURE DE L A SAVINJA 
(avec 8 figures et 20 tableaux en texte, 1 carte et 5 pages de diagrams 
en annexe) 
D R A G O M E Z E 
SPREJETO NA SEJI ODDELKA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE 
RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE 
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 
DNE 8. JUNIJA 1968 
UVOD 
V dolgoročnem programu Inštituta za geografijo SAZU je tudi 
preučevanje gospodarsko manj razvitih pokrajin Slovenije. Med te 
štejemo v današnji stopnji gospodarskega razvoja velik del hribovi-
tega sveta naše domovine, ki mu je daleč najpomembnejši gospodarski 
vir gozdarstvo in šele nato zaostalo kmetijstvo. Tako je tudi v hribo-
vitem in goratem svetu Gornje Savinjske doline (v nadaljevanju tudi 
GSD), kjer so samotne ali hribovske kmetije dominantna naselbinska 
oblika. Njihov razvoj z geografskega gledišča sem začel preučevati že 
pred nekaj leti. Najprej sem se lotil Solčavskega1 in leto kasneje Lučke 
pokrajine,2 v letih 1965—1967 pa sem preučil hribovske kmetije v 
preostalem delu GSD, ki jih obravnava pričujoča študija. Vanj je za-
jeto hribovsko zaledje Ljubnega ob Savinji in v porečju Ljubnice, na-
dalje zgornja Zadrečka dolina, obrobje Gornjegrajske kotline in Mo-
zirske kotlinice ter celotna Dobroveljska planota z obrobjem.3 
V razliko od Solčavskega in Lučke pokrajine hribovski svet v 
vzhodnem delu GSD tako prirodnogeografsko kot deloma tudi gospodar-
sko ni enoten. To je razumljivo, če vemo, da je pokrajina na prehodu 
iz alpskega v subalpski pas, katerega vplivi so v nižjem, a še vedno 
hribovskem svetu severnega obrobja Mozirske kotlinice močno omiljeni 
in že kažejo na nekatere subpanonske poteze bližnje Spodnje Savinj-
ske doline. Te poteze so: večji delež obdelovalne zemlje; intenzivna 
živinoreja, ki ni vezana na planinsko pašo; večje površine žitaric, 
predvsem pšenice in čedalje pogostejši pojav koruze; redki vinogradi, 
ki pa jih je bilo še v prejšnjem stoletju veliko več, kot nam to pove 
franciscejski kataster. To velja deloma tudi za Dobroveljsko planoto, 
1 Drago Meze, Samotne kmetije na Solčavskem. Geografski zbornik 
VIII, str. 223—278, Ljubljana 1963. 
2 Drago Meze, Samotne kmetije v Lučki pokrajini. Geografski zbornik 
IX, str. 183—244, Ljubljana 1965. 
3 Pod GSD, ki je upravno-politično istovetna z mozirsko občino, spada 
le del Dobroveljske planote z naselji Mozirsko Dobrovlje, »Kokarska« Greta 
in Za vodice, medtem ko teži ostali del planote s hribovskimi naselji Bra-
slovško Dobrovlje, »Vranska« Čreta in Jeronim že v Spodnjo Savinjsko 
dolino. Ker predstavlja Dobroveljska planota enotno prirodnogeografsko 
regijo, sem se odločil, da zajamem na njenem območju vse hribovske kme-
tije, ne glede na njihovo upravno-politično pripadnost. S tem sem segel izven 
GSD, kar v naslovu ni posebej nakazano. Za Dobrovlje uporabljajo doma-
čini edninsko in ne množinsko obliko, zato: na Dobrovi ju in ne na Dobrov-
ljah itd.; tega se bom držal tudi jaz. 
Geografski zbornik XI, 1969 
4 Drago Meze 
razen za njen najvišji del, kjer je še danes relativno precej koruze 
in celo hmelja, medtem ko imajo vinograde le hribovske kmetije na 
nižjem, prisojnem jugovzhodnem pobočju planote. Najbolj alpske po-
teze vladajo v zgornjem delu porečja Ljubnice, ki je zajedeno v južni 
del Smrekovškega pogorja in v zahodne Golte; v ostalem delu hribo-
vitega sveta, tako v porečju Drete kot v predgorju Golt, razen v višjih 
naseljenih predelih, pa so alpske poteze že precej zabrisane. 
Kmeti je so združene v več naselij.4 V povirju Ljubnice je Pod-
planina (uradna raba Planina), med Ljubnico in Revsovim grabnom 
na zahodu, po katerem je tekla meja med nekdanjo ljubensko in lučko 
občino, se širi Šemprimož (Primož pri Ljubnem), po zahodnem in jugo-
zahodnem pobočju Golt pa prostrana hribovska vas Ter; na sotočju 
povirnih krakov Ljubnice (Žepa in Krumpaha) so Rastke ali Raztoke, 
ki jih ¡sestavlja kmetija Rastočnik, šola in podružnična cerkev. Po 
južni rebri Golt se vlečejo Poljane z manjšim zaselkom Negojnica v 
najvišjem delu, na obsežnem jugovzhodnem pobočju teh pa je več 
hribovskih naselij: v strmejšem južnem delu je Radegunda z zaselki 
Jazbine, Globoko, Zekovec in Zgornja Radegunda, na visokih ostankih 
starih nivojev je Šmihel (Šmihel nad Mozirjem), v naseljih Brezje in 
Lepa njiva na nižjem hribovitem predgorju Golt pa je le del kmetij, 
ki jih še lahko štejemo med hribovske, tako v Brezju s hribovskim 
zaselkom Prečna pet, v Lepi njivi, ki se vleče v porečju potoka Ljubija 
daleč na severu do Belih vod pa v odročnem in nekaj višjem svetu 31. 
V območju Dobroveljske planote je več hribovskih naselij. Naj-
gosteje je naseljen vzhodni del planote, kjer je naselje Dobro vi je, se-
stavljeno iz dveh delov: iz večjega Braslovškega Dobrovlja (Dobrov-
lje) na vzhodu in manjšega Mozirskega Dobrovlja na severu, v območje 
katerega spada tudi zaselek treh hiš, imenovan Jeslane. V osrednjem 
delu planote je Creta, prav tako sestavljena iz dveh delov: na severo-
zahodno stran od grebena je Creta nad Kokarji, na jugovzhod od njega 
pa Creta nad Vranskim (po domačinih »-za Greto«) ;5 obe, zlasti prva, 
segata daleč po pobočju navzdol. Na južni strani planote sem štel med 
hribovske kmetije vse tiste, ki so v povirju potoka, ki teče skozi vas 
Selo, in spadajo pod naselje Jeronim; sestavljajo več gruč ali aglome-
racij samotnih kmetij z imeni Klance, Ropasija, Povšnik, Pečevnik 
in Planina.6 Na severni strani planote je nad Nazarji hribovska vas 
4 Naselja bom imenoval tako, kot jih imenujejo domačini, kar se pa 
vedno ne sklada z uradno rabo (to bom naznačil posebej v oklepaju). 
5 Čreta, razbita na dva dela, je posledica upravne meje, ki poteka po 
vrhu Dobroveljske planote, in ima korenine v historičnem razvoju; SZ del 
se imenuje uradno Čreta pri Kokarju (pravilno Kokarjah), JV pa samo 
Creta. Podobno je tudi z naseljem Dobrovlje, kot že zgoraj omenjeno. V 
prilogi I. (karta) in IV (diagram) sem združil Čreto v eno naselje, Dobrovlje 
pa sem zaradi večje razsežnosti delil v dva dela. 
6 Med domačini je za Creto nad Vranskim in kmetije v Jeronimu na 
pobočju Dobroveljske planote v veljavi ime Vransko Dobrovlje (spada pod 
vransko faro). Ker Čreta ne spada vsa na vransko stran, sem se moral 
odločiti za uradno rabo naselij. 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 5 
SI. 1. Po krčevinah sredi bogatih iglastih gozdov so raztresene samotne 
hribovske kmetije v Šentlenartu in Sentflorijanu nad Gornjim gradom. 
Zadaj Raduha in Travnik 
Zavodice, ki pa je danes zaradi bližnjih Nazarij že močno deagrari-
zirana. 
Porečje potoka Volažnice med Dobro vel jsko planoto in Menino, ki 
se steka v Dreto v Smartnem, je posejano s hribovskimi kmetijami 
v naselju Veliki Rovt, ob manjšem potoku Hudovinc, zahodno od Vo-
lažnice, pa je Mali Rovt. Na levem položnejšem pobočju Bočnice, ki 
je zajedena v severni del Menine, se širi manjše hribovsko naselje 
Nadbočna. 
Porečje zgornje Drete nad Gornjim gradom je, zlasti na levi strani, 
na gosto posejano s hribovskimi kmetijami, ki sestavljajo več naselij. 
V povirju Drete je Tirosek, katerega glavni del je na prisojnem levem 
pobočju, seže pa s kmetijami južno od Nove Štifte tudi na senčno7 
severno pobočje Menine. Smiklavž, katerega jedro je v manjšem gru-
častem naselju širšega gričevnatega dna doline Drete, seže s samot-
nimi kmetijami v porečju potoka Mačkovce daleč proti severozahodu, 
proti Lepenatki in Kašnemu vrhu, več kmetij pa je tudi na severni 
rebri Menine.8 Nekaj hribovskih kmetij na obeh straneh Drete vzhodno 
od Smiklavža zajema naselje Dol pri Šmiklavžu, katerega glavni del 
7 Osojnost severnega pobočja Menine pri domačinih toliko tehta, da 
imenujejo vode, ki vro na dan v številnih izvirih apniške Menine — »senčne 
vode«. 
8 Naselju ob srednjem in zgornjem toku Mačkovce pravijo domačini 
Mačkin kot, onemu v povirju Drete pa Črni kot. 
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
6 Drago Meze 
je v dnu doline Drete. Od Dola na zahodu do potoka z imenom 
Priprna ali Sokatnica na vzhodu pa vse do Drete se širi obsežno 
hribovsko naselje Šentlenart (Lenart pri Gornjem gradu), od njega 
na vzhod do desnih pritokov Savinje med Ljubnim in Radmirjem pa 
Sentflorijan (Florijan pri Gornjem gradu) z rahlo aglomeracijo sa-
motnih kmetij v povirju Priprne, ki nosi ime Citarna vas ali Citrija; 
v Sentflorijan sta uvrščeni še dve hribovski kmetiji na severnem 
pobočju Menine nad Gornjim gradom pri cerkvi sv. Florijana (Zg. in 
Sp. Semprimožnik). V spodnjem delu Šentflorijana ob cesti Gornji 
grad-Radmirje je skupina kmetij v zaselku Križ. 
Bližnje hribovito zaledje Gornjega grada, naseljeno s samotnimi 
kmetijami, združujejo tri manjša naselja (Sokat, Rore in Tajna), ki so 
priključena Gornjemu gradu. Bližina večjega, na pol urbaniziranega 
središča, je vzrok znatne deagrarizacije in majhne posesti kmetij v 
teh naseljih. 
Med Radmirjem in lučko upravno mejo je na desnem pobočju 
Savinje zadnje od naštevanih hribovskih naselij v obravnavani po-
krajini, imenovano Savina. Zaradi odročnosti, strmega sveta in manj 
sončne lege so kmetije v Savini bolj na redko posejane in tudi ne 
sežejo više od 940 m. 
Neenotnost in obsežnost obravnavane pokrajine je zahtevala dru-
gačen prijem pri podrobnejšem obravnavanju kmetij kot za Solčavsko 
in Lučko pokrajino. Kmetije sem po naseljih razdelil v več regij, ki 
se bolj ali manj med seboj razločujejo. Med največjimi je zaledje Ljub-
nega z naselji Šemprimož, Podplanina, Ter in Savina; med vsemi 
regijami ima ta najbolj alpske poteze, zlasti v Podplanini in v zgornjih 
delih Tera in Šemprimoža. V enoto sem združil hribovska naselja na 
južnem in jugovzhodnem predgorju Golt in to Poljane, Radegundo z 
Zekovcem, Globokim in Jazbinami, Smihel, Brezje in Lepo njivo. Mo-
zirsko in Braslovško Dobrovlje, Zavodice, Creta in Jeronim z že ime-
novanimi zaselki so zajeti v regiji Dobroveljske planote. Hribovska 
naselja v porečju srednje in zgornje Drete sem razdelil glede na obr-
njenost proti soncu na senčno in sončno stran Zadrečke doline. K prvi 
spadata Veliki in Mali Rovt, Nadbočna, dve kmetiji Šentflorijana (oba 
Semprimožnika) ter del Tiroska, Smiklavža in Dola pri Smiklavžu, 
ostali deli zadnjih treh, Šentlenart, Sentflorijan in zaselki Sokat, Rore 
in Tajna pa so vključeni pod sončno stran Zadrečke doline. 
Glede na višino sem, kot na Solčavskem in v Lučki pokrajini, 
ločil tri kategorije kmetij: višinske, dolinske in vmesne. K hribovskim 
kmetijam štejem višinske in vmesne, medtem ko dolinskih ne; v okvir 
preučevanja sem vključil le 36 dolinskih kmetij zaradi primerjave s 
hribovskimi, sem pa odbral med njimi predvsem take, ki stoje na 
samem (izjema je nekaj kmetij v Smiklavžu), in so na meji k hribov-
skim kmetijam. 
Razlikovanje med hribovskimi in dolinskimi kmetijami, ki so na 
meji s hribovskimi, je marsikje težavno. V glavnem sem se naslonil 
na klasifikacijo krajevnih uradov, ki štejejo hribovske kmetije v tako-
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 7 
imenovani četrti proizvodni okoliš (kmetje naj bi bili oproščeni zem-
ljiškega davka), a ne vedno, saj so ponekod večja neskladja med uradno 
klasifikacijo in dejanskim stanjem, ki jih pa na tem mestu vseh ne 
kaže navajati; zato sem v takih primerih ubiral svoja pota. Kriterij 
ločitve med hribovsko in dolinsko kmetijo mi je bil v dvomljivih pri-
merih predvsem odročnost in ne toliko višina kmetije. S tem, da se 
hribovske kmetije povezujejo z gozdnimi cestami, ki jih je vedno več, 
se meja med hribovskimi in dolinskimi kmetijami čedalje bolj po-
mika po pobočjih navzgor. Tu prikazano stanje je zato rezultat tre-
nutnih, hitro se spreminjajočih razmer. — Samo en primer. Smihel 
in Jazbine sta v celoti uvrščena med hribovske kmetije, torej v IV. pro-
izvodni okoliš, sta pa danes povezana z dobro cesto z Mozirjem, Smihel 
resda samo do spodnjega konca vasi (v kratkem bodo skoraj vse kme-
tije povezane z novo gozdno cesto), Jazbine pa v celoti. Ker so v 
Šmihelu in v Jazbinah dobri travniki, zato dobra krma in seveda dobro 
mleko, odvaža tovornjak vsak dan mleko v bočensko zadrugo, to pa 
daje kmetom dober zaslužek. Nižje Trnavče, Dol in deloma tudi Ze-
kovec na jugovzhodnem vznožju Golt, pa so, razen Zekovca, brez 
gozdne ceste in zato tržišču mnogo bolj odmaknjeni, zemljo teh kme-
tov pa so v veliki večini dali v tretji ali še nižji proizvodni okoliš in 
je zato podvržena davku; Zekovec, ki je med imenovanimi naselji 
najvišji in povezan le s skromno gozdno cesto, sem v celoti štel k 
hribovskemu naselju. 
Vseh obravnavanih kmetij je 433, od tega višinskih 109, vmesnih 
288 in dolinskih 36. 
Višinske kmetije. Zaledje Ljubnega. Semprimož: Mure 1100 m, 
Jamnik 970 m, Dežnik 960 m, Purkat 915 m, Kumprej 910 m, Golobst 
910 m, Kovšak 910 m, Goršek 895 m, Pestotnik 875 m, Arnovt 860 m, 
Zg. Detmer 8,60 m, Sp. Detmer 850 m; Podplaninaj Kugovnik 1220 m, 
Ramšak 1150 m, Rigelnik 1080 m, Drgonik 1025 m, Rožman 1010 m, 
Tratnik 1000 m, Marovt 970 m, Retko 960 m, Lomšek 960 m, Repelšak 
960 m, Atelšek 945 m, Vrka 890 m, Lojen 890 m, Rabon 870 m; Ter: 
Visočnik 1130 m, Grobelnik 1115 m, Krone 1070 m, Ročnik 1040 m, 
Kladnik 1040 m, Stenšak 1015 m, Sušnik 940 m, Tiršek 935 m, Zg. Zrn 
920 m, Sp. Zrn 905 m, Deternik 905 m, Podlesnik 900 m, Globočnik 
850 m; Savina: Kotnik 940 m, Irgel 910 m, Skrubej 885 m, Hojnik 
790 m. Jugovzhodno in južno predgorje Golt. Poljane: Bursečnik 900 m; 
Dol-Suha: Goličnik 785 m; Radegunda: Jug 1015 m, Gostečnik 1000 m, 
Keber 905 m, Sumečnik 815 m, Sigoničnik 805 m; Smihel: Zg. Gotnik 
910 m, Sp. Gotnik 890 m, Verbuč 885 m, Rastočnik 850 m, Napotnik 
850 m, Germadnik 825 m, Hriberšek 820 m, Plešnik 810 m, Potočnik 
805 m; Lepa njiva: Germadnik 695 m. Dobroveljska planota. Braslov-
ško Dobrovlje: Javoršek 900 m, Zacerkovnik 860 m, Planinšek 855 m, 
Križnik 845 m, Selišnik 835 m, Destovnik 820 m, Paragojnik 795 m, Pre-
dovnik 780 m; Creta: Zakrajšek 920 m, Špan 890 m, Zahojnik 885 m, 
Jegovnik 885 m, Kraple 780 m, Podpečan 760 m, Završnik 755 m ; Je-
ronim: Planine 1020 m, Ptica 990 m, Ručgar 895 m. Senčna stran Zadreč-
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
8 Drago Meze 
ke doline. Rovt (Veliki in Mali Rovt): Mežnar 945 m (spada pod Dobro-
veljsko planoto), Leskovnik 860 m, Bele 845 m, Laznik 765 m, Tamnišek 
735 m, Zg. Viclovnik 715 m, Sp. Viclovnik 710 m; Šentflorijan: Zg. Sem-
primožnik 810 m, Sp. Semprimožnik 808 m; Tirosek: Poglednik 920 m, 
Toman (starejši) 820 m, Toman (mlajši) 820 m, Pogorevčnik 750 m. 
Sončna stran Zadrečke doline. Tirosek: Zg. Laznik 920 m, Sp. Laznik 
880 m, Zg. Crnelšek 835 m, Zg. Zavolovšek 830 m, Sp. Zavolovšek 810 m, 
Sp. Crnelšek 795 m; Smiklavž: Vrbočnik 885 m, Belin 820 m, Enci 820 m, 
Sentlenart: Zg. Knebovšek 860 m, Sp. Knebovšek 850 m, Podrečnik 
845 m, Srnak 760 m; Šentflorijan: Budna 960 m, Zg. Kovšak 915 m, 
Pustoslemšek 880 m, Zg. Plaznik 860 m, Pistotnik 800 m. 
Vmesne kmetije. Zaledje Ljubnega. Semprimož: Rep 835 m, Kro-
pušek 830 m, Fročnik 800 m, Frgelj 735 m, Sedlšak 720 m, Lenko 710 m, 
Zg. Tašk 680 m, Zovne 620 m, Grudnik 615 m, Orešnik 520 m, Pogo-
revčnik 520 m; Podplanina: Potnik 830 m, Sp. Mlinar 790 m, Kozel 
775 m, Furland 760 m, Krumpačnik 715 m; Ter: Grozdej 765 m, K i j 
735 m, Slemšek 730 m, Kadunc 725 m, Drča 720 m, Kaker 710 m, Je-
zernik 705 m, Tostovršnik 700 m, Pirnik 690 m, Sedovnik 665 m, Kom-
šak 665 m, Pinter 665 m, Kodelj 655 m, Simone 645 m, Jordan 605 m, 
Vrtačnik 590 m, Gril 585 m, Ramšak 570 m, Božič 570 m, Ivaničnik 
530 m, Fužir 525 m, Bezovnjak 520 m, Skrbič 515 m, Rklebn 510 m; 
Savinaj Zg. Požežnik 770 m, Oprčan 760 m, Začnik 750 m, Vrtnik 
745 m, Lipovt 740 m, Praznik 730 m, Trbovšek 710 m, Glojek 710 m, 
Sp. Požežnik 705 m, Ročnik 700 m, Zalesnik 650 m, Jelovnik 615 m, 
Hribernik 610 m, Pušnjak 580 m, Bukovnik 565 m, Golob 550 m, Bi-
zočnik 495 m. Jugovzhodno in južno predgorje Golt. Poljanej Ojstršek 
675 m, Brinovc 645 m, Krone 645 m, Joneš 645 m, Zeroničnik 575 m, 
Klašte 570 m, Jermančnik 550 m, Kugovnek 550 m, Rebernik 545 m, 
Svigl 530 m, Canger 510 m, Cremešnik 505 m, Blažun 500 m, Zavratnik 
485 m; Dol-Suha: Drozgi 570 m; Radegunda: Srebočnik 760 m, Kugler 
675 m, Zagradišnik 615 m, Medved 550 m, Povh 540 m, Kortner (Pre-
ložnik) 530 m, Zg. Udovnik 520 m, Sedovšek 510 m, Jerše 505 m, Kovčič 
505 m, Sp. Brezovnik ca. 490 m, Brus ca. 490 m, Orel ca. 490 m, Kranjc 
ca. 490 m, Bilej ca. 490 m, Brk ča. 490 m, Jekše ca. 490 m (vseh sedem 
v zaselku Zekovec), Sp. Udovnik 465 m; Smihel: Konečnik 790 m, Pod-
forštnik 785 m, Jesenik 760 m, Naraločnik 760 m, Podstenšek 750 m, 
Reberšak /30 m, Rženičnik 710 m, Zlebnik 690 m, Lesjak 685 m, Ramšak 
680 m, Gačnik 630 m; Brezje: Brezovšek 540 m, Drofelnik 520 m, As 
520 m, Znidar 520 m, Navodnik 500 m; Lepa njiva: Bajdl 625 m, Pre-
sečnik 605 m, Podvratnik 595 m, Krpuh 580 m, Vrhovnik 545 m, Se-
dovšek 540 m, Mihevc 535 m, Kortnik 530 m, Zalokovnik 530 m, Po-
čenik 525 m, Krajder 520 m, Urbane 520 m, Lokan 515 m, Gaber 510 m, 
Petovčnik 510 m, Beričnik 500 m, Mulovnik 500 m, Silovšek 500 m, 
Petkovnik 495 m, Jurkovnik 490 m, Mrakovnik 490 m, Gregorc 485 m, 
Vauher 480 m, Pihovnik 480 m, Kopač 475 m, Marovt 460 m, Vraber 
460 m, Bokovčnik 455 m, Smodiš 445 m, Rajšter 435 m. Dobroveljska 
planota. Br aslovško Dobrovi j e: Jug 775 m, Otovnik 745 m, Ramšak 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 9 
740 m, Rovtnik 740 m, Vrhovnik 740 m, Hribernik 740 m, Uratnik 735 m, 
Zg. Mežnar 735 m, Covnik 730 m, Brezovnik 730 m, Kökovnik 720 m, 
Snežečnik 718 m, Dobnik 710 m, Näpotnik 705 m, Strojanšek Ivan 700 m, 
Janžovnik 680 m, Vrtačnik 670 m, Sp. Mežnar (Matej) 655 m, Hriber-
šek 650 m, Orešnik 630 m, Jezernik 625 m, Pidar 590 m, Strojanšek 
550 m, Hlastej 500 m, Turnšek 500 m, Metovžak 490 m, Dolar 420 m; 
Mozirskö Dobrovlje: Velam 690 m, Gornek 680 m, Vodövnik 680 m, 
Končnik 675 m, Kecej 635 m, Brdövnik 630 m, Prdel 630 m, Dobrave 
630 m, Kolšek 515 m, Sošter 515 m, Zager 515 m, Tiršek 515 m, Pod-
rižnik 510 m; Zavodice: Jušnik 555 m, Vrhovnik 550 m, Jereb 440 m; 
Creta: Rebernik 690 m, Lomšek 620 m; Jeronim: Ropaš 760 m, Tajnar 
760 m, Povšnar 755 m, Tomaž 755 m, Tone 750 m, Mlaonik 750 m, Trbovc 
710 m, Pečenik 650 m, Krničnik 650 m, Treska 600 m, Kreč 530 m, 
Jerin 530 m. Senčna stran Zadrečke doline. Rovt: Lukež 655 m, Gregore 
645 m, Breun 625 m, Zg. Potočnik 600 m, Sp. Potočnik 590 m, Dražnik 
570 m, Štrukelj 550 m, Volažnik 545 m, Stradnlk 540 m, Droka 535 m, 
Pistotnik 525 m, Novžit 515 m, Jaršnik 495 m, Krnčnik 475 m; Nad-
_boena: Pavel 610 m, Hribernik 600 m; Dol pri Smiklavžu.: Podkrajnik 
590 m, Rebršak 560 m; Smiklavž: Vrtačnik 695 m, Zg. Trepelj 560 m, 
Sp. Trepelj 555 m, Strnad 510 m; Tirosek: Drečnik 745 m, Zg. Pod-
brežnik 715 m, Sp. Podbrežnik 710 m, Matijaž 705 m, Rifel j 670 m, 
Bevčnik 655 m, Gluk 635 m, Podmeninšek 560 m. Sončna stran Zadrečke 
doline: Tirosek: Pinčur 765 m, Volovšek 760 m, Kladnik 720 m, Zg. 
Pečnik 710 m, Zg. Grozdej 695 m, Sp. Grozdej 670 m, Podpečnik 660 m, 
Sedovnik 620 m, Sp. Pečnik 615 m, Kotnik 595 m, Cvetežnik 590 m, 
Laznik 580 m, Nadvežnik 565 m, Jernejevec 540 m; Smiklavž: Zg. Pho-
nik 760 m, Lešnik 750 m, Sp. Phonik 740 m, Krtimpajs 700 m, Skrotnik 
685 m; Dol pri Smiklavžu: Suhovršnik 765 m, Požarnik 690 m, Slapnik 
650 m, Breznik t>40m; bentlenart: Kokalj 765 m, Lamprečnik 760 m, 
tJgovšek 730 m, Potočnik 725 m, Ošterman 710 m, Zg. Kos 695 m, Sp. 
Kos 660 m, Završnik 660 m, Grčnik 655 m, Ajnik 645 m, Zg. Brezövnik 
630 m, Ježič 625 m, Vodušek 620 m, Rogelj 590 m, Sp. Bezovnik 585 m, 
Majk 560 m, Vodovska oferija 550 m; Sentfloriian: Petek 880 m, Droben 
795 m, Zg. Lepa ravna (Ramšak) 790 m, Sp. Lepa ravna 780 m, Mavric 
770 m, Završnik 760 m, Zg. Zavolovšek 740 m, Sp. Plaznik 730 m, Krepsi 
715 m, Vršnik 700 m, Ramšak 670 m, Požežnik 630 m, Zg. Jamnik 620 m, 
Stenšak 610 m, Sp. Jamnik 600 m, Zg. Brglez 565 m, Storgelj 560 m, 
Sp. Brglez 555 m, Lipičnik 473 m; Gornji grad: Kožlaker 560 m, Poš-
kruh 550 m, Oknet 525 m, Brložnik 470 m, Kveder 470 m. 
Dolinske kmetije. Zaledje Ljubnega. Semprimož: Petovčnik 515 m, 
Svegl 470 m, Bukövnik 460 m: Podplanina: Rastočnik 560 m; Ter: Mu-
hovec 520 m, Tašk 500 m, Volovlek 490 m, Tostovrška pustota 480 m, 
Filež 463 m, Kremžar 460 m, Rezar 452 m: Savina: Grvol 485 m, Flu-
dernik 470 m, Zg. Marovt 465 m, Logar 453 m, Rjaveč 450 m, Sušnik 
450 m, Zadrečka dolina. Smiklavž: Jakopi 680 m, Remšak 610 m, Zg. 
Repenšek 585 m, Sp. Repenšek 570 m, Završnik 550 m, Podlinšek 545 m, 
Zg. Sluga 525 m, Sp. Sluga 520 m, Rägozi 515 m, Makeš 515 m, Rosci 
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
10 Drago Meze 
515 m, Zg. Muza 515 m, Donik 515 m; Sentlenart: Knebl 465 m, Pod-
miršek 450 m; Sentflorijan: Matevži 480 m, Brglez 485 m, Pečnik 455 m; 
Gornji grad: Špeh 450 m. 
Tu je bil prikazan podrobni seznam kmetij po naseljih, regijah in 
vertikalni razporeditvi z oznako višine, medtem ko kaže lokacijo kmetij 
priloga I. Kmeti je označujem z domačimi imeni, višinska označba pa 
pomeni približno višino kmečkega doma. Kriteriji za označevanje vi-
šinskih kmetij niso v vsej proučevani pokrajini enaki, zato se tudi 
meja med višinskimi in vmesnimi kmetijami v posameznih pokrajinah 
med seboj razlikuje. V vzhodnem delu, vključujoč Dobroveljsko pla-
noto, mi je bil kriterij pri ločevanju med višinskimi in vmesnimi kme-
tijami meja, do katere na kmetijah še goje koruzo. Ta se suče na 
Dobroveljski planoti in v Zadrečki dolini med ca. 750 in 800 m, razen 
v povirju Drete, v Tirosku, kjer kmetje koruze ne goje; tam je meja 
med višinskimi in vmesnimi kmetijami v višini okrog 800 m. V južnem 
in vzhodnem predgorju Golt ne goje koruze samo pri najvišjih treh 
kmetijah (Bursečnik, Golionik, Germadnik), medtem ko jo vse druge 
imajo, v jugovzhodnem predgorju pa so brez nje vse kmetije v Šmi-
helu in v Zgornji Radegundi. V zaledju Ljubnega, kjer ima pokrajina 
še največ alpskih potez, sem postavil približno mejo med višinskimi in 
vmesnimi kmetijami med 800 in 850 m, v Zg. Radegundi in v Šmihelu 
pa med 700 in 750 m. 
Veliki večini kmetij je edini vir preživljanja kmetijstvo; vanj 
štejem tudi izkupiček od lesa, ki je skoraj vsem hribovskim kmetom 
v obravnavani pokrajini poglavitni dohodek. So pa kmetije, na katerih 
živi poleg kmečkega tudi neagrarno prebivalstvo. To so predvsem 
gozdni delavci z družinami ali brez njih (sinovi in hčerke kmetov, ki 
so se zaposlili v gozdu, ponekod pa tudi taki, ki niso v sorodstvu 
z ljudmi na kmetijah), zaposlenci v obrti ali v industriji (v bližnjem 
okolišu L IN Nazarje si je veliko otrok manjših kmetov poiskalo delo 
v LIN-u, ki pa še stanujejo na kmetiji, nekaj pa jih hodi na delo 
v Litostroj9 in v zadnjem času v Titan v Kamnik) in še v nekaterih 
drugih neagrarnih področjih. Obstajajo tudi primeri dvoživkarstva, 
zlasti, če si je poiskal zaposlitev izven kmetije njen gospodar, ki dela 
na kmetiji in na rednem delovnem mestu izven nje. Vse neagrarce, 
tudi dvoživkarje, sem pri statistični obdelavi prebivalstva in pri go-
spodarskih analizah iz leta 1960 in kasneje izločil; to je pomembno 
predvsem pri obravnavanju delovne sile, ki je je na kmetijah dosti 
manj, kot živi dejansko na njih ljudi, sposobnih za delo. K delovni 
sili tudi nisem štel defektnih prebivalcev, starih od 16 do 65 let, ki pa 
jih na srečo ni veliko (v vsej obravnavani pokrajini devet); uvrstil 
sem jih v kategorijo »starejši od 65 let«. 
Primerjava velikosti kmetij in zemljiških kultur je možna za leti 
1825 (franciscejski kataster) in 1960, ko obstajajo popisni listi indi-
vidualnih kmečkih gospodarstev; iz teh listov sem črpal tudi druge 
9 Gl. Drago Meze, Se nekaj geografskih drobcev iz Gornje Savinjske 
doline. Celjski zbornik 1962, str. 14 si. 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 11 
podatke, ki so v njih zajeti. Številčno stanje prebivalstva po kmetijah 
je iz leta 1966. Za preteklost ni mogoče dobiti podatkov za posamezne 
kmetije, zato sem se moral zadovoljiti s skupnimi rezultati, ki pri-
kazujejo stanje v katastrskih občinah kot najmanjših teritorialnih 
enotah;10 te metode sem se poslužil tudi pri obravnavanju samotnih 
kmetij na Solčavskem in v Lučki pokrajini. Poglavitni delež pri študiju 
sedanjega stanja hribovskih kmetij pa je odpadel na terensko delo, 
ki je zahtevalo ogled skoraj vsake kmetije posebej. 
PRIRODNE OSNOVE 
Kamninska podlaga in relief 
Daleč največ hribovskih kmetij v obravnavani pokrajini je na 
andezitnih tufih z vmesnimi plastmi laporjev in peščenjakov. Zavze-
majo celotno porečje Ljubnice, desno stran doline Savinje med Rad-
mirjem in lučko mejo, velik del levega, sončnega pobočja Drete nad 
Gornjim gradom in večino južnega ter jugovzhodnega predgorja Golt. 
Na njih so vse hribovske kmetije v zaledju Ljubnega, z izjemo treh 
v Teru, ki so na soteških plasteh, skoraj vse v Sentflorijanu, v Sent-
lenartu in v Poljanah ter velik del hribovskih kmetij v Smiklavžu, 
v Radegundi (Žekovec in Globoko v celoti), v Smihelu in v Lepi njivi. 
Tudi vseh pet kmetij v Brezju je na teh kamninah. Menjava med tufi 
na eni ter laporji in peščenjaki na drugi strani ustvarja v tem, na 
videz enotnem svetu, precejšnje razlike, ki so najbolj občutne v polje-
delski izrabi tal. Na tufih in deloma tudi na peščenjakih so tla peščena, 
zato manj ugodna za poljedelstvo, medtem ko so na laporjih bolj ilov-
nata in z debelejšo plastjo humusa. Se pa kažejo razlike že na kratke 
razdalje in ni redek primer, da se na isti njivi menjava ilovnata in 
peščena prst. Tufi, laporji in peščenjaki pa so ugodni za rast iglastega 
drevja, zato so na teh kamninah zelo lepi in bogati gozdovi, ki dajejo 
večini tamkajšnjih kmetij poglavitni dohodek. 
Več hribovskih kmetij je tudi na drugih neprepustnih kamninah. 
V pogorju Kranjske rebri, ki je sestavljena iz metamorfnih tufov, tuf-
skih skrilavcev in peščenjakov, po novejših raziskavah domnevno wen-
genske starosti,11 je velik del Tiroska in najvišje kmetije v Smiklavžu 
in v Šentlenartu. Svet v teh kamninah se ne loči od sosednjega v 
andezitnih tufih, laporjih in peščenjakih, le zemlja na njem je bolj 
ilovnata. Je pa prav tako na gosto zaraščen z dobrim iglastim gozdom. 
10 Kaj vse zajemajo posamezne katastrske občine v obravnavani po-
krajini, glej Drago Meze, Prebivalstvo Gornje Savinjske doline. Celjski 
zbornik 1960, str. 7 si. 
11 O tem so pisali C. Germovšek, J. Duhovnik in T. Ramovš. Točne 
citate gl. D. Meze, Gornja Savinjska dolina, nova dognanja o geomorfolo-
škem razvoju pokrajine. Dela SAZU 20, Ljubljana 1966, str. 15. 
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
12 Drago Meze 
Nekaj najnižjih hribovskih kmetij v Šmiklavžu, v Tirosku in v Teru 
ob Ivanjskem potoku je na mehkih soteških plasteh; na teh so tudi 
kmetije v Jazbini in del kmetij na severnem koncu Lepe njive v 
porečju Jurkovskega potoka. Na skrilavcih, skrilavih glinah, glinah, 
peščenjakih in laporjih, ki so predstavniki soteških plasti, je svet gri-
čevnat, s težko ilovnato zemljo in močno izkrčen, zato ima v teh pre-
delih gozdarstvo podrejeno vlogo v primerjavi s poljedelstvom in 
živinorejo. Hribovske kmetije na spodnjem pobočju Menine v Tirosku, 
v Šmiklavžu in v Dolu pri Šmiklavžu so na gornjegrajskih skladih, 
sestavljenih iz laporjev, peščenjakov, konglomeratov in glin, ki so v 
celem nekaj trši od soteških plasti, se pa, razen na konglomeratih, 
bistveno od njih ne ločijo. Kmetije v Vel. Rovtu so na neprepustnih 
wengenskih sericitnih skrilavcih, v katere je zajedena Volažnica. Po-
dobni so kamninam pogorja Kranjske rebri. Tudi tu je zemlja dobra 
za obdelavo, zato je večidel sveta na njih izkrčen za njive in travnike. 
Pri naseljevanju Dobroveljske planote in severovzhodne Menine so 
imele posebno vlogo krpe kremenovih keratofirjev sredi prepustnega 
apnenca. Nanje sta vezani Greta in Nadbočna, skoraj celotno Mozirsko 
Dobrovlje in del kmetij v Malem Rovtu in na Braslovškem Dobrovlju, 
zlasti okrog Jezernika, Hribernika, Dobnika-Uratnika in Ramšaka-
Covnika. Tudi Mežnar, Planine in Ptica so na njih, enako tudi zgornje 
hribovske kmetije v Jeronimu (Polšnar, Tomaž, Ručgar). Močnejše 
razpadanje kremenovih keratofirjev, s tem tvorba prsti in izviri pitne 
vode, ki so vezani nanje, vse to je vabilo človeka, da si je na teh, 
čeprav ponekod majhnih krpah neprepustnih kamnin sredi pustega 
apniškega sveta postavil svoja bivališča. Krpe neprepustnih kamnin na 
Dobroveljski planoti so vse v njivah in travnikih, medtem ko so go-
zdovi na karbonatnih tleh. Spodnji del kmetij Braslovškega Dobrovlja 
na jugu (opuščeni Turnšek, Dolar in Metovžak) pa je na šenturških 
skrilavcih in peščenjakih. 
Na karbonatnih kamninah je le okrog 10 «/o hribovskih kmetij 
v obravnavani pokrajini. Daleč največ jih je na apnencu, predvsem 
na Dobroveljski planoti (Zavodice, zaselek Jeslane, višinske kmetije 
okrog cerkve Sv. Janeza in Pavla ter del kmetij v Dobrovski vasi).12 
Na severnem apniškem pobočju Menine so samo tri kmetije, ki pa 
imajo na apnencu tudi celotno posest (Zg. in Sp. Semprimožnik ter 
Toman), medtem ko sta Poglednik in Vrtačnik izrabila za kmetijo in 
obdelovalno zemljo ozko progo neprepustnih rabeljskih plasti, drugo 
zemljišče pa imata na apnencu. Tudi najvišje kmetije v Velikem in 
Malem Rovtu (Leskovnik, Bele, oba Viclovnika) ter v Zg. Radegundi 
(Planinšek, Jug, Gostečnik) so na apnencu. S kmetijami v Vel. Rovtu 
je tako, da imajo na apnencu samo dom in gozdove, obdelovalna zem-
lja pa je v celoti na neprepustnih tleh. Podobno je tudi s tistimi red-
kimi kmetijami v Smihelu, ki stoje na apnencu. Kmetije v Smihelu 
12 Tako imenuje Franjo Baš (Kašte na Dobrovljah. Slovenski etnograf 
V/1952, str. 19, Maribor 1952) središče Braslovškega Dobrovlja, sestavljeno 
iz desetih kmetij. 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 13 
so se apniškim tlem lahko uspešno izognile zato, ker imajo na voljo 
obsežne uravnane površine na neprepustnih tleh, v katere pa se na 
večih krajih zajeda apnenec ali se ta javlja izolirano sredi neprepust-
nih kamnin. Neprepustna odeja je ponekod tanka, tako da uhaja voda 
skoznjo v apnenec. Apniška tla v Smihelu so v večini zaraščena z 
gozdom, obdelovalna zemlja pa je na andezitnih tufih, laporjih in 
peščenjakih. 
Na dolomitu je hribovskih kmetij malo. Dve sta v Lepi njivi 
(najvišji Germadnik in nekaj nižji Presečnik, medtem ko je Mulovnik 
na meji dolomita in groha), Uratnik in Dobnik na Braslovškem Do-
brovlju, Bursečnik na južni rebri Golt, Ojstršek in del zaselka Negoj-
nice v Poljanah ter Pintar, Komšak in Vrtačnik v južnem delu Tera. 
V hitro razpadljivem dolomitu je relief močno razgiban, s peščeno 
zemljo, ki za poljedelstvo ni dobra, zato je v njem več travnega sveta 
in gozda, večidel listnatega. Ce so na dolomitu ostanki večjih uravnav, 
kot je to pri Uratniku, Dobniku in Germadniku, je zemlja boljša; 
ker so hkrati tla položnejša, so razmere za poljedelstvo ugodnejše, a 
vendar slabše kot na neprepustnih tleh, zato je pri teh kmetih gozdar-
stvo z živinorejo pomembnejše od poljedelstva. 
Podobne lastnosti kot apnenec ima okoninski konglomerat, sestav-
ljen v veliki meri iz apniških delcev, ki seže od Okonine še visoko 
v južno pobočje Golt. Na njem sta dve kmetiji v Teru (Simone in 
Kodelj), ki se borita s podobnimi težavami, kot kmetije na apnencu. 
Večina v razpravo zajetih dolinskih kmetij je na klastičnem gra-
divu, in sicer na produ glavnih rek (Savinja, Dreta) in pritokov. Iz-
jema sta Kremžar v Teru in Zg. Marovt v. Savini, ki sta na tufih z 
laporji in peščenjaki, pa Matevži, Brglez in Pečnik v Sentflorijanu 
ter del kmetij v Smiklavžu, ki so na soteških plasteh in gornjegraj-
skih skladih. Na klastičnem gradivu (pobočni soliflukcijski grušč) po-
gorja Kranjske rebri pa je tudi nekaj hribovskih kmetij v Tirosku 
(Zg. in Sp. Zavolovšek, Volovšek, Pinčur, Zg. in Sp. Cernelšek) in 
Enci ter Belin v Mačkinem kotu. 
Stratigrafska menjava med andezitnimi tufi, laporji in peščenjaki 
se kaže tudi v reliefu. Poleg eksogenih procesov, ki so pustili sledi 
v večjih ah manjših ostankih nivojev, so v teh kamninah dobro ohra-
njene tudi sledi strukturnega reliefa, ki je pri naselitvi igral pomembno 
vlogo. Razlika v odpornosti med tršimi tufi in deloma tudi peščenjaki 
ter mehkejšimi laporji je ustvarila v sicer strmem svetu manjše pre-
gibe v pobočjih, ki se jih je marsikje, zlasti na prisojnem svetu, če 
ni bilo v bližini primernejših tal, poslužil človek pri postavljanju svo-
jega domovanja. Takih primerov je zlasti veliko v vsej pokrajini, ki je 
sestavljena iz andezitnih tufov, marinskih laporjev in peščenjakov, 
javljajo pa se tudi v drugih, različno trdih kamninah. Naj na tem 
mestu navedem samo najvišje kmetije, ki so na takih tleh: Kugovnik 
(najvišja kmetija v obravnavani pokrajini), Mure, Kladnik, Kotnik, 
Irgel, Skrubej, Zg. Kovšak, Zg. in Sp. Laznik, Jug, Gostečnik, Zg. Got-
nik, Tiršek, Leskovnik, Tamnišek, Mežnar ter Zg. in Sp. Semprimožnik. 
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
14 Drago Meze 
Nekaj kmetij je na položnejših pobočnih slemenih med dvema gra-
pama. Pregib na slemenu je večidel rezultat selektivne erozije ali struk-
turnih tal, saj se ti pregibi javljajo predvsem v neprepustnih kam-
ninah. Kolikor jih je na apnencu oziroma dolomitu, so fluvialnega 
nastanka, takega izvora pa so tudi večji in izrazitejši pregibi na ne-
prepustnih tleh. Samo najznačilnejši primeri kmetij, ki so na takem 
reliefu: Sušnik, Ročnik, Zg. in Sp. Zrn, Rep, Pustoslemšek, Pistotnik, 
Goličnik, Brezovnik, Završnik (Čreta), Mlačnik, Tajnar, Kraple in 
Ojstršek. 
Na slemenih so kmetije redke. Če že stoje na takih mestih, so 
pred prevladujočimi vetrovi zavarovane tako, da so umaknjene na 
zatišno pobočje slemena. Tako je s Slemškom (ime!), Globočnikom in 
Podlesnikom v Teru, Paragojnikom, Predovnikom, Jugom, Otovnikom 
in Snežečnikom na Braslovškem Dobrovlju, Germadnikom (ta je čisto 
na vrhu slemena) in Presečnikom v Lepi njivi, Budno v Šentflorijanu, 
Sedlšakom (ime!, a ni na sedlu, marveč je na izrazitem položnem po-
bočnem slemenu) in Purkatom v Semprimožu. 
Na sedlu je le nekaj kmetij: Poglednik v Tirosku, Grčnik v Šent-
lenartu, Sedovnik (»Sedelnik« v urbarju iz leta 1426) v Tirosku, Ki j 
v Teru in Zager ter Tiršek v Jeslanah na Mozirskem Dobrovlju. Kot 
kmetije na slemenih, so tudi te umaknjene na zatišno stran sedla. 
Velika večina hribovskih kmetij v obravnavani pokrajini je na 
ostankih starejših fluvialnih uravnav, tako na neprepustnih kot pre-
pustnih kamninah. Največ teh uravnav je manjše površine, tako, da 
je na njih dom in obdelovalna zemlja, drugo zemljišče pa je že v 
strmejšem svetu; včasih je na ostanku uravnave prostora komaj za 
dom in manjšo njivico, vse drugo posestvo pa je že izven nje (tipičen 
tak primer je Stenšak v Teru, kjer je na ravnem samo kmetija, njive 
pa so v zelo strmem, a prisojnem svetu). Drugače je z ostanki večjih 
uravnav, še posebej, če so na prisojni strani, če so na pedološko ugod-
nih tleh, če je pri roki dovolj pitne vode in če obstajajo ugodne osnove 
za povezavo z dolino in glavno cesto. Vse te ugodnosti ima Šmihel, 
zato ni čudno, da so v njem še danes velike, lepe in bogate hribovske 
kmetije, ki so v celoti najperspektivnejše v pokrajini; v zadnjih letih 
je dobil Smihel tudi dobro cesto k Mozirju. Razen v Šmihelu je v glav-
nem tako tudi s Tomanom v Tirosku, ki je na obsežni apniški terasi, 
je pa na slabšem glede vode in večje osojnosti, pa tudi cesta do kme-
tije je slabša, kot v Smihelu, boljša pa prst, ki ima matični substrat 
v apnencu. Pri drugih tovrstnih kmetijah manjka predvsem povezava 
z dolino, zato imajo kmetije, kljub zelo dobrim naravnim osnovam, 
veliko manjšo vrednost. Omenil bi samo nekatere od njih, predvsem 
tiste, ki so na obsežnejših uravnanih tleh: v Šentflorijanu Zg. in Sp. 
Lepa ravna (Ramšek — ime!), bližnji Droben in Mavric, Suhovršnik 
v Dolu pri Šmiklavžu, Završnik in Sp. Kos v Šentlenartu, Frgelj, 
Lenko, Golobst, Jamnik, Dežnik in Pestotnik v Semprimožu, Rabon, 
Vrka, Ramšak (ime!) in Atelišek v Podplanini, Visočnik, Ročnik, Krone, 
Grobelnik, Kodelj, Simone in Remšak (ime!) v Teru, Ojstršek in vse 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzhodnem delu Gornje Savinjske doline 15 
tri kmetije v Negojnici (Poljane), Srebočnik v Radegundi ter Gaber, 
Urbane, Lokan, Zalokovnik in Sedovšek v Lepi njivi. 
Svojevrstno mesto gre kmetijam na Dobroveljski planoti, in to 
tistim, ki so na vrhu planote. Poseben geomorfološki proces13 je 
izoblikoval na velikem delu planote zelo razgiban relief, ki je delo 
fluvialne erozije. Kmetije so si poiskale prisojna, zatišna mesta na 
blagih pobočjih suhih dolin (večina kmetij v Dobrovski vasi in bližji 
soseščini) ali ostanke teras v pobočjih (Uratnik, Dobnik, Janžovnik, 
Kokovnik), dve sta v dnu suhih dolin (Jezernik, Strojanšek), nekaj pa 
jih je tudi na samih vrhnjih delih planote (Covnik, Ramšak, Dežnikar, 
Zahojnik in kmetije pri cerkvi Sv. Janeza in Pavla). Zanimiva je lega 
večine kmetij Mozirskega Dobrovlja, ki so na slemenu ali malo pod 
njim, sestavljenem iz keratofirjev; sleme se sredi apnenca vleče v 
ozki in dolgi progi smeri vzhod-zahod (na njem so kmetije: Kecej, 
Pušner, Vodovnik, Lesjak, Velam, Gor nek in Končnik). 
Na pobočju Dobroveljske planote so se namestile kmetije pred-
vsem na južni, prisojni strani, medtem ko so na severni strani redke 
(hribovska vas Zavodice, zaselek Jeslane in del Crete). Na južni rebri 
planote so večidel postavljene na manjše pregibe v pobočju, nekaj pa 
jih je na večjih uravnanih ploskvah (Krničnik, Polšnar, Tomaž, Treska, 
Ropaš, Tone, opuščeni Turnšek na Braslovškem Dobrovlju ter Jegov-
nik na Creti). 
Sončna lega 
Kot za Solčavsko in Lučko pokrajino, tako tudi za obravnavano 
pokrajino lahko trdimo, da je bila obrnjenost proti soncu poglavitni, 
če ne najvažnejši kažipot naselitvi hribovitega in goratega sveta. To 
velja še prav posebej za najvišje kmetije in za tiste, ki so na težje 
dostopnem svetu. Za te je bila pri naseljevanju sončna lega med vsemi 
naravnimi pogoji gotovo najpomembnejša, kar jasno potrjujejo mnogi 
primeri v preučevani pokrajini. Vse kmetije v odročni Podplanini in 
v Teru na južnem pobočju Golt imajo izrazito sončno lego; tako je 
tudi s Kugovnikom v Podplanini, ki stoji najviše v pokrajini. Podobno 
je z Murcem v Šemprimožu in Tiršekom v Teru ter z vsemi kmetijami 
v Slemškem vrhu in Citarni vasi v Šentflorijanu (Pustoslemšek, Kov-
šak, Pistotnik, oba Plaznika in Budna). Tudi Škrubej, Irgel in Kotnik 
so med vsemi kmetijami v Savini na najbolj sončnih tleh; višji svet 
na zahodu jim odvzame le pozno popolSansko sonce. Na sončnih po-
bočjih so tudi vse tiste višinske kmetije v Šemprimožu, ki so ob raz-
vodnem grebenu na zahodni strani Ljubnice, segaj očem od Travnika 
na jug proti Ljubnemu; nižje kmetije v pobočju na obeh straneh 
grebena v Šemprimožu pa že izgubljajo del dopoldanskega ali popol-
danskega sončnega obsevanja. Podobno je s kmetijami v Teru, ki jim 
zgodnje dopoldansko sonce zastira gorski masiv Golt; največ sonca 
13 Gl. Drago Meze, Gornja Savinjska dolina, nova dognanja v geo-
morfološkem razvoju pokrajine. Dela SAZU 20. Ljubljana 1966, str. 35 si. 
(2«) 19 
16 Drago Meze 
imajo najvišje kmetije v Teru, in pa seveda tiste, ki so na južni rebri 
Golt. Na izraziti sončni strani so tudi vse kmetije v Poljanah, stoječe 
v predgorju Golt, skupaj z Bursečnikom in Goličnikom, ki sta na 
strmem južnem pobočju pogorja. Zg. Radegunda in Smihel imata do-
poldansko in zgodnje popoldansko sonce, kasnejše popoldansko sonce 
pa jima odvzamejo Golte; strmi svet v Zg. Radegundi ima ugodnejši 
naklon proti sončnim žarkom kot položnejši v Šmihelu, zato je v 
Zg. Radegundi sonce izdatnejše in naselitev višja, je pa v Šmihelu 
veliko več položnejših tal, kar daje boljše pogoje za življenje. Tudi 
kmetije v Lepi njivi imajo ugodno sončno lego, zlasti one na vzhodni 
strani potoka Ljubije, ki imajo sonce ves dan, medtem ko kmetijam 
na desnem pobočju Ljubije odvzemajo Golte del popoldanskega sonca. 
Močno razrezani relief na vzhod od Ljubije pa preprečuje tudi ne-
katerim tamkajšnjim kmetijam v Lepi njivi celodnevno sončno ob-
sevanje. 
Tudi hribovske kmetije na levi strani Drete imajo dovolj sonca. 
So pa med njimi večje razlike. Največ sonca imajo višinske kmetije, 
zlasti dopoldne in v večjem delu popoldneva, medtem ko nižjim vmes-
nim kmetijam že jemlje zgodnje dopoldansko sonce Menina, kmetijam 
v povirju Drete in v porečju Mačkovce pa poleg tega tudi znatni del 
popoldanskega sonca pogorje Kranjske rebri. 
SI. 2. Kmetije v Mačkinem kotu (povirje Mačkovce) severno od Nove Štifte 
so na večji enotni krčevini. Spredaj mogočni Enci, za njim Belin (oba 820 m 
visoko) in zadaj Vrbočnik, 885 m 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 17 
Na slabem glede sonca so kmetije v Savini. Razen najvišjih treh 
so vse druge izpostavljene le dopoldanskemu soncu, medtem ko ga 
jim že kmalu popoldne zastre greben med Mlačkim in Erničevim vrhom 
ter Rajhovka. Na najslabšem so v Savini spodnje hribovske kmetije 
na strmem pobočju tesne in globoke doline Savinje (Ročnik, Praznik 
in oba Požežnika). Ker je tudi relief v območju Savine zelo razčlenjen 
in strm, se ni čuditi, da je poselitev skromna in da so kmetije manjše. 
Tudi na Dobroveljski planoti si je večina kmetij poiskala sončno 
lego. Tako je s hribovskimi kmetijami na južnem pobočju planote, ki 
so izpostavljene soncu cel dan, zato so se zadovoljile tudi z manjšimi 
pregibi v pobočju. Kmetije na razčlenjeni planoti so si za dom in ob-
delovalno zemljo poiskale prostor, ki je obrnjen proti soncu, drugo 
zemljišče pa je ponekod tudi na osojnih straneh ali na vrhnjih delih 
planote, kjer zaradi ravnejših tal sonce nima toliko moči. Drugače je 
s hribovskimi kmetijami na severnem oziroma severozahodnem po-
bočju planote. Tu so zelo redke in večidel manjše v primerjavi z 
drugimi. Postavljene pa so tako, da dobijo vsaj v vegetacijskem ob-
dobju dovolj sonca. Tako je z Jeslanami, ki jim lega v sedlu daje 
odprtost na vzhodno in zahodno stran, razmeroma visoka lega na 
pobočju planote pa vsaj poleti daje soncu neoviran dostop. Zakrasela 
valovita terasa, na kateri so Zavodice, je na slabšem glede sonca, saj 
ji višji, strmi svet na vzhodu jemlje tudi poleti del dopoldanskega 
sonca, medtem ko na zahodno stran nima ovir; zato so Zavodice poleti 
na soncu do poznega popoldneva. So pa Jeslane kot Zavodice v hladni 
polovici leta nekaj časa brez sonca, a še tisto malo, kolikor ga imajo, 
je skoraj brez moči, saj padajo sončni žarki zelo položno. Podobno je 
tudi s severno stranjo Crete, ki je odprta samo na zahodno in severno 
stran. Nekaj na boljšem je tu samo Jegovnik, ki stoji najviše in je 
postavljen na večji uravnavi, zato tudi dobi poleti največ sonca; spet 
ni slučaj, da je Jegovnik med največjimi kmeti v severnem delu Crete, 
in pa, da so te kmetije precej večje kakor v južnem delu Crete, saj 
ima možnost uspevanja v prirodno neugodnih razmerah le večja posest. 
Kljub severni legi in visokemu obrobju na vzhodu in zahodu dobi-
vajo kmetije v Rovtu v vegetacijski dobi toliko sonca, da na njih dobro 
obrodijo žita, nekateri pa imajo celo koruzo. Da je tako, gre hvala 
široki dolini, ki omogoča daljšo dnevno dobo sončnega obsevanja in 
pa dobri prsti, v Velikem Rovtu tudi položnejšim tlem. So pa večje 
razlike med posameznimi kmetijami. Na najboljšem so one sredi doline 
(Končnik, Pistotnik, Brčun, Stradnik, Droka), medtem ko kmetijam na 
vzhodnem in zahodnem obrobju doline primanjkuje dopoldanskega 
ali popoldanskega sonca; veliko več je kmetij na zahodnem obrobju 
doline, ki dobivajo dopoldansko sonce, kakor pa na vzhodnem robu 
doline z dlje trajajočim popoldanskim soncem; dopoldansko sonce, 
pravijo kmetje, je za kmetijstvo boljše od popoldanskega, ki zemljo 
preveč osuši. 
Med najslabšimi hribovskimi kmetijami glede sonca so kmetije v 
Nadbočni, ki so se namestile po strmem levem pobočju Bočnice. Boč-
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
18 Drago Meze 
niča je z globoko in tesno dolino vrezana v vzhodno obrobje Menine, 
zato sonce težko prodre vanjo. Do kmetij prodre v vegetacijski dobi 
najbolj zgodaj šele okrog sedme ure, se pa poslovi že v zgodnjih po-
poldanskih urah. Beg s kmetij in opuščanje posestev ter selitev pre-
bivalcev v dolino zato tu ni presenetljiv pojav, saj je v Nadbočni 
relativno najvišji delež opuščenih hribovskih kmetij v vsej pokrajini. 
Kmetiji Zg. in Sp. Semprimožnik v Sentflorijanu na severni rebri 
Menine imata kljub severni legi dovolj sonca v dobi rasti in zorenja. 
Da je tako, je vzrok v tem, ker sta na poboonem pomolu, ki je po-
maknjen toliko ven s pobočja, da je na vzhodno in zahodno stran 
široko odprt. Pač pa jima visoko in strmo pobočje Menine pozimi po-
bere skoraj vse sonce, kolikor pa ga je, je brez moči, zato se pri njiju 
drži sneg še dolgo v pomlad. 
Tudi hribovske kmetije v Smiklavžu, Tirosku in Dolu pri Smi-
klavžu na severnem pobočju Menine so s soncem na tesnem, kar velja 
še posebej za kmetije v spodnjem delu pobočja (Poglednik se je spravil 
tako visoko, 920 m, gotovo v prvi vrsti zaradi sonca, ki ga ima veliko 
več kot kmetije v bočju Menine pod njim). Poleti ga jim ne manjka, 
pač pa v zgodnji pomladi in pozni jeseni, pozimi pa so večidel brez 
njega; zato poljedelstvo na teh kmetijah slabše uspeva, pač pa so na 
sočnih travnikih dobre osnove za živinorejo. Razen Poglednika ima 
precej sonca tudi Toman, ki stoji na prostorni terasi, odprti na vzhodno 
in zahodno stran (z zahoda dobiva več sonca čez globoko zajedo 
Crnelca), pač pa je, kot drugi na tej strani Menine, še dolgo v pomlad 
brez pravega sonca. 
Za uspevanje poljskih kultur, v prvi vrsti ozimnih žit, je na hri-
bovskih kmetijah osnovnega pomena nagnjenost zemljišča proti soncu. 
S strmih pobočij na prisojni strani že zgodaj spomladi spolzi sneg 
navzdol; zato je sončno obsevanje kopnih tal že zgodaj spomladi kljub 
visoki legi neovirano, medtem ko so nižje ležeča položnejša pobočja 
še pod snegom. Značilen tak primer je v strmi Zgornji Radegundi, ki 
je v primerjavi z nižjim in položnejšim Smihelom prej kopna in ima 
zato v naravi dane boljše možnosti za uspevanje ozimnih žit, tudi 
pšenice. Podobno je tudi s strmim prisojnim svetom, na katerem je 
Citarna vas v Sentflorijanu, pa z obdelovalnim zemljiščem Kotnika 
in Irgla v Savini itd. Povsod tod uspevajo ozimna žita kljub veliki 
nadmorski višini. Na manj strmih prisojnih pobočjih povzroča dnevno 
sončno mehčanje in nočno zmrzovanje snega tvorbo sreža, ki onemo-
goča rast ozimnim žitaricam v višjih legah. Najizrazitejši tak primer 
je v zahodnem delu Rovta, ki leži na vzhodnem pobočju Menine. 
Nagnjenost poljedelskih tal na prisojnih pobočjih je ponekod tako 
pomembna, da sejejo hribovski kmetje na isti njivi ozimno in jaro 
pšenico, kakršen je pač naklon zemljišča proti soncu. Vprašanje je 
seveda, koliko je tak način izkoriščanja zemlje danes tudi na hribov-
skih kmetijah še smiseln. 
Najugodnejši pogoji za naselitev hribovitega sveta v naši pokrajini 
so bili tam, kjer so bile na prisojni strani večje ravnejše površine. 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmeti je v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 19 
Ce so bile te v neprepustnem svetu, in ta je v prevladi, tudi pitne 
vode ni primanjkovalo, zato so bile možnosti naseljevanja še toliko 
večje. Na takih tleh je največ hribovskih kmetij in tudi največje so, 
čeprav stojijo nekatere od njih zelo visoko. Tako je z večino kmetij 
v Šmihelu in z nekaterimi v Teru (Visočnik, Podlesnik, Globočnik), 
v Podplanini (Ramšak, Atelšek, Rabon, Rožman), v Semprimožu (Go-
lobst, Zg. Detmer, Dežnik), v Dolu pri Šmiklavžu (Suhovršnik, Po-
žarnik), v Šentflorijanu (Mavric, Droben) in v Poljanah (Bursečnik, 
Jermančnik, Joneš, Krone). 
Pitna voda 
S pitno vodo večina hribovskih kmetij nima težav. To velja za 
vse kmetije, ki stoje na neprepustnih tleh, zlasti za tiste na andezitnih 
laporjih, peščenjakih in tufih, ter za tiste, ki so v območju pogorja 
Kranjske rebri. Mnogi izviri dobre pitne vode, ki prihajajo na površje 
večidel izpod pobočnega periglacialnega grušča, dajejo dovolj vode za 
ljudi in živino. Ce jo ob dolgotrajni suši začne primanjkovati, gonijo 
živino v bližnje grape, dlje od kmetije k vodi pa tudi živina ne hodi. 
Vodni zbiralniki so običajno v grapah nad kmetijami. Če je vode 
dovolj in pritok zadosten, je bilo mogoče speljati vodo v hišo in tudi 
v hlev. Danes ima že večina kmetij vodo v hiši, marsikje pa tudi 
že v hlevu; nekaj kmetov ima v hlevu celo moderne napajalnike. 
Kmetije, ki imajo speljano vodo samo do korita za napajanje živine 
pred hišo, so čedalje redkejše, čeprav so bile še do druge svetovne 
vojne v veliki večini. Nekateri kmetje so se že poslužili električnega 
pogona za črpanje vode iz nižjih izvirov h kmetiji (Uratnik, Otovnik). 
Slabše glede pitne vode je s kmetijami na karbonatnih kamninah 
in s tistimi na silikatnih tleh, ki so na slemenih, še posebej, če so ta 
osamljena sredi prepustnega sveta, kot je to primer z večino kmetij 
na Mozirskem Dobrovlju. Tudi večina kmetij na Braslovškem Dobrov-
lju ima s pitno vodo težave. Zadovoljevati se morajo s kapnico, ne-
katere pa imajo vodnjake. V primeru suše nosijo ali vozijo vodo iz 
oddaljenih studencev, kot je primer z Ramšakovim in Covnikovim 
studencem v Dobrovski vasi. Pred nekaj leti so naredili Dobrovci velik 
vodni zbiralnik ob oddaljenem studencu blizu cerkve Sv. Urbana na 
Mozirskem Dobrovlju, ki je pa danes zanemarjen in ne more služiti 
namenu; zgradili so ga za primer, če bi v Dobrovski vasi zmanjkalo 
vode ali v primeru požara. Ker je danes skoraj do njega speljana 
dobra gozdna cesta, ima še toliko večjo vrednost. 
Pitna voda pomeni velik problem v zakraselih Zavodicah, zato 
si v njih večidel pomagajo s kapnico in redkimi vodnjaki, saj stu-
dencev v bližini ni. V primeru suše vozijo vodo iz studencev ob Dreti. 
Podobno je s kmetijami na severni strani Menine, ki stoje na apnencu. 
Tudi kmetiji Simone in Kodelj v južnem Teru, ki sta na apniškem 
okoninskem konglomeratu, sta brez studenčne pitne vode; eden ima 
kapnico, drugi pa globok vodnjak, medtem ko se živina napaja v grapi. 
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
20 Drago Meze 
V pogonske namene hribovski kmetje danes vode ne uporabljajo 
več veliko. Z napeljavo elektrike so opustili stare vodne mline in žage, 
nekateri večji pa tudi lastne hidroelektrarne. Zag za razrez lesa za 
domačo potrebo je vedno več električnih, medtem ko so vodni mlini 
skoraj v celoti opuščeni. Zit je vedno manj, zato se vzdrževanje vodnih 
mlinov ne obnese, nepraktični pa so tudi zato, ker so v večini daleč 
stran od kmetij v težko dostopnih grapah. Kolikor uporabijo žit za 
moko, jih odpeljejo v dolinske mline, sicer pa velika večina hribovskih 
kmetov moko kupuje; imajo pa nekateri kmetje lastne električne 
mline, tako večina v Šmihelu in še nekateri večji kmetje tam, kjer 
sejejo več žit. Tudi vlek na vodni pogon, ki so bile včasih pogostnejše, 
danes v obravnavani pokrajini ni opaziti, je pa nekaj takih na motorni 
pogon (nafta, bencin). Lastni hidroelektrarni imata danes samo dva 
kmeta (ifugovnik v Podplanini in Zg. Gotnik v Šmihelu, ki ima tur-
bino v grabnu pod Šumčenikom v Zg. Radegundi), nekaj kmetov v 
Teru na južnem pobočju Golt (Bezovnjak, Simone, Kodelj, Slemšek, 
Grozdej in Tiršek) pa ima skupno elektriko iz manjše hidroelektrarne 
na Savinji. 
Klima 
Za podrobnejši klimatski prikaz na območju hribovskih kmetij 
obravnavane pokrajine manjkajo ustrezni podatki. To velja predvsem 
za temperaturne in druge podatke, ki jih zaznamujejo postaje prvega 
reda, medtem ko je padavinskih postaj več; zato si je mogoče ustvariti 
samo približno klimatsko sliko večjega dela pokrajine. 
Med postajami z opazovano temperaturo sta le dolinski postaji 
Gornji grad in Nazarje. Temperature opazujejo v Gornjem gradu že 
dalj časa, medtem ko so Nazarje dolgo dobo prekinile z opazovanjem, 
in začele delati spet šele v novejšem času. Za obe postaji je mogoče 
dobiti istodobne podatke le za srednje mesečne in letne temperature 
(1851—1900), zato lahko za osnovno orientacijo navedem samo te. Za 
obe postaji bi bilo mogoče dobiti tudi novejše podatke za temperature, 
a za mnogo krajše razdobje, zato sem se zadovoljil kar s starejšimi, še 
posebej zato, ker sta obe postaji v dolini in nam njuni podatki za 
naše namene ne pomagajo veliko. 
Tabela 1 
Poprečna mesečna in letna temperatura 1851—1900 
i I I l i l IV V V I 
Gornji grad - 2 , 5 — 0,6 3,1 8,2 12,7 16,6 
VII VIII I X X X I X I I Letna 
18,1 17,5 14,1 9,3 3,1 —1,8 8,2 
i n m IV V VI 
Nazarje — 2,2 — 0,2 3,5 8,6 12,9 16,8 
VII VIII I X X X I X I I Letna 
18,5 17,8 14,3 9,5 3,2 — 1,4 8,4 
10 Geografski zbornik XI , 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 21 
Drugače je s padavinskimi postajami (postaje drugega reda) za 
razdobje 1952—1966, torej za razmeroma dolg niz opazovanj. Te po-
staje niso sicer vse na območju obravnavane pokrajine, so pa vse v 
neposredni bližini, za to je prilagoditev klimatskih razmer na našo 
pokrajino izvedljiva. Tri postaje drugega reda so dolinske (Gornji 
grad, Ljubno, Mozirje), dve pa višinski (Jeronim, 750 m, Bele vode, 
815 m); razen teh obstaja tu desetletni niz opažanj na Crnelcu, 780 m 
(1957—1966) in sicer na južni strani v smeri Kamnika ob poti ma 
preval, in šestletno opazovanje v Radegundi (800 m) na jugovzhodnem 
pobočju Golt. Vse izračunane poprečke bom prikazal v tabelarični 
obliki; zaradi orientacije navajam podatke tudi s postaje Crnelec in 
Radegunda kljub krajšemu in neistočasnemu obdobju opazovanj. Po-
datke za povojna leta sem dobil na Hidrometeorološkem zavodu SRS 
s pridržkom, da si ta »zadržuje vse avtorske pravice na podatkih«. 
Padavinske razmere in drugi opazovani vremenski pojavi na po-
staji Jeronim prikazujejo stanje na južnem, izrazito prisojnem po-
bočju Dobroveljske planote, ki je že izven dosega toplotne inverzije, 
pač pa pod delnim vplivom subpanonskega podnebja, preoblikovanega 
po hribovitem svetu brez visokogorskega zaledja. Tu se že kažejo manj 
pogostne in šibkejše slane, ki tudi v poprečku nastopajo jeseni kasneje 
in spomladi prej kot v dnu Gornjegrajske kotline, Mozirske kotlinice 
in v hribovju z gorskim zaledjem (Bele vode). Prilagoditev razmer 
nižjim in višjim področjem od postaje Jeronim da lahko dokaj solidno 
klimatsko podobo o tem delu obravnavane pokrajine, verjetno tudi za 
razmere po vrheh Dobroveljske planote. 
Razmere v Belih vodah smemo aplicirati na višinske kmetije več-
jega dela obravnavane pokrajine, predvsem na jugovzhodno predgorje 
Golt, medtem ko imajo zgornje višinske kmetije v zaledju Ljubnega 
ostrejšo klimo; zato bi smeli razmere iz Belih vod vsaj deloma pre-
nesti na vmesne hribovske in nižje višinske kmetije ljubenskega za-
ledja, medtem ko je vreme na večini višinskih kmetij v zaledju Ljub-
nega, predvsem na južnem pobočju Smrekovškega pogorja in na za-
hodni rebri Golt, gotovo ostrejše kakor v Belih vodah. 
Vse tri dolinske postaje služijo kot osnova za ugotavljanje pod-
nebnih razmer v delu vmesnih hribovskih kmetij na obrobju Gornje-
grajske kotline, Mozirske kotlinice in zgornje Zadrečke doline, ljuben-
ska postaja pa za nižje vmesne kmetije v zaledju Ljubnega. 
Vmesnim kmetijam v Zadrečki dolini dobro služi postaja Črnelec, 
čeprav je na južni strani prevala, kar pomeni v padavinskih razmerah 
določeno razliko. Le-ta pa verjetno ni bistvena, zato nam ti podatki 
lahko veljajo za celotno povirje Drete in tudi za del vmesnih kmetij 
na obeh straneh Zadrečke doline, vsaj tja do Gornjega grada. Škoda 
je le, da ima postaja Crnelec desetletno opazovalno dobo in zato po-
datki niso primerljivi z drugimi petimi postajami s 15-letnim nizom 
opazovanj. 
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
Tabela 2 
Poprečna mesečna in letna količina padavin 1952—1966 
i II H I I V V V I V I I V I I I I X X X I X I I L e t n a 
Bele vode, 815 m 76 73 82 126 157 180 159 145 143 157 144 112 1554 
Jeronim, 750 m 96 81 88 117 147 150 148 143 131 162 154 123 1540 
Gornji grad, 429 m 97 90 98 124 156 171 163 157 153 189 168 148 1714 
Ljubno, 422 m 75 72 73 99 124 153 147 134 125 151 136 111 1400 
Mozirje, 347 m 70 67 71 100 130 158 151 137 127 142 125 99 1377 
1957—1966 
Črnelec, 780 m 101 79 105 145 160 168 172 159 145 162 184 156 1736 
1961—1966 
Radegunda, 800 m 85 38 90 107 165 141 162 142 123 122 152 105 1432 
Tabela 3 
Maksimalne obdobne dnevne količine padavin 1952—1966 
i II m I V V V I V I I v in I X X X I X I I L e t n a 
Bele vode 50,3 56,8 36,8 48,8 98,2 90,4 76,0 100,3 99,2 131,7 92,0 56,5 131,7 
Jeronim 55,1 49,2 48,7 54,0 67,1 98,5 58,0 102,5 93,8 145,9 98,4 68,7 145,9 
Gornji grad 68,9 98,1 52,8 53,5 74,8 96,4 65,6 74,6 91,7 183,1 77,6 98,8 183,1 
Ljubno 59,8 64,2 51,2 40,1 66,7 108,0 110,0 78,4 76,1 123,0 61,5 61,0 110,0 
Mozirje 58,8 55,2 39,3 46,5 64,4 77,0 75,1 80,4 91,9 111,8 70,4 68,5 111,8 
1957—1966 
Črnelec 79,4 56,1 1 49,5 62,7 69,0 94,2 91,2 92,7 79,2 106,0 96,0 90,0 106,0 
1961—1966 
Radegunda 57,0 25,6 33,7 44,6 60,8 82,2 75,8 72,3 87,5 98,4 38,2 44,8 98,4 
Tabela 4 
Poprečno število dni s padavinami iS 0,1 mm 1952—1966 
i I I H I I V v V I V I I V I I I I X X X I x n L e t n a 
Bele vode 9,5 8,1 11,5 14,1 15,5 16,7 14,0 13,0 9,9 11,5 11,9 11,1 146,8 
Jeronim 11,9 9,2 11,5 13,9 14,2 15,0 13,1 12,3 9,5 11,8 13,8 12,7 148,9 
Gornji grad 9,9 8,7 10,3 14,5 14,0 15,2 13,5 11,7 9,4 11,6 12,7 12,2 143,7 
Ljubno 8,1 6,3 8,1 10,7 11,1 12,1 10,9 10,5 7,9 9,1 10,0 9,6 114,4 
Mozirje 9,3 7,4 9,9 12,5 13,1 13,9 12,5 11,3 8,7 10,9 11,5 10,3 131,6 
1957— 1966 
Črnelec 9,4 7,6 10,4 15,2 13,7 13,7 12,0 11,9 8,1 9,6 12,3 11,0 134,9 
1961— 1966 
Radegunda 11,8 7,7 12,7 | 14,0 17,2 14,7 12,7 11,7 8,2 10,7 16,0 11,7 149,1 
cr o 
3 
t? 
Tabela 5 
Poprečno število dni s padavinami < 5,0 mm 1952—1966 
l II ni IV V VI VII VIII IX X XI XII L e t n a 
Bele vode 4,7 4,1 4,5 7,2 7,0 8,3 7,4 6,7 5,6 6,4 7,6 5,8 75,3 
Jeronim 5,1 4,3 5,3 6,5 7,2 7,3 7,6 6,5 5,4 6,6 7,4 6,3 75,5 
Gornji grad 5,2 4,2 5,2 6,5 7,2 7,3 7,4 7,1 5,9 6,9 7,6 6,4 76,9 
Ljubno 4,3 3,9 4,1 5,9 6,3 7,1 7,3 6,5 5,3 6,3 6,7 6,1 69,8 
Mozirje 4,0 3,7 4,1 5,6 6,1 7,8 7,5 6,9 5,7 6,3 6,3 5,4 69,4 
1957—1966 
Črnelec 5,1 4,6 6,2 7,6 7,8 8,5 7,5 7,5 6,0 7.0 9,1 7,2 84,1 
1961—1966 
Radegunda 4,7 2,5 5,0 6,3 8,2 7,0 7,7 5,8 5,7 5,5 9,2 5,8 73,4 
Tabela 6 
Poprečno število dni s padavinami ^ 20,0 mm 1952—1966 
i II III rv v V I V I I VI I I I X X X I xn L e t n a 
Bele vode 1,1 1,1 1,1 1,8 2,3 2,7 2,2 2,3 2,8 2,8 2,5 1,8 24,5 
Jeronim 1,5 1,2 1,1 1,9 2,3 2,2 2,3 2,5 2,5 2,5 2,5 1,9 24,4 
Gornji grad 1,4 1,5 1,7 2,0 2,6 2,8 2,9 2,9 2,8 3,1 3,2 2,3 29,2 
Ljubno 1,5 1,1 1,1 1,5 1,9 2,4 2,3 2,2 2,3 2,1 2,7 1,9 22,9 
Mozirje 0,9 0,9 1,1 1,6 2,0 2,4 2,5 2,1 2,5 2,2 2,1 1,5 21,8 
1957—1966 
Crnelec 1,5 1,4 1,7 2,6 2,4 2,6 3,3 3,0 2,8 2,5 3,0 2,5 29,3 
1961—1966 
Radegunda 1,3 0,2 1,3 1,3 2,3 2,2 2,5 2,2 2,3 1,7 2,5 1,5 21,4 
O n> o m -i p 
o 
3 
u 
eo C75 
(S 
Hribovske kmet i je v vzho<inem delu Gorn je Savinjske doline 25 
Tabela 7 
Poprečno število dni s slano spomladi in jeseni 1952—1966 
n i IV v VI I X X 
Bele vode 1,7 2,4 1,0 0,1 0,8 5,8 
Jeronim 2,7 2,0 0,8 0,1 0,3 3,6 
Gornji grad 5,1 3,1 0,8 0,1 0,6 5,3 
Ljubno . 8,7 3,6 1,1 — 0,3 3,9 
Mozirje 3,9 2,5 0,7 — 0,3 3,5 
1957--1966 
Crnelec 4,8 4,9 1,2 0,3 1,2 7,0 
1961--1966 
Radegunda 1,2 0,8 — 0,3 0,2 3,0 
Tabela 8 
Prvi in zadnji dan s slano 1952—1966 
Prvi Zadnj i 
dan 1 dan 
Bele vode 5. X. 2 V. 
Jeronim 15. X. 25. IV. 
Gornji grad 5. X. 28. IV. 
Ljubno 9. X. 28. IV. 
Mozirje 14. X. 22. IV. 
1957— 1966 
Crnelec 3. X. 3. V. 
1961— 1966 
Radegunda 12 X. 14. IV. 
(2) Geografski zbornik XI , 1969 1 7 
Tabela 9 
Poprečno število dni s snegom. 1952—1966 
i II III I V V IX X XI XII L e t n a 
Bele vode 7,7 6,5 6,3 3,3 1,1 0,1 1,2 3,9 7,1 37,2 
Jeronim 8,8 6,7 6,5 3,0 0,9 0,5 4,0 7,1 37,5 
Gornji grad 6,9 5,0 4,7 1,5 0,3 — 0,2 2,7 5,4 26,7 
Ljubno 5,5 4,1 3,3 1,1 0,1 — 0,2 2,3 4,8 21,4 
Mozirje 6,5 4,6 4,3 1,0 0,2 — 0,1 2,1 5,1 23,9 
1957—1966 
Crnelec 6,8 3,9 5,5 3,7 0,6 — 0,4 2,8 5,7 29,4 
1961—1966 
Radegunda 9,3 6,2 7,8 2,8 0,2 — 0,2 5,7 8,8 41,0 
Tabela 10 
Poprečno število dni s snežno odejo (1 cm ali več) 1952—1966 
i II III I V v X X I X I I L e t n a 
Bele vode 25,2 18,4 14,0 2,1 0,4 0,8 5,8 17,9 84,6 
Jeronim 23,6 16,6 12,2 2,0 0,3 0,3 5,1 14,3 74,4 
Gornji grad 21,2 13,6 9,0 0,7 0,1 0,1 3,0 11,2 58,9 
Ljubno 20,8 17,8 9,7 0,5 0,1 0,1 2,9 12,6 64,5 
Mozirje 20,8 14,2 7,7 0,3 0,1 0,1 2,5 11,0 56,7 
1957—1966 
Crnelec 23,3 11,3 12,5 2,4 0,5 0,1 5,8 15,4 71,3 
1961—1966 
Radegunda 27,8 16,8 13,3 1,5 — — 8,7 21,4 89,5 
Hribovske kmet i je v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 27 
Tabela 11 
Prvi in zadnji dan s snegom 1952—1966 
Pvi 
dan 
Zadnj i 
dan 
Bele vode 17. X. 27. IV. 
Jeronim 2. XI. 20. IV. 
Gornji grad 16. XI. 10. IV. 
Ljubno 15. XI. 1. IV. 
Mozirje 27. XI. 23. III. 
1957—1966 
Črnelec 5. XI. 24. IV. 
1961—1966 
Radegunda 6. XI. 21. IV. 
Tabela 12 
Prvi in zadnji dan s snežno odejo (1 cm in več) 1952—1966 
Prvi Zadnj i 
dan dan 
Bele vode 1. XI. 14. IV. 
Jeronim 12. XI. 4. IV. 
Gornji grad 27. XI. 1. IV. 
Ljubno 26. XI. 29. III. 
Mozirje 27. XI. 23. III. 
1957-•1966 
Crnelec 10. XI. 11. IV. 
1961--1966 
Radegunda 12. XI. 1. IV. 
Na osnovi tabelaričnega pregleda želimo opozoriti le na nekatera 
značilna dejstva. Največ je padavin v Gornjem gradu, več kot na hri-
bovitih postajah v Belih vodah in v Jeronimu. Zdi se, da je tu odlo-
čujoča odprtost na jug čez Crnelec, kjer se scede iz oblakov na pofi 
proti severu čez vzhodno predgorje Savinjskih Alp obilnejše padavine, 
ki severnejših krajev (Mozirje in deloma tudi Ljubno) ne dosežejo več 
(2) Geografski zbornik XI , 1969 1 7 
28 Drago Meze 
v toliki meri. Nekaj več padavin kažejo le desetletna opazovanja na 
Crnelcu, kar je glede na lego tudi razumljivo. Tudi intenzivnost pa-
davin je v Gornjem gradu največja, saj so bile tam v vsem obdobju 
zaznamovane največje dnevne količine, razen tega pa je v Gornjem 
gradu tudi največ dni s padavinami nad 5 in 20 mm (več jih je le 
na Crnelcu, približno toliko pa še v Jeronimu in v Belih vodah, torej 
v hribovitem svetu). Vse to ustreza dejstvu, da je v Gornjem gradu 
število padavinskih dni manjše kot v Jeronimu in v Belih vodah, v 
dolinskih krajih pa je le nekaj nižje. Podobno kot v Gornjem gradu 
mora biti glede količine in intenzivnosti padavin tudi v povirju Drete 
nad Gornjim gradom. 
Padavine padajo največ v poletnem in zgodnjejesenskem času. 
Junij in oktober sta glavna padavinska meseca. Med njima v količini 
padavin ni velike razlike, vendar tudi drugi meseci v tem letnem času 
niso veliko pod maksimalno mesečno količino. Povsod pa je i(med 
postajami s 15-letnim nizom opazovanj) največ padavinskih dni v 
juniju in le nekaj manj v maju, medtem ko je v oktobru in novembru 
padavinskih dni manj, zato pa je jakost padavin večja. 
Glede slane sta pomembna toplotna inverzija in bližina visoko-
gorja. To pride izraziteje do veljave spomladi, medtem ko je jeseni 
zemlja še vedno močneje ogreta, in je zato toplotna inverzija šibkejša, 
v gorah pa v tem letnem času sneg še ni trajneje zapadel. Razen v 
najnižjih postajah (Ljubno, Mozirje) je slana mogoča še junija, povsod 
pa je že računati z njo v oktobru. Slana pade na splošno najprej jeseni 
v Belih vodah in v Gornjem gradu, najbolj kasno spomladi pa lahko 
pade v Belih vodah. 
Dni s snegom je razumljivo največ na višinskih postajah, medtem 
ko jih je najmanj na Ljubnem in v Mozirju. V poprečku pade sneg 
najprej in najkasneje v Belih vodah, nasproten primer pa je Mozirje. 
Tudi število dni s snežno odejo, debelo 1 cm ali več, je največje v 
Belih vodah in v Jeronimu, najmanjše pa v Mozirju in v Gornjem 
gradu. V poprečku najprej obleži in najkasneje izgine snežna odeja 
v Belih vodah, sledi z okrog 10-dnevno razliko Jeronim, med dolin-
skimi postajami pa se pojavi snežna odeja skoraj istočasno na vseh 
treh opazovalnicah, medtem ko seže zadnji dan z njo v Gornjem 
gradu in na Ljubnem precej globlje v pomlad kot v Mozirju. 
VELIKOST POSESTEV IN ZEMLJIŠKE KATEGORIJE OD LETA 
1825 NAPREJ 
Velikost posesti obravnavanih kmetij je bilo mogoče dobiti le za 
obdobje izdelave franciscejskega katastra okrog leta 1825 in za leto 
1960, ko je bil izvršen popis posameznih kmečkih gospodarstev (glej 
tabelo 13 in prilogi I—V). Tudi je zanesljive podatke o obsegu po-
sameznih zemljiških kategorij mogoče dobiti le za ti dve leti. Za leto 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmet i j e v vzho<inem delu Gorn je Savinjske doline 29 
Tabela 13 
Velikost posestev in zemljiške kategorije leta 1825 in 1960, v ha 
V
el
ik
os
t 
po
se
st
va
 
N
ji
ve
, 
vr
to
vi
 i
n
 
»R
ot
ta
ck
er
« 
Od
 
te
ga
 
»R
ot
ta
ck
er
« 
T
ra
vn
ik
i 
in
 
sa
do
vn
ja
ki
 
P
aš
ni
ki
 
G
oz
d
 i
n
 
gr
m
lš
ča
 
O
st
al
o 
Višinske kmetije 
Zaledje Ljubnega 
1825 
1960 
64,30 
45,87 
5,81 
2,81 
0.38 4,12 
3,08 
15,93 
8,03 
38,44 
31,26 0,69 
J V in J predgorje Golt 
1825 
1960 
42,73 
45,15 
6,05 
3,56 
0,87 3,18 
3,65 
3,80 
8,92 
29,70 
26,93 2,09 
Sončna stran Zadrečke dol. 
1825 
1960 
44,68 
30,70 
4,60 
3,39 
1,94 3,12 
2,52 
7,32 
2,97 
29,64 
21,55 0,27 
Dobroveljska planota 
1825 
1960 
31,65 
31,50 
3,26 
1,60 
0,02 1,57 
1,98 
2,82 
7,62 
24,00 
19,37 0,93 
Senčna stran Zadrečke dol. 
1825 
1960 
42,80 
29,45 
5,20 
2,72 
2,88 4,64 
1,90 
4,13 
3,78 
28,83 
20,20 0,85 
Višinske kmetije — skupaj 1825 
1960 
49,69 
38,90 
5,33 
2,80 
0,90 3,38 
2,82 
8,98 
6,83 
32,00 
25,66 0,79 
Vmesne kmetije 
Zaledje Ljubnega 
1825 
1960 
37,58 
31,80 
4,84 
3,11 
1,19 2,54 
2,47 
10,83 
5,50 
19,35 
19,95 
0,02 
0,77 
JV in J predgorje Golt 
1825 
1960 
23,12 
24,10 
3,54 
2,68 
0,015 2,48 
2,88 
1,42 
2,76 
15,60 
15,17 
0,07 
0,61 
Sončna stran Zadrečke dol. 
1825 
1960 
34,00 
27,96 
4,95 
3,40 
1,19 3,59 
3,05 
3,62 
2,08 
21,84 
19,10 0,33 
Dobroveljska planota 
1825 
1960 
35,00 
27,44 
3,10 
2,08 
— 1,48 
1,81 
2,51 
4,83 
27,85 
18,44 
0,06 
0,28 
Senčna stran Zadrečke dol. 
1825 
1960 
28,00 
25,10 
4,79 
2,38 
2,01 3,23 
3,19 
2,10 
2,73 
17,88 
16,42 0,38 
Vmesne kmetije — skupaj 1825 
1960 
31,05 
27,22 
4,16 
2,79 
0,73 2,64 
2,71 
4,05 
3,49 
20,15 
17,75 
0,035 
0,48 
Dolinske kmetije 
Zaledje Ljubnega 
1825 
1960 
23,60 
22,40 
3,44 
2,01 
0,26 3,11 
2,61 
8,97 
1,81 
8,07 
15,80 
0,003 
0,17 
Zadrečka dolina 
1825 
1960 
16,68 
18,70 
3,65 
2,88 
0,053 3,56 
3,76 
1,75 
1,24 
7,72 
10,57 0,25 
Dolinske kmetije — skupaj 1825 
1960 
19,82 
20,49 
3,56 
2,46 
0,15 3,36 
3,19 
5,03 
1,51 
7,87 
13,11 
0,0014 
0,22 
Celotna pokrajina 1825 
1960 
34,88 
29,58 
4,37 
2,75 
0,72 2,89 
2,76 
5,40 
4,16 
22,20 
19,35 
0,023 
0,56 
/ M i j j / .5 
(2) Geografski zbornik XI , 1969 1 7 
30 Drago Meze 
Tabela 14 
Razvoj zemljiških kategorij med leti 1825 in 1956 — po katastrskih občinah 
Njive in vrtovi Travniki 
Katastrska 
občina 
S
ku
pn
a 
po
vr
ši
n
a 
v 
ha
 
1825 
površ . 
v 
ha 
1825 1825 1900 
1900 
1956 
»/. 
1825 
1956 
•/« 
1956 
površ. 
v 
ha 
1825 
površ . 
v 
ha 
1825 
•/o 
1825 
1900 
1900 
1956 
Sv. Pr imož 1 717 188 11,0 +3,2 -20,6 -18,1 154 101 5,9 0 -13,8 
Ter 4 116 357 8,7 +3,6 -26,8 -24,1 271 250 6,1 + 12,0 -4 ,3 
Savina 1181 143 12,1 + 14,7 -36,6 -27,3 104 56 4,7 +26,8 -7 ,1 
Po l jane 1 078 71 6,5 +8,4 -19,5 -12,7 62 99 9,1 + 13,1 -9 ,8 
Sv. Radegunda 1 000 125 12,5 +7,2 -38,8 -34,4 82 83 8,3 +2,4 -14,1 
Smihel 1155 138 12,0 +5,6 -42,4 -38,8 84 60 5,2 + 11,6 -15,0 
Lepa n j iva 1 173 186 15,8 +2,7 -33,0 -20,4 128 122 10,4 +5,7 -8 ,5 
Brez je 582 100 17,2 + 19,0 -35,3 -23,0 77 70 12,0 0 -1 ,4 
Tirosek 1 467 182 12,4 + 6,6 -37,8 —33,5 121 157 10,7 -4 ,5 -28,9 
Šmiklavž 2 098 200 9,5 +8,0 -34,3 -29,0 142 207 9,9 -9 ,2 -17,1 
Sv. Lenart 1 337 115 8,6 -0 ,9 -42,1 -42,6 66 119 8,9 -11,8 -19,0 
Sv. Flor jan 1 120 148 13,2 0 -38,5 -39,2 91 85 7,6 -1 ,2 -25,0 
Šmartno 1 937 148 7,6 + 40,5 -23,0 + 8,1 160 102 5,3 + 32,4 -20,7 
K o k a r j e 816 101 12,4 -4 ,9 -14,6 -18,8 82 85 10,4 + 8,2 -17,4 
Dobrov l j e (Braslovško) 1 375 112 8,1 0 -3 ,6 -3 ,6 108 45 3,3 -2 ,2 +13,6 
L o k e 739 110 15,1 0 -16,0 -14,6 94 75 10,1 +41,3 0 
Jeronim 1 400 155 11,1 +11,6 -33,6 -25,8 115 163 11,6 +27,0 -12,5 
Celotna pokraj ina 24 291 2579 10,6 + 6,9 -29,6 -24,8 1941 1879 7,7 +7,7 -12,7 
Gornja Savinjska dol. 9,2 +2,4 -26,3 -24,5 6,3 +4,1 -13,7 
1956 sem izrabil podatke kmetijske statistike za celotne katastrske 
občine, kamor so vključene obravnavane kmetije; te sem primerjal 
s podatki za leto 1825 in 1900 (glej tabelo 14).1Sa 
V vsej proučevani pokrajini je bila leta 1825 poprečna velikost 
hribovske kmetije 34,88 ha. Največje so bile višinske kmetije (49,69 ha), 
za njimi vmesne (31,05 ha) in najmanjše dolinske (19,82 ha). To je 
razumljivo, saj potrebujejo višinski kmetje za svoj obstoj večjo posest 
kot dolinski, ki so v ugodnejšem položaju. So pa razlike med posa-
meznimi pokrajinami. Daleč največje so bile višinske kmetije v za-
ledju Ljubnega (63,40 ha), ki ima najbolj alpski značaj, medtem ko so 
bile najmanjše na subalpski Dobroveljski planoti (31,65 ha); v vseh 
drugih predelih so bile približno enake, med 42,73 in 44,68 ha. Tudi 
vmesne kmetije so največje v visokogorskem alpskem zaledju Ljub-
nega (37,58 ha), vendar so razlike v primerjavi z drugimi pokrajinami 
13a Gl. tudi Milan Natek, Zemlja in človek po Dobrovljah. Celjski zbor-
nik 1962, str. 50 si. 
10 Geografski zbornik XI , 1969 
Hribovske kmet i je v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 31 
Pašniki Gozdov i 
1825 
1956 
1956 
površ . 
v 
ha 
1825 
površ . 
v 
ha 
1825 1825 1900 
'It 
1900 
1956 
«/. 
1825 
1956 
1956 
površ. 
v 
ha 
1825 
površ. 
v 
ha 
1825 1825 1900 
•/o 
1900 
1956 
1825 
1956 
1956 
površ. 
v 
ha 
-13,9 
+7,2 
+17,9 
+2,1 
-12,0 
-5 ,0 
-3 ,3 
-1 ,4 
-32,5 
-25,1 
-28,6 
-25,9 
+4,9 
-10,6 
+ 11,1 
+41,3 
+11,1 
87 
268 
66 
101 
73 
57 
118 
69 
106 
155 
85 
63 
107 
76 
50 
106 
181 
134 
514 
334 
64 
266 
63 
44 
58 
370 
673 
205 
53 
68 
46 
85 
142 
368 
7.8 
12.5 
28,3 
5.9 
26.6 
5.4 
3,7 
10,0 
25.2 
32,1 
15.3 
4,7 
3.5 
5.6 
6,2 
19,3 
26,3 
+530,0 
+ 4,9 
+ 68,3 
-7 ,8 
-1 ,6 
+ 1,6 
+152,0 
-5 ,2 
-48,7 
+ 0,6 
+ 82,0 
+ 96,0 
+ 120,3 
+45,7 
+5,9 
-51,7 
-31,8 
-43,3 
+5,4 
-56,5 
+ 66,1 
-36,3 
+ 89,1 
+20.7 
-10,9 
-0 ,5 
-43,8 
-67,8 
-21,9 
-37,3 
-8 ,9 
+143,5 
-13,0 
-47,7 
+ 256,0 
+10,5 
-24,9 
+53,2 
-38,0 
+ 92,1 
+ 204,0 
-15,5 
-48,7 
-43,3 
-41,5 
+ 54,8 
+ 89,7 
-32,6 
+ 157,6 
-57,7 
-64,3 
478 
568 
244 
98 
165 
121 
134 
49 
190 
381 
120 
82 
129 
61 
219 
60 
131 
1 252 
2 923 
633 
832 
513 
882 
780 
340 
752 
1 005 
880 
824 
1 580 
565 
1 125 
378 
697 
73,0 
71.7 
53.6 
77.5 
51,3 
76,3 
66.6 
58.5 
51.3 
47,9 
65.8 
73.7 
81.6 
69,2 
81.8 
51.4 
49,7 
-56,8 
-2 ,3 
-41,0 
-2 ,2 
-1 ,4 
-1 ,6 
-9 ,4 
-2 ,4 
+22,2 
-1 ,1 
-16,5 
-5 ,9 
-14,9 
-3 ,5 
-0 ,5 
+ 14,5 
+6,7 
+ 75,8 
-1 ,6 
+ 95,7 
-2 ,0 
+31,1 
+ 1,7 
+ 7,8 
+ 10,8 
+ 11,5 
+ 37,0 
+ 41,2 
+ 11,2 
+ 10,3 
+6,1 
-11,5 
+5,6 
+ 24,4 
-24,2 
-3 ,9 
+ 15,6 
- 4 ,1 
+29,8 
+0,1 
-2 ,3 
+ 8,2 
+ 36,4 
+36,2 
+ 17,9 
+4,1 
-4 ,8 
+2,3 
-11,9 
+23,5 
+32,7 
948 
2 809 
732 
798 
666 
883 
762 
368 
1 026 
1 369 
1 037 
862 
1 505 
578 
991 
467 
925 
-5 ,9 1768 3487 14,4 +29,7 -27,3 -7 ,7 3230 15 961 65,7 -8 ,3 + 14,3 + 4,8 16 726 
-10,0 20,3 -2 ,2 -36,6 -38,0 57,3 -8 ,9 + 17,4 +7,1 
manjše, kot pri višinskih kmetijah: velike so bile na Dobroveljski 
planoti (35 ha), ne mnogo manjše na sončni strani Zadrečke doline 
(34 ha), najmanjše pa na senčni strani Zadrečke doline (28 ha). Tudi 
dolinske kmetije so bile v poprečku največje v zaledju Ljubnega, 
(23,60 ha, v dolini Ljubnice in Savinje), medtem ko so merile v Za-
drečki dolini 16,68 ha. 
Do leta 1960 se je povsod zmanjšala poprečna velikost obravnava-
nih kmetij za dobrih 5 ha, od 34,88 ha na 29,58 ha, v dobršni meri 
zaradi odvzema zemlje velikim kmetom po agrarni reformi, nekaj pa 
tudi zaradi odprodaje zemljišč osiromašenih kmetov neagrarcem, pred-
vsem lesnim trgovcem, kar je zavzelo velik obseg v obdobju med 
obema svetovnima vojnama. Ne preseneča, da je bilo med letoma 
1825 in 1960 največje nazadovanje pri višinskih kmetijah (za 10,79 ha), 
precej manjše pri vmesnih (za 3,83 ha), medtem ko se je dolinskim 
kmetijam v poprečku posest celo povečala za 67 arov. Agrarna reforma 
je zajela največ višinskih kmetov, ki so bili med največjimi v pokra-
( 2 ) Geografski zbornik XI , 1969 1 7 
32 Drago Meze 
jini, je pa bilo med njimi tudi precej takih, ki so iz raznih vzrokov 
odprodali dele svojega posestva. Najbolj se je to odrazilo v zaledju 
Ljubnega, kjer se je višinskim kmetom zmanjšala posest v poprečku 
kar za 18,43 ha, na obeh straneh Zadrečke doline za okrog 13,50 ha, 
na Dobroveljski planoti pa je ostala skoraj nespremenjena. Preseneča 
jugovzhodno in južno predgorje Golt, kjer se je posest hribovskih 
kmetov med letoma 1825 in 1960 zvečala poprečno za 2 ha. Zvečanje 
gre predvsem na račun Šmihela, kjer so v tem razdobju razdelili 
kmetom obsežni kompleks srenj skih pašnikov in deloma tudi gozdov 
na Golteh; kljub odvzemu zemlje po agrarni reformi nekaterim kme-
tom v Smihelu kaže omenjeno razdobje tamkaj narast posesti za 6,05 ha, 
t. j. za 20% (v celoti od 791 na 949 ha). 
Za pregled posestne strukture obravnavanih kmetij sem se po-
služil podatkov iz leta 1825 in za novejši čas iz leta 1960, ko je bil 
izvršen individualni popis kmečkih gospodarstev. Velikost posesti sem 
razdelil na pet kategorij (glej tabelo 15). 
Tudi med obravnavanimi hribovskimi kmetijami je največ takih, 
ki imajo posest manjšo od 25 ha. Prevladujejo v južnem in jugovzhod-
nem predgorju Golt (Poljane, Globoko, Jazbine, Brezje in Lepa njiva), 
pri spodnjih kmetijah na pobočjih Zadrečke doline in v večjem delu 
Dobroveljske planote. V poprečku je imelo leta 1825 41,7 % teh kmetij 
le 17,3 % celokupne zemlje, podobno tudi leta 1960. Znatno na boljšem 
so kmetije s posestjo 25—50 ha, ki jih je bilo leta 1825 približno enako 
število kot tistih z manj kot 25 ha, so pa imeli zato v poprečku veliko 
več zemlje (39,5% kmetij je imelo 40,5% vse zemlje). Med temi so 
bile na najboljšem vmesne kmetije, zlasti na senčni strani Zadrečke 
doline in vse dolinske kmetije. Kmetij s posestjo med 50 in 75 ha je 
bilo veliko manj (leta 1825 jih je bilo v vsej pokrajini 12,7 %) , a so 
imele precej zemlje (leta 1825 21,8 % vse zemlje). Največ jih je bilo 
med višinskimi kmetijami Dobroveljske planote (26,3 % kmetij je 
imelo 51 % zemlje), medtem ko jih je bilo med tamkajšnjimi vmesnimi 
kmetijami manj (18,7% z 32,3% vse zemlje). Dolinske kmetije so bile 
leta 1825 vse manjše od 50 ha. 
Kmetij, ki so imele posest večjo od 75 ha, tudi leta 1825 ni bilo 
veliko (25 ali 6,1 %). Največ jih je bilo v zaledju Ljubnega (13), od 
tega med višinskimi 10, druge pa predvsem na sončni strani Zadrečke 
doline (5) in na Dobroveljski planoti (3). Kljub relativno majhnemu 
številu teh kmetij je bila njihova posest velika, saj je odpadlo nanje 
kar 20,4% vsega zemljišča obravnavanih kmetij (med višinskimi kme-
tijami je imelo 17,4% takih kmetov kar 36,4% zemljišča, med vmes-
nimi pa 3,3% kmetov 12,2% zemljišča). Samo v zaledju Ljubnega je 
bilo med višinskimi kmetijami 24,4% kmetij s posestjo nad 75 ha; 
v svojih rokah so imele kar 46,2% vse zemlje (vmesne 5,6% : 19,9 %). 
Kmetij, večjih od 100 ha, je bilo 10 (2,4%), imele so pa 11,7% 
zemlje vseh obravnavanih kmetij. Šest jih je bilo med višinskimi kme-
tijami (5,8%, ki so imele 20,8% zemljišča), od tega 3 v zaledju Ljub-
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Tabela 15 
Posestna struktura leta 1825 in 1960 v °/o 
N a d 100 ha 75—100 ha 50—75 ha 25—50 ha P o d 25 ha 
i j e t o k m e t i j e z e m -l j i š č a k m e t i j e 
z e m -
l j i š ča k m e t i j e 
z e m -
l j i š č a k m e t i j e 
z e m -
l j i š ča k m e t i j e 
z e m -
l j i š č a 
Višinske kmetije 1825 1960 
5,8 20,8 9,6 
2,8 
15,8 
5,6 
21,2 
29,6 
25,9 
45,3 
39,4 
37,0 
29,6 
35,0 
24,0 
30,6 
7,9 
14,1 
Zaledje Ljubnega 1825 1960 
7,3 24,9 17,1 
7,1 
21,3 
12,1 
26,8 
33,4 
25,8 
43,8 
41,5 
45,2 
25,7 
38,2 
7,3 
14,3 
2,3 
5,9 
JV in J predgorje Golt 1825 1960 
5,9 19,4 5,9 10,6 11,8 
53,0 
16,6 
68,5 
58,7 
23,5 
46,1 
21,7 
17,7 
23,5 
7,3 
9,8 
Sončna stran Zadrečke dol. 1825 1960 
6,3 18,3 6,3 13,6 18.7 
11.8 
24,6 
24,0 
31,2 
41,2 
27,1 
45,0 
37,5 
47,0 
16,4 
31,0 
Senčna stran Zadrečke dol. 1825 1960 
9,1 30,2 z — 9,1 16,6 11,3 31,2 45,4 33,4 41,2 39,6 36,4 50,0 17,3 29,2 
Dobroveljska planota 1825 1960 
— 
— 
5,3 13,3 26,3 
25,0 
51,0 
46,7 
21,1 
30,0 
20,2 
31,2 
47,3 
45,0 
15,6 
22,1 
Vmesne kmetije 1825 1960 
1,5 7.1 1,8 5,1 11,1 
11,0 
20,9 
23,9 
40,6 
39,2 
46,1 
49,7 
45,0 
49,8 
20,8 
26,4 
Zaledje Ljubnega 1825 1960 
3,7 15,8 1,9 4,1 14,8 
15,5 
23,3 
28,3 
42,6 
50,0 
42,1 
56,1 
37,0 
34,5 
14,7 
15,6 
JV in J predgorje Golt 1825 1960 
1,3 8,9 — — 5,1 
7,6 
12,4 
20,2 
31,6 
24,0 
43,2 
33,7 
62,0 
68,4 
35,5 
46,1 
Sončna stran Zadrečke dol. 1825 1960 
1,6 5,7 3,3 8,1 14,7 
10,9 
25,0 
23,4 
44,3 
43,8 
46,9 
56,4 
36,1 
45,3 
14,3 
20,2 
Senčna stran Zadrečke dol. 1825 1960 
— — z z 3,2 6,0 58,6 61,3 75.3 74.4 41.4 35.5 24,7 19,6 
Dobroveljska planota 1825 1960 — 
— 4,2 10,5 18,7 
16,3 
32,3 
34,5 
37.5 
30.6 
39,0 
39,0 
39,6 
53,1 
18,2 
26,5 
Dolinske kmetije 1825 1960 
— — 
2,9 7,3 
30.3 
29.4 
53,7 
44,0 
69,7 
67,7 
46,3 
48,7 
Zaledje Ljubnega 1825 1960 
— — — — — — 46.6 
43.7 
68,0 
61,6 
53,4 
56,3 
32,0 
38,4 
Zadrečka dolina 1825 1960 
— 
— 
— 
— 5,6 15,5 
16,7 
16,7 
36,9 
24,4 
83,3 
77,7 
63,1 
60,1 
Celotna pokrajina 1825 1960 
2,4 11,7 3,7 
0,7 
8,7 
1,9 
12,7 
15,1 
21,8 
30,1 
39,5 
37,8 
40.5 
44.6 
41,7 
46,4 
17.3 
23.4 
34 Drago Meze 
SI. 3. Samotne hribovske kmetije v Tirosku na južnem pobočju pogorja 
Kranjske rebri 
nega, 4 med vmesnimi (2 v zaledju Ljubnega), t. j. 1,5% s 7,1% 
zemljišča vmesnih kmetij. 
Do leta 1960 se je posestna struktura precej spremenila. Agrarna 
reforma je skupino nad 100 ha odpravila, in tudi 75—100 ha zemlje 
imajo le redki kmetje; šest jih je in vsi so med višinskimi v zaledju 
Ljubnega (2,8% višinskih kmetij), imajo pa 5,6% zemljišča višinskih 
kmetij (v zaledju Ljubnega je razmerje 7,1 % : 12,1 % ) , medtem ko 
je ta skupina kmetij v razmerju s celoto neznatna (0 ,7%: 1,9%). 
Drobljenje posesti, ki je bilo močno zlasti v povojnih letih, se kaže 
v zadnjih dveh kategorijah, saj je kmetij s 25 do 50 ha 37,8% vseh 
kmetij (leta 1825 39,5%), zemlje pa imajo 44,6% (leta 1825 40,5%); 
v skupino pod 25 ha pade 46,4% kmetij, ki imajo 23,4% vsega zem-
ljišča (leta 1825 41,7 % : 17,3 %) . Kako je agrarna reforma zmanjšala 
posest, se pozna pri skupini 50—75 ha, saj je bilo takih kmetij leta 
1960 15,1%, ki so imele 30,1% zemljišča (leta 1825 12,7%: 21,8%). 
V celem je učinek agrarne reforme na posestno strukturo najbolj 
opazen pri višinskih kmetijah skupine 50—75 ha, kjer se je delež kmetij 
te zemljiške skupine dvignil v primerjavi z letom 1825 od 21,2% na 
29,6 %, delež zemljišča, ki ga imajo te kmetije, pa od 25,9 % na 45,3 %. 
Razen agrarne reforme pa je na dvig vplivala, kot že omenjeno, tudi 
razdelitev srenjske zemlje na Golteh šmihelskim kmetom. 
Od 34,88 ha, kolikor je bila leta 1825 poprečna velikost kmetije 
v preučevani pokrajini, je odpadlo na njive z vrtovi 12,53% (4,37 ha). 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 35 
na travnike in sadovnjake 8,28'% (2,89 ha), na pašnike s planinami 
15,47 % (5,40 ha) in na gozdove 63,65 % ali poprečno 22,20 ha na kme-
tijo. Najvišji delež njiv in vrtov (17,94%) od skupne površine so imele 
dolinske kmetije, vmesne so imele 13,32% in višinske 10,41%, čeprav 
so bile po površini glede na celotno posest na prvem mestu (5,35 ha). 
Največ njivskih površin je bilo na višinskih kmetijah jugovzhodnega 
in južnega predgorja Golt (6,05 ha), kar gre predvsem na račun Smi-
hela, kjer je znašal poprečni obseg njiv na kmetijo 6,31 ha. Nekaj 
manj jih je bilo na višinskih kmetijah v zaledju Ljubnega (5,81 ha), 
nadpoprečno pa še pri višinskih in vmesnih kmetijah na obeh straneh 
Zadrečke doline in na vmesnih kmetijah zaledja Ljubnega. Globoko 
pod poprečkom je bila površina njiv na Dobroveljski planoti in le 
nekaj večja na vmesnih kmetijah jugovzhodnega in južnega predgorja 
Golt. 
K njivam sem štel tudi t. im. »Rottacker«, to so njive na krčevinah 
(rovti, lazi, požari), ki so na višinskih kmetijah zavzemale 16,87 % 
vseh njiv, pri vmesnih 17,30%, a pri dolinskih le 4,22%. Njive na 
krčevinah so gotovo služile istim namenom kot prave njive, morali 
pa so biti kriteriji pri ločevanju obeh tipov njiv različni, domnevno 
odvisni od snemalcev zemljišča na samem terenu. To sklepam iz dej-
stva, da je bilo pri hribovskih kmetijah v eni katastrski občini zazna-
movanih veliko njiv na krčevini, pri sosednji katastrski občini, ki ima 
isti značaj in skoraj enako lego, pa jih je bilo zelo malo ali celo nič. 
Težko je namreč verjeti, da v vsem porečju Ljubnice ni bilo nobene 
njive na krčevini, v bližnji Savini pa veliko, kakor tudi ne, da sta 
bila skoraj brez njih Šmiklavž in Sentlenart, medtem ko jih je bilo 
v sosednjem Tirosku zelo veliko. Eventualna posredna metoda skle-
panja o procesu krčenja gozda v korist obdelovalne zemlje glede na 
obseg njiv na krčevinah v času nastanka franciscejskega katastra je 
zato dvomljiva. Med kmetijami, zlasti višinskimi, je bilo nekaj takih, 
ki so imele tudi preko 10 ha njiv skupaj z njivami na krčevini (Repel-
šak 13,57 ha, Goršek 10,77 ha, Atelšek 10,30 ha); to velja tudi za tri 
vmesne (Suhovršnik 12,20 ha, Rženičnik 12,83 ha, Sedlšak 10,40 ha). 
Številne pa so bile hribovske kmetije, ki so imele med 5 in 10 ha njiv; 
med njimi so tako višinske kot vmesne, največ v zaledju Ljubnega in 
v Smihelu, deloma pa tudi v Sentlenartu in v Sentflorijanu. 
Relativno največ travnikov, skupaj s sadovnjaki (teh je bilo malo), 
so imele dolinske kmetije, med hribovskimi pa vmesne kmetije (8,5% 
oziroma 2,64 ha na kmetijo), medtem ko so imele višinske kmetije le 
6,82 % travnikov, a glede na večjo skupno površino so to le obsežne 
površine za kmetijo (3,38 ha), več od poprečka za vso pokrajino 
(2,89 ha.) Med višinskimi kmetijami so imele daleč največji delež 
travnikov kmetije na senčni strani Zadrečke doline (10,85% oziroma 
4,64 ha) in tudi vmesne kmetije v tem delu Zadrečke doline visoko 
presegajo poprečke (11,52% ah 3,23 ha). Senčna stran Zadrečke doline 
je še danes najugodnejša za živinorejo. To ji omogočajo obsežni trav-
niki s sočno travo na apneniških, lapornatih in ilovnatih tleh. Tudi 
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
36 Drago Meze 
na sončni strani Zadrečke doline, zlasti pri vmesnih kmetijah, je bilo 
leta 1825 nadpoprečno veliko travnikov, enako na vmesnih kmetijah 
Dobroveljske planote in na jugovzhodnem in južnem predgorju Golt, 
povsod drugod pa je bil delež travnikov pod poprečkom. 
Tudi delež pašnikov od celotne površine je bil v poprečku naj-
večji pri dolinskih kmetijah (25,39%, v vsej preučevani pokrajini 
15,47%); ni pa bilo tako z absolutnim obsegom pašniških površin 
(5,03 ha), ki je bil manjši od poprečka za vso pokrajino (5,40 ha). Visok 
odstotek pašnikov pri dolinskih kmetijah gre na račun kmetij v za-
ledju Ljubnega (38,05% ali 8,97 ha), medtem ko so imele podobne 
kmetije v Zadrečki dolini veliko manj pašnikov, kot poprečno vsa 
pokrajina. Tudi med hribovskimi kmetijami so bile s pašniki na naj-
boljšem kmetije v zaledju Ljubnega, predvsem v Savini in v Šem-
primožu, kjer so imele tudi po več deset ha pašnikov, v čemer se 
dobro kaže alpski značaj pokrajine z ekstenzivno živinorejo: višinske 
15,93 ha ali 24,88 % in vmesne 10,83 ha ali 28,83 % (popreček za višin-
ske 8,98 ha ali 18,13 % in za vmesne 4,04 ha ali 13,10%). Veliko paš-
nikov izkazuje tudi popreček za višinske in vmesne kmetije na sončni 
strani Zadrečke doline; ni pa tam realen, ker gre pri višinskih kmetijah 
na račun največjega tamkajšnjega kmeta Encija, ki je imel kar ,67 ha 
pašnikov, pri vmesnih pa prav tako na račun največjega med njimi 
Suhovršnika, kjer so namerili 57,85 ha pašnikov, a tudi 32 ha gozda. 
Skoraj vsi drugi kmetje, tako višinski kot vmesni, so imeli daleč pod-
poprečne pašniške površine. Leta 1825 pa niso šteli k pašnikom samo 
čistih pašnikov, marveč tudi take, ki so bili porasli z grmovjem in 
redkim drevjem; prav teh pa so imele največ tiste višinske kmetije, 
ki so po površini pašnikov prednjačile pred drugimi. Take kmetije so 
imele skoraj redno malo gozda. Videti je, da so bili v primerih 
redkega gozda z gozdno pašo, ki je bila takrat na hribovskih kmetijah 
prevladujoča oblika ekstenzivne živinoreje, kriteriji pri označevanju 
gozda oziroma pašnika neenotni in zato odvisni od popisovalcev. Kaže, 
da so večidel površine, na katerih je bila razvita gozdna paša, šteli med 
pašnike. V novejšem času so bili kriteriji obratni, zato tudi zaznamuje 
poznejši kataster tako močno zvečanje gozdnih površin. Vendar je 
verjetno res, da je bilo na področjih gozdne paše v zadnjih desetletjih 
drevje gostejše. Pravih čistih pašnikov pa tudi hribovske kmetije ob 
času franciscejskega katastra niso imele v poprečku več kot 2—3 ha. 
Temu ustrezno je bilo stanje na Dobroveljski planoti (izjema je Jegov-
nik na Creti s 14,90 ha) in v velikem delu hribovskih kmetij porečja 
Drete. V Smihelu srenjska paša na Golteh takrat še ni bila razdeljena 
med kmete, zato je imela večina kmetij malo pašnikov, toda čistih; 
nekateri so imeli tudi teh veliko, tako Verbuč 7,57 ha. Hriberšek 
5,93 ha, Podforštnik 5,57 ha in Napotnik 4,73 ha. Veliko pašnikov so 
imeli tudi Sigoničnik (7,26 ha), Gostečnik (5,07 ha) in Šumečnik (4,48 ha) 
v Zg. Radegundi; tudi ti so bili skoraj v celoti brez drevja in grmovja. 
Delež gozda na kmetijo je bil tudi leta 1825 velik, saj je odpadlo 
nanj v vsej pokrajini 63,65 % ali 22,14 ha. Največ gozda so imeli višin-
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 37 
ski kmetje (32 ha ali 64,64%), odstotno nekaj več (64,87%), a po po-
vršini manj (20,13 ha) vmesne kmetije, veliko manj pa dolinske 
(39,73 % ali 7,87 ha). Med hribovskimi kmetijami so prednjačile kme-
tije na Dobro vel j ski planoti, saj je tam odpadlo v poprečku na gozdove 
več kot 75% površine vse kmečke zemlje (višinske kmetije 75,83% 
ali 24 ha, vmesne kmetije 79,63% ali 27,46 ha gozda). Blizu 70% 
gozda so imele kmetije na jugovzhodnem in južnem predgorju Golt 
(višinske 69,75 % ali 29,70 ha in vmesne 67,56% ali 15,60 ha) ter 
višinske kmetije na obeh straneh Zadrečke doline (okrog 67 % ozi-
roma 29 ha) in ne mnogo manj vmesne kmetije v pobočjih Zadrečke 
doline (na sončni strani 64,20% ali 21,84 ha in na senčni strani 63,89% 
ali 17,88 ha). Daleč največ gozda med vsemi kmeti v obravnavani po-
krajini je imel leta 1825 Atelšek v Podplanini (245,20 ha ali 87,5% 
vse zemlje), več kot 100 ha pa so imeli še tile kmetje: med višinskimi 
Visočnik (172,60 ha) in Repelšak (165,50 ha) v Teru, Srnak (122,65 ha) 
v Sentlenartu, Goličnik (118,20 ha) na južni rebri Golt in Toman 
(104,30 ha) v Tirosku; med vmesnimi Jezernik (163,20 ha) v Teru, Ko-
nečnik (149 ha) v Šmihelu in Krumpačnik (110,75 ha) v Podplanini.14 
To so bili skrajni primeri, vendar je bilo precej tudi takih, ki so imeli 
gozdov nad 50 ha. Največ jih je bilo v območju Dobroveljske planote 
(Uratnik 82,45 ha, Covnik 71,35 ha, Destovnik 69,70 ha, Završnik 
64,15 ha, Turnšek 64,20 ha, Strojanšek 54,50 ha, Tiršek 54,25 ha, Kokov-
nik 51,48 ha, Jug 50,40 ha in Ramšak 49,60 ha) in v Sentlenartu (Lam-
prečnik 68,60 ha, Vodušek 68,30 ha, Sp. Brezovnik 50,02 ha), dalje Glo-
bočnik 64,80 ha, Gril 59 ha in Tiršek 54,75 ha v Teru, Lojen 61,60 ha 
v Podplanini, Pustoslemšek 59,67 ha v Sentflorijanu ter Verbuč 56,40 ha 
in Zlebnik 52,15 ha v Šmihelu. Večje gozdove od poprečka za vso 
preučevano pokrajino so imele kmetije v tistih pokrajinah, ki imajo 
najbolj alpske poteze, to so vse zgornje višinske kmetije, med vmes-
nimi kmetijami pa predvsem imenovane na Dobroveljski planoti; 
druge vmesne kmetije pa imajo poprečno manj gozda, kot ga izkazuje 
popreček za vso pokrajino. Še najbližje so poprečku kmetije na sončni 
strani Zadrečke doline, najbolj pod njim pa so kmetije na južnem in 
jugovzhodnem predgorju Golt, zlasti v Poljanah, v Zekovcu, v Globo-
kem, v Brezju ter v delu Lepe njive, kjer je bilo gozda manj kot 10 ha 
na kmetijo — torej kmetije v nižjih delih pobočij ali že na prehodu 
v dolino. S tem se sklada dejstvo, da imajo najmanj gozda dolinske 
kmetije (7,87 ha ali 39,73 %, od tega v zaledju Ljubnega 8,07 ha ali 
34,20% in v Zadrečki dolini 7,72 ha ali 46,25%). 
Za rast gozdnega drevja so v vsej pokrajini tla zelo ugodna, prija 
pa mu tudi dokaj vlažna in zmerno topla klima. Da je bilo in je še 
14 Večina teh kmetij je še danes med največjimi in najmočnejšimi 
v pokrajini. Tri od njih (Atelšek, Goličnik in Krumpačnik) so imele tudi 
preko 10 ha pašnikov, ostale pod 3 ha, dve celo manj kot 1 ha; skoraj vse 
pa so imele veliko travnikov (najmanj Konečnik, 2,70 ha in največ Toman, 
23,50 ha), kar je bilo dovolj za vzrejo številne živine, ki so jo imele v tistih 
časih kmetije. Gozdov z gozdno pašo verjetno niti niso potrebovale in so 
zato njihove gozdne površine realne. 
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
38 Drago Meze 
danes na nižjih in dolinskih kmetijah toliko manj gozda, je vzrok v 
milejši klimi, ki ni ugodna samo za gozdarstvo in živinorejo, marveč 
tudi že za poljedelstvo in ponekod (Lepa njiva) tudi za sadjarstvo. 
Nerodovitne površine je v obravnavani pokrajini malo, zato je za 
leto 1825 nisem izpisoval. Vanjo je bilo šteto zemljišče, ki so ga za-
vzemale zgradbe in pota, dalje nekaj močvirnega sveta v povirju Mač-
kovce na soliflukcijski pobočni ilovici, medtem ko drugega nerodovit-
nega sveta kmetije niso imele; peči na južni strani Golt niso pripadale 
kmetom, ampak gornjegrajski gospoščini, do holocenske ravnice Savi-
nje in Ljubnice pa posest hribovskih kmetov ni segla. 
Posebej zanimivi so v obravnavani pokrajini vinogradi, ki jih pri 
hribovskih kmetih izkazuje franciscejski kataster. Kljub temu, da jih 
ni bilo veliko (vsega 9,47 ha), kažejo na značilno avtarkijo takratnega 
hribovskega kmetovanja, katere ostanki se še danes na marsikateri 
kmetiji držijo, obenem pa so nam kažipot za ugotavljanje mikrokli-
matskih razmer. Ni dvoma, da so za dobro pijačo izrabili tudi hri-
bovski kmetje vsa možna, na izrazito sončno stran nagnjena in petro-
grafsko ugodna zemljišča, na katerih lahko že uspeva vinska trta. 
Skoraj vse vinograde so imele vmesne kmetije (9,42 ha); le pre-
ostalih 4,6 arov je odpadlo na dolinskega kmeta Švegla v Teru pri 
Ljubnem. Največ vinogradov je bilo v jugovzhodnem in južnem pri-
gorju Golt (5,72 ha) in sicer večidel na kmetijah v Lepi njivi in v 
Poljanah ter pri nekaterih v Trnavčah, v Brezju in v Zekovcu. Najviše 
so segli do spodnjih kmetij v Smihelu (Lesjak, 5,2 ara, Ramšak, 13 arov, 
Reberšak, 6,3 ara), bili so pa na najbolj nagnjenih površinah ob kme-
tijah. Preseneča, da je bilo razmeroma precej vinogradov tudi na Do-
broveljski planoti (2,74 ha), še bolj pa to, da so jih imeli, čeprav ne 
veliko (91 arov), skoraj vsi kmetje na Mozirskem Dobrovlju, medtem 
ko je imel v Dobrovski vasi vinograd (4,6 arov) samo Vrhovnik. Na 
Mozirskem Dobrovlju so bile zaplate vinogradov predvsem na vzhodni 
strani keratofirskega grebena, to je na strmih, močno proti soncu 
nagnjenih tleh. Največje vinogradniške površine v območju Dobrovelj-
ske planote so pripadle spodnjim kmetijam na vzhodnem pobočju pla-
note (Dolar 9 arov, Turnšek 57 arov, Orešnik 6,3 ara, Strojanšek 
40 arov, Hlastej 57 arov, Kreč 4,1 ar, Jerin 5 arov), ki imajo veliko 
sonca in ugoden naklon zemljišča; še danes imajo med vsemi obrav-
navanimi kmetijami vinograde, čeprav skromne, samo nekatere kme-
tije v tem delu planote (Metovžak 15 arov, Dolar 9 arov, Turnšek 
29 arov, Strojanšek 8 arov in Hlastej 11 arov), medtem ko so povsod 
drugod opuščeni in spremenjeni v druge kulture, največ v travnike. 
Splošni gospodarski razvoj med letoma 1825 in 1960 tudi v obrav-
navani pokrajini ni bil izjemen. Kot smo ugotavljali za Solčavsko in 
Lučko pokrajino,15 tako se je tudi tu izvršila sprememba iz poljedelsko-
živinorejskega načina gospodarstva v gozdarstvo, medtem ko je stopila 
živinoreja na drugo in poljedelstvo na tretje mesto. Pomembnejšo 
15 Meze, Samotne kmetije na Solčavskem, str. 244 si.; Meze, Samotne 
kmetije v Lučki pokrajini, str. 207 si. 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 39 
vlogo je začela dobivati živinoreja na nekaterih hribovskih kmetijah 
šele v novejšem času, je pa kljub temu na večini med njimi danes 
gozdarstvo še vedno daleč najvažnejša panoga. 
Gospodarski premiki se odražajo tudi v spremembah med površi-
nami zemljiških kategorij, kar kaže tabela 13.16 V celoti je padel delež 
njiv v vsej pokrajini, v odnosu do vse posesti za 3,19%, glede na same 
njive pa za 36,4%, travniki so ostali v približno istih mejah, delež 
pašnikov se je glede na celotno posest zmanjšal za 1,4%, gozdovi pa 
so se zvečali za 1,8%.17 Tak je popreček, medtem ko so razlike med 
posameznimi predeli ponekod zelo občutne. V Smihelu npr. se je med 
letoma 1825 in 1960 zvečala iz že znanih razlogov pašniška površina 
za 208% (od 3,02 ha poprečno na kmetijo na 9,26 ha); razmere v Smi-
helu imajo odločilen vpliv na številčni prikaz pašniškega razmerja med 
omenjenima letoma v vsem južnem in jugovzhodnem predgorju Golt 
pri obeh skupinah kmetij. Višinskim kmetijam so se v vsej pokrajini 
zmanjšale njive za 48 %, največ v zaledju Ljubnega in na Dobroveljski 
planoti (51,6 oziroma 50%), vmesnim pa za 33% (največ na senčni 
strani Zadrečke doline, 50%, in najmanj na jugovzhodnem in južnem 
predgorju Golt, 24,3%). Pri travnikih je omembe vredna med višin-
skimi kmetijami senčna stran Zadrečke doline, kjer so se zmanjšali 
za 59,2%, medtem ko so na hribovskih kmetijah južnega in jugo-
vzhodnega predgorja Golt ter na vmesnih kmetijah Dobroveljske pla-
note narasli za okrog 10%. 
Nekoliko drugačno sliko nam kažejo podatki o razvoju zemljiških 
kategorij v odnosu na celotno površino v okviru katastrskih občin 
(tabela 14). Ta slika pa je glede na podatke o razvoju zemljiških 
kategorij na obravnavanih kmetijah v toliko nepopolna, ker je tu 
obseženo zemljišče celotnih katastrskih občin, ki zajemajo poleg hribo-
vitega sveta tudi doline ali nižje obrobno gričevje (Šmartno, Kokarje, 
Loke, Brezje, Lepa njiva, Jeronim, Poljane). Kl jub temu je primerjava 
med obema tabelama zanimiva, ker je mogoče primerjati stanje iz leta 
1825 z letom 1900, to pa z letom 1956, ko imamo po posameznih kata-
strskih občinah podatke kmetijske statistike.18 
Primerjajoč sliko obravnavane pokrajine s celotno Gornjo Savinj-
sko dolino vidimo, da so bile tendence spreminjanja zemljiških kate-
gorij v glavnem enake. Očitnejša sprememba je le med letoma 1825 
16 V tabeli je prikazana poprečna velikost posesti in posameznih zem-
ljiških kategorij leta 1825 in 1960. Na osnovi teh podatkov je mogoče izra-
čunati delež posameznih zemljiških kategorij v odnosu do poprečne skupne 
površine kmetij in razvoj med omenjenima letoma. 
17 Majhno zvečanje gozda leta 1960 gre na račun agrarne reforme, ki 
je velikim kmetom odvzela predvsem gozd in le deloma tudi pašnike, a teh 
zelo malo; primerjava pašniških površin med leti 1825 in 1960 je zato mo-
goča. Ni pa agrarna reforma okrnila obdelovalnih površin, zato je primer-
java teh za leta 1825 in 1960 popolnoma izvedljiva, tako glede absolutnih kot 
relativnih številk. 
18 Podrobnejši pregled razvoja posameznih zemljiških kategorij v 
okviru katastrskih občin za vso Gornjo Savinjsko dolino glej v: Drago Meze 
Se nekaj geografskih drobcev ..., str. 22 si. 
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
40 Drago Meze 
in 1900 pri pašnikih, ki so v obravnavani pokrajini narasli za 29,7 % 
(ob istočasnem zmanjšanju gozdov), v GSD pa so se zmanjšali za 2,2 % . 
Zvečanje gre predvsem na račun katastrskih občin Sv. Primož, Savina, 
Lepa njiva, Sv. Lenart, Sv. Florijan. Šmartno ob Dreti in Kokarje. 
Zdi se pa, kot že omenjeno, da to niso bile toliko dejanske spremembe 
kulture kot različni kriteriji, ki so jih imeli posamezni popisovalci pri 
opredeljevanju gozda in pašnika z drevjem v primeru t. im. gozdne 
paše. Tudi njive z vrtovi so se med letom 1825 in 1960 v obravnavani 
pokrajini bolj zvečale (6,9%), kot kaže popreček za GSD (2,4%), to 
predvsem v katastrskih občinah Šmartno, Savina in Brezje. 
GOSPODARSTVO 
Urbar gornjegrajske posesti iz leta 1426 
Vpogled v gospodarske razmere velikega dela obravnavane po-
krajine seže daleč nazaj, v prvo četrtino 15. stoletja. Omogoča ga urbar 
gornjegrajske posesti iz leta 1426, ki ga je iz gospodarskosocialnega 
gledišča obdelal Ferdo Gestrin;19 v urbarju nista zajeti Mozirska kotli-
nica z obrobjem in skoraj celotna Dobroveljska planota, kar vse je 
bilo takrat v lasti celjskih grofov. Iz Gestrinove študije povzemam 
sledeče. 
Na podlagi naturalnih podložniških dajatev je videti, da »-je bila 
živinoreja zelo razvita v uradih Tirovsek,193 Posavinje, Zadretje, Lju-
benska gora in Luče-« (c. d., str. 503), in prav prvi štirje uradi zajemajo 
veliki del področja hribovskih kmetij v obravnavani pokrajini. »Da-
jatve v živini se javl jajo predvsem v predelih, kjer prevladujejo sa-
motne kmetije. V glavnem se je redila drobnica in govedo, manj 
prašiči« (c. d., str. 503). 
Na velik pomen živinoreje kažejo t. im. švajge, to je »-tiste kmetije, 
ki so bile po navadi na gornji meji žita in so se v glavnem ukvarjale 
z živinorejo. Svajge — planinske kmetije so nastajale v 12.—15. stoletju, 
potem ko so bile doline že gosto naseljene. Ustanavljale so se na novo 
ali pa so se že obstoječe kmetije spremenile v planinske« (c. d., str. 
482). Po urbarju so bile švajge v uradu Tirovsek (30 po številu). Na 
Gornjegrajskem sta bili dve vrsti planinskih kmetij: 1. planinske kme-
tije, »ki so gojile govedo in odrajtovale po 300 kosov kravjega sira« 
in 2. »kmetije, ki so gojile večji del ali izključno samo ovce ter dajale 
is Ferdo Gestrin, Gospodarska in socialna struktura gornjegrajske po-
sesti po urbarju leta 1426. Zgodovinski časopis VI—VII/1952—1953, »Kosov 
zbornik«, str. 473—514. Obravnavana pokrajina je bila zajeta v uradih: 
Ljubenska gora, Tirovsek, Posavinje, Zadretje in Braslovče. 
i»a v urbarju je Tirosek, kot je danes zanj ljudska in uradna raba, 
imenovan Tirovsek; kadar bo v tej zvezi imenovan, ga bom tudi jaz tako 
pisal, sicer pa Tirosek, kakor je pravilno danes. 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmeti je v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 41 
isto količino ovčjega sira« (c. d. str. 482). Po letu 1500 se planinske 
kmetije v urbarjih vedno redkeje omenjajo, »bodisi da so se opuščale, 
bodisi da so se naturalne dajatve spremenile v denarne« (c. d. str. 483). 
Tudi v obravnavani pokrajini je moralo biti, kot smo zapisali za 
Lučko pokrajino,2® ovčarstvo močno razvito, saj so bile ovce skupaj 
z jagnjeti pri dajatvah številno zastopane; vsa hribovska naselja so jih 
morala odšteti 235, od tega samo v uradu Ljubenska gora (t. j. zaledje 
Ljubnega) 115. »Vsak podložnik je odrajtoval po 1 ovco ali jagnje ali 
oboje skupaj . . . Po dve ovci so plačevali redki kmetje« (c. d., str. 503, 
504). Tudi kokošjereja je morala biti dokaj dobro razvita, kar kažejo 
dajatve jajc in piščancev; samo v uradu Ljubenska gora je bilo oddanih 
182 piščancev in 962 jajc. 
O stanju poljedelstva urbar ne pove veliko. Žitnih dajatev so imeli 
hribovski kmetje malo. Kolikor jih je bilo, so bile le za oves in rž, 
medtem ko so skromne dajatve v pšenici zabeležene le v Rovtu (v ur-
barju »kmetije ob Volažnici«; c. d., str. 491). V zaledju Ljubnega, t. j. 
v uradu Ljubenska gora, pa žitnih dajatev sploh ni bilo. 
Zanimive so omembe treh valjalnic domačega sukna v obravnavani 
pokrajini: dve v Gornjem gradu in ena v Volovleku.21 » To nam, poleg 
dajatev v blagu, ki se javl jajo v Šmiklavžu in Mačkinem kotu, kaže, 
da je bilo tkanje sukna v Savinjski in Zadrečki dolini že v srednjem 
veku precej razvito. Ta domača obrt se je nato obdržala do začetka 
našega stoletja« (c. d., str. 483). 
V uradu Tirosek in v Gornjem gradu se omenjata žagi, ki sta pa 
bili edini na vsem ozemlju Gornjegrajskih. Izraba lesa je bila takrat 
skromna. Številne žage na Savinji in Dreti so bile postavljene šele 
kasneje, in to največ v obdobju intenzivnega splavarstva na obeh 
rekah, ki pa se je začelo uveljavljati šele mnogo kasneje. 
Mlinov je bilo v obravnavani pokrajini v obsegu gornjegrajske 
posesti 16, a to na celotnem in ne samo na hribovskem ozemlju. Zdi 
se pa, da so bili mlini ob večjih vodah, saj sta bila npr. na obsežnem 
ozemlju povirja Drete nad Gornjim gradom samo dva, eden več v za-
ledju Ljubnega, medtem ko jih je bilo v uradu Posavinje 6, v uradu 
Zadretje pa 4. Po razširjenosti in številu mlinov ne moremo govoriti 
o intenzivnosti pridelovanja žit, lahko si pa mislimo, da je bila zaradi 
majhnega števila mlinov v hribovitem svetu pot žita do njih težavna 
in dolga, še težavnejša pa pot moke nazaj h kmetijam. 
20 Meze, Samotne kmetije ..., str. 207, 208. 
21 Ime Volovlek se tu ne nanaša na sedlo med Podvolovlekom in dolino 
potoka Volovlek, ki se steka v Črno v Smrečju, marveč je s tem imenom 
označena skupina 9 hribovskih kmetij v povirju Drete z jedrom okrog 
kmetov Volovšek in obeh Zavolovškov (zgornji in spodnji). Pri obravnavanju 
samotnih kmetij v Lučki pokrajini me je zavedlo, da sem pomotoma stavil 
to valjalnico sukna v Podvolovlek (Meze, c. d., str. 208). 
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
42 Drago Meze 
Živinoreja 
Prve podatke o živinskem fondu v obravnavani pokrajini imamo 
od Schmutza.22 Vsaj kar se števila goveje živine tiče, jim sicer ne 
moremo verjeti, kar pa ne velja samo za našo pokrajino, marveč na 
splošno; glede na stanje iz leta 1910, ko obstajajo zanesljivi podatki 
o staležu živine, so razlike tako občutne, da niso verjetne, saj so šte-
vilke Schmutza pri goveji živini nižje za več kot 100%. Verjetnejše 
so številke o stanju ovc in konj, medtem ko za prašiče Schmutz nima 
podatkov. 
Schmutz ima podatke o številčnem stanju živine po naseljih, za 
leto 1910 kot tudi za kasnejša štetja pa so dane le številke za celotne 
občine ali celo za še večje teritorialne enote. Vemo pa, da se je v zad-
njem stoletju menjavalo tudi ozemlje posameznih občin. Za študij 
manjših teritorialnih enot, kakršne so naše, je zato nemogoče podati 
s številkami podkrepljen razvoj živinoreje; zato se bomo morali za 
preteklost zadovoljiti le s splošnimi ugotovitvami, podrobno stanje 
živinoreje na hribovskih kmetijah pa bomo lahko prikazali le za naj-
novejši čas. 
Za preteklost so zanimivi podatki o živinskem fondu, ki jih je 
zbral I. Orožen za urad Tirovsek, in jih navaja tudi Gestrin.23 Gre za 
leti 1542 in 1910. Iz njih razberemo, da se je stalež živine do leta 1910 
v splošnem zmanjšal (konj za 18,5 % , krav za 29 %, volov za 2,6 % , 
telet za 17,5% in drobnice za 65 %! ) , zvečalo se je le število bikov 
(za 130%, od 7 na 16) in prašičev (za 26,6%). Ker je zajemal urad 
Tirovsek skoraj v celoti ozemlje, naseljeno s hribovskimi kmetijami, 
smemo okvirno prenesti tendence številčnega razvoja živinoreje za 
označeno razdobje tudi na druga področja hribovskih kmetij. Gestrin 
(c. d., str. 503) je mnenja, da gre porast števila prašičev pripisati 
dejstvu, »da so ovce, ki so poleg drugega dajale tudi zabelo, nado-
mestili z njimi, in da so prašiče začeli gojiti tudi na planinskih kme-
tijah, kjer jih prej niso-«. 
Zmanjševanje staleža živine se je v zadnjih 60 letih nadaljevalo 
tudi v naši pokrajini. Za koliko, ne vemo, ker manjkajo ustrezni po-
datki. Za primerjavo bom navedel podatke iz bližnje Lučke pokrajine,24 
ki je po naravnem okolju in posestnih razmerah močno podobna več-
jemu delu obravnavane pokrajine (zaledje Ljubnega, obrobje Zadrečke 
doline, jugovzhodno pobočje Golt). Domnevam, da je bilo zmanjšanje 
v celoti nekaj manjše kot v Lučki pokrajini, to pa zato, ker je v ob-
ravnavani pokrajini v celem več manjših kmetij kot v Lučki pokrajini, 
pri manjših kmetijah, na katerih je bilo v splošnem manj živine, pa 
tudi ni stalež živine toliko nazadoval. Zmanjšanje števila goved, zlasti 
volov, se je začelo šele po letu 1919, ko se je z državno mejo zaprla 
22 Carl Schmutz, Historisch Topographisches Lexicon von Steiermark. 
Gratz 1822, I., II., III. in IV. del. 
23 F. Gestrin, c. d., str. 503. 
24 Meze, Samotne..., str. 208 si. 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 43 
prosta pot izvozu v Avstrijo, kamor je šel do leta 1919 tudi iz naše 
pokrajine skoraj celoten izvoz pitanih volov. Leta 1900 je imela kmetija 
v Lučki pokrajini poprečno 11,7 goved, 16,5 ovac in 4 prašiče. Do leta 
1955 se je zmanjšalo število goveje živine za 43,2'% (na Solčavskem 
za 54,6%,25 v vsej Gornji Savinjski dolini pa za 33,2%). Avstrijsko 
tržišče je narekovalo opuščanje volov ob istočasnem višanju števila 
konj (za 280%). Močno je nazadoval tudi stalež ovac (za 37,8%, 
v GSD za 46,2%), število prašičev pa je ostalo v glavnem neizpreme-
njeno (v GSD se je povečalo za 29,2%, a to predvsem v dolinskih 
vaseh). 
Kakšno je bilo leta 1960 številčno stanje živine na obravnavanih 
kmetijah, je videti v tabeli 16. Vseh goved je bilo 2587, od tega 35,8 % 
krav molznic in 14,7% volov. Na kmetijo je prišlo v poprečku skoraj 
6 goved, kar je razmeroma veliko (v Lučki pokrajini 4,6, na Solčavskem 
5,1), od tega 2,1 kravi in poprečno en vol; v Lučki pokrajini je imela 
kmetija 2,'3 krave, na Solčavskem pa 2,8. Največ goved so imele vi-
šinske kmetije (6,8 na kmetijo), od tega daleč največ tiste na jugo-
vzhodnem pobočju Golt, kar gre v veliki meri na račun Smihela (9,9) 
in deloma tudi Zgornje Radegunde (7,6); v vsem Šmihelu je imela 
hribovska kmetija poprečno 9,1 goved! Preseneča, da ima med višin-
skimi kmetijami močno podpoprečno število goved najbolj alpska po-
krajina na obravnavanem ozemlju, to je zaledje Ljubnega, kjer je na 
kmetiji poprečno le 5,7 goved; med višinskimi kmetijami jih je manj 
samo na Dobroveljski planoti (4,7). Po 12 goved, kar je bilo leta 1960 
največ na višinskih kmetijah, so imeli Hriberšek in Verbuč v Smihelu, 
Keber in Šumečnik v Zg. Radegundi ter Enci v Šmiklavžu (Mačkin kot), 
po 11 pa Sp. Laznik in Toman v Tirosku, Napotnik in Plešnik v Smi-
helu ter Leskovnik v Vel. Rovtu. 
Na vmesnih kmetijah je živine manj, kot kaže popreček za vso 
pokrajino. Ker je teh kmetij zelo veliko, ne preseneča, da so med 
njimi glede na število glav goveje živine velike razlike. Največ goved, 
kar je bila obenem najvišja številka v pokrajini, je imel leta 1960 
Mavric v Sentflorijanu (15, od tega 4 krave in 4 vole, ostalo so bila 
teleta in bikci, torej v glavnem mesna goveja živina), temu sledita 
s po 13 Jesenik v Smihelu in Medved v Jazbinah (tudi ta dva sta 
gojila predvsem mesno govejo živino). Po 12 so jih imeli Stenšek v 
Sentflorijanu, Podforštnik v Šmihelu, Lamprečnik v Šentlenartu in 
Ramšak v Teru, po 11 pa Sp. Grozdej in Ri fe l j v Tirosku, Lešnik 
v Šmiklavžu, Zlebnik in Naraločnik v Šmihelu, Srebočnik v Zg. Ra-
degundi ter Ošterman in Sp. Brezovnik v Šentlenartu. Tudi med vmes-
nimi kmetijami so imele najmanj goved kmetije v zaledju Ljubnega 
in na Dobroveljski planoti, manj od poprečka pa še kmetije na senčni 
strani Zadrečke doline, medtem ko so imele kmetije na nasprotni 
strani doline visoko nadpopreono število goved (6,7). 
Danes o ovčarstvu kot pomembnejši vej i živinoreje v naši pokra-
jini ne moremo govoriti, saj je bilo v njej leta 1960 samo 823 ovac; 
25 Meze, Samotne kmetije na Solčavskem, str. 246—247. 
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
44 Drago Meze 
Tabela 16 
Sadno drevje in živina leta 1960 
Jablane Hruške Cešpl je in slive Češnje 
Višinske kmetije 
Zaledje Ljubnega 
na kmetijo 
833 
19 
643 
15 
405 
9,4 
11 
0,3 
JV in J predgorje Golt 
na kmetijo 
516 
32 
389 
24 
106 
6,6 
70 
4,4 
Sončna stran Zadrečke doline 
na kmetijo 
431 
25 
294 
17 
171 
10 
38 
2,2 
Senčna stran Zadrečke doline 
na kmetijo 
289 
24 
250 
21 
52 
4,3 
24 
2,0 
Dobroveljska planota 
na kmetijo 
301 
15 
270 
13 
41 
2,5 
109 
5,4 
Višinske kmetije — skupaj 
na kmetijo 
2 370 
22 
1846 
17 
775 
7,2 
252 
2,3 
Vmesne kmetije 
Zaledje Ljubnega 
na kmetijo 
2 151 
38 
1452 
25 
1256 
22 
165 
2,9 
JV in J predgorje Golt 
na kmetijo 
6 025 
76 
1396 
18 
1015 
13 
534 
7 
Sončna stran Zadrečke doline 
na kmetijo 
3 165 
47 
1479 
22 
717 
11 
148 
2,2 
Senčna stran Zadrečke doline 
na kmetijo 
1 695 
46 
809 
22 
553 
15 
116 
3,1 
Dobroveljska planota 
na kmetijo 
1 238 
24 
585 
11 
243 
5 
277 
5,4 
Vmesne kmetije — skupaj 
na kmetijo 
14 274 
49 
5721 
20 
3784 
13 
1240 
4,3 
Dolinske kmetije 
Zaledje Ljubnega 
na kmetijo 
972 
51 
370 
22 
126 
7,4 
15 
0,9 
Zadrečka dolina 
na kmetijo 
1 161 
64 
388 
22 
120 
6,7 
19 
1,1 
Dolinske kmetije — skupaj 
na kmetijo 
2 133 
61 
758 
22 
246 
7 
34 
1 
Celotna pokrajina 
na kmetijo 
18 777 
43 
8325 
19 
4805 
H 
1526 
3,5 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmet i j e v vzho<inem delu Gorn je Savinjske doline 45 
Orehi K o n j i 
G o v e d o 
(skupaj) 
K r a v e 
m o l z -
nice 
Vol i O v c e Prašiči Kokoš i 
121 
2,8 
51 
1,2 
244 
5,7 
101 
2,3 
20 
0,5 
136 
3,2 
148 
3,4 
241 
5,6 
85 
5,3 
16 
1,0 
138 
8,6 
37 
2,3 
25 
1,6 
72 
4,5 
94 
5,9 
160 
10,0 
115 
6,8 
8 
0,5 
106 
6,2 
35 
2,0 
25 
1,5 
65 
3,8 
67 
3,9 
99 
5,8 
37 
3,1 
8 
0,7 
77 
6,4 
29 
2,4 
13 
1,1 
14 
1,2 
58 
4,8 
81 
6,7 
76 
3,8 
8 
0,4 
93 
4,7 
31 
1,5 
20 
1,0 
12 
0,6 
57 
2,7 
121 
6,0 
434 
4,0 
91 
0,8 
749 
6,8 
233 
2,2 
103 
1,0 
299 
2,8 
424 
3,9 
702 
6,5 
531 
9,3 
42 
0,7 
280 
4,9 
126 
2,2 
33 
0,6 
107 
1,9 
199 
3,5 
420 
7,4 
446 
5,7 
40 
0,5 
473 
6,0 
158 
2,0 
90 
1,1 
96 
1,2 
404 
5,1 
737 
9,3 
594 
8,9 
46 
0,7 
458 
6,7 
155 
2,3 
73 
1,1 
161 
2,4 
340 
5,1 
544 
8,1 
318 
8,6 
28 
0,8 
203 
5,5 
96 
2,6 
23 
0,6 
47 
1,3 
189 
5,1 
296 
8,0 
274 
5,4 
22 
0,4 
245 
4,8 
73 
1,4 
48 
0,9 
48 
0,9 
164 
3,2 
345 
6,8 
2163 
7,4 
178 
0,6 
1659 
5,7 
608 
2,1 
274 
0,9 
459 
1,6 
1296 
4,4 
2342 
8,1 
175 
10,3 
16 
0,9 
71 
4,2 
37 
2,2 
— 10 
0,6 
75 
4,4 
149 
8,8 
130 
7,2 
14 
0,8 
108 
6,0 
46 
2,6 
10 
0,6 
55 
3,1 
107 
5,9 
144 
8,0 
305 
8,7 
30 
0,9 
179 
5,1 
83 
2,4 
10 
0,3 
65 
1,9 
182 
5,2 
293 
8,4 
2902 
6,7 
299 
0,7 
2587 
6,0 
924 
2,1 
380 
0,9 
823 
1,9 
1902 
4,4 
3337 
7,7 
(2) Geografski zbornik XI , 1969 1 7 
46 Drago Meze 
v poprečku nista prišli niti dve ovci na kmetijo. Največ jih je bilo 
na višinskih kmetijah, med temi pa še posebej na južnem in jugo-
vzhodnem predgorju Golt (4,5 na kmetijo), dalje na sončni strani 
Zadrečke doline in v zaledju Ljubnega. Na vmesnih kmetijah je bilo 
ovc precej manj (1,6 na kmetijo), predvsem na Dobroveljski planoti, 
kjer ni prišla niti ena ovca na kmetijo. Redke so bile kmetije, ki so 
imele več kot 10 ovac. Daleč največ jih je bilo na Encijevem (29), 
SI. 4. Kugovnik, 1220 m, v Podplanini je najvišja kmetija v obravnavani 
pokrajini; zaradi odročnosti se kljub 48 ha, kolikor obsega, ne bo mogla 
obdržati in je že zapisana usodi, da postane »pustota« 
16 jih je imel Verbuč, po 15 pa Zg. Požežnik v Savini in Srebočnik 
v Zg. Radegundi. 
Konj stopi v primerjavi s Solčavskim in Lučko pokrajino v obrav-
navani pokrajini že močno v ozadje; na kmetijo pride le 0,7 konja 
(na Solčavskem 1,5, v Lučki pokrajini en konj). Nadomeščajo jih voli, 
ki so v določeni meri rentabilnejši od konj,26 zlasti v novejšem času, 
ko je zaradi tovornjakov in traktorjev s konji čedalje manj zaslužka. 
Vole kot vprežno živino imajo predvsem manjši kmetje in tisti, ki so 
v nižjih legah ali na položnejšem svetu. Ponekod imajo tudi »mešano-« 
26 Kmetje menijo, »da je konj vsako leto manj vreden, vol pa več«, 
vendar se pri tem premalo upošteva dejstvo, da je glede moči in okretnosti 
konj daleč pred volom. Je pa res, da je za reliefno močno razgibani hribovski 
svet konj v nevarnosti, da si zlomi noge, medtem ko je za vola te nevarnosti 
manj. 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 47 
vprego (konj in vol), nekateri revnejši kmetje pa tudi krave. Daleč 
v prevladi so voli kot vprežna živina v Lepi njivi, v Brezju, na Mo-
zirskem Dobrovlju, v Poljanah, v Tirosku, v Jeronimu in v Zavodicah. 
Največ konj je na hribovskih kmetijah ljubenskega zaledja, zlasti na 
višinskih kmetijah in na senčni strani Zadrečke doline. Po tri konje, 
skupaj z žrebcem, imajo Vodušek, Sp. Grozdej in Goličnik, po dva pa 
imajo zlasti velike in bogate kmetije. 
SI. 5. Kecej, 635 m,, na Mozirskem Dobrovlju je lepa in napredna hribovska 
kmetija, na kar kaže že urejeno gospodarsko poslopje s hlevom in gnojnično 
jamo 
Prašičev je bilo leta 1960 razmeroma veliko (1902 ali 4,4 na kme-
tijo), več kot v Lučki pokrajini (4 na kmetijo), a nekaj manj kot na 
Solčavskem, kjer jih je bilo poprečno 5. Tako visoko število gre 
predvsem na račun dolinskih kmetij, kjer je bil popreček 5,2 na kme-
tijo. Višinski kmetje so imeli manj prašičev kot vmesni, saj je prišlo 
pri višinskih 3,9 prašičev na kmetijo, pri vmesnih pa 4,4. Tudi glede 
prašičev je med hribovskimi naselji Smihel na prvem mestu (poprečno 
7 prašičev na kmetijo), na zadnjem pa spet Dobroveljska planota. 
Koz danes ni nikjer več na obravnavanih kmetijah. Strogi povojni 
zakon, ki prepoveduje kozam pašo, jih je dokončno odpravil. 
Med letoma 1955 in 1960 se je v Lučki pokrajini stalež živine 
krepko zmanjšal.27 Tako se je število goved skrčilo za okrog 25'%, 
27 Meze, c. d., str. 210. 
( 2 ) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
48 Drago Meze 
ovc za več kot 30'% in konj za okrog 18 %. Malenkostno se je zvišalo 
le število prašičev (za 1,3%), ki so pa najbolj nestalna vrsta domače 
živine. V glavnih obrisih smemo računati, da je bilo tako tudi v ob-
ravnavani pokrajini, z omejitvami, kakršne so naznačene spredaj pri 
poizkusu tolmačenja zmanjševanja staleža živine v zadnjih 60 letih. 
Tudi po letu 1960 je v naši pokrajini število goveje živine še 
nekaj časa nazadovalo. V zadnjih letih so se pogoji za rast živinoreje, 
zlasti goveje, izboljšali, zato se je nazadovanje ustavilo, marsikje pa 
se je stalež goveje živine celo dvignil. V poprečku smemo računati, da 
je število goved doseglo stopnjo iz leta 1960, ponekod pa jo je celo 
prekoračilo. Po mnenju nekaterih kmečkih živinorejcev so dosegli v 
letih 1966 in 1967 hribovski kmetje, ki jim predstavlja živina vsaj 
enakovreden, če ne močnejši vir dohodkov od lesa, v danih razmerah 
maksimalno število glav goveje živine, ki tudi pred vojno ni bilo 
večje. Samo nekaj najznačilnejših primerov. Rženičnik v Smihelu je 
imel leta 1960 le 9 glav goveje živine, leta 1967 pa kar 16, Mavric 
v Šentflorijanu, ki je po številu goved, ne pa tudi po njihovi kakovosti, 
na prvem mestu v vsej pokrajini, je prišel od 15 na 18 (pozimi jih je 
imel 22!), Matij až v Tirosku in Rastočnik v Šmihelu od 10 na 14, Pod-
meninšek v Tirosku celo od 10 na 14, Suhovršnik v Dolu pri Smi-
klavžu od 6 na 14, Mulovnik v Lepi njivi od 9 na 12, Potočnik v Šmi-
helu od 6 na 10 in Kecej na Mozirskem Dobrovlju od 7 na 9. Nekaj 
pa je takih govedorejcev, ki so imeli že leta 1960 polne hleve in so 
jih imeli tudi še leta 1967: Medved v Jazbinah s 13 govedi, Keber 
in Srebočnik v Zg. Radegundi (12 oziroma 11), Jesenik 13, Podforštnik 
12, Verbuč 12, Napotnik 11, Zlebnik 11, Naraločnik 11 (vsi iz Smihela), 
Leskovnik v Vel. Rovtu 11, Enci (12) in Lešnik (11) v Šmiklavžu, med 
10 in 12 pa tudi še Požarnik, Slopnik, Sp. Laznik, Sp. Grozdej, Lam-
prečnik, Ošterman, Sp. Brezovnik, Stenšak, Vršnik in Ramšak (Pod-
planina). Večina kmetij je imela živine manj, kot je zmogljivost nji-
hovih hlevov. 
Važnejša od kvantitete je kvaliteta živine. V preteklosti, ko je 
bila živinoreja skupaj s poljedelstvom glavna gospodarska panoga hri-
bovskega kmeta, je bil poudarek bolj na številčnosti črede, predvsem 
goveje, in manj na kakovosti. Danes je položaj obrnjen; vendar je 
kljub manjšemu številu in zato kvalitetnejšim govedom govedoreja 
v poprečku le precej pod ravnijo, ki jo je dosegla v času prevlade 
živinoreje nad gozdarstvom. Največje razlike med številom goved v pre-
teklosti in danes so na nekaterih hribovskih kmetijah ljubenskega 
zaledja; številčne razlike so pri njih tako velike, da moremo kljub 
boljši kakovosti današnje goveje živine ugotoviti močno nazadovanje 
govedoreje. Na Atelškovem v Podplanini npr. je bilo včasih 26 glav 
goveje živine, danes pa jih je le še 7, podobno* na Visokem v Teru, 
kjer so redili 22 goved, danes pa jih imajo le še 7. Tudi druge večje 
hribovske kmetije v zaledju Ljubnega so imele okrog 20 goved, danes 
pa, razen Ramšaka, nobena ne preseže števila 10, nasprotno, v večini 
so taki, ki imajo poprečno le okrog 5 glav govedi. Nazadovanje gove-
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 49 
doreje na hribovskih kmetijah v zaledju Ljubnega je v vsej obravna-
vani pokrajini daleč najmočnejše. Računajo, da se je v Teru in Pod-
planini izpred druge vojne pa do danes znižal stalež goveje živine 
najmanj za polovico ali celo za dve tretjini, ovac pa ne veliko manj 
kot za 100%; podobno je tudi drugod v ljubenskem zaledju. Tudi na 
drugih večjih hribovskih kmetijah v obravnavani pokrajini je živino-
reja nazadovala, vendar še daleč ne v toliki meri. Večina jih ima še 
danes relativno precej goved, medtem ko jih v preteklosti niso imele 
toliko, kot kmetije v zaledju Ljubnega, v pokrajini, ki je najbolj alpska 
in zato še danes najbolj v območju ekstenzivne živinoreje, za katero je 
značilno veliko število a slabša kakovost goveje živine. 
Zakaj tako nazadovanje, zlasti v povojnem obdobju? Vzroki so 
tudi pri nas podobni kot drugje v hribovitem svetu: naraščajoča vred-
nost lesa, ki ga imajo zlasti večje kmetije v alpskem področju pokra-
jine veliko in je dobre kakovosti; pomanjkanje delovne sile; neurav-
novešene cene mesa; slabo vzdrževanje in opuščanje planin, zlasti 
manjših in takih, ki so v zasebni lasti; slaba povezava z dolino, ki 
onemogoča ali vsaj zelo otežkoča prodajo mleka in mlečnih proizvodov; 
slabo organiziran odkup mleka; monopolizem odkupne mreže živine, 
ki zavrača želje kmečkih živinorejcev po živinskem sejmu na območju 
občine; do pred kratkim onemogočen nakup kmetijskih strojev; ne-
dajanje kreditov kmetu za obnovo in modernizacijo hlevov; premajhna 
zavzetost kmetov, predvsem večine takih, ki imajo velike in bogate 
gozdove, itd. 
V zadnjih dveh, treh letih so se pogoji za napredek govedoreje 
nekoliko zboljšali, kar se ponekod že odraža na dvigu kvalitete in 
živinskega fonda. Glavni vzroki za to so: možnost nakupa poljedelskih 
strojev, čeprav še vedno pod težkimi pogoji; odkup znatnih, a še ne 
dovolj velikih količin mleka po bočenski zadrugi; gradnja gozdnih 
cest, ki načrtno povezujejo med seboj tudi hribovske kmetije, za ka-
tere dajejo kmetje znatne prispevke v obliki lesa. Večjemu razmahu 
govedoreje pa se še vedno postavljajo na pot znatne ovire, kot že 
zgoraj omenjeno. 
Z možnostjo prodaje mleka, ki daje kmetu dober zaslužek, se že 
vrši diferenciacija v govedoreji. Kmetje, ki mleko lahko prodajajo 
bočenski zadrugi, so začeli rediti več krav na račun mesne goveje 
živine, ki je pred tem absolutno prevladovala. Količine odkupljenega 
mleka pa so v primerjavi z možnostmi, ki jih obravnavana pokrajina 
daje mlečni živinoreji, zelo majhne; zadruga, žal, ne uporablja mleka 
za predelavo v mlečne proizvode, marveč preprodaja surovo mleko 
kupcem širom po Sloveniji. Odkup s tovornjaki je organiziran pred-
vsem v dolini, v hribe pa po gozdnih cestah, razen v Šmihel, ne seže. 
Hribovski kmetje, ki so bliže dolini oziroma šmihelski cesti, nosijo 
mleko tudi od daleč ¡na zbirališče; ker pa je to težko in zamudno 
delo, poleti pa zaradi vročine, ki mleko hitreje siri, tudi nemogoče, 
je že marsikateri hribovski kmet, kljub denarnim ugodnostim, to delo 
opustil. Mleko so nosili tudi do tričetrt ure daleč, tako npr. nekateri 
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
50 Drago Meze 
kmetje iz Zgornje Radegunde v Jazbine in v Smihel k cerkvi ali 
spodnji kmetje v Rovtu v Šmartno ob Dreti. Velika večina hribovskih 
kmetov kljub povezavi z gozdnimi cestami še nima možnosti prodaje 
mleka (motorje, mopede ali celo avtomobile, s katerimi bi mleko lahko 
vozili do najbližjega zbirališča, imajo zelo redki hribovski kmetje v 
obravnavani pokrajini), zato je vzreja mesne goveje živine v primerjavi 
z mlečno še vedno daleč v ospredju. Tako je v vsem hribovskem zaledju 
Ljubnega, na obeh straneh Zadrečke doline, v velikem delu jugovzhod-
nega pobočja in predgorja Golt in na celotni Dobroveljski planoti. 
Preusmerjanje na mlečno živino se vrši predvsem v znatnem delu 
Smihela (z izgradnjo mreže gozdnih cest skozi Smihel bo ta proces 
verjetno še intenzivnejši), na hribovskih kmetijah v bližini ceste v Ti-
rosku in na spodnjih hribovskih ter dolinskih samotnih kmetijah 
v Zadrečki dolini. 
Kot že omenjeno, je živinoreja v obravnavani pokrajini najbolj 
nazadovala v zaledju Ljubnega, kljub temu, da so tam v naravi dobre 
osnove za živinorejo. Glavni vzrok je v tem, da imajo ti kmetje še 
vedno velike in bogate gozdove, zato je les tisti, ki jim daje brez 
večjega truda glavne dohodke, posebej sedaj, ko je delo v gozdu že 
precej mehanizirano, in ko imajo tudi že razmeroma gosto mrežo 
gozdnih cest, ki je razvidna s priložene karte.28 Razen imenovanega pa 
prispeva k nazadovanju živinoreje v tej pokrajini tudi vse tisto, kar 
je omenjeno že zgoraj. 
Živinoreja je v naši pokrajini, razen z nekaj izjemami, na nizki 
stopnji, kar pa ne preseneča, saj je tako tudi v velikem delu Solčav-
skega in Lučke pokrajine, izven GSD pa tudi v podobnem svetu Slo-
venije, kjer so v prevladi hribovske samine. Daleč v ospredju je eksten-
zivna živinoreja. Cez poletje daje večina kmetov mesno in jalovo živino 
na bližnje planine, doma ostajajo le krave in vprežna goveja živina, 
kjer nimajo konj. Kmetje dajejo živino v veliki meri na zadružne 
planine. Na Golteh sta udeležena Ter in Radegunda, medtem ko imajo 
Smihelčani povečini še vedno vsak svojo planino, na Smrekovškem 
pogorju Podplanina in Semprimož, na Menini zgornje kmetije v Sa-
vini, Šentflorijan (ovce na Savnice, govedo na Gospodnji stan) ter 
del Tiroska in Smiklavža, na pogorje Kranjske rebri Mačkin kot in 
Tirosek (en del na samo Kranjsko reber, drugi pa na Kašni vrh), na 
Lepenatko in pod Rogatec Sentlenart, na nekdanje Piklovo posestvo 
v Velikem Rovtu pod Slopmi, kjer je danes planina, pa gonijo kmetje 
iz obeh Rovtov. Razen Smihelčanov imajo svoje planine še Mure iz 
Šemprimoža, Tiršek iz Tera, Hojnik iz Savine ter Ramšak in Krum-
pačnik iz Podplanine; do pred kratkim jo je imel tudi Podlesnik 
v Teru, a jo je prodal. 
Tudi kmetov, ki ne dajejo čez poletje živine na planine, ni malo, 
čeprav so v manjšini. Cele vasi so, ki imajo živino tudi čez poletje 
v hlevih, nekateri pa tudi v ograjenih pašnikih sredi gozda, v bližini 
28 Ceste, ki so na karti v zaledju Ljubnega označene kot »gozdne ceste 
v delu«, so danes že gotove. 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 51 
kmetij ali v redkem gozdu z manjšimi jasami, kjer še vedno obstaja 
t. im. gozdna paša. Na planine ne dajejo živine tale hribovska naselja: 
Lepa njiva, Brezje, Globoko, Jazbine, Poljane in vsa Dobroveljska pla-
nota z obrobjem, torej skoraj celotno subalpsko področje. Jeseni, ko 
pospravijo njivske pridelke in ko je že pokošena otava (to kosijo 
večidel le na nižjih hribovskih kmetijah, medtem ko jo na višjih po-
pase živina), spustijo živino »na njive«, tako tisto, ki se je vrnila s 
planin, kakor tisto, ki je bila čez poletje doma. Pašno-košni sistem, 
ki ga živinorejski strokovnjaki zelo priporočajo, sta do leta 1967 začela 
uvajati le Verbuč in Rženičnik v Šmihelu, lotil bi se ga še kateri 
kmet, a so zanj potrebne večje travne površine, ki jih pa kmetje, 
razen redkih izjem, nimajo; kooperacija med kmeti se pa za tovrstno 
združevanje zemljišča še ni začela uveljavljati. 
Včasih je bilo na kmetijah dovolj ljudi tudi za čuvanje živine, da 
ni uhajala na »nj ive« . Danes je to le redkokje, zato spuščajo živino 
na pašo h kmetijam brez skrbi šele pozno v jesen, ko so z nj iv že 
pospravljeni pridelki. Ograjeni pašniki so redki, prav tako tudi elek-
trični pastirji. Otroke, ki so včasih pasli živino, uporabijo danes obi-
čajno pri težjih kmečkih delih. 
Na večini obravnavanih hribovskih kmetij je živina v hlevih ne-
privezana (živinorejski strokovnjaki uporabljajo za tovrstni način izraz 
»svobodni sistem« v nasprotju z »vezanim sistemom«, kjer je mišljena 
privezana živina). Svobodni sistem prevladuje v vsem zaledju Ljub-
ši. 6. Lamprečnik, 760 m, v Sentlenartu je velika hribovska kmetija, a na 
majhni krčevini v strmem, malo razgibanem svetu sredi lepih in bogatih 
gozdov 
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
52 Drago Meze 
nega, razen na spodnjih kmetijah v Teru, dalje v velikem delu ob-
robja Zadrečke doline (izjema sta Rovt in Nadbočna ter najnižje hri-
bovske kmetije v Tirosku in Šmiklavžu), v Zgornji Radegundi in v 
velikem delu Smihela (tu so v zadnjih letih nekateri kmetje z mo-
dernizacijo hlevov živino privezali k jaslim). Nekaj kmetov, predvsem 
v Šmihelu in na sončni strani Zadrečke doline ima privezane krave, 
druga živina pa je neprivezana. Svobodni sistem prevladuje torej 
v najbolj alpskih predelih, medtem ko je izven njih, to je predvsem 
na južnem in jugovzhodnem predgorju Golt (Lepa njiva, Brezje, Po-
ljane, Jazbine, Globoko) in na Dobroveljski planoti z obrobjem, vklju-
čujoč Creto, vsa živina v hlevih privezana. V bistvu ima v biološkem 
smislu neprivezana živina prednost pred privezano; ta prednost je v 
gibanju živali, ki je za osnovne življenjske funkcije neobhodno po-
trebno. Prvotno je bila vsa živina neprivezana, saj ji je omogočal 
pašni sistem življenjski ritem, kakršen je danes pri nas ohranjen le 
še na planinskih pašnikih, kjer je še intenzivnejši, in na mnogih hri-
bovskih in samotnih kmetijah; živina je šla zgodaj zjutraj iz hleva, 
vanj pa se je vračala v času hujše dnevne vročine in preko noči (na 
planinah ostaja večidel živine na prostem tudi čez noč). Tak način vzreje 
goved je naravnejši in bolj zdrav od privezovanja živine k jaslim, zato 
neprivezane živine tudi danes ne moremo smatrati za pojav gospodar-
ske zaostalosti. Neprivezana živina daje ob pravilnem nastiljanju obilen 
in dober gnoj, potrebno pa je pogostno čiščenje. Glavna neprijetnost 
neprivezane živine je v tem, da je taka živina bolj divja, zato niso bili 
redki primeri, ko so morah marsikatero govedo na hribovskih kmetijah 
ali na planini, če so ga hoteli ujeti, ustreliti. Predvsem pa zahteva ne-
privezana živina velike hleve, ki terjajo drago vzdrževanje; taki hlevi 
so na veliki večini hribovskih kmetij, kljub manjšemu številu živine 
še danes in so značilni za njihovo fiziognomijo. Vzdrževanje tako ve-
likih hlevov je danes za večino hribovskih kmetov veliko breme, ki ga 
napeti kmečki proračuni težko zmorejo. Neprivezana živina na hribov-
skih kmetijah je kljub imenovanim ugodnostim relikt preteklosti, zato 
je želja mnogih kmetov, da živino privežejo. Tako so že naredili vsi 
tisti, ki so hleve modernizirali. Ta proces je v zadnjem času posebno 
intenziven v Šmihelu, kjer hleve na veliko preurejajo, deloma se to 
dogaja tudi na sončni strani Zadrečke doline, medtem ko na hribov-
skih kmetijah v zaledju Ljubnega do modernizacije hlevov še ni prišlo, 
kar je nedvomno znak zaostalosti tega predela. 
Posebno mesto pri napredku živinoreje naj bi tudi na hribovskih 
kmetijah zavzemali silosi, ki jih vlažno podnebje in krajša vegetacijska 
doba kar kličeta v življenje. Silosi omogočajo večkratno letno košnjo, 
razen tega pa v kombinaciji z ostrvmi in t. i. jezdeci (sušenje trave 
na žici) dovoljujejo siliranje visokokvalitetne krme: mlado, sveže po-
košeno travo napol osuše najprej na ostrveh oziroma jezdecih, s čimer 
dosežejo višek hranljivosti krme, nato pa jo spravijo v silose. Da 
dosežejo visoko hranljivost trave, jo je treba kositi nedoraslo, to pa 
omogoča večkratno košnjo. V drugih alpskih deželah je tak način 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 53 
spravljanja krme na hribovskih kmetijah že popolnoma prevladal. 
Razen trave pa pridejo v poštev za silažo tudi druge krmne rastline, 
predvsem koruznica, ki pa se v obravnavani pokrajini nikjer ne goji; 
čeprav bi mnogokje dobro uspevala, ne pride v poštev, ker ni silosov. 
Manjši zidani silos ima samo Napotnik v Smihelu, nekaj kmetov pa 
ima prestavljive lesene silose, ki pa služijo le za direktno shranjeva-
nje sveže pokošene trave. Mnogim kmetom vsaj deloma nadomeščajo 
silose kozolci (Dobroveljska planota, večina kmetij na južnem in jugo-
vzhodnem predgorju Golt in del kmetij na pobočjih Zadrečke doline), 
v katerih suše v izjemno slabih letih tudi krmo; vendar so silosi ne-
primerno koristnejši in kot taki najzanesljivejši usmerjevalci v napred-
nejšo živinorejo. 
Tudi gnojne jame so na hribovskih kmetijah v naši pokrajini zelo 
redke. Kolikor jih je, so se pojavile šele v zadnjem času, ko so začeli 
nekateri kmetje modernizirati hleve; vendar, žal, vsak modernizirani 
hlev nima tudi gnojne jame, marveč se steka gnojnica kot prej brez 
koristi po pobočjih pod hlevi. 
Pet kmetov (Medved v Jazbinah, Konečnik, Rženičnik in Jesenik 
v Šmihelu in Matijaž v Tirosku) ima napajalnike, ki so najmodernejši 
način napajanja živine v hlevu, če odštejemo negativno dejstvo, da 
je s tem živini odvzeta hoja do korita in nazaj k jaslim; ti kmetje so 
med najmočnejšimi in najnaprednejšimi živinorejci v pokrajini. Razen 
njih še več hribovskih kmetov resno razmišlja o uvedbi napajalnikov. 
Pogojev zanje ne manjka, saj ima večina kmetij dovolj pitne stu-
denčne vode, ki bi jo bilo mogoče napeljati v hleve pod ustrezajočim 
pritiskom. 
Pomanjkanje živinske krme na Dobroveljski planoti, zlasti na nje-
nem južnem in jugovzhodnem pobočju, nadomeščajo s posušenimi mla-
dimi vejicami (»vejke«) listavcev, predvsem lip in hrastov, ki jih vsako 
leto obsekavajo. Lip in hrastov, ki služijo samo temu namenu, je okrog 
kmetij na imenovanem obrobju planote toliko, da dajejo pokrajini 
značilni zunanji videz. Nekaj tega se kaže tudi drugje na hribovskih 
kmetijah, a nikjer tako močno kot na Dobrovlju. Vejke krmijo pred-
vsem jalovi živini. Podobno je tudi s slamo, katere pa je zaradi moč-
nega pešanja žitaric na hribovskih kmetijah čedalje manj. 
Zaradi pomanjkanja listnatega drevja uporablja večina kmetov za 
nastiljanje živini smrekove vejice. Tak gnoj pa, kot bomo videli kas-
neje, na kakovost zemlje ne učinkuje najbolje. Priporočljivo je me-
šanje z umetnim gnojem. Za nastiljanje uporabljajo tudi slamo, v 
kolikor jo ne skrmijo živini, žaganje pa zaradi težkega dovoza na 
hribovske kmetije ne pride v poštev, čeprav bi bilo zelo dobrodošlo. 
Tudi na obravnavane hribovske kmetije prodira v zadnjih letih 
mehanizacija, s katero se okorišča tudi živinoreja. Najpomembnejša 
pridobitev je vsekakor motorna ročna kosilnica. Z njo je kmet rešen 
najbolj napornega dela, ki je zahtevalo veliko ljudi in časa, obojega 
pa na kmetih zelo primanjkuje. Zal kosilnica ni uporabna na vseh 
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
54 Drago Meze 
hribovskih kmetijah. V poštev ne pride v zelo strmem svetu in na 
kamnitih apneniških tleh. Obojega je v naši pokrajini precej. Strma tla 
otežkočajo ali popolnoma onemogočajo uporabo kosilnice v velikem 
delu ljubenskega zaledja (predvsem v Podplanini, v Teru in v Savini, 
medtem ko jo je na nivojnih ostankih in plečatih pobočnih slemenih 
osrednjega Semprimoža mogoče s pridom uporabljati), na strmem 
južnem pobočju Golt v Zg. Radegundi, v Slemškem in Savinskem vrhu, 
v znatnem delu povirja Drete, v zgornjem delu Velikega Rovta in v 
Malem Rovtu ter na strmih, južnih pobočjih Dobroveljske planote, ki 
so povrhu vsega še na kamnitih apneniških tleh. Tudi marsikje na 
apneniških tleh zgornjega dela Dobroveljske planote je kljub soraz-
merno položnemu svetu uporaba kosilnice zaradi vegastih in kamnitih 
apniških tal onemogočena. Hribovskih kmetij na opisanih tleh živino-
reja ne bo reševala, saj ima zelo omejene možnosti, zato bodo morale 
še naprej, kot doslej, živeti od lesa. Tam, kjer je tega veliko (večidel 
ljubenskega zaledja in povirje Drete), se bodo ob današnjih pogojih 
še obdržale, vprašanje pa je, kaj bo s tistimi, ki imajo malo lesa, ni-
majo pa večje možnosti reje živine za tržišče (nekateri na Dobroveljski 
planoti). Daleč največ kosilnic imajo šmihelski kmetje, saj jo imajo, 
razen enega, vsi. Podobno je tudi s kmetijami v jugovzhodnem delu 
Šentflorijana in v spodnjem delu Tiroska na senčni in sončni strani 
Zadrečke doline. Tudi na Braslovškem Dobrovlju kosi večina kmetov 
s kosilnicami; več kmetov ima skupaj eno kosilnico. Imajo jo tudi vse 
večje kmetije v Lepi njivi in v Šentflorjanu, medtem ko jo nekateri 
večji kmetje v Šentlanartu nameravajo v kratkem kupiti. Izven ome-
njenih krajev so kosilnice redke, najredkejše v zaledju Ljubnega, kjer 
jih je bilo leta 1967 vsega sedem. Tudi v Rovtu in na Planini v Zgor-
njem Dobrovlju so kosilnice še redkost, čeprav so marsikje zanje 
ugodni naravni pogoji; v strmalih jugovzhodnega pobočja Dobroveljske 
planote in v Zgornji Radegundi jo imata samo dva. Brez motornih 
ročnih kosilnic pa so na Creti, v Podplanini, v Poljanah in v spodnjem 
delu Radegunde. 
Košnji sta največ dve, a tudi otava marsikje izostane in jo popase 
živina. To velja za vse višinske kmetije in višje vmesne kmetije, zlasti 
na osojnih straneh. Veliko kmetov pokosi otavo le na najboljših mestih, 
to je običajno okrog kmetij. Nepokošena otava ni vedno učinek ne-
ugodnega podnebja, marveč tudi pomanjkanja delovne sile, saj pade 
košnja otave v višjih legah v čas, ko se že začenjajo žetev in druga 
zgodnjejesenska dela, vsega tega pa maloštevilna delovna sila ne 
zmore. 
Detelje in krmnih rastlin je v obravnavani pokrajini razmeroma 
malo. Detelja, v veliki večini domača (lucerne je na hribovskih kme-
tijah malo), je leta 1960 zavzemala 18,4% vseh obdelanih njiv v po-
krajini, na posamezno kmetijo pa jo je prišlo poprečno 0,42 ha. Po-
dobna je bila slika v Lučki pokrajini, medtem ko jo je bilo na Sol-
čavskem relativno nekaj več. Nekaj nad poprečkom imajo detelje 
vmesne kmetije (podrobnosti glej v tabeli 17), medtem ko je je na 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Drago Meze 55 
višinskih kmetijah malo. Največ jo imajo močneje razviti živinorejski 
kraji; tako odpade npr. v Šmihelu na kmetijo 1,1 ha njiv z deteljo, 
pa tudi na drugih kmetijah na južnem in jugovzhodnem predgorju 
Golt je detelje veliko. Precej jo je tudi na vmesnih kmetijah sončne 
strani Zadrečke doline. Na najslabšem so hribovske kmetije na Do-
broveljski planoti, saj je bilo na njih leta 1960 posejano z deteljo ko-
maj ca. 10% vseh obdelanih njiv, posamična kmetija pa je imela 
poprečno le 0,18 ha detelje. V Smihelu so bile kmetije, ki so imele 
tudi več kot 2 ha njiv detelje (Rženičnik kar 6,45 ha, Zlebnik 2,07 ha, 
Konečnik 2 ha), veliko pa jih je bilo, ki so jo imeli več kot en hektar 
(Naraločnik, Podforštnik, Rastočnik, oba Gotnika in Napotnik). Izven 
Smihela je bilo malo kmetij, ki so imele detelje več kot 1 ha (med 
1 in 2 ha: Medved, Otovnik, Dobnik, Rabon, Slapnik, Vrhovnik, Gaber, 
Cremešnik, Sp. Grozdej, oba Zavolovška, Sp. Podbrežnik, Matijaž, Kot-
nik, Bevčnik, Gluk, Sp. Brezovnik, Oprčan in Sedelšak; več kot 2 ha 
pa samo Suhovršnik, 2,3 ha, Mavric, 2,01 ha in Stenšak, 2 ha). 
Drugih krmnih rastlin, predvsem repe in pese, hribovski kmetje 
v obravnavani pokrajini ne sadijo veliko, saj so leta 1960 zavzemale 
v poprečku le 5,3% obdelanih njiv, kar je dalo 12 arov na kmetijo. 
Spet je bil na prvem mestu Šmihel s 33 ari in zato tudi višinske kme-
tije na južnem in jugovzhodnem predgorju Golt (krmne rastline so 
zavzemale povprečno 8,1 % obdelanih njiv, na kmetijo pa jih je prišlo 
29 arov). Relativno veliko jih je bilo na Dobroveljski planoti, nekaj 
več pa tudi na vmesnih kmetijah senčne strani Zadrečke doline. Naj-
manj jih je imelo zaledje Ljubnega in vmesne kmetije južnega in 
jugovzhodnega predgorja Golt. Od vseh kmetov sta imela največ 
krmnih rastlin Verbuč (2,36 ha) in Jug (2 ha), malo je bilo tudi takih, 
ki so jih imeli od 1 do 2 ha: Pidar, Janžovnik, Rovtnik in Ajnik, redki 
pa so bili celo z 0,50 do 1 ha, trije v Smihelu, po eden pa na Creti, 
v Rovtu, v Lepi njivi, v Sentlenartu, v Sentflorijanu, v Savini in 
v Semprimožu. 
Živinoreja, predvsem govedoreja, je glavni vir dohodkov le malo-
kateremu hribovskemu kmetu. V poprečku proda kmet eno, največ 
dve govedi (v glavnem pitance), redki so, ki jih prodajo več na leto. 
Nekaj pa je tudi primerov, ko proda kmet šele vsako drugo leto po 
eno govedo. 
Mlečne izdelke za prodajo izdelujejo le redki kmetje, v glavnem 
zaradi majhnega povpraševanja, skromne delovne sile in odročnosti 
pokrajine; kuhano in surovo maslo delajo nekateri kmetje v Teru 
(predvsem Tiršek in Grozdej), in ga nosijo enkrat tedensko na Ljubno, 
Mulovnik v Lepi njivi pa zalaga slaščičarno v Mozirju s surovim ma-
slom in smetano. To pa je tudi vse. Tisti kmetje, ki ne morejo prodati 
mleka, ga skrmijo prašičem in teletom, zato živina pridobi na vred-
nosti. Ni pa dvoma, da bi jim prodano mleko ali doma izdelani mlečni 
izdelki prinesli večje dohodke, kot pridobi živina, krmljena z mlekom. 
Preusmeritev na sivo-rjavo pasmo goveda, ki jo strokovnjaki zelo 
priporočajo, in ki se je tudi že v praksi dobro obnesla, gre na hribov-
Geografski zbornik XI, 1969 5 9 
Tabela 17 
Njivske kulture leta 1960 
Cn Oi 
a 
X 
O
bd
el
an
a 
ze
m
lja
 
Ž
it
ar
ic
e 
P
še
n
ic
a 
R
ž 
in
 
so
rž
ic
a 
Je
čm
en
 
O
ve
s 
K
or
u
za
 
H
m
el
j 
K
ro
m
pi
r 
D
et
el
ja
 
K
rm
il
n
e 
ra
st
li
n
e 
Višinske kmetije 
Zaledje Ljubnega 
delež od obdelane zemlje 
na kmetijo — ha 
78,91 
1,83 
49,09 
62,2 
1,14 
17,55 
22,2 
0,41 
6,18 
7,8 
0,14 
1,35 
1,7 
0,03 
24,01 
30,5 
0,56 
0,31 
0,4 z 
10,38 
13,2 
0,24 
8,07 
10,2 
0,19 
2,02 
2,6 
0,05 
JV in J predgorje Golt 
delež od obdelane zemlje 
na kmetijo — ha 
56,33 
3,52 
33,31 
59,2 
2,08 
15,66 
27,9 
0,98 
2,59 
4,6 
0,16 
1,66 
2,9 
0,10 
13,40 
23,8 
0,84 
— 
0,10 
0,2 
4,17 
7,4 
0,26 
10,59 
18,8 
0,66 
4,58 
8,1 
0,29 
Sončna stran Zadrečke doline 
delež od obdelane zemlje 
na kmetijo — ha 
38,27 
2,25 
23,33 
61,0 
1,37 
10,17 
26,6 
0,60 
2,25 
5,9 
0,13 
1,49 
3,9 
0,09 
9,42 
24,6 
0,55 
— — 
4,88 
12,8 
0,29 
6,75 
17,6 
0,40 
1,60 
4,2 
0,09 
Senčna stran Zadrečke doline 
delež od obdelane zemlje 
na kmetijo — ha 
26,74 
2,23 
11,48 
43,0 
0,95 
3,02 
11,3 
0,25 
1,02 
3,8 
0,08 
1,98 
7,4 
0,17 
5,46 
20,5 
0,45 
0,10 
0,4 — 
4,01 
15,0 
0,33 
4,47 
16,7 
0,37 
2,02 
7,5 
0,17 
Dobroveljska planota 
delež od obdelane zemlje 
na kmetijo — ha 
30,01 
1,50 
15,91 
53,0 
0,80 
4,56 
15,2 
0,23 
2,19 
7,3 
0,11 
2,34 
7,8 
0,12 
6,82 
22,7 
0,34 
0,53 
1,8 
1,07 
3,6 
5,57 
18,5 
0,28 
2,04 
6,8 
0,10 
2,24 
7,5 
0,11 
Višinske kmetije — skupaj 
delež od obdelane zemlje 
na kmetijo — ha 
230,26 
2,16 
133,12 
57,1 
1,23 
50,96 
21,9 
0,47 
14,23 
6,1 
0,13 
8,82 
3,8 
0,08 
59,11 
25,4 
0,55 
0,94 
0,4 
1,17 
0,5 
29,01 
12,6 
0,27 
31,92 
13,8 
0,29 
12,46 
5,4 
0,12 
Vmesne kmetije 
Zaledje Ljubnega 
delež od obdelane zemlje 
na kmetijo — ha 
130,20 
2,28 
64,57 
48,9 
1,14 
25,77 
19,5 
0,45 
5,15 
3,9 
0,09 
3,17 
2,4 
0,06 
30,48 
23,1 
0,54 
2.05 
1.6 
— 
14,06 
10,8 
0,25 
19,66 
15,1 
0,34 
5,89 
4,5 
0,10 
o n o 
JV in J predgorje Golt 207,40 105,22 56,80 3,35 8,60 36,47 5,22 2,51 19,87 51,50 7,11 
delež od obdelane zemlje 50,8 27,4 1,6 4,1 17,7 2,5 1,2 9,6 24,8 3,4 
na kmetijo — ha 2,62 1,33 0,72 0,04 0,11 0,46 — 0,25 0,65 0,09 
Sončna stran Zadrečke doline 167,13 94,06 46,35 6,52 7,24 33,95 1,62 20,82 33,79 8,44 
delež od obdelane zemlje 56,3 27,8 3,9 4,3 20,3 0,9 — 12,5 20,2 2,3 K na kmetijo — ha 2,49 1,41 0,69 0,10 0,11 0,51 — — 0,31 0,50 0,13 3. 
Senčna stran Zadrečke doline 75,51 34,98 15,14 1,84 4,13 13,87 1,26 11,22 14,29 3,53 ! delež od obdelane zemlje 46,3 20,0 2,4 5,5 18,4 1,7 — 14,8 18,9 4,7 C/l ?r na kmetijo — ha 0,94 0,41 0,05 0,11 0,37 — — 0,30 0,38 0,10 a 
Dobroveljska planota 101,68 36,92 16,10 2,36 5,09 13,37 6,22 9,81 12,59 13,61 11,27 
pv 
3 
delež od obdelane zemlje 36,3 15,9 2,3 5,0 13,1 6,1 9,7 12,1 13,3 11,1 I: 
na kmetijo — ha 2,00 0,73 0,32 0,05 0,10 0,26 — 0,25 0,27 0,22 (D < 
Vmesne kmetije — skupaj 681,92 335,75 160,16 19,22 28,23 128,14 16,37 12,32 78,56 132,85 36,24 
delež od obdelane zemlje 49,4 23,7 2,8 4,1 18,8 2,4 1,8 11,5 19,5 5,3 O 
na kmetijo — ha 2,34 1,15 0,55 0,07 0,10 0,43 — — 0,27 0,46 0,12 (D 
g 
Dolinske kmetije P. O 
Zaledje Ljubnega 27,63 10,69 6,01 0,08 1,35 3,25 1,08 — 4,56 6,40 1,17 C 
delež od obdelane zemlje 38,7 21,8 0,3 4,8 11,8 3,7 — 16,5 23,2 4,2 g na kmetijo — ha 1,63 0,63 0,35 0,004 0,08 0,19 — — 0,27 0,34 0,07 O 3 
Zadrečka dolina 44,16 19,07 9,74 1,34 3,06 4,93 1,18 7,59 9,60 2,08 to 
delež od obdelane zemlje 43,2 22,1 3,0 6,9 11,2 2,7 — 17,2 21,8 4,7 g 
na kmetijo — ha 2,45 1,05 0,54 0,07 0,17 0,27 — 0,42 0,53 0,11 s. 
3 
Dolinske kmetije — skupaj 71,79 29,76 15,75 1,42 4,41 8,18 2,26 _ 12,15 16,00 3,25 
vi SV to 
delež od obdelane zemlje 41,4 21,9 2,0 6,1 11,4 3,1 — 16,9 22,3 4,5 a 
na kmetijo — ha 2,05 0,85 0,45 0,04 0,13 0,23 — 0,35 0,46 0,09 o 
5' 
Celotna pokrajina 983,97 498,63 226,87 34,87 41,46 195,43 19,57 13,49 119,72 180,77 51,95 
delež od obdelane zemlje 50,7 23,1 3,5 4,2 19,9 2,0 1,4 12,2 18,4 5,3 
na kmetijo — ha 2,26 1,14 0,52 0,08 0,09 0,45 0,28 0,42 0,12 
58 Drago Meze 
skih kmetijah zelo počasi. Čeprav bi upoštevali, da je ta proces po 
svojem bistvu dolgotrajen, se zdi kljub temu na hribovskih kmetijah 
obravnavane pokrajine še prepočasen. Edino Kecej na Mozirskem Do-
brovlju in Mulovnik v Lepi njivi imata že vso govejo čredo te pasme. 
Velika večina hribovskih kmetov ima le nekaj glav te govedi, niso pa 
redki, ki so povsem brez njih. Računajo, da je bilo leta 1967 v vsej 
Gornji Savinjski dolini komaj 20'% goved sivo-rjave pasme. 
Ovčereje v obravnavani pokrajini praktično ni več. Kmetije, ki 
so imele še na začetku našega stoletja po več deset glav ovac, jih imajo 
danes le še nekaj; le redki so, ki jih rede več kot 10 (leta 1960: Enci 29, 
kar je daleč največ v vsej pokrajini, Verbuč 16, Srebočnik in Vršnik 
po 15 ter Germadnik 11); podrobnejši pregled kaže tabela 16. Se pred 
zadnjo vojno so imeli v Teru in Podplanini vsi večji posestniki več 
kot 50 ovac. Podobno je bilo tudi v Smihelu in Radegundi ter na obeh 
straneh Zadrečke doline, ne mnogo manj pa tudi v Semprimožu in 
v Savini. Tudi med manjšimi kmetijami v višjih hribovskih naseljih 
so bile redke, ki so imele manj kot 10 ovac. Le v nižjih hribovitih 
krajih, kot npr. v Lepi njivi, v Brezju, v Jazbinah, v Poljanah itd. je 
imela takrat ovčereja manjšo vlogo. Glavni udarec ji je tudi tu zadala 
mednarodna konkurenca in napredek tekstilne tehnike, v zadnjih 
desetletjih pa medvedje, ki so marsikje ovčerejo že skoraj popolnoma 
uničili, predvsem tam, kjer so ovce poleti vezane na planinsko pašo. 
Prašičereja služi le za domače potrebe, zato se stalež prašičev z 
leti tudi ne spreminja veliko. Plemenskih prašičev za prodajo hribov-
ski kmetje ne redijo. Tudi mlade pujske prodajajo le redki. Kot dru-
god, tudi na obravnavanih hribovskih kmetijah govejega mesa kmetje 
ne kupujejo veliko, kupujejo ga le za redke nedelje in praznike. Za 
mesno hrano jim služi skoraj samo suho svinjsko meso. Tudi belijo v 
ogromni večini s svinjsko mastjo; mnogokje jim tudi za zabelo solate 
služi svinjska mast. Prašičev zredijo sorazmerno veliko in tudi kako-
vost je dobra, saj skrmijo njim in govedom pitancem odvečno mleko, 
zanje pa je tudi vsa sirotka. Na planine gonijo prašiče le redki kmetje, 
pač pa se prašiči ponekod pasejo za ogradami pri kmetijah. Velika 
večina prašičev je v ograjenem prostoru v hlevu, ponekod pa imajo 
zanje tudi na hribovskih kmetijah svinjake. 
Reja kokoši je skromna. Ne more se razviti, kot bi se lahko. Krme 
je zanjo še vedno, kljub močnemu nazadovanju žitaric, dovolj. Njen 
glavni sovražnik so lisice, ki so se v zadnjem času močno razmnožile, 
tako da odnašajo kure neredko pri belem dnevu in ob bližini človeka. 
Zato je tvegano spuščati kure na prosto, v kokošnjakih, ki jih je malo, 
in v ograjenih prostorih pa ni mogoče rediti veliko kokoši. Zato so v 
prevladi kmetije z manj kot 10 kokošmi; poprečno jih je 7,7 na kmetiji, 
od tega na višinskih kmetijah 6,5, na vmesnih 8,1 in na dolinskih 8,4. 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmeti je v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 59 
Poljedelstvo 
Poljedelstvo je danes na hribovskih kmetijah komaj senca tega, 
kar je bilo v dolgem obdobju avtarkije, ko je kmetija pridelovala le 
za številno domačo družino, pri čemer delovne sile, ki je bila potrebna 
za to, ni primanjkovalo. Danes avtarkično kmetovanje na hribovskih 
kmetijah ne more več uspevati. Kmet se mora prilagoditi sodobnemu 
gospodarjenju, če se hoče obdržati na svoji zemlji. V tem pa le težko 
uspeva; zlasti ne more zavreti nazadovanja poljedelstva, ki mu je 
eden od glavnih vzrokov pomanjkanje delovne sile. 
Najzanesljivejši znak nazadovanja poljedelstva že dolga desetletja 
nazaj je manjšanje njivskih površin. O njem smo že govorili, naj ga 
ilustriramo še z nekaj konkretnimi podatki. 
Zelo pomembno vlogo so igrale na hribovskih kmetijah žitarice. 
Žita so imeli nekateri kmetje toliko, da so v kritičnih letih s semen-
skimi žiti zalagali dolinske kmete. Tako so imeli npr. večji kmetje 
v Šemprimožu in v Teru zalog žita za dve leti in če je bila stiska, so 
ga posojali dolinskim kmetom. Tudi druge večje kmetije v naši po-
krajini, zlasti v Smihelu in na pobočjih Zadrečke doline, so imele 
velike njivske površine posejane z žitaricami. Vse hribovske kmetije 
pa so imele za svoje potrebe dovolj žita, če že ne pšenice, pa rži, saj 
je bil ržen kruh takrat pri večini kmetij bolj v rabi od pšeničnega. 
Leta 1960 so zavzemale njive z vrtovi, skupaj s praho, 9,3 % celotne 
površine obravnavanih kmetij; od tega je odpadlo na praho 17,8^/o 
vse njivske površine. Praho v sistemu kolobarjenja praviloma čez čas 
preorjejo, a ne povsod, zlasti ne na hribovskih kmetijah, saj ostane 
navadno njen del prepuščen trajnemu travniku ali celo pašniku. Pri-
merov te vrste je več v predelih z močnejšim alpskim značajem, v 
zaledju Ljubnega in na višinskih kmetijah obrobja Golt in Zadrečke 
doline. Najizrazitejši tak primer nam je znan s Solčavskega.29 Ker pa 
je pri nas večina hribovskih kmetij že izven pravega alpskega sveta, 
je tudi delež prahe mnogo manjši, kot na Solčavskem (47 % vseh njiv) 
in v Lučki pokrajini (celo 66%).S0 Največ prahe imajo hribovske kme-
tije v najbolj alpski pokrajini, to je v zaledju Ljubnega (višinske 
34,7 % in vmesne 26,6%, njiv pa vmesne 9,8 % in višinske 6,1 '»/o). Ni 
je mnogo manj pri kmetijah na sončni strani Zadrečke doline, kjer 
je tudi njiv v poprečku največ med vsemi hribovskimi kmetijami (vi-
šinske kmetije njiv 11%, od tega prahe 33,5%; vmesne kmetije njiv 
12,2%, prahe 26,7%). Na najslabšem glede njiv in prahe so kmetije 
na Dobroveljski planoti (višinske njiv 5,1 % , od tega prahe 6,2 % in 
vmesne njiv 7,1%, od tega prahe 4,4%). Daleč najmanj prahe so 
imele hribovske kmetije na južnem in jugovzhodnem predgorju Golt, 
od tega višinske 1,2% in vmesne 1,8 % (vseh njiv je bilo leta 1960 
na višinskih kmetijah 7,9% in na vmesnih kmetijah 11,1% vse po-
vršine); za te kmetije zatrdno lahko rečemo, da je praha v celoti 
29 Meze, c. d., str. 254 si. 
30 Meze, c. d., str. 215 si. 
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 60 
vključena v sistem kolobarjenja. Več njiv, kot poprečno v vsej po-
krajini je bilo tudi na senčni strani Zadrečke doline (višinske kmetije 
9,3 %, vmesne 9,5 %), medtem ko je bil delež prahe pri višinskih kme-
tijah tam nekaj nad poprečkom (18,3%), pri vmesnih pa 3,2% pod 
njim (14,6 %) . 
Največje površine obdelanih njiv so tudi leta 1960 zavzemale žita-
rice.31 Preseneča, da jih je bilo največ na višinskih kmetijah (57,1%) 
in šele nato na vmesnih (49,4%), medtem ko so bile dolinske kmetije 
na zadnjem mestu. To je v veliki meri posledica večje vlage, z njo 
zvezane žitne rje, kratkotrajnejšega sončnega obsevanja in ne nazadnje 
tudi toplotne inverzije v globokih in tesnih dolinah. Višinske kmetije 
v zaledju Ljubnega, na sončni strani Zadrečke doline in na jugovzhod-
nem in južnem predgorju Golt, imajo največ njiv, posejanih z žitari-
cami. Tudi vmesne kmetije imajo tam nadpoprečne površine žitaric. 
Blizu poprečka so tudi višinske kmetije na Dobroveljski planoti in 
vmesne na senčni strani Zadrečke doline, medtem ko so tamkajšnje 
višinske kmetije in vmesne kmetije na Dobroveljski planoti znatno 
pod njim. Absolutno največ žitaric imajo višinske kmetije na južnem 
in jugovzhodnem predgorju Golt, tem slede vmesne na sončni strani 
Zadrečke doline, višinske istotam, vmesne na južni in jugovzhodni 
strani Golt, medtem ko imajo kmetije v zaledju Ljubnega poprečno 
1,14 ha posejanih z žitaricami. Na najslabšem je Dobroveljska planota, 
kjer imajo višinske kmetije le 80 arov posejanih z žitaricami, vmesne 
pa samo 73 arov. Tudi senčna stran Zadrečke doline ni dosti na bolj-
šem, saj zavzemajo na vmesnih kmetijah žitarice 46,3 % obdelanih 
njiv (kmetija ima poprečno 94 arov žitaric), na višinskih pa 43 % 
s poprečkom 95 arov na kmetijo. 
Tudi glede površin, posejanih z žitaricami, izstopa med hribov-
skimi kmetijami Smihel, kjer je prišlo leta 1960 na kmetijo poprečno 
kar 2,16 ha žitaric (97 arov pšenice, 99 arov ovsa, 11 arov rži in 9 arov 
ječmena). Največ žit je imel Konečnik (3,80 ha), nato Hriberšek 
(3,50 ha), Verbuč (3,22 ha) itd. Med vsemi drugimi hribovskimi kme-
tijami se skrajnim šmihelskim približa samo Enci v Šmiklavžu s 
3,29 ha, poprečnim v Smihelu, ki so imeli žit med 2 in 3 ha, pa Keber, 
Sumečnik, Ramšak v Podplanini (kljub višini 1150 m je imel 2,70 ha 
žit!), Sedovnik, Brčun, Sp. Phonik, Lešnik, Požamik, Zgornji Kos, 
Ošterman in Kovšak. 
Med žitaricami je največ pšenice (45,5%), sledi ji oves (39,2%), 
medtem ko je ječmena in rži le 8,3 % oziroma 7 %. Med posameznimi 
skupinami kmetij so večje razlike. Največji odstotek pšenice imajo 
dolinske kmetije (53 %) , ki pa imajo, kot že omenjeno, tudi zelo malo 
žit; na drugem mestu je pri njih oves s 27,4%, nato ječmen s 14,8% 
in končno rž s 4,8%. Tudi na vmesnih kmetijah je največ pšenice, 
47,7 %, ovsa je 27,4 %, ječmena 8,4 % in rži 5,7 %. Na višinskih kme-
tijah je vrstni red obrnjen. Tam je na prvem mestu oves, 44,4 % , nato 
31 Glej tabelo 17, ki kaže med drugim, kolikšna je na kmetiji po-
prečna površina, posejana z žitaricami. 
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 61 
pšenica, 38,3%, na tretjem mestu je rž, 10,7% in končno ječmen, 
6,6%. Oves pa ni na prvem mestu na vseh skupinah višinskih kmetij. 
Več kot drugih žit ga je na kmetijah v zaledju Ljubnega, na senčni 
strani Zadrečke doline in na Dobroveljski planoti, medtem ko imajo 
višinske kmetije južnega in jugovzhodnega predgorja Golt in na sončni 
strani Zadrečke doline več pšenice kot ovsa. 
SI. 7. Grozdej, 765 m, v Teru na južnem pobočju Golt (v ozadju) ima v 
obsežni posesti (63 ha) in v dobrem gospodarju najtrdnejše obete za na-
daljnji obstoj; nad njim je kmetija Tiršek, 935 m 
Skoraj 1 ha pšenice pride v poprečku na šmihelsko kmetijo, kar 
je daleč največ v vsej pokrajini. Tudi druge kmetije na južnem in 
jugovzhodnem predgorju Golt imajo precej pšenice, na kar kaže po-
preček za tamkajšnje višinske (0,98 ha ali 47 % vseh žit) in vmesne 
kmetije (0,72 ha oziroma 54%). Razen na navedenih je veliko pšenice 
tudi še na kmetijah sončne strani Zadrečke doline; povsod drugod pa 
je pšenice manj, kot jo izkazuje popreček za vso pokrajino.32 
Pšenica uspeva povsod, tudi na najvišjih hribovskih kmetijah, le 
da je tam običajno več ovsa kot pšenice; več ovsa je tudi na večini 
32 Podrobnosti glej v tabeli 17. 
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
62 Drago Meze 
hribovskih kmetij v zaledju Ljubnega in na Dobroveljski planoti. Še 
danes imajo mnogi kmetje moke za dom dovolj. To so predvsem kme-
tije, kjer je zaradi ugodnih reliefnih razmer več orne zemlje, pa tiste, 
ki sicer nimajo nadpoprečnih površin, posejanih s pšenico, je pa zato 
na kmetiji tako malo ljudi, da jim doma pridelana pšenica, skupaj 
z ržjo, ki jo ponekod še sejejo, zadostuje za domače potrebe, ljudi in 
denarja za sodobno živinorejo je pa premalo; taki kmetje imajo obi-
čajno tudi malo gozda. Kmetov te vrste je na hribovskih kmetijah iz 
leta v leto več. Čeprav zahteva tudi skromno poljedelstvo delovno 
silo, jo je za pridelavo najosnovnejših hranil dovolj, še posebej, ker 
vemo, da je življenje na večini hribovskih kmetij zelo skromno. Glavni 
vzrok, da je na nekaterih kmetijah za dom dovolj domače moke, pa 
je predvsem v tem, da živi na njih veliko manj ljudi kot jih je bilo 
včasih, zato je moke že kmalu dovolj in to kljub temu, da je potrošnja 
na osebo večja, kot v preteklosti. Skoraj noben šmihelski kmet moke 
ne kupuje. Tako je tudi z mnogimi na sončni strani Zadrečke doline 
in v povirju Drete, pa v Lepi njivi; nekaj takih je celo v zaledju Ljub-
nega (Kovšak, Bukovnik, Podlesnik in celo Ramšak v Podplanini), kjer 
goji še danes veliko kmetov rž, ki jo pri peki kruha mešajo med 
pšenico. Redke so kmetije na Dobroveljski planoti, ki pridelajo za 
dom dovolj krušne moke (Otovnik, Covnik, Predovnik, Krničnik, de-
loma Jug); podobno je tudi v Zg. Radegundi (Srebočnik, Keber in 
Šumečnik) in v Rovtu (Brčun, deloma Gregorc in Krnčnik). 
Skoraj povsod na hribovskih kmetijah obravnavane pokrajine se-
jejo ozimna žita, kar velja predvsem za pšenico, ječmen in oves; le 
rž je povečini jara. Klima onemogoča ozimino na najvišjih kmetijah 
z mejo v višini okrog 950 m. Ta meja je pa spremenljiva. Na izrazito 
prisojnih straneh se vzpne tudi do 1000 m (Smihel, Radegunda, Pod-
planina), na rebreh, manj izpostavljenih soncu, pa pade tudi do okrog 
900 m, kar pa je v naši pokrajini redkost; na manjših >xžlakih« poskuša 
z ozimno pšenico na izrazitih prisojah celo 1100 m visoki Mure, ki mu 
navadno kar dobro obrodi. Precej je kmetij, ki sejejo jara žita, a bi 
dobro uspevala tudi ozimna. Vzrok je v pomanjkanju delovne sile. 
Vsa glavna poljska dela obenem s košnjo otave padejo na hribovskih 
kmetijah zaradi klimatske zakasnitve na jesen, torej v čas sejanja 
ozimnih žit. Ker kmetje vsega ne zmorejo, odložijo marsikje setev na 
pomlad, pri tem pa nastane nevarnost, da jim jara žita še pred žetvijo 
pobeli sneg; tudi sicer so jara žita slabša od ozimnih. 
Žetev se na hribovskih kmetijah v primerjavi z dolino znatno za-
kasni, a to le, če v dolini ne žanjejo s kombajni; ti zahtevajo zrela žita, 
zato je taka žetev precej kasnejša. Na vmesnih kmetijah se zapozni 
žetev za ena do dva tedna, na višinskih poprečno za tri tedne, na naj-
višjih v pokrajini pa celo za mesec dni. 
Žita meljejo v domačih mlinih, ki so danes povečini električni. 
Vodni mlini, ki so bili včasih na gosto posejani ob potokih in v grapah 
po vsej pokrajini, razen na apneniških tleh, so danes zelo redki in 
še te opuščajo. Vsi kmetje nimajo lastnih mlinov. 
66 Geografski zbornik XI, 1959 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 63 
Razen naštetih žit sejejo nekateri kmetje še proso (največ na 
Braslovškem Dobrovlju in v Šentflorijanu), a v tako majhnih mno-
žinah, da je komaj omembe vredno. Včasih so sejali tudi veliko ajde 
in to celo na višinskih kmetijah, a je danes ne sejejo več. Leta 1960 
je je posejal med vsemi hribovskimi kmeti samo Lamprečnik in to 
30 arov. Splošni tendenci za opuščanjem žitaric na račun krmnih rast-
lin ali prahe je najprej in najbolj podlegla ravno ajda, kar je spričo 
dejstva, da je v hribovitem svetu najbolj izpostavljena zgodnjim je-
senskim pozebam, tudi razumljivo. 
Glavni uničevalci žit so divji prašiči, srnjad in jelenjad. Največ 
jih je na Dobroveljski planoti, zato imajo tam z njimi tudi hujše 
težave, zlasti s prašiči, ki so se močno zaredili. Z veliko kmetij, zlasti 
z višinskih, so žita že skoraj popolnoma izpodrinili. Tako je s Ptico, 
Planinškom, Mežnarjem in zgornjimi kmeti na Creti, ista usoda pa 
čaka še marsikoga, če se bo ta divjad tako širila, lovska društva pa 
tako malo naredila za njihovo iztrebljenje. Pred njimi je varen samo 
ječmen, ker ima rese. 
Krompir zavzema 12,2 % vseh obdelanih njiv v pokrajini, na kme-
tijo ga pride poprečno 28 arov. Razdeljen je precej enakomerno po 
posameznih skupinah kmetij, kar je glede na to, da ga uporabljajo 
le kot hranivo ljudem in živalim, razumljivo, saj ga za prodaj na 
hribovskih kmetijah ne sadijo; to onemogoča odročnost kmetij in teža 
krompirja. Odstopanje od poprečka je pri manjših skupinah hribov-
skih kmetij razmeroma majhno (od 24 do 33 arov na kmetijo): največ 
ga imajo višinske kmetije na senčni strani Zadrečke doline, kjer je 
bilo s krompirjem zasajenih 15'% vseh obdelanih njiv, najmanj pa 
višinske kmetije ljubenskega zaledja. V splošnem so bile hribovske 
kmetije v zaledju Ljubnega med tistimi, ki so imele najmanj krom-
pirja, kmetije na obeh straneh Zadrečke doline pa največ; tu je zlasti 
v Rovtu in na sončni strani doline več kmetov, ki so imeli nad pol 
hektara njiv, zasajenih s krompirjem, Enci v Šmiklavžu pa jih je imel 
celo 1,1 ha. Kmetije z več krompirja rede običajno več prašičev, nad-
poprečno pa imajo krompirja tudi nekatere manjše kmetije, kjer je 
na domu še veliko ljudi, tudi takih, ki so zaposleni izven kmetije 
(gozdni delavci, LIN Nazarje). Skoraj dosledno pa goje več krompirja 
kmetije, ki rede za prodajo pitance, to pa so tiste že navedene, katerih 
poglavitni poudarek je na živinoreji. Pogoji za rast krompirja so v 
glavnem povsod dobri, še posebej pa na peščenih tleh vulkanskih tufov 
brez primesi laporjev; kmetij na takih tleh pa je v naši pokrajini 
veliko. 
Večina kmetov gnoji predvsem s hlevskim gnojem. Za njive, ki 
jih danes ni več veliko, je v glavnem hlevskega gnoja dovolj, pri-
manjkuje ga pa na mnogih kmetijah za gnojenje travnikov in sa-
dovnjakov, še posebej, ker nimajo gnojničnih jam. Zato bi morali gno-
jiti tudi z umetnim gnojem, predvsem tam, kjer gojijo pitano živino, 
pri čemer izsilijo z umetnim gnojem večji pridelek. Ker stopa reja 
pitancev čedalje bolj v ospredje tudi na hribovskih kmetijah, so po-
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
64 Drago Meze 
trebe po umetnem gnoju čedalje večje. Glavna ovira umetnemu gno-
jenju so slabe dovozne ceste h kmetijam in pa prestrm svet, s ka-
terega se umetni gnoj premočno spira. Dobri pogoji za umetni gnoj so 
torej tam, kjer je dovolj položnejšega sveta, in kjer je možen dovoz 
umetnega gnoja z motornimi vozili. Ker je v zadnjih letih gozdno 
gospodarstvo zgradilo veliko gozdnih cest tudi skozi hribovska naselja, 
nekaj pa jih je pred zgradnjo, so možnosti za uporabo umetnega gnoja 
čedalje večje. Tudi uvajanje pašno-košnega sistema zahteva več umet-
nega gnoja. Glede na vse omenjeno so najboljši pogoji za uporabo 
umetnega gnoja v Šmihelu, v Lepi njivi, v Brezju, v jugovzhodnem 
delu Šentflorijana, na Braslovškem Dobrovlju, v večjem delu Šmi-
klavža in Tiroska. Vsi ti kraji so že povezani s cestami. Da je tako, 
se je pokazalo že leta 1960. Takrat so na vseh hribovskih kmetijah 
porabili 189 901 kg umetnega gnoja ali poprečno 478 kg na hribovsko 
kmetijo, kar je veliko več kot v Lučki pokrajini (108 kg) in na Sol-
čavskem, kjer je bila takrat uporaba umetnega gnoja neznatna. Na 
prvem mestu je bila Lepa njiva, kjer so poprečno porabili umetnega 
gnoja na kmetijo 12(60 kg, kar je za razmere na hribovskih kmetijah 
izredno veliko; to kaže na umne in napredne kmetovalce, še posebej, 
če vemo, da je cesta speljana samo po dolini Ljubije, na hribovske 
kmetije pa so speljani le skromnejši odcepi. Na drugem mestu je bilo 
Braslovško Dobrovlje z 967 kg na kmetijo, kar je za hribovsko naselje 
še vedno precej. Tudi Mozirsko Dobrovlje je s 527 kg preseglo popre-
ček, vsa druga naselja na Dobroveljski planoti pa so bila znatno pod 
njim (Jeronim 286 kg, Zavodice 133 kg in Creta samo 70 kg na kme-
tijo, a to samo na kokarski strani, medtem ko na vranski sploh niso 
uporabljali umetnega gnoja). Precej umetnega gnoja so porabili še 
v Šmihelu (770 kg na kmetijo), v Brezju (740 kg), v Šentlenartu 
(630 kg), v Tirosku (626 kg) in v Šentflorijanu (530 kg). Povsod dru-
god so ga porabili manj od poprečka, kar velja za celotno zaledje 
Ljubnega (Savina 447 kg, Podplanina 257 kg, Šemprimož 175 kg in Ter 
171 kg), za Rovt 425 kg, Dol pri Šmiklavžu 383 kg, Smiklavž in Po-
ljane po 216 kg; v Nadbočni pa umetnega gnoja niso uporabljali. Višek 
med obravnavanimi kmeti je dosegel Metovžak na Braslovškem Do-
brovlju z 9000 kg, temu je sledil Urbane v Lepi njivi s 4050 kg, nato 
Rifel j v Tirosku s 4000 kg in Jezernik na Braslovškem Dobrovlju s 
3000 kg (večina teh kmetov uporablja gnoj za hmeljske nasade). Med 
2 in 2,5 tonami umetnega gnoja pa so porabili: v Lepi njivi Vauher, 
Mihevc, Mulovnik, Kortnik, Presečnik, Zalokovnik in Marovt, dalje 
Hlastej na Braslovškem Dobrovlju, Ugovšek v Šentlenartu in Spodnji 
Podbrežnik v Tirosku. 
Leta 1960 je bila zaradi močnega propagiranja poraba umetnega 
gnoja zelo velika. Po tem letu je hitro nazadovala, prav v zadnjem 
času pa že spet narašča. Računati smemo, da bo kmalu dosegla in 
presegla stanje iz leta 1960. 
Poleg glavnih poljskih kultur goje hribovski kmetje še nekatere, 
za celotno gospodarstvo manj pomembne kulture, ki pa so ponekod 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 65 
pomemben dodatni vir dohodkov (hmelj, maline); nekatere so ostanek 
iz časov avtarkije (lan), koruza, lan in vinogradi pa so razen gospo-
darske pomembnosti za nas zanimivi predvsem zaradi spoznavanja 
mikroklimatskih razmer. 
Koruze je bilo v vsej pokrajini 19,57 ha, od tega 16,37 ha na vmes-
nih kmetijah, drugo pa na dolinskih. V Šmihelu, v povirju Drete (Ti-
rosek in Smiklavž) ter v Podplanini koruza ne uspeva niti na nižjih 
hribovskih kmetijah. V zaledju Ljubnega, izvzemši Podplanino, v Zg. 
Radegundi ter na pobočjih Zadrečke doline stran od povirja Drete 
jo gojijo na nižjih hribovskih kmetijah, medtem ko je na višjih red-
kost. V teh krajih se vzpne najviše v Semprimožu pri Jamniku na 
970 m (leta 1960 jo je imel 31 arov, kar je izjemno veliko), medtem 
ko je v drugih naseljih znatno niže: v Teru do 765 m (Grozdej 1 ar, 
nekaj nižji Slemšek, 730 m, pa jo je imel kar 40 arov), podobno v 
Savini (Lipovt 740 m, 10 arov) in v Zg. Radegundi (Srebočnik 760 m, 
20 arov), v Sentlenartu do 710 m (Ošterman, 4 are), v Sentflorijanu 
celo do 800 m (Petek, 10 arov), v Rovtu na senčni strani Zadrečke doline 
pa le do 715 m (Zg. Viclovnik, 10 arov). V nižjih hribovskih naseljih 
jo sadijo največ v Lepi njivi, v Brezju, v Poljanah in na spodnjih 
kmetijah v Radegundi, kjer ima nekaj arov koruze (ca. 5 do 10 arov, 
največ 25 arov) skoraj vsaka kmetija. Razmeroma precej koruze je na 
Dobroveljski planoti, kjer so brez nje samo višinske kmetije, vse druge 
pa jo imajo vsaj po nekaj arov. Tudi spodnje kmetije na Creti, tako 
na vranski kot kokarski strani, niso brez nje. 
Hmelj so gojile leta 1960 skoraj vse kmetije na Mozirskem in 
Braslovškem Dobrovlju, večina v Lepi njivi, mnoge kmetije v Jero-
nimu, Vrhovnik v Zavodicah in Rebernik na Creti. Na Dobroveljski 
planoti se vzpne nad 800 m in doseže pri Javoršeku, ki ga je imel 
12 arov, višino 900 m! V Lepi njivi ga je imel najvišji kmet Germadnik 
(695 m) 10 arov. V Jeronimu doseže pri Ropasu višino 760 m (8 arov), 
10 m nižji Mlačnik pa ga je imel kar 45 arov. Leta 1960 je bilo vsega 
hmelja 13,40 ha, od tega 1,07 ha na višinskih kmetijah, ostalo pa na 
vmesnih. Največ hmelja je imel leta 1960 Dolar (71 arov), nato 67 arov 
Hlastej, 60 arov Hribernik, več kot pol hektara pa še Uratnik in Turn-
šek, vsi na območju Dobroveljske planote; na kmetije, ki goje hmelj, 
pride poprečno 23 arov. Kljub večjim nadmorskim višinam hmelj v 
ugodnih letih dobro obrodi. Je celo boljši kot v dolini, ker ni tako 
izpostavljen vlagi in zato ne pozna raznih bolezni, predvsem rje; pač 
pa ga je v primerjavi z dolino manj. Ker mu preveč zračna mesta ško-
dijo, uspeva na zatišnih krajih, največ v vrtačah na planoti, kjer mu 
prija tudi kakovost in debelina prsti, saj je za postavljanje kolov po-
trebna dovolj debela prst; v Zavodicah bi radi gojili več hmelja, a 
jim to onemogoča preplitva kraška prst. V zadnjih letih hribovski 
kmetje hmelj čedalje bolj opuščajo. Glavni vzrok je v pomanjkanju 
delovne sile. Tudi preusmerjanje v živinorejo ob sedanji delovni sili 
zahteva opuščanje hmelja. Ce je na kmetiji ljudi za delo dovolj, ali 
če je malo obdelovalne zemlje, je hmelj donosna njivska kultura, 
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
66 Drago Meze 
saj za izkupiček od prodanega hmelja nakupijo moke za vso družino 
in zato lahko opustijo pšenico in rž. Tako je na večih dobroveljskih 
kmetijah, ki imajo dovolj delovne sile. 
Kako je z vinogradi na južnih pobočjih Dobroveljske planote da-
nes, smo že govorili (glej str. 42). Razen tam imenovanih imajo vino-
grade še Vraber (5 arov) in Zalokovnik (2 ara) v Lepi njivi ter Cre-
mešnik v Poljanah. Vseh vinogradniških površin je danes na hribovskih 
kmetijah obravnavane pokrajine le še 99 arov. Najviše seže vinograd 
pri Strojanšku na južnem pobočju Dobroveljske planote (550 m), nekaj 
niže pri Zalokovniku (530 m), pri Cremešniku je 505 m visoko, Turnšek 
in Hlastej ga imata v višini okrog 500 m, vsi drugi pa niže. 
Malinove nasade je imelo leta 1960 samo nekaj spodnjih kmetov 
v Tirosku (Sp. Pečnik, Podpečnik, Sp. Grozdej, Kladnik, Zg. Pod-
brežnik, Rifelj in Pogorevčnik) ter Breznik v Dolu pri Smiklavžu, vsega 
skupaj 126 arov. Večino malin prodajo kmetje zadrugi, nekaj pa jih 
obdržijo doma. Ce so tla za nasad dobro izbrana in če je le-ta skrbno 
negovan, pomenijo maline v ugodnih letinah znatno postavko v kmeč-
kem predračunu, saj je njihova vrednost v primerjavi z drugimi kul-
turami, ki bi zrastle na isti zemlji, poprečno trikratna. 
Ribez, ki so ga tudi na hribovskih kmetijah v povojnih letih po-
nekod sadili, je imel leta 1960 v obravnavani pokrajini samo Toman 
v Tirosku na površini 5 arov. 
Lan, ki ga je še na začetku tega stoletja gojila večina kmetij, je 
do danes skoraj povsem izginil. Leta 1960 so ga imeli le redki: Verbuč 
in Reberšak v Smihelu (2 oziroma 5 arov), Mlačnik v Jeronimu 
(10 arov), Jegovnik na Greti (1 ar), Sedovšek v Globokem (5 arov), 
Zagradišnik v Zg. Radegundi (1 ar), Gaber in Vauher v Lepi njivi 
(5 ozir. 2 ara), Spodnji Laznik in Zgornji Zavolovšek v Tirosku po 1 ar, 
Kaker in Kadunc v Teru (5 ozir. 1 ar), Znidar v Prečni (5 arov) ter 
Fročnik v Semprimožu (3 are), skupaj torej vsega 47 arov. 
Sadjarstvo 
Razen na najvišjih kmetijah v Podplanini (Kugovnik, Ramšak, 
Rožman, Repelšek) in pri Visočniku v Teru, uspeva sadje povsod v 
obravnavani pokrajini. To velja v prvi vrsti za jabolka in hruške, ki 
sežejo na kmetijah v zaledju Ljubnega do 1100 m (Mure, Rigelnik, 
Krone in celo Grobelnik v višini 1115 m ima 16 jablan, 4 hruške in 
eno slivo). So pa primeri, ko so nižji kmetje brez sadja, tako Rožman 
v višini 1010 m in Kladnik 1040 m ter deloma tudi Ptica, 990 m, ki 
ima samo dve hruški, kar pa ni vzrok v klimi, marveč so po sredi 
antropogeni vplivi. 
Sadja je tem več, čim bolj se bližamo dolinam in čim bolj gremo 
stran od alpskega sveta. Zato je največ vseh vrst sadja v predgorju 
Golt, zlasti v Lepi njivi, v Brezju, v Jazbinah, v Globokem, v Zekovcu 
in v Poljanah pa v spodnjih delih hribovskih naselij v Zadrečki dolini 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 67 
in v zaledju Ljubnega, razen v Podplanini. Preseneča, da je med vsemi 
hribovskimi kmetijami obravnavane pokrajine najmanj sadja na Do-
broveljski planoti, celo manj kot na kmetijah v zaledju Ljubnega, pa 
naj gre za višinske ali vmesne kmetije. 
Iz tabele 16 vidimo, da je sorazmerno največ sadja na dolinskih 
kmetijah, ne mnogo manj na vmesnih, da pa višinske precej zaostajajo, 
kar je povsem razumljivo. Med vmesnimi so, predvsem glede jabolk, 
daleč na prvem mestu kmetije na južnem in jugovzhodnem predgorju 
Golt, tem slede kmetije na obeh straneh Zadrečke doline, nato v za-
ledju Ljubnega in kot zadnje kmetije na Dobroveljski planoti. Med 
višjimi hribovskimi naselji prednjači Smihel, ki ima za takšno naselje 
zelo veliko jablan (55 na kmetijo) in hrušk (31 na kmetijo). 
Jabolk, ki jih imajo veliko predvsem vmesne kmetije, ne proda-
jajo, ker jih prodati ne morejo. Ovira so slabe ceste in močna kon-
kurenca nižjih kmetij z dobrim dovozom, z boljšimi sortami in s pre-
branim sadjem. Pa tudi zadruge za nakup sadja nimajo razvite odkupne 
mreže. Edini hribovski kmet, ki goji večje množine jabolk za prodajo, 
je Mulovnik v Lepi njivi, ki kljub slabemu dovozu proda ob dobrih 
letinah poprečno 2000 kg namiznih jabolk. Tudi nekateri drugi hri-
bovski kmetje v Lepi njivi prodajo nekaj jabolk, a v manjših količinah, 
Velik del sadja predelajo v mošt, nekaj ga prekuhajo v žganje in 
nekaj posušijo. »Tovkovca«, ki je dobra in priljubljena pijača, imajo 
na večini kmetij za sebe dovolj, ponekod ga nekaj celo prodajo v 
bližnje trge. Sadno prešo ima vsaka kmetija; v zadnjem času goni 
čedalje več strojev za mletje sadja elektrika. 
Med sadnim drevjem je posebno zanimiv oreh, ne toliko zaradi 
gospodarske vrednosti, temveč kot mikroklimatski pokazovalec, ki kaže, 
do katere višine lahko uspeva. Brez njih so, poleg že omenjenih, ki 
so sploh brez sadja, še tele višinske kmetije: Lojen (890 m), Rigelnik 
(1080 m), Potnik (830 m), Krone (1070 m), Sušnik (940 m), Mure (1100 m), 
Jarnnik (970 m), Jug (1015 m), Verbuč (885 m), Sp. Gotnik (890 m), 
Destovnik (820 m), Ručgar (895 m), Ptica (990 m) in Planine (1020 m). 
Vprašanje je, če jih iz teh višin odganja klima, in če zares tam sploh 
ne bi obrodili. Po izkušnjah iz Lučke pokrajine in s Solčavskega lahko 
domnevamo, da je zgornja meja orehov nekako v višini 1000 m, da se 
na izrazitih prisojnih legah brez visokogorskega zaledja vzpne še više, 
na manj sončnih in vetrovnih tleh z eventualnim visokogorskim za-
ledjem pa zaostane pod 1000 m. Da nimajo orehov tudi nekatere kme-
tije nad 1000 m, je vzrok predvsem v tem, ker je pridelek dvomljiv. 
Da orehi uspevajo tudi nad višino 1000 m, je pri nas nekaj zgovornih 
primerov. Naj očitnejši je Grobelnik v Mrzlem vrhu v Teru 1115 m 
visoko, ki ima 4 orehe, bližnje, tudi preko 100 m nižje kmetije, ki niso 
na manj ugodnih tleh, pa so brez njih (Krone 1070 m, Sušnik 940 m). 
Podobna je tudi primerjava med Zg. Gotnikom v Smihelu (910 m), ki 
ima 6 orehov, in med sosedoma (Sp. Gotnik, 880 m, in Verbuč, 885 m), 
ki sta brez njih. Verjetno bi orehi skromno obrodili tudi pri Murcu, 
Jugu in Planincu, ki so nad 1000 m visoko. 
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
68 Drago Meze 
Poprečno odpade na kmetijo 6,7 orehov, kar je za hribovske kme-
tije veliko. Največ jih je na vmesnih kmetijah ljubenskega zaledja, 
nekaj manj na obeh straneh Zadrečke doline, pod poprečkom pa na 
vmesnih kmetijah južnega in jugovzhodnega predgorja Golt in Do-
broveljske planote. Med višinskimi jih je največ na sončni strani Za-
drečke doline in na jugovzhodnem predgorju Golt, najmanj pa v za-
ledju Ljubnega, kar je glede na alpski značaj pokrajine razumljivo. 
Največ jih imajo: 20 do 25 dreves Jesenik v Šmihelu, Lomšek in Za-
vršnik na Čreti, Tiršek, Bezovnjak, Komšak in Grozdej v Teru, Bu-
kovnik in Hribernik v Savini ter Završnik v Sentlenartu; med 26 in 
30 Strnad v Smiklavžu in Rifelj v Tirosku; nad 30 pa Podkrajnik v 
Dolu pri Smiklavžu (32), Drča v Teru (34) 720 m visoko in Stenšak 
v Sentflorijanu (40), kar je največ med hribovskimi kmetijami; prekosi 
ga dolinska samotna kmetija Logar v Savini v globokem in tesnem 
prodnem dnu doline Savinje, ki ima 50 orehov. 
Gozdarstvo 
Gozdarstvo, ki je že ob koncu prejšnjega in na začetku našega 
stoletja močno zamenjalo živinorejo, je danes daleč najpomembnejša 
gospodarska panoga na veliki večini hribovskih kmetij. Ko je proti 
koncu prejšnjega stoletja les dobil pravo ceno, se je začelo plavljenje 
in splavarstvo po Savinji in Dreti. Res seže njegov začetek še daleč 
nazaj,33 a bil je skromen; razmahnilo se je splavarstvo šele ob koncu 
prejšnjega in v začetkih tega stoletja, vrh pa je doseglo med obema 
svetovnima vojnama. Dokončno je zamrlo okrog leta 1947 in to tedaj, 
ko je vodno pot v celoti zamenjala cesta, po kateri prevažajo les s to-
vornjaki, redkeje tudi s traktorji in vozmi z gumijastimi kolesi s konj-
sko vprego. 
V ogromni večini so gozdovi iglasti; na neprepustnih kamninah 
so povsem v prevladi, a tudi na karbonatnih tleh jih je veliko. Listavci 
so, kolikor jih je, predvsem na Dobroveljski planoti in na Menini, 
a tudi tam prevladuje iglasto drevje. Najbolj uspevajo iglavci, zlasti 
smreka, na kislih vulkanskih andezitno-tufskih tleh, ki jih je v naši 
pokrajini največ. Tudi na metamorfnih wengenskih plasteh pogorja 
Kranjske rebri in ob Volažnici so lepi iglasti gozdovi, pa na srednje-
triadnih keratofirjih, ki se v večjih ali manjših krpah javljajo na 
Dobroveljski planoti, predvsem na Čreti. Najslabši so listnati in mešani 
gozdovi na apniških tleh vrhnjega dela Dobroveljske planote in na 
njenem zgornjem južnem pobočju, a to ne zaradi matične kamnine, 
marveč zato, ker so v veliki meri že izčrpani. Velika večina obrav-
navanih hribovskih kmetij ima zato lepe in bogate gozdove, in ni čuda, 
33 Po F. Bašu, Doneski k zgodovini Gornjegrajskega. CZN XXXIII/1938, 
str. 8, in B. Zemljiču, Gornjesavinjski splavarji. PV 1951, str. 327, sega spla-
varstvo najmanj na prehod iz 16. v 17. stoletje. 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 69 
da jim v zadnjih desetletjih po znatnem nazadovanju živinoreje po-
menijo največje bogastvo. 
Zaradi velike prevlade iglavcev primanjkuje listnate stelje za ži-
vino. Pomagajo si z nasekanimi smrekovimi vejami. Ta gnoj ni slab, 
biti pa mora uležan, saj potrebujejo smrekove iglice več časa, da se 
razkrojijo, kot listje. Je pa gnoja na hribovskih kmetijah premalo, da 
bi lahko dlje časa ležal, pa tudi prostora zanj ni, zato gnojijo njive 
in travnike s premalo uležanim gnojem iglavcev. Le-ta pa tla zakisa in 
jih siromaši, zato bi bil umetni gnoj, primešan iglastemu hlevskemu, 
nujno potreben. V zadnjem času že veliko kmetov tako tudi dela. 
Bogati iglasti gozdovi pa imajo tudi svojo slabo stran; monokultura 
iglavcev deluje na tla negativno, saj jih zakisa, v nasprotju z listavci, 
ki tla gnojijo. Najugodnejši so vsekakor mešani gozdovi, ki pa jih je 
zelo malo. 
Delež gozda je približno enak v vseh treh glavnih skupinah kmetij 
(okrog 64% od celotne površine). Glede na različno velikost kmetij 
pa pripada poprečno največ gozda višinskim kmetijam, 25,7 ha, slede 
jim vmesne s 17,8 ha in končno dolinske s 13,1 ha. Med višinskimi ga 
imajo daleč največ kmetije v zaledju Ljubnega (31,3 ha), kar je sploh 
največji popreček med vsemi skupinami; slede jim višinske kmetije 
na južnem in jugovzhodnem predgorju Golt, druge tri skupine višin-
skih kmetij pa so v glavnem na istem (med 19,4 in 21,6 ha na kmetijo), 
kar je razvidno iz tabele 13. Tudi med vmesnimi so na prvem mestu 
kmetije v zaledju Ljubnega, njim blizu so kmetije na sončni strani 
Zadrečke doline in na Dobroveljski planoti, medtem ko so vmesne 
kmetije na senčni strani Zadrečke doline ter na južnem in jugo-
vzhodnem predgorju Golt precej izenačene (16,4 oziroma 15,2 ha na 
kmetijo). Največ gozda je imel leta 1960 Ramšak v Podplanini, 66,5 ha; 
med 55 in 60 ha so ga imeli: Jezernik, Lamprečnik, Goličnik, Tiršek 
(Jeslane) in Repelšak; med 50 m 55 ha: Strojanšek, Zg. Gotnik, Atelšek, 
Enci, Lojen in Mavric; med 45 in 50 ha: Podlesnik, Globočnik, Golobst, 
Rigelnik, Tratnik, Vrtnik, Sp. Brezovnik, Krnčnik, Ugovšek in Toman; 
med 40 in 45 ha: Visočnik, Tiršek, Gril, Zg. in Sp. Detmer, Rožman, 
Krumpačnik, Presečnik, Uratnik, Storgelj in Grčnik. Med kmeti, ki 
imajo danes več kot 40 ha gozda, jih je 18 ali 53 % iz zaledja Ljubnega, 
od tega kar 8 iz Podplanine, za katero so najznačilnejši. 
V gozdarstvo je v naši pokrajini v zadnjih letih najprej prodrla 
mehanizacija. Danes je že težko dobiti hribovskega kmeta, ki bi podiral 
in žagal drevesa z navadno ročno žago, saj ima velika večina kmetov 
ročne motorne žage. Les iz gozdov do kamionske ceste speljejo kmetje 
sami s svojo živino, na žago v Nazarje ali na Pako pa ga odvažajo 
s kamioni, traktorji ali vozmi z gumijastimi kolesi. Nakladanje je še 
vedno ročno, čeprav se tudi že v Sloveniji javl jajo kamioni z vgra-
jenimi žerjavi. Žičnic je premalo, da bi lahko po njih spravili ves les 
k cesti, zato so riže še vedno močno v rabi. Na njih se les obtolče in 
izgubi 20—-30 % vrednosti. V zadnjih letih, ko pospešeno gradijo gozdne 
ceste tudi v težko dostopne gozdove, se je lesu pot po rižah mnogokje 
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
70 Drago Meze 
močno skrajšala, ponekod pa je je bilo sploh konec. S tem je les 
veliko pridobil na vrednosti, z njim pa se je ojačala tudi moč kmetij. 
Gozdne ceste so hribovskemu kmetu osnovni vir napredka; lahko jih 
postavimo ob stran elektriki, ki je bila začetek in predpogoj za mo-
dernizacijo hribovskih kmetij. K j e vse so že speljane gozdne ceste, 
kaže priložena karta (glej prilogo I). Mnoge so bile trasirane tako, da 
tečejo mimo kmetij. Zanje so kmetje dali radi znaten prispevek v lesu, 
saj se zavedajo, kaj jim cesta prinaša. Ce se bodo gozdne ceste še 
naprej tako hitro gradile, kot so se v zadnjih letih (okrog 45 km na 
leto), računajo, da bo v približno 10. letih skoraj vsaka hribovska kme-
tija povezana s cesto, če jo je do nje le mogoče speljati. 
Agrarna reforma 
Dokončno izpeljana agrarna reforma leta 1960 je v obravnavani 
pokrajini zajela le 23 kmetij ali 5,3 % vseh v pokrajini. Ti so: Ko-
nečnik, Zlebnik, Zg. Gotnik in Verbuč v Šmihelu; Globoonik, Jezernik, 
Visočnik in Tiršek v Teru; Tratnik, Repelšek, Krumpačnik in Atelšek 
v Podplanini; Srnak, Lamprečnik in Vodušek v Šentlenartu; Covnik 
in Uratnik na Braslovškem Dobrovlju; Toman v Tirosku, Enci v Šmi-
klavžu; Mežnar v Vel. Rovtu; Golobst v Semprimožu; Lepa ravna 
v Šentflorijanu in Trbovšek v Savini. Pred agrarno reformo so imele 
te kmetije 19,4% vse zemlje, danes se je ta odstotek znižal na 10,8%. 
Po agrarni reformi se jim je posest v poprečku zmanjšala za 44,3%. 
Agrarna reforma je odvzela predvsem gozd, štirim šmihelskim kmetom, 
ki so imeli tudi lastne planine, pa je odvzela tudi del teh. Po štiri 
kmetije so zapadle agrarni reformi v Podplanini, v Teru in v Šmihelu, 
kar je več kot polovica vseh pod agrarno reformo zapadlih kmetij 
v pokrajini. V Podplanini so imele imenovane kmetije, ki so predstav-
ljale 20% vseh tamkajšnjih kmetij, 48,5 % vse zemlje, danes jo imajo 
še 26,8% (pod agrarno je zapadlo 61,3 % vse njihove zemlje). Nekaj 
manj zemlje je zapadlo agrarni reformi štirim kmetijam v Šmihelu 
(45%); ti so predstavljali 20% vseh kmetij v Šmihelu, imeli so 40% 
vse zemlje, medtem ko jo imajo danes še 26,8% (podobno kot v Pod-
planini). Kmeti je v Teru, ki so prišle pod agrarno reformo, so zajemale 
9,1% vseh tamkajšnjih kmetij, imele pa so 28,2% vse zemlje; s tem, 
ko jim je agrarna odvzela 26,2 % zemlje, se je danes njih delež 
zmanjšal na 20%. 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 71 
PREBIVALSTVO 
Podrobno s t a n j e š t e v i l a p r e b i v a l s t v a na obravnava-
nih kmetijah je mogoče pokazati le za najnovejši čas. Za starejše 
razdobje, to je od prvih desetletij 19. stoletja naprej, odkar so na 
voljo podatki, je možen pregled le čez celotna naselja. Ker je ta že 
obravnavan v okviru vse Gornjei Savinjske doline,34 bo na tem mestu 
zaradi lažje orientacije prikazan samo tabelarični pregled (tabela 18) 
razvoja števila prebivalstva med leti 1920 in 1966 po posameznih na-
seljih, ki pa nekatera zajemajo poleg hribovitega tudi dolinski ali 
nižji gričevnati svet (Lepa njiva, Brezje, Poljane, Smiklavž z Dolom, 
deloma Jeronim in Radegunda ter naselja v zaledju Ljubnega, razen 
Podplanine, h katerim je uvrščen tudi del Ljubnega). V obravnavani 
pokrajini je bila depopulacija večja kot v celotni GSD, tudi večja kot 
v sosednji Lučki pokrajini. To najbolje ilustrirajo številke, ki kažejo 
razvoj za razdobje 1820—1961, 1869—1961 in 1961—1968, saj je npr. 
med leti 1869 in 1961 v naši pokrajini prebivalstvo številčno nazadovalo 
za 14,8 %, medtem ko je v celotni GSD napredovalo za 5,1%, kar je 
še vedno v mejah depopulacije, v Lučki pokrajini pa je narastlo za 
22,4%. Depopulacija se vrši še tudi po letu 1961, saj je do leta 1966 
število prebivalstva spet nazadovalo za 2,6'%. Seveda so med posa-
meznimi naselji razlike, tako npr. za Rovt, Šmihel, Mozirsko in Bra-
slovško Dobrovlje, Šentlenart in Čreto, kjer je bilo nazadovanje med 
leti 1869 in 1961 veliko večje od poprečka za vso proučevano pokrajino, 
medtem ko je bilo v Šmiklavžu z Dolom, v Lepi njivi in v Savini 
znatno nad njim. Sploh se kaže celotna Dobroveljska planota kot naj-
močnejše depopulacijsko območje v vsej pokrajini, zlasti Creta, ki je 
od leta 1820—1961 izgubila 45,5% ljudi (celotna Dobroveljska planota 
med leti 1820 in 1966 —15,9 %, med 1869 in 1961 pa —25,1%). Tudi 
naselja v zaledju Ljubnega izstopajo, a to v pozitivnem smislu, saj je 
bilo nazadovanje mnogo manjše (med letoma 1869 in 1961 samo za 
8,8 %, med letoma 1820 in 1961 pa je število prebivalstva narastlo za 
29,3 %, medtem ko je bil narast v vsej obravnavani pokrajini le za 
14,7% v GSD pa za 46,7%). 
S t a r o s t n o s t r u k t u r o prikazujejo priloga V I in tabeli 19 
in 20. Vanje so zajeti samo kmečki prebivalci na obravnavanih kme-
tijah, prikazuje pa stanje na dan 31. XII. 1966. 
Ce vzamemo za osnovo enakomerno porazdelitev prebivalstva do 
70. leta, vidimo, da v celotni pokrajini izstopa mladina do 15. leta, da 
je starostnih letnikov med 16. in 24. letom le malenkost več od po-
prečka, da pa nastopi primanjkljaj že od 25. letnika navzgor, posebej 
pri starostnih letnikih od 41. do 64. leta (aktivni v drugi svetovni vojni) 
in le nekaj manj pri starostnih letnikih od 65. do 70. leta (aktivni 
v obeh svetovnih vojnah). 
34 Od 1820—1959 v: Meze, Prebivalstvo..., str. 255 si., posebej za leta 
1953—1961 pa v: Meze, Se nekaj geografskih drobcev . .., str. 5 si. 
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
72 Drago Meze 
Tabela 18 
Razvoj števila prebivalstva med leti 1820—1966 — po naseljih 
Stanje 
1820 
1820 
do 
1869 
1869 
do 
1880 
1880 
do 
1890 
1890 
do 
1900 
1900 
do 
1910 
Šemprimož 
% 306 
+ 149 
+ 48,6 
+ 1 
:+ 0,02 
— 10 
- 2 , 2 
+ 9 
+ 2,0 
+ 54 
+ 11,9 
Podplanina 
°/o 170 
+ 67 
+ 39,3 
+ 31 
+ 13,1 
— 25 
— 9,3 
— 4 
— 0,6 
— 6 
— 2,5 
Ter 
Vo 362 
+ 141 
+ 38,0 
— 39 
— 7,8 
— 20 
— 4,3 
— 16 
— 3,6 
+ 17 
+ 4,0 
Savina 
%> 278 
+ 110 
+ 39,6 
+ 3 
+ 0,8 
— 1 
— 0,04 
+ 11 
+ 2,8 
— 22 
— 5,5 
Poljane 
Vo 216 
+ 45 
+ 20,8 
+ 27 
+ 10,4 
— 20 
— 7,0 
— 6 
— 2,2 
— 6 
— 2,3 
Radegunda 
°/o 
202 + 112 + 55,8 
— 16 
— 5,1 
— 6 
— 2,0 
+ 4 
+ 1,4 
— 25 
— 8,4 
Šmihel 170 + 117 + 69,0 
— 25 
— 8,7 
— 8 
— 3,0 
— 6 
— 2,4 — 
Brezje 
"Jo 
184 + 128 + 70,0 
+ 3 
+ 1,0 
— 6 
— 1,9 
+ 10 
+ 3,3 
+ 13 
+ 4,1 
Lepa njiva 
o/o 385 
+ 128 
+ 33,4 
+ 24 
+ 4,6 
— 18 
- 3 , 4 
+ 100 
+ 19,3 
— 56 
- 9 , 1 
Mozirsko 
Dobrovi je 
®/tt 
97 + 39 + 40,0 — 
— 18 
— 5,0 
— 2 
— 1,7 
+ 5 
+ 4,3 
Braslovško 
Dobrovi je 
»/o 
264 + 11 
+ 4,2 
— 1 
— 0,4 
+ 20 
+ 7,3 
— 8 
- 2 , 7 
— 9 
- 3 , 1 
Creta 
o/o 
95 + 29. 
+ 30,8 
+ 2 
+ 0,2 
+ 4 
+ 3,2 
— 4 
— 3,1 
— 30 
— 23,8 
Jeronim 
»/o 
391 + 30 
+ 7,7 
+ 16 
+ 3,8 
— 37 
— 8,5 
— 13 
— 3,2 
+ 38 
+ 9,8 
Rovt 
»/o 203 
+ 49 
+ 24,1 
+ 27 
+ 10,7 
— 1 
— 0,3 
— 19 
— 6,9 
- 2 4 
— 9,3 
Tirosek 
»/o 
296 + 86 + 29,0 
+ 20 
+ 5,3 
— 12 
— 3,0 
— 22 
— 5,7 
+ 10 
+ 2,7 
Smiklavž + Dol. 
®/o 
333 + 198 + 60,0 
— 5 
— 0,9 
— 14 
— 2,7 
+ 17 
+ 3,3 
— 20 
— 3,8 
Sentlenart 
*>/o 227 
+ 49 
+ 21,6 
+ 26 
+ 9,4 
— 20 
— 6,7 
— 18 
— 6,4 
+ 1 
+ 0,4 
Sentflorijan 
o/o 251 
+ 53 
+ 21,1 
+ 4 
+ 1,3 
— 7 
— 2,3 
+ 16 
+ 5,3 
+ 1 
+ 0,3 
Celotna pokrajina o/o 4 430 + 1541 + 34,8 
+ 98 
+ 1,6 
+ 199 
— 3,3 
+ 49 
+ 0,8 
— 59 
—1,0 
Gornja Savinjska 
dolina o/o 10 323 + 39,7 + 6,4 + 0,3 + 2,3 — 2,6 
10 Geografski zbornik XI , 1969 
Hribovske kmet i j e v vzho<inem delu Gorn je Savinjske doline 73 
1910 
do 
1931 
1931 
do 
1948 
1948 
do 
1953 
1953 
do 
1961 
Stanje 
1961 
1820 
do 
1961 
1869 
do 
1961 
1961 
do 
1966 
Stanje 
1966 
— 48 
— 9,5 
— 64 
— 13,8 
+ 3 
+ 0,8 
— 6 
- 1 , 5 395 
+ 89 
+ 29,1 
— 60 
— 13,2 
— 10 
— 2,5 385 
— 31 
— 13,3 
— 12 
— 6,0 
+ 12 
+-6,4 
+ 1 
+ 0,5 203 
+ 33 
+ 19,4 
— 34 
— 14,3 
— 3 
— 1,5 
200 
+ 31 
+ 7,0 
— 22 
- 4 , 6 
— 8 
— 1,8 
+ 2 
+ 0,4 450 
+ 88 
+ 24,3 
— 53 
— 10,5 
— 33 
— 7,3 417 
+ 42 
+ 11,2 
— 30 
- 7 , 1 
+ 14 
+ 3,6 
— 12 
— 2,9 395 
+ 117 
+ 42,2 
+ 7 
+ 1,8 
+ 8 
+ 2,0 403 
— 38 
; —14,8 
+ 35 
+ 16,0 
— 11 
- 4 , 4 
— 35 
— 14,5 207 
— 9 
- 4 , 2 
— 54 
— 20,7 
— 6 
— 2,9 201 
+ 14 
+ 5,2 
+ 31 
+ 10,8 
— 38 
— 11,6 
— 23 
— 7,8 271 
+ 69 
+ 34,1 
— 43 
— 13,7 
— 21 
— 7,7 250 
+ 29 
! + 11,6 
— 52 
— 18,7 
+ 7 
+ 3,1 
— 31 
— 13,1 205 
+ 35 
+ 20,6 
— 82 
— 28,6 
— 15 
— 7,3 190 
, - 1 3 
— 3,9 
— 42 
— 13,2 
— 21 
— 7,1 
+ 2 
+ 0,8 267 
+ 83 
+ 45,0 
— 45 
— 14,4 
+ 3 
+ 1,1 270 
+ 72 
+ 12,7 
— 89 
— 14,0 
+ 25 
+ 4,7 
— 34 
— 6,0 533 
+ 148 
+ 38,4 
+ 20 
+ 3,9 
— 34 
- 6 , 4 499 
— 21 
— 17,3 
— 16 
— 16,0 
— 5 
— 6,0 
— 2 
— 2,1 93 
— 4 
— 4,1 
— 43 
— 31,6 
— 10 
— 10,7 83 
— 26 
— 9,4 
— 14 
— 5,6 
— 7 
— 2,0 
— 29 
— 12,6 201 
— 63 
— 23,8 
— 74 
— 26,9 
— 22 
— 11,0 179 
+ 7 
+ 7,3 
— 54 
— 52,4 
— 2 
— 4,1 
+ 5 
+ 10,6 52 
— 47 
— 45,5 
— 72 
— 58,1 
— 1 
- 1 , 9 51 
— 32 
— 7,5 
+ 17 
+ 4,3 
+ 8 
+ 1,9 
— 48 
— 11,5 370 
— 21 
— 5,8 
— 51 
— 12,1 
+ 16 
+ 4,3 386 
+ 28 
i + 11,9 
— 37 
— 14,0 
— 10 
— 4,4 
— 57 
— 26,0 163 
— 40 
— 19,7 
— 89 
— 35,3 
— 2 
— 1,2 161 
+ 28 
+ 7,2 
— 12 
— 2,9 
+ 2 
+ 0,5 
— 76 
— 19,1 322 
+ 26 
+ 8,7 
— 60 
— 15,7 
— 5 
— 1,6 317 
+ 44 
+ 8,7 
— 39 
— 7,1 
— 6 
— 1,2 
— 1 
— 0,2 512 
+ 179 
+ 53,7 
— 19 
— 3,6 
+ 13 
+ 2,5 525 
— 6 
— 2,3 
— 15 
— 5,8 
— 13 
— 5,3 
— 37 
— 16,0 194 
— 33 
— 14,5 
— 82 
— 29,7 
— 4 
— 2,1 190 
— 25 
— 7,9 
— 12 
— 4,1 
— 10 
— 3,5 
— 21 
— 7,7 253 
+ 2 
+ 0,8 
— 51 
— 16,8 
— 5 
— 2,0 248 
+ 55 
+ 0,9 
— 427 
— 7,2 
— 60 
— 1,1 
— 402 
— 7,4 5 086 
+ 652 
+ 14,7 
— 885 
— 14,8 
— 131 
— 2,6 4955 
+ 2,1 — 3,1 + 0,9 — 2,8 15 149 + 46,7 + 5,1 
(2) Geografski zbornik XI , 1969 1 7 
74 Drago Meze 
Med posamičnimi grupacijami kmetij so pri starostni strukturi do-
ločene razlike. Tako je med višinskimi kmeti primanjkljaj že pri 
starostnih letnikih 16 in 17, medtem ko je tudi skupina 25—40 let še 
malo nad poprečkom, precej manjši pa je primanjkljaj pri skupini 
65—70 let (zahvala gre predvsem kmetijam na senčni strani Zadrečke 
doline in v zaledju Ljubnega, ki imajo teh starostnih letnikov veliko). 
Mnogo je predšolskih otrok na višinskih kmetijah Dobroveljske pla-
note ter na južnem in jugovzhodnem predgorju Golt, veliko šoloob-
veznih otrok pa na sončni strani Zadrečke doline. Več od poprečka je 
starostnih letnikov skupine 25—40 na južnem in jugovzhodnem pred-
gorju Golt in še posebej na senčni strani Zadrečke doline; istotam je 
tudi znatni delež starostnih letnikov skupine 65—70. Nerazveseljivo 
na višinskih kmetijah pa je dejstvo, da je na senčni strani Zadrečke 
doline majhen delež predšolskih in šolskih otrok, predšolskih pa tudi 
v zaledju Ljubnega, da je na senčni strani Zadrečke doline tudi malo 
starostnih letnikov skupine 41—50, na sončni strani pa letnikov sku-
pine 51—64, ki so tudi še šteti k delovni sili; istotam je tudi precej 
pod poprečkom ljudi, starejših od 65 let. 
Vmesne kmetije so najbližje poprečku starostne strukture za vso 
pokrajino, le skupina 25—40 let je šibkejša od poprečka. Med temi 
kmetijami velja posebej omeniti visok odstotek starih nad 70 let v za-
ledju Ljubnega in na senčni strani Zadrečke doline, znatno nadpoprečni 
delež predšolskih otrok na sončni strani Zadrečke doline in šoloobveznih 
otrok v zaledju Ljubnega, kakor tudi malo otrok do 6. leta na južnem 
in jugovzhodnem predgorju Golt in šoloobveznih na senčni strani Za-
drečke doline. Značilen je tudi izrazito majhen delež starostnih letnikov 
25—40 v zaledju Ljubnega, kar je za tamkajšnje kmetije zelo negativen 
pojav, saj je to najboljša delovna sila. 
Z d e l o v n o s i l o , kamor so šteti starostni letniki med 16. in 
65. letom, ni v obravnavani pokrajini nič boljše kot na Solčavskem 
in v Lučki pokrajini, saj odpadeta nanjo od 5,4 ljudi, kolikor jih je 
poprečno na kmetiji, poprečno le 3,2 prebivalca, kar je 60,3 % vseh 
tamkaj živečih kmečkih ljudi (tudi v Lučki pokrajini je popreček 3,2 
ali 64% vseh ljudi pri 4,9, kolikor jih je poprečno na kmetiji, na 
Solčavskem pa 3,5 ali 60,7%). Med posameznimi grupacijami kmetij 
glede števila delovne sile ni bistvenih razlik (glej tabelo 20). Opozoriti 
velja le na višinske kmetije na južnem in jugovzhodnem predgorju 
Golt, kjer je na kmetiji poprečno 3,6 ljudi za delo pri poprečku 6,1, 
kolikor je vseh ljudi na kmetiji (to gre predvsem na rovaš Smihela, 
kjer živi poprečno 6 ljudi na kmetiji, od tega jih je 3,6 za delo), dalje 
na višinske kmetije senčne strani Zadrečke doline, kjer jih je malo za 
delo, a jih je tudi na kmetiji malo in na vmesne kmetije Dobroveljske 
planote, kjer jih je prav tako malo za delo. Med dolinskimi kmetijami 
so na slabšem kmetije v zaledju Ljubnega, medtem ko je v Zadrečki 
dolini ljudi za delo več, kot je popreček za vso pokrajino. 
Redke so kmetije, ki imajo več kot 5 ljudi za delo; neprimerno 
več je takih, kjer sta za delo samo dva ali eden. Največ, in sicer osem, 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Tabela 19 
Starostna struktura kmečkega prebivalstva 31. XII. 1966 — v «/o 
0—
6 
le
t 
m 
7 ' 
C-
t -
T 
K 
T CO 25—
40
 
O 
T TH tO ^ lO 
O 
T m 
(O N
ad
 
70
 
le
t 
Višinske kmetije 
Zaledje Ljubnega 
JV in J predgorje Golt 
Sončna stran Zadrečke doline 
Senčna stran Zadrečke doline 
Dobroveljska planota 
7.7 
13,4 
9.8 
5,4 
16,8 
15,0 
17,5 
23,9 
10,8 
15,9 
3.2 
1,0 
4.3 
1,8 
9,1 
8,3 
13,0 
14,6 
8,9 
21,4 
25.8 
23.9 
29,2 
21,2 
10,9 
8.3 
8,7 
5.4 
6,2 
15,9 
15.5 
9,8 
14.6 
14,2 
7,7 
6,2 
3,3 
10,8 
7,1 
9,1 
4,1 
3,3 
9,1 
8,0 
Višinske kmetije — skupaj 
Razlika med enakomerno porazdelitvijo (do 
70. leta) in dejanskim stanjem — v °/o 
10,6 
+ 2,0 
16,6 
+ 3,8 
2,4 
— 0,5 
10,1 
+ 0,1 
23,2 
+ 0,4 
8,7 
— 5,6 
14,4 
— 5,6 
6,9 
— 1,7 
7,1 
Vmesne kmetije 
Zaledje Ljubnega 
JV in J predgorje Goit 
Sončna stran Zadrečke doline 
Senčna stran Zadrečke doline 
Dobroveljska planota 
10,7 
8,7 
14.5 
12.6 
11,1 
19.2 
14.0 
18.3 
11.1 
18,2 
3,8 
4,1 
3,0 
2,6 
1,6 
10.4 
12.5 
11,3 
9.5 
8.6 
16,7 
23,4 
22,1 
23,2 
22,7 
9,8 
10,0 
5,5 
10,5 
11,1 
16,1 
17,3 
15,0 
15.3 
14.4 
4,1 
4.1 
5,8 
5.2 
7,8 
9,2 
5,9 
4,5 
10,0 
4,5 
Vmesne kmetije — skupaj 
Razlika med enakomerno porazdelitvijo (do 
70. leta) in dejanskim stanjem — v D/o 
11,5 
+ 2,9 
16,5 
+ 3,7 
3,2 
+ 0,3 
10,8 
+ 0,8 
21,5 
— 1,3 
9,0 
— 5,3 
15,8 
— 4,2 
5,3 
— 3,3 
6,5 
Dolinske kmetije 
Zaledje Ljubnega 
Zadrečka dolina 
15,0 
7,9 
16,2 
11,2 
3,8 
4,5 
7,5 
14,6 
22,5 
25,8 
10,0 
6,7 
16,3 
15,8 
1,2 
5,6 
7,5 
7,9 
Dolinske kmetije — skupaj 
Razlika med enakomerno porazdelitvijo (do 
70. leta) in dejanskim stanjem — v "/o 
11,3 
+ 2,7 
13,6 
+ 0,8 
4,1 
+ 1,2 
11,3 
+ 1,3 
24,2 
+ 1,4 
8,3 
— 6,0 
16,0 
- 4 , 0 
3,5 
— 5,1 
7,7 
Celotna pokrajina 
Enakomerna porazdelitev do 70. leta — v "Vo 
Razlika med enakomerno porazdelitvijo (do 
70. leta) in dejanskim stanjem — v ">/» 
11,2 
8,6 
+ 2,6 
16,3 
12,8 
+ 3,5 
3,1 
2,9 
+ 0,2 
10,7 
10,0 
+ 0,7 
22,2 
22,8 
— 0,6 
8,9 
14,3 
— 5,4 
15,4 
20,0 
— 4,6 
5.5 
8.6 
- 3 , 1 
6,7 
II. vojna I. in II. vojna 
Tabela 20 
Glavne starostne skupine kmečkega prebivalstva leta 1966 
V i š i n s k e k m e t i j e V m e s n e k m e t i j e D o l i n s k e k m e t i j e 
sk
u
pa
j 
de
lo
vn
a 
si
la
 
na
d 
65
 l
et
 
st
ar
i 
0—
15
 l
et
 
sk
u
pa
j 
de
lo
vn
a 
si
la
 
na
d 
65
 l
et
 
st
ar
i 
0—
15
 l
et
 
sk
u
pa
j 
de
lo
vn
a 
si
la
 
n
ad
 
65
 l
et
 
st
ar
i 
0—
15
 l
et
 
Zaledje Ljubnega 220 133 37 50 317 180 42 95 80 48 7 25 
na kmetijo 5,0 3,1 0,7 1,2 5,6 3,2 0,7 1,7 4,7 2,8 0,4 1,5 
°/o 60,6 16,8 22,6 59,6 8,5 31,9 57,1 12,5 30,4 
JV in J predgorje Golt 97 57 10 30 392 264 39 89 
na kmetijo 6,1 3,6 0,6 1,9 4,9 3,3 0,5 1,1 
»/o 59,0 10,3 30,7 67,2 10,1 22,7 Zadrečka dolina 
Sončna stran Zadreeke 
doline 92 55 6 31 399 227 41 131 89 60 12 17 
na kmetijo 5,4 3,2 0,4 1,8 6,0 3,4 0,6 2,0 4,9 3,3 0,7 0,9 
59,3 7,4 33,3 56,6 10,0 33,4 67,3 14,3 18,4 
Senčna stran Zadrečke 
doline 55 35 11 9 190 116 29 45 
na kmetijo 4,6 2,9 0,9 0,8 5,1 3,1 0,8 1,2 
»/o 63,7 19,8 16,5 61,1 15,3 23,6 
Dobroveljska planota 113 59 17 37 243 142 30 71 
na kmetijo 5,8 3,0 0,9 1,9 4,8 2,8 0,6 1,4 
«/o 52,7 14,9 32,4 58,3 12,5 29,2 
O A o 
TO 
»-) S» 
Hs en 
X 
N D* 0 
1 i? 
Posamezne pokrajine 
na kmetijo 
«/o 
577 
5,4 
339 
3,1 
58,5 
81 
0,8 
14,1 
157 
1,5 
27,4 
sk
u
pa
j 
de
lo
vn
a 
si
la
 
na
d 
65
 l
et
 
st
ar
i 
0-
15
 l
et
 
Celotna pokrajina 
na kmetijo 
°/o 
2287 
5,4 
1376 
3,2 
60,3 
281 
0,7 
12,3 
630 
1,5 
27,4 
1541 
5,3 
929 181 431 169 108 19 
3,2 0,6 1,5 4,8 3,1 0,5 
60,4 11,3 28,3 64,6 10,4 
42 
1,2 
25,0 
78 Drago Meze 
jih je pri Vrhovniku v Lepi njivi, pri Krumpačniku v Podplanini in 
pri Stenšaku v Šentflorijanu. Po sedem jih imajo Kortner v Zekovcu, 
Vauher v Lepi njivi, Jordan v Teru, Zg. Kos in Ugovšek v Šentlenartu, 
Matijaž v Tirosku in Praznik v Savini. Tudi takih, ki jih imajo po 6 
za delo, ni veliko: Urbane in Jurkovnik v Lepi njivi, Gornek na Mozir-
skem Dobrovlju, Sp. Brezovnik, Povh in Zg. Udovnik v Radegundi, 
Zg. Gotnik in Verbuč v Smihelu, Petovčnik v Šemprimožu, Sp. Zrn, 
Deternik, Krone in Simone v Teru, Joneš v Poljanah, Sp. Kos, Pod-
rečnik, Lamprečnik in Rogelj v šentlenartu, Brčun v Vel. Rovtu in 
Vršnik v Šentflorijanu. 
Odnos delovne sile do velikosti posesti vsake kmetije posebej je 
najbolje prikazan na priloženih diagramih35 (glej priloge I I—V). Na 
njih so označene tudi posamezne zemljiške kategorije in poleg delovne 
sile še otroci do 16. leta ter število starejših prebivalcev od 65. leta. 
Diagrami nam pokažejo današnjo življenjsko moč hribovskih kmetij. 
Cim širši in višji je diagram, tem trdnejša je kmetija, v številu otrok 
pa so teoretično vzeto perspektive za prihodnost. Trdnih kmetij je 
v splošnem malo. Največ je takih, ki imajo srednje veliko posest, 
a malo ljudi za delo, ne manjka pa tudi kmetij z veliko posestjo, 
a z malo ljudi, posebej delovne sile. Štiri kmetije so celo brez delovne 
sile (Srnak v Šentlenartu, Toman starejši v Tirosku, Lipičnik v Šent-
florijanu in Pušnjak v Savini), vse samo s starimi ljudmi na kmetiji. 
Razen Tomana, kjer pomagajo na kmetiji mladi, katerim je dal del 
posestva, in so se osamosvojili, se na drugih treh ubijajo stari, kolikor 
zmorejo, za težja dela pa najamejo tujo delovno silo ali jim sem in 
tja pridejo pomagat otroci, ki so odšli s kmetije v druge poklice. 
Dejstvo pa je, da so vse tri kmetije zapisane slej ko prej propasti, nič 
boljšega pa se tudi ne obeta marsikateri kmetiji, ki ima le enega, za 
delo sposobnega človeka, in takih je v obravnavani pokrajini kar 31 
ali 7,2% vseh kmetij; kmetij z dvema za delo sposobnima pa je 121 
ali kar 28 % vseh kmetij. 
OPUŠČANJE KMETIJ 
Prvo sliko o obstoječih kmetijah v naši pokrajini je mogoče dobiti 
iz urbarja gornjegrajske posesti za leto 1426. Ferdo Gestrin36 je ob-
delal urbar z gospodarsko-socialnega gledišča, iz navedb I. Orožna37 pa 
je poleg drugega mogoče ugotavljati tudi takrat obstoječe kmetije, do 
leta 1426 opuščene kmetije in kmetije, ki v urbarju niso omenjene, 
torej tiste, ki so nastale po letu 1426, bodi z delitvijo starih ali z novo 
35 Diagrame je na osnovi zbranih podatkov izdelal po svoji originalni 
metodi Vilko Finžgar; tako je bilo tudi z diagrami za samotne kmetije 
v Lučki pokrajini, a je njegovo ime pomotoma izpadlo. 
36 F. Gestrin, c. d., str. 473—514. 
37 Ignaz Orožen, Das Benediktiner Stift Oberburg. Marburg 1876, 324 
strani (glej str. 222—274). 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 79 
kolonizacijo. Naslednje zanesljive podatke o kmetijah dobimo šele iz 
franciscejskega katastra, na osnovi katerih lahko ugotavljamo spre-
membe za 400 let dolgo obdobje. 
Opuščene kmetije omenja že urbar. Povzemajoč podatke I. Orožna, 
ki jih je v tabelarični obliki pokazal F. Gestrin (c. d., str. 485—492), 
sem izračunal, da je bilo do leta 1426 v obravnavani pokrajini opu-
ščenih 20 hribovskih kmetij, kar predstavlja glede na 286 takratnih 
kmetij, skupaj z opuščenimi, 7 % vseh kmetij. V uradih Tirovsek, 
Posavinje, Zadretje in Ljubenska gora sem upošteval vsa tista, v ur-
barju imenovana naselja, ki so nedvomno zajemala skoraj izključno 
hribovske kmetije, medtem ko sem dolinska naselja izločil; zgoraj 
navedene številke so zato zanesljive. 
Največ opuščenih kmetij je bilo leta 1426 v zaledju Ljubnega 
(takratni urad Ljubenska gora), in sicer 8, kar je bilo 7,1 % vseh 
tamkajšnjih kmetij, med posameznimi naselji pa v Kokarski Čreti 
(5 ali 33 °/o vseh kmetij), ki je bila takrat sestavljena iz dveh delov: 
»gora Čreta« in »pobočje Crete«; močno opuščanje kmetij na Creti 
sega torej najmanj 500 let nazaj. V uradu Posavinje, ki je zajemal 
v svoj okvir predvsem južna pobočja Golt z dolinskimi vasmi ob 
Savinji, ni bila opuščena nobena kmetija, enako ne v Rovtu, v Nad-
bočni in v delu Šmiklavža, na pobočjih Zadrečke doline, odštevši 
Čreto, pa jih je bilo 7 ali 5,1 % vseh takratnih kmetij. 
F. Gestrin (c. d., str. 481) je mnenja, da so bili različni vzroki za 
opuščanje kmetij v takratni dobi: neplodna in izčrpana zemlja; ne-
ugoden geografski položaj, zlasti slabe klimatske razmere; kužne bo-
lezni, predvsem kuga, ki je pomorila mnogo prebivalcev, ponekod kar 
cele rodbine; medsebojni spopadi plemieev in vojne sploh. Opuščene 
kmetije so dajali fevdalci v zakup drugim kmetom ali pa so nanje 
naseljevali nove podložnike. Redke od takrat opuščenih kmetij niso 
bile nanovo obljudene, saj večino tistih, ki so v urbarju označene kot 
opuščene, zasledimo v franciscejskem katastru, mnoge pa obstajajo še 
danes; kontinuiteto lahko ugotavljamo s pomočjo nespremenljivih do-
mačih imen kmetij. 
Na ta način lahko ugotovimo predvsem to, da je bilo v času iz-
delave franciscejskega katastra nekaj več kmetij kot leta 1426, da so 
bile zelo redke kmetije, ki so v 400 letih propadle, in da je bilo več 
takih, ki so se na enotnih krčevinah, kjer je bila leta 1426 z redkimi 
izjemami po ena sama kmetija, do leta 1825 razdelile v kmetije z ena-
kim domačim imenom, a s pridevkoma »zgornji« in »spodnji«, ponekod, 
a le izjemoma, pa tudi z različnima domačima imenoma. Od novo na-
stalih kmetij velja omeniti kmetije v Slemškem vrhu in na Citriji 
(oboje v šentflorijanu s skupnim imenom Citarna vas), kjer jih je bilo 
še pred drugo svetovno vojno devet. Ce so bile leta 1426 v urbarju 
res imenovane vse takrat obstoječe kmetije, lahko rečemo, da so vse 
kmetije v Citarni vasi nastale po letu 1426; glede na to, da so med 
najbolj odmaknjenimi v pokrajini, da stoje visoko (med 800 in 970 m) 
in da so tudi v dokaj neugodnem reliefu, če odštejemo izrazito sončno 
( 2 ) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
80 Drago Meze 
lego, je to razumljivo. Res je sicer, da sta bližnja Špeha (Zgornji in 
Spodnji) imenovana v urbarju, in da sta še više in bolj stran od doline 
Drete, a vedeti moramo, da sta oba ob poti, ki je v tistih časih vodila 
pod Velikim Rogatcem iz Gornjega grada v Luče in katere so se skozi 
dolgo dobo v srednjem in celo v zgodnjem novem veku posluževali 
predvsem Lučani, ki so hodili v upravno in politično središče pokrajine 
— Gornji grad. Čeprav vodi ta pot čez 1165 m visoki preval pri Zg. 
Špehu, so se je kot mnogo krajše pešpoti raje posluževali kot velikega 
ovinka po dolini Savinje in Drete čez Ljubno in Radmirje; tam so 
predvsem vozili tovor iz Luč v Gornji grad. 
Od leta 1825 do danes se je stanje precej spremenilo. Popolnoma 
opuščenih je bilo v tem času 44 ali 9,2% vseh hribovskih kmetij iz 
leta 1825,38 delno opuščenih, to je takih, ki so jih dali lastniki v najem 
ali jih dobili kot agrarni interesenti, pa je 6 ali 1,2 % , skupaj torej 
10,4 %.39 
Relativno največ opuščenih kmetij je v Nadbočni (od 6 kmetij 4, 
ena od dveh preostalih pa je pred tem, da jo lastniki opustijo in se 
izselijo v bližnjo Bočno). Nadbočna ima, kot že omenjeno, slabe naravne 
pogoje. Leži v spodnjem delu strmega levega pobočja Bočnice, ki je 
v globoki in tesni dolini zarezana v vzhodno apniško pobočje Menine. 
V spodnjem delu se je potok zajedel v keratofirje, na katerih je svet 
nekoliko položnejši, in so se zato nanje namestile hribovske kmetije. 
Neprepustni in položnejši svet sta bila gotovo glavna kažipota nase-
litvi. Kl jub bližini Zadrečke doline in relativno nizki legi (600—640 m), 
je bil to odročen svet, razen tega pa je izpostavljen soncu le v dopol-
danskih in zgodnjih popoldanskih urah, medtem ko je v drugih delih 
dneva brez sonca tudi v vegetacijski dobi. Pomanjkanje sonca je ne-
dvomno eden glavnih vzrokov za opuščanje hribovskih kmetij v Nad-
bočni, tej pomanjkljivosti ob strani pa stoji še odročnost pokrajine in 
razmeroma strmi svet. Kljub dejstvu, da gre ob Nadbočni že nekaj 
let gozdna cesta, ki pelje iz Bočne na Menino, se kmetije še naprej 
opuščajo, saj je pred opustitvijo tudi kmetija Hribernik, ki je najbližja 
cesti, s kmetije Pavel pa sta se odselila v Bočno stara dva (preužit-
38 Vanje je šteta tudi kmetija Turnšek na Braslovškem Dobrovlju, ki 
je po pomoti vključena k še obstoječim kmetijam, čeprav je bila po vojni 
opuščena, zato je diagram kmetije v prilogi III. brezpredmeten. 
39 Opuščene kmetije so označene na prilogi I., in pomenijo: št. 5 a Hoj-
nik, 5b Robnik, vsi v Šemprimožu; 28 a Zg. Mlinar, 37 a Zg. Zadnjak, 37 b 
Sp. Zadnjak (Planine), 45 a Pentur — v Podplanini; 77 a Retko v Teru; 
91 c Kortner, 121 a Planinšek — v Zg. Radegundi; 101 a Pozabnik v Poljanah; 
221 a Pušner, 220 a Pušinek, 223 a Lesjak, 224 a Kolšek — na Mozirskem 
Dobrovlju; 201 a Tolstnik, 201 b Tonč, 201 c Bovče, 209 a Matko — na Bra-
slovškem Dobrovlju; 237 a Pečnik, 239 a Tanjšek, 240 a Pugar, 243 a Karo, 
243 b Leskovnik, 243 c Laznik — na Greti; 260 a Atlarist, 260 b Podlipnik, 
269 a Piki, 270 a Jurček — v Rovtu; 280 a Lovrenc, 281 a Peter, 281 b Zvot, 
281 c Krvenik (Krvavnik) — v Nadbočni; 290 a Sp. Vrtačnik, 340 a Skrlov-
šnik — v Smiklavžu; 317 a Rošč v Tirosku; 344 a Belaj v Dolu; 358 a Sp. 
gpeh, 359 a Pintar — v Sentlenartu; 403 a Sp. Kovšak, 399 a Slemšek, 399 b 
Gornek — v Šentflorijanu; 411 a Ravenca, 417 a Sedmak — v Savini. 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 81 
karja), ki sta si zgradila hišo in kupila majhen košček obdelovalne zem-
lje. Večina kmetov se je iz Nadbočne prestavila v Bočno, kjer se 
ukvarja s poljedelstvom, na starih kmetijah pa kosi in v gozdovih 
seka les. 
Številčno več, a relativno manj opuščenih kmetij je na Greti, kjer 
je danes 6 kmetij manj kakor leta 1825, kar pomeni 40% vseh takrat-
nih kmetij; od njih jih je pet na Vranski in le ena na Kokarski Creti. 
Štiri kmetije so opustili pred vojno (Tanjšek, Pečnik, Pugar in Laznik), 
dve pa po njej (Karo in Leskovnik). Laznika so začeli leta 1967 obnav-
ljati, Leskovnikovo pa je novi lastnik iz Preloke obnovil v neke vrste 
weekend, okrog katerega pokosi travo in jo proda. Zgornje tri kmetije 
na Vranski Creti so Nemci med vojno požgali, enako opuščena poslopja 
nekdanje kmetije Pugar; ljudi so odgnali, vse tri gospodarje pa ustre-
lili.40 Po vojni so Španovi in Zahojnikovi domove obnovili, na Zakraj-
škovo pa je prišel obnavljat nov rod, ker se preživeli niso vrnili nazaj 
na kmetijo. Na Creti je narava trda, zato ne preseneča, da gredo kmetje 
z nje stran. So med najvišjimi v pokrajini, daleč stran iz dolin, do 
leta 1966, ko so na Creto z zadrečke strani potegnili gozdno cesto, pa 
tudi brez prave povezave z dolino. Kl jub odročni in visoki legi so na 
Creto vabile naseljence neprepustne kamnine z obilo vode, v zgornjih 
delih položnejši svet, na strma južna pobočja močna prisojnost, le se-
verna strma pobočja so morala biti ob naselitvi človeku manj ugodna, 
zato so tam tudi večje kmetije, kajti samo take so se v teh naravnih 
razmerah lahko ohranile. So pa na Creti opuščali kmetije že pred letom 
1426, a so se kasneje na večino teh naselili drugi prebivalci. 
V območju Dobroveljske planote je tudi na Braslovškem in pred-
vsem Mozirskem Dobrovlju precej opuščenih kmetij (na prvem pet 
ali 12,8% vseh kmetij v letu 1825 in na drugem 4 ali 23,6%), med-
tem ko v Jeronimu ni bila opuščena nobena. Preseneča, da so bile na 
Braslovškem Dobrovlju opuščene kar štiri kmetije v Dobrovski vasi, 
to je v osrednjem delu naselja, in le ena v Zg. Dobrovlju, ki stoji 
najviše in je najteže dostopno. Razen Turnška na južnem pobočju pla-
note, ki od Nemcev požgane kmetije po vojni ni obnovil, je bilo dru-
gih pet kmetij na Braslovškem Dobrovlju opuščenih že pred vojno. 
Tudi vse štiri kmetije na Mozirskem Dobrovlju so bile opuščene že 
takrat. 
Po štiri opuščene kmetije so tudi v Podplanini (20,8% vseh kme-
tij ) in v Rovtu (16%); v Rovtu so vse štiri v zgornjem delu naselja, v 
Podplanini, najbolj alpskem hribovskem naselju v obravnavani po-
krajini, ki je bilo do nedavna tudi med najbolj odročnimi hribovskimi 
vasmi, pa v različni višini. V Šentflorijanu so tri opuščene kmetije 
m Razen omenjenih treh so bile v obravnavani pokrajini med vojno 
požgane še tele hribovske kmetije: vse tri v Citriji v Šentflorijanu (Slemšek, 
Gornek, Budna) in bližnji Sedmak, Zalesnik in Primašč v Savini, Jug in 
Sigoničnik v Zg. Radegundi, Vrbočnik v Smiklavžu in večina kmetij v 
Črnem kotu v Tirosku (povirje Drete). Razen Slemška, Gorneka in Sedmaka 
so vse druge požgane kmetije po vojhi obnovili. 
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
82 Drago Meze 
(10,3% vseh kmetij), vse med višinskimi kmetijami (dve sta bili 
požgani od Nemcev, a jih po vojni niso obnovili); istotam je bilo na 
eni kmetiji zaradi medvojnega izdajstva zaseženo premoženje in del 
tega (obdelovalna zemlja) dan v najem agrarnemu interesentu, ena 
kmetija pa je menjala lastnika. Po dve kmetiji sta bili opuščeni v 
Šemprimožu (8,7% vseh kmetij), Radegundi (8,3%), Šmiklavžu 
(13,3%), Šentlenartu (8,7%) in v Savini (8,3%), tudi tu vse med zgor-
njimi kmetijami. V Šemprimožu in v Savini sta poleg omenjenih opu-
ščeni tudi dve kmetiji, ki sta dani v najem, ena taka pa je tudi 
v Šentlenartu (Sp. Špeh): skupaj s temi je v Šemprimožu 17,4% 
opuščenih kmetij, v Savini 20,8% in v Šentlenartu 13%. V Teru, v 
Poljanah, v Dolu in v Tirosku je bila opuščena samo po ena hribovska 
kmetija. Poleg te je v Teru še ena, ki je bila lastniku odvzeta, in katere 
obdelovalna zemlja je danes dana agrarnemu interesentu. Po letu 1825 
ni bila opuščena nobena kmetija v štirih hribovskih naseljih (Šmihel, 
Lepa njiva, Jeronim in Zavodice). Razen Šmihela in deloma Jeronima 
so to hribovska naselja, ki leže v nižjih delih hribovja. 
Tri kmetije, ki so že bile opuščene (Budna, Potnik, Arnovt), so 
kasneje menjale lastnika in tako danes spet obstajajo; to je proces, 
ki ga opažamo že od leta 1426 naprej, kot že spredaj omenjeno. Pet 
kmetij imajo najemniki. Trije od teh so jih dobili od SLP, a ne v 
celoti, marveč samo obdelovalno zemljo, medtem ko je gozd v lasti 
SLP, dva pa sta prevzela kmetiji v najem od lastnikov, ki sta kmetiji 
opustila. Teh primerov je malo, zato na celotno sliko lastniške struk-
ture nimajo pomembnejšega vpliva. 
Brez možnosti za nadaljnji obstoj so danes tri kmetije: Srnak, 
Pušnjak in Lipičnik. Na njih so sami stari ljudje, zato ni nikogar za 
delo, niti ni nobenega, ki bi hotel kmetijo prevzeti. Razen teh je pa 
še 31 takih kmetij, kjer je le en sam za delo in ki so prav tako na 
tem, da postanejo »pustote«; obojih je torej 34 ali 7,8% vseh kmetij 
v obravnavani pokrajini. Katere so te, kažejo priloge II.—V. Razen 
nekaterih, ki so večje od 25 ha (Goršek, Kumprej, Sp. Detmer, Krone, 
Rabon, Sedovnik), so vse druge manjše, zato so možnosti njihovega 
obstanka še toliko slabše. Večina omenjenih kmetij nima nikogar, ki 
bi jo hotel prevzeti, zato bodo tudi kmalu opustele. Delež že opuščenih 
kmetij in takih, ki so na tem, da propadejo, pa je v preučevani po-
krajini kar 18,3% vseh kmetij, skupaj s tistimi, ki so dane v najem 
pa 20%; to pa je številka, ki mnogo pove, in bi se morali ob njej 
zamisliti. 
Vzroki za opuščanje kmetij so podobni, kot v drugih dveh že pre-
učenih pokrajinah Gornje Savinjske doline: pomanjkanje delovne sile; 
šibka mehanizacija; skromna posest; višina; težka dostopnost: drob-
ljenje posesti po dedičih; obveznosti do preužitkarjev; kmetije brez 
nasledstva; odpor do prevzema posesti; zakon, ki dovoljuje razkosava-
nje kmetij; marsikje pa tudi še prevelike dajatve, ki se v zadnjem 
času spet močno dvigajo kljub dejstvu, da je bil pred leti sprejet re-
publiški zakon o odpravi zemljiškega davka hribovskim kmetom (iz-
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 83 
vajanje zakona je danes že močno zvodenelo, saj je prepuščeno po-
sameznim občinam, razen tega pa so se dvignile druge dajatve, in je 
tako tudi večjemu delu hribovskih kmetov davek spet preveliko breme). 
Zaradi intenzivne gradnje gozdnih cest v zadnjih letih, ki povezujejo 
tudi mnoge hribovske kmetije, in zaradi možnosti nabave poljedelskih 
strojev, prilagojenih hribovskemu terenu, se kmetijam, ki imajo pogoje 
za obstanek, nudijo možnosti trdnejšega obstoja. 
Danes je v naši pokrajini več kmetij istega hišnega imena, a 
s pridevkom zgornji in spodnji, ki stoje običajno na isti krčevini, ne-
katere od takih pa imajo tudi različna imena. Oboje je rezultat delje-
nja in zato siromašenja kmetij. Drobljenje se je vršilo po letu 1426, 
saj omenja urbar iz tega leta samo dva taka primera (Zg. in Sp. Laznik 
v Tirosku in Zg. in Sp. Speh). Toda do vseh drugih podobnih delitev 
je prišlo že pred letom 1825. Izjema je Sp. Požežnik v Savini, ki je 
nastal šele po letu 1825 in Sp. Plaznik v Slemškem vrhu, ki ju v fran-
ciscejskem katastru še ni bilo; Požežnika sta danes na isti krčevini, 
čeprav daleč stran eden od drugega, Plaznika pa sta med seboj ločena 
s širokim pasom gozda in veliko višino. 
ZAKLJUČEK 
Gozdarstvo, ki je danes glavna pridobitna panoga hribovskega 
kmeta v obravnavani pokrajini, bi moralo v prihodnje dajati kmetu 
le dodatni vir dohodkov. Glavna gospodarska panoga naj bi postala 
spet živinoreja, kot je že bila v preteklih stoletjih. Kvote lesa za sečnjo 
se kljub velikim površinam gozdov, ki jih imajo mnogi hribovski 
kmetje, polagoma zmanjšujejo, s tem pa tudi dohodki kmetij, katerih 
obnavljanje in modernizacija zahteva veliko denarja. Z živinorejo 
je drugače. S skrbnim in pravilnim gnojenjem, z uporabo znanstvenih 
izsledkov in z rednim trebljenjem pašnikov, se lahko v kratkem času 
donos krme občutno zveča, z njim pa možnost prireje boljše, čeprav 
mnogokje manj številne govedi. V naravi so za dvig živinoreje dani 
pogoji, zavirajo jo družbeni činitelji, o katerih smo že govorili spredaj. 
Z njihovo odpravo ali omiljenjem bi se razmere bistveno izboljšale. 
Povečati bi bilo treba tudi travne in pašniške površine, zlasti bi kazalo 
začeti z uvajanjem pašno-košnega sistema, ki je znanstveno utemeljen 
in v drugih alpskih deželah, zlasti v Avstriji, Švici in na Bavarskem, 
že močno v rabi. Živinoreja kot glavna gospodarska panoga bi zahtevala 
preusmeritev njivskih kultur prvenstveno na krmne rastline, s čimer 
bi odpadla drobnopoljedelska proizvodnja, ki tudi na hribovskih kme-
tijah danes ni več smiselna. Na nekaterih kmetijah, kjer se že pre-
usmerjajo v živinorejo, so že začeli opuščati žitarice in zasajati krmne 
rastline, vključujoč deteljo. To se opaža predvsem na Braslovškem 
Dobrovlju in v Šmihelu. V najbolj alpskih predelih (zaledje Ljubnega, 
višinske kmetije na pobočjih Zadrečke doline in višinske kmetije na 
jugovzhodnem predgorju Golt) bo v živinoreji kljub eventualnemu nje-
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
84 Drago Meze 
nemu dvigu še vedno v prevladi ekstenzivna paša, medtem ko so tudi 
na hribovskih kmetijah v subalpskih pokrajinah večje možnosti za 
hlevsko živinorejo v kombinaciji s pašno-košnim sistemom. Privezova-
nja živine k jaslim, graditve napajalnikov in gnojnih jam, kar vse je 
v določeni meri znak napredne in kvalitetnejše živinoreje, so se ne-
kateri kmetje že lotili. Zal pa ni nobenega zanimanja za gradnjo silo-
sov, ki bi bili hribovskim kmetijam z vlažnim gorskim podnebjem ne-
obhodno potrebni; kozolci, kolikor jih je, silosov ne morejo nadomestiti. 
Glavna ovira govedoreji na hribovskih kmetijah, ki pa ni poseb-
nost naše pokrajine, pa je nezanesljivo mednarodno tržišče. Ovire, ki jih 
stavlja evropska gospodarska skupnost nečlanicam, so pred nedavnim 
povzročile skoraj popoln zastoj uvoza jugoslovanske mesne goveje ži-
vine v Italijo, ta pa je naš glavni kupec. Posledice so se hitro poka-
zale. Odkupna cena živine je močno padla, istočasno pa tudi povpra-
ševanje po nji. Rezultat tega so polni hlevi lepo rejenih goved, ki 
jih kmetje ne morejo prodati, ki pa čez zimo odjedajo krmo tisti čredi, 
ki je bila pripravljena za nadaljnjo vzrejo. Obstaja upravičena bojazen, 
da bo do spomladanske paše oziroma prve košnje zmanjkalo krme, 
s tem bodo pa tudi goveda, pripravljena za prodajo, izgubila na vred-
nosti, prizadeta bo pa tudi mlečna živina. Trud kmetov in skupnosti, 
ki je bil vložen v napredek govedoreji, je zato v resni nevarnosti, z 
njim pa je spet omajano zaupanje kmetov v dobre perspektive živino-
reje, ki so v zadnjih nekaj letih dobro kazale. Težave, ki so tako iz-
nenada stopile na površje, pa imajo verjetno trajnejši značaj. Kaj je 
storiti? Vse kaže, tako menijo nekateri eminentni živinorejci, da bo 
treba deloma preusmeriti dosedanji način prireje goveje živine za 
izvoz in tudi za domače tržišče. Preiti bo treba na vzrejo mlade živine, 
po kateri je tudi sedaj na zunanjem tržišču največje povpraševanje, 
in opuščati težjo mesno živino, ki bo na območje evropske gospodarske 
skupnosti zaradi močne konkurence znotraj te organizacije čedalje 
težje prodrla. Mlada živina pa bo šla veliko lažje v denar tudi na 
notranjem tržišču zaradi vse večjega življenjskega utripa, ko bo mlado, 
mehko meso veliko primernejše za hitro pripravo. Izvesti bi bilo treba 
tako imenovan sezonski pripust, ki bi dal do pomladi teleta, že pri-
merna za pašo. V tej smeri bi pripadlo hribovskim kmetom posebno 
mesto, saj bi jim bila prepuščena vzreja telet, ki bi šla nato v na-
daljnjo rejo v dolino, s čimer bi bila najbolje izvedena kooperacija 
hribovca z dolinci, bodi z zasebnimi kmeti ali z živinorejskimi zadru-
gami oziroma državnimi posestvi; o takem sodelovanju še ni sledu. 
Mlečna živina v širšem okviru nima perspektiv. Zunanja konku-
renca pri izdelavi mlečnih proizvodov je tako močna, da ji zaenkrat 
pri našem načinu gospodarjenja ne moremo biti kos. Spomnimo se 
samo na nizke cene uvoženega surovega masla iz Madžarske, podobne 
ponudbe pa imamo tudi iz Zahodne Nemčije in še od kje. Domača po-
trošnja mlečnih proizvodov je pa tako majhna, da zanjo, tudi če pre-
povemo ves konkurenčni uvoz, vzreja številnejše mlečne živine ne 
pride v poštev. 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 85 
SI. 8. Mulovnik, 500 m, v Lepi njivi, velika, dobro urejena in modernizirana 
hribovska kmetija 
Vse omenjeno postavlja živinorejce tudi v obravnavani pokrajini 
pred nove preizkušnje. Vprašanje je, v koliko se bo mogoče na hitro 
prilagoditi spremenjenim razmeram na tržišču. Zato obstaja nevarnost, 
da bo začela živinoreja na hribovskih kmetijah spet pešati, in da se 
bodo novim razmeram prilagodili samo najbolj gibčni in sposobni ži-
vinorejci, večina hribovskih kmetov pa lahko spet zaide v zastoj ali 
celo v nazadovanje. 
Prvi in najpomembnejši korak k modernizaciji hribovskih kmetij 
je bil storjen z napeljavo elektrike. Elektrifikacija se je začela po vojni, 
in do danes je že skoraj na vseh hribovskih kmetijah zasijala električna 
luč. Kmetije z lastno elektriko, kakršnih je npr. na Solčavskem zelo 
veliko, so v obravnavani pokrajini zelo redke (Zg. Gotnik, Kugovnik, 
Poglednik). Brez elektrike so danes še nekatere kmetije v zahodnem 
delu Semprimoža (Mure, Pestotnik, Goršek, Kropušek, Arnovt, Fročnik, 
Rep, Tašk); v Savini Praznik ter oba Požežnika; Rožman in Repelšek 
v Podplanini; Trbovc, Pečnik, Treska, Planine in Ptica v Jeronimu; 
Bajdl v Lepi njivi; Lomšek v Creti; Hribernik v Nadbočni in Slemšek 
v Teru. Nekaj kmetij v vzhodnem delu Tera ima elektriko iz manjše 
elektrarne na Savinji v Ivanju, ki pa ne pride v poštev za pogon 
močnejših strojev, zato jo nameravajo opustiti in se priključiti na 
bližnje daljnovodno električno omrežje. Creta je dobila elektriko šele 
leta 1966, Podplanina in del Tera pa leto kasneje. Ker ima velika ve-
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
86 Drago Meze 
čina hribovskih kmetij trofazni tok, je mogoča uporaba električnih 
strojev. Nekateri jih že imajo, predvsem mline in žage, medtem ko so 
mlatilnice večidel še motorne. Ima pa skoraj vsaka kmetija radio, tri 
tudi televizor (Ročnik, Oprčan in Germadnik). Otovnik na Braslovškem 
Dobrovlju se ponaša celo s pralnim strojem, kar pa je bil leta 1967 
edini primer v vsej pokrajini; ta kmet ima tudi bojler, kateremu greje 
vodo kuhinjski štedilnik. 
Poleg elektrike je za hribovskega kmeta izrednega pomena pove-
zava z dolino. Ta je bila še nekaj let nazaj zelo slaba, danes pa so se, 
kot že večkrat omenjeno, razmere temeljito spremenile. Gozdno go-
spodarstvo v Nazarjah je začelo speljavati gozdne ceste mimo hribov-
skih kmetij, nekaj cest pa je zgradilo predvsem za potrebe kmetov. 
Kmetje dajo zanje znaten prispevek v lesu, ki ga GG plačuje po višji 
ceni, brez dajatev. Iz priložene karte, na kateri so vnesene tudi gozdne 
ceste, vidimo, da je že ali bo v kratkem povezan s cestami velik del 
hribovskih kmetij. Brez njih bo ostal za sedaj, tako kaže, del kmetij 
v Tirosku in zgornje kmetije v Šmiklavžu in Dolu pri Šmiklavžu, 
znatni del Šentlenarta, višinske kmetije v Sentflorijanu in Savini, za-
hodni del Semprimoža, vse višinske kmetije v Podplanini, skoraj ce-
lotni Ter z izjemo severovzhodnega dela (ob poti na Smrekovec in od-
cep na Kal), Poljane, spodnji in srednji del Zg. Radegunde, večina 
Dobroveljske planote razen vzhodnega dela in zgornje Črete ter Mali 
Rovt. V kolikor imenovanih kmetij ne bodo kasneje povezali s ce-
stami, so gotovo zapisane počasni propasti. Do nekaterih od njih je 
glede na relief zgraditev ceste mogoča, je pa med njimi precej takih, 
ki se jih ne bo dalo povezati s cesto. To so kmetije v zahodnem delu 
Semprimoža, na strmi severni in južni strani Črete, višinske kmetije 
v Tirosku in Podplanini, srednji in spodnji del Zgornje Radegunde, 
južni del Tera, kmetije na strmem južnem apniškem pobočju Dobro-
veljske planote ter Bursečnik in Goličnik na južnem pobočju Golt. 
Te kmetije bi rešile samo žičnice, nanje pa kmetje pri današnjem sta-
nju gospodarstva ne morejo računati, ker bi šel glavni del stroškov 
na njihove rame, česar pa po vsej verjetnosti, razen z zelo ugodnimi 
posojili, ne bi zmogli. Kmetije brez dobrih cest, tudi če bi bile denarno 
sposobne, ne morejo obnoviti poslopij, ker jim je po strmih in slabih 
cestah onemogočen vsak večji dovoz. Mnogi bi želeli prekriti lesene 
ali slamnate strehe z opeko, pa zaradi neprimernih cest tega ne zmo-
rejo. Tudi modernizacija hlevov obtiči pri željah, enako je z umetnim 
gnojem, ki ga zaradi prevelike teže ne morejo veliko spraviti do kme-
tij, čeprav dobro vedo, da bi si z njim zaradi pomanjkanja hlevskega 
gnoja zelo pomagali. Hribovski kmetje čakajo na ceste, ker vedo, da 
prihaja z njimi napredek, seveda, če imajo zanj dovolj denarja, tega 
pa jim danes prinaša skoraj samo gozd. 
Glavni in obenem najučinkovitejši stroj hribovskega kmeta je da-
nes motorna ročna kosilnica. Teh je čedalje več, so pa, žal, še cela 
naselja, ki so brez njih. Ponekod ima več kmetov eno kosilnico. Veliko 
je kmetov, ki si bodo kosilnice v najkrajšem času nabavili, predvsem 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 87 
takih, ki imajo pogoje za nadaljnji obstoj. Traktor ima med vsemi samo 
Uratnik na Braslovškem Dobrovlju, v kratkem pa ga nameravajo ku-
piti še nekateri. Nabava traktorja ni zavisna samo od denarja, marveč 
tudi od reliefa, na katerem leži kmetija. Dobršnemu delu kmetij trak-
tor, tudi če bi imele vse druge pogoje, zaradi preveč nagnjenih ali 
kamnitih tal ne bi mogel služiti, tudi takšen ne, ki je izdelan nalašč 
za hribovske kmetije. Tudi motorna ročna kosilnica marsikje ne pride 
v poštev, tako na kamnitih apniških tleh in na preveč nagnjenem svetu. 
Za traktor in kosilnico pa je važna tudi dovozna cesta, saj zlasti trak-
torja brez nje ne morejo spraviti h kmetiji, a tudi kosilnico po slabih 
cestah, kakršnih je danes na hribovskih kmetijah še veliko, le s težavo 
pripeljejo na kmetijo. 
Skoraj vsaka kmetija, ki ji je les glavna pridobitna panoga gospo-
darstva, ima ročno motorno žago; izjema so kmetije na Kokarski Čreti, 
ki so vse brez njih. Motorne ročne žage so se v zadnjih nekaj letih 
tako razmnožile, da navadnih ročnih žag v gozdu skoraj ne uporabljajo 
več. V kolikor jih nimajo kmetje sami, si jih večina izposodi pri sosedu 
za denar ali odslužitev. Nekateri kmetje pa zaradi pomanjkanja de-
lovne sile ne sekajo lesa sami, ampak ga jim posekajo poklicni gozdarji, 
do ceste pa ga navadno spravijo sami s svojo živino. 
Pretirane upe stavljajo hribovski kmetje na tako imenovani kmečki 
turizem, ki naj bi bil kmetiji eden poglavitnih dodatnih dohodkov. Do 
konca leta 1967 ni bilo v vsej preučevani pokrajini niti enega hribov-
skega kmeta, ki bi se ukvarjal s turizmom, in tudi ni realnega upanja, 
da bi veliko takih lahko bilo. Zakaj? Za turistične usluge je potrebna 
delovna sila, vsaj skromno preurejeni nočitveni, dnevni in jedilni pro-
stori za turiste, eventualne .weekend hišice, predvsem pa tak dohod 
h kmetiji, da se da priti do nje z motornim vozilom. To so skromne 
zahteve tudi za najskromnejšega turista in vsega tega še nima nobena 
hribovska kmetija; le redke ustrezajo posameznim zahtevam. Turizem 
potrebuje delovno silo (najmanj eno žensko, ki bi imela cel dan dela 
čez glavo samo s turisti, če bi bilo teh na kmetiji več), in to takrat, 
ko jo na kmetiji najteže pogrešajo, zato ne sme biti odvzeta delu na 
kmetiji, marveč mora biti »odveč«, kar je pa težko dobiti. Priporočljivo 
je, da ima tisti, ki skrbi za turiste, vsaj najosnovnejšo turistično iz-
obrazbo. Edino, kar imajo skoraj vse hribovske kmetije v obravnavani 
pokrajini, je lepa narava in celotno družbeno okolje, ki se prav na 
hribovskih kmetijah najlepše združujeta in dopolnjujeta. Tudi domače 
kmečke specialitete je mogoče načrtno pripravljati, vse to pa je za 
marsikaterega meščana zelo privlačno. Samo preureditev bivališč za 
turiste bi zahtevala veliko denarja, za kar pa prihranki večidel izčrpa-
nih kmetij in eventualna posojila pod ugodnimi pogoji, pri večini 
kmetij, ki bi prišle v poštev za kmečki turizem, ne bi bilo dovolj. Po-
sojila bi morala biti zato znatna.41 Hribovski kmetje se za turizem 
sicer zanimajo, nimajo pa dovolj poguma z njim začeti. Med vsemi 
41 Več o tem in o kmečkem turizmu nasploh glej Drago Meze, Hribov-
ske kmetije in kmečki turizem. Turistični vestnik 1968, str. 59—68. 
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
88 Drago Meze 
preučenimi hribovskimi kmetijami so samo pri Matijažu v Tirosku 
resno razmišljali o njem; čakali so samo na povezavo kmetije s cesto, 
to pa danes že imajo. Redki hribovski kmetje so sicer tudi že sedaj 
imeli kakega turista, a to so osamljeni in za ekonomiko kmetije manj 
pomembni primeri. Se pa v Zadrečki dolini zelo uspešno ukvarja s 
kmečkim turizmom že nekaj let manjši dolinski kmet Knebl, ki je 
ob glavni cesti; z leti si je pridobil vse tisto, kar je za dobro turistično 
dejavnost potrebno. Ker je kmetija majhna, se žena lažje posveti go-
stom, vendar se kljub temu ne more popolnoma odtegniti kmečkemu 
delu v času sezone, ker je drugih za delo na kmetiji premalo: žena 
in v manjši meri tudi drugi na kmetiji so s tem prevzeli dodatna bre-
mena, ki se pa bogato obrestujejo. 
Na turizem hribovski kmetje, vsaj v večji meri, torej ne morejo 
računati. Industrije je tako malo, da se vključijo vanjo le redki kmečki 
prebivalci, ne da bi jim bilo treba zapustiti kmetijo; pa še to pride 
v poštev le za tiste kmetije, ki so bliže dolini, cesti in večjim krajem, 
kjer je v naši pokrajini tudi nekaj industrije (Nazarje, Rečica, Gornji 
grad, Ljubno, Polzela), a to zapolnjujejo predvsem tržani in manj 
kmetje. Zanimiv je primer gospodinje na Orešnikovein (Braslovško 
Dobrovlje), ki hodi s 590 m visoke kmetije na južnem pobočju planote 
na delo v zelo oddaljeno polzelsko tovarno nogavic, kjer dela tudi v 
nočni izmeni; ko se vrne iz tovarne, ureja gospodinjstvo (je poročena 
in ima malega otroka, ki ga v njeni odsotnosti čuva očetova mati) 
in dela na kmetiji — vsekakor izjemen napor, ki ga dolgo ne zmore 
še tako trdna narava. Je pa to edinstven primer v vsej preučevani 
pokrajini, a vreden omembe, da vidimo, kakšna bremena si nalagajo 
nekateri kmetje za znosnejše življenje na kmetiji (stalni zaslužek in 
predvsem socialno zavarovanje za vso družino, ki ima velike pred-
nosti pred kmečkim zavarovanjem). Tudi na delo v Ljubljano (Lito-
stroj) in v Kamnik (Titan) se dnevno vozijo le redki člani družin hri-
bovskih kmetov (največ s kmetij iz zgornje Zadrečke doline, ki jim 
je glavna cesta najbliže). Preusmeritev hribovskih kmetov v neagrarne 
poklice je zato zahtevala in v manjši meri še danes zahteva odselje-
vanje s kmetij, kar je v končni fazi največje zlo, saj odtrga kmetiji 
najboljšo delovno silo. 
Posebna oblika opuščanja kmečkega stanu je vključevanje kmetov 
v poklicno gozdno delo. Mnogi sinovi in hčere ter celo nekateri kmečki 
gospodarji (Ptica in Tajnar v Jeronimu) so zaposleni v gozdu, nekaj 
pa je takih, ki hodijo po delu domov, in delajo na kmetiji, povečini 
pa so zdoma cel teden, in se vračajo šele za konec tedna; le-ti so 
kmetiji odtegnjeni, delajo pa na kmetijah eventualno njihove žene in 
otroci. Te vrste nekmečki živelj je vsekakor bližji kmečki reaktivizaciji 
od tistega, ki se je s kmetij odselil, saj so le redki primeri, da se kdo 
od takih še vrne nazaj. 
Do nedavnega je predstavljalo mnogim hribovskim kmetom »fura-
nje« lesa iz državnih in tudi privatnih gozdov, zlasti v zimskem času, 
pomemben dodatni dohodek. V poštev so prišli kmetje s konji, ne pa 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 89 
tudi z volmi. S tem, da je v obravnavani pokrajini čedalje več gozdnih 
cest, pa to delo odpada, ker nadoknadijo konjsko vprego kamioni 
in traktorji. Mnogi kmetje zato konje opuščajo in rabijo za vprego pri 
kmečkem delu rajši vole, ki so rentabilnejši; les iz njihovih gozdov 
j im odpeljejo kamioni ali traktorji. 
Edina pot, ki vodi h krepitvi hribovskih kmetij in k njihovemu 
vključevanju v napredni, konkurenčni način kmečke proizvodnje, je 
preusmeritev v moderno, hribovskemu kmetu prilagojeno živinorejo 
ob zagotovljenem tržišču in ustaljenih cenah. Pri tem se je treba na-
sloniti na preizkušene metode in na najnovejše znanstvene izsledke. 
Predvsem so važne tako imenovane poskusne kmetije, ki bi kazale 
pot gospodarjenja hribovskemu kmetu, mu dajale zgled in pogum. 
Kmetje si jih močno želijo, ker se zavedajo, da je današnji način 
gospodarjenja na hribovskih kmetijah v veliki meri še močno neeko-
nomičen in zato nujno vodi v slabljenje kmetij, katere končna faza 
so pustote. Vsi hribovski kmetje pa ne morejo s kmetij, posebno ne 
danes, ko so delovna mesta v neagrarnih panogah zapolnjena. Po-
skusne kmetije so v preučevani pokrajini šele v zametku, zato se je 
bati, da bodo zamudile poslanstvo, ki jim je namenjeno. Odgovornost 
družbe, ki ji gotovo ni do tega, da hribovske kmetije propadejo, je 
zato na tem področju zelo velika. Jasno pa je, da vse hribovske kmetije 
kljub še tako izdatni pomoči družbe ne bodo mogle iti v korak s ča-
som in bodo zato nujno zapisane propasti. Naloga te in prejšnjih to-
vrstnih študij je med drugim tudi v tem, da s podrobno razčlenitvijo 
in prikazom nekaterih fizičnogeografskih in družbenih elementov, tako-
rekoč od kmetije do kmetije, da v roke čim podrobnejše gradivo tistim, 
ki naj odločajo o usodi hribovskih kmetij. 
LES FERMES DE MONTAGNE DE LA PARTIE ORIENTALE DE LA 
VALLÉE SUPÉRIEURE DE LA SAVINJA 
R é s u m é 
Le présent traité termine l'étude de quelques éléments dans le déve-
loppement des fermes de montagne resp. des ferems isolées de la Vallée 
Supérieure de la Savinja [l'auteur traite des fermes de la partie occidentale 
en deux parties: Les fermes isolées dans la région de Solcava, Geografski 
zbornik (Recueil géographique) VIII, Ljubljana 1963, p. 225—278; Les fermes 
isolées dans la région de Luce, Geografski zbornik IX, Ljubljana, p. 183—243], 
Malgré le fait que seulement environ 20®/o de la population vivant dans la 
Vallée Supérieure de la Savinja y vit encore aujourd'hui, elles sont la forme 
la plus expressive et la plus attractive par leur physionomie dans la région. 
Dans la région entière, ensemble avec le plateau de Dobrovlje (Dobroveljska 
pianota) qui n'est pas tout entier inclus dans la Vallée Supérieure de la 
Savinja, on a étudié toutes les fermes de montagne existant aujourd'hui, 
au nombre de 608, dont 433 se trouvent dans la partie orientale qu'englobe 
ce traité. En égard à l'altitude et à l'éloignement, l'auteur a partagé les 
fermes en fermes d'altitude et en fermes intermédiaires, c'est-à-dire celles 
qui se trouvent entre les fermes d'altitude proprement dites et les fermes 
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
90 Drago Meze 
de vallée, et pour la comparaison il a étudié aussi quelques fermes de vallée 
isolées. 
Les fermes montent le plus haut dans la région la plus alpestre sur 
le versant méridional de la chaîne du Smrekovec (Smrekovsko pogorje), où 
plusieurs d'entre elles dépassent l'altitude de 1000 m (la plus élevée est à 
1220 m et quatre d'entre elles sont à plus de 1100 m). A l'est et au sud, 
l'altitude diminue; rares sont les fermes qui atteignent 1000 m et l'altitude 
moyenne des fermes de montagne de ces endroits est environ 750 m. 
Pour le peuplement de ce territoire montagneux dans la région traitée, 
la situation ensoleillée expressive a été plus importante que tous les autres 
facteurs de peuplement (terrain en pente plus douce et plus facilement acces-
sible, position tranquille, eau potable, etc.). Les fermes les plus élevées se 
trouvent sur des versants escarpés avec de petites superficies planes et aux 
endroits les plus retirés. Sur un tel terrain, il ne fallait pas, pour l'existence 
d'une ferme, une propriété aussi grande que pour les fermes qui se sont 
installées aux endroits moins exposés au soleil ou même sur les versants 
côté nord. La plupart des plus grandes fermes se rangent dans la catégorie 
des fermes intermédiaires, surtout là où sur les versants exposés au soleil 
il y a de plus grandes superficies plus ou moins planes et au voisinage de 
l'eau potable. Selon toute apparence, l'éloignement d'un territoire montag-
neux ne fut pas un obstacle pour les colons, si les autres conditions de 
peuplement étaient données. 
La plupart des fermes de montagne sont isolées. Elles sont séparées des 
fermes voisines par un bois. Mais il y a aujourd'hui quelques fermes du 
même nom de maison et de l'attribut »supérieur« et »inférieur« tout près 
ou tout à fait ensemble sur la même novale. D'après le terrier des pro-
priétés de Gornji grad de l'année 1426, il n'y avait pas encore d'exemples 
de ce genre, mais ils existaient déjà presque en entier en 1825, au moment 
de l'élaboration du cadastre de François I.; jusqu'à cette année-là, le partage 
des fermes était donc déjà effectué, et il est pour ainsi dire indubitable que 
de telles fermes sont issues des fermes uniques primitives. Le partage des 
fermes atteignit une plus grande envergure après la dernière guerre, mais 
pour d'autres motifs que dans le passé (le partage d'une plus grande pro-
priété entre plusieurs héritiers, évitant par là la confiscation de la terre 
superflue après la réforme agraire). 
Le premier tableau en gros traits des conditions économiques dans 
la région a été offert à l'auteur par le terrier déjà élaboré de l'anné 1426. 
A ce moment-là, l'activité la plus importante dans les fermes de montagne 
était l'élevage du bétail, puis venait l'agriculture, tandis que le bois était 
encore sans valeur. Plus tard, le tableau commença à changer et, à la fin 
du 19e siècle et particulièrement au 20e siècle (surtout entre les deux guerres 
et après la Seconde Guerre mondiale), la sylviculture était déjà résolument 
passée en première position, supplantant l'élevage et l'agriculture. Mais 
malgré les riches forêts, la révolution industrielle avait ici aussi fait son 
oeuvre: la dépopulation, le manque de main-d'oeuvre, l'appauvrissement de 
la plupart des fermes de montagne et, de ce fait, l'abandon de nombreuses 
fermes. Les circonstances empirèrent fortement après la Seconde Guerre 
mondiale et ce n'est que dans les dernières années que les choses commen-
cèrent à aller mieux (réduction partielle de l'impôt foncier, possibilité d'achat 
de machines agricoles, liaison de nombreuses fermes par des routes de 
forêts, installation de l'électricité, etc.). Le résultat de ces améliorations 
est l'élévation qualitative et partiellement aussi numérique du bétail, surtout 
chez ceux les fermes qui ont moins de forêt et ne peuvent en vivre. 
Comme les fermes se sont fortement vidées dans les années d'après-
guerre, aujourd'hui un des principaux problèmes est le manque de main-
d'oeuvre, comprenant les personnes âgées de 16 à 65 ans. Sur 5.4 personnes 
vivant en moyenne à la ferme, seulement 3.2 y travaillent. Rares sont les 
fermes qui ont plus de cinq personnes pour le travail; il y en a plus où il 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
Hribovske kmetije v vzho<inem delu Gornje Savinjske doline 91 
y en a seulement deux personnes ou une seule. Les exemples ne sont pas 
rares non plus, où à la ferme ne vivent que de vielles gens de plus de 
65 ans, alors que parmi les jeunes qui ont quitté ces fermes, nul ne veut 
revenir pour reprendre la ferme. Il est évident que de telles fermes sont 
vouées à la ruine. Le rapport entre la main-d'oeuvre et la grandeur de la 
ferme, qui montre la force vitale et les perspectives de la ferme particulière, 
est clairement indiqué par les diagrammes ci-joints: sur l'abscisse est porté 
le nombre des personnes aptes au travail, et sur l'ordonnée — la grandeur 
de la propriété avec les espèces particulières de terrains (outre la main-
d'oeuvre, sous l'abscisse est indiqué encore le nombre des enfants et à part 
celui des personnes de plus de 65 ans; pour chaque ferme de montagne 
dans la région traitée, il est donc possible de voir sur le diagramme aussi 
le nombre total des personnes à la ferme d'après l'état de l'année 1966). 
L'auteur a fait une analyse économique plus détaillée pour l'année 1960, 
alors qu'il disposait des données pour les fermes particulières, tout en com-
plétant l'état numérique du bétail pour les temps les plus récents dans 
son travail sur le terrain. La plupart des données sont présentées dans les 
tableaux qui donnent un aperçu de la région entière étudiée, et particulière-
ment des fermes d'altitude et intermédiaires et, pour la comparaison, encore 
de quelques fermes de vallée isolées; dans le cadre des trois groupements 
de base mentionnés des fermes, il y a de moindres unités régionales avec 
des caractéristiques naturelles et socio-géographiques plus ou moins égales, 
qui unissent les fermes entre elles. 
Depuis 1825 à nos jours, 10.4 °/o de toutes les fermes de montagne ont 
été abandonnées et 10®/o ultérieurs se trouvent sans perspective d'existence. 
Le terrier de l'année 1426 mentionne aussi des fermes délaissées, mais toutes 
ces fermes furent par la suite repeuplées. Il y a plusieurs causes pour 
l'abandon des fermes; selon l'opinion de l'auteur, les principales sont les 
suivantes: le manque de main-d'oeuvre; une faible mécanisation; une mo-
deste propriété; l'altitude; un accès difficile; le morcellement de la pro-
priété par les héritiers; de grandes obligations envers les personnes retirées; 
les fermes sans succession; la répugnance à reprendre la propriété; la loi 
qui permet le morcellement des fermes; les impôts qui pour de nombreuses 
fermes appauvries sont trop grands. Les clairières délaissées autour des 
fermes sont habituellement envahies par le bois, plus rarement les paysans 
voisins les rachètent et les transforment en pâturages ou alpages, tandis 
que le propriétaire vend les bois ou continue à les exploiter. 
Presque toutes les fermes sont reliées par l'électricité en lignes aérien-
nes; certaines d'entre elles ne l'ont obtenue qu'en 1967. Avec elle se sont 
ouvertes de larges possibilités d'utilisation des machines électriques. Beau-
coup de fermes ont déjà une scie électrique, quelques-unes aussi un moulin 
électrique. 
Dans les dernières années, on a relié beaucoup de fermes de montagne 
par des routes de forêts, pour lesquelles les paysans ont contribué d'impor-
tantes quantités de bois. A côté de l'électricité, les routes sont la plus grande 
acquisition des fermes de montagne; avec elles s'ouvrent en effet de larges 
possibilités de développement, si leur situation financière sera en mesure 
d'y faire face. Cependant, à cause d'un accès trop difficile il n'est pas pos-
sible d'amener la route jusqu'à toutes les fermes, et celles-ci ne pourront 
pas se maintenir longtemps. Toutes les routes existantes et celles qui sont 
en construction sont reportées sur la carte en annexe. 
Etant donné le manque de main-d'oeuvre, la machine la plus impor-
tante pour le paysan de montagne est la faucheuse à main à moteur. Dans 
la région étudiée, de nombreux paysans la possèdent déjà. Sous peu, toutes 
les fermes qui ont de la perspective la posséderont certainement. Çà et 
là, à cause d'un terrain trop escarpé ou trop pierreux (pour la plupart les 
fermes sur le calcaire), les faucheuses n'entrent pas en ligne de compte et 
de telles fermes sont appelées encore plus avant à végéter ou même à périr. 
(2) Geografski zbornik XI, 1969 1 7 
92 Drago Meze 
Comme la principale branche économique de presque toutes les fermes est 
l'exploitation des forêts, la grande majorité d'entre elles possède une scie 
à main à moteur. Jusqu'ici seulement une ferme de montagne dans la 
région traitée possède un tracteur et il n'y a pas de perspective qu'il y en 
ait bientôt davantage (dépense trop grande et en bien des endroits un relief 
trop escarpé pour un tracteur à traction sur quatre roues, ou un sol trop 
pierreux). 
Les fermes de montagne ne peuvent pas compter sur le tourisme dit 
campagnard comme source de revenus additionnelle principale, bien que 
celui-ci ait de très bonnes conditions dans la nature de la région traitée. 
Les paysans devraient y faire de trop grands investissements qu'ils ne peu-
vent se permettre eux-mêmes, tandis que les conditions de remboursement 
des emprunts, avec 8®/o du taux d'intérêt et le court terme de rembour-
sement, sont aujourd'hui presque inacceptables. Pour cela il faut aussi au 
moins une femme avec la pratique hôtelière fondamentale et surtout la 
communication de la ferme avec la route, par laquelle le véhicule à moteur 
puisse arriver. Tout cela manque aux fermes de montagne; quelques fermes 
ne remplissent que des conditions particulières. Le tourisme pourra être 
commencé, au moins pour le moment, seulement par quelques rares fermes. 
Dans la région traitée, il n'y a aujourd'hui qu'une seule ferme de montagne 
qui pense sérieusement commencer le tourisme campagnard. Ici l'on pense 
évidemment au tourisme d'été, alors qu'il n'y a pas de conditions pour le 
tourisme d'hiver. 
Malgré les riches forêts que possèdent la plupart des fermes de mon-
tagne (la moyenne d'une ferme est aujourd'hui de 19.35 ha de forêts; 25.66 ha 
pour les fermes d'altitude et 17.75 ha pour les fermes intermédiaires), l'auteur 
pense que l'économie y devra revenir nécessairement à l'élevage du bétail, 
surtout des bovins. Les machines agricoles, en premier lieu les faucheuses, 
et la liasion avec les routes de forêts jouent en sa faveur. L'élevage du 
bétail moderne, adapté au mode d'économie de montagne, exige cependant 
d'importants investissements, mais ceux-ci sont pour la plupart des fermes 
plus accessibles et durables que les placements dans le tourisme de cam-
pagne. Le jeune bétail à viande et les boeufs de moindre poids entrent en 
ligne de compte pour l'élevage, tandis que le bétail à lait pour le moment 
n'a pas de perspectives (frais de production trop élevés pour les produits 
laitiers et forte concurrence extérieure). Mais le développement de l'élevage 
du bétail à viande exige un marché international sûr et la capacité la plus 
élevée possible du marché du pays. Les deux sont cependant pour le mo-
ment incertains chez nous, c'est pourquoi le retour à l'élevage du bétail qui, 
dans quelques fermes de montagne de la région traitée, a déjà commencé 
avec succès, est en stagnation aux temps les plus récents, mais on peut 
espérer que ces difficultés sont d'un caractère transitoire. Il faut de toute 
façon s'orienter vers l'élevage des jeunes bovins, surtout des veaux, pour 
lesquels la demande est et sera grande à l'extérieur. 
L'ancienne autarcie des fermes de montagne décline d'un jour à l'autre. 
Si les fermes veulent subsister, elles doivent s'adapter à l'économie moderne, 
à une agriculture de montagne adaptée. Si elles ne pourront le faire, elles 
sont sûrement vouées à la ruine. Mais le processus de l'adaptation ne 
dépend pas seulement d'elles; en ceci elles doivent être aidées aussi par 
la société. Jusqu'ici cependant on a fait bien peu de chose en ce sens chez 
nous, mais on peut espérer que cette situation ira s'améliorant aussi pour 
le paysan de montagne. 
10 Geografski zbornik XI, 1969 
K A Z A L O 
UVOD 7 
PRIRODNE OSNOVE 15 
Kamninska podlaga in relief 15 
Sončna lega 19 
Pitna voda 23 
Klima 24 
VELIKOST POSESTEV IN ZEMLJIŠKE KATEGORIJE OD LETA 1825 
NAPREJ 32 
GOSPODARSTVO 44 
Urbar gornjegrajske posesti iz leta 1426 44 
Živinoreja 46 
Poljedelstvo 63 
Sadjarstvo 70 
Gozdarstvo 72 
Agrarna reforma 74 
PREBIVALSTVO 75 
OPUŠČANJE KMETIJ 82 
ZAKLJUČEK 87 
LES FERMES DE MONTAGNE DE LA PARTIE ORIENTALE DE LA 
VALLEE SUPERIEURE DE LA SAVINJA (Résumé) 93