84. številka. Trst, v soboto 13. aprila 1901. Tečaj XXVI ..Edinost 17. asi* enkrat n* dan. ranin nedelj in j., racnikov. od 4. uri rirwVr \ar<»^alna tmaU : ?a celo leto........24 kron za pol leta.........12 - za četrt leta........ G ta en me*c........ 2 kroni .Naročnin': *e plačevati naprej. Na ua-icfbt- brer priložene mroi'nmp nnr»v» te o«ira. _ ?o tobakarnah v Tr«tu we prodajajo p •»itezae Stevilke po fi ototink 3 sven Truta pa po 8 atotink (4 ^^ __ Telefon it?. X7U. * Oglasi ae računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naročilo s primernim popu»toin Poslana, onmrtnife in javne zahvale domači oclani itd. ae računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je buč Naročnino, reklamacije in oglase »prejema aprjivniStvo. Naročnino in oglase je plačevali loco Trat. Uredništvo tu tiskarna se uahHjKtu v □ lici Carinila Siv. 12. Upravništvo, In ■prejemanje hiacrntov v ulici Molili piccoio 5tv. 3, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k Lastnik konsorcij lista „Edinost' 1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trs Pismo iz Dalmacije. Parkrat sem Vara bil že pisal, kako so a v tonama.-i in nazovi-Italijančiči v letanjem predpustu zaporedoma in v vsakem zakotnem mestecu Dalmacije prirejali zabave in plese na korist »Legi«. Ce se je tako godilo po gnezdih, kjer je le jw> par — državnih uradnikov, morete -i misliti, da je bilo tem več evenka za Lego po naših večih mestih ! Zadnjič sem Vam pripovedoval o taki zabavi \ Dubrovniku, danes pa čujte nekaj iz Komora, tega lepega mesta našega ob črnogorski meji ! Tudi tu imajo podružnico »Lege«. Tu postaja italijanska kolonija jako močna, ker jej gredo Srbi na roko. To je žalostno dejstvo. I)a je tu zabava na korist »Lege« res dobro vsj»ela, na tem imajo v prvi vrsti zadugo državni uradniki in naši bratje Srbi, ki -o se udeležili zabave se svojimi poslanci — V u koti čem itd. na čelu. Na vedenje Srbov vplivajo seveda tudi " ve tovni dogodki zadnjih let. Odkar sta rimski in črnogorski dvor stopila v rodbinske zveze, jw>staja tudi med Srbi in Italijani v ižni Dalmaciji vedno intimneje razmerje. Ali ^rbi vendar ne bi smeli pozabiti, da so Slovani, Italijani pa da so Italijani, in da, podpirale te najhujše sovražnike Slovanov, tepejo svojega lastnega krvnega brata. Pa tudi če sta si nekoliko navekriž : brat ostaja vendar brat! Jaz sodim povsem objektivno o sporu med Hrvati in Srbi, ker ljubim obojne, ali ne *uorem drugače, nego da izjavim : pa naj bodo tožbe Srbov proti postopanju dalmatinskih Hrvatov še tako opravičene, njihovo traterniziranje z Italijani proti Hrvatom s tem še ni opravičeno. Kajti Srbi naj se ne uda-jajo no 1 »eni iluziji : čim bi se Italijanom posrečilo zadušiti Hrvate, prišli bi na vrsto — Srbi in Italijani bi se jim le smejali, ako bi -e Srbi hoteli sklicevati Da prejšnje zavezništvo. Radikalni hrvatski elementi bi hoteli videti vse hrvatsko, radikalni srbski elementi pa vse srbsko. V jednem so si pa jednaki : ni jedni ni drugi niso izbirčni glede sredstev. Ali najžalostneje je sredstvo, katerega se poslužujejo Srbi : druženje s kletim sovražnikom svoje lastne krvi. S sovražnikom, ki nam hoT-e vzeti vse: ime, jezik naših očetov, naše običaje, a nas vrhu vsega še uničiti ekonomne. In jaz menim, da nebi bila tolika nesreča, ako bi se Srbi nazivali Hrvate, kakoršnja bi bila, ako jiu asimilirajo Italijani. V prvem slučaju bi jim ostal sladki materini jezik in ostali bi Slovani. V drugem slučaju bi popolnoma zgubili svojo narodno individuvalnost. Dvomljivi prijatelji Srbom, italijanaši ali avtonomaši, pravijo, da Srbi podpirajo »Lego« le *per rittac Hrvatom ; ali Srbi naj bi pomislili, da s tem podpirajo društvo, ki hoče zatreti vse nas Slovane: v Dalmaciji, v Istri, v Trstu in na Goriškem! To ni kljubovanje Hrvatom, ampak udarec nam vsem. To je društvo, ki vzgojuje izdajice nam vsem ; in ti janičarji bodo prej ali slej v šibo božjo tudi sinovom sedanjih Srbov. Naša in njih odtujena kri se bo potem vojevala proti nam in — njim. # * * Dasi počasi — no vendar se po naši kršni Dalmaciji širi vedno veče zanimanje za naše brate trpine v Istri. Že imamo nekoliko podružnic sv. Cirila in Metoda, katere prav marljivo delujejo. Tem-le pridružila se je ^adnji čas nova podružnica in sicer v Ko toru. Čast in hvala tamošnjim Hrvatom. Dolžnost je sedaj njim, skrbeti za to, da bo ta podružnica prav pridno delovala. Le na ta način bo možno nevtralizirati srbsko-italijansko koalicijo v društvu »Lega nazionale« ! * * Zadnjič sem Vam pozabil nekaj pisati. Torej tudi naša » Hrvatska«, pardon »troatia«, glasilo naših najčistejih Hrvatov v Dalmaciji in njihovega voditelja, duhovnika Prodana, se je zaletela v našega Spinčiča, potem v Biankinija in Perica, in sicer radi tega, ker so si upali vstopiti kakor duhovniki v klub, v kateri so bili vstopili tudi narodno-napredni poslanci. No, porečete morda, da Prodan, kakor duhovnik, mora soglašati s tem, kar pišejo naši duhovniki na Kranjskem. Recimo, da je to opravičeno. Jaz hi pa vprašal, kako morejo Prodan in njegovi pristaši, katerih večina so duhovniki, sedeti v oni ter isti družbi, kateri je na čelu znani po sili krščeni Židov! Kje je tu logika, kje so Prodanova krščanska načela ? Kako morejo sedeti v družbi enega dra. Franka, ki je odločno nasprotoval ustanovljenju morda najvažnejšega društva za trpeče Istrane: »Hrvatske poljedelske banke«, ki se je ustanovilo v Zagrebu ob sodelovanju episkopata ?! lvak<» mo- rejo biti v družbi Žida, ki že sedaj, ko je goriimenovana banka še le v povoju, meče polena pod noge nje ustanoviteljem in gleda, kako bi tako prekoristem zavod že v naprej diskreditiral ?! Kako morajo biti v družbi, ki nasprotuje podjetju, katero so osnovali — ponavljam — naši viši dušni pastirje, naši hrvatski škofje, Prodanovi predstojniki, katerim bi ta mož moral iti na roko in — po načelu naših kranjskih konservativcev — poslušati jih tudi v politiških stvareh in se pokoriti njihovemu mišljenju?! (Zvršetek pride. PODLISTEK Velik grešnik. Povest. F. -ki »-pisal J). X. Mami* - Sihirtjak. Po*l Podrnmki. VIII. »V me nimate radi, Ciril?- ga je vprašal zdravnik o nekem obisku. Ne sam.da jaz tel>e ne ljubim, marveč ti ne ljubi-«... je odvrnil starec, trude se, da ne bi j>ogledal zdravnika. »Vsakdo ljubi samega sebe...« »Ko bi bilo temu tako, jn»tem ne bi trebalo ni ječe, ni zdravnikov, ni vojakov«. »Kako to?« Ciril je v tem hipu šel na p.istelj. Zdravnikovo vprašanje ga je jm»grelo. Poskočil je, |*ogledal zdravnika s svojimi svetlimi očmi ter >e glasno nasmejal. »Xu tako!... uu tako!...« je zakričal, !».-»iraje s svoje mize steklenice ter metaje jih sobi. — Nu. tako!... Dobro, kaj?« Zdravnik se n; ganil, marveč samo ne-koslom gotov, je starec |*-g.edal zdravnika z izzivajočim pogledom. Zdravnikov mir ga je razorožil. »Na, zakaj molčiš, ha?« je povpraševal z burnim glasom, gledaje zdravniku naravr.ost v oči. 'Ha? Tu imaš vse svoje delo... Tuhtal si in tuhtal, dušica, da si se utrudil o tem, jaz pa sem napravil tvojemu delu nakrat konec. Dovolj... Dovolj... Saj jaz holje vem, nego vi vsi, da kmalu umrem... Božja volja je v tem, ne pa tvoje zdravilo«. >Cujte me, jaz vas ne zdravim radi sa-metra sebe, marveč je to m«»ja dolžnost«. »Glej, glej, dolžnost! < >n je vam vsem naložil dolžnost. Kako tudi! Na drug'' način! Glej, ti se radi dolžnosti kažeš ljudem dobrega, kajti on ti daje plačilo za tvojo dobroto. Pri drugih se kaže javna zloba, ti pa z ljubeznivimi besedami vršiš voljo onega, ki te je poslal. Vse vidim, dušica !...« »Pomirite se, potem se pomeniva resno«, je odvrnil zdravnik, ki se ni dal razburiti. »Mo^no me zanima to«. >Zanima? Ha-ha... Tako ti pa povem... povem...« Ciril ni mogel dogovoriti započeti stavek, ker ga je jel dušiti zadošljiv, zlokoben kašel, od katerega so mu solze stopile v oči ter so se na čelu prikazale debele kapljice hladnega znoja. Starec je čutil, kako je nakrat ves oslaliel in da se mu je vse vrtelo pred očmi. Zdravnik mu je podal vode. »Tako dober si ?« je vprašal po dolgem premclku tiho, s povsem drugim glasom. »Dober ?...« Kongres slovanskih novinarjev v Dubrovniku. (P o »O b z o r u«.) Plovba po morju je bila jako ugodna. Vreme ni moglo biti lepše. Postajali nismo nikjer. Kos poti smo se vozili z Reke ob istrski obali, kraj krasne Lovrane in Opatije. Izidši iz kvarnerskega zaliva smo metali pogled svoj sedaj na s snegom pokriti Velebit, sedaj na morje, tiho in veličastno. Na večer smo pluli kraj Zadra. Očarani po pogledu na množino svetiljk, ki so svetile v daljavo, jelo je v tej nočni tišini pevati nekaj Poljakov. Na večer je bilo veselih in živih razgovorov ter pozdravljali smo se med seboj v raznih slovanskih jezikih. Po noči se je nebo pooblačilo, a proti jutru je začel padati dež. V jutro smo se našli pred Hvarom. Jutro ni bilo lepo, ali večina nas smo bili na krovu in porazdeljeni v skupine siuo živo debatirali o raznih slovanskih vprašanjih. Kolikor južneje smo bili, tem krasneji so se nam predstavljali kraji. Pred našimi očmi gaji oljk, ; cipres, priroda raznoličneja, vse zeleno: popolno poletje. Po jedni uri je veter razgnal oblake, solnce je zasijalo in razsvetlilo je Korčulo, mimo katere smo ee vozili tikoma, tako, da smo se mogli pozdravljati s Korču-lani. Razgledi so postajali čim lepši, radost i čim veča. Veselili smo se, da bomo mogli ob krasnem vremenu priti v Dubrovnik. Blizo gruške luke je prišel našemu parobrodu nasproti dubrovniški brod »Ančica«, na katerem so bili členi odbora. Vsi smo bili prijetno iznenadjeni o pogledu na lepi j - »Da, — toda ne za plačilo«. »Lepo je to... Ker si rako dober, torej pusti me nazaj v šesto številko. Znaj, meni - je to potrebno... Jaz nisem radi tvojih zdravil dospel semkaj... Jaz jim moram povedati vse, revnim dušicam, Antikristovim služabni-i kom. Vse... Oh, ura se že bliža, jaz pa sem odlašal... Blizu je ura velikega računa in jaz ne umrem mirno, ako me ne spustiš k njim«. »Hm... Bomo videli. Ako se ne boste razburjali... Sploh, ako dovoli zdravje«. »Zdravje?... Saj ti veš, da urarem in sicer kmalu umrem, pa še govoriš o zdravju. Le zdravje ti ceniš, dušo pa smatraš za nič«. t Jedno ne ovira drugega«. Nastopil je mučen premolk. Zdravniku je trebalo oditi, toda vest mu ni dopustila. Nekaj je še ostalo ne izgovorjenega nepoveda-nega. Po kratkem omahovanju je pri sedel na postelj bolniku ter dejal s svojim mirnim glasom : »Čemu me sovražite, Ciril? Saj jaz čutim, da me sovražite...« »Jaz?... Ne, dušica, ne sovražim, marveč pomilujem... Komu služiš ti s svojimi praški ?« »Kako, komu? Vsakemu služim... Evo, vi ste bolni — pa vam služim«. »Vsakemu? Ne, ti služiš njemu... naj-gnusnejšemu zapeljivcu. Pa še z lahkim srcem mu služiš, kajti on vas je oblil vse se mali parobrod ter po uljudnosti Dubrovča-nov. To je bil prvi glasnik sijajnemu vspre-jemu, ki nam je bil prirejen v gružki Inki. Ko so členi odbora prešli na naš parobrod, pozdravil nas je gospod Pero Cingrija. Na to so členi odbora takoj na parobrodu odredili vse glede nastanjenja udeležencem kongresa. Čim bolj smo se približevali obali, tem vidneja je bila zbrana množica ljudij. Bili smo oduševljeni o pogledu na okolico Dubrovnika. VremS je bilo prekrasno. Dočim nas je okolo opoludne spremljal na morju dež, pokazalo se je okolo druge ure solnce, ki nas ni zapustilo več. Ako so bili drugi členi kongresa oduševljeni po lepoti narave in napolnjeni spoštovanjem do mesta, kateremu ni bilo para po slovanstvu njegovem v prošlosti, nam Hrvatom se je še posebno radovalo srce, vzneseno po spominu na slavno prošlost mesta, kateremu noveje gibanje hrvatsko toliko dolguje. Na brodu so členi odbora razdelili med nas najnovejo številko »Crvene Hrvatske«, ki je izišla v svečani obliki s pozdravom in članki povodom kongresa ter programom svečanosti, ki so imele biti tiste dni v Dubrovniku. Na obali je pričakovala množica ljudij v prazničnih oblekah, da vsprejme goste. V prvi vrsti je stala dubrovniška glasba, ki je svirala »Hej Slovani«. Zbrana množica je h klici »Živio« burno pozdravljala došle slovanske potnike. Ko se je parobrod ustavil, stopil je nanj knez Kosta Vojnovic ter je pozdravil udeležnike kongresa z besedami : Pozdravljam vas v mestu slobode in prosvete na jugu slovanskem. Dubrovnik ni še vspre-jel tako milih gostov. Mi vas vsprejemljemo prisrčno; naš dom je vaš dom ! Dobro nam došli, mili bratje ! Po tem nagovoru je zaorilo burno klicanje, ki se je komaj poleglo, ko je zopet zasvirala glasba. (Pride še.) Politični pregied. V TRSTU, dne lo. aprila 1901. Kari Herman Wolf v nemškem Ogledalu. Nemški liberalci so se igrali z ognjem. To pa je, kakor znano, jako nevarno početje. Prav rado se dogaja, da si človek osmodi svojo lastno roko. Nekaj taeega se svojim smradom. Evo, kako delate : kaznujejo grešnika s šibami, ti ga ozdraviš v ta namen, da ga zopet kaznujejo,.. To je po tvojem, delo?« »Saj sedaj kaznujejo s šibami samo na galeji...« »Vse jedno. Tudi ondi imajo zdravnike. Z jedno roko kaznujete, a z drugo zdravite. Povem, še hujše... Z lastnimi očmi sem videl. Učenjaki in razumniki so se sešli v neki hiši ter začeli klicati zlodja: zlodej jih je že davno imel v oblasti, toda oni ga še kličejo. Grozno je povedati, kako daleč je prišlo... Trafikantje so seli okrog mize ter jeli klicati zlodja. Toda on je že tukaj... Kar na zid potrka ter reče: »Tu sern, moji dragi !« In že sega pod miznieo s taco po njih !... On vč, kam ima vtakniti svojo gnusno taco... Pomisli le, kaj je to?! Oh, velik in ostuden greh !... Kruh z mize jedo, dušica, z molitvijo jedtj... Ali umeš, dušica, kamor te položč ?... On te takrat vjame s kremplji... Resnico ti govorim. Povsod se sedaj raaloverni ukvarjajo | s tem, da kličejo zlodja... Najslajša stvar... Povsod kaže on svoj živalski obr^z«. »To so vse nečimnosti, Ciril. Samo neumni ljudje zapravljajo svoj čas z nečiranostmi«. (Pride še.) g«»d; sedaj nemškim liberalcem. Tudi oni so -p igrali z ognjem — gojili 80 kult W olfi-janstva in Sch o nerc j a nst v a. Če je tekel \\ olf, to tekli tudi oni, če je kričal Wolf, so kričali tudi oni, in če je \Volf prirejal škandale, prirejali so jih tudi nemški liberalci, ali pa so mu vsaj dajali potuho. Podtikali so tudi oni ter znašali gorivo nemškega šovinizma na kup: ni moglo bili torej drugare, nego da je plamen švigal više in više. Seveda so menili ti najveći egoisti med vsemi egoisti, tla bodo o tem plamenu greli svoje ncmško-1 i bera 1 ne interese, da po elementarnih pre-tresljajih, ki morajo slediti nemško-rad i kalnemu viharju, mora .priti zopet doba nemškega centralizma, tista zlata doba, ko je bila država plodna njiva, na kateri so slo-Uodno in neovirano želi tisti borzijanei in plutokraT je, ki >0 začetek in konec nemškega liberalizma. Netili so torej in kurili, plamen je švigal više in više in krnalo so občutili, kako plamen smodi prste iste neinško-liberalne stranke. Kar vidno so začela goreti tla pod nogami nemškega liberalizma in en mandat za drugim mu je |n»gorel. \\\>lf in Sebonerer pa sta se smejala. Nemške mase so v trumah zapuščale nemško-lil>eralni tabor in so svojo dobroiiotno-t obračale Juriju vitezu Schone-rerju in njega polw>čniku \Voltu. Poslednji je bil eelo umeščen v dostojanstvo »ljubljenem Nemcev in der Osfcmark*. Nemški liberalizem je čutil, kako mu plamen smodi prste in bržkone bi se bil tudi rad umaknil. Ali bilo je prepozno. Ni mogel, ker sta mu Schooerer in \Volf zaprla jw>t. Ob vsaki najmanji ii|>ornoeti proti paroli nemškega radikalizma je siromašni liberalizem bil v nevarnosti, da ga Sefaonerer in \Volf kar vsega |M>mečeta v plamen, to je, da mu ugonobita še tisto malo ruševin, kar jih je še nemškemu liberalizmu ostalo od nekdanje velike moči nad Nemci Avstrije. Tako je nemški liberalizem v obupni situvaciji, , v resniei živel, — ne živel, ampak životaril le ob milosti Wolfovi in Sehonererjevi in le — v njiju službi. Nemško-liberalna stranka je tako izgubila vsaki čut o lastni dostojanstvenosti, da je silila za \\ollom in Sehonererjem, ne da bi se bila ni zmenila za to, kako padajo nanjo udarci Schonererjevega biča in se uliva nanjo strup zasmehovanja. Celo v parlamentu samem je prenašala najhuja zasramovanja z uprav gnusnim samoza taje va njem... Sedaj pa se menila začenja junačiti. Vsaj tako bi bilo soditi |m> pisavi nekaterih nemško-lil>eralnih listov — na Češkem. cTrautenauer \Vochenblatt», torej iz volilnega okraja istega Hermana \\'olfa, je na pr. narisai nastopni portret o tem velikem možu : «Do sedaj se mu (\Volfu) je posrečalo, da je velik del nemškega naroda priklepal k svoji zastavi s tem, da je vzbujal najhuje politiške instinkte; še jih je, ki verujejo v bobneče fraze krivega proroka; ali ni več daleč oni čas, ko sj«»znajo \Volfovo in njega stranke nesposobnost za realno in splošnoko-ristno politiko. Bližnji časi razgrnejo velika gO[>odarska vprašanja in to bo pomenilo toliko kakor konec velikonemškim «premikačem oblakov*. Nehvaležnost Wolfova je prešla že v pregovor, tako, tla se ni čudit: sedaj, da se je p »stavil v boj proti svojim podpornikom. — Industrijalci Nemško-češke so ga podpirali z vsemi moralnimi in materijalnimi s r e d-s t v i, oni so delavstvo priveli v njegov taln>r, a sedaj jim \VoIf daje — brco*. P«irtret. ki ga je tu načrtal liberalni list, utegne odgovarjati resniei. Ali to ni le \Vol-fov portret, ampak tudi nemško-liberalen samoportret. Tu je pri|w>znano črno na belem, da s*> nemški liberalci res podpirali radikalee moralno in materijalno in priznano je, da so si — t j»ekli prste. Korajže pa, ki so jo začeli razvijati sedaj, ne cenimo mnogo, ker je jako v eeno. PrejKJzna je. Onemu, ki nič več nima, je lahko rizkirati, ker — nima česa zgubiti. In nemški liberalci res nimajo več mnogo zgubiti : ni na j^olitiški reputaciji, ker je ni več: ni na popularnosti med masami, ker so jo že davno zapravili: ni na mandati, ker so jih itak že bliz-i vse zgubili, razuu onth, ki niso odvisni ornicah. Mi smo se bavili tu z usodo nemškega liberalizma sosebno za to, ker jo o teh ve-likonočnih praznikih ravno glasilo te pogorele stranke malo da ne naravnost ponudilo svoje zavezništvo — veste komu?! Cehom !! No, mi se nadejamo, da Ćehov ni še tako zapustil politiški razum, da bi se hoteli ve- zati z ljudmi, ki nimajo ni reputacije, ni popularnosti, ni — mandatov, ki torej niti nimajo nikogar, v čegar imenu bi mogli skle-1 pati zveze. I * Bilo je pač časov, ko zveza med Cehi in Nemci ni bila med nemožnimi stvarmi, ako bi sie bili nemški liberalci pokazali liberalne, to je v zmislu enake pravice vsem ! Z ljudmi pa, ki stoje na pogorišču svoje moči, pameten človek ne sklepa pogodeh ! Nemški prestolonaslednik pride jutri na Dunaj na obiske k našemu cesarju. V obče se sodi, da nemški prestolonaslednik s tem le vrne obisk, ki gaje bil napravil naš zahteve za odškodnino in odpošlje dotične akte svojemu poslaniku v Pekingu takoj, čim bodo znane zahteve tudi drugih vlasti. Tržaške vesti. Kakih duhovnikov ne maru pokvarjeno ljudstvo v Istri J! Pišejo nam : Včerajšnjemu Vašemu odgovoru »Slovenskemu Narodu« bi rad tudi jaz dodal par vrstic v popolnilo, oziroma v dokaz, da je zgolj resnica, kar ste rekli Vi. Dovolite torej. Pov-dariti moram, da govorim iz mnogoletne skušnje. Jaz sem živel mej tem nesrečnim cesar v Berolinu povodom proglašenja pre- ljudstvom in premnogo britkega sem doživel stolonaslednika polnoletnim. To menenje je ^aš s tistimi, ki tepejo slovenske duhovnike, tudi jako verjetno. Vendar pa je gotovo, da jaz sera posvetnjak, nikdar nisem bil ražin. nemško časopisje tudi o tej priliki prepe- U}>it ya »klerikalca«, najmanje pa za »farškega valo hvalospeve na našo zvezo z Nemčijo in hlapca«. Vendar me niso prodane duše sov-skušalo kovati kapital za pretenzije avstrij- ražiie manje nego duhovnike. Zakaj — skih N emeev. Dokazovanje si napravljajo ne treba praviti. Zato, ker so me signori iz lahko in komodno. Vodilni motiv je vedno |,ljžnjega Kopra sovražili istotako i n iz istih isti, le tu pa tam vpletajo včasih vmes kako v y r 0 k u kakor duhovnike. Tisti nesreč-malo varijacijo. Trozveza je v blagoslov nežl> j^j so sovražili in proganjali mene in du-K v ropi, ker je jedina podstava evropskemu ilovggino, so bili slepo orodje, predano meso, miru: Avstrija se mora čutiti srečno, da je korumpirani, demoralizirani po infernalnih v trozvezi. ker jej le ta nudi največe var- sredstvih, ki jih rabi signoria proračunano in stvo; ker pa so jedino Nemci v resnici v cjnigI10) di kvari naše ljudstvo, ki se tudi svojem srcu za trozvezo, je v eminentnem res — v kolikor je v mrežah gospode — po interesu države, da imajo oni vso oblast BVOj;h čutstvih malo razlikuje od — živali ! v rokah. Le tako je — to je zaključni argu- Nekje na Koperščini—ime kraja izpuščam ment Nemcev —Avstro-<)gerski zagotovljeno _ so j)red par leti napadli, pretepali in po tleh to srečonosno zavezništvo Nemčije! valjali kapelana, najinirnejo in naj blažjo dušo, Po teh ovinkih se giblje večna argumen- ki sem jo srečal v življenju. Tudi v verskem tacija Nemcev. Tega pa ne pomislijo, da so pogledu je bil mož toleranten do skrajne do-ravno Nemci sami najbolj krivi, ako se Ne- puščene meje. Ali bil je slovenski narodnjak, nemci ne morejo ogreti za zvezo z Nemčijo, To je zadoščalo, tla so signori svoje prodano ker s takim kovanjem kapitala iz trozveze meso, te človeške stvore brez sledi človeš-za svoje strankarske namene le vzbujajo v kega dostojanstva, tako nahujskali proti njemu, Nenemcih opravičeni strah, da je trozveza da se je slednjič ;.godilo ž njim, kakor re-instrument, s katerim naj se narodi narodno eeno. Prav tam blizu je pastiroval ali še pa-tiČe ob tla ! llojazen nenemških narodov je stiruje drug duhovnik, ki je res fanatičen opravičena tem bolj, ker se Nemci še ne za- klerikalec v najneprijetnejein pomenu te be-dovoljujejo s sedanjim razmerjem, ampak sede. Ali ima neko prednost na sebi, — pred-kriče po še tesnejem spojenju med obema nost, seveda v očeh Lahov. V njem je tako državama, po popolni zavisnosti naše države temeljito zamrla vsaka sled narodnega čuta, od Nemčije! Slovani pa vedo prav dobro, da nima ni kakega zmisla za borbe nesrečnega kaka perspektiva bi se jim odprla, ako bi naroda, da je ledenohladen za vse trpljenje prišlo do takega tesnega spojenja. naroda in da mu je vsejedno, ako tudi na Kdo bi se navduševal za nekaj, kar ga ima vsej črti zmagujejo laški — fra mason i ! Vi-potlačiti ? Le čudež bi bil, ako Slovani ne dite, ta duhovnik pa je slobodno hodil okolo bi bili nezaupni. In da ostanejo nezaupni, v in nikdo se ga ni dotaknil tudi v takih kra-to pripomorejo gotovo tudi razmotri vanja, ki jih, odkjer bi bil kateri drugi duhovnik od-jih bodo pisali nemški listi povodom obiska nesel polomljene kosti. nemškega prestolonaslednika na Dunaju. Ta paralela, vidite, govori cele knjige. Reminiscencija o pokojnem banu t u duhovnik - slobodnjak — v kolikor sme Pejačeviću. V »Agramer Tagblattu« pri- \)lt\ duhovnik slobodnjak — tam pa hud poveduje neki poročevalec nastopno remini- klerikalec, ali brez narodnega čuta: prvi pro-scencijo, ki priča o patrijotičnem mišljenju ia ganjan, drugi zaščičenee laških signorov! Po značajnosti pok. bana. Ko je blagopokojni nad- tej paraleli je jasno, kako prav ste imeli, ko vojvoda-prestolonaslednik Rudolf obiskal Za- ste rekli, da prodane duše v Istri ne ma-greb, je bil obisk strelišča brisan s programa. rajQ |e duhovnika — narodnjaka! Predsednik strelnega društva je bil tedaj pok. Kar so iskali, to so tudi našli — ban grof Pejačevič. (Meni društva so sklenili laški prepotentni biciklisti v Lipici v mino-na to. da se zberejo pred streliščem, da po- lj|, velikonočnih praznikih. C. in kr. dvorni zdravijo nadvojvodo, ko se bo isti vozil mimo. kobilarni urad v Lipici je preskrbel, da se Prišel je tudi grof Pejačevič. Med navzočimi laškim prepotentnim biciklistom vsaj v Lije bil tudi poročevalec »Agramer Tagblarta t. pjej ne iJO mogla pripetiti več nikaka nesreča; Grof se je pohvalno izrazil o patrijotičnem jn sjcer je to poskrbel na ta-le jednostavni vedenju tega lista, na čemer se je poroče- jn ze|u vspešni način : C. in kr. urad dvorne valeč zahvalil z besedami hvale do grofa, kobilarne je do nadaljnega preklica prepove-ki je raje zapustil svoje visoko mesto, nego dal ob nedeljah in praznikih vozovni in bi-da bi se z njegovim dovoljenjem kršilo pravo eikliški promet skozi Lipico. Kakor se vitli, domovine. Na to so navzoči bivšemu banu je t,rad c. in kr. kobilarne v Lipici postopal priredili burno ovacijo. Vzradoščen po nav- zei0 človekoljubno in je tako laškim vroče-dušenih vsklikih je vskliknil glasno: »Da, krvnežem za bodočnost obvaroval kožo, ko-ko sem videl, da je v Hrvatski zakon Ukor je sploh v njegovih močeh. Tistim zgubil veljavo, sem odstopil.« laškim vročekrvnežem, ki so v svojem lana-Tej kratki ali značilni opazki je eledil tičnem sovraštvu do Slovencev ne morejo vihar pohvale. brzdati, pa bi mi svetovali, naj se sploh ne Slavnosti v Toulonu. Včeraj o po- podajajo v okolico in naj se svojimi bicikli ludne so franeozki častniki na ladijah fran- raje vozijo po korzu, če jim to dovoli poli-eozke eskadre priredili italijanskim častnikom cija, ali pa — po morju, ali daleč od obali, dejeuner. Popoludne je l»il cvetlični korzo, Na ta način se jim vprvič ne bo treba bati, da kateri je izpal jako lepo. Zvečer pa je voj- dobijo kako gorko črez pleča kakor nagrado voda Genovežki na ladiji »Lepanto« dal za razne psovke ala »porchi de s'ciavi«, banket admiralu De Maigretu na čast. Na drugič pa bodo imeli tako priliko, razkazovati to je bil sijajen ples, prirejen po municipiju ; svoje suhe noge mestnim parfum i ran i m, kri-v velikem gledališču na čast častnikom. V vonosim gospieam, ali pa — če se podajo z kazini je t»il ples podčastnikov. biciklji na morje — ogledovati si, če tudi Vstaja na Kitajskem. »Kr.lnische malce od daleč — obljubljeno deželo. Zeitung« |>oroča iz Pekinga, da so vojaki Posreb Antonije ISole, matere znane blizu Tung-siang-ftia. vzhodno od Tientsina, rodoljubne rodbine v Rojanu, se je izvršil ujeli roparsko družbo. pred včeraj nji m ob veliki udeležbi žalovalcev, Kakor se sodi, bodo vlasti o mož iz Kitaja. Nemci pa žilo tukajšnjemu namestništvu, naj prične z ilelajo potrebne priprave za povratek jedne brigade. Japonska vlada je že sestavila svoje gradnjo nove namestništvene palače. Tehničnim ravnateljem za to delo je imenovan in- ženjer Krnil Artman, kije dodeljen ministerstvu za notranje posle. Popravek. V včerajšnji notici o vojaških vajah v Bazovici se je urinila pomota. Vojaki ostanejo tamkaj o2 dni in ne 2 dni kakor je bilo tiskano po pomoti. Nova telefonska postaja. Dne 7. aprila t. 1. se je na poštnem uradu v Bazovici — kakor smo že javili — otvorila javna telefonska govorilnica št. 1350, v zvezi z državno telefonsko centralo v Trstu. Pristojbina za telefoničen pogovor mej Trstom in Bazovico znaša za vsake 3 minute 20 stotink. Na znanje voznikom. Mestni magistrat je izdal naznanilo, s katerim zaukazuje, da se mora prevažanje gnoja, smeti, apna, oglja in vseh drugih stvari, ki onečiščajo ulice, vršiti na ta način, da se ne bo niti najmanjša stvar raztresala z voza. Vozovi z gnojem in smetmi morajo biti razun tega dobro zaprti in se smejo prevažati po mestu in njega neposredni okoliši samo od polunoči do S. ure zjutraj. Prestopki se bodo kazno-! vali z globo do 100 kron. Obiskovalcem nedeljske šole «Tr-govsko izobraževalnega družtva» se naznani, da bo jutri predavanje o trgovinski korespondenci. To društvo bo imelo v nedeljo dne t. m. svoj zadnji ples te sezone v dvorani »Slovanske Čitalnice*, pri katerem se priredi tudi veselica z gledališko predstavo, deklamacijo, skupno večerjo itd. in na katero so že zdaj vabljeni vsi društveni členi. Na-tančneji program se naznani pozneje. »Piceolov« odgovorni urednik bil je včeraj obsojen na 200 kron kazni radi svo-ječasnega ponovnega objavljenja že prej v »Piccoluc zaplenjenega članka. Ta članek je bil namreč prvič zaplenjen radi poročila o neki seji bivšega laškega volilnega odbora v >Monte verde«, kjer je dr. Venezian držal irredentističen govor. Kadi te zaplembe je »Piceolo«-ovo uredništvo uložilo rekurz, katerega je na sodni razpravi zastopal dr. Venezian, ki je v svojem govoru ponovil ves zaplenjeni članek in Je tudi »Piceolo« na ta način zopet natisnil zaplenjeni članek v obliki sodnega sporočila. Kadi tega je državno pravdnistvo tožilo »Piccolo«-vega odgovornega urednika, ker je puslil v svojem listu objaviti že prej zaplenjeno tiskovino. Kakor že uvodoma omenjeno, je bil »Piccolov« urednik včeraj na tukajšnjem dež. sodišču obsojen na globo 20O kron. Proti tej sodbi pridržala sta si pravico utoka zastopnik državnega pravdništva, Clarici, in obtožencev branitelj, tir. Ricchetti. Samomor. Včeraj popoludne so je zastrupil 2'S-letni Vladimir Ogrizovič, uradnik gospoda Ignacija Sterna, trgovca s kožami in zastopnika zagrebške tovarne usnja. Nesrečnež je zapustil soprogo z dvema otroci čema. Tihotapstvo. Predvčerajšnjim popoludne so finančni stražniki ustavili na izhodu iz slobodne luke nekega voznika, ki je vozil oglje in ki se jim je zdel sumljiv. Oglje so ra-složili z voza, a pod ogljem so res našli vrečo kave, o kateri sumijo, da je ukradena. Voznika so zaprli. Dražbe premičnin. V poned., dne lf>. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Piccolomini št. .S, hišna oprava, voziček, vino; Verdela št. 171, kočija in konj ; v ulici Limitanea štev. 2 in Fontana št. of>, hišna oprava, voz in konj ; v ulici Punta del Forno št. "), hišna oprava ; Verdela št. -J«>7, voz, konji in konjska oprava. Vremenski vestnik. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj ob 2. uri popoludne 17.f> C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7d sv. Jakoba nam pišejo: Pri nas je vse ljudstvo zelo zadovoljno, ker se je minole velikonočne nedelje zopet razlegala pesem naših vrlih pevcev bratovščine sv. Cirila in Metoda v naši župni cerkvi. Vse občinstvo, katerega je bila cerkev natlačena, veselilo se je na ubranem petju, katero vodi sedaj nadarjen pevovodja, nadučitelj slovenske šole, gospod Krek. S posebnim zanimanjem pričakujejo šentjakobski Slnvenci jutrajšnjega koncerta teh pevcev v dvorani barkovljanskega »Narod, doma«, kjer se bo pela med drugimi točkami velezanimi-vimi tudi nova skladba »Domu«, katero je zložil pevovodja tega pevskega zbora, g'»sp. oa«lnt'. Krek. V eleza ni m iva l>03ta tudi duet za tenor in bariton ter »aljivi tercet. K lor ->e hoče |>ošten<» naveseliti, jKula naj ne torej jutri jx»[M»ludne na koncert pevcev bratovome sv. Cirila in Metoda v Barko vije, kjer J«»1W zbrano veliko množico narodnega občinstva. Začetek ob 5. uri pop. Telovadno društvo »Tr/.aški Sokol« naznanja, da 1h» jutri, v nedeljo dne 14. aprila nadaljeval s plesnimi vajami od o. do ure zvečer v društveni telovadnici (ulica Corooeo št. 1 5.) Posvetovanje. Kakor je bilo že jav- sedaj jih je že 161, tako, da imajo tukaj svojega lastnega pastorja. Slovenca ni med njimi. — S I a t i n s k o kopališče obhaja tet«»s HM) letnico, odkar je v posesti štajarske dežele. Prvi zaznamek gostov je izkazal 654 obiskovalcev, lanski pa 3000! Vsako leto se razpošlje nad 1,250.000 steklenic zdravilne slatinske vode. — Mestni magistrat v Celju plačuje tako splendidno svoje uradnike, da si mora neki tak uradnik, in še plemenitaš po vrhu, imenom Sonnenburg, iskati postran- Brzojavna poročila. Vojna v južni Afriki. BRUSELJ 12. (B) Krogi, ki imajo zveze s predsednikom Kriigerjem, oporekajo odločno vesti, da bi se bila pričela nova pogajanja med Botho in Kitchenerjem. LONDON 12. (B) Brzojavka lorda Kit-chenerja iz Pretorije poroča, da je jahajoča pehota po dveurnem boju, blizu I)ewetsdorpa, ujela Š0 Burov in uplenila 8 vozov. Kriza v ekunienskem patrijarhatu. CAKIGRAI) 12. (B) Sultanov iradč poživlja ekumenski patrijarhat, da predloži imenovanje lokumtenensa. CARIGRAD 12. (B) Po nalogu sultana se je ravnatelj za bogočastje, Ziver Bey, podal na ekumenski patrijarhat ter je pozval lieno. !*► jutri, dne 1 4. t. m., ob 5. uri po- skega zaslužka s tem, da dela konkurenco p >luo za pouk n zabavo. Pravila so že jK»trjena ml vlade. V o 1 i t v e v u p r a v n i s v e t v , - i- i Marijinega oznanjenja dopoludne, (dočim st> Klanj so *e vrsue minou torek in je na- J 7 J J . . „ . 1.1 t .. . vsi drugi pri »Kukovih» odišli k večernicam), rodna hrvatska stranka zmagala sijajno na » ' n -- 11 -1 1 Tv ostala sta doma 1H-Ietni Martin Kuiiov in vsej < rti. Kr-tn-evci so ujeli borili 1.) glasov , , , , 1 . . _- r njegova H-letna sestrica. Za šalo pravi Martin, v vseh treh razredih. Se tudi v tem slučaju prav & 1 '_r 1 gotovo, ker so se volitve vršile povsem za- , kar je tudi vladni zastopnik ]>otrdil Upravni odbor «%aveze avstrijskih na zapisnik. jugoslovanskih učiteljskih društev* je Dr. L u e g e r v Liburniji. Te sklenil v seji dne 8. t. m., da se bo letošnja trebuh. Kana je nevarna, tembolj, ker je bilo pričakovati skoro veselega rodbinskega dogodka. — Neumestne šale žalosten i z i d. S Štajerskega poročajo : Na praznik branil storiti. Na to je izšel cesarski iradč, s katerim se vsprejema želja večine sinoda in mešanega svetovalstva, ki odreja odstavljenje patrijarha. Metropolit iz Bruse, monsii^nor Nattia, je imenovan za locumtenensa. Potovanje predsednika Louheta. MONTELIMAR 12. (B) Predsednik Loubet je dospel semkaj danes zjutraj ob ti. uri in pol, burno pozdravljen od množice. 1'staja na Kitajskem. LONDON 13. (B.) »Times« javlja iz Sangaja : V nekem dopisu angležke vlade podkralju v Nankingu, se istemu izreka (S priznanje na patrijotizma 111 vstrajnosti, s ka- (S tero je prigovarjal madžarskemu dogovoru, (9 ter mu angležk i vlada častita na doseženem vspehti. Dogodki 11a Balkanu. V ROJ A NIT, dne 12. aprila H>01 Rodbina Bole ^ Aleksander Levi Minzl S Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst. sD >8 T TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea R S T I ZALOGE: Piazza Rosario št. 2 (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 XIII. glavna skupščina vršila o binkoštih, dne 25., in 21. maja na Bledu. Razne vesti. Velikanski požar. V mestu Bereezk (ko-mitat Baromzce, Ogerska) je nastal p red si noči, ki je velik«»nočne praznike se je župan mesta dunajskega mudil v Spinčieih kakor gost drž. |H»slan<*a Spinčića. X V Opatiji je bilo minole praznike 1 -i i ko tujcev. «la je bilo vse prenaj>olnjeno, in >0 marali mnogi odhajati na Reko prenočevat. Dvojna mera. Iz Buzeta pišejo za časa velike nevihte, grozen požar, »Naši ^li»lstva. Za italijansko včerajšnjega dne: Včeraj je posvetil v Quer-nepotre^no dv<»razrednih je občina prisiljena retaro tamošnji škof kapelo, sezidano v spomin tr -iti in ji ne pomagajo vse prošnje in vsi j na |>ok. cesarja Maksimilijana. Raz 11 n za-:>r .testi, da l»i je olajšala te potrebe, v isti : stopnikov avstrijske vlade, kneza Kheven-"as pa je v isti veliki večini mnogo krajev, bullerja in priu<*a Furstenberga, bili so nav-ki -o brez vsake šole. Je-li to prav? Ako zttči še: nemški na belgijski diplomatični Hrvatje *n Slovenci zahtevajo kako prepo- zastopnik, nekateri odlični-tvstrijski podaniki, r»-l»no -"I<». jim odgovarjajo, da ni denarja, ! kakor čudni ugle- med temi družina Miramont. Zbrala se je rrebni italijanski razred, tedaj nikdo ne rnisli ogromna množica ljudstva, na denar, ki se za meče: ni Italijani, ni — — > lada Tako je v b..zet*ki občini, da je mnogo ! * posknšnjo pride prepričanje. Ce- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. CARIGRAD 12. (B.) »Agence de Con- (S Cene breZ k<>nkurence-stantinople« trdi na podlagi autentičnih spo- Q§ ILUSTROVAKJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO ročil, da so slučaji grozovitosti nasproti Bolgarom v Rumeliji, kak«»r so jih javljali bolgarski listi, tendencijozno izmišljeni. (ilasom poročd iz Jemena se tamkaj razburjenje polega. Nasproti pretiranemu opisovanju vznemirjenja, ki je navstalo mej pravoslavnim prebivalstvom proti Zidom vSmirni radi tega, ker je neki mladi Grk izginil povdarja »Agenee de Costautinople«, da so mladega Grka našli v ('ezmi, kamor je šel na izlet, Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. po neverjetno nizki ceni 31S komadov za samo 1 gl. 85 kr. s tiiletnim jamstvom 1 krasen ustnik za smodke iz jantarja, 1 krasna kravatna spila sč simili briljantom, 1 jako krasen prstan z imit. biseri za gospode ali dame, I krasna garnitura gumbov za manšete. ovratnik in srajco s patentovano zajK»rko, 4 žepne rute iz pristnega platna, 1 krasna žepna pisalna oprava od i i kij a z angležkim mehanizmom. 1 krasno toletno zrcalo z etvijem in glavnikom. 1 krasna parižka broša za dame. najnovejše mode, 1 fino vezana beležnica, 21) k(»madov za dopisovalne potrebe, 7'J angležkih peres in bilo prisiljeno poseči vmes in je zaprlo več še 200 drugih različnih predmetov, ki so v ose|j hiši neobhodno potrebni. Vse te predmete " Dohodki na indirektnih davkih na l"^«3 ,.lc ,,ck/,11ik.'.'1 fa?:1 I'" l,oSt,,om l"'v" Fraucozkem. zet-'" a1' 1"' l"'"'1f',:,",lu !,,,eska : PARIZ 13. (B.) C radni list objavlja IZVOZUS Mli H. SPIN&ARN ~ Kl'al(0V0. dohodke na indirektnih davkih v meaeco PoStllO pmlalo 3ISt marcu. Številke kažejo, da so bili dohodki . ., -.c> c , .. Kdor naroči 2 zavitka, spreime inv na davkih za 2H, 129, 900 frankov manji, 1 J 1 nego v marcu prejšnjega leta. Ena elegantna ura zbok česar se je razburjenje popolnoma po- in pozlačeno verižico; leglo, ne da bi bilo prišlo do prelivanja krvi. Načelnik generalnega štaba v avdijenciji. DUNAJ 13. (B.) Njegovo Veličanstvo cesar je danes vsprejel v avdijenciji načelnika generalnega štaba, barona Becka. Nemiri med Židi in antisemiti. ALGIR 13. (B.) Sinoči, po zaključku nekega javnega zborovanja, je prišlo do prepirov med Ž«di in antisemiti. Orožništvo je 2 zavitka, sprejme p-»vrhu V dar lep nožič z dvomi rezili. Kar ne ugaja, denar nazaj. krajev sploh l»rez šolskega pouka, na itali- mski njene gospe in gospice so naprošene, predno nakupijo potrebno blago za spomlad, da si jan-ki s..li pa sti za kakih ."»O otročičev kar i nar0Čij0 Iia ogieiI zbirko vzorcev staroslavne ive učiteljski ;»ili ! tvrdke«Grand Magasinau Pri.\ Fixe» n a Dunaju, I. Graben 1">. Izbor, ukus w i - - • Cllcpk in Vene nam ^^»tavljajo obilnih naročb in » t?OLI IZ. i\I Ctl lJoi\C« cenjenim damam se ugodno nakupno blago " Nekega agenta za izseljeva- pošilja brezplačno v vse kraje. nje v Ameriko je zalotila ljubljanska po- Slabi nasledki bolezni, kateri se na- .icija. Hotel je bil spremiti čez mejo dva vo- i^cimijo iz prav neznatnih želodičnih , , , , slabosti, obvarujejo se popolnoma s pravo- a- k i dolžnosti p»»dvrzena mladeniča, za kar v , i v i i časno uporaiH) domačega sredstva »ura. -ta mu m<>rala plačati vsaki {>o 20 K. Ruze baizam za želodec«. Pristno dobiva sej * In vendar se ni p r e s k r b e I a ! | v tukajšnjih lekarnah in glavni zalogi B. Včeraj >mo poročali o tisti deklini, ki je Fragnerja v Pragi, 203. — III. — Glej 'četu zmaknila ti.-očak in jo odkurila v A me- ° ? 1 a 8 ' Slovenskem Naznanilo. Naznanjam cenjenemu občinstvu, da se pisarna »Tržaškega novega pogrebnega zavoda ne nahaja več pri Alojziju Montanelli, ki nima nobene pravice več sprejemati naročbe za pogrebe na moj račun, ampak se ta pisarna nahaja sedaj v prodajlnici s pogrebnimi in mrtvaškimi predmeti g. Hermangilda Tro cea v ulici Barriera vecehia št. 8. Spoštovanjem, Alojzij Mozetič. V Pri Karolini u Trgovina in promet. riko. Sedaj pa Čitamo v Slovenskem Narodu*, da je le — hotel od kuri ti v Ameriko. I deklina je prednrnolo noč prišla zopet v Ljubljano, ali brez tisočaka. A ko jej je | Kačunski zaključek mestne hranilnice v -tari <*"e zažugal, da jo da kaznovati, je zopet zginila po noči, hotč popihati iz Ljub Novem me^tu. Iz statističnega pregleda sedemletne po- Gostilnu v Hkednju št. 31 (pri Kenm-linu v bližini plavžev (ferriem| se odda vsled smrti lastnice tak o j v najem. Natančneje poizvedbe v pisarni I)ra. M. Protner - ja advokata v Trstu, Via Oassa di risparmio št. 7 4 < i i i i 4 i 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Tržaška posojilnica in hranilnica iezistroma zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne ulos:e se sprejemajo od vsakpga, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0 Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se sarno zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 5'na menjico po BD(0 na zastave po 5 1 °/0. Uradne ure so: od —12 dopoludne in ot*. 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki Četrtek od 3—4 popoludne. Postno hranilnični račun 816.004. » » i » i i » i » » » » » i i » i » i : ane, a!i ljul.lja.i-ka p.,licij« je hotela *'jilr'"-e l"""emam"' ,la so L-aC-e in je .Jeklin.. ,.ri,,rla. Tisočak je pustila ' » hranilne uloge od 135.65014 kron, ki so pri neki znanki na Rakeku, katera pa je bila bil« "al""ne koneen, prvega upravnega leta, i-.i!ena. .la je svetovala deklin', na; se vrne n!irastle koneem minolega leta na 1 ,o63.7i>8U3 lomov: Pokoro pa bo 1 'l morala .le-! kn,n- v k"«erem razmerju so se t.l.li povi-lati, ker je v svoji labkomigljeoosti sama si- ! Sala !>080jlla- Cisti 'l»''iček prvega upravnega 'ila oblasti v 'eta Je zaa.šal 45054 kron, lanskega, to je se.lmega upravnega leta. pa že S.O^'i'iK) kron, _ - , jl . _ kar dokazuje, da ta branilniea jako lepo na- V ©SLI IZ O L CtJ G IS K ■ prednje ter ima sedaj že 36.4311 kron rezerve. — Protestanti v Celju. Pred 10 Denarnega prometa je imela liranilaiea lanskega eti je bilo v Celju še samo protestantov, leta Ž,i>28.176*75 kron. OBUVALA! PEPI KRAiEVEC pri cerlcvi Sy. Petra (Piazza Bosario pod ljndsfco šolo)'™ priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke I'o^tne naročl>e se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Zu mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantič čevlj. mojster ^ I I » Naznanilo. Do novega ukaza, je kolesarjem in kočijam, ob nedeljah in prazni kali, zabranjeno voziti po posestvih e. in kr. dvorne kobilarne v Lipici. OJ c. m kr. urada dvorne Kobilarne y Lipici. Dunajska filjalka ▼loge na knjižio* i 4%« Nrino posredovanje, posojfla m vred-kfšr menični eekompt, vinkaIftrMjt ki rmrvfnkuliranje obligacij ŽivnostenskA banka na Dunaju, L, Herrengasse 12. Glavnica v akcijah 20,000.006 f. 1 Reservni zaklad nad 7,000.000 & Centrala v Pragi. Područni«« v Brnu, Plinu, Budejevicah, Pardubtoa^ Taboru, Benetavi, Iglavi, Moravski Ostravi. Povsem zaston v dob i vsakdo ravno izšle krasne ilustrovane modne liste, obsegajoče pariške, angleške in dunajske izvirne liznrre toalet, konfekcij, jopic, klobukov, dežnikov itd. Nadalje izvirne podobe, najmodernejših zagrinjal. preprog in neŠtevilno drugih potrebšrin. Vse dosedanje zbirke prekaša: dobra mo«na vr^ta v 4-4- Spomladne najmod. barvah dvo jna StOt. snovij, .. , , ' -irokost. meter od vi-e. angl. spnml. mole v Imperia! krHsnih pastelnih barvah \ Sernes 120 cm' Široka, čista " * volna, meter po kron čiste in iz. žlahtne brane ^g Crne , . . gar. črne barve. 120 STOT. SnOVIJ. cm široke, meter od vi>e. Levantin v Ilil1, ,1,MM, ,;issu,j,h 38 meter om krasne bat iste, pristno pletene švicarske stot. batiste mercereziran barvan Atias-satin vi^e. najlK.lj^e vr>te. najno- . n . Spomladne 1-04 vej~e proge in cm, snovij, . , . vi^e. * -iroke. meter po kr<»n nerastrgljiva vrsta za ^ Home- angl. obleke. llKJ cm. spuns, . , , više. r 7 -iroke, meter po kron črne ali barvane, krasne . Svilene Kyb posebnosti meter po snovij kron vise. in pralna svil«, gar. . . Annle^ki pristnolmrvan v najino- 44 «uyicoM dernejšim risanju in ka- o + nf _ ri ran j u, metei otl * Zetir 1'osebnost: Eddv silk amerikanski satin. Poštnine prosto pošiljamo blago pri naročbah pod 10 gld. naprej na vse kraje avstro-ugerske. Veliko skladišče „A U PRIX F I X Ew Bruder Hirsch Ustanovljeno 1872. Dunaj, I., Graben 15. Ustanovljeno 1872. Proti malokrvnosti Železnato vino lekarnarja C. Piccoli v Ljubljani dvor. založnika Nj. Svetosti papeža. JMp* Ima v sebi 90 krat več železa kakor druga po reklami ne-zaslužno sloveča china-železnata vina. katera često nimajo već železa v -ebi. kakor vsako ceno namizno vino. Vsied tega največje jamstvo za izdatnost !t-Lr.i vina T>r m al o krvnih, nervoznih ali vsled bolezni pri oslab lih osebah. kakor tudi še posebno bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Razsežno jamstvo sr Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo ]H ¥ažno oznanilo ! >#| iz lekarne B. Fraper-ja v Praži dolžnost javiti, da se pri SPLITr, ISTRE je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvć. po pošti 20 nvć. več. 1 \ ^varilo! Vsi deli embalaže norijo zraven s*njećo. postavno po- je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvć. već. S loženo varstveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalaptelja jri črnem orlu" hI Praga, Malastran, ogel Spornerjeve ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v lekarnah: (i. Luciani, E. Leitenburgr P. Prendini. S. Serravallo. A. Suttina, C. Zanetti, A. Praxmarer. Podpisani smatra si v VINA i/. VISA. K A ŠT KLO\ in H I". L A VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi zalogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoila za kemično analizovanje. ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sodo in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. I To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje ministarstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, j® gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovjj, nego d:« je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestjo dajati bolnikom in konvalescentom, ker analizacijski zavod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina. ki »o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajo Imeti najfinejša vina. CENE: Istrski teran.....liter po 32 novč, Vino iz Kaštelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Visa... „ 34 „ Vino Opollo..... „ 38 „ Belo vino iz Visa ... „ 40 „ Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna at. t> (Dvoriščeji Borovnik tovarna in izdelovalnica precizijskih pušk I!oro\ |jo (Icrlach) koroško priporoča -V'je ! :-"ij-e in zam-djive puike vseh zistemov In kalihrov. Znamenite in rega kovanega materijala, naj*o!in »r. najelegantnej-sa verižica iz plaque zlata za gos|H>de in dame 4 K. Za lO kron 14 karatni zlati prstani za dame in gospode pomešani s pristnim srebrom. Vsak > prstan nosi c. k. novčarski pečat. Jamči se za dolgotrajno stanovi tost. Biseri in barv. kamenčki so zelo umetno izbrtišeni in se čudežno svetijo. Stane 2 K. močnejši .-i K ; poročni prstani 'J K ->h stot. (za mero se v posije od rezek papirčka). Koncertna piston pi-radi nje dobre konstrukcije solidnega iz- Secesija u delovanja in nizke cene, veliko presenečenje. Jirez sekiric zamore svirati vsak najlepše plesne komade, kotač., pesni itd. Instrument ima I?S glasov, koje spremljajo kaj Čudežno basi. Stane 5 K. Rogato ilustr. cenik gratis. M. Rundbakin. Dunaj, IX., Berggasse 3. LINEMENT. CAFSIGI COMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi prifK»rnano izvrstno, }*olrčine bladkeče mazilo dobiva «e po 80 *tot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega po\H>d priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo varstveno znamko „SIIJUO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek V O *> Lirsjm ledna pri Mm ls?n v Pragi EllztbeUne niice 5. Ll^^Li st- odda jiri /ii]>;mstvu občine Naklo na i Goriškem, p. Divača. < >bliodnik mora biti zdrav, trezen, Trst — ulica SCUSSH Št. 1. 'slovenskega in nemškega jezika dobro Ivan Godina klepar (limar) — Trst. . . , - . - . i izvršuje vsakovrstna dela za stavbe, za rabo zmožen m imeti ceano pisavo. »i- . i kakor poprave bodisi iz lednostavnetra laski, ima prednost. .. . ^ . . . . t i' — -1 - - . . j ali dvostrokeg-a pleha, zinka, lamartna, medi bakra, pakfona itd. Plačo bode imel kron na mesec; , je pa tudi nekaj postranskega zaslužka. Službo je nastopiti 1. dne maja t. 1. Prošnje do 2n. dne t. m. i en e J pf j^j f.jv'jfjf^ V» Vi VAV iV »V i-V t-/ iV t«. Ivršuje kopke in sisaljke po naroćbi. Prodaja vsakovrstno posodo za kuhanje itd. Vse po najnižih cenah. Kuhinjska posodil od sivega emajli ranega železa, prekaša vse druge enake izdelke na trpežnosti in vztrajnosti ter je zelo po.ceni in brez konkurence. Zaloga popolne kuhinjske oprave. Novost te vrste je patentovani stroj Zit kuhanje kave ali čaja, ki deluje sam od sebe, ne da bi bilo ga treba nadzorovati. Izključno prodajo ima Anton Amadeo zaloga ielezja. kovin in kuhinjskih potrelišćin TRST — ulica Barriera vecchiii :> — TKST Jaz Ana Csžllag s svojimi lHf> centimetrov dolgimi Lorelev-lasmi dobila sem jlhvaled 14-me-se«'ne uporabe svoje samo-iznajdene pomade. To .so-najsloviti^e avtoritete priznale za jedino sredstvo^ ki ne provzroća izpadanja las, povspesuje rast istih, poživlja hišnik po vh pes uje-pri gospodih polno moćno rast brk ter daje že po-kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti. Cena lončka 1 g^ld. 2 gld.. 3 gld., 5 gld. Pošiljam po poiti vsak dan. ako se znesek naprej poilje ali pa s podtnim povzetjem povsem svetu iz tovarne, kamor naj se poši| ljajo vsa naročila Ana Csillag Dunaj I., Seilergasse 5.