ZlO. ftevilkn.
V UaMjani, v petek. 1*. septembra 1906.
XXXIX. leto.
»anja vsak aan zvačar, iaimii nedelje la praamke, tat rei)» po pošti prelaman aa avatro-ogrene deaele aa m lata *5 K, ii K, sa poi ieta 18 K, aa Satrt Leta 8 k, aa aa ■•*•« 8 K.   Kdor hodi tam ponj, placa aa ene lato '28 k, aa pel lata 11 K, araa lotodobne rpailUatra naročnin«      na ozira.      Za oananlla m plačajo ad pataraatopaa petrt-vrate pa 18 h, 5a aa aananila **»i§! ■• n« mca)a. -   Uredništvo in uprevniatvo la * Kaafieeib aliaak R 6, in atoar orodni* tre a L nadatr., aprarnaltra
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
3rein!ftt*a telefon ftt 34. rourniM številke po 10 h.
aa pat lata 18 K, aa ftetrt lata 8 K 60 h, aa aa aiaaaa 1 K 30 k. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dam aa rae loU ■a ftetrt lata I K 60 k, aa aa maaea 1 K «0 k. — Za tuja daiala toliko Teč, kolikor anala poštnina. — Na aaročbe tlaka enkrat, pa 10 k, da aa dvakrat in pa 8 k, 6a m tiaka trikrat ali večkrat — Dopisi naj m invole" frankovati. — pa * pritličja. —  Upravništra naj aa blagovolijo pošiljati aaročnino, reklam aerje, aananila, t j. administrativne rtrari
Upravništva telefon it 85.
Pluralitetna
/oiiina pravica.
V odseku za volilno preosnovo se je sprožil, kakor je bilo pričakovati, tudi predlog, naj bi se dale onim, ki nosijo večja državna bremena, in tistim, ki imajo višjo duševno izobrazbo, pri volitvah tudi večje pravice; mesto splošne in enake volilne pravice naj bi se uvedla pluralitetna volilna pravica.
Na prvi pogled se zdi ta zahteva umestna in pravična, ako se pa globlje stvar premisli in se resno uvažujejo vsi protirazlogi, mora vsak trezen politik priti do prepričanja, da bi uvedba pluralitetne volilne pravice značila za ljudstvo veliko krivico, ki bi ne bila nič dosti manjša, kakor ona, ki jo je provzrocal današnji ku-rialni volilni sistem.
Kdor plača več davkov, ta naj uživa v državi tudi večje pravice, to načelo je bilo upravičeno svoje dni, ko so državna bremena tvorili skoro izključno direktni davki, v sedanji dobi pa, ko zajema država glavni vir svojih dohodkov ne iz direktnih, nego v prvi vrsti iz indirektnih davkov, je ta princip le leloma umesten.
Direktni davki so že zdavna izgubili svojo nekdanjo veliko važnost v državnem gospodarstvu, zakaj druga bremena, ki slone na ramah državljanov, so dosegla tako viso-čino, da tvorijo direktni davki v množici drugih državnih dohodkov uprav neznaten del.
In doČim so direktni davki omejeni na ožji krog, rekli bi, onih, ki so „beati possidentes", so indirektni davki splošni, to je plačuje jih vsak državljan brez razlike in izjeme.
Toda s temi splošnimi davki še niso izčrpana enaka bremena, ki jih imajo enako nositi vsi državljani. Vsakega državljana veže še splošna vojaška dolžnost in ta krvni davek odtehta gotovo bogato vse druge dajatve, ki jih nalaga država vsakemu posamezniku. Vojaška služba je splošna državljanska dolžnost in ako
naj enake dolžnosti odgovarjajo tudi enakim pravicam, potem tiči baŠ v tem načelu glavni in edino merodajni argument za splošno in enako volilno
pravico.
Načelo : nenake dolžnosti — enake pravice" si je že zdavna pridobilo splošno veljavo in priznava je vsakdo, ki je dostopen modernim, naprednim in demokratskim idejam. Specialno mi Slovenci se borimo, odkar smo stopili v politično življenje, za ta princip in smemo biti zadovoljni, ako se je po dolgem Času jelo daniti tudi že v krogih, ki so sicer bili mnenja, da morajo vsi državljani pač imeti enake dolžnosti, ne pa enake pravice. Mi Slovenci se torej absolutno ne moremo strinjati z zahtevo po plura-litetni volilni pravici, izključeno je potemtakem tudi, da bi slovenski poslanci mogli podpirati predlog, ki so ga v volilnem odseku stavili nekateri reakcionarni njegovi člani in ki meri za tem, naj se mesto enake uvede pluralitetna volilna pravica.
Razume se, da ta predlog tudi nima nade, da bi v odseku prodrl. Brez boja se pa tudi ta predlog ne bo pokopal v odseku. Njegovi zagovorniki, ki so sploh načelni nasprotniki uvedbe splošne in enake volilne pravice, bodo pri tej priliki napeli vse svoje moči, da bi, ako ne preprečili, pa vsaj otežkočili njim skrajno neljubo volilno preosnovo.
Slovenci smo odkritosrčni prijatelji takšne volilne reforme, ki bi res slonela na načelih splošne in enake volilne pravice in ne bilo bi bolj navdušenih boriteljev za takšno volilno reformo, kakor bi bili Slovenci. Toda volilna reforma, kakršno je predložila in izdelala vlada in kakor jo je prikrojil odsek, je za nas Slovence tako krivična, da se ne more zanjo navduševati nobeden pošten Slovenec in naj je sicer še tako vnet za splošno in enako volilno pravico, ki je baje podlaga te pre-osnove.
Proti tej volilni reformi se je tudi izrekel, ako izvzamemo edino naše kranjske klerikalce, ki so jim,
žal, strankarske koristi več nego obče-narodne, ves slovenski narod, ki od svojih poslancev odločno zahteva, kakor to izpričujejo številni politični shodi in na njih sklenjene rezolucije, naj energično nastopijo proti vladni volilni reformi, ako se ne popravijo krivice, ki se hočejo s to preosnovo zadati slovenskemu narodu v celoti, predvsem pa koroškim in štajerskim Slovencem.
Pri pretresovanju predloga o plu-ralitetni volilni pravici se bo slov. odsekovim Članom ponudila prilika, da jasno označijo napram vladi stališča, ki je zavzema slovenski narod v zadevi volilne reforme.
Vladi je treba povedati, da smo Slovenci odkritosrčni prijatelji pravične in poštene volilne reforme, ne moremo se pa navduševati za tako preosnovo, ki hoče pod krinko splošne in enake volilne pravice ustvariti iz nas Slovencev državljane druge vrste, ki imajo s svojimi nemškimi sodržavljani pač enake dolžnosti, ne pa enakih pravic. Konsekventno) se naj izvede v vladnem reformnem delu načelo enakosti, potem se bode tudi slovenski narod z navdušenjem zavzel za vladni načrt voliJne preosnove.
Za kurialnim volilnim sistemom uvajati pluralitetno volilno pravico, bi bilo absurdno, na mestu je edino absolutno enaka volilna pravica, polovičarstvo v tem oziru bi bilo slabše, kakor Če bi vse ostalo pri starem.
Stoječ na stališču absolutno enake volilne pravice morajo slovenski poslanci zahtevati, da se da slovenskemu narodu na Koroškem, Štajerskem in Primorskem toliko mandatov, kolikor mu jih gre po številnosti njegovega naseljenja. Vladni načrt se mora v tem oziru popraviti, inače je slovenskim poslancem določena pot obstruk-cije, ki jo jim je narod naravnost ukazal na neštetih shodih.
Ako vlada neče uvaževati naših upravičenih zahtev, je našim poslancem odkazano mesto med odločnimi nasprotniki vladne volilne reforme. Skrajnosti se dotikajo. Kot najodkri-
tosrčnejši pristaši splošne in enake volilne pravice se morajo slovenski poslanci postaviti v isto vrsto z onimi, ki so načelni nasprotniki enake volilne pravice. Odij jih naj ne straši! Naj pade vladna volilna reforma, saj mora takoj za njo priti druga pre-osnova, ki bo res pravična vsem narodom in dejansko slonela na načelu splošne in enake volilne pravice!
Volilna roforma in Slovenci.
(Govor dr.  Dimnika  na shodu v Slov. Bistrici dne 9. t. m.
(Konec.)
V srce mora zaboleti rodoljubnega obmejnega Slovenca, da imamo slovenske zastopnike, ki zagovarjajo to volilno reformo, in gnev ga mora pretresti, ko čuje iz ust voditelja slovenske stranke, da obmejni Slovenci z volilno reformo relativno največ pridobimo.
Sicer tudi kranjski Slovenci z volilno reformo ničesar ne pridobe. Odpadeta sicer dva nemška veleposestniška mandata in jih dobe Slovenci. Pomisliti pa je, da bi se bila dala ta dva mandata, četudi šele v drugi ali tretji generaciji, za Slovence pridobiti. Pa če bi imela ta dva mandata ostati za vedno nemška, večja rana je na čisto slovenskem telesu Kranjske kočevski ljudski mandat kakor ta dva veleposestniška mandata.
Kje pa naj je tisti dobiček, za katerega nas Štajerce zavida voditelj slovenske ljudske stranke?
Slovenci smo zadnja leta v spod-njeŠtajerskih mestih in trgih toliko napredovali, da'je bilo upanje upravičeno, da si priborimo v doglednem času celj -ski mestni mandat. Ako se sprejme volilna reforma, nam je ta mestni mandat izgubljen za nedogleden Čas. In celjski mestni mandat bi bil Slovencem več kakor dva mandata. Ravno v tem tiči največja zloba vlade, da nam ne da nobenega mestnega man-
data. Vlada hoče pač nas Slovence pokazati svetu kot manj vredni narod, ki nima svojih mest in trgov in nima svoje kulture. Ta madež, da niso spodnjeŠtajerski trgi in mesta naša, bi si izprali brez volilne reforme, z volilno reformo nam ostane za nepregledno vrsto let in desetletij!
Ne gre se samo za to, koliko poslancev imamo, ampak tudi, kje jih imamo ! Ni tolike vrednosti, da imamo med 516 poslanci enega ali dva poslanca več, kakor da imamo med temi tudi poslanca mest in trgov.
In kakšen dobiček imajo šele Korošci! Do sedaj sicer niso imeli nobenega gotovega mandata, imeli se pa dva mandata, katera bi si z vztrajnim delom sčasoma priborili. Po volilni reformi pa dobe en mandat, pa ta edini mandat je ravno tako, ali še manj gotov, kakor sta bila dosedanja! Bolest prešine vsakega rodoljuba, ko vidi v kako žalostno usodo obsoja volilna reforma koroške Slovence ! Nad 100.000 koroških Slovencev naj nima ne enega gotovega mandata! Z razdelitvijo volilnih okolišev naj se razdrobi moč koroških Slovencev, da so za vedno obsojeni v politično nedelavnost, v narodno smrt! Slovenski Korotan, zibelj slovenstva, najlepši del slovenske zemlje, naj damo, naj pade severna pred-straža, da se udere povodenj v srce slovenskih zemelj, samo da dobimo čim preje občno in enako volilno pravico?! Nikdar ne sprejmemo za to ceno občne in enake volilne pravice! Glasno kličemo našim poslancem, da nočemo volilne reforme, kupljene z izdajstvom in prodajo koroških bratov!
Pri tej narodni nesreči, ki nam grozi, napaja nas edino z veseljem, da se je našel v koroških bratih tak odpor proti kričeči krivici. S ponosom gledamo na njih voditelje, ki stoje s pogumom obupa na braniku proti tujim in domačim sovražnikom! Tembolj pa obžalujemo one, ki se v svoji slepi strasti zaganjajo v te značajne in nesebične može.
LISTEK.
Trajlfnl junak.
Spisal Fr. Košir.
Bil je bled, suh in visok, veličastnih poz, zamišljene fiziognomije, bil je tragičen junak. Pisal sem že nekoč o njem, in dobri fant je zavohal moj sobotni feljton in se čudil svojemu portretu. Mnogo lepih lastnosti sem mu dal in opisal sem ga kot vrlo delavnega, bogu in ljudem dopadljivoga mladega moža, le eno sem mu očital, ali pravzaprav ne njemu, ampak njegovi izvoljenki, lepi in čudo premeteni Fifi. Očital sem ji na zelo mil in galanten način, da je še šolarica in nedolžna kot letošnja gos. On pa, moj tragični junak, je bil užaljen; njegova kavalirska dolžnost je to bila.
Njegova kavalirska dolžnost! Užalil sem mu bil ljubico Fifi, torej sem užalil tudi njega, ker sem bil oskrunil njegov ideal. Rekel sem ji, da je gos, ali vsaka vrla gospodična bo ob tem nazivu tako zavihala nos, da bos takoj rekel:   „Ne, to ni gos, ampak
nekaj drugega!" Rekel sem bil ljubici Fifi, da je Še otrok, da ne more umeti ljubezni in zaljubljenih besed, ker misli, da je ljubezen na ta način sladka kot med — kar sicer pesniki trdijo — in da se poljubi berejo kot bonboni. Kratkomalo, tisti tragični junak je bil užaljen. Razjezil se je nad menoj, ker sem pisal resnico. No, to naj bo pozabljeno, ali njega, mladega moža, svojega junaka — Marcipan naj bo njegovo ime — kličem za pričo, ako se ni drugi teden po zgoraj opisanih dogodkih, t. j. po tistem dnevu, ko sem bil razžalil ljubico Fifi, pripetilo naslednje:
Marcipan, tragični junak, je stopal po mostu in prebiral lažnjivo-zaljubljena pisma, ki mu jih je pisala
Fifi.
„Moj dragi ljubček, kot da je udarila strela v moje srce, tako me je presunila tvoja ljubezen. Srce mi gori, srce mi je nrdeč ogenj s plamenom", o katerem zna lepo pesem črevljar Frona, srce mi je velika, goreča krogla, ki si jo prižgal Ti, moj predragi . . ■
Pismo se je nadaljevalo na ta način, v tem bobneČem slogu, polnem
pretiranih fraz, predrznih in smešnih podob. Ampak vidi se že iz pisma, da ljubica Fifi res ni bila letošnja gos; bila je nekaj drugega.
Gospoda moja, ako bi jaz dobil takšno pismo, bi šel brez odloga k dotični svoji čestilki in bi ji rekel:
„Poljubi me, Fifi, objemi me, Fifi, ker ženske poljube in objeme imam rad.u — Res to mi zelo dobro de in hasne mojemu zdravju.
Ako bi Fifi to storila, bi ji verjel, ako ne, bi ji pa ne verjel in jaz bi jo zgrabil močno za obe lici in bi jo poljubil. Tako!
Takšno pismo je torej prejel Marcipan, ali na koncu je stal pripis:
Ps.: Govoriti moram s Teboj. Stvar je nujna in tajna! Zvečer ob 10. uri na pokopališču pri Sv. Krištofu, glavna steza.
Marcipan je strmel. Rendezvous pri Sv. Krištofu! Kjer se shajajo mrtvi, tja poj de nocoj živ človek z drhtečim, rdečim srcem in bo pričakoval svoje ljubice. Ure bodo odbile deset, Fifi še ni, pač pa se bodo začele plaziti med križi bele sence, iz groba se bo pokazala suha, koščena roka, vstala bo glava in votle oči se
bodo srepo uzrle v zaljubljenega mladeniča, ki je prišel na pokopališče čakat svoje ljubice. Ciprese bodo drhtele, majali se križi, pokala zemlja, a Marcipan bledi in čaka . . .
Bil je bled, suh in visok, junak tragične postave. — Zvečer ob 10. uri na pokopališču pri Sv. Krištofu, glavna steza.
Ob določenem času je stal Marcipan na svojem mestu. Ravno je bil zaprl za seboj velika železna vrata in se ustavil sredi pota. Oziral se je na levo in desno ter naprej, kjer stoji veliki križ. Skozi glavo mu je letelo nekaj groznih spominov, videl je v duhu sloko postavo umrlega strica, a takoj mu je šinil zopet mimo spomin na ljubico Fifi. In mislil je nanjo, lepo in vitko, bujno in koprnečo, a tako Čudovito! Napovedala mu je rendezvous na pokopališču! Ako je mislila, da ne poj de tja, ako je poskusila njegovo srce, naj vidi, da je Marcipan junak, da jo ljubi brezumno. Zanjo gre v smrt, zanjo gre na boj z mrtvimi sencami, ki ustajajo opolnoči in začno divji in grozni ples v belih prtih po groben.
Marcipan se je zagledal v temno
senco za visokim kamenitim spomenikom, na katerem je bil urezan mašni kelih. In tedaj se je spomnil povesti o mrtvem duhovniku, ki hodi ponoči nazaj maševat brezglavim vernikom. Pretresala ga je groza.
„In če poginem!" je dejal Marcipan, se obrnil na levo med grobe in se vil med spomeniki ter skakal čez gomile. Sedel je na mašnikov grob in Čakal svoje ljubice.
Ura je bila polenajstih, a Fifi od nikoder. ^Počakam do polnoči, do tedaj me ne bo konec, do tedaj mrtvi nimajo pravice do mene. Potem odidem."
Tako je sklenil Marcipan, se naslonil na križ in mislil na svojo ljubico.
Cez nekaj časa se mu zazdi, da se gomila pod njim maje, da se ruši prst in dviga zemlja, kakor bi ril krt pod njim. Vedno večja je bila moč, gomila se je trgala, križ se je prevalil in grob se je odprl.
Marcipan je strahu umrl in videl belo senco, ki se je sklonila nad njim in ni slišal glasu, ki mu je zatulil na uho: „Kaj me budiš iz mrtvaškega spanja!" Blagor Marcipanu!
9
Dve napaki se vlečeta, kakor dve dolgi, Črni senci v volilnem odseku: da so zapustili stališče obsolutuega principa enake vohlne pravice. Ko so zapustili ta princip, morala je ležati moč v Nemcih, in metati so se morale koncesija za koncesijo Nemcem. In da so hoteli na vsak način napraviti za vlado kupčijo z volilno retormo, in kazali celemu svetu, da hočejo volilno reformo za vsano ceno. Ti dve napaki sta razen drugih poglaviten vzrok našemu porazu.
Vladni načrt je bil v volilnem odseku z malimi spremembami sprejet, sedaj se bliža odločitev v zbornici, s katero se odloči usoda obmejnih Slovencev. Biti ali nebiti je sedaj vprašanje obmejnih Slovencev.|
Danes zborujemo, da zakličemo našim poslancem: Zavedajte se svojih dolžnosti! Zadnja ura je, da popravi slovenska delegacija, kar se je zagrešilo v volilnem odseku.
Moč občne in enake volilne pravice je tolika, da mora prej ali slej zmagati. To naravno pravico si pribore narodi prej ali slej! Ta pravica pa mora biti čista in neizkaljena. Boljše čakati, da dosežemo pozneje res enako volilno pravico, kakor seči sedaj s takimi žrtvami po volilni pravici, ki se nam ponuja s to reformo! Ako se sprejme ta načrt, zapečatena je usoda obmejnih Slovencev, ž njo usoda celega slovenskega naroda!
Naši poslanci naj gledajo, da jih ne bodo kleli pozni rodovi, in naj si zapomnijo, da je zapisano na naši zastavi:
Proč z volilno reformo!
Živela občna, res enaka volilna pravica!
Volilna reforma.
Dunaj, 13. septembra. V odseku za volilno reformo je minister baron Bienerth odgovarjal na zahteve, naj bi se dala volilna pravica tudi ženskem. Rekel je, da je vlada pri sestavljanju volilne reforme vsestransko razmotri vala tudi to vprašanje, a prišla je do sklepa, da ne kaže v sedanjih razmerah dati ženskam volilne pravice, ker je na celem svetu, kjerkoli so uvedli splošno volilno pravico, niso dobile. Nadalje pa temelji volilna pravica tudi na predpogojih, da vo-lilec izpolni vojaško dolžnost, direktno ali indirektno, česar tudi pri ženskah ni. — Posl. dr. Adler je izjavil, da so socialni demokratje za žensko volilno pravico, toda ne marajo varati, ker vedo, da bi tak predlog dobil v zbornici le malo glasov. Potem je govoril proti določbi, da bi moral vo-lilec bivati eno leto v kraju, kjer bi smel potem voliti. Delavstvo sicer take določbe ni sprejelo, a vendar bo tudi k temu molčalo, samo da se splošna volilna pravica doseže. — Minister baren Bienerth je odgovarjal, da se je določba o enoletnem bivanju morala sprejeti v načrt že zaradi volil no-tehničnih vzrokov, ker bi brez vsake določbe bilo skoraj nemogoče sestavljati pravilno volilne imenike.   Priporočal je odseku, naj
Osvetnik.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
„Vidim, da sem Vas zaman prosila" je rekla nekako bridko. „O, saj sem slutila, da na žrtve od vaše strani ne smem računati, da bi mi izpolnili le tiste želje in prošnje, ki bi vas nič posebnega ne veljale."
Hotela je oditi, a Krištof jo je zadržal.
„Motite se, Marija Šaloma" je rekel Krištof. „Nisem vam odrekel, kar ste zahtevali. Le to bi rad vedel, Če bi mi taka žrtev dala gotovost, da dosežem smoter svojega hrepenenja, edino stvar, ki jo želim, da si s to žrtvijo pridobim Vašo ljubezen. Man-fred je Vaš, Marija Šaloma. Ali dobim za to žrtev tudi kako plačilo?"
„Žrtev je torej za Vas tako velika, da bi je ne storili brez plačila ?" je vprašala Marija Šaloma.
„ Jaz cenim to žrtev tako visoko, kakor ste jo cenili Vi sami. Rekli gte, da je to edina žrtev, ki bi Vas    prepričala,    da     T as res-
sprejme vladni načrt nespremenjen. — Posl. Zazvorka je kritiko val v daljšem govoru politiko Mladočehov. Govorilo je še več poslancev, nakar se je začelo glasovanje o § 7., ki je bil sprejet v obliki vladne predloge, vsi spremnije valni predlogi pa so bili odklonjeni. Potem se je začelo razpravljati o članu I. Posl. Choc je v svojem govoru ostro napadal institucijo gosposke zbornice. Rekel je, da vlada ni imela poguma kaj spremeniti glede gosposke zbornice. Dokazoval je, da je vlada vedno zanemarjala deželne zbore in deželna ustave. Bolje bi bilo, razširiti kompe-tenco deželnim zborom ter odpraviti gosposko zbornico. Pri uvedbi splošne volilne pravice bi bilo treba tudi omejiti vladarjeve sankcijske pravice. Nadalje je izjavil, da njegova stranka zahteva z državnopravdnega stališča, da se morajo Češka, Moravska in Šlezija združiti k skupni zakonodajni korporaciji, ki bo imela pravice državnega zbora. Končno je predlagal na mesto Člena II. besedilo: „Državni zbor sestoj i le iz poslanske zbornice." Njegov predlog je bil odklonjen, člen I. pa sprejet v obliki vladne predloge. Jutri ima odsek zopet sejo.
Protigrški izgredi na Bolgarskem.
Carigrad, 13. septembra. Patrijarh je naznanil v seji obeh svetov, da mu je veliki vezir zagotovil, da so velesile na posredovanje turške vlade odredile vse potrebno, da se vrnejo Grkom cerkve in cerkvena poslopja, ki so jih zavzeli Bolgari in da morejo metropoliti takoj zopet zasesti svoja mesta.
Nemiri v Macedoniji.
Carigrad, 13. septembra. Pred tedni so albanski roparji napadli pet blagajnikov trgovskih tvrdk iz Soluna in Skoplja, ko so potovali iz Pri-zrenda v Djakovo, ter jih odvedli v gorovje. Sorodniki so morali potnike odkupiti za 260 turških funtov.
Bolgarija in Turčija.
Carigrad, 13. septembra. Turčija je poslala svojim zastopnikom v inozemstvu dolgo okrožnico, da se pripravijo velesile na resne vojaške odredbe, ki jih je Turčija primorana skleniti, ker ne more več mirno gledati, kako seBolgarij a pripravlja na vojno; zato hoče Turčija odgovoriti z enakim vojaškim gibanjem.
Dogodki na Ruskem.
Krvavi izgredi v Siedlcah.
Varšava, 13. septembra. Kakor se iz Siedlcev poroča, je sedaj dognano, da je število mrtvih 172, ranjenih 450, zaprtih pa 280 oseb.
Petrograd, 13. septembra. O dogodkih v Siedlcah je došlo od tam sledeče uradno poročilo: Dne 10. t. m. je nekdo v Gorodnaji streljal z balkona hiše na nekega častnika. Sedem mladih ljudi so zaprli. NoČ je bila mirna. Zvečer 11. t. m. je na Stodolnaji  zopet  nekdo   streljal na
nično ljubim, da je to edina stvar, s katero bi mogel dokazati svojo dejansko u danost. Rekli ste sami, da na najdragocenejša darila ničesar ne daste, ker sam bogat in da Vam tudi Čini junaštva nič ne pričajo. Ko bi Vam jutri prinesel glavo Gasparja Khisela, kdo ve, če bi ne rekli, da sem storil le to, kar bi storil vsak drugi in da to ni nobena žrtev z moje strani".
Spomin na Gašparja Khisela je hipoma premenil Marijo Salomo. V njenih očeh je zasvetil ogenj sovraštva, njen obraz je z ado bil trd in neusmiljen izraz.
„Kar se tiče Gašparja Khisla, ostanem pri svoji besedi in ko bi morala sramote in bede umreti. Kdor mi prinese glavo Gašparja Khisla, temu darujem svoje telo in svojo ljubezen in če bi bil to sam krvnik".
Potem pa je mehko in nežno dostavila:
„Kar pa sem danes zahtevala od Vas, tega nisem zahtevala ne iz ponosa in ne zaradi osvete nego samo iz strahu, da me ne ljubite tako resnično in neizmerno, kakor si jaz želim, če naj bom srečna. Žrtvujte mi
častnika. Vojaki so nato obstreljali dve hiši. V noči 12. t. m. je bilo iz nekega vrta dvakrat ustreljeno na vojaško stražo. Straža je nazaj osemkrat streljala. V kristjansko bolnišnioo so sprejeli eno Židinjo in Šest Židov, od katerih so trije ponoči umrli. V židovsko bolnišnioo so prinesli 17 mrtvih in 72 ranjenih. Na židovskem pokopališču so pokopali 21 oseb. Vsled hudobnega požiga je gorelo na 12 krajih, a ognjegasci so požar kmalu omejili. Iz topov se je sedemkrat izstrelilo ; vsled krogel j iz pušk so posebno mnogo trpele hiše v sredini mesta. Mnogo trgovin je bilo izropa-nih, pohištvo pa uničeno. Židje so se večinoma izselili v sosednja mesta in vasi, nakar je nastal v mestu mir. Polotal v VariavL
Varšava, 13. septembra. Vsled pun tanj a v židovskem delu mesta so vojaki zasedli ta del mesta ter ga z močnimi stražami popolnoma zaprli. Promet je ustavljen. Nihče ne sme v židovsko mesto in nihče ven. Povodom hišnih preiskav so zaprli nad 600 oseb, med njimi tudi kakih 50 jedva deset let starih dečkov, ki so jih židovski revolucionarji rabili za vohune. Policija sestavlja imenik vseh tujce\, ki žive brez stalnega posla v mestu, da jih izžene.
Smrtne obsodbe.
Odesa, 13. septembra. Včeraj je izreklo vojno sodišče prvo smrtno obsodbo nad 30 anarhisti.
Ropi In umori. *
Varšava, 13. septembra. Dva neznana moža sta napadla gostilničarja G ar u s a na njegovem domu ter ga ubila. Na zasledujoče vojake sta streljala ter dva močno ranila. — Zvečer sta bila na javni cesti ustreljena poročnik Ogorče v in neka dama v njegovem spremstvu. V predmestju Praga je bil ustreljen polkovnik Ja-kovlev.
Petrograd, 13. septembra. Pri nadzorovanju vojaških čet v Kovnu je neki v Častniško uniformo oblečeni mož ustrelil zraven gubernatorja stoječega policijskega načelnika ter pobegnil sredi med vojaki. — Na trgu Giradovo so našli vojaki veliko bombo. Kmečki nemiri.
Odesa, 13. septembra. V okraju Kamene, kjer prebiva nad 200 židovskih rodbin, so napadli kmetje iz okolice židovsko naselbino ter jo popolnoma izropali in požgali.
Napad na vlak.
Petrograd, 13. septembra. Blizu GaČine so oboroženi možje ustavili vlak ter ga hoteli oropati. Na vlaku pa je bila večja vojaška straža, ki je roparje pregnala ter tri ustrelila.
Ločitev oerkve od države na Francoskem.
Pariz, 13. septembra. Opat Sou-lange-Bodin, ki je spreobrnil kraljico Natalijo k rimski veri, je rekel nekemu časnikarju, da si duhovščina ničesar bolj ne želi, kakor da bi francoska vlada res začela izvrševati sklepe novega cerkvenega zakona ter zaprla cerkve. Takoj bodo začeli maŠevati po plesiščih in podih na vaseh ter našČu-
Manfreda, da utolažite mojo ljubosumnost".
Pogledala ga je zopet goreče in omamljivo in Krištof je vzkliknil:
„Jutri je Man fred Vaš. In zdaj, povejte mi, Marija Šaloma, ali me ljubite?"
Prijel jo je za roko in ona mu je ni odtegnila. Obrnila je glavo nekoliko na stran, kakor bi bila v zadregi, potem je z jasnim usmevom rekla:
„Če Vas ljubim, še ne vem, a srečna sem, neizmerno srečna, ker sem zdaj res prepričana,  da me ljubite".
Stekla je od njega in se stisnila k svoji materi. Njen obraz je bil tako solnČnojasen, da Krištof ni več dvomil o svoji zmagi.
Zmagoslavje je bilo doseglo svoj vrhunec in radost je začela že pozabljati na meje dostojnosti, ko seje na vratih v dvorano prikazal tuj plemič. Ves je bil zaodet z železjem in vizir mu je zakrival obraz. Na šljemu je imel dolgo Črno pero, v rokah pa je držal meč, kakor da si je moral vstop v dvorano šele priboriti.
Tsa družba ja ostrmela nad tem
▼ali prebivalce aoper državo. Duhovniki so edini v tem, da je treba potem takoj pričeti pasivno rezistenco proti vladnim odredbam.
Prestolonasledstvo v Brun-šviku.
Bero lin, 13. septembra. Vojvodina Brunšvik je izgubila svojega vladarja. Umrlega princa Albrehta je brunšviski deželni zbor leta 1885 izvolil za svojega vladarja. V pruski armadi, kjer je bil prino Albreht takrat že višji general, je avanziral še naprej ter postal leta 1888. feldmar-šal. Dasi je zapustil pokojni polnoletnega sina, vendar bo skoro gotovo izvoljen za vladarja kak drugi princ. V poštev pridejo pri volitvah vsi polnoletni sinovi suverenih nemških knežjih rodbin. In takih je mnogo. Prvotno se je govorilo, da zasede brunšviski prestol vojvoda Kumber-land, toda vladarski svet v Brunšviku je danes sklenil, da predloži dne 20. t. m. deželnemu zboru izvolitev novega vladarja namesto vojvode Kum-ber'anda, ki je vsled političnih razmer zadržan.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 14 septembra.
— Deielnosodni svetnik Wen-
ger umirovljen. Iz uradniških krogov se nam piše, da je deželnosodni svetnik gosp. Wenger v Ljubljani sam prosil za umirovljenje, kateri prošnji se je tudi ugodilo. Svetnik Wenger je služboval dobrih 13 let na Kranjskem in sicer izključno pri deželnem sodišču; izkušali so ga v vseh strokah sodnega poslovanja in ker je rad in mnogo delal, je tudi po vsi pravici pričakoval, da dobi višje mesto nadsvetnika. Ker pa v Ljubljani ni nobeno mesto prazno, g. Wengerju pa ni bilo pri-voščeno, priti k nadsodišču v Gradec, akoravno bi tam tako praktično iz-vežbanega sodnika krvavo potrebovali, se je g. svetnik Wenger zahvalil samo za naslov nadsvetnika, se je sam umaknil in je stopil v pokoj z namenom, da si drugod (najbrž kot odvetnik?) v interesu uboge rodbine toliko in še več zasluži, nego mu je bilo mogoče zaslužiti v državni službi. Obžalujemo žalostne razmere, da se domačini tirajo z domačih tal. Sigurno je, da bo svetnik Wen-ger v tujini to dosegel, česar na domačih tleh ni mogel doseči. Ideali njegovi se niso izpolnili, čujemo, da je g. svetnik Wenger toliko užaljen in zares duševno potrt, da hoče iti v Čisto tuje kraje, vendar s premišljeno namero, da skrbi, ako se mu zdravje zopet popravi, v gmotnem oziru za svojo rodbino, ki je ž njim vred in toliko po nedolžnem trpela.
— Političen shod v Šmartnem pri Slovenfgradcu je bil dne 9. t.
m. Na shodu je govoril posl. RobiČ. Razpravljal je najprej o specijalno-kmetijskih zadevah, potem pa tudi o političnih vprašanjih. Rekel je, da se
nepričakovanim gostom in Nikolaj Kolovški je vstal s svojega sedeža in šel tujcu nasproti. Med tem pa se je bil tujec že ozrl po dvorani in šel naravnost in ne da bi se za koga zmenil na ono stran, kjer je sedel Krištof Zlatopoljec in le- temu molče izročil košček popisanega pergamenta.
Nekako plaho se je ozrl Krištof na moža v železju, ki je ravno in nepremično stal pred njim.
„Marku Pirinu — Krištof Zlatopoljec" je bilo zapisano na pergamentu in mesto podpisa je bilo s krvjo naslikano človeško oko.
Krištof je pogledal, na tujca, je vstal in se mu približal, kakor bi hotel skozi železni vizir spoznati njegovo lice. Tujec je za trenotek odprl vizir, a ga tako hitro zopet zaprl, da nihče ni videl njegovega obraza, dasi so bili vsi pogledi vanj obrnjeni. Ob enem se je tujec obrnil, pozdravil z mečem celo družbo in zapustil dvorano.
Vsi so se približali Krištofu, kajti vsak je pričakoval, da pove, kdo je skrivnostni tujec, kaj da želi in kam da je iel, toda Krištof se je
že v kratkem pokaže, postane li volilna reforma zakon ali pade ministrstvo (Medklici: Naj le pade!) Priznal je, da so slovenski poslanci njegove stranke storili v odseku mnogo na-pak in je obljubil delati v vsemi sredstvi na to na to, da se popra* vijo Slovencem storjene krivice. Shod je sprejel pet resolucij, v katerih s h izreka za splošno in enako volilno pravico, a le če ji je število prebivalstva podlaga. Dalje izreka shod koroškim Slovencem simpatije ob njih težavni in neustrašni borbi zoper krivice, ki so se jim storile v odseku za volilno reformo ter poživlja vse slovenske poslance, da popravijo koroškim Slovencem storjene krivice. Končno je shod protestoval: 1.) proti temu, da bi se v slovenjegraškem okraju priklopile gorske vasi mestnemu okraju, med tem ko so se iz-bacnili iz mestne skupine slovenski trgi, ki so prej z mesti volili; 2.) proti temu, da bi se razdelitev okrajev postavila pod varstvo dvotretjinske večine. S posebno resolucijo je shod pozval poslance, naj, ako se Slovencem storjene krivice ne popravijo, uporabijo vsa sredstva, da sedanji načrt ne postane zakon. — Na shodu je posestnik FiŠer hotel izposlovati, naj bi se dr. Korošcu izrekla zahvala za njegov govor na III. katoliškem shodu. Celo preČital se je dotični govor, toda — shod ga je vzel samo na znanje, zahvale pa dr. Korošcu ni izrekel.
— Planinstvo na Koroškem.
Naroden turist je sporočil pod tem naslovom v „Narodu" o delovanju planincev na Koroškem ter pri tem prav na rahlo omenil „angeljsko potrpežljivost" izvestnih slovenskih planinskih krogov, ki tako malo štor*'* za ohranitev slovenskega značaja naših planin ter dopuščajo, da se šopirijo samonemŠki kažipoti provokato-rično na kranjskih tleh, dočim koroški nemčurji kvarijo celo dvojezične napise. To ni več „angeljska potrpežljivost" nego — prosto po Stritarju — oslovska potrpežljivost in malomarnost. To velja zlasti o Karavankah in Triglavskem Igorju, kjer ni skoro nobenega slovenskega kažipota; — zato ni čuda, da proglaša Roschnik v svoji brošuri „Triglav" našo Gorenjsko za napol nemško deželo, kjer je že čisto domača „nemška" koroška (Košatova pesem . . . Koliko časa bomo še klicali zastonj na planinsko narodno delo z glasom vpijočega v puščavi!?
Dr. O. —
— Kranjska Beka. Pred par dnevi je priobčilo škofovo glasilo „Slovenec" članek, v katerem se z ozirom na vprašanje, čegava je Reka, da-li je hrvatska ali madjarska, z vso resnostjo zatrjuje, da Reka ni niti hrvatska niti madjarska, marveč — kranjska. Hrvatski listi so to bu-dalost zabeležili, ne da bi se jim zdelo vredno, polemizovati proti nji, samo „SlovenČev" hrvatski klerikalni kolega „Hrvatstvo" reaguje na „Slo-
HT Dalje v prilogi. ~Wm
umaknil vsem vprašanjem s tem, da je vzel v roke pergament, ki mu ga je prinesel tujec, in se vanj zaglobil, kakor da obsega kdo Ve kake tajnosti ali važnosti.
Nikolaj Kolovški naposled ni mogel več premagovati svoje radovednosti, nego je pristopil h Krištofu in mu rekel:
„Sporočilo, ki ste je dobili na tako nenavaden način, mora biti posebne važnosti in posebno neugodno, ker sta postali naenkrat tako zamišljeni in zlovoljni. Ali Vaš prijatelj Nikolaj Kolovški ne sme vedeti, kaj poroča ta pergament?"
Te besede so prebudile Krištofa iz njegovih misli.
„Nič ni posebnega," je odgovoril. „Priporočilo od prijatelja ..."
„A morda je prijateljevo željo in priporočila težko izpolniti" je menil župnik Lavrencij, ki je že ves čas nezaupno krožil okrog Krištofa in ki bi bil silno rad izvedel, kaj poroča skrivnostni pergament.
„Kar mi je izpolniti, je dolžnost, a prije trn a dolžnost" je s povdarkom odgovoril Krištof „in zato se lotim koj sedaj izpelnitve te dolžnosti.
venceva" izvajanja tako-le: „Quando-qae bonus dormitat H omerus ! Tako se je i našem cienjenom ljubljanskom drugu „Slovencu" prohtjelo našaliti, te je u svom broju od 10. o. mj. rekao u uvodniku, u kom inače posve izpravno piše o riećkom pitanju, da je Rieka „po svoji zgodovini in po velikem delu svojega prebivalstva kranjsko mesto, kakor ga Že Valva-zor prišteva Kranjski". Samo je naš velecienjeni drug zaboravio spomenuti, da Valvazor cielu Kranjsku rpri-<:eva" — Hrvatskoj."
—  Občinski   odbor mesta
Idrije je imenoval namestnega učitelja na idrijski višji realki Balta-z ar j a Biiblerja za pravega realČ-ne^a učitelja za kemijo, akademičnega slikarja in učitelja risanja na akademiji grofa Straky v Pragi Ivana T a v p o ti č a za namestnega učitelja prostoročnega risanja in učiteljskega kandidata Ivana Tej kala za namestnega učitelja deskriptivne geometrije na mestni realki v Idriji, ki otvori letos 6. razred.
— Šolske vesti. Za nadzornika ljudskih Šol z italijanskim učnim jezikom Šolskega okraja Gradišče je za ostalo dobo tekoče funkcijske peri-jode imenovan Rudolf Betticl, naduČitelj v Bracanu pri Gradišču. Peter Savoj, suplent na gimnaziji v Černovicah.je imenovan za pravega učitelja na gimnaziji v Pulju. — Ab-solvirani učiteljski kandidat gospod Miroslav Dermelj v Ci.knici je imenovan za provizoričnega učitelja v Višnji gori. Za suplentinjo v Pol-šnjiku je nameščena bivša suplentinja v Hotiču, gdč. Marija Ž on ta iz Idrije. G. Egidij Schiffrer, ki je bil provizorično nameščen pri Sv. Gregorju pri Kočevju je resigniral na to mesto.
— Iz   trgovskih  krogov se
nam poroča: Davčna oblastnija v LjuMjani predpisuje neki tukajšnji znani trgovski tvrdki posebno pridob-nino za tranzito-zkladišča, vzlic temu, da plačuje dotiČnik za svojo enotno in edino trgovino, koje integrovan del so ona skladišča, že itak dotični davek. Prizadeti trgovec bo zadevo z načelnega stališča gnal do zadnje instance. Trgovce opozarjamo na ta slučaj, ker se gre pri tem za njihove velevažne stanovske koristi.
— Izvestja »Deželne zveze za povzdigo prometa tujcev na Kranjskem.11 Predsednik sekcije nemškega planinskega društva v Karlovih varih Kari Schottner in tajnik društva za povzdigo tujskega prometa za nemški del Češke Ott sta bila v društvenih zadevah v avdijenci pri železniškem ministru dr. pl. Der-schatti. Ob tej priliki je minister poudarjal, da je potrebno delovati na krepek razvoj deželnih zvez za povzdigo tujskega prometa, s čimer bi se podpirala enaka stremljenja oddelka železniškega ministrstva za tujski promet, kateri oddelek vodi sekcijski načelnik dr. Roel. Dalje je minister obljubil, da bo deloval na to, da bo dosegel pri finančnem ministrstvu dvakrat tako veliko podporo v to svrho, kakor je bila dosedaj dovoljena. Pri tej priliki ponovno opozarjamo, naj posvečajo tujskemu prometu   posebno    pozornost prizadeti
Krištof se je naglo poslovil od družbe, ki se je itak že pripravljala, da se razide, in je zapustil dvorano. Odhajajeje namenoma izpustil iz rok pergamentič, ki mu ga je bil prinesel skrivnostni vitez; župnik La-vrencij je listek pobral in ga hotel skriti v žep svojega talarja, toda Marija Šaloma je videla, kaj se je zgodilo in je hitro rekla :
„Pa ne da je to tisto pismo, ki je je bil ravnokar prinesel neznani železni plemič ?"
„Najbrž" je odgovoril župnik Lavrencij, ki ga je Marija Šaloma spravila v veliko zadrego s svojim vprašanjem. „Pobral sem pismo, da je vrnem lastniku".
„Ali pa da bi je na skrivnem precitali in če mogoče izkoristili za nove obdolžit ve in nova obrekovanja" je osorno menil Nikolaj Kolovški, ki je bil ta večer precej mnogo pil in vsled tega ni več mogel zatajevati svojih čustev, kakor je sicer znal.
„Pa recimo, da sem hotel to pismo na skrivnem prebrati" je jezno rekel župnik Lavrencij. „A čemu? da bi Vam dokazal da je ta človek Vaš in naš vseh smrtni sovražnik. Čitajte sami to pismo, Nikolaj Kolovški". (Konec Diih.)
faktorji tako dežela, občine, posojilnice, kakor tudi hotelirji, gostilničarji i. t. d, ker s tem koristijo v prvi vrsti samim sebi, a tudi skupnosti. V vseh zadevah hoče deželna zveza najkrepkejše podpirati vsa stremljenja in to brezplačno. Kakor je bilo v Časopisih že čitati, je deželna zveza založila in izdala brošuro „Kako je mogoče povzdigniti tujski promet v kakem kraju.u Ta brošura se je v 4000 izvodih brezplačno razposlala po deželi, v prvi vrsti na županstva s prošnjo, naj se razdele med interesente in naj poskrbe, da bi se v kraju priredilo predavanje, za katero bi se kot predmet vzela vsebina imenovane brošure. To prošnjo ponavljamo na tem mestu in se nadejamo, da se bo v jesenskem ali zimskem Času gotovo priredilo več predavanj, to tembolj, ker za to predavanje ni treba nobenega truda in priprave, ampak je predmet v knjižici dovolj poljudno in pripravno opisan. Ob takih prilikah se tudi najlaže sproži misel za ustanovitev društva za privabi te v tujcev. Brošura daje v glavnem vsa navodila, kako je treba ravnati, da najdejo tujci in letovi-ščarji ono udobnost, ki jih privabi in tudi obdrži v kraju. Apeliramo torej na zava dne osebe, ki jim je mar blagostanje kraja in dežele, da se zavzamejo za stvar, od katere bo imelo korist vse prebivalstvo. Deželna zveza pošlje radevolje brezplačno vsakemu, ki se oglasi, brošuro in vzorna pravila za ustanovitev društva za povzdigo tujskega prometa.
— Babica zakrivila smrt porodnice. Iz Lukovice se nam piše: Pred dobrimi 14 dnevi je umrla pri nas obče spoštovana soproga trgovca Cera rja. Umrla je na porodu. Njeno smrt je zakrivila babica Bi ček vsled svoje nesnažnosti. Dasi so zvedenci to potrdili, vendar sme Biček še nadalje svoj babiški posel opravljati in hodi ponosno, kot bi ji bilo v posebao čast, da je po njeni krivdi končano dragoceno človeško življenje. Ali okrajno glavarstvo v Kamniku o vsem tem ničesar ne ve? Mi Lukovčani zahtevamo, da se Bič-kovi prepove izvrševanje njenega opravila in da se jo pošteno kaznuje za njeno nesnažno st pri Cerarjevi soprogi. Pri tej priliki pripomnimo, da je bila Biček že leta 1904 zaradi enakega dejanja obsojena pri vseh sodnih instancah in da s Cerarjevimi že dalje časa ni živela v posebnih prijateljskih odnošajih. Obenem se obračamo na glavarstvo, da nastavi za občino ot. Vid-Prevoje mlado babico, ker sedanja ostarela in bolehna nikakor ni zmožna opravljati svojega posla.
— Oče mu je zaigal. 9. t. m.
popoldne je pogorelo kočarju Francu Staretu v Primskovem pri Kranju hiša, hlev, pod, dve šupi in kozolec. Škode je 2200 K, zavarovalnine pa le 800 K. Zažgal je Staretov oče Anton, ki živi s sinom v vednem prepiru in mu je že parkrat grozil, da mu zažge. Požigalca so izročili sodišču.
— V cerkvi na leci se ponuja v prodajo krompir.  Dne 9. t. m.
bi se bili vsled ginljivega oznanila na leci začeli kmalu jokati vsi leseni in kameniti svetniki in svetnice, da še celo orgije — pa k sreči tiče še v zraku — bi bile tulile kakor lev v puščavi. — Prečastiti so nekako tako-le tarnali na leci: Dne 26. avgusta sem bil v velikem strahu. Tatje so prišli v farovž. Trkali so po zidu (kjer je menda denar zazidan), po vratih, prišli celo do mojih vrat, ko se pa nihče ne og.asi, pobero vse ključe, jih zapro v drugo sobo in od-kurijo. Posebno veliko škode ni bilo. Prestal sem hudo nevarnost in s težavo otel svoje življenje, katerega nisem več varen med vami. — Globoko so vzdihnili „prečastiti", milo pogledali po sv. Martinu, češ, vsaj tebi se moram smiliti, čeprav si kamnit. — Potem nadaljujejo za božjo Čast vneti gospod. — Tudi pušča sv. Antona je izginila (ta svetnik je nastavljen pod korom pri vratih nekako za portirja in je zaradi svoje vedno najbolj polne pušce gospodom najbolj priljubljen) zato prosim, ne motajte nič več v ono, ampak samo v zida ne pušce. „Dobri" gospod nimajo nič manj kot pet nastavljenih pušc po cerkvi, katere so edino njihovo veselje še na svetu. Kako prijeten pos»d, vsak teden enkrat bakreno in nikelnasto vsebino predevati v bisago, puščico pa očistiti in napolniti s svežim zrakom — tudi koristno. Končno niso pozabili Jdobri gospod povedati na leci, ia imajo krompir na prodaj. (Čedalje bolj praktični so gospodje v cerkvi, zares, vedno lepše.) Ta „debel" je po kroni, ta „droben" pa po pol krone, pobirati ga bo moral vsak kupec sam, liberalcem pa Še naprodaj ni. V svoji „go-reČnosti za čast božjo" so baje gospod pozabili pripomniti, da se drži vsakega krompirja „škofov in papežev blagoslov", menda tudi en sam krompir nasiti 12 ljudi. — Daje bilo iz   cerkve   grede  mnogo smeha in I
dovtipov, je samo ob sebi umevno. Hudomušno so nekateri ugibali, kdo bi bil šaljivček, ki bi bil morda šel 26. avgnsta ponoči klicat dražestno Metko ali divno Maričko in se poslavljat od ljubkih krasotic. — Resni in pametni možakarji pa so uganili, da si je častivredni gospod bajko o tatovih izmislil, z zlobnim namenom pred odhodom ogrditi pošteno vas. Toda zapomni naj si opravljivec, pregovor pravi: Kakršen je Človek sam, tako misli in sodi o drugih ljudeh.
— Sveče se podraie. Avstro -ogrski tovarnarji stearin-sveč so sklenili povišati cene pri zavoju prima sveč za 6 v, sekunda sveč pa za 4 vinarje, ker so se cene surovin podražile.
— Pomanjkanje delavcev je
posebno občutno v ribniškem okraju vsled neprestanega izseljevanja ljudi v Ameriko. Šolski otroci morajo opravljati hlapčevska dela in bo skorajšnja otvoritev šol delala staršem dosti ne-prilik pri delovanju.
— Napad. Ljubljanski policiji znana potepuha Adolf Perko in Jožef Kobald, oba izučena slikarja, sta se potepala predvčerajšnjim po ribniški okolici. Na cesti med Nemško vasjo in Gorico vasjo sta srečala posestnika Petra Boj ca iz Dolenje vasi. Kobald mu je ponudil culo perila, Perko pa dežnik, da bi kupil od njiju. Ker Boje ni hotel kupiti, sunil ga je Perko z dežnikom proti desnemu očesu, da ga je težko poškodoval. Potepuha so nato areto-vali pod kozolcem, kjer sta „počivala".
— Nepo&tenjak. 351etni posestnik Matija Požgaj iz Velike Doline na Dolenjskem je našel hranilno knjižico ptujske posojilnice z vlogo 4900 kron in glasečo se na ime Franc Zidar, ter jo pridržal. čez nekaj dni je Šel v Ptuj k posojilnici in zahteval 200 K izplačila. Tam so pa spoznali, da Požgaj ni pravi lastnik knjižice, ker je Zidar preje naznanil posojilnici, da je knjižico izgubil, zato so ga prijeli. Požgaj je bil pri celjskem porotnem sodišču zaradi goljufije obsojen na dva meseca zapora.
— Iz neprevidnosti smrtno
Obstrelil. V nedeljo sta šla 161etni Alojzij Š e n k in Matija Šetinc iz Zapuž z več drngimi fanti na Toško čelo, od koder so se po kratkem okrepcanju vrnili domov. Šenk je pri tem pomeril s pištolo v rdeče pobarvan kamen, da bi ustrelil nanj, a je strel zadel Šetino v desno stran prsi, da se je težko ranjen zgrudil na tla. Prepeljali so ga  v dež. bol-
nico.
— Bistriške novice. Bistrica je čedalje lepša, sosebno letos opazujemo, da si Bistričanje prizadevajo svoja domovja olepšati, nele sebi, temveč tudi občini v prid. Delo pri „ gasilnem domu" vrlo napreduje, stavba je že pod streho. G. župan Tomšič je predelal nekdaj Škrlovo hišo v lično vilo, ki j e kras celi vasi. Ako izgubimo še par slamnatih streh, podobna bode naša vas malemu mestu. Sploh se pa naš vrli gospod župan pošteno trudi, da povzdigne Čim bolj ugled naše občine. V kratki dobi svojega županovanja pokazal je, da je mož na svojem mestu. Na koseškem polju tik Bistrice nameravajo sezidati veliko opekarno. Tu se snuje delniška družba. Dosedaj je podpisanih kakih stotisoč kron. Da so naši ljudje podjetni, je obče znano, da pa bodo v tako kratkem času udobili zagotovljenih s to tisoč kron — bi skoraj nihče ne veroval. Povdarjati pa moramo, da je to le domač kapital, kajti društvo principijalno noče nemškega ali celo židovskega denarja. Ob tej priliki bi bilo pa želeti, da se Čim več podjetnih trgovcev iz cele Kranjske za delničarje oglasi, rabilo se bode okoli en milijon kron glavnice. Opekarna bode sijajno uspevala. Reko in Opatijo imamo pred nosom! Opeka je v teku nekaj let na polovično ceno od prejšnje dražja. Kdor hoče svoj denar dobro naložiti, svetovali bi mu, naj pristopi kot delničar. Sicer pa je skrajni čas, da si pričnemo tudi materijalno pomagati! Ko sta pred leti g. Žnidaršič & Va-lenčic pričela s testeninami delovati, se jima je vse smejalo, reški in tržaški trgovci so jima obetali „naglo smrt". In danes? Slovenci smo danes na njiju podjetje lahko ponosni. Trst in Reka danes zahtevata „Ilirske testenine", ker so bolje kakor polovico dražje „napolitanske". Narodne trgovce opozarjamo, naj poizvedo naslove tistih reških, laških trgovcev ala Morrini, kateri ravno pri nas mnogo deluje, ki so se udeležili demonstracije proti „Sokolom", da se jih bojkotira.
— Vse kar je ros. Pod naslovom „Jugoslovanska bestijalnost na severnem Češkem" pripoveduje „Marb. Ztg.", da so štirje Hrvatje v Jabloncu na češkem nekega Nemca pretepli do krvi, ker je pel nemške pesmi, eden izmed „napadalcev" mu je pa celo nož porinil v prsi. Ko bi bilo vse to le res! Istina je, da je Nemec svoj jezik stegoval proti Hrvatom in jih pital s psi, kakor je sploh pre-
lepa nemška navada. Ker le ni dal miru, so ga Hrvatje oklofutali in mu podložili par brc, da je odletel v bližnji jarek. Iz tega so nemški listi napravili celo krvavo grozodejstvo, kateremu so nadeli napis „Jugoslovanska bestijalnost". Pripomnimo, da se nemškim izzivaČem povsod lahko kaj sličnega pripeti, kolikorkrat bodo stegovali svoje nesramne jezike.
— Celjska beračija. Da so
celjski Nemci in nemškutarji silno širokoustni, je že stara stvar, ki na vedno dobiva novih dokazov, da je resnična. Zadnja „Vahtarica" pripoveduje, kako imenitno obiskan je bil zadnji koncert celjske nemške društvene godbe in da je bil Čisti dobiček strašno lep. Ko se pobaha Še z nemškim mišljenjem gedbe, žalostno pove, da se je za Bismarckov stolp spravila svota celih 5 goldinarjev na tem koncertu. Kadar so torej celjski Nemci in nemškutarji prav narodno navdušeni in jih je veliko število zbranih, spravijo celih 5 gold. za tak plemenit namen, kot ga bo imel Bismarckov stolp. To je beračija! Zato fehtarijo po vesoljni Avstriji in Nemčiji za to zgradbo!
— Celjske Nemce lasajo. V
„Marb. Ztg." je izšlo že par dopisov, v katerih se bije po celjskih Nemcih in nemškutarjih, da kar cunje okrog njih lete. Očita se Celjanom, da nimajo nobene volje, da niso prav nič narodno navdušeni in da k večjemu le pijo do onemoglosti. Celjska nemška društva niso imela po več let nobenih zborovanj, kar se pa tiče pevskih društev, pa niti skušnje ne spravijo skupaj, ker so pevci pijani ali kaj enakega. Seveda „Vahtarica" junaško molči na vsa ta krvavo-res-nična očitanja in prinaša bedaste listke in članke o nemški vsemogočnosti in slovenski ničvrednosti. „Marb. Ztg." ostro prijema celjske nemšku-tarje, češ, da hodijo kupovat k Slovencem in naročat svoja dela k slovenskim obrtnikom. V tem oziru smo mi mnenja, da Nemci in nemškutarji le zato hodijo k Slovencem, ker pri teh dobivajo boljše in cenejše blago in izdelke.
— Pomoč pogorelcem. V prid
pogorelcem v Radomirju priredi „Sa-vinski Sokol" na Ljubnem dne 16. t. m. veliko ljudsko veselico s sodelovanjem vseh narodnih društev iz gornjesavinske doline. „Sokol" prosi za izdatno agitacijo, da se doseže kar največja udeležba.
— Lepo jabolčno cvetje nam
je poslalo prijazno dekle iz Podplata na Štajerskem, Našlo je je pri obiranju jabolk. Res nekaj posebnega to cvetje dreves v tem Času !
— Dopolnilne deželnozborske volitve na Gornjem Štajerskem.
Pri včerajšnji dopolnilni volitvi v Voitsbergu je bil izvoljen v deželni zbor Ernest Rathauskv, za okraj Judenburg-Knittelfeld pa Emil Kun z.
— Pravi vzrok eksplozije re-zervarja opatijske kanalizacije.
Kakor je sedaj dognano, je kriv eksplozije neki zidar podjetnika barona Schvvarza. Zidar je imel nalogo nadzorovati ta rezervar. Ko je prišel (tako vsaj sedaj pripoveduje zidar, samo če je res) pregledat v torek zjutraj ta rezervar, če je vse v redu, si je prižgal pipo in med tem, ko se je obrnil, da bi šel pogledat na drugo stran, vrgel je nehote užigalico proč. Užigalica je padla po nesreči v odprtino in od tam v spodnje prostore zaloge, kjer se je užgal 7 tem prostoru se nahajajoči plin in povzročil eksplozijo. Zidarja je vrglo z zidov-jem vred par korakov proč, kjer je ostal nepoškodovan in tekel povedat inženirju, kaj se je zgodilo. Detonacija te eksplozije je bila tako močna, da so jo čuli v pol ure oddaljene kraje. Ker so prebivalci Opatije sedaj v strahu, da ne bi se kaj enakega pripetilo pri drugih reservarjih, bi priporočali, da se kompetentne osebe pobrinejo vsaj za varnost hiš prebivalcev, ki bivajo blizu teh nevarnih rezervarjev, če se že ne da nič napraviti za smrad, katerega je zdaj v Opatiji v polni meri.
— Skrivnosti cirkusov. »Edinost" poroča: Družina Mahni: mož, žena in hči Viktorija, kateri je še le 9 let, ima cirkus v Momianu blizu Gradiške. V nedeljo je bil v Momianu 401etni Henrik G., ki je Čuvaj tukajšnjega ljudskega prenočišča v ulici Pondares. Ta Človek se je predstavil družini Mafini, ter jim dejal, da je tudi on nekdaj deloval v raznih cirkusih kakor akrobat. Ko sta mu na to zakonska Mafini povedala, da jima gre jako slabo, ker ni zaslužka, se je mož ponudil, da jima pomaga. Predlagal je, naj pustita ž njim njiju hčerko Viktorijo, s katero bo on šel po bližnjih vaseh in se po večjih gostilnah skupaj ž njo produ-ciral. Roditelja sta pustila hčerko ž njim, a on jo je pripeljal naravnost v Trst ter jo je tu izročil gospodu Zavatta, ki ima cirkus nekje pri sv. Jakobu. Sprejemši deklico, je pa Zavatta vprašal po naslovu dekličinih roditeljev. Henrik G. mu je dal zahtevani naslov,  na   kar je Zavatta
zakonskima Mafini pisal, da sprejme njiju hčerko Viktorijo v svoj cirkus. Predvčerajšnjim v jutro je pa prišla k Zavatti v Trst dekličina mati in zahtevala,'naj se ji vrne hčerka. Seveda ji je bilo takoj vstreženo, a Henrik G. je bil aretovan.
— Lonec denarja so našli v Satnici pri Djakovu na neki njivi. Denar je iz rimskih časov in je bil kovan pod Trajanom in Valerijanom. Denar je bil najbrž del vojne blagajne vojaškega oddelka, ki je nekoč v Satnici taboril. Še danes se vidijo tam ostanki utrdb, ki so najbrž rimske.
— Iz Berge Borbeka na Bonskem. Piše se nam od tam: Slovensko pevsko društvo „Ilirija" je praznovalo 26. avgusta 761etnico rojstva cesarja Franc Jožefa in obenem tudi razvitje društvene zastave. Razna avstrijska društva so se korporativno udeležila te slavnosti; osem jih je prišlo z zastavami, za kar smo jim iz srca hvaležni. Spored se je vršil tako-le: Popoldne od 1. ure do 2. je bil sprejem društev, ki so prihajala prav v obilnem številu. Od dveh do štirih je sledilo razvitje zastave. Gospod predsednik je pozdravil navzoče in opominjal vse zbrane, da zvesto služijo cesarju in svoji domovini. Na to je govorila kumica Marija Li-čer; med njenim govorom so družice vzdignile zastavo, nakar je omenjeno društvo zapelo „Hej Slovenci" in pa „Auf ihr Brtlder". Nato je sledilo zabijanje žebljev. Nastopili so razni govorniki, ki so poudarjali edinost, ki vlada med slovenskim narodom v tujini. Kumica je pripela na zastavo lep spominski trak, družice pa enega z besedami: „V spodbudo Slovencem". Trakova sta pripela tudi dve društvi, in sicer enega „Rudarsko podporno društvo" iz Bruoh Strassa, drugega (trobojnico) pa slov. pevsko društvo „Bratovska ljubezen" iz Hochheide. Prav izvrsten nagovor je imela gospica M ari j a Tomaž in, ki je živo ocenila složno skupno delovanje Slovencev in pozivala na vstrajno nadaljevanje. Na to je sledilo pobratimstvo zastav. Nato je bil sprevod, ki se je vil skozi mesto in nazaj v veseliČno dvorano. Prav mičnojebilo gledati neverjetno dolgo vrsto avstrijskih podanikov. V ozadju sprevoda je vihrala novo razvita zastava, kinč in ponos Slovencev. Pred njo je korakalo dvaindvajset belo oblečenih deklic s šopki v roki, za njimi so nesle tri deklice liro, znak pevcev, vso odičeno s cvetlicami v barvah trobojnice. Za društvom so se pomikali vozovi s kumico, družicami in častnimi Člani. Po slovesnem sprevodu se je pričel koncert, pri katerem so delovala razna avstrijska pevska društva, tirolski plesalci in avstrijsko godbeno društvo iz Hochheide. Ob deveti uri so se poslavljala oddaljena društva, drugi pa smo se veselili do belega dne. Sele jutranjica nas je opomnila, da se moramo tudi nekoliko odpoČiti za bodoči dan. Drugi dan se je zbralo zopet veliko število Slovencev, pa tudi domačinov, da se tako razvedrijo in okrepčajo med prijatelji. Veselica trajala je do pozne ure v noči. Z veselim srcem smo se podajali vsak na svoj dom v svesti si, da slovenski narod res napreduje, in vsak si želeČ, da se zopet udeleži veselice, ki jo priredi društvo. Oba dneva sta potekla prav mirno v zidani volji in najlepšem redu. Še celo nemški Časopisi «o prinesli dopise, v katerih so pohvalili Avstrijce, omenjajoč, v kaki spoštljivosti smo obhajali cesarjev rojstni dan in omenjali, da se morajo od nas učiti ljubiti cesarja in delati za domovino. Vse to nam je kaj pomenljivo. — Društvo izreka tem potom najiskre-nejšo zahvalo vsem, ki so nam pomagali do našega cilja; vsem, ki so darovali za zastavo slave, za olepšavo, slavoloke itd. Zahvaljujemo se torej vsem in kličemo vsem dobrotnikom Slovencem v krepko napredovanje, v blagor in povzdigo nam matere Slovenije: Živeli Slovenci, živela domovina, majka naša! A. V.
— O Seliškarju še ni sledu. Vsa poizvedovanja po Seliškarju so bila doslej brez uspeha. Prodajalno njegovo so zaprli in naravno je, da so upniki v skrbeh. Seliškar je prevzemal od mesta vse mleko, kar se ga ni razprodalo. Plačeval je na koncu vsacega meseca in sicer do zadnjega meseca redno, točno in do zadnjega vinarja. Sedaj je dolžan kakih 2000 kron. Ima pa tudi drugih obveznosti. Nekemu sorodniku na Dobrovi je dolžan 2000 K, neki mlekarni v ljubljanski okolici BOO K in manjše zneske tudi različnim drugim osebam.
— Po prisilni delavnici se mu kolca. Včeraj popoldne je prišel 26-letni delavec Alojzij Merlak iz Male Ligojne pri Vrhniki na dvorišče hiše štev. 3 na Zaloški cesti in tam začel krasti sušeče se perilo. Ko je videl, da so ga opazili, je začel perilo zopet obešati nazaj, eno srajco pa je bil že skril pod telovnik. Ko je bil nato aretovan, je rekel, da je to vsled tega storil, ker bi rad prišel v prisilno delavnico. Merlak je že dve leti odsedel in so ga oddali sodišču.
— Konj „krokar". Pred par dnevi je ponoči srečal policijski stražnik na Sv. Petra cesti šetajočega se konja. Ker nočnega postopača ni poznal, ga je obrnil nazaj, kar je ta lepo ubogal in mirno korakal v svoje prenočišče, katero ima v Prečnih ulicah.
S I. nadstropja je včeraj na Marije Terezije cesti št. 6 iz neznanega vzroka skočila služkinja Amalija Pirnatova in se k sreči le lahko ta-lasno poškodovala.
— Delavsko gibanje« Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvore v Ameriko 29 Slovencev in 8 Hrvatov. V Trbovlje je šlo 34, v Budimpešto pa 17 slovenskih rudarjev. 15 Hrvatov je šlo v Beljak, 10 Macedoncev pa v Hrusico.
— Izgubljene in najdene reči.
Mizarski vajenec Jožef Kodelja je izgubil bankovec za 10 K. — Ga. Antonija P. je izgubila zlat za 20 K.
— Zaklalo s© j© živine v mestni klavnici od 2. do vštetega 9. septembra 1906: 74 volov, 10 krav, 2 bika; zaklane živine upeljalo se je 3 prašiče,   10 telet in 555 kg mesa.
— „Ljubljanska društvena godba11 priredi jutri zvečer koncert v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl) Kolodvorske ulice. Začetek ob 8. uri. Vstopnina prosta.
— Sekstet na lok igra danes zvečer v kavarni „Prešeren".
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 2. do 8. septembra 1906. Število novorojencev 22 (=29 48 %0), mrtvo-rojenca 2, umrlih 26 (=36 01 %0), med njimi jih je umrlo za tifuzom 1, za jetiko 10, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 13. Med njimi je bilo tujcev 13 (=50%)> ** zavodov 16 (=6153%) Za infekcij oznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za škarlatico 1, za tiruzom 3, za vratico 1, za egiptovsko očesno boleznijo 1 oseba.
* Najnovejše novice. — železniški minister dr. pl. Der-schatta potuje po Galiciji in nadzoruje železnične uprave.
— Ludvik Kossuth, brat ogrskega ministra, prevzame vrhovno ravnateljstvo aradske železnice. Dosedaj je bil Kossuth vrhovni ravnatelj italijanskih železnic.
— Osepnice hudo razsajajo v Granadi na Španskem. Bolezen je razširjena v 150 rodbinah ter se neprestano širi. Mnogo otrok je že pomrlo.
— Carjeve bar a nt i je. Car je prodal petrograjskim draguljarjem draguljev za milijon rublje v ter sprejel zakupnino. Pozneje je zakupnino vrnil ter dragulje prodal neki pariški tvrdki, ki je plačala 100.000 rublje v več.
— Nadvojvoda Fran Ferdinand se je včeraj odpeljal iz Gruža v Trebinje.
— Resno zbolela je v Ko-danju ruska carica vdova.
— Zagreb dobi kavalerijo. Še v tekoči jeseni pride baje v Zagreb 11. dragonski polk in Srema in ena eskadrona  ulanov  iz Varaždina.
* Posestva ruskega carja. Od
osem milijonov desjatin ruske državne zemlje nameravajo sedaj prodati kmetom 1,800.000 desjatin, zategadelj je nastalo pereče vprašanje, koliko carjeve zemlje se naj obenem proda. Znano je, da ima ruski car ogromna zemljišča, ki se jim niti na tanko ne ve za površino. Ta posestva so večja, kakor marsikatera cela država. Tako je n. pr. „Altajsko rudarsko okrožje", ki obsega 7800 štir-jaakih geografskih milj, desetkrat večje kot cela Švica. Vsa apanažna zemljišča obsegajo 112,280.000 desjatin, med temi je 108,024.000 desjatin samih gozdov. Kenan, sloveči poto-valec, imenuje ta zemljišča najlepša, kar jih je videl na celem svetu. Tudi car Peter Veliki je bil tako bogat, a zase je pri držal le eno posestvo z 800 kmeti, vsa ostala posestva pa je poklonil državi.
* Vzgledna prednica. V otroškem zavodu v Pulachu pri Monako-vem je prednica Barbara Seiler stradala v varstvo ji izročene otroke. 8 otrok je pripravila na ta način na smrtno posteljo. Aretovali so jo z vsemi njenimi služabniki.
* Najčednejši  možje sveta.
Ameriške dame lepotice, ki se razumejo na okus in nnost, so potovale letos po Evropi in so se zdaj vrnile domov in oddale javno sledečo sodbo o moških in ženskah starega sveta: Škotci so ljudje, ki kažejo največjo prisrčnost, Angleži so pa najlepši evropski možje. Nekoliko slabše so se izrazile Američanke o Angležinjah. Te da so sicer „sladke", a so po njihovem mnenju najslabše oblečene ženske sveta in imajo poleg tega najdaljše in najkoščenejše noge. Parižanke kažejo glede obleke največji okus, a imajo pri tem več ponarejenih las nego katerakoli ženska zastopnica evropska. Francozi so Američankam premajhni ljudje. Ti nesrečneži samo zijala prodajajo in so se proti ameriškim lepoticam  baje naj-
neolikanejše obnašali. Belgijci so jako „slikoviti", dočim so Nemci naj odkrit o srčnejši moški v Evropi. (Seveda velja to le za Nemce v Nemčiji, za avstrijske ne!) H koncu svoje sodbe pa omenjajo Američanke, da ameriško prebivalstvo daleko nadkriljuje vse od njih obiskane evropske narode v vsakem oziru.
* Madžarske žrtve. V To t - Kom-losu so odstavili od službe župnika Hrdlicko in učitelja Stika, ker sta se v svoji cerkveni občini pri pouku po služevala le slovaškega jezika. Obsodba pravi, da sta na ta način uganjala vseslovansko propagando, kar je na Ogrskem protizakonito.
* Šala ali resnica? Iz Pariza poročajo, da je ruski veliki knez Pavel bil prisiljen odsloviti vso svojo fran cosko služinčad, ker je eden izmed njih, da prestraši veliko kneginjo, postavil na okno škatljo, ki je bila podobna bombi.
* Lastni otrok ga je izdal.
Pred mnogimi meseci je ubil V Gror-zignu v Italiji neki Sobreno svojo ženo. Priča umoru je bil njegov sedemletni sin, ki je moral nad materinim truplom priseči, da ne bo nikoli nikomur povedal, kar je videl. Nato je Sobreno z otrokom pobegnil na Francosko, a v Niči ga je policija prijela, ker se je potikal okrog brez bivališča. Ker se tudi ni mogel izka zati kdo in odkod je, izprašali so otroka, ki je vse izpovedal o umoru
* Čudno Življenje. Na Kobakonu, majhnem otoku v Bismarckovem ar-hipelu, živita dva nemška profesorja na poseben način. Prvi je profesor Engelbert in drugi dr. A Bethmann. Oba živita izključno od kokosovih orehov, ki so tam posebno sočni in slastni. Tudi za žejo ne pijeta vode, ampak kokosovo mleko. Na životu imata samo okrog pasa oblačilo, a sicer hodita gola okrog. Na otoku, kjer živita, vlada večna pomlad in oba sta sredi nje zelo zadovoljna. Denarja ne rabita.
* Koliko psov je na svetu?
Zadnje štetje psov je izkazalo, da živi največ psov na Francoskem, in sicer 2,S64.000. Na 1000 tamošnjih prebivalcev pride 75 psov. Nemčija ima 2.200.000 psov, Severna Amerika 2,000 000, Kitajska 1,800.000, Rusija 1,500.000, Turčija 1.100.000, Angleška 1000.000, Italija 800.000. V celi Evropi je čez 15 milijonov psov, v Ameriki čez 10, v Aziji Čez 8, v Afriki čez 5 in v Avstraliji čez 1 milijon Na celem svetu živi torej okoli 40 milijonov udomačenih psov.
* Neverjetno! Kdor se ni sam prepričal na lastne oči v „deželi neomejenih možnostij," ta ne verjame. Pa vendar je popolnoma resnično. — Ko so v zadnjih tednih vsled nenavadno hude vročine konji kar cepali po Čikaških ulicah, ležalo je te mrhovine kar po dvajset in še več komadov v bližnjih ulicah, ne da bi jih konjederec proč spravil. Pustilo se je ležati te poginole konje po pet, šest in še več dni na javnih, zelo obljudenih ulicah! Lahko si mislimo, kak smrad se je razšir al od mrhovine v oni neznosni vročini po ozračju, ki je sicer itak že prenapolnjeno s tovarniškim dimom in smradom ! Človeku se je želodec preobračal, če je šel mimo! V nekem drugem delu mesta pa se strogo gleda na največjo snažnost. Predrzni se, pljuniti neve-doma na trotoar, takoj prideš v roke vestne policije in denarni kazni <e ne izmuzneš! Komentar teh nečuvenih razmer: v prvo imenovanem delu mesta prebivaju večinoma bolj priprosti, z delom svojih rok živeči ljudje, Četudi je med njimi dosti premožnih, — v drugem delu pa amerikanska „elita," to je ljudje, ki nič ne delajo, pa vendar v razkošju žive. Taka je v resnici amerikanska ravnopravnost.
* Ljudi se ne sme soditi po Obleki. Nedavno je prišla neka kmetica iz Pincgava na Dunaj, da nakupi razne potrebščine. Stopila je tudi v trgovino, kjer prodajajo steklenino. Med drugimi rečmi ji je najbolj ugajalo veliko zrcalo v krasnem okviru. Ko je vprašala za ceno, odgovoril ji je prodajalec, da ogledala pač ne bo mogla kupiti, ker je predrago. Komaj so bile izgovorjene te besede, zamahnila je kmetica z dežnikom po ogledalu, da se je zdrobilo na koščke, rekoč: „Tako, sedaj mi bodete pa že povedali, koliko velja!" Ta odločna kmetica je bila bogata pivovarka.
* Napredek papirne industrije.
Ker papirnata kolesa na železnici niso mogla izpodriniti železnih koles in ker tudi papirne steklenice za pivo in vino ne morejo škodovati steklarnam, izmislila si je industrija novo porabo za papir. Začeli so namreč izdelovati cevi za plin iz papirja. Take cevi so mnogo lažje in ceneje, pa baje tudi boljše kot lite.
Telefonsko m uuwm poročila.
Dunsj 14. septembra. Dana šnja seja odseka za volilno
reformo je  bila  velezanimi va Razvnelase je velika prin cipiielna   debata,   ki  jo je provzročil poljski poslanec Star zyn8ki s svojim predi: gom: Naj sereasumira odsekov sklep, s  katerim je  bil odobren člen 2 vladnega načrta in naj se ta člen odkaže posebnemu   odseku devetih članov, da ga uredi tako, da bodo datančno določene meje   državnemu   in dež zakonodajstvu   S tem pred logom   je   sproženo   in postavljeno v debato veliko in globoko-sežno vprašanje o deželni avtonomiji  in  o federalizaciji države in je torej naravno, da je vzbudil predlog senzacijo in da je nase obrnil vso pozornost Ministrski   predsednik  Beck se je takoj izrekel proti temu predlogu.   V dopoldanski seji so govorili o tej stvari baron P a r i s h (ki je danes odložil mandat za ta odsek), dr.   Adler,   dr. Krama? in   David Abrahamo-wicz. Razprava  se je ob 1. uri pretrgala in se bo nadaljevala ob
3. uri.
Dunaj 14. acpt-mbra Miaibt^r dr. Paca k praznu-e danes svojo 60letQio Z;utraj so mu čestitali Beck in vsi ministri.
Praga   14   septembra. Dr Kramar nadaljue v „Nar.Listh" svoja razmišljevanja o končen traci j i   čeških   strank in priporoča,  naj  se češki mandatna strtnse razdelo po njih moči Pokazalo se bo, pravi dr Kramar, da je na Češkem le štiri resuić-nih strank, to so 'napredn.aki- de mokrati,  državnopravni radikale?, klerikalci in socijalni demokratje, vso drugo pa da nič ne šteje.
Brno 14 septembra. Na Vele-hr du so imeli klerikalci velik >h: d, r a kateri je prišlo tudi mnrgo S-ovako . Shod je cd po sla] Da papeža brzojavne pritožbo, kako preganjajo og<ski škofje na rodoe duhovnike slovaške.
Varšava 14 septembra. V Skdlecu jo obolelo 150 vojakov S.di s>», da vsled zastrupljenega mesa.
Rim 14 septerLbrzi V Pa ?ermu in v Termi i je bi _potres Več biš je poškodovanih
Lortdcn 14 septembigp Kralj Edvard je odobril predlog vojnega m nistra, da se skrči število vojakov pri  vseh argleških pe hotnih polkih
Berolin   14   septembra Že lezniČ^r Girge, ki je bil v Osna-briic&u aretovan zaradi  12 u I o m o v, je  snoči priznal, da je izvršil   vse   senzacionalne ro parske umore, k;.r se jih je na  nekih  pruskih  železnicah v zadnj.h dveh letrh zgod.lo.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 7. septembra: Alojzij Peterlin, hlapec, 47 let. Jetika. — Ivan Zalar, posestnikov sin, 18 let. Jetika.
Dne 11. septembra: Matija Lasser, del., 82 let, Radeckega cesta 11, ostarelost. — Fran Prijatelj, krojačev sin, 3 in pol mes., Cegnarjeve ulice št. 4, Catarrhus intest.
V deželni bolnici:
Dne 10. septembra: Anton Smerekar, hlapec, 45 let, jetika. — Ana Pierina, gostija, 82 let, ostarelost.
Borzna poročil?!,
Ljubljanska
.Kreditna banka v Ljubljani"
Uradni kurzi đun. borze H. septembr 1900.
MoJ o ib« ni papili*
4 */, majska renta.  . . #\>/0 trebrna renta   . . 4% avstr. kronska renta . 4*/#    „    zlata       m . vli ogrska kronska renti 4Q/#    „    zlata , posojilo dež Kranjakt »•/• posojilo mesta Spije 4'/.•/<,      „ . Zada-
4Vi*/a bos.-herc. železniš*
posojilo 1902 . . A\ Češka dež. banka k. e
-      3      "  ,1 £ 4' »•, zast. pisma gal. de*
hipotečne banke . .
Pe5t- kom- k- * 10 , pr......
€*/••/■ zast- pisma Innerat
hranilnic j.....
•V»*/i zast. pisma ogr. cent?
dež. hranilnice . . . 4f/,V0 z. pis. ogr. hip. bar, 4'-/«°.;* ob!, ogr. lokalnih Ž?-leznic d. dr. ... ••/t% obl- češke ind. ba;»ke !•/, prior. lok. želez. Trst-
98 85 ICO-i
9o 0;»' 116 90:
94 60: 112 40!
99 201 10O 50!
99 30|
100 25 99-96} 100-351
10010
105 20
\00 2n
Pore«
4*/o prior, dolenjskih i>5. S»/0 prior. juž. žel. knp. 1 -1 41 B°, avstr. pos. za lei. p- »
Srtčke.
Srečke od 1. 1860'/*  .  . . m    od 1. 1364 .   . .
trzske.....
zem. kred. I. emi.M;
ogrske hip. banke srbske a frs. 100-
turške.....
srečke .  . i
Sasilika
Kredi tne » Inomoške 9 Krakovske » Ljubljanske „ Avstr. rdeč. križa 9 Ogr. w Rudolfove Saicburške Dunajske kom
Drlnic*.
južne železnice .... Državne železnice.  . . Avstr.-ogrske bančne deln Avstr. kreditne banke Ogrske     9 u Živnostenske „ Premogokop v Mostu (Bri*; -Alpinske montan    .   . . Praške žel. ind dr.   . . Rima-Muranvi .... Trboveljske prem. dražb« ^vstr. orožne tovr. ćruili Češke sladkorne družbe
v»Iuce.
C. kr. cekin ..... 20 franki . * • . , . 20 marke .....
iovereignr.......
Marke.......
LaSki bankovci ....
Rabtji .......
Dolarji.......
ioo-
100—
100*-I 100 —
99 90 99*50
318 50 100*20
215 216 — 153-75! 282 50 288-— 55H-— 97-ltil-50 22-456-— 78*-85-f>6-48 7 ■ 29-50 57--70
16 8
tfi7 50 672 75
1772 — 669 50 8« 9--242 — 7^2 -6 4 25
£824 676 7: 274 — 575 i 56 50
U 35 1908 'Ili 4-> 2^92
U7-32 9f> 25
25 ' 75 484
9908 ICO 2 99 2b 117 10
94 -gri
112 Gt
100 K
101 51
100 3''
ICO 75 99*75
101 8i
101*10
1G6 20
1067C
(00 30 UO 30
101-10I--
100 320 50 101 *20
221 -
222 _
155 75 291 50 297 ČO 26: -
97 50 16'50
24 — :64 —
83
92
64-50 75 31-50 C2- -76
161 85
1«8 50 873 75 !782 -67 -'0 810*--243 — 72 v — 6U525 8-J4 577 75 278 — 581 — 158 50
11 39
19*11
2353 ><_♦._
117 52
9545 553 50 5- -
žitne cene v Budimpešti.
Dne 15 septembra 1906.
Pšenica za oktober . . za   50 '-g K
oktober , . 9
maj 1907 . . .
oktober . . „
21 /s vid. višje.
Rž
Koruza
Ovca
50
5o „ 50 ,
7 07 60S 4-90 555
Zahvala.
Za v-j c izkazano srčno sožalje povodom bolezni in smrti našega preljubega soproga, oziroma očeta, svaka in strica, gospoda
Antona Zamika
posestnika, trgovca, obč. svetovalca itd,
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dragega pokojnika k večnemu počitka, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znaocera srčno zahvalo.
Posebej in iskreno ge zahvaljujemo gosp. pl. Andrejku, goap. župniku Vrhovniku, gosp. Franu PovŠetu in slav. občinskemu odboru za spremstvo in venec, slav. pevskemu društvn v Dobu za ganljivo petje ter vsem drugim darovalcem prelepih vencev.
Srčna hvala!
Na Krtini, dne 14. septembra 1906.
Heteorolositno poročilo.
i»in*k :■.»(! -norjem   06*3.   -irednv meni rlr.k '8C
3336
Žalujoča rodbina.
S <
Čas
opazo-
Stanje j j 5 barometra
mm
s
B «
P 'A
§4 S
13. 14.
%7.
7. vj.
£. pop.
Vatrov*
Nebo
735'5 !     8 1 brezvetrnoj Jasno
735 4 j 6 o sred.vzhod megla 733 4 j   18 3 [al. jjzahod pol. obljj
SivdnU rfcerijScJa taniperatnra: 113', 15 2' — P»daTJT.;i •mm 0 0
ceneč
se sprejme takoj v trgovino z meBanim blagom Viljema Tomica v Trebnjem, Dolenjsko- 3143
Samostojne
ttwsh *ML
sprejme takoj proti dobremu pla. čilu L. M. ECKER v Ljubljani.
3330-1
6 do 8 dobrih
pohištvenih mizarjev
sprejmem takoj za dobro plačo v trajno delo.  —   Sprejmem  tudi  2 učenca,
Franc Brecel&iki mizarski mojster v Lienzu na Tirolskem, Ro.
sengasse 142. 33*1-1
t
Zanesljiva in pridna
v
ki bi bila zmožna event. samostojno voditi trgovino, se takoj sprejme.
A Domicej 3339 i
Zagorje-St. Peter na Krasu.
'Kč p^lnlk
s. Poula
v Mestnem domu
previsne
33>i
poučeuanje godbe.
V kavarni „PREŠERH"
danes ob potu devetih zvečer
Svira sekstet na lok.
K mm gobrojuemu obisku vabi 3337 A. STUPPAN, kavaruar.
Pozer csj!
Pozornost!
Svetovni čudež!
(tOO ko§ov Nmiao za {?IcI. 1*95
Prekrasna poz'ačena precizijska nra-ankerica i veržieo, natančno idoča, za kar ae 3 leta jamči, modna svilnata moška kravata, 3 rT. žepni robci, mičen moški prstan z imit dragim kamnom, mičmna elegantna garnit damskega nakita, namreč: prekrasni kolje iz orientp'.skih biserov, modni d&mski nakit 3 patent, zapono, 2 elegantni damski zapestnici, par uhanov s patentiranimi kavlji, prekrasrna nsnjata denarnica, prekrasna žepno to.iletno zrcalo, par manšetnih gumbov. 3°/0 double-zlato s patentirano zapono, veleele-gantni album za razgledn ee z najlepšimi razgl sveta, 3 Šaljivi predmeti v vesekje starim in mladim, prav p-aktičen ljubavni spisovoik za moške in ženske, 20 važnih korespondenČnih predmetov in še črez 600 različnih predmetov, pri hiši neutrpljivih, vse skupaj z uro vred, ki je sama vredna dinarja, stane samo vid. I 93. Razpošilja po povzetju ali če bo posije denar naprej, dunajska centralna razposUalnica
P. Lust, Krakov št. 161.
N13. Za neugajajoče denar nazaj 333">
4* ^
lili
Hotel Mi kolodvor,
V soboto, dne 15. septembra t h
3343
velik
koncert
„Društvene godbe".
Začetek ob osmih zvečer.   Vstop prost.
Dva dijaka
sprejme na stanovanje In hrano
cć,tclj»ka druima.
Naslov pove upravniStvo „Slov. zaroda*4. 3311—2
Motor dvofiolo
3 HP, dobro ohranjeno, i e zelo poceni
proda.
Vež se izve pri Karlu Camer-nijtu. Dunajska cesta 9.       3319 i
i
a pismena in risarska dela, knjigovodstvo 1. dr. kot postranski   zaah'iek   se priporoča
lanealjlva ter več Jezikov vesća moč.
Prijazne  ponudbe  pod „Po-
stranski zaslužek" na upravn.
Slov. Naroda."
3^84-2
Laščina
po izborni, popolnoma svoji metodi se pončnje na Glavnem trgu št. 19, i nadstropje
Oglasila se sprejemajo od 18. t. m. igtotam. 3282 2
Dva dijaka
;e sprejmeta k rodbini brez otrok na brano in stanovanje. Natančnejša pojasnila se  dobe:   Stari  trg  Stev. 2,
II. Dadstr., de*no. 3288—3
HIŠA
z 11 prostori, stoječa ob Dunajski dr žavoi cesti na Jezici št.  56 pri Ljub-}|ani,  se   proda.   Hiša  je pripravna
za vsako ortrt in je tndi sedaj v njej trgovina z mešanim blagom.
Več pove Mihael Kralj na Jezici pri LJubljani. ?305 2
Dobra kavarna
na lepem prostoru v Ljubljani je
naprodaj.
Ponudbe po ^Kavarna" na uprav-ništvo ,Slov. Naroda*. 3182-5
v novih hišah na Selu
tik glavne ceste z l, 2 ali 3 sobami,
kubrnjo in drugimi pripadk* se takoj oddajo po zelo nizki ceni.
Več se pmzve ▼ Ljubljani, Ambrožev trg št. 7, priti.        3315 1
v • v
p zicarja
(Grobzieher)
sprejme ttki-j za stalno pod ugodnimi pogoji tvornica za železno lico na Sp. Avstrijskem. 3299—2 Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod „W. W. 6830" odpo silja Rudolf Mosse na Dunaju, I Sei-ierstatte 2.
10.000 parov Čevljev!
4 pari čevljev samo 5-50 K.
Vsled ugodnega ogromnega nakana se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali navih ua trakove z moćno zbitimi podplati, najnovejše oblike, <ialje par moških in par ženskih modnih Čevljev, elegantnih in lahkih.
Vsi d p»rl m »nt« .v ."»O K.
Za naroćitev zadostnje dolgost
3215 Razpošiljanje po povzetjn
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31.
Nengajajoče rad zamenjam
Plesna veselica
vso nod **lje šaljiva pošta in metanje
konfetija bode jutri * soboto, 18. septembra
v restavraciji „pri Tigru"
ne Sv. Petra nasipu st. 37, ob Jubilejskem mostu.
Začetek ob osmih zveeer.   Vstep prost.
K oailai mdelelbi vabi
««8 geetHalčar.
Pouk v risanju
vzorcev
in njih poraba ae pri ene
24. septembra t. I.
= Natančnejša pojasnila daje vsahi dan Od 6—7 UTO lVOČer ==
Reza H-abmajer
Rimska cesta it 7 v pritličji na levo. 3066-4
Pojasnila se dajo na ieljo tudi pismeno.
ltitotam se tudi izdelujejo krojni vaorci po meri.
Ljubljana, „Hotel UNION".
Od sobote, 15. septembra naprej vsak dan
SostOviinje ensemHo suetounoznoneia Continental-
Cajllostro gledališča HKRIHL
Ravnatelj P. Ulerini, nedosegljivi senzačnl varalec v svetem čudovitem znanju moderne salonske čarovnije in poskusne fizike.
- Senzačne predstave ta Iznajdbe znanosti In umetnosti.
Predstave najnovejših Iluzij v teUčno In umetno najboljši Izve Al
Poseben repertoar
Krasna oprema.
9 dami.
Edini
iS«-.
S danil
Plesi: serpentin, osnjenl In fantazijski ples
s krasnim električnimi svetlob al ml efekti.
Lastna naprava.
Avis I Uterini ne nudrjo s svojimi nmetuidkinu soarejami večno eno in isto, marveč predstavljajo piece, ki meje v svoji originaliteti na bajno in Čudovito in ki so se pripOznale od knezov, profesorjev, avtoritet znanstvenih akademij
kot nedosegljive in se obdarovale z diplomami in Častnimi znaki. Cercle sedež 2 K, zaprti sedež 1 50 K, 1. prostor 1 K, II. prostor 60 b, par-terno stojišče 40 h. Balkonski  sedež  1*20 K,  ua galeriji 80 b,  stojišče na galeriji 40 b. Otroci pod 10 leti plačajo polovico. 3292—3 Blagajna se Odpre Ob 7. Začetek Ob 8. Dnevna blagajna v trafiki Umona.
Izvod iz voznega reda.
----- —.
venaves
1.
190S.
Odfeo* ta Ijsam—■ hii. ke*. Ftsps mm Trbtt. O* IX ml M n peneči oseh« »tak v Trbie, Beljak, Ceftovee, rraeseiisteste, leeaMet Momkeva. Ljafcae čez Selztal \ Mreste, Solnograe\ U* Ktta-Rctflteg v Stevc, t Line, na Dtmaj rm. AmstcUm. - Ob 5. ar 85 m zftrtraj esetmi via* v Trbiž #4 3. kmtta 4e 9. atpStaima e* nedelja* ■ pcazrikm. -Ot> 7. ml M m zjutraj oeebm vlak v Trbtt, Piniabct, Beljak, Celovec, ffmasmmfcsm. Ljvba* Dmaj eec Sebte) v So la ograd, hiemeet, čea   Klem-Reimns v Sfctvr, v Ume, B«dcjf+ca Pisen, JSmlSus vare, Keb, Francove vaae, Prase, Upeko, čez Amstettee aa DeneL — Ob 11. m 46 m mmetjms eeebm vlak v Trbiž, Pentabei, Benetke, MHan Ploreaco, Rim, Beljak, Os levec, Ljatmo, Seistai, So In ograd, Inomeat, Bregeac, Ženeva, Pariz, Ctanaj — Ob 4 uri a* poldne eaebffi vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Pranzensfeste, Ljnbne, čez lOei« - ReifHn« i Stevr, Lmc, Bndejeviee, Plzen, Marijine vare. Heb, Franc ove vare, Karlove vare, Prag« (direktni vos I. n S raw), Lipsko, na Dunaj čez Amatetfen. — Ob t. mi 5b m sonoč otetom rtefc v Trbti, Beljak, Franzensfe, Inomott, Meeafcovo, (diiekmi vos I. in H. mzr — sVmmj v Hovo mosta m Keeevfa. Ob 7. mi 17 st zjotral osebni vlak v Novo mesto Stasao - Toottce, Kočevje, ob 1. uri 5 n pop. iatotafco. — ob 7. uri 8. m zveeer esebn vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod o Lfnbliasm Ju*, kol. Proga ts Trblia. Ob 3. ur 07 m atanraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt vos 1. m n. raz.) smmost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 n cfutmj osebni rlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 nt doooktne osebni vlak z Dunaja če mmmjstsn, Praeo (direktni voz i. is II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen Basojevtec, Soluo^rad, Line, Stevr,  Pariz, Ženeva, C urim, Bregenz,  Inomost, Želi ot feleru, B«a Gastem, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. —  Ob 4. uri 30 m popoldni osebnt v4nk s Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka,  Celovca, Monakovega,  lnomosta, Fran zenokmn, Pootabia, Betiatke, Milana, Florence, Rima. —   Ob 8. url 46 m zvečer osebn vlak e Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Peatabla, čez Selztal, od Solnograda in Ino no««, čos Klem-KerRiiuj iz Ste/ra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijiniri varov, Heba, FrancovO varov, Prage, Lipskega. — Ob 10. uri 37 m pojoči osebni vlak s Trbiža  od 3. junija d< 9. septembra samo ob nedeljah in prazniki*. — Pl amj Is Novega mosta In Kočevja Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vtak iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldn-iz Straže - Top Hc, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 35 m zvečer istotako. — Oan9d l: L|nbl|mso drž. koL V nmmami  Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop ob 7. uri H) m zvečer. — Ob  10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznuci* Islasi r LJubljano drž. kol. Is Kamnika,   Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, o1 ML uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeliah I — Srednjeevropski čas je za 2 min. ore d kraievntm časom v Liubliani
Za zgradbo dovozne ceste
na postajo Bohinjska Bistrica In za zgradbo o tiru te ceste ležečega mostu v železu In betonu
na 10.300 K in 11.500 K proračnnjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa zadevna dela obsegajoče ponndbe z napovedbo popnsta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 24. septembra 1306.
do 12. nre opoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, je doposlati zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje gradbe dovozne ceste v Buh. Bistrici ali mosta na dovozni cesti v Boh. Bistrici.a 90
Ponudbi mora biti dodana izrešna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razen tega je dodati kot vadij Še 5* 0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati si ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, Če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračuni in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu.
3320—1
Deželni odbor kranjski v Ljubljani
dne 12. septembra 1906.
„SLOVENSKI NAROD"
ee prodaja v poeameznlh Izvodih po IO vin. v eledečlh trafikah:
Bohoričeve
Ljubljana: Bizjak I # Vodmat,
ulice št 10. Biaznik L, Stari trg St 12. Blaž M.f Dunajska cesta št. 14 Dolenc Jer ca, Prešernove ul 52 Elsner M.f Kopitarjeve ulice 1 Fuchs H.f Marije Terezije cesta
nasproti Kolizeja Hinner Alojzija, hotel „Union". Kane A., sv. Petra cesta št 14 Klelnstein J., Jurčičev trg št 3 Kos L, Kolodvorske ulice št. 26 Košir Julija, Hilšerjeve ulice št 12 Kristan Iv, Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6 Kuiar J., sv. Petra cesta št. 52 Mrzlikar A.f Sodnijske ulice št. 4 Pichler L, Kongresni trg št 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12 Sušnik J.9 Rimska cesta št. 18 Svatek J., Mestni trg št 25. Šešark F.f Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10 Troo Julija, Sv Petra cesta št 36. Usemćnik Fr. Židovske ul št. 1 Velkovrh A.f Sv. Jakoba trg 8 VVeinert H., južni kolodvor. Šiika:
Franzot M., Spodnja Šiška na
k( lodvoru. Meden l.f trgovec v Šiški Gllnce pri Ljubljani: Traun Janko, trgovec.
Kamnik: Ažman Marija, trafika.
Škofje Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34. Kranj;
Flori a n Kari, knjigotržec.
Trži6: Ahačič Jos , trgovec Radovljica: Homan Oton, trgovec.
Zgoše, Begunje pri Lescah: Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar. Lesce (v bufetu na kolodvoru): Legat Ivan, gostilničar in posestnik Bled:
Knjigarna Fischer. Pretnar Ivan, trgovec.
Ja.ornik (Gorenjsko): Zord Le pold, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko): Podpac Štefan.
Bohiniska Bistrica:
Grobotek Mijo, trgovec.
Jesenice: Mesar J.,  posest, in gostilničar Schvvarz Julija, na kolodvoru.
Sodražica: Šešek Vekoslav, trgovec.
Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez
Boštanj pri Radni:
Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
Logatec: Rus Jos.f trgovec
Črni vrh nad Idrijo: Lampe Ivan, trgovec.
Cerknica :
Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; Popović Janko, trgovec; VVerli Ka olina, trafikantinja
Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št. 31
Staritrg pri Ložu:
Bencina Ivan, trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec
Št. Peter na Krasu: Schmelzer J., na kolodvoru
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant Komen pri Nabrežini:
Lucija od Švara, trafika.
Zidani most: Peterman Mary, trafika na kolr-dvoru.
Cetje:
Miklauc Marija, trafika v .Narodnem domu".
Celovec. Sovva Josip, časopisni birč. Gorica:
Bajt Jn ulica Campo Sar to št. 43. Gabršek A., knjigotržnica Hovansk< »van, Via Corno št. 22. Kvebelj Peter, Kapucinska ul. 1 Leban Tereza, Corso G. Verdi št 21.
Rauniak Marija, trafika na ko lodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2)
Nabrežina:
Na kole dvoru.
Divača: Na kolodvoru.
Trst:
Grammaticopulo (Aristide Pi-
azza Barnera vecchia (vogal ulice
Bosco št. 1). Lavrenčlč Mihael, Piazza Ca
sorma št. 1. Može Karolina, ulica Miramare
št 1
Stanič Št., ulica  Molin piecolo št 8
Grado:
Gabršček A., Kiosk nMiratnarb. Opatija:
Henriette & Hugo Kadisch. Tomašič Anton, trafikant
Pulj:
Schiltz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora Reka:
Časopisni biro „Globus", via
Adamich št 2. Sikič Gjuraj, trgovec, via An-
drassv št. 7. Trbojevič Gjuraj, Via del Molo. Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja, Vin. Alserstrasse št. 9.
oprema za nevesto
napravljena v lastni šivalnici, je v irgovini razstavljena na ogled.
ANTON ŠARC
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 8.
3304 2
„Ljubljanska kreditna banka v LJubljani"
podr«±»iM w Celovcu.     Akcijski kapital K 2,000.000—, Rezervni zaklad K 200.000—. • **ljetu.
la«r«J« lat pr*4«J* tmm%m m Hlasta* a* anate m nerti lil ^»   D«sanic vlm** eprejeam« •
— vrat« not, tmvmh tAman, Prtjortt^, ko- Mnt|M tradDoattia Dasarla In ^rn^m^Am .t-*a^ «™*4 I I * *ko<5em računa aH na vloma knjiUoo prot munninA obligacij, 11 ^^^^m^k^SS^ Tla^u%>lf otodnJni obreetim.  VlolenJ đ«ar dbre^ajT o
.        . m Tlnkului« in davinkuiuj«   voiatka žttnitnin.ir« a( ' <*M vloga do dne vadlgm. 8—10
Proaieee ladaja k vaakeaiu treeanju.
fradDoattia paparja ta    aBe>^eunaJe mxm& vnovflnje aapela kupona. Ib^ltbziI laaa —
▼lnkuluj« in  davinkuluj«   voiask« ž«nitxkioak« k«V«tj«.
le.
f tatoPan računu aB na vloane fcajMal proti oaođnizs obraattm.  Vlolenl denar obreatoja od dna vloga do dne vadbja. 8—105
Promet a 6eki In aakaanloaaal.
5
5213
mt%m mmf^
®
©
©
Č>|C |C IC IC IG IC
Šolske potrebščine
knjige, papir, peresa,
šolske torbice
dobro in ceno
priporoča
3329-1
Jv. Bonač
Ljubljana, ielentoirgove ulice
nasproti glavne pošte.
[ssj kkj hEJ wq r»ž| [»i!    >: BS    LCsI KsI KS SSj
Za jesensko seziio
z vsem
modnim Nosom bosato preskrbljeno zalogo masa
priporoča
£rnest Sark
Oncrjl^i trg 3«
Šolske knjige
nove in antikvarične
za vse šole v predpisanih natisih
priporoča
OTON FISCHER
knjigarna
v Ljubljanu Kongresni trg št. 9
(Tonhallo).
3327-1
V najlepSfm d-In meata, v bližini gimnazij in realeueg* poelopja stannjoča
drosina sprejme
dva dijaka
iz boljše hiie na stanovanje.
Kje — pove upravnittvo „Slov. Naroda". 3201 3
Za 16 letnega realca 86 lifta
stanovanje
z dobro hrano
pri pošteni slovenski rodbini.
Ponudbe a prijavo cene naj se pošljejo na npravniŠIvo „Slov. Naroda" pod „realec". 3309-2
Zidarje in =
3269—5
delavce
sprejme proti dobri plači s lav toni podjetnik
F. Trumler
arhitekt v Ljubljani, Pred škofijo štev. 3, L nadstr.
Prodajalko
za  špecerijo,  zmožno slovenskega in nemškega jezika, izurjeno in ago v om o (prednost imajo tadi železnintke stmhe   vajeoe) ,   dalje    poštenega ,
čvrstega
• v
3297 2
sprejmeta
LEBINRER k BERGMANN
trgov na z mešanim blag m v Litiji.
Že od
4gld.
naprej
sive pelerina s kapucami Iz velblodove dlake , dolge I20 cm za dame In gospode.
Največja in najlepša izbira
moške, deške, damske in dekliške konfekcije
po čudovito niskih cenah.
O. Bernatovič 3SSb 3
v Ljubljani, Mestni trg 5.
Čudite se! -600 nakitnih predmetov samo fl. 1*95.
Prekrasna pozlačena 36-urna precizna ura na sidro z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta garantira, moderna svilnata kravata za gospode, 3 najfinej&i žepni robci, prstan za gospode z irait. žlahtnim kamnom, ustni K za smodke z jantarjam, eleg. broža za dame (novost), krasno žepno toaletno zrcalo, u8Djata denarnica, žepni nož s pripravo, 1 coh čudovito lepih orijentalskih obratnih biserov, par maršem'h gumbov, 3 naprsni gumbi, 3° 0 double-zlata s patent, zaklepom, prima niklj. tintmk, par bu-tonov s si mili briljantom s pristnim srebrnim kavijem, garant, zelo slično, mičen album s 36 slikami, najlepšimi na svetu, 3 predmeti za Salo v veselje mladim in starim, 20 dopisovalnih predmetov, in se 520 drugib različnih v hiSi nepogrešljivih predmetov, skupaj z uro vred, ki je sama vredna tega denarja, stane samo fl. 1*99. Razpošilja proti povzetju ali če se denar naprej pošlje razpošiljal niča 3341
8. Urbach, Krakov št. 363 A.
NB. Če bi ne ugajalo, vrnem denar, torej riziko izključen.
<2&<a&A<a^<a^<*^<a^<e^<i^< ^<3v WWWWWW<
Učne knjige
za vse srednje in ljudske šole
v najnovejših odobrenih izdajah,
pisalne in risalne ter druie šolske potrebščine
* najboljši kakovosti in po zmernih cenah
priporoča
L. Schvventnerl
3287 3
v Ljubljani
Prešernove ulice št. 3.
Oznanilo.
Na Ca kr. umetno - obrtni strokovni šoli v Ljubljani se prične šolsko leto za oddelke: šola za obdelovanje lesa, šola za amebo vezenje in čipkarstvo, lavna risarska šola za mojstre in pomoćnike, lavna risarska šola za dame
dno 20. BGptombra 1906.
Na novo vstopajoči učenci in učenke se morajo v spremstvu starifieva-njib namestnikov zglasiti v ravnateljevi pisarni (Stari trg 34, Zatiski dvorec
dno 17»        18. septembra
dopoldne od 9. do 12. nre ali popoldne od 3. do 5. nre.
Šola za obdelovanje lesa ima dveletni pripravljalni tečaj za dečke, stoječe Se v ljudsko - šolski obveznosti. Tečaj pripravlja za vstop v strokovne oddelke (mizarstvo, strug^rntvo rezbaratvo, kiparstvo in pletarstvo) ali pa n vstop v katerikoli obrt; v lem slnčaju nadomešča spodnje razrede nižje realke.
Zimski kurzi za stavbne obrtnike (zidarje, tesarje in kamnoseke,
se otvorilo due 3. novembra.   Vpisovanje se vrši zaduje 14 dni pred pričetkom kurza. Vsak kurz traja 2 zimska semestra.  Namen tem oddelkom je pripravljati obiskovalce za zakonito predpisani mojstrski izpit v navedenih stavbnih strokah. Sprejemni pogoji: i. na šoli za obdelovanje lesa:
A) V pripravljalni tečaj: I. letnik: Dovršena ljudska Sola in starost 12 let (do 31. decembra 1906) —II. Jetnik: Znanje očne tvarine I. letnika in starost 13 let (do 31. decembra 1906)
B) V strokovne oddelke: Dovršeni pripravljalni tečaj ali meščanska šola ali pa 3 razredi srednje šole (neu£o<1ui redi iz latinščine in grščine se De vpoštevajn); starost 14 let (do 31. decembra 1906).
C) V pletarnki oddelek: dovršena ljubka šola in starost 14 let.
n. na šoli za umetno vezenje in čipkarstvo: Dovršena ljudski
šola in starost 14 let, izjemoma že 12 ler. (do 31. decembra 1906
IH. na Obeh javnik risarskih šolah se sprejemajo učenci in učeuke
celo Šolsko leto, ko) kor to dopuščajo prostori.
IV. V zimske kurze za stavbne obrtnike se sprejemajo obiskovalci,
ki imajo učni list dotične stavbne obrti in so stan najmanj 18 let.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1906. 3114-3
C. kr. ravnateljstvo.
o
Knjigarna
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani. Kongresni trg 2
priporoča svojo
popolno zalogo
THfh na tukajšnjih in zu .anjih učiliščih,  zlasti na tukajšni c. kr. I. in II. drž. gimnaziji,  c. kr   d-ž   višji realki in c  kr. moškem in  ženskem  učiteljišču na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
šolskih knjig
najnovejših izdaj v sešitkiii in stanovitnih
šolskih vezbah po najnižjih cenah
7.aTna«M uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj — Ljubljanski šolski koledar 2 vin.     3286 3
f& v^    V^ V^ V^ V^ V^ £
Gričar & jWeja£ t Cjubljana, Prešernove ulice štev. 9
priporočata svojo popolnoma na novo sortirano 3139—4
zalogo oblek za gospode, dečke in otroke
osobito zelo praktične obleke za Šolarje, trpežne in po ceni; kakor tudi
mične novosti v konfekciji za dame in deklice.
27