TRGOVSKI LIS .V V,-,." I * ' Časopis za trgovino. Industrijo In obrt. FBI Jiaročnioa a Jugclavijo: letno 180 Din, z« * leta 90 Din, » y. let, 45 Din, marino 16 Din; m inozemstvo: 210 Dta. _ Plača in toži a.. Lj-bljam in upravniitvo ja v Ljubljani v GreeorSičevi uUci Stav. 23. - Dopi* M na vraSajo. - Številka pn poitn. hranilnic. v Linbljam 11.958. LETO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 13. decembra 1930. Telefon St. 2552. ŠTEV 145. Za olajšanje težkega gospodarskega položaja. 'Včeraj popoldne je ministrski svet naše kraljevine pod predsedstvom Nj. Vel. kralja imel važno sejo, v kateri se je izčrpno pečal s potrebami gospodarstva in sredstvi, kako naj se ublaži gospodarska kriza, ki se vedno bolj uveljavlja tudi v nalili krajih. Poleg odredb, ki merijo na olajšanje položaja v poljedelski široki, se je sklepalo tudi o odredbah splošnega značaja, izmed katerih so najvažnejše odredbe, ki se tičejo javnih bremen. Ministrski ©vet je med drugim sklenil, od dne 1. januarja 1931. znižati zemljiški davek za 2%. Nadalje se zniža državna trošarina na vino od 1 Din na 50 par, to je za polovico, in zamudne obresti za starejše davčne zaostanke od 6°/o na 3°/o. Za nadomestilo znižanja trošarine na vino se primerno povišajo trošarine na pivo in špirit. Po zadnjih poročilih se bodo zaloge teh pijač popisale, kar kaže, da se bo povišana trošarina pobrala tudi od zalog. Določile so se tudi ugodnosti za odplačilo davčnih zaostankov po prejšnjih davčnih zakonih, to je '/a davke, predpisane za čas pred letom 1929. Za hotelsko industrijo je važna odločba, da bodo ugodnosti po zakonu o davčnih in carinskih olajšavah za hotelsko industrijo mogli biti deležni tudi hoteli in penzije ne glede na število sob, torej Judi one, ki imajo manj nego 40 sob. V pogledu samoupravnih bremen se je sklenilo, da se v banovinskih in občinskih proračunih uveljavi čim večja štednja in da se izdatki omeje na naj- nujnejše potrebe in za obče koristi. Za olajšanje občinskih bremen so se razbremenile občine z znižanjem učiteljskih stanarin in. olajšavo, da smejo občine, ki nimajo lastnih gozdov, dobaviti kurivo iz državnih gozdov po režijski ceni. Nadalje -e omogoča pregrupacija občin po potrebi, kjer bi to zahtevali zainteresirani prebivalci. Slovenski obrtniki so dobi l s sklepom te ministrske seje v Ljubljani podružnico obrtne banke. S tem se jim je izpolnila zahteva, katero so stavili že ceilo ■vrsto let. Za interese trgovine in industrije so dalje važni sklepi, da se ukine carina na stroje za kmetijstvo in pluge, v kolikor še obstoji, dalje da se izgradi 650 vodnjakov, ICO vodovodov in večje število cistern itd., da se zniža železniško tarifo za izvoz žila, za otrobe, za suho meso in umetna gnojila. O raznih vprašanjih, ki so bila predložena gg. ministrom na njihovih potovanjih, jih je ministrski svet pooblastil, da izdajo potrebne odredbe v lastnem delokrogu. S svojimi sklepi je ministrski svet storil važen korak v prizadevanjih za gospodarski preporod in pobijanje gospodarske kri*.e. Pričakovati smemo, tako vsaj upamo, da bodo temu prvemu koraku sledili še »adaljni ukrepi v pogledu interesov trgovine, industrije in obrti, ki so kakor poljedelstvo tudi važen faktor v našem narodnem gospodarstvu. / Iz lesne stroke. Kontrola pravilne porabe trošarine prostega bencina za pogon motorjev in strojev. Po zakonu o državni trošarini se sme uporaba bencina brez plačila državne trošarine dovoliti za pogoni obrtnih, industrijskih in kmetijskih strojev. Za kontrolo pravilne porabe davka prostega bencina m namene, za katere se sme nabavljati trošarine prosto, je predpisal minister za finance poseben pravilnik, ki je objavljen v Službenih novimali« št. 284. Po tem pravilniku se mora ves za pogon gornjih strojev trošarine prosto nabavljeni bencin barvati z rubino-rdeco barvo (Discernet-rat). Barvati se mora tak bencin, še prodno se odpremi iz rafinerije, odnosno iz privatnega trošarin-skega ali carinskega shranišča. Barvanje izvrši vedno uradnik finančne kontrole, ki izvršitev potrdi v opomnji prijave, s tem da doda na vsakih 100 kg bencina 4 gr barve. Ako je mogoče, se morajo v podjetjih zgraditi za barvanje posebni rezervoarji. Za trošarine proste namene iz inozemshai : nabavljeni bencin se barva po carinski odprenvi v podjetju samem, ki je bencin za take namene nabavilo v inozemstva. Stroike barvanja nosi v vsakem slučaju podjetje saimo in so rafinerije in privatna troša-a inska in carinska shranišča ter porabniki pri uvozu iz inozemstva dolžni, da ti nabavijo ustrezne količine barve na lastne stroške. Barva se pa mora pred porabo še analizirati po davčnem oddelku ministrstva financ. Za to analizo vzame finančna kontrola od vsake večje količine barve vzorec v teži najmanj 1 do 2 gramov. Dokler ne dospe poročilo o izvršeni analizi, se barva ne sine porabiti za barvanje bencina, ampak mora biti pod uradnim pečatom finančne kontrole in podjetja. Ravno tako mora ostati pod peJatom tudi nadalje, dokler se ne po- Oljska konferenca, ki se je vršila 13. novembra t.1., je našla v vrstah naših lesnih trgovcev mnogo odmeva. Zveza trgovskih grenvijev za Slovenijo v Ljubljani je v zmislu celjske konference pozvala vse trgovske gremije, da čimprej skličejo sestanke lesnih trgovcev svojega okoliša, na katerih naj se osnujejo sekcije lesnih trgovcev in izvolijo sekcijski odbori. Sekcije so osnovali doslej gremiji v Ribnici, srezki gremij trgovcev v Celju, Krškem, Konjicah, Šlovenjgradcu, Laškem, Slovenski Bistrici, Novem mestu, Logatcu, Litiji, Maribor-okolica. Zastopnike lesnih trgovcev v Osrednji sekciji pa so imenovali doslej gremij trgovcev v Celju, Ljutomeru, Mariboru, Radovljici. Zveza je ponovno pozvala gremije, da takoj osnujejo sekcije, da bo ogrodje organizacije lesnih trgovcev čimprej zgrajeno. Dne 22. t. m. bo sklicala Zveza trgovskih gremijev prvo sejo Osrednje sekcije, na kateri se bo Osrednja sekcija konstituirala in na kateri se bo razpravljalo o osnutku pravilnika za gre-anijalne in osrednjo sekcijo. Na tej seji se bodo napravili definitivni sklepi na resolucijo, sprejeto na celjski konferenci. Razpravljalo se bo tudi o ključu za davčno napoved in izvedbi organizacije v pogledu zunanjega lesnega tržišča. Načrt za novi zakon o socijalnem zavarovanju. rabi docela. Vzorec barvanega bencina v količini 03 1 pošlje organ finančne kontrole davčnemu oddelku ministrstva financ, a barvani bencin da podjetju takoj na razpolago. Ta predpis stopi v veljavo dne 1. januarja 1981. in od tega dne se mora vsaka količina trošarine prosto porabljenega bencina barvati po novem predpisu. Dne 1. januarja 1881. bodo finančni organi pri osebah, ki imajo pravico porabljati bencin trošarine prosto, popisali vse zaloge nebarvanega bencina in bodo strogo kontrolirali njegovo porabo. Za primer, da bi imel kdo na zalogi 1000 ali več kilogramov takega bencina še neporabljenega, se tak bencin takoj barr va po novih predpisih. Po 1. januarju 1981. bodo organi finančne kontrole strogo pazili, da se barvani bencin ne bo porabljal za druge nego dovoljene namene. Vsak presti, pek se bo kaznoval po čl. 88. točka 3 št. 1 zakona o državni trošarini. s VINSKI TRG V VKŠCr. Tja trg je bil v preteklem tednu zelo živahen. Najmočnejši kupci eo biili z Reke in iz Trsta. Doslej je prodana komaj polovica letošnjega pridelka. Vsled močnejšega povpraševanja so cene nekoliko poskočile in se rumeno vino težko dobi pod Din 1-40. Ce se bo ta cena držala, za vi si v prvi vrsti cd inozemskega povpraševanja. V zadnjem času se za jgsl. vina močneje zanima tudi Češkoslovaška, — Za črnino pravijo, da je že razprodana; samo 5000 do 6000 hi se nahaja še v trdnih rokah. Kvaiteta je izborna in se prodaja vino po din 2-50. Vsled slabega vremena je v zadnjem času kupčija počivala. Komisija, ki je že v začetku januarja t. l. začela z revizijo zakona o zavarovanju delavcev, je pred kratkim svoje delo končala in izdelala .načrt za nov zakon, ki iga imenuje zakon o socijal-neni zavarovanju. Obveznost zavarovanja se naj po novem (zakonu razširi tudi na primere onemoglosti, starosti in smrti. Sedaj veljavni zakon o zavarovanju delavcev iz leta 1922 ureja sicer poleg bolezenskega in nezgodnega zavarovanja tudi zavarovanje za onemoglost, starost in smrt, toda ta panoga zavarovanja se doslej še ni izvajla. Načrt za novi zakon jo hoče uvesti. Zavarovanju so obvezne tudi v zmislu načrta novega zakona vse osebe, ki dajo na področju kraljevine Jugoslavije stalno mli začasno na osnovi kakršnegakoli delovnega ali službenega odmošaja svojo telesno ali duševno silo v najem, brez ozira na spol, starost in državljanstvo. Obvezni zavarovanju so tudi vajenci, volonterji, učenci javnih obrtnih šol in zavodov in one osebe, ki še niso izučene in zaradi tega ne dobijo nobene plače ali mezde. Minister za gori jahto politiko je pa pooblaščen, na predlog središnjega urada in v interesu zavarovanja samega dovoliti izjeme za posamezne učne zavode. Obveznost zavarovanja velja tudi za one, ki vzamejo ka-fco delo v mkup in ga izvršujejo v lastni 'delavnici ali stanovanju po naročilu in kr račun drngili oseb, ki se bavijo z obrtjo, trgovino ali industrijo, ne glede na to, ako poleg tega delajo še za svoj lastni račun. Zavarovanj« bo obvezno tudi za osebe, ki se pečajo s tok o zvano domačo obrtjo. Minister za socijalno politiko bo Izdal posebno maredbo, kako naj se izvede zavarovanje oseb, ki se pečajo z domačo obrtjo. Od obveznosti zavarovanja so izvzete vse osebe, katere zaslužijo nad 240 Din dnevno. Izvzete so tudi vse osebe, ki so zaposlene pri kmetijskem delu. Nosilec zavarovanja bo, kakor doslej, osrednji urad, a okrožni uradi, ki bodo tudi še naprej izvajali zavarovanje, dobe širšo avtonomijo. Z zakonom se unificira vse vrste zavarovanja in sicer za primere bolezni, nesreče, onemoglosti, starosti in smrti s celokupnim doprinosom v iznosu približno 10% zavarovane mezde. Kot novum predvideva načrt, da bo eno tretjino članov samoupravnih organov zavarovalnih uradov imenoval minister za socijalno politiko iz vrst gospodarjev in delavcev, s čimer se hoče nad poslovanjem uradov povečati državno kontrolo in nadzor. Načrt predvideva tudi, da bo država sama dopri- našaJa gotove prispevke, zlasti za primer invalidnosti. Društvo Merkur v Zagrebu, trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani in Beograjska trgovska omladina v Beogradu imajo pravico na svojo društveno blagajno za socijalno zavarovanje, ako in dokler imajo najmanj 2500 zavarovancev. Te blagajne so krajevni organi Osrednjega urada za socijalno zavarovanje in vsa določila tega zakona, ki se nanašajo na okrožne urade, veljajo tudi za društvene blagajne. Pn društvenih blagajnah se morejo zavarovati samo osebe, ki so obvezne zavarovanju po določilih tega zakona, ako in dokler so člani dotičnega društva, in so zaposleni pri nakupu odnosno prodaji blaga v lastnosti učenca (vajenke), pomočnika, prodajalca, blagajnika, agenta, knjigovodje, poslovodje, korespon-denta, magazinera ali v lastnosti pisarniškega osebja, in to samo tedaj, ako so obrati, v katerih so zaposleni, pro-tokolirani v trgovskem registru v zmislu trgovinskega zakona. (V resnici ne moremo razumeti, zakaj ta razlika med protokoliranimi in neprotokoli ranimi trgovci! Saj je v Dravski banovini komaj. ena desetina vseh trgovcev protokoli ranih! Op. ured.) Pri društvenih blagajnah smejo po-slodavci prijavit i zavarovane© samo, ako ti na to pismeno pristanejo, zakon določa tudi teritorijalni delokrog* za društvene blagajne. Društvena blagajna Trgovskega bolniškega in pornega: društva v Ljubljani posluje na področju Dravske banovine, Zagrebški »Merkur« na področju Savske, Primorske, Donske, Vrbaske in Zetske banovine. a na področju ostalih banovin Beograjska omladina. iNa področju Dravske banovine bo smela torej izvajati zavarovanje samo blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani. Ekspoziture in poverjeništva teh blagajn se smejo osnovati samo v krajih, kjer je najmanj 100 zavarovancev. Da se omeji možnost zlorab pri zavarovanju, določa načrt 3-dnevno absolutno karenčno doho za pravice do bolniške podpore. Dajatve so vezane na kvalificirano članstvo, t. j. oboleli član mora za pridobitev pravice do gotovih, v zakonu predvidenih dajtev, dokazati, da je bil tekom zadnjega leta, odnosno tekom dveh let neposredno pred obolenjem zavarovan gotovo predpisano dobo. Načrt je poslan v izjavo stanovskim zastopstvom gospodarjev in delavcev,' pa bomo o načrtu še podrobneje razr pravi jali. Seja trgovskega odseka Zbornice TOI. V sredo, dne 10. t. m. se je vršila v posvetovalnici zbornice seja trgovskega odseka. Vodil jo je odsekov načelnik g. Leopold Bruderman. Navzoči so bili vsi člani; prvikrat se je seje udeležil član g. Osterc, ki je prišel na mesto odstcpivšega člana g. .Stermeckija iz Celja. Po formelni otvoritvi seje in pozdravu načelnika je bilo podano obširno poročilo o poslovanju tajništva z oziram na specielne interese trgovstva za čas cd zadnje odsekove seje. V poročilu so se navedle vse glavne akcije, ki jih je izvedla zbornica v tem času, zlasti glede novega obrtnega reda, o cariusko-političnih, železniško tarifnih, finančnih in socialnopolitičnih zadevah. Poročilo je bilo soglasno odobreno, nakar je odsek razpravljal in sklepal o dispenznih prošnjah za trgovine z mešanim blagom, o izjavah h koncesijskim prošnjam, k predloženim sejm-skim tarifam ter tarifam za tehtanje na javnih tehtnicah. Rešila so se tudi nekatera obrtno pravna vprašanja. iDaljša diskusija je bila posvečena poročilu o smernicah za novi zbornični proračun. V bistvu se je odobrilo stališče, ki sta ga glede proračuna že zavzela industrijski in obrtni odsek. V glavnem se je poudarjalo, da je pri sestavi proračuna čimbolj slediti, da se omogoči znižanje zbornične doklade od 13 na 10%. [Rešilo se je nato prošnje trgovskih nadaljevalnih šol in so se po diskusijah o vsaki šoli posebej, dodelile podpore v skupnem iznosu 30.000 Din. Podpore so se podelile še na račun prošlega šolskega leta. Sledilo je še poročilo o pritožbah radi kršitev predpisov o zbiranju naročil pri privatnih strankah, o čemer se je razvila živahna diskusija. Posamezni člani so še poročali o nedopustnosti, ki jih vršijo konsumi s prodajanjem blaga nečlanom in se je sklenilo napraviti v tem oziru potrebne akcije za zaščito le-git im nega t rgo vst va. Nato je načelnik Bruderman zaključil sejo, ki je trajala od 9. do pol' 13. ure. Število brezposelnih po raznih državah sveta. Po podatkih, ki jih poseduje ministrstvo sooijalne politike in narodnega zdravja, je stanje brezposelnosti v raznih državah sledeče: ■V Avstriji je znašalo število delavcev, ki so dobivali podporo koncem septembra t. 1., 103.906 v primeri z 104.947 v istem razdobju preteklega leta. Po podatkih sindikalnih organizacij je znašalo število brezposelnih v Belgiji koncem avgusta 19.242 in 51 .‘272 deloma nezaposlenih delavcev. V juliju lanskega leta je bilo samo 4037 popolnoma brezposelnih in 16.452 deloma brezposelnih. V Angliji in sev. Irski je znašalo število delavcev, ki so dobivali državno' podporo koncem meseca avgusta. 2 milijona 119.648, izmed katerih je bilo 618 •tisoč 658 i!e detloma zaposlenih. Od istega razdobja lanskega leta je število nara-etlo za S20.768 oseb. V Italiji je bilo koncem meseca septembra t. 1. 394.630 'brezposelnih in 22 tisoč 734 deloma brezposelnih delavcev. V preteklem letu je bilo 'isti mesec v Italiji S'8.831 popolnoma brezposelnih in 16.835 detloma zaposlenih. iNa Madžarskem izkazuje statistika sindikalnih organizacij koncem * meseca septembra 19.326 brezposelnih v primeri z 13.922 v preteklem letu. Javne borze dela imajo v Nemčiji zaznamovanih koncem meseca oktobra 3 milijone 253.000 popolnoma brezposelnih delavcev (lani jih je bilo 1,557.146). Število oseb, ki so potrebne podpore, je poskočilo skoro za 100.000. V poljski težki in tekstilni industriji * je bilo 170.665 brezposelnih, lani jih je billo v isti dobi 84.300. V Romuniji je bilo koncem septembra t. 1. 39.110 'brezposelnih napram 5171 v preteklem letu. Sindikalne organizacije na Švedskem Sprememba čl. 125 zakona o neposrednih davkih . Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo je prejela od zbornice za trgovino, obrt in industrijo obvestilo, da se v gospodarskih krogih na področju veljavnosti bivših ogrskih davčnih zakonov v zadnjem času tazmotriva 'vprašanje, ali bi ne kazalo zahtevati, da se čl. 125 zakona o neposrednih davkih izpreme-ni v toliko, da bi se neposredni davki odmerjali vsako tretje leto, ne pa vsako leto, kakor to določa izenačeni zakon o neposrednih davkih. Za eno leto predpisani davek bi se pobiral potem tudi v drugem in tretjem letu in na novo odmerili šele četrto leto. Zveza je o tej nameri obvestila vse včlanjene gremije, ki so se soglasno izjavili proti taki spremembi čl. 125 zakona o neposrednih davkih. Baš v letošnjem letu se opažajo velike spremembe v trgovini, ki se izražajo v velikem zastoju izvoza in padcu cen. To kritično stanje, ki ga preživlja trgovina, pa vsekakor ni le prehoden pojav, marveč mednarodni gospodarski položaj je tak, da obstoja bojazen, da bo nastopil daljši depresijski val, ki more trajati nekaj let in ki ga bo spremljala velika nestabilnost v prometu in cenah. V zvezi s tem bodo nastopale gotovo tudi v bodočih letih daljše ali krajše kritične dobe, kar pa neposredno vpliva na gospodarski položaj posameznika. O ustavljenih razmerah v trgovini danes ne >more biti govora in je radi tega Sprememba čl. 125 zakona o neposrednih davkih itočasno nemogoča in je lle I V OPOZORILO. Na ovadbo nekega gromi ja je pristojno sresko načelstvo kaznovalo inozemca G. A. radi prestopka obrtnega reda na globo Din 3000 (tri tisoč) in v slučaju neiztirljivosti pa na 20 dni zapora. Obenem se je dotičneinu nadaljno poslovanje prepovedalo. Naj služi gornji primer za vzgled vsem gremijem. Tarnanje in pavšalne pritožbe ne zaležejo mnogo. Za uspešno pobijanje nedopustnosti, ki se prav v zadnjem času tako množijo in jili vršijo redno inozemski potniki, agenti in trgovci, so potrebne konkretne ovadbe. Zato naj vsak greinij pazljivo motri po slovanjo tujcev v svojem okolišu in naj o konkretnih kršitvah poroča oblastvu. Le to more, kakor kaže gornji primer, voditi do ozdravitve in razčiščenja. Uradni dan Zbornice za TOI v Mariboru, ki se običajno vrši ob sredah, je radi državnega praznika rojstnega dne Njegovega Veličanstva kralja preložen na torek, dne 16. decembra 1930. Uradni dan Sreskega gremija trgovcev v Celju za člane trgovce v 'rogaškem sodnem okraju se vrši v ponedeljek, dne 15. decembra 't. 1. in sicer od 9. do 12. ure v Rogatcu v posebni sobi kavarne Sponi in od 14. do 16. ure v Rog. Slatini v posebni sobi občinske posvetovalnice. Načelstvo. ^AAAAAAAAAMAAAAAAAA^' £ i % avdu Proračun Savske banovine za 1. 1931. izkazuje ca. 168 .milijonov dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Všteti niso izdatki za banovinske zavode in za banovinska podjetja. Število vlagateljev pri Poštni hranilnici je nairaslo v novembru na skoraj 123.000 hranilne vloge na 169 milijonov dinarjev, število poštnočekovnih računov na 19.088, poštnočekovna imovina na 941,400.000 Din. »Bios« d. d. v Zagrebu se imenuje nova stavbna družba z osnovno glavnico 10 milij. Din, cd katere vsote je vplačanih .zaenkrat 2 milijona Din. Namen družbe je gradba in oddaja stavbnih objektov ter nakup in prodaja imobilij. Povpraševanje po prašičih iz Jugoslavije je v zadnjem času zeilo živahno, zlasti v Avstriji. Dobro se razvija posebno kupčija okoli Vel. Bečkereka. Obtok bankovcev v češkoslovaški zna-fci nekaj nad sedem milijard Kč, zlato kritje je 49-9% in bo v kratkem doseglo polovico obtoka. Število brezposelnih v Nemčiji je v drugi polovici novembra naraslo za na-daljnijih 204.000 na 3,762.000. Dividenda Poljske banke bo letos najbrž manjša od lanske, 15% proti lanskim 20%. Mednarodni kartel tračnic je sklenil, da bo pustil oene v prvem četrtletju 193(1. nespremenjene. Pridelek ameriškega bombaža je uradno cenjen na 14,240.000 bal, to je 200.000 bal manj kot je pričakovala trgovina. Bombaževa družba Crospi v Milanu, ki je med najstarejšimi bombaževimi industrijskimi podjetji v Italiji, sklicuje občni 7,bor, ker je zgubljene nad tretjino delniške glavnice. V USA je bila ustanovljena zveza linoleja, ki ji je pristopilo 14 producentov z 90% ilinolejsko produkcijo Zedinjenih držav. Zveza ®e bo poleg standardizira-nja pečala s statistično ugotovitvijo produkcije, prodaje im založnega razvoja. Železniške uprave Evrope pripravljajo za bodočo sezijo skupno propagando, zlasti 'V Ameriki.. Prirejale bodo družabna potovanja po vseh deželah Evrope. Tudi Mednarodna hotelska zveza je zagotovila svoje sodelovanje pri tej akciji. Tujcev v Trstu so našteli lani od 1. januarja do 30. novembra 167.000, letos v istih mesecih pa 153.000, 14.000 anahj kot lani. Italija bo pomagala Rusiji pri izgradbi njenega trgovskega brodovja; ladje bodo gradili v italijanskih ladjedelnicah in l odo tam izvežibali tudi ruske ladijska delavce. Najnižjo posojilno obrestno mero po svetovni vojni bosta imeli dve ameriški vladni posejili za 150 in 250 'milijonov dolarjev, prvo po 1:X, drugo po l7/s-, vrniti se morata po šestih in po dvanajstih mesecih. Glede posojilne prošnje Italije v USA dementira ameriško državno tajništvo vse tozadevne vesti kot popolnoma neutemeljene. Predavanja o slavonski pšenici, o sladkorni pesi, uporabi umetnih gnojil itd. bo priredilo poljedelsko društvo v Osijeku od 21. dec. 1930. do 21. febr. 1931. Bombaževo terminsko borzo v Aleksandriji (Egipet) so vsled trajnega padanja cen začasno zaprli. Posojilo 200 milij. frankov za romunske kmete je najela Romunska Narodna banka pri neki banki v Parizu. Za posojilo jamči država. Angleški delež na nemških reparacij-skih posojilih je cenjen na 19 milijonov funtov in poleg tega še 10 milijonov funtov iz donosa reparacijskega posojila. Produkcija avtomobilov v USA za tekoče leto se ceni na 3,500.000 voz, kar je cela dva miiijona manj kot liani. Pogajanja za fuzijo štirih velikih bank v Newyorku, o čemer smo že poročali, so se nenadoma razbila. Ker bi morala fuzija služiti sanacijskim namenom, je neuspeh v Newyorku zelo vznemirili. Žito namesto denarja prevzema kanadska podružnica nekega, velikega podjetja v USA. izkazujejo za konec septembra 30.800 brezposelnih v primeri s preteklim latom, ko je to število znašalo 22.271. Po podatkih sooijalnih institucij je 'znašalo število brezposelnih na Češkoslovaškem koncem avgusta 52.694; v mesecu juliju tega leta je to število na-rastlo na 103.860, v mesecu avgustu pa že na 369.916. Na Japonskem je bilo koncem meseca avgusta 268.590 brezposelnih. V Kanadi je število brezposelnih industrijskih delavcev znašalo konoem preteklega leta 7654, letos pa že 19.600. V USA je bilo lani 9% vseh delavcev brezposelnih, letos jih je pa že 22%, tako da znaša skupno število brezposelnih okroglo 5 niilijonov delavcev.. Izmed večjih industrijskih držav je edino Francija, ki brezposelnosti skoro ne pozna. Koncem meseca septembra je bilo komaj 978 brezposelnih. V Jugoslaviji stojimo, kar se .brezposelnosti tiče, la k o ile: .meseca junija t. I. se je prijavilo 26.406 brezposelnih, izmed teh 5778 žensk. Posredovalo se je ■/.a delo v 6073 slučajih, delo pa je dobilo 4428 ljudi, a ostalo je brezposelnih 21.988 oseb. Meseca oktobra t. 1. je ostalo iz preteklega meseca še 5975 brezposelnih, a tekom meseca je število narasti o še za 11.216 oseb. Podpor je bilo izdanih meseca oktobra za 218.445 Din. Z ozirom na dane podatke se lahko 'reče, da je na celem svetu kakih 12 do 15 milijonov brezposelnih oseb. Med glavne vzroke brezposelnosti je treba omeniti v prvi vrsti ekonomsko depresijo in pa izravnoteženje v prodaji na-cijonalnih produktov. CARINA NA PRAŠIČE V ČEŠKOSLOVAŠKI IN NAŠ EKSPORT. češkoslovaška vlada je zvišala carino na pitane prašiče. To se bo poznalo zlasti v Bački, ki izvozi na teden 500 vagonov prašičev v Češkoslovaško (Prago). Doslej so plačevali za pitane prašiče do 120 kg žive teže 122KČ uvozne carine, od 15. t. m. dalje se plačuje 140 Kč. Carina za prašiče v teži do 200 kg se zviša na 380 Kč. Posledice zvišanja se na trgih v Subotici že javljajo. TVORNICA CIKORIJE Priporoča svoje izvrstne izdelke * * * Trgovci! Naročajte blago pri tvrdkah, katere oglašajo v »Trgovskem listu«. A M) E) M A prarek za pecivo vanilin jladtaor- š,mm 6dino prav/ih zanesljivi / Za zboljšanje našega železniškega prometa. (Konec.) Potniki, ki pridejo z jutranjim vlakom št. 9012 v Prevalje, lahko odpravijo svoje posle do 10. ure. Ker pa ni nobenega vlaka za povratek, morajo ostati celi dan do 19. ure v Prevaljah. Končno so tudi potniki iz mislinjske, šaleške in savinjske doline, ki želijo v Avstrijo ali preko nje dalje potovati, primorani potovati preko Maribora v Avstrijo, ker v Dravogradu nimajo zveze / avstrijskim vlakom št. 18’4p. Ta zadeva se ponavlja že več let pri voznorednih konferencah, a se železniška uprava vedno izgovarja na avstrijske prometne zveze. Vendar ta izgovor ne drži in je skrajni čas, da se to vprašanje enkrat konenoveljavno tudi v smislu želj lokalnih potnikov zadovoljivo uredi. Gospod inšpektor Petek ugotavlja, da je zadevno že razpravljal in stavil pismen predlog evropskemu uradu za potniški promet, da pa so Avstrijci odklonili vsako izpreinembo voznega reda na tej progi. Glede prekmurskih prog je podal g. Fran Ceh posebno poročilo na podlagi sklepov železniške konference v Murski Soboti. V. Uvedba motornih vozil. Z ozirom na uradne izjave, ki so bile dane v toku zadnjih mesecev, da se nameravajo uvesti v promet motorna vozila na področju tukajšnje direkcije, za kar se je Zbornica za TOI že v prejšnjih letih opetovano zelo zavzemala, se situacija glede sestave voznega reda po mnenju spomenice bistveno izpreminja. Uvedba takih motornih vozil bi omogočila popolnoma drug razpored in predlaga zato spomenico, da se železniška direkcija ponovno zavzame za čimprejšnjo uvedbo teh vozil, vsaj pa do prihodnje poletne sezone, in predlaga, naj bi se glede izprememb voznega reda, ki bi jih omogočila uvedba motornih vozil, sklicala posebna voznoredna konferenca. Končno smatra spomenica, da bodo gradbena dela na trikotu v Zidanem mostu do prihodnjega voznega reda toliko napredovala, da bo mogoče vlakom direktno voziti iz postaje proti Zagrebu na takozvano hrvaško stran, kar pomeni znatno pridobitev na času in bo omogočilo skrajšanje postankov v Zidanem mostu. V zvezi s tem bi se vozni red tudi lahko v mnogem oziru izboljšal. Letoviške in zdraviliške uprave stremijo že leta za tem, da se sezona po možnosti podaljša. Njihovi napori so ž.e deloma uspeli in tako se pojavljajo vsled ugodnih predsezonskih cen prvi gosti že o Veliki noči in po sezoni pa do oktobra. To stremljenje naj bi podpirala železniška uprava s svoje strani vsaj s tem, da bi se doba kurziranja direktnih voz in sezonskih vlakov podaljšala od 1. maja, oJarbok d. d., Zagreb; Kemične tvornice d. d., Osijek. Drinska banovina: Aleksič I. Borisa v, Valjevo. Dunavska banovina: Ben Andraš, Mol; »Novam« (Baumgaton Pavel), Novi Sad. Moravska banovina: Ilič K. Petar, Bor; Zlatkovič Dragoljub, Ja-godina. Vardarska banovina: Sadija Manuel, Skoplje. Beograd, Zemun, Pančevo: Kačarevič Branko, BeogrVd. — D. Odpravljene prisilne poravnave: Dunavska banovina: Barjaktarov Milivoj, Ti-tel. Vardarska banovina: Lazarevič Konstantin, Kukurečan. — Opomba: Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v društvenem tajništvu. Kvalitetna znamka Zahtevajte povsod 1 Zelo primerna BOŽIČNA DARILA! Največja izbira 1 'i' Oglejte si naše izložbe! A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA idbg.POUDKbciMllia "Wyg8fSBg— Zastopnika za razpečavanje strojev za tekstilno industrijo in industrijo gume išče neka milanska tvrdka. Njen naslov dobijo interesenti v pisarni zbornice za TOI v Ljubljani. Ivan M. Madun, Skoplje, Mokranjče-va 9, želi prevzeti zastopstvo tukajšnjih tvrdk za Južno Srbijo. Imenovani je že zastopnik za 'mineralno vodo Slatina Radenci. Vpisale so se nastopne: f i r m e : 839. Sedež: Ljubljana. (Dan vpisa: 30. novembra 1930. Besedilo: Drogerija Hermes, družba z o. z. Ljubljaua. Obratni predmet: Nakup in prodaja vseh vrst kemikalij, drog, parfumerij, fotografičnih, galanterijskih in bigijen-skih potrebščin, strupov ter fotografičnih aparatov na drobno in debelo. Poslovodja: iPegam Zdenka, hišna posestnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 30. 840. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 30. novembra 1930. Besedilo: »Reka«, lesna industrija in trgovina, družba z o. z. , Obratni predmet: Eksploatacija gozdnega posestva, ki ga je kupil gospod Hafner Alojzij s kupno pogodbo z dne 14. novembra 1929. od veleposestnikov Slanca Franceta in Slane Alojzije v Litiji, ležečega v Reki in obstoječega zlasti iz parcel št. 2423, 2424, 2425, 2426, 2427, 2428, 2429, 2430, 2431, 2432, '2433, 2435, 2436, 2437, 2438, 2439, 2440/2, 2368, 2376/1, 2434, 2440/1, 2441, 2442, 2445, 2446 'in 2447 kat. občine Moravče, im parcele št. 563 kat. občine Velika Goba in vseh s to kupno pogodbo pridobljenih parcel in zemljišč, ležečih v sodnem srezu Litija. Obratovanje vsakovrstnih žag in tovarn v s vrh o predelave iz navedenih gozdov dobavljenega, pa tudi drugod kupljenega lesa, nakup in predaja ter uvoz in izvoz lesa. iDružbena pogodba z dne 17. novembra 1930., opr. št. 9282. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: 120.000 dinarjev. Na to vplačani zneski v gotovini: 106 tisoč dinarjev. Od družabnika Hafnerja Alojzija kot stvarna vloga prinesena izključna pravica do vse eksploatacije lesa in gozdnih pridelkov v gozdovih »Reka«, obstoječih iz gori navedenih parcel, vredna 14.000 Din, je družbi na prosto razpolago dana. Poslovodje: Hauptman Peter, župnik na Dobrovi, Hafner Alojzij, lesni trgovec v Ljubljani, Dermastia Karel, profesor v Ljubljani. Vpisale so se i z p r e m e m b e irt Id o d a tki pri nastopnih f i r m a h : 841. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 30. novembra 1930. Besedilo: Peter Angelo, družba z omejeno zavezo v Ljubljani. Izbriše se poslovodja Klein Oskar. 842. Sedež glavnega zavoda: Wien; sedež podružnice: Domžale. Dan vpisa: 30. novembra 1930. Besedilo: I. Dbervaldner & Cie. Podružnica se je preosnovala v samostojno podjetje s sedežem v Domžalah. Izbriše se javni družabnik Stember-ger Rudolf. Vpišeta se javna družabnika Ober-wialder Alfonz iz Domžal in Stemberger Viktor, Wien XX., Dammstrasse 37/39, ki zastopata in podpisujeta tvrdko .samostojno. 843. Sedež: Ljubljana. 'Dan vpisa: 30. novembra 1930. OBJAVA. Po sklepu XXI. rednega občnega zbora z dne 5. decembra 1930 se bo izplačevala za kupon štev. 21 družbenih delnic dividende za leto 1929/30 v znesku Din 10— in sicer počenši z 30. decembrom 1930. Dividende kupone vnovči ali blagajna Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa blagajna Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani proti predložitvi kupona. Upravni svet Delniške družbe pivovarne Union. OBJAVA Upravni svet Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani objavlja s tem, da se bodo pričele zamenjati počenši z 27. decembrom 1930 stare delnice proti novim in sicer tako, da se izroči vsakemu prinositelju plašča in talona ene stare delnice po Din 50-— nominale, plašč ene nove delnice po Din 100-— nominale in nova kuponska pola s prvim kuponom štev. 21 za poslovno leto 1929/30. Zamenjava delnic se bo izvršila ali 1. pri blagajni Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa 2. pri blagajni Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani. Upravni svet Delniške družbe pivovarne Union. (Besedilo: (Prodajnii (zavod atlriižedih iovarn Ibarv, družba .z o. z. Izbriše se namestnik poslovodje 'Vodopivec Franc. I z bir i« a n e so u;a st op ne , ikune:: I 844. Sedež: \Vič-GUince. i Dan izbrisa: 22. novembra 193tl. Besedilo: »Jugomort«, Jugoslovanske , motorne d-efhfcvnice, družba * o. v. \v 'li- i kvidaeiji. A k«ija za aiižanje ccu v Italiji. — I’o časopisnih poročilih je akcija za pobijanje draginje v Italiji v polnem teku. Vladni organi in fašistovsk-e gospodarske in strokovne organizacije strogo nadzirajo icene za vse življenske potrebščine in za industrijske izdelke ne le v veletrgovinah in industrijah, temveč tudi v detajlniih trgovina, da bi »pravili cene v sklad s sedanjim kurzom lire. Postopa se pni tem jako strogo. Trgovcem, ki ne znižajo cene, in hišnim posestnikom, ki ne znižajo najemnine v taki meri, kakor se od njih zahteva, se nalagajo visoke kazni, mnogim trgovcenj pa se zapirajo enostavno trgovine. Faši* stovsko časopisje se hvali, da je že prvih 20 dni akcije pokazalo, da bo uspeh popoJen, in grozi trgovcem, ki bi prodajali drugovrstno -blago pa cenah, ki veljajo za prvovrstno blago. Trgovcem fašisti zabičujejo, da se morajo udati in da vladne odredbe niso samo navaden blef, ampak da se bodo docela izvršile. Trgovci naj si zapomnijo, da se na nje pazi in da morajo cene znižati v taki izmeri, kakor so to odredili kompetentni In objektivni organi. Nemška državna železnica ceni svoje dohodke za tekoče leto na ca 4600 milijonov mark, kar je 750 milijonov mark manj kot lani. Piredsedstveni člani so se odpovedali 20% svoje plače. Delniška pivovarna v Smicliovu (Praga) razdelju je iz čistega dobička v znesku 1"5‘8 milij. Kč 65% dividendo ali 1300 Kč proti lanskim 11C0 Kč, ko je bil čisti dobiček izkazan z 122 milij. Kč. Tečaj 12. decembra 1930. Hovpia-še vanje Din Ponudbe Din ©EVIZR: Amsterdam 1 h. gold. . Berlin IM Bruselj 1 belga Budimpešta 1 pengo . Curih lfflO fr Dunaj 1 Šiling London 1 funt Newyork 1 dolar ... . Parifc 100 fr Praga 100 kron Trst 100 lir 13-4(50 1094-40 7-9384 273-96 56 265 16727 295-60 22-76 13490 7-8926 9 8901 1097-40 7-9684 274-76 56-465 222 03 16807 295-78 Dobave. Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 22. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 1800 kg fino zrnatega železa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. decembra t. 1. poinidbe glede dobave 5000 kg koruze, 300 kg testenin in 200 komadov ‘krtač za ribanje. — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 23. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 10 komadov tolkačev za kamenje. — Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 24. decembra t. 1. ponudbe gle- SPEDICIJSKO PODJETJE R. RANZINGER Tilcfon it. 20 60 LJ U B LJANA prevzema vse >v ito stroko spadajoče posle. Lastno « ik I a d i š 6 e * direktnim tirom od glav. kolodvora Urinsko skladiš'*. N«s!ne trošarin« prosto skladišč*. Carinsko posredovan!«. P r e * o e pohištta s pohlštvinlml vozovi In av'omob li - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 II. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE _ ODJEMALNE ŠTRACE mmm KNJIŽIC3 JOURNALE RISALNE ŠOLSKE BLOKE ZVEZKE-MAPE "» • I. T. D. de dobave 3000 kg masti' za jamske vo*-žičke. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 18. decembra t. 1. se bo vršila pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija glede dobave mesa, kruha, zdroba, suhih sliv, sladkorja, čaja, kakaoa itd. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni bolnici.)’ Prodaja raznega blaga: se bo vršila potom licitacije dne 15. decembra t. 1. pri Glavni carinarnici v Ljubljani. — (Oglas in seznam blaga je na vpogled v p i st\noc£r vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfineJSi in najokusnejši namizni Kis iz pristnega vina. Tehniino in higijeniino najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. pisarna« Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, II. nadstr. Zahtevajte ponudbo I TRGOVCI! >£• .ALKO M tvrdke d. s o. x. V LJUBLJANI Na zalogi vse vrste najfinejšega likerja, pravi medicinalni in jajčni Brandy, najraznovrstnejši rumi, Ver-mouth vino, slivovka, brinjevec, tropinovec, vinski drožnik, hrusevo žganje, vinski destilat, mastika, ru-mica, rumosol — Nadalje: najfinejfii malinovec, Orangoada, Oitronada, pristni sukus iz gorskih malin PRODAJA SAMO NA DEBELO TRGOVCEM IH GOSTILNllARJEM CENIKI NA RAZPOLAGO! „ TISKARNA Merkur TRO.-IND. D. D. LJUBLJANA Gregorčičeva ul. 23. Tel. 2552 se priporoča za naročila vseh trgovskih ln uradnih tiskovin.Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, Statuta* tabele, letake Ltd. Knjigovoška dela li-vršuje v LASTNI KNJIGO VEZNICI Kreditni zavod za trgovino in Jndustriio j Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v iastnem poslopiu) S Brzojavke: Kredit Ljubljana t-t t-i Telefon Itev.i 2040, 2437, 2548; Intorurban: 2706, 2B06 5 Peterson International Banking Code ? obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnlli vrednostnih papirjev, deviz In valut, boranai^Clla, "ril« tiV. vr.U, atkompl In, Ink... m.nl. ..r « >«• In lno.^.t.0. «.»««P««W Itd. i Ureja dr. IVAN PLESS, . - Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. M1CHALEK. Ljubljana. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana