Poštnina plačana v gotovini* Stev. 7. V Ljubljani, dne 15. februarja 1922. Leto XXXV. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo ..Občinska uprava". lakaja vsako ar.do ob 3. url zjutraj. — C«aa mn fa 10 Din. na l«to. S Spisi in dopiai i. poSiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljub-Za inoztmatvo 30 Din. 5 ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacij« in Inserati pa: Poiam.in. it • vil k« i. prodajalo po SO par. a Upravniitva .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Boj za razdelitev države. Svoj čas je že »Slovenski Narod;; izračunal, kakšne velikanske stroške nam bo prinesla upravna razdelitev države na 28 oblaste v, kakor jo predvideva vladni predlog. Ne samo, da bi namesto sedanjih petih vlad (belgrajska, zagrebška, ljubljanska, sarajevska in splitska) jih dobili 26 in z njim novo armado najrazličnejšega uredništva, treba bo tudi zidati celo vrsto novih .vladnih poslopij za sedeže teh vlad. Stroški ne bodo šli na milijone temveč na milijarde. In to v tem času, ko so itak državni stroški na bremenih davkoplačevalcev tako narastli, da vse omaguje in pada. Vladne stranke hočejo zato razdelitev države v 26 oblastev, ker bi s tem centralizem znatno pridobil na svoji moči. Zakaj čim več jo oblastev, tem manjša so po obsegu. Čim manjša, tem manj moči imajo, tem več moči pa ima Belgrad kot osrednja Vlada. V Sloveniji pa navnja dr. Kukovec tudi to kot vzrok razdelitve, da bo s tem uničil klerikalno stranko, dasi ne vemo, kako si cm to predstavlja. Vlada je izdelala predlog o razdelitvi države tako površno in nedostatno, da vse zmajuje z glavo. Kakor bi vzel kos blaga in bi ga razrezal s škarjami. Nihče se ni oziral na to, kaj iz gospodarskih, zemljepisnih in prometnih ozirov spada skupaj, ampak vsakemu oblastvu so odmerili približno gotovo število prebivalcev in razdelitev je bila gotova, če tisto število prebivalcev res gospodarsko, zemljepisno in prometno spada skupaj — kdo se meni za take malenkosti! Ustava določa, da mora narodna skupščina do 28. januarja (8 mesecev po sprejetju ustave) rešiti zakon o razdelitvi države na upravna oblaatva. Tega narodna skupščina seveda ni naredila, ker je pač tvlada ni sklicevala, kakor bi bilo potrebno. Po ustavi mora sedaj zakonodajni odbor izdelati ta zakon dveh mesecev, torej do 28. marca, če pa tudi ta ne izvrši tega, bo to odločila kraljeva uredba tekona enega meseca. Stvar bi bila že davno rešena, ko se ne bi « vladnih vrstah samih oglasili zelo tehtni glasovi proti nameravani razdelitvi. Zakaj ta razdelitev bi z ojaeenjem skrajno osovraženega centralizma le še olja vlila v žerjavico, ki tli med Hrvati in Slovonci na oni strani ter Srbi na drugi strani, ne glede na to, da je ta vladni predlog sam na sebi zanič. Pašič sam je rekel, da se bo z razdelitvijo države počakalo do ugodnejših časov (ki pa seveda že ne bodo kmalu do-šli, gotovo pa nikdar pod tako vlado kot ie samostojno-liberabio-radikalna) in radikalci sploh so tozadevno zelo slabe volje. Zato ne upa nihče nase vzeti te odgovornosti in odtod odrivanje te zadeve. Zakonodajni odbor je o tem razpravljal. Poslanec Ljudske stranke dr. Ilohnjee je predlagal, naj se predlog vrne vladi kot nezadovoljiv. Razdelitev države po vladnem predlogu da se ne ozira mnogo na trgovsko, gospodarsko, prosvetno, narodno in versko stališče. Minister Trifkovič pa je predlagal, naj se izvoli poseben pododbor, ki naj se peča stino z zakonom o razdelitvi države. Ta predlog je bil sprejet. Pododbor je bil izvoljen in sestoji iz 11 članov vseh strank. V pododboru je zopet govoril dr. Holi« njec, ki je predlagal, naj se država namesto na 26 razdeli na 6 oblastev in sicer: Srbijo, Hrvatsko, Slavonijo in Medjinnir- Jem, Bosno s Hercegovino in Dalmacijo, 'Jrnogoro, Vojvodino ter Slovenijo s Prek-murjem. Socialist Kristan je obsojal načelo, da sme eno oblastvo imeti največ 800 tisoč prebivalcev, zemljoradniški poslanec Moskovljevio je obsojal vladno razdelitev v Srbiji. — V nadaljnji seji je govoril naš poslanec dr. Dulibič, ki je ugotovil, da samouprava, kakor jo bodo imela nameravana oblastva, niso nobeno samouprave, ker ljudstvo nima prav nobene odločujoče moči, temveč samo uradništvo, ki pa je odgovorno in podrejeno samo Belgradu. Nato se je prešlo h glasovanju glede vladne >samouprave« teh oblastev. Proti sta glasovala Jugoslovanski klub in zemljo-radniki. Socialisti so glasovali za vladni načrt. Razkrite laži. Vsem nam je še dobro v spominu, kako je Domoljub od ustanovitve samostojne kmetske stranke in zlasti pred volitvami v, ustavotvorno skupščino jeseni 1. 1920 očital in tudi dokazal samostojnežem, da so t zvezi z liberalci in da jih je najela in plačala kapitalistična in centralistična, proti-verska in protikmetska liberalna stranka, da tako potegne slovenskega kmeta poa centralistični jarm, kar se ji je žal posrečilo. To je bilo tedaj — kot tudi danes —< kričanja v kmetijskem listu, da je Domoljub največji lažnik na svetu. Vodstvo samostojne kmetijske stranke je dne 19. oktobra 1920 objavilo r »Kmetijskem listu;; debelo tiskano izjavo 7. naslovom: Vsej javnosti. In v tej izjavi so glasi: s Samostojna kmetijska stranka« nastopi pri prihodnjih vol it vali, kakor je bilo njeno načelo že prvi dan ustanovitve, popolnoma samostojno, ne oziraje se 114 levo ali desno, u sVojo lastno listo in a kandidati, kateri so se v večini krajev že določili. ^Samostojna kmetijska stranka ne be sklepala nobenega kompromisa ali zvezo • katerokoli obstoječo stranko, niti za hrbtom koga tajno podpirala, temveč bo šle sama pod svojo ponosno se dvigajočo zeleno zastavo neustrašeno v boj itd. Podpisani so Jakob Kušar kot t. 5. predsednik samostojnih, Jamnik kot takratni tajnik, ter celo vodstvo samostojno stranke, tako Čer-nc, Fipan, Mrmolja, Kraljič, Drofenik, Pu-celj, Urek, Gustav Pire, Majcen, Demšar, Skalicky, Ažman itd. In sam g. Urek, ki ga liberalni minister dr. Kukovec norčuje se imenuje >no-korumpirani Urek«, je priobčil v Kmetijskem listu 11. nov. 1920 izjavo, v kateri pravi med drugimi: sin vi zaslepljeni kmetje v >Kmetski Zvezk, ali boste sedaj odprli oči in spregledali, kako so vas far-bali in nalagali (namreč klerikalci. Op. ur.)? Pridigali so vam o naši zvezi z liberalci in vas s tem plašiti, da je vera v nevarnosti. Sedaj pa, ko so se oni zvezali t liberalci v skupnem in složnem delu proti nam hoteč uničiti kmetsko gibanje in njih voditelje, sedaj vera ni več v nevarnosti. Laži, obrekovanja in vsa peklenska zloba, ki jo uganjajo ti branitelji »kulture*;, gre vse lepo po naukih Zveličarjevih?« Podpisan Urek na Globokem dne 4. nov. 1920, Sedaj po dobrem letu pa se je docela odgmila zavesa in ae je samostojno-libe-ralna zveza pokazala v vsej nagoti. Dne 2. februarja |e imel liberalni poslane« in biv- ii minister dr. Kukovec govor v Fre-.Iiafu, kjer je dobesedno govoril takole o tej zve-jjjj >Jaz in moj prijatelj dr. Žerjav sva hotela čuvati slogo narodnonaprednih kro gov predlansko leto pred volitvami v na rodno skupščino. Kmečkemu našemu sloju hotela sva prinesti vsako mogočo osebno žrtev, tako da bo 6vet strmel, ko se bodo čnle podrobnosti. Da bi napredna kmečka misel zmagala, prepustila s?a po sklenjenem dogovora s kmetijsko stranko, ki je zapihan in se lahko objavi, vsa kandidatska mesta t ljubljanskem in mariborskem vo-livnem okrožja samostojni kmetijski stranki, a pismeno je bilo dogovorjeno za demokrate le to, da bode eden naš kandidat izmed vodilnih politikov na vsaki inteligenčni listi. Pod tem predpogojem smo dali demokrati svoje dobre kmečke krajevne organizacije t navodili v tem smislu za volilno agitacijo na razpolago kmetijski stranki. Uskok samostojne kmetijske stranke dr. Novačan sedaj brez potrebe očita vodstvu samostojne stranke, da ni odklonilo niti lepega prispevka demokratov v jrnto-rem denarju za tisk in agitacijo. Vendar sodstvo kmetijske stranke ni imelo iroral-ne moči v sebi, da bi bilo priborilo dani pogodbi tudi veljavo in odobrenje zaupnikov, tako da smo mi, ki smo samostojni stranki k uspehu pomogli z vsemi sredstvi v dobri veri in zvesti dani besedi, bili tik pred volitvijo postavljeni pred položaj, da •;e za svoje mandate borimo brez svojega '-fnha, ki so si ga pod drugimi pogoji samostojni od nas izposodili.« Dalje je govoril dr. Kukovec: _ »Poslancu Dobniku sploh manika kaka podjetnost, a poslanec Urek je kvečjemu podjeten v kaki javni osornosti nasproti demokratski stranki in v tein, da javno laji, da so žrtvovali naprednjaki stotisočo ga kmečko organizacijo. Vodstvo samostojne stranke dela često brezglavo politiko.« Kaj naj 6edaj misli pošten slovenski (tmet o samostojnih voditeljih, ki eo javno, s svojimi podpisi utajili sleherno zvezo z liberalci, dočim so si v'istem času izposodili za volilno agitacijo od liberalne krajevne odbore ter rabili liberalni denar. Res je, da niste pri volitvah vezali svoje liste z liberalno stranko, toda ali niso liberalni krajevni odbori in pa stotisoči močnejša zveza kot vezanje list. Ali je to odkritosrčnost napram kmetski javnosti? Kaj noj sedaj mislimo o Kmetijskem listu, ki nas je neprestano sramotil in dolžil obrekovanja In laži, ko smo samostojnežem po vsej pravici očitali, da so pionirji svobodomiselne liberalne Branke, ki si s svojim pravim imenom ne upa več med kmete? Kdo je tedaj slepil in zapeljeval slovenskega kmeta, da so ga upognili pod jarem cetralizma? G. Urek, kdo se je zvezal z liberalci — mi ali Vi. Ali Vas ne oblije rdečica sramu, da s svojim podpisom tajite zvezo z liberalci in jo podtikate nam v istem času, ko so liberalci žrtvovali stotisoče za vašo organizacijo, kakor izjavlja dr. Kukovec. Tako grde in nemožate vloge kakor naši samostojneži niti liberalna stranka ni nikdar igrala v slovenski politični zgodovini. Ali ste to možie ali kai. eospodie Knšar, Mrmolja, Pucelj, Urefe* Pire, Pipan, Ažman, Skalicky, Demšar, Meden itd. Da bo slika samostojne morale popolna, povejmo še izvirno samostojno zgodbo z dežele. Pred občinskimi volitvami so imeli samostojneži v Št. Vidu nad Ljubljano shod za občinske volitve. Na shodu je bil navzoč tudi naš pristaš, ki je glasno očital samostojnežem zvezo z liberalci. Samostojneži so bili tako ogorčeni, da so s ploho ugovorov planili nanj ter mu obljubili tožbo radi žaljenja časti, češ, da jim je očital zvezo z liberalci. Po volitvah 60 pa v občinskem odboru samostoneži in liberalci sevedi vedno lepo skupaj nastopali. V zadnjem času pa se je kakor splošno t^di v Št Vidu razmerje med samostojneii in liberalci močno ohladilo. Prišlo je do volitve kraj-nega šolskega nadzornika. Tedaj so na veliko začudenje samostojnežev postavili liberalci svojega kandidata. Ramostojneži so opozorili liberalce, da mora po pogodbi biti nadzornik hristaš samostojne stranke. Tedaj jc odgovoril Jedeesar: Kaj nas briga pogodba, mi imamo svojega kandidata. Kmalu po izvolitvi pa je prišel sam g. Pipan, predsednik samostojnih k odličnemu našemu pristašu (ime na razpolago) ter mu bridko potožil, da so imeli samostojneži in liberalci pisano pogodbo med seboj, a da so jo Jedeesarji prelomili. Za 3 Domoljuba* pa, ki so ga samostojneži povsod in vedno grdili kot največjega lažnika, je sijajno zadoščenje, da je prišel po dveh letih sam liberalni minister in voditelj liberalne stranke ter potrdil to, kar je Domoljub od začetka trdil in dokazoval. Ko bi pa slovenski kmetje takoj takrat poslušali Domoljuba in ne bi šli na li-manice samostojnim voditeljem, bi se ne dobili v ustavotvorni skupščini slovenski kmetje, ki bi prodali svojega tovariša krutemu centralizmu. Samostojna stranka je doigrala. Ne vfled pomanjkljivosti svojega programa, no v prvi vrsti vsled slabe organizacije, nedelavnosti svojih pristašev, slabe organizacije, pomanjkljivosti prosvetnega in gospodarskega dela, temveč vsled brezmejne nemožatosti in neznačajnosti svojih voditeljev. Ta stranka ei je v dveh letih ustvarila tako sramotno zgodovino, da se bodo slovenski kmetje čez desetletja, ko bodo prebirali to zgodovino, vprašali, če je bila to tudi ena hudih povojnih zablod slovenskega kmetskega ljudstva. Liberalna strr.nka pa resno misli na to, da napredno slovensko armado zopet pregrupira, kar kaže dr. Kukovčev govor v Središču ter da likvidira (ukine) samostojno kmetrko stranko. Obenem pa bo morala zopet poiskati novega imena, pod katerim bo mešala kmetske vrste in navajala vodo na svoj mlin. Ime bo lahko najti, voditeljev tudi, saj je raznih Urekov, Kušarjev in Pucljev še dosti na svetu. Iz živlfenfa papeža Pifa XI. Papež Pij XI. je bil rojen 81. marca 1857 v Desio, industrijskem mestu s 10 tisoč prebivalci 18 km od Milana kot sin glo-bokoverne meščanske družine. Njegov brat je trgovec s svilo, eden izmed &et* kov inženir. Pri krstu je deček dobil kn« Ahil. Sv. Ahil je bil škof v Spoleto. Dasi j« papež Pij XI. že kot deček silno ljubil ra» j ličen spor*, je vendar bil tako vnet za nč«, nje, da ie bil vedno prvi v šoli. Svoje «tt>, dije je dovršil v Rimu, kjer je postal trojni i doktor: bogoslovja, modroslovja in cerkva, j nega prava. Svojo novo mašo je pel 1.187^ i na grobu sv. Petra v Rimu. Njegova prvi j služba je bila v milanskem semenišču, kje] ; je bil profesor do 1. 1888. V tem letu je b?j I kot učenjak dodeljen znameniti ambrojij. t : janski knjižnici in tu ostal do 1. 1911, Spj. I sal je mnogo učenih knjig, obenem pa s« j« | ! z vso vnemo posvetil dušnemu pastir«tvn 1 Bil je kaplan v nekem milanskem ženskem samostanu, katerega namen je bil ekrbett za reveže in zapuščene. V tem samostan« so se zbirali tudi dimnikarski vajenci, katere je samostanski kaplan poučeval v krščanskem nauku ter delal pri njihovih prk reditvah. L. 1883. je ustanovil društvo katoliških učiteljic, ki jih je vodil, dokler ji j ostal v Milanu. Poleg tega je bil voditelj | več kongregacij. L. 1911. je bil imenovan za podpreta-kta v vatikanski knjižnici v Rimu, kamor pa se je preselil šele med vojsko. L. 191ft ;| ga je poslal sv. oče na Poljsko, da uredi cerkvcne razmere in ko je postala Poljski samostojna, je postal Ahil Ratti apostolski nuncij v Varšavi, glavnem mestu Poljske, obenem pa nasloni škof Lepantski. Njegovo delovanje na Poljskem je bilo vzorn« in energično. Dosegel je, da eo je v ustav« sprejelo mnogo ugodnosti za uspešen m [ voj katoliške cerkve na Poljskem, razdr«-pane cerkvene razmere je hitro uredil M nastavil 18 novih škofov. 13. junija ltfft ga je imenoval pokoj, papež Benedikt XV, za kardinala obenem pa za nadškofa i Milanu, kjer je pa vodil svojo rojstno nad-škofijo samo dobrega pol leta. Eno strast — ako smemo tako reči ~ je poznal sedanji papež Pij XI., mof dni-gače skrajno umerjen in vajen trde samo-zataje, kar se izraža tudi v geslu, ki si gi je izbral kot papež: Raptim transit — hitro mine... Ahil Ratti je iz vse duše Ifubil planine. 2e zgodaj se je vpisal v Italijanski) planinsko društvo in bil eden najizkufr nejših, najvztrajnejših in najdrznejših itnfi-janskih planincev. Za vsako turo se I« vestno in temeljito pripravil: študiral j» geologijo in zemljevide ter se opremil l vsem, karkoli potrebuje pravi planine«, Po naravi je bil obdarovan z lastnostmi, ki so potrebne planincu: vnemo, pogumom in hladnokrvnostjo. Na gore ga j»,. običajno spremljal msgr. Grasefli, rektor kolegija sv. Karla v Milanu. Prebila «1* mnogo smrtnih nevarnosti, a se vse!«) srečno rešila. Tako je Rattiju na ledeniku della Tribolaziona zdrknila iz rok vrv, je takorekoč za las obvisel na robu stral* nega prepada. Vendar je imel dovolj pr«' I udarnosti, da je v naslednjem trenutk« i vrv zopet ujel. Znamenita je bila Rattiievl tura preko Montc Rose 1. 1889. Prenoči« morali dve strašni noči na ledenik« so 4600 m visoko, na robu stene. Kljub t?®" je Ratti že dva dni po tej turi sam Sel "Jj M ntterhorn, kjer ga je zopet prehite'a no« i in ie moral zopet prenočiti na prosle01 Prihodnje leto je tel Ratti na Morit Blanc in se vrnil čez ledenik Ddme, kar do takrat pred njim Se ni nihče poskuiaL Zunanjost sedanjega papeža je krepka in postavna. Dasi je že pri 65 letih, vendar komaj kakšen siv las prepleta njegove črne lase. Njegov obraz je še svež, oči gledajo ostro iza zlatih očal, katera nosi Se od mladosti. V občevanju je dostojanstven in prijazen. Upamo, da ga nam Bog dolgo ohrani v blagor človeštva in v čast katoliške Cerkve. vino, da sploSno prepove krošnjarstvo, in sicer onim z suho robo in onim z raznim sadjem (Osilnica, fara Poljane i. dr.). Če se to zgodi, je kmetsko gospodarstvo v Kočevskem, osobito v ribniški in sodražki kot tudi lužarski dolini zelo poslabšano. Ljudje pozimi izdelujejo suho robo, in sicer vsa družina z otroci vred, na spomlad razpro-dajajo in s prislužkoin pomagajo svojim kmetskim gospodarstvom, iirez zaslužka bo na tisoče ljudi, s tem pa zapade stotine družin brezdelju in siromaštvu. Zato je naloga kmetskih organizacij1, da svojega tovariša kmeta-krošnjarja branijo in se poteg* nejo zanj. Županstva v tem oziru veliko lahko pomagajo, ker se našega krošnjarja često po krivici dolži raznih nepravilnosti, seveda v prvi vrsti oni, ki ga hočejo odstraniti. Če se namreč krošnjarstvo zapre, potem se ustavi tudi popravljanje starega orodja, kar bo gotovo v škodo kmetskemu gospodarstvu. Razvidno jc, koliko ovir ima obrt doma, zato zahtevajo lesni obrtniki, da se jim odpre meja v Avstrijo, Italijo in na Madžarsko. Pretekli teden je nar. poslanec Škulj o priliki sklepanja trgovinske pogodbe med našo državo in Avstrijo v daljšem govoru v državnem zboru zahteval, da trgovinski minister sprejme v trgovsko pogodbo tudi določbo, da bodo smeli naši krošnjarji svoje blago razprodajati po celi Avstriji kakor prej. »To bo lahko doseči,« tako je poudaril poslanec, »ker avstrijski kmetje sami prosijo in pišejo našim krošnjarjem, da naj prinesejo svoje blago in pridejo staro povpravljat.« Žalo.tno je pač to, da naša vlada naseda raznim trgovcem in vedno skuša sosebno spet v zadnjem času uničiti krošnjarstvo. Pač znak' liberalne vlade, ki ustreza bogatašem in ji ni mar, če mali človek pogine. Ker ne poznajo potreb našega kmeta, zato često razni vladni gospodarji hotč ali nehote zatirajo našega kmeta, ki se hoče na drug način preživljati, ker mu kmetsko delo ne more zadostovati. Spoznajmo se pa vsaj med seboj, ker krošnjarstvo z izdelki domače obrti je kmetsko vprašanjel Kmetijski ©mladinski klubi. V zadnji seji kmetijske družbe predlagal je predsednik Gustav Pire načrt in sredstva za povzdigo umnega kmetijstva. Naglašal je, da se mora pospeševanje kmetijstva vršiti vsaj na oni način in v oni meri kot pred vojno. Naštel jo po vrsti stvari, ki so se že izkazale 111 rodile mnogo dobrega sadu, tako da so jih bo treba posluževati v. prihodnjosti Se v večji meri iu z večjo odločnostjo. Poleg starih in znanih sredstev, ki smo jih navedli tudi v zadnji številki »Domoljuba,*, priporočal ie g. Pire ustanavljanje kmetijskih omladinskih klubov, za katere je že izdelal načrt. Ti klubi bi so ustanavljali po vzorcu takozvanih izvidi-kov, skavtov ali nemških »p?adfinder«-jev in bi organizirali mladino od 12. leta naprej na podlagi kristijanske morale z namenom pripraviti jo za bodoči poklic državljanov in kmetovalcev. Na podlagi te omladinske organizacije bi so pozneje odrasli kmetijski naraščaj organiziral v kmetijske klube po nemškem vzorcu, ki bi se pa moral prikrojiti z.a nase razmere. Svoje- Gospodarski CXXXMCKX>00a00000000CXXXX>0CO0CXK>K>3000000(ia000C00 o88^3oOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOO ttOOOOOOOOttrCOUbOOeOOOOO1 Prizanesite nam s takimi pomotami. Pod tem zaglavjem v zadnjem ;Domoljubu« napisani članek o napovedi dohodnine je popolnoma resničen in jasno označuje birokratično mišljenje in slo-novo nerodnost onih uradnikov, ki delajo po avstrijskem starokopitju dalje. Finančna delegacija je imela prav, da vam je svetovala natisniti lastne tiskovine, saj je tlsek tako drag in so tiskovine tako nerodne, da je v škodo države in strank ako uporabljajo predpisani vzorec, kajti vaš vzorec je bil posebno za poljedelco zelo prikladen in pri vseh davčnih uradih na Štajerskem smo ga priporočali strankam. Sestavljen je bil po navodilih fin. nadkomisarja Žima, edinega moža pri finančni upravi, ki je bil podkovan strogi kovnjak, hkratu pa je znal prilagoditi pusto in nerodno finančno službo razmeram med ljudstvom. Tem razmeram se pa ne zna prilago-. ditl »strokovnjake v Novem mestu, ki tolče S po določilu, da mora biti napoved na »predpisani tiskovini«. Zato mu tudi delegacija ne moro blizu in mož se postavlja s svojo trditvijo, kakor bi bil rešil svoj narod lakote in smrti. Dobri gospod seveda no pomisli, da dotični stavek v zakonu ni .vzeti dobesedno v današnjih časih, ker je bil izdan v avstrijskih razmerah. Tako daleč pa pamet takih gospodov no sega in med uradništvom imamo celo ljudi, ki se še na starejše naredbe sklicujejo, kakor je goranji slučaj. Zato odkrito povemo, da se uradniki na deželi, ki neposredno delamo z ljudstvom, sramujemo takih »kolegov« in- gosp. poslanci naj poskrbo, da se bo država ob splošnem čiščenju uradniškega staleža otresla tudi takih nerodnežev. Kot praktikantje so 6e nadrgnlli na izust za izpit potrebne zakone in predpise in na teh predpisih jezdijo že desetletja: kaj jih briga vojska, razpad Avstrije, Jugoslavija, draginja, novi rakonll Vse to jih ne moti: § 3il'/2 davčnih predpisov iz prejšnjega stoletja govori ta-& ko, da je tiskovina predpisana, in temu se treba ukloniti, naj se vos svet pretrga. Taki gospodje so dosegli s svojim pikolovstvom visoka mesta, imajo VIII., VII., VI. in višji čin, a povrhu očala, ki ne vidijo dalje nego od mize do vrat; zunaj vrat zanje ne obstoji ne svet ne življenje. Take junake nam je vzgojila Avstrija, ki je izdajala za vsako muho deset pred- | pisov, da so se ti gospodje odvadili samo- 1 s t o j n o misliti, ako so bili sploh j kdaj vajeni misliti. Zato se ne morejo se- I daj udomačiti na sedanje predpise, ker puščajo uradnikom samostojno presojo slučaja, kakršen je n. pr. goranji, revež pa si ne zna pomagati, ker nima pripravljene naredbe kaj storiti takrat, ko natisne zasebnik na lastne stroške boljšo tiskovino; mogoče bi pojasnil Zun, škoda da je umrl. Avstrijskega šimelja naj Bog živi; vam, gospod urednik se pa prav godi, da ga šele sedaj poznate, ko imamo že davno laslno Jugoslavijo! Pozdravite Novomeščane! i Davčni uradnik. Od nekdaj slovenski kuiet po večini ni mogel shajati ob svojih pridelkih, zato je moral iskati stranskih dohodkov. Kar mu je nudil domači kraj, tega se je oprijel najraje. Tako so nastale razne domače obrti, ki so preživljale kmeta in one, ki prihajajo iz kmetskih vrst. Na ta način je nastala že stoletja stara domača obrt, ki preživlja tri četrtine kočevskega okraja, to je izdelovanje raznih lesnih predmetov, ki se predvsem rabijo v kmetskeni gospodarstvu in gospodinjstvu. Ker ljudje sami na roko izdelujejo, znajo tudi sami tako orodje popravljati, Pozimi so si izdelali robo, poleti pa vzamejo zalogo, krošnjo na ramo in raz-prodajajo suho robo po hišah. Ročno delo je vedno bolj solidno, zato so kmetje od-nekdaj povsod radi kupovali tako blago, osobito ker je prodajalec tudi raztrgano rešeto ali razbite obode lahko popravil. Tako je nastala slovita domača obrt suhe robe. znana po celem svetu, ker marljivi Ribničan se ni strašil ne poti ne truda, da je svojo robo razpečal na vse strani. Vsa Avstrjia in Ogrska jih je poznala. S prevratom pa so nastali za to obrt hudi časi. Vsa trgovina je ostala omejena na Slovenijo in Hrvatsko. A tam doli v Bosni in Vojvodini imajo že lastne obrtnike. V Avstrijo ne smejo, v Italijo, Istro, Mažarsko tudi ne, tako je nastala velika skrb, kaj z obrtjo, kaj z zaslužkom, ker lahko rečem do 10.000 oseb se v Kočevskem okraju preživlja s tem delom. Poleg tea je tudi domača liberalna vlada kokazala svoje liberalno kopito in skuSala z vso silo preprečiti vsako razprodajanje od hiše do hiše tudi po domači zemlji. Potom svoje organizacije »Zveze lesnih domačih obrti v Ribnici« so pa obrtniki na vse načine branili svoje pravice, prostost krošnjarstva in prostost potujoče obrti, to je popravljanje starega orodja. Trgovci pa le vidijo v malem človeku vedno neko oviro, zato silijo ministrstvo za trgo- ga načrta g. predsednik Pire še ni natančno razložil in za to moramo počakati s svojo končno sodbo o nameravanih klubih. Pripomn5*' pa hočemo že danes, da bomo podpirali lc take organizacije, ki ne bc'.o ne le v nikakem nasprotstvu z našimi do-danjimi mladinskimi organizacijami, temveč, ki bodo te-le podpirale. Vsled pridobljenih skušenj nismo tako otročji, da bi sli na vsako limanico in da je tudi tukaj lima-nica, nas je podučil g. odbornik nadučitelj Črnagoj, ki je pričel takoj v dolgem govoru razlagati potrebo, da se vodstvo teh klubov izroči učiteljem, ki bi imeli torej tudi po končani ljudski šrIi ves vpliv na odraščajočo kmetsko mladino. Mislimo, da bi bilo čisto odveč, ako bi tukaj razlagali, zakaj da je tako vodstvo za nas popolnoma nesprejemljivo in da se bomo mi do skrajnosti branili, da bi svobodomiselno učitelj-stvo na tak način hotelo dobiti v roke našo verno mladino. In kakor hitro bi pri kmetijskih klubih imel prste vmes svobodomiseln učitelj, bomo ves svoj boj zastavili proti klubom, ker bi bile to samo liberal-no-politične mladinske šole. Vodstvo delavskih mladinskih organizacij imajo starejši, že izkušeni delavci-tovariši, ki že vedo, kaj je najbolj potrebno njihovim r la-dim stanovskim tovarišem in ravno tako mora biti pri kmetijskem naraščaju, katerega morajo voditi pred vsem že izkušeni kirel:e sami, ker ravno oni vedo, kje jih najbolj čevelj žuli in kje jo najbolj poheb-no moči zastaviti 2a povzdigo in čast kmetijstva. Vsakdo drtigi pa, ki hoče z njimi v slogi sodelovati, pa naj si bo učiteljskega ali kateregakoli stanu, bo z veseljem sprejet v njihovo sredo in ako bo pokazal, da ima dobro voljo in zmožnost do skupnega dela, dobil bo v družbi ali organizaciji svoje odlično in vplivno mesto. Tako je že sedaj in tako mora biti tudi v prihodnje. Sicer pa se nam zdi, da že veliko preje treba, da se ljudska šola preosnuje v kmetijskem smislu, in da se osnuje dovolj knsetijfkih šol. Kar se tiče Črnogojevega predloga še posebej pa pripominjamo, da večina ueiteljstva niti te malenkosti, ki je že zdaj na ljudskih šolah vpeljana za pouk kmetijstva, ne izvršuje. Živ dokaz zato so nam — šolski vrtovi. Movda bi bilo dobro, da bi se Kmetijska družba tndi o tem kaj posvetovala in poslala na vlado primerne resolucije. Gospodarska obve$tfta. DENAR. Vrednost tnfega denarja. Deusr amer>Ski folar avstrijska krona Ce^koslova Ku kri angleški funt francoski frank ital lan k» lira bolgarski lev carski rubel grSkn drahma nem*ka murka rurpo iskl lei iv carski trank potiska murka merska krona 6. febr. 10. febr. 13. feVr. K v K v Ii v 20S — 302 — 303 - — — — — - 05 1300 - — — — 26 10 _ _ 13 95 _ — _ _ — — 1 94 2 «2 - 20 - 19 — — — — w _ _ __ 1 St 1 56 1 56 2 32 2 34 2 36 — — — — — —. — — — — _ _ — — — «c — — g 5 dinarske bankovce morajo sprejemati vse državne blagajne do 5. maja t 1. Tako objavlja naša finančna delegacija. Vsi hrvatski listi pa pr-ašajo poročilo, da veljajo samo do 5. marca. Vpral. Ii L.no *ia finančni delegaciji, pa nam še e:.- odgovorili. „ , v I g Celokupni dolg naše države znaša 2382 milijonov frenkov. g Mcsfo Zagreb najame posojilo v Švici v znesku 600 milijonov ki on. g i raf.rosi skrbe sa sebe. Francoska vlada' je glede ruskih predvojnih posojil poJala vsem ruskim obmejnim državam poziv, da naj prevzamejo del tega d A ga, in sicer v višini, ki odgovar'". velikosti in številu prebivalcev teh držav. g iosojilo ponuja Švica naši dišavi, tako poroča belgrajski list ^PolUika«. Mi dostavljamo k temu: Bomo videli. DAVKI. g Rok sa napoved osebne dohodnine je podaljšan do konca februarja. Napovedati se mora na tiskovinah izdanih od davčne oblasti. g Napoved doliodniio Rok za vložitev dohodninske napovedi je podaljšan 10 konec meseca februarja Nihče naj nc prezre vložiti to napoved, da se izogne mnogim neprilikam. Kako je to napoved »es aviti obravnava prav natančno Valentin Zunova tin iga pod naslovom >1) o h o d n i n u<, ki velja 4 Din Tudi Janko Dolžanova knjitpi >U rodnih vlog« obsega poleg najrazličnejših vlog na politične, vojaške, iimmčne, davčne in sodne urade zelo praktične vzorce za dohodnino. Ta knjiga slane 0 Din Obe knjigi se dobita v zalegi Jugouiovaiiske knjigarne v Ljubljani. g iioj sa eksistenčni minimum. Dne 10. t. m. i ta v seji finančne a cULora zahtevala poslanca Jugoslovanskega klu^a Pušenjak in Klekl od finončne-a o. — ra, nej se v dvanajstinah za marec in april določi kot eksistenčni minimum .i doL^a-nju dohodnine vsaj 10.003 K in ns V-sedaj 4800 K. Temu predlogu &o nasprotovali demokrati in finančni minit' r dr. Kumanudi, ki je izjavil, da bo upc~'.ev.tl predlog pri rednem proračunu in ne , ri dvanajstinah. (Sar~, prazen izgovori 'tp. uredn.) V krogu slovenskih poslancev vlada veliko ogorčenje radi ^o-Jcpanja demokratskih posluneev in radi tega, ker poslanci imo6tojne k netske stranke i tso prišli niti k seji. — Tako skrbe samostoj-neži za dvlr~bit slovenskega kmeta I g Glede takse na vose na Jedrih in podobno objavlja delegacija ministrstva itnanc v Ljubljani uradno: Občinstvo se opozarja na razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani pod št. B II 6/20 iz leta 11)22., ki bo v najkrajšem času izšel v Uradnem listu in vsebuje nekatere važne izpremembe in dopolnitve predpisov o pobiranju takse na vozila ter razna pojasnila glede nekaterih dosedaj spornih vprašanj. Vsebina tega razglasa jo v glavnem ta-le: Po tarifni postavki 100 začasnega zakona o taksah in pristojbinah (Ur. fist št. 100) sta predvideni dve vrsti taks, in sicer: 1. Taksa za prijavo držanja avtomobilov, fijakerskih voz, voz na vzmeteh (fedrih) tn btciklov. 2. Letna taksa za vporabtjanje avtomobilov in fijakerskih voz osebno potrebo. Taksa za prijavo držanja se plačuje za vse vrste avtomobilov, fijakerskih voz in bieiklov (bodisi motornih, bodisi navadnih) ne glede na to, ali se uporabljajo za prevažanje potnikov, prenašanje blaga, za Žpekulalivno namene ali zgolj za osebno potrebo. Vozovi na vzmeteh (fedrih), to so vozovi na fedrih, ki niso fijakerski vozovi, kakor kočije, landauerji, breki, marveč druge vrste, n. pr. takozvani navadni ko-lesi ji in >zapravljivčkk, brez strehe iu slično, plačujejo to takso samo tedaj, ako se uporabijijo izključno za osebo in rod-bino lastnika (za luksus). Ako jih pa redno uporablja lastnik poleg tega tudi za prevažanje svojih potrebščin, pridelkov ali blaga, n. pr. mleka, zelenjave, mesa, ma> nulakturnega blaga itd., ne plača nikako takse, razen pod pogoji točke 20, člena 49 taksnega in pristojbin.skega pravilnika. Po tej točki 20 se namreč plačuje za prijavo onih običajnih vozil po mestih in trgih, ki niso omenjena v tarifni postavki 100, ld se pa morajo po veljavnih policijskih predpisih prijaviti ter je treba za njih uporabo dobiti odobritev, taksa tar. postavka 1 po 2 Liin in za dovolilo taksa iz tarif. post. 6 po 5 Lin, ako v področju poedinih obla-stev ni predvidena porebna druga ve*ja takia. Običajni kmetijski vozovi, ki iz-ključno služijo potrebam lastnika, ne plačujejo niti te takse (iz točke 20, čl. 49 pravilnika). Iz tega sledi, da se za navadna kmetska vozil*1, kakor tudi kmetske vozove na fedrih, ki se poleg uporabljanja za osebo in rodbino lastnika redno uporabljajo tudi za prevažanje njegovih p> trebščin in pridelkov, kakor mleka, zelenjave itd., ne plača nikaka taksa za prijavo držanja. Pod omenjenimi pogoji torej ne podlegajo taksi takozvani jkoleslji« (Steierwagerl), »zapravijivčki« (vozovi na fedrih z lojtrami in spredaj s sedežem) in slična vozila. Tekih vozil sploh ni tr«k«. prijaviti, če so omenjeni pogoji za taksno prostost dani. Letna taksa se plačuje samo za uporabljanje avtomobilov in fijakerskih voz (kočij, landauerjev, brekov i. si. za osebno potrebo. Od plačanja te letne taksa so izvzeti v točki 3 čl. 89 pravilna našteta vozila. Vsi avtomobili, vozovi in biciklji, ki služijo izključno za prevažanje materi-jala, oseb in orodja za gašenje požara, eo v -ake tnkse prosti. Stranke, ki eo že j>o-1 ožile takso, katere pa po teh novih predpisih in navodilih niso bile zavezane plačati, lahko prosijo za povračilo tekom 90 dni po položitvi takse pri onem oblaetvu, kjer so takso položile. g Pridobaiatka napoved. Vsled tkaza delegacij« ministrstva linaii« mera vsak obrtnik, trgovce i-d. predložita »io konce tres«ca februarja na-peved za odmero obi« pridebniuc. Vzore«, kako se izpolni ta napeted, se nahaja v knjigi »Uradnih vlog«, ki jo je zaletita Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ln velje 5 Din. V njej se naha ajo tudi zelo praktiini vzorci za napoved dohodnin« in pridobnine, obsegu pa tudi najrazličnejše druge uradne vloge na politične, vojaSke, finančne, davčno in sodne urnde. Knjiga bo slehernemu ob različnih prilikah kar najbolje služila. g Da se prošnje carine prostega uvoza blaga ne sadršujejo brespotrebno, raz* glasa ministrstvo za trgovino in industrijo, da morajo stranke svoje prošnje za carino prosti uvoz blaga pravilno kolekovati in jim priložiti bodisi v originalu ali prepis« račun — fakturo naročenega blaga ter predpisano takso za • uverenje. Naj b' stranke vlagale predmetne prošnje preden pride pošiljate v, oziroma še prej nego naročijo blago, kulti ministrstvo mora pred tadajtf uverenja iskati podatke, ako se do- U6ao blago izdeluje v drŽavi in ne sme re-Hti prošnje, dokler ne dobi teh podatkov. CBNB. g Ljubljanski trg. Cene stalno rastejo. ||e«a je dovolj na trgu. Goveje meso stane 12 K, toda je tudi to po ceni >boljše« meso slabe kakovosti. Vse boljše meso izvozijo * inozemstvo, v prvi vrsti v Italijo. Svinjsko meso 43 K, slanina okoli 80 K, mast 05 K za 1 kg. Jajc na trgu primanjkuje. Ideke liter 10 K. Cene manufakturnemu blagu stalno rastejo vsled vedno višje vrednosti češlcoslov. krone. Trije trgovci z gUEBufakturo so že napovedali, da niso » stanu poravnati svojih naročil. Moka ftane kilogram 24 K, toda kakor vse izgleda, je pričakovati, da pride v kratkem aa 28 K kilogram. g Žitni trg. Cene žitu še vedno rastejo in Izgleda, da bodo šle še kvišku. Sedanje cene za 100 kg z vrečo vred so v Zagrebu sledeče: Pšenica 1700 do 1750 K; koruza 1350 do 1360; oves 1250 do 1280 K; jari fotonen 1400 do 1450 K; ozimni ^ečmen 1320 do 1350 K; moka št. 0 2350 do 2400; moka St. 2 2250 do 2300 K; moka št. 6 2050 do 8100 K: mekinje 980 do 1000 K. g D. 0. R.: Žitne cene, ki jih mi nava-fame iz Bačke, so poročila društva v Gaj-doferi (Bačka), ki kupujo žito za Liko in •poroča cene Jugoslovanskemu Lojdu, odkoder jih mi povzemamo. Deloma pa so to poročila žitne borze v Novem Sadu. Seveda bo žitne cene tako kot valuta. Če greš 9 banko in hočeš kupiti tujo valuto, boš moral vedno nekoliko dražo plačati, kot aotirsjo na borzi, če pa jih ponujaš, jih koš pa moral nekoliko ceneje dati. g Padec cene vina na Slovaškem. Ceno vina na Slovaškem hitro padajo. V »adnjem času je padla cena vina pri lii.ru od 13 nn 9 češkoslovaški kron. Vzrok Ichtu padcu je no samo povišenie vrednosti češkoslovaške krone, ampak tudi ta, ker se je v zadnjem čaau povečal uvoz *wa iz Mažarske. ttVINA. g Skočuina za plemenjenje kobil. Dosedanja taksa (skočnina) za plemenjenje kobil se ne sklada več s stroški, ki so zdru-Seni z vzdrževanjem žrebcev. Zato se doloma, do jo od začetka letošnje plemenilne doli«, t. j. izza dne 1. marca 1922, plačevati to-le skočnino: 1. za državne žrebce, ki so » aosebni oskrbi, in za licencirane privatne žrebce mrzlokrvne in toplokrvne pa-«n© 25 Din (100 kron); 2. za državne mr-itlekrvne žrebce na državnih plemenilnih Postajah 25 Din (100 kron); 3. za toplokrvne žrebce na državnih plemenilnih po-»tajfik 15 Din (60 kron); 4, za toplokrvne Kreboe na plemenilni postaji v radovljiškem ekraju 25 Din (100 kron). Skočnina ae mora plačati pri prvi zaskočitvi; nadalj- &koki (vsega skupaj največ pet skokov) •o brezplačni. POBJETJA. g Razdelitev Kranjske industrijske ima« v jugoslovansko in italijansko pod-J®tf» se pričakuje v bodočih dneh. Posa-®eui špekulanti so priSeli z živahnim kupovanjem delnic omenjene družbe. g Obrtna banka v Ljubljani je ustanovila v Ljutomeru podružnico, ki je že pričela poslovati. g It zadružnega registra so bile ia* brisane sledeče zadruge: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga na Igu, mlekarska zadruga v Moravčah in živinorejska zadruga v Višnji gori. PROMET. g Vsled ieleznicarske stavke v "Nemčiji ima država škode po dosedaj znanih podatkih okoli dveh milijard kron. RAZNO. g Povpraševanje po našem lesu v Ita-lijL V Italiji je veliko povpraševanje po naših dogah, Ker rabijo vsled dobre vinske letine ve'iko sodov. Zadnje dni je stalo 1000 dog 45.000 kron. Veliko povpraševanje je tudi po hrastovih in bukovih pragih in brzojavnih drogih. Češkoslovaška konkurenca v Italiji je vsled visokih čeških cen slaba; z nama tekmujeta le Avstrija in Nemčija. g Gospodarstvo, ki ni gospodarstvo ampak zapravljanje! Razne trgovske lesne tvrdke, ki delajo večinoma s tuiim kapitalom, imajo v zakupu državne gozdove na podlagi ugodnih koncesij. Tako ima n. pr. tvrdka Dctrenelli pravico sekanja v državnih gozdovih za 100.000 m* lesa po 7.23 K. Prometna banka pa za 500.000 m8 lesa pa 10.80 K. Na seji pododbora za revizijo gozdnih koncesij č in sicer na polin vzgoje in znanstva. socialnega in dobrodelnega delovanja, tiska in propagande- Svojo centralno oisarno bi imela ta (Teza t Rimu. Sv. oče Benedikt XV. ie odobril to misel ter daroval v pokritie prvih Sroikor 25.000 lir. Sedaj so šli oklici t vse ;ofiie. da naj se tsc katoliške organizacije eTzemši političnih) pridružijo tej mednarodni toliški zvezi avstrija. Kidanj« snega je tUlo dunojsko obriuv doti«) 400 milijonov kron. D« bodo Jvo»ili ve« »neg t uli«, trg»v in cest. bo treba *e ene milijarde kron. V mestnem proračuna je bilo fs kida« e nega določenih 50 milijonov kroa. — Avstrijska vlada bo koncem februarja »acela veliko delo šofer alkobol. MA2ARSKA. Mifcarski državni rbor je rajpusien. Nove volitve bodo takoj raipisme. — Vlada namerava v aajkrajšem f-asu odstaviti ed odgovornih mest vse aradnike, ki su karii-tičntea mišljen a, da ne bi vplivali na polek volitev v hnhsbor-keni smislu. — Rejiaraelj^U komisija je določila, da mora Maiorsk« plačali kot vojno odškodnino 90.000 govedi. — Maiarska vlad* jo vlofcila ugovor, (oš da bi bila a tem niniarska thinoreja uničena. RU8UA. Med Češko »lovsko iu Hii.ijo »e bo v krhkem podpisala trgovska pogodb*. — Lakota v Pavelžju in tatarskih gubermjah je todi glasom boljševiskih listov strahotna. V earirinski gnber-niji strada 620.000 l uni in »iter od 83 "/,—100 % » nekaterih njeidih (okrajih)., 400 000 Ijndem te komaj a« da pomagati in so »padli smrti Ljudje iede mrhovino. 2iU ta posetev je le 40 %, iivina Je skoraj vsa pokUna. — V »imbir«ki gnberniji preti gladovna »mrt vs«nin prebivalstvu. — Predsednik renbalnega pomožnega odbora Vinokorov pite, da Število gladujočih rast.v — Kumeiiev je e po miiil vse lokalne sovjetske oblasti r gladnjo-4em eieml.n, da poin.t#ajo A. R. A. (American Relief Administratioa), ki Ima raideliti 200 milijonov podov Ji veža, podarjenega od ameriškega kongresa. Sploh maša pomoč Amerike 90 % v«e pomoči tveta Boeiji. — Najtežje vprašanje je. kako rasdeliti semena ta aelev do poloviee marea mesec« med posametue vasi. ki to ponekod droga ed druge 300 km oddaljene. — Ljeain je »a-akasal, da priiloj, vsi, kj ie a« udeleže raidelitve temen k posetev, pred (evolucijski tribuna!. — I«di v Ukrajini rasie glad. V grlšinskem. mario-Ki8£lln'. t"S*"škem in gusovskem ajetdn strada 800.000 ljudi. Ljudje jedo mrhovine, pse, mačke, j f?d.Mi Pobiraj« trupla po cestah. Kmetje ti kopljejo grobove in t njih čakajo smrti! (Po bolj-leviških poročilih!) - V ulimskl guberniji strada 1.200.000 ljudi in le 300.000 oseb je bile mogoče preskrbeli ta prvo ali« « iiviK. Umri« in desdai le 20.000 ljudi, 80.000 je »bolela. * angleška. V angleški tbornici je govorU kralj. drugimi je tudi toiil nad veliko bre.poseluostjo, ki muči Anglijo in iirajil upanje, da te bo na genovski konlerenci uredila evropska trgovina tako. da bodo angleške industrije tamogle sopet delali in maiati. vsled iesar bo breiposclnosl polagoma ponehala. - Govoril je tudi Lojd Zori, Id se je ostro iirajll proti r«mm vojaškim »resam, ki jih sklepajo države med seboj in spreminjajo celo Evropo v dva vojna tabora. O polo-ža u v Indiji je povedal, da je grozeč in bo treba t 'silo priboriti spoštovanje aakona. /a Avstrijo je rekel da naj se ji da prednjem od nameravanega posojila, ker bi razpad Avstrije pomenjal raipad srednje Evrope. Tedenske novice. 11 Politične. p Shod na Vrhniki, V nedeljo 12. t. ni, ce je vršil shod SLS na Vrhniki. Govoril je načelnik SLS poslanec dr. Korošcc. Volilci, ki so docela napolnili veliko dvorano, so z napeto pozornostjo in velikim odobravanjem sledili izvajanjem našega vodilcija. -f Sltod SLS v Ribnici. V petek dne 10. t. m. se je vršilo v društveni dvorani v Ribnici zborovanje SLS, katerega je vodil g. dekan S k u b i c. O političnem položaju in o nalogah stranke je poročal posl. dr. Korošec. Shod je bil izborno obiskan in se je vršil v najlepšem redu. — Volitev v okrajni šolski svet «a sodui okraj Vrhnika. V vrhniškem sodnem okraju je bil izvoljen za člana v okrajni šolski svet dekan Fr. Kete, za njegovega namestnika Valentin Rili ar. Lista SLS je dobila 29 glasov, lista nasprotnikov pa 12 glasov. p Od danes do jutri živi naš finančni minister. Mesto, da bi predložil skupščini proračun za celo lelo, namerava zahtevati zopet dvanajstine za marec in april. p »Srbska Jugoslavija«. Radikalni bosanski list iSrpska Riječc predlaga, naj so naša država imenuje j Srbska Jugoslavija«. — Ker srbsko Jugoslavijo že davno imamo, ne bomo nič na škodi, če dobimo še >Srbsko Jugoslavijo«. p Veliko skrb radi Rusije si dela g. ministrski predsednik Pašič. Že pred par tedni je priporočal Rusiji, naj pusti, da pride ljudstvo do besedo in dokler se to ne zgodi, da se Jugoslavija za Rusijo ne bo brigala. Ko bi poznal Pašič isto načelo v naši lastni državi, bi danes ne tičali v takem blatu, kot smo. Sedaj pa sklicuje neko konferenco male antante (Češkoslovaška, Rumunija in Jugoslavija), na kateri naj se določi, kakšno stališče naj zavzame mala antanta napram Rusiji na genovski konferenci, katere se bo udeležila tudi Rusija. Radovedni smo, kaj bo v tem oziru konferenca male antante sklenila, zakaj znano je, da je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš z ozirom na Rusijo cisto drugačnega mnenja in dejanja kot g. Pašic. p Gospodarska konferenca v Genovi se bo začela 8. marca, če ne bo še preložena. Amerika se je ne bo udeležila, dasi predsednik Zedinjenih držav Hardiue iz- javlja, da bo njegova vlada podpirala delo za gospodarsko obnovo Evrope. p Nevarno pismo. Protičevo glasilo »Radikal t je objavilo pismo, ki ga jo baje pisal svoj čas minister Pribičevič nekemu Hercigonji, ki je bil zapleten v atentat na Draškoviča, naj na kakšen način odstrani Stjepana Radiča. Demokratski listi pravi-jo da je to pismo polvorjeno in da so ga nemški komunisti podtaknili Protiču, ki ga je objavil. Demokratski klub je ogorčeno odklonil tako sumnieenje in je sklepal, kako bi podvzel proti takim napadom uspe- šue korake. p Velika skrb samostojnih poslance?, za krnela. Ko sta poslanca Ljudske Stranke Pušenjak in Klekl predlagala v finančnem odboru, naj se v dvanajstinah za marec in april določi kot najmanjša obdavčljiva svo-ta pri dohodninskem davku 10.000 kron namesto 4800, tedaj samostojni poslanci sploh navzoči niso bili. Predlog je seveda propadel, ker so liberalci glasovali proti. p Polom samostojaežev. Mariborska »Straža« poroča, da je za nedeljo, 6. t. m, Samostojna kmetijska stranka sklicala shod pri Sv. Juriju ob Pesnici. Govoriti jt hotel mariborski okrožni tajnik Brus. Shoda so s;e udeležili pristaši vseh strank, največ pa je bilo pristašeev SLS. Še preden sc je prav pričel, je nastal velikanski vihar. Zborovalci so tako kričali proti sa-mostojnežem, da se je tajnik Brus s svojim listkom, na katerem je imel napisan govor, tresel kot šiba na vodi. Slišali so se vzkliki; > Doli z izdajicami! On nima pravice govoritil Pucelj in Mermolja uaj pridela in dajeta odgovor za to politiko!« Razjarjeni zborovalci so jima obetali — batine. Tifco daleč je privedla hujskarija samostojne prvake. Pri Sv. Jurju ob Pesnici pa popolni polom in razbito zborovanje — to so uspehi naprednega gibanja, kateremu je minister dr. Kukovec posvetil posebno po. z orno h'., p HOO.OOO kron iz liberalne kaše7 Pod tem naslovom je 24. novembra 1920 objavil Domoljub, da so liberalci dali samo-Btojnežem 300.000 kron za agitacijo v vo-iivnem boju in za Kmetijski list Danes pa naj se primerja s tem poročilom izjava dr, Kukovca, da so liberalci žrtvovali sto-tisoče za samostojno stranko. Kdo je torej takrat lagal, mi ali samostojneži? Govorite, >možje«. p Nekdaj in tedaj. 14. oktobra 1920 je objavil neupogljivi in neustrašeni bo-rilec za Staro pravdo samostojni poslanec Urek v Kmetijskem listu izjavo, v kateri pravi: ^Resnicoljube SLS, kateri co p« svojih trobilih 3 Slovencu;:, »Domoljubu«. »Straži«, »Slovenskemu gospodarju« tri tem sorodnih hrvatskih listh lagali in slepili svoje privržence z izmišljeno trditvijo, da sem se podpisani zavzemal za centrali" stično (belgrajsko) vlado proti samoupravi, pozivljem, naj mi to dokažejo. Zastaviti hočem za tistega, ki mi dokaže, da sem očitano izjavo podal kjerkoli, pa bodisi pismeno ali ustno, 10.000 kron.« p Spomini it samostojne mlad>stj. Kmetijski list z dnem 28. oktobra 1920 št 44, torej pred volitvami v skupščino, je prinesel tole notico: »Zakaj mora bi" vsakdo proti SLS? Ker b samoupravo P* krajine samo sleparl, dočirn njen vodja dr. Korošec glasuje ga najhujši centrali-sem.' O neusmiljena usoda, kako kruto se norčuješ iz ubogih človeških bitij! p Ukročeni levi. »Kmetijski list« je 7. oktobra 1920 objavil tole (debelo tiskano): »Proti dr. Koroščevim obrekovanjem je izvrševalni odbor SKS v svoji seji dne 5, t. m. najodločneje protestiral ter sklenil pozvati ministra drja Korošča, voditelja SLS, naj nastopi s konkretnimi dokazi za svoje obdolžitve (izrečene na mariborskem shodu zaupnikov SLS) o našem izdajstvu, o zvezi z demokrati i, dr. Ako dr. Korošcc tega ne stori, je padci v naših očeh med sramotne obrekovalcc.c Danes — po dobrem letu — jo žal vsakemu otroku znano, da besede: Judež, Efi-alt in samostojnež pomenijo eno in isto in predsednik demokratske (liberalne) stranke minister dr. Kukovcc. javno govori na shodu o pisani pogodbi med liberalci in samostojneži ter o stotisočih ki jih je sipala liberalna stranka za samostojneže. Kako bitro se suče kolo časa! p Klic skozi okno. Hrvatje so poslali na svetovne veledržave (Amerika, Anglija, Francija, Italija in Japonska), ki se »ostanejo v Genovi na konferenci .pcjie-liico. V spomenici popisujejo menda razmere v naši državi in navajajo hrvatske zahteve, katerim belgrajska vlada noče ustreči. Spomenica bo brez dvomu kredit nase drŽave v inozemstvu so bolj znižala, kot je že. Posledice trmoglavega centralizma! Demokrat je, namesto du bi se s stvarjo resno pečali in sklepali, kako bi slovenskim in hrvatskim zahtevam v okviru državnega edinstva ugodili, pa rajši kriče nad Hrvati z veleizdajalci. S tem pa hrvatsko in slovensko vprašanje seveda ne bo rešeno, pač pa se bo vedno bolj ostrilo. Domače novice. d Naročniki, ki že niste poravnali naročnine, storite to čimpreje, ker bomo začeli list ustavljati. Naročniki naj se zavedajo, da je cena papirju od novega leta siopet poskočila za 100% in moramo mi tiskarni ogromne stroške redno plačevati. Domoljub 6tane samo 10 Din, naravnost malenkostna cena napram draginji drugih predmetov. Zato naj sleherna krščanska družina žrtvuje teh 10 Din. Kdor nima položnice, naj po dopisnici piše ponjo. Storite svojo dolžnost. d Sv. oče papež Pij XI. je bil preteklo nedeljo slovesno kronan s papeško krono. Ves svet ugiba, kakšni politiki bo sledil sedanji papež. Mi kot katoličani vemo, da je pri vsaki papeževi politiki merodajna edinole korist in napredek sv. Cerkve, razširjenje Kristusovega nauka o pravičnosti in ljubezni po vsem svetu. Veselo dejstvo je, da vsi listi — tudi svobodomiselni — razen par slovenskih — pišejo o papežu in njegovemu stališču z velikim spoštovanjem. Papež je brez dvoma največja duhovna sila na svetu. Brez armade, brez kanonov, brez bank in vendar ves svet vprašuje in posluša, kaj se reče v papeževi palači v Rimu. d Županska zveza za kranjski in loški okraj bo imela v ponedeljek dne 20, febru- arja ob U. uri v »Ljudskem domu« v Kranju shod in občni zbor. Vabljeni vsi člani društva. — Odbor. d Vestnik »Županske zveze«. Mesečna »Domoljubova« priloga »Občinska Uprava« izide v prihodnji številki naslednji teden 22. t, m. — Ker je povsod živahno gibanjte in posebno zanimanje za županske tečaje (županske shode), naj sporoče tajništvu (Jugoslovanska tiskarna, II. nadstr.) vse krajevne organizacije Županske zveze do 25. t. m., kdaj žele, da sc priredc taki tečaji, kje na j bodo in zlasti tudi, o čem žele, da naj bo predavanje oziroma razgovor v debati. — V kak« STrlic ne porablja državni denar. V belgrajskih listih čitamo, sara pa šel v vodo. V Kočevju sta živela v vodnem prepiru »ed seboj zakonska Iv. ter Ivana Konig Prepiri so so poostrili, ker je zaPel moj. laziti za 141ehio nezakonsko hčerko kamero je prinesla Ivana s seboj v zakon'. Radi ljubosumnosti je odpravila žena svoio hčer od hiše v službo. Ta ženin in korak je silno razburil moža, ki je začel ženi groziti z »ascfcvaniem. - Dne 6. t. m. jo res stopil ■jutra.) k postelji žene. Ko ga ta vpraša, kani se odpravlja, je lopnil Po njej s sekiro. Odsekal ji je levo roko, io ranil na gla-¥» ter prsih, nato pa je šel sam v vodo. Eeao bo prepeljali v bolnišnico, moža pa *o potegnili mrtvega iz vode. kJ7, d j* katoliške terkve je izstopil Slan Mafcfcgn Sokola g. Anton Thaler. ^ d Kdo ve ka' o Francu Golob, doma iz Mev.-irij št. 29, pri Kamnik«. Šei je na vojuo I 1915 kot voznik k 3. koru in potera je bil prevzet k 27. domobranskemu polku na luski fronti je bil ranjen v roko «n u/et od Rusov. Če kdo kaj v6, naj sporoči njegovi materi Ani Golob, Mekinje št. 29. pa Kam-niku, Gorenjsko. Sirom domovine* NOVA ŠTIFTA PRI GORNJEM GRADU. Najbolj razširjen list t naši Url je »Domo-Ijubt, pa mnogo je šo takih družin. k b. ga lahl o naročili, io ne drugače pa ve« skupaj; kaj i onje neustrašen zagovornik naših pravic. Zanrej bo g(v STre dal nam včasih kak kotiček, da so bomo kaj pomenili, da zve tndi širni svet J« nas kot. Predvsem so nas osrečili s central domokraškim uHte-Ijein, katerega nam je belgrajska vlada radovolmo prepustila. Glavno njegovo d»lo )*. da v soli otrokom raalagati, da je pravoslavna vera "aj tako dobra če ne boliio kot naša. In da meti šolskim poukom vedao otroke opominja, da naj mu done-sejo važnih dobrot, kaero je baje dobival med srbskim ljudstvom. Mi katoliški starsi odlotno za-htevamo od učitelja, kateri o plačan « našimi žulji. da vzgaja našo mladino v pravem katolikom duhu. Ce ne, se zna tudi pri nas »podili, da bom« rekli, temu vnoiomu zagovorniku hatola Mdi ud-mah<. Ha se razumemo. DEVICA MARIJA V POLJU. Redko kdaj sc mi oglasimo v našem glasilu »Domoljubu*, Sedaj mi pa no da miru, da no bi napisal par vrstie. Na Svečnico amu imeli pri nas v soli, kakor je bilo pri rerkvi »klicano, poučijito predavanje o potovanju naših samostojnih kmetov in liberalnih ueitel ov po Srbiji. Predaval je, kakor mu pri nas pravijo, učitelj a Morosta g. Crno-goj. Pripovedoval je, kako so »t dobro imeli, pili rakijo i)> vino, jedli ptčene kure ia 8« vozili na pomičnih blazinah, ki oo iim jih darovale začasno srbske mamice. Hvalil j. izobraženost in Ijnbozen srbskega narod«. Pohvalil jo tudi cigane. ki jih je doli rele naselbine. Govoril je tudi o Šolstva, kako obirajo p:.rn iu zidajo šole, da nas bod.i v desetih letih prekosili v vsem; v kuhi in snagi. Mahnil « je tudi po naših niainicah-gospodinjah, menda zato, ker mu tu pri nas ne pečejo kokoši in ne prinašajo raklje in viua in ne podajajo na pernate blazine. Odkrit'., moram povedati, da nisem šo slišal zabavljati toliko o Slovencih, k,kor je zabavljal u gospod, ki Ka živi in toliko časa naše sloveiirko ljudstvo. Gotovo si je mislil ta gospod: ;Saj tukaj je blizu blazaicel To so ver eli ti neumni Polici, to som jih potegnil.! Pa povemo mu odkrito, da smo bili v večini drngafaega mnenja in smo mislili! Ta gospod bi pa gotovo rad pojedel tudi pri nas vso ki;re in pil rakijo kakor na obiskih po Srbiji. Povc-Jal pa ni, da jc bilo vse to prirejeno na stroške davkoplačevalcev, namreč kure, rakijn, vino in pivo. tudi godbe, ki so jih kratkočasilo po veselicah in banketih. Toliko za-onkrat gospod nčltolj in obenem liberalno tanio-stojni kmet v vednost, da Poljcl vam vsesa ne vor amemo. Nasvidonie še prihodnji*, če se oglasite šo a takim predavanjem kakor ste nam obljubili po prošnji gospoda nadučitelja Miheiiia. Vci levodnih Poljeev. IZ VEMKOVASKE OBČINE. Dno :J0. m. m. smo pokopal; d.iieč znanec mota iu vtor gospodar a Jo«e?a Ribič, pn doin. Lazovskoga očela, Dosegel jo lopo starost 84 let. Bil je^ vt^co delaven in troiten, ler n.im je lahko za fgled. Rajni jo bil dolga vrsto let naročnik »Domoljuba«, in Brest pristaš, SI,8. Naj počiva t mirn. Rodbini pa naše iskreno solaljc, IZ BU!)SXB OKOUCB. Kakor so l-.sio, bodejo tudi naši fiiranl stopili veliko naprej v izobralevalnera dolu. Nivrne-ravajo numre« pslt^ farovža postavi'.! B»v krasen drnštveni doni. Star. gozdarsko liu-ovšk. p.sl.pje s. i« podrti; d.bi« so žo veliko op.ke io S^S^ri ® 8e l),d'> »gtelo, bodo «ačeli si- *.v ^ l tf,a bwdem iluu' poprijel tak pogoni Milk 1|H« - gr« »aivcčja ,aStnga mJm Orlom, k.d»r J. Ireba kaj dolati, to iim gre ,4 rok, d* jih je veselje rledaU. Pole« tega pK {4 tudi lepo S»evilo gospodarjev aajvei is roholšk. soseske, ki « veseljem vozijo skapaj bresplačn. — pa še • denarju gmotno pomagajo! Ce bode il« posreči, lx«do te ob prihodnjem novenj letu igrali v novem domu. - Poroko urno Imeli 22. januarju. Poročil se je naš niladi cerkovnik-organist 1 Mih-čevo i« Reholč. Mladima poročenima naj ljubi Bog nakloni rso f.refio t blagoslov in dolgo tir- tienjeI IZ MARIBORA. (Vojaški dopis) Tu t Mariboru v II. ort. podof. Soli s« imam« preeoj dobro proti drugim razmeram, ki vladaj* drugod Sedaj imamo dosti učenja, ki se priprav. Ijaino «* izpit, ki «» prične 1. marca t 1. 1'pnino, da bomo dobro narodili, ker to nam je naš cilj; o uspehu, kakor bode izpadel, bom ie poročal. Sicer vam je pa znano vojaško življenje v sedanjih časih. Tukaj nas je tudi dosti slovenskih lamo? orlovskega duha, ki vedno iivi t na«, dasi ga ai znnaj ne sinemo pokazati. Zato pa vi podvojit« svoje delo, nstanavljajlc orlovske odseke v v«;t!d župniji. Na delo bratje, do uspeha in zmage. JtT. VID PRC STlfJNI, SOSESKA ŠT. PAVEL. Teden dni je bilo pripravljanje nnše sosesk« ia sprcejm novih treh »vonov. V največ.em snejni In inrazu smo pripravljali zUeujo za veure in okraske; dokaz, kako težko so bili zvonovi prira-ko-. sni. Duška tomu navdušenju smo dali ua daa prihoda, pet dni pred našim patronom. Vozovi iit zvonovi se skoro n;-o videli iz vencev in rut. Kljub snegu in mrazu o šlo dosti ljudstva pozdravit ivonove na pret-cj odilalren kolodvor. J!cd velikim veseljem in streljanjem smo Jih sprcnijall do cerkve. Vi.-nrk pn je bil na dan blagoslova. Zvonik in cerkev je bila vsa prepredena 1 vonri; delo poirtvovaluili dtklct j« bil tudi prav ot.i uo in lepo uarejen svečnik iz samih veneov. Se neitaj novega si^o imeli. Pet botrov in pet botrii. dva tovariša in dvo družici so bili zbiuni pred oltarjem na pogrnjenih sedežih med njiuii tudi g. lavama? 1'olak s soprogo, ki so pri darovan u prvi pokazali svojo radrid.jruost. Bog .laj, da bi ta vnema trajala in uikdar 110 ne-aia. Ukrena hval« (. g. župniku, ki so nas kljub mraza posetill i« blagoslovili zvonove. TiMitura hvala g. kaplanu za njih krasni govor in ki s« toliko pripomogli k našemu slavju 1 bevedo in dejanjem. Ukren« hvala vsem sosoščonom, ki so pripomogli, d« p« se kupili zvonovi in okrasili vo/ovl in cerkev. Bog plačaj! R5BNICA. Pretekli tedca 91 bile volitve v okrajni Šolski svet. Zooct se ie pokazalo, kako iiisčm le SLS v naši dolini. Kandidata France Grebcac in Aleš Oražem sta dobila no krosJ 60 dlasor, dočln so nasproisilki rbrall vscjfa skupai i (Slaa v. Je »rav. da (5ine liberalna reba. ki bai ca šolskem tx>Iin nrizadeva tako dtozno škodo krščanski vztfoli bi krš5 liudstvul Bo kmalo odklcnkalol SODRAŽ1CA. Neverno ie ob lel načelnik Kmetske Zve-, ze 6. Franc Franc Pire. Na cosledicnh voinih ! nanorov Irci Se ©d 1. 1917. Je eden nahraetcišd« i in naibo!i požrtvovalnih naših soiniš!ienik' v v I celi dolini. Neustrašen bo evuik za načela SbS j coro d kjer treba, colei? teža Da vedao nesebl-j čen in skromen. Že sedaj da ttOtfrešsmo ko i« i v bolniški oostelii, zato mu želimo skorajšuietža olsrevani«) D. M. POLJE. , Tnkalsnla dekliška Marijina družba ie ; redila na Svečnico H1ro »Jasa nad pcteHiom« j in »Nevisja r. Libanona». 1 , Čast in hvala dekletom, ki so orav lep« . igrale I Izreka se tudi zahvala obema deklama* i 5o-vreben le nov m»st čez Čabranko. Radovedea sem na sedal, takšnega mišllenia so vendar » naši liberalni vodiielli davčne občine 2nrSe. ali b« bo vendar kdo zbndil Iz soania ia kal nkr«-al sa ztfradb« letf« maku, Sedal bo zočola on- liafati drntfa pomlad, odkar tmo odceolleni od (Slavne ceste z vozovi in iivlno. ker ne moremo prevažati čez most. — Tnka'šnietfa učitelia onoiarfam . nai se holl zanima za nouk mladine kot oa za lov in reio psov. ŽAL1NA. SK>v. kat. orosv. društvo priredi dne 19. t. m. cb 3. uri popoldan, dve burki in kuolete prav za prednostni čas. Priiatelli. orihitile v obilnem Številu, da se nošteno pozabavate in nasmekitel — Šnanska bolezen se ie tudi nri nas oglasila In zahtevala že nekaj žrtev. — Dne 5 morco se bo začel v naši župniii rv. misil n. Lludfe re Oa že zelo Veselijo. Botf dai obilo svoiega blaeosloval SV. GOBA PRI LITIJI. Tudi pri nas no spimo. Posebno vrli so fantje pevci, bi so šele pred dobrini pol letoin pričeli hoditi k pevskim vajam, pa že prav dobro pojo v cerkvi ua koru. Ljudstvu ugaja čimdalje bolj petje v cerkvi in so polni hve'e o požrtvovalnosti lantov-peveev, ki sc no ustrašijo dolgega in težavnega pota — na planino svetogorsko. Vsa čast jim! — V soboto pa smo pokopali posestnika is Kovlš, Prane Ocepeka, po domače Spana. BI je vrl ;n skrben gospodar. Moi, globoko veren iu krfifnn-skegn življenja. Bil Je todl ecrkveni ključar skozi II let. Pevci so mu sapeli tri ganljive ialostinke — prvikrat se je to zgodilo, da bi domači lantje »apeli —; župnik pa so se v nagrobnem govora poslovili od moža, ki je bil tako zvest In skrben k'jučar lame eerkvo Matere božjo na Sv. Gori. Naj v miru počiva in pri Bogu plačilo večno uživa! fiT. VII) NAD LJUBLJANO. Sv. mieijoii smo imeli »d 29. januarja do Ii. februarja t. I. Ud« ložili sc ga niso Jedesarji ter pripadniki in pripadnice Sokula. Fni so strašili, da bo mišljen vc!jal 3« 300 uron, drugi pa, da mi-sijoaarji v ccrkvi vse preveč pohujšajo. Pametni Ijud o p* na jedesarske (ii sokolske strahove niso prav nič dali in se kljub ukinili« slabim poiotn misijonskih pobožaosti prav pridno udeleževali. — Vesciice s plesi v pozno noč tlite prire'atl sedaj nekatera društva zate. da hi se ne izgubil soholski duh. Ali je še vedno preveč denarja in premalo Mirevauii med našo miad'no. S!.ilio znamenje, če društev ne morete drugače vzdržava'1 nego s plesi in pnnočniin razgrajanjem. — Ii občinske seje d»e 7, t. m.: Zupan naznani, da je vlada potrdila nb-žin-skl proraenn z 20naklado. Za gozdnega iu poljskega čuvaja se s 1. marcem začasno aaMavi čevljar Roje s Rroda, Okrajno glavar tvo Ba-na-»la. da sta ra koncesijo Icnnjetota prosila go«t:l-ničarja Jager iu Kratki. Jedesarja Poreot In Zn-grn sla prošnjo s veliko vnemo zagovarjal«, a večina je kljitb temo .vstala pAmetna in prova.ti ed-kloula. Kaj bo s'orilo okrajno glavarstvo, je pa drago vprašanje, ker jo. ., no pa, kaj bi pravil. SOKA. Dnifi »Domoljub«) Dovoli tudi o.un ki smo tako redki v dopinib, kljub temn. da prihajaš v naš« žunoijo v velikem številu. Noši Orli dobro napredujejo, vsak dna jih jo več In »o tndi priredili igro: Lovski tat. — Dne 18. decembra so v »aši cerkvi ropet laoeli a ie rfosnod nrofesor dr. Puntar nredaval o romenu in ci'in kitol. Izobraževalne »rtfanlzactic. Zdai imamo še-1« dva odteka dramatiki In oevski. ustnn vili si bomo se orlovskega. K izobrazbi našeda vrle-f?a llndstva nam romozi Bod! (Le vrlo in vztraino naprei! Oo. ur.) ŠMARTNO PRI LITIJI. Katol. slov. izobraževalno društvo priredi t nedeljo, 19. februarja Mediedovo igro JCrnošolee«. Začetek točno ob pol treh popoldne. d Dramattčuo društvo na Polzeli priredi na pustno nedeljo dno 20. februarja 1922 v proslorih g Cimpermana ua Polzeli ob 8. popoldne igro »Rodoljub iz Amerike«. Med odmorom igre in prosto zabavo svira godba na lok. K obilni udeležbi vabi odbor. Čudodelna skrinjica. Povest. Spisal Pšeniian. (Dalie.) Še Usto zimo ie Griželi udeistvil Očakarief načrt. Čakal ie priložnosti, da t!a izvede ne« opaženo, za kar se mu ie zdel semanii dan. Zažeiiena odsotnost Dozornih sosedov tfa io pr itaniala k nevarnemu oočetiu: vzel ie mo-tiko ter jo mahnil na Strmolo, kjer se i* raztezal obsežen del nieiovetfa itozoa. Tam ie dovršil svoje nepošteno delo. Prestavil ie meinike za nekai sežniev. kar mu io pomnoži'o imetie za nekai smrek io bukovih dreves. Razkouano orst ie ooravnal z motiko, okrotf meinikov ie naseial gozdne trave, svojo setev ie pokril z listiem in snetfcm in stopinj« v sne<>u ie razbrskal za seboi. Kar se mu ie zazdelo, da ie nekdo prita-leno zakašiial. Hitro ie odlomil suho veh. bo« teč _ oremotiti skritega opazovalca, da bi n« slutil kai sumliivetfa. Hotel se ie iznebiti tudi piotike. toda bilo ie Dreoozno. Bliža'a se mu ie moška Dostava v Donešeoi suknii s polhovko na tflavi: Bil ie Očnkar. »Štefani« da ie rvoklical z mehkih, oriliz^ njenim klasom. »Ali si ti. Štefan?« »I kdo Da.« mu ie odvrnil nevoliso. »To-1« vejo sem nieHl spraviti domov.« »Pa mejo si uredil. Prav. pravi« t*a i« po« hvalil Očokar. »Ali si me videl? se ie Griželi prestrašil, »Kdo bi si bil mislil —« »O. videl sem te. videl.« ie kimal Očakar porodliivo. »Pa kai zato 7 Še premalo si mu iih nomukn'1 pod nas.« »Meia ie zdai ravna,« ie pokazal Griželj z roko oroii vrhu tfozda. »dru<>e Eh, kai potroiil!« se ie zavzel Očakar. »Koliko na meniš, da ie vredno tole drevo? Te grče in veje! Ali nai jih sežgem za oglje? — No, če si mi obljubil drv, boš še tudi nekai navrgel, da bo stvar ostala tajna — v pozabljivost pokopana.« »Pa nai gre še ielka,« ie vzdihnli Griželi ter skrčil v žepu pest. »Zdai si plačan.« — Žalostno se ie obrnil od drevesa ter ie krenil proti domu. Potuhnjeno kakor kužek je capljal ca njim Očakar, veseleč sc svoje nakane in njegove zablode. V dvomu, da bi Griželi ne držal besede, te Očakar 5e tisti teden posekal ielko ter io spravil ua žago. Lagal ie. da io ie drago plačal, o čemer sosedje niso dvomili, ker se ie splošno govorilo, da Grižetiu primanjkuje denarja. Griželi je moral prepričati ženo, da ie bila felka v tfozdu škodljiva mlademu drevju, česar niti sam ni veriel. Mnogo ie trpel v zaniki ugrabljenega soseda; olajšave ie našel pri Avbelju za zeleno mizo — v igri in piiačl — kajti 'doma ni imel obstanka vsled opominov svoie lene in očitania vesti. Zima se je pričela umikati pomladi, ki je razgrinjala po travnikih in vrtovih 6Vf>i rožni plašč. Z rokami v žepu ie hodil Griželi okrog doma; iznenadila ga ie prenovitev narave ter mu prinesla novih skrbi. Treba mu bo nabaviti orodia za poljsko delo. vole bo morai kupiti. katere ie prodal v ieseni 111 denar zaigraL Kako nai prične orati, če nimu živine, ki bi vlekla plug? Ali nai vpreže krave, da bi se mu posmehovali zavolio njegovega nazadovanja? Te sramote bi Griželi ne mogel prenestil Toda kako dobiti denarja? Avbeti bi mu morebiti posodil za visoke obresti in zraven bi se vkniižil na njegovo že itak obremenjeno zemljišče. Tega ne mara, četudi bi se izvršilo natihem, dočim bi se kdo druži takoi pohvalil, te bi ga vprašal za posojilo. Ali naj bi skriyej kaj prodal? Avbelj kupuje pšenico in druge pridelke: žita sicer ne pora prodati, v kašci bi se poznalo: kvečjemu Kak mernik, kar mu ne zamaši denarne luknje. Rjave ne more gnati skrivei iz hleva, niti lesa posekati natihem: žena bi ga prijela in zahtevala račun. In vendar si mora odpomoči. Kako? Ta- KO 4 f'% r-.-vfl • «aK» - — —___! _ ■ k nt 1 1 t t bo nikjer. On bo pa vseeno ob več tisoč! ob Vvt oeacr. a™ Mani° '« oriorI, noltcp'a pomladnega oonol-II? 0 -T *,lm!,al°' oovratku e po- lt« opozoril ženo na odprto okno ter ii namignil na morebiten rop. ko. da reii sebe in svoto fast. — Reke! bo. da 'tJ?> ratoal bo v.elik in vsa vas bo ovila njegovega tatu. ki ga ni bilo in ga ne Ob solnčnem zatonu sta stopala z ženo proti domu. Neža sc ie med ootio ustavila ob aosedi in Štefau te porabil ugodno nriliko. Te-ke^ te domov, odkoder 11 je hitel naproti z obupnim krikom, da ie našel odprto okno v čumnati ter sumi. da io i« poselil nepozvani tf0St'Neža ie zariula od strahu. Tekla ie domov ter ie planila v sobo. kier ie naSla odprto omaro za obleko: vzeto ii ie bilo naiboliše oblačilo, nekai perila in odeie; manikalo ie tudi poročnega prstana ter zlatih uhanov, ki uh te podedovala po svoji teti. Vsa obupana se ic aesed-la pred omaro. ^^ Prstan kralpce iz Sabe. Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Polianec, (Dalic.) Zdaj sem utegnil opazovati kovinska vrata v tci steni, pa tudi temne in skrivnostne postave, ki so hodile sem ter tia za zapahi. Nato sem opazil še nekai drugega: človeške postave, ki so se zbirale na obzidju, dasi nisem vedel, odkod prihajaio. Sčasoma se ie njih število pomnožilo. da jih ic bilo na stotine, zakai obzidje ie bilo široko kot velika ccsta, Očividno so bili to gledalci, ki so hoteli prisostvovati daritvenemu obredu. »Princ.« sem šepetal Jozvu, »ti moraš z lestve doli. sicer nas vse izdf.5. Ne, zdaj ie prepozno iti nazaj tu gori, zakai mesečina sega že prav nad tvoio glavo. Poidi doli, ali pa bomo lestvo izpustili, da bo padel.« Šel ie torei doli in se skril med praprot in grtuičevie. kjer zaenkrat nismo več videli in smo. da po pravici povem, popolnoma nanj pozabili. Daleč, daleč iznad rias. iznad malčkovega hrbta — menim — je dospe! slaboten glas slovesnega pelja. Utihnil ie in slišali snn krike. Nato ie nenadoma zopet naraslel. Tedai se me je Makeda. ki je klečala poleg mene, dotek-oila z roko in pokazala v senco, ki se ie polagoma praooiila s svetlobo, ki ie z obeli strani v n}o pritekala. Pogledal sem in visoko v zraku, morebiti dveslo čevljev od tal, sem zapazil nekai temnega, ki se ie počasi nižalo. Bi cz dvoma ie bila to košara s Higgsom in tisti hip so. levi bodisi slučajno ali ne, na oni strani obzidja začeli strahovito rjoveti. Morebiti so njih vrste, ki so onrezovale za vrati, zagledale ali zaduhalc ?nsno košaro m to zaznavo sporočile tovarišem. Počasi počasi se ie nižala, dn ie bila le še nekaj čevljev nad dnom, tedaj pa je začela nihati naptei in nazaj kot nepokoi pri uri in pri vsakem zamahu ie ooisala večji lok. Prav tedai. ko ie visela nad robom sence, ki nam ia bil bliže, so jo spustili s sunkom na tla, in iz nic se ie zvalila človeška postava, ki ic bila v tej ogromni okolici in skrivnostni luči prav mnihna. videti. Dasi smo v tej razdalii mogli malo videli, nas ie neka slučajnost prepričala o nični prisotnosti; ko s« ie namreč zavalil, se je niegovo pokrivalo zatrklialo cd njega, in speznal sem, da ie Io Higgsova čelada zoper solncc. Dvignil se ie » tal, zelo počasi in oprezno krevljal »a čelado, io nobral in si začel z nio prah s kolen brisati. Tisti hip se je zaslišal rožljaioč glas. »O. vrata odoiraiot« ie zamrmrala Make-da. Nato ie sledilo še več glasov, ta čas pa od oivtih zverin, ki so rini* po svojem plenu in cd drugih človeških zverin, ki $0 razvneto kričali z obzidia Profesor se ie obrnil In ozrl. Za lilo se ie zdelo, da namerava steči, nato na se ie .odmislil, si poveznil čelado na glavo, prekrižal roki in obslal 111 ine na neki čuden na-čin spomnil — morebiti zaradi svoie kratke postave — na sliko velikega Napoleona, ki sem 10 videl, kako opazuje svojo nesrečo to- kar je sledilo, je skraino ne-V„; ° ?' ®r n«?«® opazovali enega, ampak nekai prizorov hkrati, Na orel so bili levi. ki se \ed« kot bi človek Pričakoval MenU sem, da bodo planili skoz vrata in oadli po svo.i žrtvi, toda bili s0 čisto brezbrižni, bodisi Zu "h :?ravkar to popoldne nakr- ?e iin? Edcl°- da eno »amo človeško biti« ni vredno truda. Skoz odorta vTata to prišli v dveh nun«, nih vrstah levi, levinie, na pol dorastli levi. 1«, viči. ki so. igroioč se. trkali drug v drujegai vsega skupaj jih je bilo morda pet- ali šest. deset. Samo dva uli. trije so opazovuli oiofe. soria, pa nobeden ni tekel ali dirial, drugi pa so sc razkropili po vsej iami. nekai iih je izgj. nilo v senci ob robu pečin, ki so jo obdajale, kamor mesečina ni mogla seči. Eden izmed niih ic moral precej hitro ho, diti, zakai zdelo se ie. da smo samo nekai sekund kasneje začuli strahoten krik pod seboj; stegnil sem vrat preko skale in videl princa Jozva, ki ie bežal po lestvi hitreie. da noben londonski prižigalec pouličnih svetilk, ki sem jih gledal kot deček, nikoli tako. Pa če ie 011 šel hitro, ie sloka. zavita stvar za njim šla še hitreie. Zagnala se mu ie za Dete, stegnila veliko šapo — še danes lahko vidim njene blesteče kremplje — in udarila ozi. roma usekala po ubogem — Jozvu. Šapa ga ie uiela, ga zadela v mehki zadnii del. kot da da hoče k lestvi pribiti. Nato ie potegnila navzdol — in sveta nebesa! — kako ie Jozva tulil, Slegnila se ie druga šapa, da. bi operacijo pu. Ijvila. tedai pa sem se stegnil vun in navzdol — neki Abat me ie držal za členke — in posrečilo se mi je ustreliti zverino skoz glavo, da ie kar na kup sedla: s seboj je vzela velik del Jozvov? spodnje obleke. Nekai sekund kasneie ie bil med nami in se stokajoč zvrnil v kot, kjer ie obležal. Streii-lo mu je nekaj gorjancev, jaz se namreč tedaj pač nisem utegnil zani brigati. Ko se ie prah končno polegel sem videl, c!a ie Jafet dospel do Higgsa in mu migal naj beži. Med tem sta se pa dva leva. samic in samica ustavila majhno proč in radovc I110 ogledovala to dvojico, lliggs ie z malo besedami nekai razlagal in pokazal na svoja kden.i, Očividno je ohromel in ni mogel teči. Jafet je pri tem vzrastel, poka/al na svui hrbet in se t-ognll. Higgs se io zavihtel nanj in se onriiel kot vreča moke. Začela sta iti proti lestvicil Jafet ie nosil Higgsa kot se šolurii nosijo šlu-poramo«. Lev je sedel kot velik pes in opazoval ta nenavaden prizor z dobrohotnim zajemaniem, levinia pa ic bila polna ženske radovednosti /Vi ie sledila, vohajoč Higgsa. ki io ie gledal preko rame. Prijel ie svojo pololčeno čelado, io vrgel v zver in jo zadel na glavo. Zaunčala ie. nato zgrabila čelado, se nekai časa ž nio igrala, kol se mnčica i«*ra s klopčičem volne. Ker ic oa to ni zadovoljilo, ie v naslednjem hipu kratko in divie zariula, stekla naprej, počenila za skok in mahala z repom. Jaz nisem mogel streljali, zakai krogla, ki nai bi zadela, bi morala prej prodreti Jafet* in Higgsa. . Toda prav tedai. ko sem mislil, da te prišel konec, »e io prikazala iz sence ouš/ta m levinia sc ic prevrnila, bila z nogami po skali in io grizla. To ie vzdramilo lenlvega. leva in skočil ie. pa ne po ljudeh, ampak proti ranicm lcvinjiin sledil je poklenski boi. čigar posameznosti in koncc se ic izgubil v mešanici prahu in izruvane dlake. Drhal na obzidju ki se ie začela zavedati resničnega položaja, ie začela kričati v srditi razburjenosti, ki ie hitro preila tudi na mani divje zveri. Začele so strahotno rjoveti, tekale naokrog, se povečiem držale sence, dočim sta se Jafet in niegovo brciue poč/isi toda stanovitno bližala lestvici. Nato se ie iz mraku pod zadnjim koncem sfinge zaslišalo brzo streljanje in nenadoma sta se v mesečini prikazala Kvilc in Orme.,1;' tu ie zasledovala četa besnih levov in se iima v kratkih skokih bližala. Očividno sta ohranila mirno kri in ravnala po določenem načrtu, Eden izmed njiju ie praznil puško v zasledujoč® zveri, drugI pa ie stekel nekai korakov nazaj in sootoma sunil nov naboi patron v puško. Nato je začel on streljati, njegov tovarii oa se zani umaknil. Na ta način sta popokala precei levov, zakai razdalja ie bila prekratka, da bi večkrat iegreiila. In krogla, ki so se P" udaru razletavale, so svoie naloge 'z"2.rD,1 vršilci če že niso ubile, so zver ustavile. |ual iaz sem začel r. ognjem nad njih glave: dasi P» v tej negotovi razsvetljavi večina mojih stre-lov ni napravila škod«, sem z drugimi ob.taru prccei, ki sem videl, da po»taiaio nevarne. Tako »c le stvar nadaljevala, dokler niso bili vsi Itirie.to ie. Jaiet s Higgsom aa hrbtu, Orme in Kvik okrog dvajset korakov od lestvice. Menili smo, da so na varnem in «mo vzklik -niti v svoii radosti: stotine gledavcev na ob- fidiu, ki si na srečo niso upali v jamo zaradi evov, r.akai te zverine ne znaio prav nič razločevati. so pa besno kričale nad grozečo re-jitviio žrtve. Nato se te na položai nenadoma izpre-menil Z vseh Štirih strani .se ie zdelo, so prišli novi levi. ki so može obdali, se poSibnill zo naskok, dasi lih ie strel in pok strelnega orož-ia, ki ga doslej Se nikdar niso slišali. oplufcil in iih storil opreznimi. Na pol dorastel levič ic planil in udaril po Jafetu in lliggstt. Ustrelil sem in ga zadel * bok. Besno ie ugriznil v rano, skočil nato na Iežcčo dvojico, obstal nad nio in riul tako bo-estno, da sem ga pozabil ubiti. Krog zverin se ie zaprl — lahko smo videli ntih rumene oči, ki so svetile v mraku. Orme in Kvik bi se bila s pomočjo svojih nufik lahko orebiia. toda nista mogla pustiti onih dveh. Grozotni vrhunec, se le »delo ie tu. »Pojdi z menoj,« je dejala Makeda, ki je ves ta čas hrooeč opazovala meni ob strani: vstala ie. da steče k lestvici. Potisnil sem io nazaj. »Ne.« sera krikril. »Za menoj, Abatil Ali aai vas ženska vodi7« Kako sem šel po lestvici, ne ne soominlam. pa tndi tega prav nič ne vem. kako so gorjanci ili za menoj, mislim _ oa da iih ie večina zdrknila in solezala oo tistih Štirideset čevliev po skali. Vsekako so, to bodi niim oa čast povedano, prišli kričeč kot vragovi in svoie nože v rokah vihteč. Učinek našega nenavadnega prihoda od zgorai ie bil izreden. Levi, ki iih je prenlašil padec, trušč In vriSč. so se umaknili, se razkropili na vse strani, ranjenega leviča pa. ki se ni mogel ali ni hotel daniti, smo zabodli na mestu, ko ie stal nad Higgsom fn Jafetom. Pet minut kasneje smo se vsi rešili v vhod v predor. Tako smo rešili Higgsa iz jame »vetih levov. ki so stražili fnnškega malika. Xm. POGLAVJE. Kal (e Higgs doživel? Bolj Izmučeno trupo ljudi, kot ie bila ta, ko se ie ob iutraniem svitu končno dvignila iz vhoda starodavnega predora pod murskimi pečinami. sern ime! redko priliko opazovati. Vendar pa je bila z eno edino izjemo srečna, zakaj slavno smo se prebili skoz velike nevarnosti in svoj nalogo — rešitev Higgsu dejanski izvedli v takih okolnostih, da bi večina liudi rekla, da ie nemogoče. Da. tu ie bil s kostmi in kožo med nami. potolkel si ie bil koleno. Izgubil pokrivalo, toda drugače ie bil popolnoma zdrav IzvzemSi nekai malenkostnih prask, ki mu iih ie orizadeiai levič: nosil ie ie vedno to, kar so domačini imenovali »črna oknn.« Se princ Jozva ?e bil srečen, dasi ie bil zavit v kos raskavega plaSča. ker mu ie lev odtrgal skoro ves zadnii del njegovih oblačil, in »o ga tfloboke brazgotine, ki so tih eaoustili kremplji .strahovito pekle. (Dalje.) Pevčeva pesmarica. Ker so Mohorjeve pesmarice i« stokrat prepete, zato bo našim pevskim r.borom nad vse dobrodošla ta nova zbirka lepih in večinoma lahkih, pa vendar modernih skladb. Pevčeva pesmarica, ki je izhajala kot priloga »Pevcu«, obsega 86 skladb večinoma *a mešane, pa tudi za moSke in taroke zbore. Dobi se po vseh knjigarnah za 8 Din, kdor pa jo kupi pri Pevski **ezi, plača zanjo 0 Din. Liturglka. Nauk o bogo&istnih obredih sv. katoliške Cerkve. S 40 slikami. Spisal Alojzij »troj, stolni kanonik v Ljubljani. Tretja iz- dala. V Ljubljani 1023. ZaloBla Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Cena vezani knjigi 17 Din. — Ze vet kot leto dni ni Mlo dobiti v knjigo-trštvu Strojeve Litui-gike. Zato nam je pisatelj jato ustregel, da je priredil novo. tretjo izdajo. Kakor znano, se je knjiga odlikovala le v prvih dveh izdajah po posebni točnosti in jasnosti. V njej najdeš vse, kar mora vedeti dnbropoučcn \'eruik o bogočastju. Tretja izdaja se ozira povsod na določbe novega cerkvenega zakonika, n. pr. glede zapovedanih praznikov, glede pogostnega sv. obhajila bolnikov itd. V jako dobro izbrano borilo je na novo sprejeta krasna Simon Gregorčičeva pesem »Svete petem rane Jezusove<. Slike so v tretji izdaji na boljšem papirju in prav lepo odilsnjene. Cena Liturgike se sine v primeri z drugimi knjigami imenovati jako nizka. Verska anketa u Belgradu i njeni laključd. fedal dr. Kado KuSej, universitetni profesor v Ljubljani. Gospod pisatelj popisuje v lični bro-šurici potek verskega razgovora, katerega Je sklicalo ministrstvo ver v Belgradu. Obdelovalo se je trojno vprašanje: 1. Pravi položaj vseh v ustavi priznanih veroizpovedi. 2. Ureditev medverskega razmerja. 3. Ureditev gmotnega stanja verskih služabnikov. Gospod p tsatelj pojasnuje naprej načelne točke, potem navaja rešitev istih na podlagi tozadevnih zapisnikov, v katerih določa vsaka veroizpoved svoje načelno stališče V zadnjem oddelku se razpravlja o ureditvi duh. plače in se navajajo razni tozadevni predlogi. Namen brošurce je, da napoti cerkvene kroge in osrednjo vlado, da se čimpreje odloČijo za to ali ono možnost, kako zagotoviti obstanek cerkve in svečeništva in da so vsaki tozadevni načrt postavi na pravno podlago. Na koncu poživlja gospod pisatelj vlado, da naj začne rešitev vsaj s tem, da prevede sedanjo duh. plačo na dinarske zneske, kakor se je to že zgodilo z vsemi uradniškimi plačami in da naj izplačuje kupone predvojnih posojil, ki tvorijo del dotacij cerkvenih službenih mest. Te obligacije se bodo morale prevzeti fn cerkvi bi bilo zdatno po-magano, če bi Be izplačilo odredilo čimprej. Knjižica stane 5 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Dobra lena in mati ima doma vedno nekqf steklenic lekarn. Feiler-ja prijetno dišečega »Elsa-fluidat. Dobro služi za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmeiilium za usta, kožo in glavo. Je mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči kot Franc, iganje. 8 dvoja, stekl. ali 1 špecij. steklen, z zamotom in poštnino pošlje za 48 K: Kugen V. Feller, Stabiea dnnja, Rljatrg 16, Hrvatsko. VarCna gospodinja rabi edino le GfIZELfl MILO ki je najboljše in najceneje. Illannp I nriiatf vajen konj ia drugih gospo-niUlitSl" kUU|D£, darsk h del «e sprejme takoj v Ljubilant. Plača 800 K rarsePno, po potetra enoletne službe ragrada v obleci ali obuvalu. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na upra vo lista pod „Ko8ijaž". za sodarsk« obrt sprejme v učenje Fran Repi), sodarski mojster v Ljubljani, Trnov«. Vajenec ima prosto hrano, stanovanje ter perilo. ^užba organiita in cerkovnika je addati na Rorih pri Kamniku. Četrt zemlje «1 njiv in 2 sadna vrta), stanovanje, drva in bira. Oglasi na ftupni urad Rove, p. Radomlje. Kdor bi kaj vedel 3S* 17. pp., 14. stotn., nazadnje stanujočem v Dorn-birnu na Predalskem, ki je bil v letu 1914. nevarno ranjen v bitki pri Grodeku v Galiciji, naj sporoči svoj naslov na upravo »SLOVENCAc pod imenom: »RENKO«. — Posebno velja ta prošnja njegovemu cojnemu tovarišu, ki ga je videl ra njenega na bojišču in o tem pravil v neki brivnici. Vsaka zanesljiva vest se bo dobro nagradila. 514 Kmečko posestvo xhf lzmera okoli 50 oralov, reja do 10 glav živin«, pridela se nad 100 mernikov ozhun, žita. Za cene In vse drugo so izve pri KAR0LU BANTAN, posestnik, pošta Dol pri Hrastniku. ženitna ponudba BENCIN-MOTOR ™ MLATILN1CA ter KOSU,M STROJ, m v dobrem stanju, se takoj proda. Cena po dogovoru. — GASPBK SM1D groščak, Komenda. 62» D vovprežna KOČIJA ie naprodaj pri Salcjijancih na RADKI sit Sevnici po nizki ceni. 464 Vsled pomanjkanja znanja se iellm tem potom seznaniti v svrfao ženltve s nekoliko Izobraženim dekletom srednjo postave, staro od 18 do 23 let. Glavni pogoj je: dobro srce ia pridne roke.' Resne ponudbe, če mogoče s slika katera se na zahtevo vrne, na upravo lista pod šifro: »Ljubljana 28*. 469 VAJENCA krojaške obrti v učenje pridnih in poštenih staršev. Ivan Lik«-tar, krojač, Predoelje 89 pri Kranju, lstotam se sprejme nnmn^nilf 1(1 bi imel veselje do : tudi : flUlIlUUlIlV dela na deželi. 46? "Močan, nadarjen DEČEK/ IS let star, bi se rad liučil MIZARSTVA. Odda se lahko precej ali pozneje, ima veliko veselje do tega obrta. Prijazne dopise sprejme oie AN« D REJ 0VSENEK, posestnik, Leše, p. Brezje, Got, KOTLE za žganjekuho po 40 in 60 litrov vsebine, bakrene z ravno cevjo, nudimo, dokler traja zaloga. ** METALOKEMIKA d. d. Zagreb, / Strossmajrerova ulica 9. KOSTANJEV LES rooto vagon in večje množine v gordu, kupi POGAČNIK, Ljubljana, Dalmatinova ulic« it t, I. uadstr. Posredovalci se dobro plačajo. 160 ii.'iiii>iiiiMiiiiiiiii!miit):niinni[imiiimnimimmiirrfHnitiirnmiiimH» Proda se: i eleklro-motor z obroino strujo 92 HP, 220/380 volt, 50 period, 1''" tur z na-pustilcem, kompleten. - 1 elektro-molor z obraino sirujo 1.5 HP, 220 volt. 50 period, 1440 tur z napustilcem, kompleten, oba nova, iz tovarne, dobita se takoj, Vprašati pri ADOLF KORDiN :: Ljubljana Beethovnova ulica štev. 9. uimitiimiimiuuuuiiiuiiuiuiiuHiiuiMwiiiaiiiuiiiuiuiHiui:iiii^>ia koioovo**«« hiilf C orodh ^ v e d n o vi ^m^f^ .-''"-__. 2a106k rfHrtttnt -•■- Poroč. prstani Double verižic« S.enske u;e Bu like Že -ne ur« Ukani Majstar*ila treotins «r. rlalnlna In I mlnln p# ČUDEN [ LJUSUAHA 22, Prsssmovs 1 Zahteva ite ponudbe I POZOR MLINARJI! Pristna volnena mlinska sita in cui E i roka, po znalno znižam ceni, kakor svilenasita rsrisr Wvdler priporoča trgovina A.ffust Cadei, Ljubljana. Denarja ni, ■ — tal (Badi preplitve.) Mlinska sita p«*. «tudi »e? 1000 knjig, večinoma nemSkih. — J. UUIJ.v\k, S v e tj« - Medvode.__009 ***.....******* Odvetniško pisarno je otvoril v KRANJU -m. - v dr. štempiharjevi hi« - odvetnik dr. LUCE TRE0.; ............................. | *************** Izdelovanje iu noj-večift zaloga kilnjh pssov trobuSnl pasovi, kiiui pasovi, pa-so\ i ia < troke. Zaloga Ma&a i* gu-uii.ii rabice ia boiane,s:umiiev h .e i:i i. lB:';n. Črnine ni L-e.roko -.' j. Za t»drav-mke zaloga \ aaKc-vrstnih instru-reentov. /a o! i!a aaročiiu fe pripore i"a : SJAMSLAVPON: .VAB, p-o j Ploh >v.-ki, LJUBLJANA, Sv. l\»tra cesto Peniktenje, p»rr«vl!.*, bruicn}«. Vprašanjem po poJtinaj se pri.oZi rnaniKa drakinja je velika, zaslužek pa majheu. A*o bo-četo z malim trudom - doma v svojem kraja » prodajo nekega Izdelka gotovo do 1(10 kron na dan zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor. - JOSIP BAT1C, Llll)U. POZOR LOVCI! POZOR LOVCI! Xe dajte rirevariti druniin. samo jaz plačam do preklica najvišja cene za kože divjačine kot: K I' S K lepe. .lu . . K 3200.-VIUKK, lepe, do . . K 1200.-LTSICE, l"pe. do . . Sv TOD,— IUHURJE. lepe. Ju . K 2lHt.-PlV.n. ZA.1CF. lepe. »d 4«' K d« 15 K 1'OI.lir. K.RTK, JAZRKCK. S1JNF itd. po naj>i»ji POZOB ! i-CBL POZOR ! Potrudite -c, vene padajo! — Xe la.iU' so prevariti malim prekupovakfm. kateri Vam plačajo poln vi? no tvuo. obrnite so na vel-lr^ovra ŠMALC IVAN, trgovec, Novo mesto. K. PEČENKO Novovpeljano - trgovina -LJUBLJANA :: Sv. Petra cesta šiev. 13 Ivogal Kolodvorske ulice sle v 2) Usnje ter potrebščine. Cene konkurenčne : Posirežba solidna f21i$>; sxžgane SfSKtCE- CsJFHi ia v.s Sol«. icn mora pogiai;i ii.o porabljate moia cj p prc>rku5. ie t?':^!no hvaljena fredstvs kot: proti pol.sk. luiuiffi mišim !6 K, za pod^aot K, zs jf'irke, K, za stenice 15 K, iiničev. moljev 10 ia 20 K, preti mrčei. 10 in 10 K, mazilo proti v.ieru pri Hudih in m iiviai 10 K. zs uii v obiski ia peria 10 ia TO K. tickt, proti mrfe juna »adin in rs 10 in 20 K. prot; rr.ravliam 10 in 20 K. Prrcrou. poouat. Poiilja po povzetju SUvcd rs »<«p: M J( NSER, Pciriniska a!. 3, ZAGREB 1. Lesna družba Ilirija. Ljubljana Kralja Petra trg (pred sodnijo), sak«pau ,gAke vrste, eele gosdae parcele, tram« j, ™ veakntMtnega leaa. ifiki LEPOTA kož, obrazo, vratu, rok, kakor tudi leptrs,t lat so morejo samo skosl razumno nego It. pote doseči. Tisočera pripoznanja so dosp»|. od vsel: dožel sveta za lekarnarja Felli" .BIUJA* L1UJNO MLEČNO M LO najbolj, blago, najfinsiJ« „m||. lepote"; i kosi z zam«. tom ia poštnino 1)8 Kf, ■ELSAs OBRAZNA PO- MADA odstrani vsako nedstost koi«, šolnin« poga, Hvjedacte, oabort Itd., naredi kolo mebko rožnato-belo la Ciste 2 porcelansuta lončka i laaiotom in j»o3tnino M Kr. »ELSAi TANOCHINA POMADA ZA mi LAS krepi kožo glave, preprečuj« Upadanje, lomljenje in ceptev las. zaprečuie prhut preiano oiiveloift itd.; 2 porceianafta lončka' i. za motom in poštnino 52 Kr. PRODAJALCI oko naročijo najmanj likoiot od jedoegti predmeta dobijo popust t nararl. JL* ZN'u. UUiMBldSltll Bri. n.« % E ; ajSi^U ilervpnč =r It. kint'" v v»uk«k »ri{!r..s:i itanliii ;j>K- b*iAc*iii H"?» tobM r ' i' Uattiah r" rv- * Tlt-i.iib 5 K -o^si prtiel i ikatl.-ao : K v ip. K»h t K: Sera« cii.»a n parih 6 K. Srfcaaur ,r- " l»a»»S - rui_"t:l» HlutiovNX: t.s lictia. | HZ-tti. no « ii 50 £ i? iv »od; «a iui Si K; Za 't r»i .r jrutr-a:« M »air.-t :b feioiirs Kt*i r^ruaa. SUGEN V. FeLf EP, ,'eksrMt £ Hib! ca don)a, E'sa trg 15, Mro.ašHo, Tovanui JOS. REICH I.JUBLJANA :: Poljanski nasip itev, 4 Podružnica: šelenburgova ulica štev. i BARVA vsakovrstno blago. :: KEMIČNO ČISTI obleke. :: SVETLOLfKA ovratnik :: zapestnice in srajce. Podružnice: MARiBOR ulica štev. 38). NOVO MESTO (Glavni trg). KOČEVJE ?lev 30. Prorekta haHor tudi izvršitev vodnih naprav za fzhorJšCanje tfodn?h sH P® najmodernejših principih r.a po«' lagi 25 letnih itkuSenJ v rred-metal stroki SLOGRAD" iz si j« »vtrtrcš »Ucaeilpbet slovenska gradbeM ta tadustr. A* LJUBLJANA, tehnična pikama t tovarni Ksriii. Sp^J Sttka. _ Tolst on inUrurbao