** m«* 37. številka. Izdanje zr, nedeljo 28 marca 1887 (v Trstu, v soboto zvečer dne 27 marca 1897.) Tečaj XXII. „FDIHOBT« Jrbai* po trikrat na teden v ieatih iskanjih ob tiorhih, četrtkih in Zjntranje izdanjo iz- haja ob tt. urj zjutraj, večerno pa ob 7. :r večer, — Obojno izdanje utaiie : Je.ienmflaeo . f. 1.—, Izven Avstrije f. !,50 u trt nieae'.'. . . 3,— . 4 50 »* pol leta ..„«.- . , , ■/•« i«>ry . . . 12.— • , , 18.— M»r4čolP« Je plačevati naprej na Riročbe 4rs? priložene naročnine se upravi ne ozira. Poaatifcičuo Številke se dobivajo v pro-Jajalricfth tobnka v Iratu po Si nvč. izven Trata po 4 nvd. ii Oi^an se račnne po tarifa ▼ petita; sr naslove s debelimi črkami se plačajo prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Portima, osmrtnice in javne zahvale, domači oarlasi itd.se računajo po pogodb). Vsi dopisi naj se poiiljajo nrednUtvu ulio* Caserma it. 13. Vsako pir-«o »ar* biti trankovano, ker nefrankovanu se cf •prejemajo. Rokopisi se ne vra^rvjo, NiCučnino, reklamacije in oojlas* snre- ju^ . ,ipr avniitvo ulioa Molin^ pit« i'olo hit. -i, tf. nadat. Naročnino in oglato jo. plačevati ioco Trst. Odprt« reklama otje jo proitr, p*£tain*. litićnega dru4t«a je« Primorsko. „V edinosti J• mte", Volllcl! ki žele podpisati utoka zoper vo-litvi Hortisa in Mauronerja, naj se potrudijo y „Del. podp. društvo". Čas je do jutri zvečer. D dogodkih dne 18. marca. (Izv. dopis iz Bazovice.) Slednjič sem se vendar toliko umiril, da morem zopet pisati. Nadejal sem se, da bodem mogel poročati le vesele stvari, ali nesreča j<* hotela, da je prišlo drugače. Tudi v našem V. okraja je postavila splošna žalost svoja šotore. Čitatelj je menda že uganil, da radi izida državnozborske volitve. O volitvi naj torej spregovorim tudi jaz. Tudi pri nas je bilo zel6 živahno več dni pred volitvami, zlasti pa predvečer volitve. V jedno-mer se je zbiralo ljudstvo, pričakujoče nasprotnih agitatorjev iz o katerih so je govoiilo, da jih mnogo pride y naš okraj — kupovat duše. Ali ni jih bilo, stvar jim je menda siurdela. Tudi plakatov, pri poročil jo*ih nasprotnega kandidata, »i nikdo ni upal razobešati, ker je bilo iiaš^ ljudstvo na straži po dnevi in po noči. Napočil je usodni dan 18. marca. Gotovi smo bili, da bode dan zmage. Na vse zgodaj je že mrgolelo po vasi. Bilo je, kakor da je velik praznik. Videl si in veselih obrazov, kajti nasprotniki so se skrivali po stranskih ulicah. Naši so Sli na volišče vsi, vsi. Prepevali so narodne pesmi, a ljudstvo, stoječe ob cesti, jih je pozdravljalo „živio-klici". Vse je bilo uavdušeno — tudi ženske in otroci. Vsi so imeli le eno prošnjo do Vseinožnega: da bi zmagala naša domovinska stvar! Prihajala so vesela poročila z volišč. In ko smo izvedeli, da ima v našem okraju narodni kandidat ogromno večino, zavladala je velika radost in pripravljati smo jeli za razsvetljavo. Ubogo ljud- PODLISTEK Fromont mlajši & Risler starši. 68 ROMAN. — Francoski spisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. — Sedaj pa sedaj je ustala ter šla gledat k o-troku, ki je spal v sosednji sobi, kadar je razgovor zastal, je bilo čuti njegovo dihanje. Ne vedć kako, je bilo Rislerju tukaj prijetneje in gorkeje nego pri njem doma, kajti nekatere dni je delalo njegovo lično stanovanje vtled neprestano urnega prihajanja in odhajanja nanj utis dvorane brez vrat in oken, odprte vsem štirim vetrovom. Pri njem so se vsprejemali obiskovalci, tu pa so stanovsli. Skrbljiva roka je tukaj povsod širila red iu ličnost.. Zdelo se je človeku, kakor bi so v krog postavljeni stoli tiho razgovaljali, ogenj je prijetno prasketal, in mali čepici g^spodičine Froinontove je bilo videti, kakor da je v avojih višnjevih trakovih ohranila slsdko smehljanje iu prijazne poglede malega otroka. O takih slučajih, med tem ko je Klara govorila sama pri sebi, da je tak6 izvrsten mož pač zaslužil druge družice — o takih slučajih se je vprašal Risler pri pogledu na ta mirni, lepi obraz in_ te mile, duhovitejDČi, zaradi katere ženščine pač Ceorges vara tako obožavanja vreduo ženo P atvo je bilo g otovo zmage, ker ni vedelo, kaj se kuha v Trstu. Vse je bilo pripravljeno in na glavni cesti v Bazovici je čak*lo nad 500 ljudi j, nestrpno pričakovaje — kakor strasteu igralec na loteriji številke — poročila, ki ie je imel prinetti nai brzi kolesar iz mesta. Bilo je okolu ure zvečer, ko je pridrvel naš poročsvalee — ali došel je molČ6, solzan, potrt. Osupnili smo. V hipu ga je obkroževala množica, povprašujoča nenozno : Kaj je ? 1 „I/.dani smo, osleparjeni smol" — to je bil kratek odgovor solznega poročevalca, a odmtiv temu vskliku med ljudstvom je bil: krik, jok, ihtenje mož, žen in otrSk. Nekam čudno — preplašeno so se pogledovali vsi, a vsem j« bilo videti na ustnicah munno vprašanje : Kje so izdajalci ?! Strašno je moralo vreti v teh človeških dušah, ranjenih v najsvetejšem čutstvovanjn, v ljubezni do »vofega roda I Bati se je bilo hudega. Naš poročevalec, nekoliko oddahnivsi se in videči, kako kuba vse to, jo spregovoril žalosti tresočim glasom, da pomiri in potolaži ljudstvo. In ljudstvo mu je pritrjevalo. Ko je završil, je zakli-cal: Ne udajmo i>el Živio naš Nabergoj 1 Živela naša slovenska okolica! Med te vsklike pa so se nseaali vskhki ag«r£enja proti — izd'.jicnm, ki so izdali svojo lastno kri, svojo mater, svoj domovinski čut. To je ogorčenje, ki je res prihajalo iz —-src! Takih pojavov ne moie i/zvnti umetna agitacija, kaj tacega se more porajati le v srcih. In na večer je prišlo, če*ar smo se bali. Srd ljudstva se je obrnil z vso silo proti ljudem, ki so se vračali preko Bazovice v mesto in o katerih je ljudstvo sumilo, da so delali za nasprotnica kan« didata. Bilo bi gorj6, da niso orožniki iu vojaki bili na licu mesta. Da niso organi javnega reda obkolili onih, na katere je letel siun, ne vemo, kaj bi se bilo dogodilo. Razkačeno ljudstvo se ni hotelo pomiriti, v jednorcer je vrvelo okolo hiše, kjer so bili skriti — oni. To je bilo strašno, Bazovica še ni videla kaj tacega. Vse je bilo na nogah od bosopetega prvorazrednika pa de sivolasega atarčka, VI. Bilanca. Hiša, v kateri je stari Planu« stanoval v Hontrtuge u, je »tala tik zemljišča, katero so imeli Chćbeovi. Imela je kakor ona jedao šarao nadstropje nad pritličjem s tremi okni ter ravno tak vrt s senčnico, obrastlo od divje trte, iu z gredicami, obiobljenimi z zeleniko. Stari blagajuik j« bival taoi s svojo sestro. Zjutraj se je s prvim omnibusom, ki je šel s polšje, vozil v mesto ter stoprav zvečer vračal h kosilu. Samo ob nedeljah je os t a al dtma, ter oskrboval cvetice in perutnino svojo. Stura devica je gospodinjila, kuhala in prala. Srečnt-jš© device si ni mogoče misliti. Oba sta bila svobodna ter sta srčno sovražila zakon. Sestra je zaničevala možke, brat ni zaupal ženskam, a pri vsem tem sta obi žavala drug drugega, ker sta se smatrala medsebojno za izjemi v splošni izprijenosti človeškega rodu. Kadar je ona govorila o njem, je dejala vedno: „Gospod Platine, moj brat!' in on je z isto ljubezni polno sloveatnostjo povsod utiknl v stavke besede »gospodična Planusova, moja sestra". Za ta dva dobrosrčna človeka je bil Pariz, ki jima je ostal povsem neznan, dasi sta sleherni dan bila tam, pekel poln pošasti dveli vrst, pošasti, ki so druga drugi delale vse možue krivice. Kadar sta od mladega dekleta do poštama žene. Le naših domačih odpadniksv ni bi bilo nikjer. In te žene! Do zdaj še niimo poznali svojih žend! Navduševale so naa : „ Možje ne u d a j t e se! Proč s cikorijo 1* Le energičaemu nastopanju in prepričevalnim besedam prvakov ie je posrečilo potolažiti ljudstve, da ni naskočilo skladišča otrobov, kjer so pod žaklji »kriti klečali nasprotniki. Tam so morali prebiti noč. Ničesar se jim ni zgodilo sicer, ali mi sodimo vendar, da je bil to zanje strašen dan plačila. Vojaki in orožuiki no hoteli razguati množico, ali ista se je stiskala skupaj in iz nad 400 grl je donelo „Hej Slovani", Potem so domači pevci zapeli mnogo hrvatskih in slovenskih peitoi, a ljudstvo je vsklikalo navdušeno: »Živio naš cesar! Živela domovina! Živel Nabergoj t Doli z izdajalci !■ Taki in enaki klici so se razlegali vso noč. (Hudomušni ljudje so nam pripovedovali cel6, da so se kar tresle hiše nasprotnikov; drugi so trdili zopet, da je bil to potrei za cikorijo — in, nektg je že moralo biti, ker so bila razpokana njih okna in njih vrati.) Š "-le proti 4. ari zjutraj se je jela množica razhajati polagoma, odpadniki pa so mogli oditi t varnem spremstvu vojakov In'orožnikov. Sedaj smo se potolažili, ker zaupamo v pomoč božjo iu v svojo pošteno stvar. One pa, ki so šli n roko našim nasprotnikom, bodisi že očito, ali la skrivnem, in ki so delali na pogubo naše domovinske itvari — one naj sodi pravični Bog 1 Bog jim odpusti njihgov greh, mi ga jim ne moremo 1 Ničesar hudega se jim ni bati od naše strani, ali odpusčenja naj se ne nadejajo. Kako je Že rekel volilni oklic za Istro: Odpuščeno bode ubijalcu — le za izdajalcu domorine ni odpuščenja. Mi poživljamo in rotimo ljudstvo, naj opusti vsako misel na osebno maščevanje; naša jedino maščevanje bodi ponosno preziranje, in kazen izdajicam bodi ta, da jim je na čelo vtisnjen sramotni znak izdajstva. V zgodovino Človeštva poglejmo. Tam vidimo, bil« čula o kaki zakonski drami, ali o dogodka, ki so si ga povsod pripovedovali, sta obsojala, vsak po svojih nazorih, drugega krivca. »Mož je kriv", je rtkJa .gospodična Planu-sova, moja sestra4. •Žena je kriva", je rekel ,gospod Planus, moj brat'. „O vi možki „O ve ženske L." To je bil neprestani predmet njunemu pričkanja tistih par prostih ur, ki jih je stari Žiga obdržal za se pri svojem dnevnem deln, katero je bilo tako urejeno kakor blagajniške knjige njegove. Posebno nekaj časa sčra so bile debate med bratom in sestro nenavadno živahne. Pridno sta se bavila s tem, kar se je godilo v tvornici. Sestra je iz vsega srca pemilovala gospo Fromonta mlajšega, iu postopanje njenega moža se jej je zdelo silno grdo, dočim je Žigi nedostajalo gorupih besed o malopridni neznanki, ki je v blagajnicu po« siljala račune o kašemiriih, ki so veljali po šestato frankov. V njegovih očeh je šlo pri tem za dober glas in čast stare kupčijske hiše, pri kateri je bil v službi od mladih nog. »Kaj bode z nami ?..,* je ponavljal v jedno mar. „O ženske!...* (Pride še.) da še noben izdajalec ni srečno dovršil svojega življenja. To naj si zapem-nijo tndi naši poturice ! Ro lila jib je okoličanako-slo-venska mati — toda oni ao jo zatajili iz umazane sebičnosti. A se svojo materjo so zajedno zatajili vero svojo in domovino. Žalostna prikazen to : človek ki trže razsebi se silo, kar je združil Bog ; človek, ki se trže ae silo od svojega lastnega rojstva in se druži z onimi, ki so u.u tuji po krvi in po mišljenju. Žalostna prikazen : člorek, ki se ponižuje do slepega orodja v rokah nasprotnika. V življenju prezirajmo take ljudi, a ko jih Bog pokliče pred sodni stol na odgovor za njih dela, osamljeni in pozabljeni naj ostanejo nj.hovi grobovi 1 To jim bodi v plačilo. Ti, pa narod okoličanski, nikar ne obupaj: še živi nag stari Bogi Pokazal si sveta, da v Tebi še ni izumrla iskra narodnega čuta, ljubezni do meterinega jezika in zvestobe do domovine. Iz dna svoje slovenske duše Ti kličem: Slava Tebi, narod moj ! Skalovič. zasedanja obstala eklatantna zveza mej klerikalno stranko in nemškimi zastopniki velepoaeatva v deželnem zboru. Ta zveza je onemogočila tudi samo-slovenska ulične napise v Ljubljani; a sedaj ko je narodna stranka stopila v nekak odnošaj z Nemci, podtika se jej izdajstvo narodne ideje. A to očitanje je neosnovano in govornik svari, naj se ne verjame takim glasovom, ki imajo le namen, sejati ra7por v vrstah narodu« stranke. Ogromna večina navzočih volilcev je izrekla ; poslancu Hribarju zaupanje in zahvalo za njegovo neumorno in uspešno delovanje. DOPISI. Iz Ljubljane, dne 26. marca. (Izv. dop.) Župau ljubljanski, gospod Ivan Hribar, spada mej one redke slovenske poslance, ki ne iščejo kontakta s svojimi volilci Je za časa volitev, temveč sklicuj« po vsaki sesiji volilce, da jim poroča o svojem delovanju. Včeraj sklical je deželni poslanec Hribar svoje volilce na shod v Sokolovo telovadnico v »Narodnem domu". In prišlo jih je toliko, da je bila širna dvorana dubkom polna; prišli so somišljeniki, a prišli v lepem številu tndi njegovi politični nasprotniki. V celo uro trajajočem govoru poročal je poslanec Hribar o svojem deželnozbor-skern delovanju, najprej v gospodaratvenem oziru. Vitalne važnosti za naše deželno stolno mesto je osušenje ljubljanskega barja; žal, da se rešitev tega vprašanja zavlačuje od leta do leta; zategadelj je spravil poslanec Hribar to zadevo v deželnem zboru v razgovor in deželni predsednik je obljubil za prihodnje hitreji tempo v vodopravnih obravnavah, ki se imajo še vršiti v tej zadevi. Poslanec Hrib&v poročal jo uai\nVje o svojih predlogih glede meščanskih šol na Kranjskem, glede uravnave učiteljskih plač, in penzijskega normala za deželne uradnike, glede olajšev pri povračilu povodom potresa dovoljenih državnih posojil, glede nameščeuja tukajšnje licealue biblioteke ia glede ^clezni^ke postaje pri tukajšnji mestni klavnici. Govornik je izrazil svoje obžalovanje, da vprašanje glede reforme volilnega reda v deželnem zboru ni našlo povoljne rešitve. Narodna stranka, kateri pripada gonpod Hribar, se poteguje odločno za splošno volilno pravico, pa direktno tajno gla-iovanje, ker le na tej podlagi dobi volja narodova pravi izraz. Konservativna stranka pa je imela pomisleke proti taki reformi ter izjavila, da mora še zaslišati menenje volilcev, predno more v kj zadevi kouečno sklepati. Reforma je torej za sedaj odložena, a upati je, da se povoljno reši vsaj v prihodnjem zasedanju deželnega zbora. Poslauec Hribar je spregovoril konečno tudi o razmerju strank v deželnem zboru kranjskem in zlasti o toli razupiti „zvezi" mej narodno stranko in nemškimi zastopniki naših veleposestnikov. O tej priliki je konatatoval govornik, da v načelnih vprašanjih ne more biti govora o kaki zvezi mej narodno stranko in nemškimi veleposestniki, da pa stranki do neke meje postopata skupno proti nazadnjaškim tendencam. Če bi klub narodne stranke kedaj hotel paktirati z Nemci, bil bi govornik prvi, ki bi izstopil iz kluba. Volilni shod vzel je izjavo poslanca Hribarja z burnimi živio-klici na znanje. Za poslancem Hribarjem oglasili so se razni volilci za besedo. Inžener P o u r je govoril o raznih gospodarstvenih zadevah, kurat K o b 1 a r pa je z ostrimi besedami kritikoval skupno postopanje narodne stranke z Nemci, ker ta zveza utegne vplivati tudi na naše politične razmere. Odgovarjala sta mu podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s - T r-steniški in urednik N o 11 i, pokazujoča na Koroško in Štajersko, kjer so pri zadnjih volitvah Slovenci ia nemški konservativci skupno postopali in vendar ni prjšlo nikomur na um, očitati aašim sorojakom zaradi tega nemškutarstvo. V kenečni opazki je konstatoval poslanec Hribar, da j« v prošli perijodi deželnozborskega P o itiške vr e 551 i, V TRSTU, dri« 27. marca 1837. Ob otvorenju parlamenta. Danes je znamenit dan : danes so se sešli na Dunaju možje, ki so jih izvolili avstrijski narodi svojimi zastopniki v zakonodavnem zboru. Nas primorske Slovence obhajajo britka čutstva, ako moramo govoriti o „izvoljenih" poslancih. Za nekatere može, ki bodo zastopali našo deželo v parlamentu na Dunaju, bilo bi primerniše vse drugo označenje. Ali bodisi. Danes ni pravi trenotek za rekriminacije; danea treba vzeti dejstva kakoršna so; dejstvo pa je, da smo bili primorski Slovani poraženi v poslednji volilni borbi!; dejstvo pa je, da nas je kakih &0000 tržaških Slovanov ostalo brez zastopnika v našem parlamentu. — Ali vprašati so moramo; ali smo bili poraženi po lastni krivdi in ali so bila z našim porazom na volišču poražena tndi naša politička i narodna prava; ali nas je ta poraz izbrisal iz vrste avstrijskih narodov ? Na ta vprašanja moramo odgovoriti z odločnim : ne 1 Naša prava žive, kakor ao živela poprej; mi živimo kakor smo živeli poprej, ne, še veliko intenzivneje se valovi življenje med nami, in padli nismo po svoji krivdi. Ako pa smo storili mi svojo dolžnost v polni meri, ako sino vredni, da živimo i nadalje svoje narodno življenje in ako je res, kar trde vsi razumni politiki — da je namreč usoda primorskega slovenstva, in tržaškega še posebej, življensko vprašanje za vea narod naš — potem smemo zahtevati od vseh hrvatskih in slovenskih poslancev V državnem spboni na Dunaj«, da iudi oni vr$e svojo dolžnost do nas! Ako je nesreča tako hotela — govorimo o „nesreči*, ker nočemo na tem mestu klicati otroka po njega pravem imenu —, da smo ostali brez zastopnika, veleva pa čut solidarnosti ostalim Hrvatom in Slovencem, da nam nadomeste, kar smo zgubili — ne po lastni krivdi. Morda bode izgledalo kakor sebičnost, ako zahtevamo, da naša delegacija na Dunaju uredi svoje bodoče postopanje po tem, kakor urede odločujoči krogi svoje postopanje do globoko užaljenih primorskih Slovanov; ali v resnici ni tu govora o domišljavosti in sebičnosti, kajti primorsko in tržaško vprašanje posebe je občno slovensko, da, še več: občno avstrijsko vprašanje. Kaj zahtevamo torej! Mi zahtevamo, kar zahtevajo korist, čast in ugled našega naroda, in kar je ,Obzor" lepo označil v zaključku svojega člauka o našem vprašanju : „ .,.. irredentovci morajo vedeti tudi to, da Slovani Trsta niso osamljeni, ampak da imajo za seboj ne^le svoje bližnje brate Slovence in Hrvate, ampak vse sloranstvo v Avstriji, ki občuti raz-žalienje, storjeno gospodu Nabergoju. Gospod Na-bergoj je užival spoštovanje in ljubezen nas vseh. Mržnja irredentovcev do Nabergoja je narodu na čast; tem bolj smo dolžni mi, da ga ljubimo iu spoštujemo, in da si prizadevamo „da mu pridobimo zadoščenja". „Obzor" govori tu o osebi Nabergoja, ali treba pomisliti, da ta oseba je nerazdružno spojena ž našo narodno stvarjo. Z Nabergojein je žaljena tudi naša stvar; z zadoščenjem Nabergoju mora priti tudi popolno zadoščenje ranjenemu slovenstvu v Primorski. V tem je izražena jedna glavnih toček programa delovanju hrvatsko-slovenske delegacije na Dunaju. Od te točke ne smejo odstopiti naši poslanci, ako beseda o bratskem čutvovanju ni le prazna f r a z a. To smo hoteli povedati danes, ob otvoritvi državnega zbora. Nadejamo se, da nismo govorili zastonj ! Odhod vojakov iz Trsta na Kreto. Kakor znano, bilo je tukajšnje c. kr. redarstveno ravnateljstvo zabranilo lokalnim listim priobčevanje vestij, tičočih se gibanja vojaštva. Vsled ta prepovedi nobeden izmed lokalnih listov ni objavil, da odide iz Trsta jeden bataljon tukajšnjega paš-polka št. 87. na Kreto. Stvar se je doznala kljuba temu in razširila po mestu po vojakih samih in tako je bil ta za stalno določeni odhod javna tajnost v Trstu. In res so vojaki odšli predvčerajšnjem, kakor o tem obširno poroča tudi službeni korespondenčni urad. Ta bataljon je odšel, ker so poveljniki evropskih eskader — kakor smo poročali svoječasno 11 — zahtevali od svojih vlad, da naj dopošljejo vsaka še po 600 mož pehote, da ne bode treba mornarjem vršiti vojaške službe na kopnem. Naša država določila je v ta namen II. bataljon tukajšnjega pešpolka št. 87. Bataljon šteje 22 častnikov in 656 mož ter je pod poveljstvom p dkovuika Leva Guieka. Razven tega bataljona odšel je tudi oddelek mornarjev c. in kr. vojne mornarice, določen za službo pomorskih signalov in slednjič od« delek sanitetnih vojakov z jednim vojaškim zdravnikom. Odhajajoče vojake je spremila v pristanišče jedua častna stotnija z zastavo in godbo ter nešteviina množica ljudstva. V pristanišču prisostvoval je ukrcanju vojakov c. kr. namestnik Rinal-dini in ž njim načelniki vseh civilnih in vojaških oblastnij. Vojaki so se vkrcali na Lloydov parnik „Elektra". Ob 4. uri so se dvignila sidra; ob sploi-nem navdušenju vojakov in občinstva in ob sviranja cesarske himne se je parnik jel oddaljevati od obrežja. Navdušenje pa je naraslo do vrhunca, ko je godba zasvhala Radeckega koračnico, odhajajočim vojakom v slovo. — Srečno pot in srečno vrnitev 1 Pol ure po odplovitbi parnika „Elektra" ostavila je naše pristanišče torpedovka „Tiger", katera bode „Elektri" za eskorto do Krete. Govori se, da se tri stotnije te;a batalijona izkrcajo v Budi, jedua pa ostane v Kaneji. Tuji vladarji na avstrijskih vojaških vajah. Letošnjim velikim vajam, ki bodo pri To-tisu na Ogerskem, prisostvoval bode kakor goat Nj. Veličanstva našega cesarja nemški cesar Vi-1 j e 1 m. Naš cesar bode imel o tej priliki še dragih visokih gostov, kajti vajam bodo prisostvovali tudi: sasonski kralj Albert, romunski kralj Karol in srbski kralj Aleksander. O tej prilki obišče nemški cesar prvikrat Budimpešto, kjer se bode mudil B dni. Po završenih vajah pa bode nemiki cesar gost nadvojvode Friderika, ki priredi velik lov pri Belji. Položaj na Kreti. Kakor se vidi, hoče avstrijska osk^dra pred Kreto igrati prvo ulogo. V tem, ko druge eskadre — seveda ne izključivši naše — tu pa tam malo bombardujejo Grke ima ta ali ona vojna ladija avstrijska vedno kakšno „postrausko opravilo". Včeraj n. pr. je imela torpedovka „Elster" prasko z uporniki. Kak6 je bila ta stvar, to pajasnć morda pozneja poročila, kajti včerajšnja brzojavka je zelč nejasna. Ista namreč ne povč druaega, nege da so uporniki s topovi streljali na torpedovko ,Elster", ista pa da je odgovorila streljanjem iz topov na brzo kretanje. Včeraj j« dospela iz Odese na Kreto jedna stotnija (120 mož) ruskih strelcev. Izkrcali so jih v Kaneji, 400 mož ruske pehote pa v Retimnu. Angleški vojaki so se izkrcali v Kandiji. O naskoku upornikov na utrdbo MalaksA, o katerem smo sporočili v poslednjem izdanju, poroča pariška „Agence Havss* nadalje: Utrdba je imela 60 mož posadke. Od teh se jih je rešilo sama 8, vsi ostali so padli. Utrdbo so poluuma razdejale bombi* evropskih eskader. Predno pa so se uporniki umaknili v dolino, razobesili so grško zastavo v znamenje s?oje zmage Hazlićno Nj. c. in kr. Visokost nadvojvodinja Štefanija se je včeraj odpeljala iz Dubrovnika na Reko, od koder se poda v Opatijo, PrameSčenje. Ministerstvo za trgovino je premestilo poštuega kontrolorja Rikarda Freyerja iz Pulja v Trst in poštnega blagajnika Romualda Krušiča iz Opatije v Pulj. Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda so nabrali Slovenci, zbrani v gostoljubni hiši g. E i Legata v Lipici, 14 kron z gealom: Ne ndajmo se! Dalje v prilogi. Priloga „Edinosti" št. -M, več. izdanje. Cruibi sv. Cirila in Metoda j« darovala go >p.t Covacich v Bar konja h 20 kron, namesto venca na rakev gospe Josipine Dejak roj Schlcgtrl. Ženska podružnica sv. Ciri.u in Metoda v Tr slu bode imela svoj redni <>bčni zbor v nedeljo, ilue 4. marca v prostorih „Slo ausfce Čitalnice* ob :). uri popoludne, se sledečim vspoiedom : 1. Nagovor prvomestnicf*. 2. Tajnici no poročilo. ;}. Poroči! .i bi a ga j;«i' i o o. 4. Posamezni prodlogi iu želje 5. Volitev novega obora. \%e naše tržaške in ok dičanske Slovenke vabimo prav toplo, da se ndeleže tega občnega /.bora, da pokažejo, kako se tudi dejanski zanihajo za Slovenstvo. Sam se obsoja. Pod tem naslovom piše ,Prini. list": „Kdo? NaS goriški prijatelj v katoliškem plašču, poznani pravicoljub gWe na Slovesne: „L* Eco del Litorale* ! V svoji 30 štov. z dn? 12 marca t. 1. piše namreč „Eco* tudi o tržaških volitvah. G. dopisnik iz Trata v „Kco" najprej trdi, da Dr. Attilio Hortis, za katerega so šli v ogenj tudi mnogi tižaški katoličaui in hiper-klerikalci t. j. menda trž; ški-laški duhovniki, r<3s ni tak, da bi kar hrustu! menihe iu duhovnike... ali, tako dostavlja, Dr. Attilio Hortis je kandidat uluv.-protikatoliške stranke. Kandidat takega dru-št* a, k ter em ti ja načelnik brezbožni (ateist), brez-kontesionalui, žid-odpadnik Venezian, ne more nikdar biti tudi katoliški kandidat. Žr samo dejstvo, da je dr. Hortiaa priporočal „Progresso", že to bi bilo moralo zaustaviti roko vsakemu tržaškemu katoliku, da ne bi bila zapisala na volilni listek imena Hortis. — Tako nekako je pisal „Tergestinn*" v „Eco" ! — Dobro! Izvrstno 1 — Glej, ljubi ,Ecog, prav za te! — Veneziau je predsednik tndi društva „tJuione,, katero društvo je za peto kurijo pred-lagalo dr. Waiza nasproti dr. Gregorčiču. Dr. \Vaiz je sprejel načrt „Uaione", kateri načrt je liberalno-naroilen, torej nekrščanski; katoliški duhovnik dr. Gregorčič pa je sprejel za svoj političen program tudi višjepastirski zadnji skupni list avstrijskih škofov. Dr. Waiz bi bil prav gotovo na temelji društva .Unione" v državnem zboru glasoval proti verski šoli, za civilne matrike, za civilni zakon, za ločitev cerkve od države ; dr. Gregorčič pa je s tem, da je sprejel in to brezpogojno v svoj poli-tiški načrt tudi napominani pastirski list, se obvezal, da bi v slučaju izvolitve glasoval v državnem zboru za versko šolo, proti civilnim matrikam, proti civilnemu zakonu, proti ločitvi cwrkvo od države! — Vidiš, dragi ,Ecow, kako v odro si ravnal, da si molčal in z molkom — potrja! v zmoti furlansko duhovščino in zvodil verne furlanske vlilo*, da so šli iu skupno ter složno z uajzagri/.uiišimi katoliškimi nasprotniki proti vsikdar pravicoljubnemu kal,, duhovniku, volili zagrizenca ultra - laškega liberalca. Le tako naprej.. In potemtakem boš še hotel, da bi mi odlično katoliški ter pravicoljul ni Slovenci hodili i:i stopicali za teboj ?tt Tako je t njih lastna dejala obs>juju t e laške .katolike". Državnozborska volitev v Trstu. „Sjc*-4 piše: V četrtek 18. t. m. je bila v Trstu volitev državnega poslauca za okolico iu jeden volilni razred v mestu. Izid te hude volilne borbe j« /, i nas Slovence prežalosten. Slo/euski kandidat, bn.ši dolgoletni poslanec I. N a b e r g o j, je propadel m izvoljen je bil progressovec Mauroner. Nabergoj je dobil 1H32 glasov, Mauroner pa 1871 in sicer je dobil Nabergoj v okolici 1461 glasov, v mestu 17!. — Kako ho je to dogodilo, o tem ne bomo pisali; kdor živi med Lahi, ta razume. Mislimo, da je dovolj povedano z dejstvom, da je zvest Avstrijec, veren kristijan, in brez vsake sebičnosti rodoljuben mož, ki je prav za svoje rodoljub j p in ueomahljivo zvestobo in vernost, do naivi&j ga prestola, bil večkrat odlikovan od Nj. Veličanstva, kateri ga je osebno večkrat počastil z nagovorom, propadel, in znan protiatslrijec iu bivši ga r i b a 1 d i u e o zmagal! Potrpimo iu tem rnarlji-veje delujmo, mera je polna in spas ne more biti daleč ! Duh, ki veje v naši mestni bolnišnici! Pišejo nam iz mesta: Ako je komu na svetu dolžnost, da je uljudtm z onimi, s katerimi občuje, je gotovo lolžnost — ua i';'cu! V,-m -U i mi tudi zdrav nik p-* ico do lastnih političnih in narodnih na zorov in mi smo gotovo zadnji, ki bi hoteli ko-mursibodi kratiti to pravico. A ka>iar zdravnik vrši svoj vzv'Ht-ni pol ile, odložiti mora sve je nazore, svoje polit tVio miljenje, in mora biti le zdravnik in nič dražega. T je njfg v a sveta dolžno t. To naše menenje o poklicu in o dolžnosti zdravnika j" tako opravičeno, d i nnra n»i mestni ' lnišnici imajo menda drugačne nazore o svojem poklicu. Izvedeli smo namreč ravnokar, da je danes n* ki mladi zdravnik naambulanci s „ščavomu trak tiral i -ke^aslovenskega bolnika, ki ni raznimi ni besedice italijanski. In kakor vemo za gotovo, so taki slučaji dogajajo večkrat. Potem »i čuda. da tndi med postrežniki in postrežnicami veje t-ik slavofjbjki dnh. Tako daleč smo že prišli, da posti ciniki niti nočejo govoriti slovenski fe -'lovenskimi bolniki. Vsakemn mora liti jasno, kako je bolniku o taki napetosti med bo.'niki in postrežniki! In ta napetost je nastala ta! o silna še le po izvolitvi ilauronerja. A mi upvašamo sedaj: niar je t« tinta doba „sprav« med meščani in okoličani", « kateri so nam toliko govorili !n kvarili nasprotniki, za slučaj da bode voljen progressovec V t Slavno upravo mostne bolnišnice prosimo naj-uljudaeje, da ukrene potrebno, da izgine ta sla-1 vofobski duh iz bolnišnice. Agitacija v ljudski šoli v Barkovlj h Teden i duij pred volitvijo za III. kolegij jel je v naši ; barkovljanski šoli agitovali učitelj Zmta. Govoril je otrokom, da naj pove o doma svojim starišem, da vsi, !:i imajo volilno pravico, morajo glasovati za Mauronerja. isti učitelj jo delil med otroke 1 tiskane proglase z nalogom, da jih poneso svojim | starišem. Ku so otroci šli iz šole .so jeli kričati ! na vse grlo: Viva Mauroner 1*. Sedaj vprašamo 'lavne oblasti, kaj in kako j Mislijo ukrenili radi takega postopanja mestnega : učitelja? K*jti nikdo nam ne boh mogel zame-! riti, ako ne bodemo hoteli pošiljati svojih otrok v i tako šolo. Saj agitovanje lahko učimo svoje otroke j doma, Iu ne treba, da bi hodili v Solo zu lu. V t kem I položaja smo torej: ako pošiljamo svojega otroka v šolo, smo v nevarnosti, da postane nasprotni ! agitator, ako ga ne pošlijamo, nas pa doleti k rzen, j Svet, svet, kaiu smo prišli! Šolski oblasti na znanje. 11 letni unuk Tomaža j Šverce iz Barkovelj hodi v italijanski razred šole J v Barkovljah. Omenjenega dne je šel deček Štefan J Šverca v šolo v družbi svojih aoučencev. Mojpo-1 toma so kričali nekateri učenci „Viva Hortis', i drugi pa »Viva Mauroner". Mali Šverca pa je j zaupil ,Živio Nabergoj-. Prišedsi v šolo ovadili j so Šverc o učitelju Agiliu Zonta. Le-ta je jel otroka pretepati s palico po glavi, potani ga jo udaril z j ravnilom po roki, in slednjič ga je jel biti z roko ' po glavi, po licih iu po ustih, tako močno, da je . otroku vrela kri iz ust in iz nosa! j Otrok se je moral dvakrat prati v potoku, ki teče | blizu šole. Ko je otrok prišel domov po dovršeni j šoli, bil je ves bled in preplašen. Stari oče se-: veda ni veo pustil otroka v šolo, deloma radi bolesti, daloma, ker se je bal, da bi ga ljnbeznjivi uči-| telj utegnil zo^et pretepati. Stari Šverca uloži 1 seveda kazensko ovadbo proti učitelju Zonta. Kdo izzivlja VI Iz B a r k o v e 1 j nam pišejo : i Kakor bode znano čitateljem, je bilo v okolici mnogo izgredov na dan volitve v III. kolegiju, j Nasprotni listi so pisali vsakojakih psovk na adreso i našega mirnega prebivalstva okoličanakega. V i nedeljo, dne 21, t. in., šel je sprovod Barkovlja-: nov po vasi pevajoči narodne pesmi. Sprovod se j je ustavil pred hišo našega spoštovanega so-ubčana in c. kr. namestništvenega tajnika, kjer je i zapel cesarsko pesem. V istem hipu je zažvižgal ' neki Žid. Neki stražar je dobil ukaz, da ga are-, tuje; aretiral ga ni sicer, ali stražar si je zabeležil ! ime Židovo. Isti se zove Langmann. Vprašam | sedaj : kdo izzivlje, ali mi, ki pojemo cesarsko i pesem, ali oni, ki nam žvižga. Da vidimo, kako kazen dobi ta Langmann. Drugi slučaj: V četrtek, dne 25. t. m. proti večeru slavila se je v .vila lila" v Barkovljah ,la < gloriosa vittoria". Ko so se nasitili in napili, za-' čela je ia družba kričati: „Evviva Italia!« tFora i ščavi!* ti. In ici t - i vi * molčati nt t J;a izzivanja ! Ne vemo, kaj oi .se bilo zgodilo, da ui«i.» prihiteli stražarji na lice mesta. Gotovo bi sa bili ponovili izgredi. Mi hočemo mir. Mi ue izzivljamo nikogar, ali tudi oi i naj nas spoštujejo, ako hočejo živeti na naših tleh. Kdo izzivlja ? ! Odgovorite nau,: .Triosi^r Ztg.u, .Triester Tigblatt« in ,Mattinou ! O 4id-»\-ski .babi- niti ne govorim, ker v; m da jej nikdo več ne verjame, ako ima le količkaj soli v glavi, in da je zgubila ves upliv med nami. Iz Barkovelj nam pišejo: Gospod avdnk! Poročano Vam je bilo o volitvah v V. kuriji a -daj pa težkim srcem prijemljem za pero, da Vhiu , napišem par vrstic o zadnjih volitvah v državni j zbor, to je za III. kolegij. Kako se je vršila ta i volitev, Vam bode že predobro znano. Tukaj pri j nas pa je bilo še to v priložek, da je imel rasna• • šanje legitimacij in glasovnic v svojih rokah debro | poznani poljski čuvaj. Ta človek, ki sani ne zna je, je bil toli dizen, da je o raznašanju glasovnic izpraševal volilce, katerega bode volil i dotićnik: ali cikorijo ali Nabergoja. Seveda, ka-[ kor mu je že lilo naloženo od njegovih predpostavljenih, (saj on je takšno revče, da ne bi bilo vredno, da pišemo o njem!) da agitira za cikorijo. Donesši glasovnico nekemu bolnemu volilen v hišo, vprašal ga je imenovani poljski čuvaj, če bodo mogel iti na volišče. Volilec mu je odgovoril, da ne more iti. Na to je čuvaj vzel glasovnico i u rekel, da torej on (volilec) ne potrebuje glasovnice. Vprašam sudaj gg. magistratue fankcljonarje (to \ so trije): zakaj ste vzeli dotičnomu volilcu gla-; Bovnico in kam je prišla ? ! Ako ste čisti na srcu i iu pošteni, dajte, odgovorite I Tembolj, ker mi ' je znano, da mnogim volilcem se niso dostavili i potrebni dokumenti za volitev. Ako bi se bile le-j gitimacije dostavile vsem volilcem in opustile od ; strani naših nasprotnikov one zvijače, bi bil naš i kandidat moral zmagati. i Kar se pa tiče barkovljanskili volilcev, moram reči, da so vsi pošteno dali svoj glas okoličan-; skemu očetu Nabergoju. Onim stra.šljivcem pa, ki si niso upali oddati svojega glasa patrijotu poste-■' njaku, kličem tukaj javno, da niso vredni, da se pokažejo uiu^ po5L«uj»ki-clumafltiil t ?.i\ borno kvono so prodali svojo „kri, oddavši svoj glas/.a kandidata, ki ni na^e krvi, ki ne pozna n;\šp,;a jezika in ki ja .stal na strani Garibaldij ko je leta 18fi6. vihrala ljuta vojna proti ua.ši monarhiji in dinastiji. To so vam načela, dragi mi odpadniki! Priile morda čas, ko se spomnite ruojih besed in še k-.jsali ae bodete. Iti vprašati vas moram : Kaj imate od svojega izdajstva ? Nič dr uze ga nego j sramoto ! Da ste dali svoj glas kandidatu Naber-! goju, dobili bi bili poslanca, ki bi vas podpiral v ! vsakem obziru. Kaj vam da Mauroner ? Pred vo-j litvami je bil uljuđen; pojdite sedaj k njemu, bo-; dete videli, kaj vam poreče! llavno tako vam odgovori, kakor je rekel izvoljeni poslanec Hotis 1 neki delavski deputaciji, da njega ne briga nič, i da on je postavljeu kakor uradnik od slavnega ' magistrata. Sploh se je o tej volitvi pritiskalo od vseh strani. Nasprotniki so seveda volili, kakor so oni hoteli. Njim je bilo vse dovoljeno, za-nje ni bilo zakonov. Za nas pa vse drugače. No, naj jiua bode, ali nadejam se, da v bodoče pojde stvar drugače. S tem završujem o volitvah in mi je spre* govoriti nekoliko o posledicah. .Edinost" je že poročala o izgredih v Har-j kovljah; dolžnost pa mi je, da tudi jaz sporočim | nekoliko podrobnosti. Na dan volitve t. j. v četr-i tek dne 18. t. m. zvečer je bilo v Barkovljah jj mnogo mestnih stražarjev. To ni bilo umestno, i kajti v naši vasi imamo c. kr. orožnike, da skrbe za javni mir. Isti dno .so poslali toliko teh municipalnih stražarjev, da se nam je čudno zdelo, i in je še bolj vekšalo razburjenost, ki je vladala tisti dan proti onim domačinom, ki ho glasovali za nasprotnika, in v drugič, ker je bilo tisto kričanje po mestu naperjeno proti nam iu v tretjič, ker vemo, da mestni stražarji ne poznajo pravega takta v občevanju z okoličani. Tako je prišlo do žalostnih izgredov. Tolažilno za nas pa je pri vsoni tem to, da gojimo nado, da se vsled teh dogodkov čim prej izvrši o čemer se govori in kar prosimo S že dolgo. Nadejamo se, da Me sedaj nsliši naša 3 prošnja: da dobimo namreč v Markovlj«* državno policijo. Ljudstvo se je nekoliko pomirilo; se.laj pa je veliko odvisno od takta javnih organov, da »e ne ponove izpred i. Iz Bnzeta uam pišejo: Dan 16. marca ostane našemu okoličanu v trajnem spominu. Z veliko ueatrpljivostj« smo pričakovali brzojavov, ki bi nam javili konečni vspeli volitev v IV. kuriji. A ko so prišli — ni minolo 5 minut iu vsi do 5, 6 urna okolo so vedeli, da je zmaga naša. Stud na Štrpedu je naznanil to veselo novico v Čičarijoin Račiće; in kmalu za prvim pokom prišel je od obeh atranij prijateljski odzdrav v znak, da jih dobro razumejo. „Živio Laghija 1 Živio Spinčič", je vpilo staro in mlado. Kmet je popustil svoje delo na polju in hajd domu pripravljat kresove za zvečer 1 Doma so ga že pričakovali drugi in vsakdo je hotel povedati prvi, da je Laginja izvoljen na-šim poslancem. Ljudje niso mogli pričakovati večera. Ko se je pa le malo stemnilo, vžgali so Čiči na Počekajn velikausk kres, za katerega so pripravljali les že dva dnij prej. Streli iz Upičev, rakete, ognjena kolesa, živijo-klici navdušiti so ■orali vsakega človeka, Če bi tudi imel srce iz kamena. Posebne pohvale so vredni Svetoivanci, ki so zapalili celo vrsto kresov. Vse ceste so bile v ognju — da, celo proti vodi napravili so nepretrgano vez samih lučij, a na širni planini so se svetile v ognju besede: Živio Laginja 1 Štrpe 1 je obkolil svoje selo z lučmi. Svetimartin, Zdrenj, So-vinjak, vsi, vsi so se borili za prvenstvo ta večer. Častno je rešila naša okolica svojo nalogo, a ko je pa človek s hriba pogledal malo dalje, kres pri kresu, Motevuničina se je svetila vsa, proti Pazinu, Labinju, kolikor daleč je segalo oko, bila je zvezda pri zvezdi na zemlji. Proti 11. uri seje polegel šum, a kaj to ? Čiči so zažgali znova svoj kres — isti je postajal večji in večji... To je bil zvršetek razsvitljavi... Čiči so zapalili pečino. Spustili so na vrvi v prepad 70 metrov, človeka, ki je z velikimi baklami vžgal travo in po pečini razstavljeno smolo. Kakor na mah bilo je vae v ognju. .Živio Čiči', začelo je z nova odmevati po dolini in ponovilo se je prejšnje življenje. Streliva je še bilo in zemlja se je začela zopet tresti. Še zgodaj v jutro čuli so se streli ter naznanjali našo navdušenost za Laginjo. Zvršila je razsvitljava, a v nadih srcih pa še gori ogenj ljubezui do naše pravične stvari, ogenj, ki daje svoj svit tudi drugam — omahljivcem. In Če jih je bilo med nami, upam, da so bili le do 16. marca, a sedaj so naši. — Kmiuentna razsvitljava okoličauov podkurila je tudi naše protivuike v Buzetu. Sramovali so se svoje zmage v peti kuriji. Zato so se hoteli pokazati dne 1«. marca, ko so volila mesta. Tudi oni so kupili raket, prahu, petrolja: ter naročili glasbo. Ponosni smo pa še vedno na to, da smo jih le mi okoličani uaučili razsvitljavo. Še huje je bilo, ko so zmagali v velikem posestvu. Dopisnik ue ?e zakaj je treba takih komedij. Morda so mislili, da jim vzamemo poslanca ? No, lahko je pridobiti bojuo polje, kjer ui sovražnika. Sicer pa smete misliti, da so uaši Buzečani glasovali v velikem posestvu, o, ko bi bila kaka kurija za ve-like gladuke, potem bi gotovo tudi oni imeli pravo glasa. Razsvitljava je bila I. reda. Vse je razsvetlilo — ua tiho povem: še celo dva c. kr. uradnika. Siromakom so poslali prazne polže, stena in petrolja. Kedor ni razsvetlil, je moral bati se za okua. Razbili so jih do takrat že tretjič našemu zavednemu Kraujcu. Sodelovala je vsa tukajšnja dmbal a svojim vpitjem: „Evviva Istria italiana", „Abasso Nabergoj* itd. itd. Šla je po vseh cestah in ustavila se pred dekanovo, kapetanovo hišo, pred občino, šolo, sploh pred vsakim kotičkom, kjer biva ' kak Hrvat ali Slovenec. Prepevala je svoje pesmi iu žalila v tonu cerkvenih psahuov vsakogar, komur le samo še tli čut prave sv. vere. Iu to da ostane neka^njeu« ? (»menjati bi imel samo Še to, da je j bilo kakih 20 razgrajalcev ženskega spola. Kaj pravite, gospod urednik, če bi Hrvat se zgubil med uežne uohte teh kraaotic, bi bilo li to dobro ? No, te sreče ni imel uobeden naših, da bi poskusil, Ob a. uri popolunoči šli so vsi hripavi domov iu ] vseskozi so se jezili, da niso dobili nobenega ščava v uvoje pesti. Drugi dan ni dobil nijeden Hrvat več vode v Buzetu! Naši magnatje so tako napravili. Seveda so tudi odredili, da ne kupi nijeden meščau ne drv, ne mleka, ne zelenjave od okoličanov. Vojna! Kaj pa če jo bi prevzel naš okoličan? Vidijo, da vsaki dan policaj tolče ua boben, sedaj prehaja ta, sedaj ona hiša v roke Hrvatov, pa še se ne spauutijo. Sicer p i vsi tedc, da ,!cdor d m gre ni u jamo koplje, sam vanjo pade*. Pevsko društvo rKoloil naznanja vsem gosp. pevcem i u ggč pevkam da se začnejo redne pevske vaje v nedeljo dne 28. t. m. ob navadni uri. Zahajajte pridno k vajam, da se ob slovenski pe-sem;*i oddahnemo volilnega boja. .Klub slovenskih tehnikov na Dunaju' je izvolil na občnem zboru dne 18. t. m. za letni tečaj sledeči odbor: stud. niecb. Ignacij Šega, predsednik ; stud ing. Janko Krsnik, podpredsednik ; stud. ing. Rajko Verbizh, tajnik; stud. arch. Ignacij Stembov, blagajnik ; stud ing. Viktor Skaberne, knjižuičar. Iz občine oprtaljske nam pišejo: Z u žirom na razpuščenje občine Pomjanske, poslali smo tudi mi na namestništvo sledečo prošnjo: I "isoko c. kr. Namjestništvo! U novinah sino čitali, da je To Visoko c. k. Namjestništvo razpustilo občinsko zastupstvo u Pomjanu iz sliedečih razloga : 1) da je zemaljsko računovodstvo u Poreču našlo mnogo nepravilnosti, 2) da je doba tomu obciuskomu zastupstvu iztekla prije godine i 3) da je bilo nepravilnosti kod zadnjih izbora. U nadi da Ta Visoka c. k. oblast neće imati dvojake mjere, jednu za Slovence a drugu za Italijane. oolimo neka izvoli Visokoista razpustiti takodjer občinsko zastupstvo u Oprtlju (Portole) iz istih razloga, jer 1) sami Italijani u gradiču Oprtlju tvrde da več 26 godina nije bilo položenih od strano obćinskog glavarstva reiovitih računa, ; da vlada u občinskim poslovima veliki nered. 2) U tekla je našemu zastupstvu zakonita doba ved prije godine. 8) Dogodile se kao kod posliednih izbora za zemaljski sabor, tako i za izbur fiduciara za V. i IV. kuriju dne 24, 25, i 27. febrara t. g. ue samo velike nepravilnosti već protizakonitosti i nepravde, št,o je razvidno iz utoka uloženih na c. k. kapeta-nat u Poreču. Pouzdavajući se u neprestranost Te Visoke vlade, nadamo se da če zadovoljiti ovoj molbi. ]Jodobcine, Gorani in Dolanji Kras in Zrenj sa 124 podpisa. Kakor Vam smo poročali brzojavom, peljali so se dne 9. t. m. dva naša volilna moža (g. Ven-ceslav Folta, kurat iz Gradina in Radin Andrej sin Mat.) in Matija Knavs iz Topolovca skozi Opertalj proti Poreču. Ker Radin ni bil dobil glasovnice, šla sta jo dva iskat na občino v Oprtlju a tretji je ostal pri konju in kočiji. Med tem ko so dvojico gori pred občino sramotili na najgrši način prišel je jeden od kulture h konju in ga j počel plašiti rožljaje z neko kositerjevo škatljo in le velikim trudom moglo se je ukrotiti konja, i Spremljani po strašnem kriku oprtaljske kulture, Sli so potem naši možje ua pošto. Ko so odpravili na pošti in so poseli v kočijo, podvojila je druhal svoj divji krik in žvižganje. To vam je bilo znoreti. Naši so se seveda podvizali, da se čiin prej oddaljijo iz tega divjega gnezda, a oprtaljski gospodi še ui bilo zadosti ta demonstracija, začeli so jih še kamenjati. Po dva kilograma težko kamenje je frčalo okoli naših, en kamen je zadel konja ki se je splavil. Celo sreča je. bila, da se je konj splašil, da so hitreje utekli kameniti toči, a bili so vendar v strašni nevarnosti, da se vsi razbijejo po ta-mašnjih bregovih. Storili so seveda prijavo na so-dišče, pa kaj hasne to, ki naši niso poznali zločincev, Operlaljci pa so kakor Piranci: vsi jedna družina. Ali je to tista varnost, ktero nam je zagotovilo c. k. namestništvo po prečastitem škofijskem ordinarijatu ilue 3. marca 1893 št. 345 : ....".... ,I)ie Statthalterei liat, jedoch nicht ermangelt, Eintluss zu nehmen, damit der Localsicherheitsdienst in Poitole in befriedigender \Vcise besorgst werde. itd. . . Nenadna smrt. Včeraj so našli v jaiku, na-hajajočem se ob novi bazoviški cesti, truplo mrtve žeinke. Zdravnik z zdravniške postaje ni mogel kotHtatovati vzroka smrti — to pokaže paranje trupla, — sodi se pa, da je žensko vrgla božjast v jarek, kjer je umrla, ker ni bilo pom >či, ali pa da jo je zadela kap. V mrtvi ženski so spoznali 491e,tno udovo Dolenc, stanujoče na Videli hšt. 2i>9, mater 3 poludnnulih otrok. Za okoličane tržaška darovali «o: V Ćukovi go-tilni v Loujtru ... 1 gld. ol nč. Nabrali na Prošeku pri „Lukši" . . — , 05 > Podčavenski rodoljubi......4 _ V ' * v* V Cokovi gostilni v Lonjeru domačini in Sv. Ivančani......2 50 Ivan Dejak Pulj........5 __ Truden Miha........ 25 * M Ukupno .... 38 gld. 36 IIČ. Prej izkazanih . 14 , 85 „ Ukupno torej . r>3 gld. 21 nč. „Slovenke* 7. številka je izišla daue« z nastopno vsebino: Mati sinil v slovo (Marica II.); Dve sliki, pesem ; Ženske študije; God; Prečuta' noč (pesen); Saša; Ob luninem svitu (pesen); Vprašanje; Prepozno; Na jezeru; Sirota; Z Dolenjskega ; Kdo je kriv ? ; Otroci in slovenski jezik ; Modne zmote; Književnost. Iz Barkovelj nam pišejo : Dan 18. marca — ultralaški dan. Ta dan zapišemo mi okoličani debelimi črkami v kroniko naših bojev proti pohlepni iredcutovski kliki tržaški. Tega dne nam je bil odvzet zastopnik naše okolice — naš oče, na katerega smo se zmiraj s ponosom ozirali in pri katerem smo iskali pomoči v svojih potrebah. Skoro 30 let nosil je naše želje, potrebe in pritožbe na cesarski Dunaj, o vsaki priliki razkrival rane, na katerih krv?.vi naša okolica. In posrečilo se je nasprotnemu nasilju (v večno sramoto nasprotnikov) vzeti nam našega očeta; a osiročena okolioa je vskliknila bolestno kakor levinja, ki so jej odvzeli mladiče. Zaječala je okolica in nje glas je odmeval od vasi do vasi. Dasi prepričani, da zmagamo, bili smo vendar v skrbeli in tesnim srcem smo pričakovali izida volitve, ko so proti večeru jela prihajati vznemirjajoča poročila. Ko se je pa raznesel glas, da smo propadli, stisnilo se nam je srco in solze so rosile po lici. V krčmi „Obrtnijskega društva" se je zbralo lepo število domačinov in veljakov Barkovljanskih. Marsikatera se je rekla na adreso znanih izdajic, ali vendar je ostalo vse mirno do 8 ure zvečer. Rad bi tukaj opisal izgrede ki so se vršili tega večera v Barkovljali. Ker pa vem, da je si. uredništvo „Edinosti" b prostorom v zadregi, in ker je bila stvar že deloma objavljena, se hočem omejiti le na nasledke, ki jih utegne imeti volitev od 18. marca. Že po izidu volitev po okolici za mestni svet, bila je rudeča mestna gospoda razjarjeua, ker so se prederznili okoličani braniti svoja prava in voliti po svoji vesti iu ne po volji mestne gospode. Ko so se pa isti okoličani, združeni z mestnimi Slovenci, drznili postaviti in glasovati za svojega kandidata v peti kuriji, bil jo ogenj v strehi. „Ščavi* so se kar vsipah na nas in so posebno naše mlekarice, cvetličarke, perice in prodajalke na iavnih trgih občutile jezo prešerne gospodo iu magistratovili organov. Ker so pa o volitvi 18. marca morale pomagati vse volilne nezakonitosti, da je „zmagal" kandidat progre^sov in so vžaljeni 'okoličani radi tega dali duška opravičeni nevolji, tedaj je fie-le prekipela odurnost mestne italijanske gospode. Kakor v letu 1868 po razpuščenju okoličanskega bataljona, ravno tako so začeli izganjati uboge okoličane in posebno okoličanke iz mesta: „Pojte lc Nabergoju*. Posebne časti in nevenljivih zaslug stekel si je mej druzimi tudi naš slavuoznani kapovila — človek, ki je pred leti od nekod prišel k nam kakor natakar in se sedaj šopiri kakor pav. Ivo je prišla namreč minoli ponedeljek žena nekega tukajšnjega -netega rodoljuba v mesto po perilo, našla je že tam našega kapovila, čuvaja „Kunco* in njegovo ženo -- ter je; morala oditi praznih i rok. Kakor slišimo, lotil se je kapovllo lega posla j na debelo! Taka je ljubezni gospodu do okoličanov. I Prihodnjič na dalje. J......v. Sodnijsko. 19;etui tapetar HinnUert. Filippou i iz Italije in 21 letni mizar Amb o ž Stanič iz Ruj dobila sta zaradi tatvine H'ilipponi 2 meseca, Stanič pa 3 mesece ječe. 24letni Avguštin Degrassi iz Izole je obso-i jen zaradi javnega nasilstva na mesec dni ieče. Samomor vsled krivo prisego. Iz Itetzu ' javljajo o nastopnem tragičnem slučaju, o kalereut » se govori po vsej okolici : Fran K., sin bogatega seljaka, snnbil je že dalje časa neko dekle, ki je bilo v službi pri nekem posestniku. Ker pa je dekle trdovratno odbijalo njegove ljubovne ponudbe, razoesel je Fran glas, da je dekle v ljn-bovnib odoošajih se svojim gospodarjem, kar da mu je samo priznalo in zaradi tega da je on ne mara več. Seveda je bil vzrok temu hudobnemu obrekovanju le želja po maščevauju, za katerim je hrepenel zavrženi zaljubljenec. Dekle je tožilo obrekovalca zaradi žaljenja na časti, toda Fran K. je imel pogum, da je na razpravi prisegel, da mu je dekle samo priznalo svoje odnošaje sč svojim gospodarjem. Ne la dekle, ampak tudi druge priče so mu očitale njegovo grdo ravnanje, v tem, ko mu je dekie naravnost očitalo krivo prisego. Mladenič se od tega časa ni več pokazal v domačem selu, dne 23. t. m. pa so ga našli obešenega. Ostavil je bil pismo, v katerem je prosil dekle, naj mu odpusti žaljenje, kajti svoj greh da je popihal s prostovoljno smrtjo. Piramida iz bomb. Grški poslanec in bivši minister Papamikalopulos je nedavno obiskal na Kieti bivši tabor upornikov, katerega so bile bom-bardovalo evropske eskadre. Poslanec je dal poiskati vse bombe, kolikor jih je bilo še možno najti in nabral jih ie: 7 ruskih, 7 italijanskih, 3 avstrijske in preko 20 nemških. Te bomba zložijb v Atenah v phillielenskem muzeju v piramido, ki bode spominjala na evropsko knltaro koncem XIX. veka. Obsojena židovska agenta za izseljevanje. Te dni sta stala pred sodiščem v Ujhelyju na Ogerskem Hilbil Schvvarz in Samuel Grossmann, dva znana židovska agenta za izseljevanje v Bra-ziljo. Ta dva brezveatneža so prijeli i . „flagranti*, ko sta na kolodvoru odpravljala izseljence. Sodišče ie obsodilo Schwarza na dva meseca zapora iu 100 gld. globe, Grossmanna pa na tri mesece zapora m 200 gld. globe. Isto sodišče j^ oh isti priliki obsodilo jednega policijskegi ag ;nta na dva meseca zapora, ker ni preprečil „delovanja" teh dveh Židov, dasi bi bil storil to prav lahko. 16 kflnj izgorelo. »Subotičke Novine" javljajo[: Dne 18. t. m. pojavil se je v Subotici ogenj v hlevu trgovca s konji Mavra Švarca. V hlevu je bilo 16 poluokrvnih konj in 1 krava. Ko se je gasilcem posrečilo udušiti plamen in je bilo možno vstopiti v hlev, našli so 12 konj zadušenih in polu pečenih, ostale 4 pa so spravili na svetlo. Ta se je pokazalo, da so vsi hudo opečeni. Trije ao po-ginoli kmalu zatem, samo jeden se Se muči s hudimi opeklinami. Krava je ostala živa. Konji so bili za dirke ter aa je cenilo njih vrednost na najmanje 21.000 gld., a zavarovani so bili le za 7000 gld. Govori se, da je bil ogenj podložen ter je zaradi tega uvedena stroga preiskava. Trdo živ.jenje v čvrstem truplu. Lata 1849. ie umri na Angležkem admiral Willoughby, 89 let star. Narod je govoril o njem, da ima .življenje bolj trdo, kakor je življenje 10 raack-. Tekom njega vojaškega življenja prevrtalo uiu telo 71 krogel j iz pušek, 3 krat so ga zadeli odlomki granate iu raz ven vsega tega bilo je videti na njegovem telesu preko 200 brezgotiu, /.. a uenj udarcev sablje, ali uboda sulice ali pušice. In kljubu vsemu temu umrl je, kakor rečeno, v visoki • siv sti, mirno na svoji postelji 1 Bitke pri Lipskt a se je bil Willonghby udeležil v ruski službi pt \ poveljstvom generala Kutu z ova. V tei bitki mu je kroglja odtrgala desno roko. Ruska vlada mu je dovolila za vse znijeiijd mirovino kakor ruskemu polkovniku. — Razvou dtsae roke manjkalo jo WilIoughbyjn levo o: o in odtrgana mu je bila p lovica ."podnje čeljusti 1 V sedanjem naglo nervozno razburjajočem času nastopa povsod prizadevanje, ugibati se vsakega šuma, in kjer so temu cilju naravne meje postavljene koliifor angočedusiti gias Uresničenje tega idealnega cilja dobimo pri Vertheimovih šivalnih strojih, kajti ti stroji delujejo brez vsacega šuma. Glede druzega gleda nij ie današnji oglas. Najnovejše vesti* Dunaj 27. (Gosposka zbornica.) Prevzemši predsedništvo je rekel kuez W i n d i s c h g r a t z, da re»"vaje svojo nalogo bode gosposka zbornica imela vedno pred očmi sijaj iu in»č monarhij«, koristi ljudstva ia zdrav napredek. Predsednik je zaključil z živio-klicem na cesarja, kateremu klicu se je navdušeno pridružila vsa zborni » . Dunaj 27. (Zbornica poslancev.) Na povabilo ministersk»ga predsednika je prevzel predsedništvo starosta med poslanci, posl. vitez Proskowetz. Le ta je izrazil željo, da bi bili poslanci zložni in da bi se izogibali politiškim in narodnim prepirom za vspešneje rešuje gospodarskih nalog. Ko ao poslanci storili obljubo, se je seja zaključila. Prihodnja seja bode v torek. Dunaj 27. „Wieuer Ztitung" objavlja naznanilo o blokadi Krete. Carjigrad 27. Roški admiral na Kret' ie br-zojavil poslaništvu, da glavni pogoj za pomirjanje je ta, da se umaknejo turški vojaki. V Erbalu, vilajeta Sivas, so bila nova klanja. Podrobnosti manjkajo. Belgrad 26. Na občinskih volitvah po Srbiji so povsodi zmagali kandidat.je radikalne stranke. London 27. Listi javljajo iz Aten : Prestolonaslednik je imenovan vrhnim poveljnikom vojske ter odpotuje danes v L ari so. Zobotool olajšujejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljan (Dunajska cesta) katero bo bile odlikovane z iNajviSjira priznanjem Nj. C. in k Tis prejnsne gospe profttolonnslednice-udove nadvojvodinjo Štefanije Steklenica velja y0 kr Trgovinske brzojavko In v isti. /iTUdmpoita. FAenien /.»jew» 7-07 7 OS Pienica -a »pomlad ltt97 7.60 do 7 61 Oves za spomlad 6.66-5.68. Ei?a spomlad 6.28-6,30. Koruza v,r maj-juni 189?. 3,48 3.50 ^Sonira no? , i I i- f. 7 95 -8'—od 79 k lo. 8.05—8-10., o-1. 80 kil. f. 810—815 od 81. ki!, f. 8'15 820 , ori 82 kil. for. ---lofimon B*10—8 — proBo 5 65 - 6-10. Omenjene ponudbe in povpraševanje mlačno prodaja. 12000 met. nt., trg mlačen, Vromo: oblačno. i rasa. Nerafinirani sladkor for, 11.85 do 1187. Za maj f. 11.90. mirno. Pl'ttga. Centrifugu! novi, poat< vljno v Trs! s carino »r< i ođpoSiljatev pracej f, 31 60 31 75 Gonoasa.. 88'75—*—Oetvorni B3 75' —V glavah modih 3«- — Havre, Kav* 8anton good kv.-- . » maro 54*75 7p juli 55.57 bolje liau '.'UiV- Kanton fjooil averag« marc44*76. maj-45«—, za september 46.75 za december 46.25 mlačno, • .« 2*7. marca ; i'-TT. danos včorni Državni >iolg v papirju . . 100.(15 100.70 „ v »robru . . . 10065 100.75 Avatrijaku icnta / Llit;u . , . 122.ti5 122.4.5 „ V kronah , . . 100.35 100.30 Kreditno akcijo....... 858.— 356.75 London lOi.Bt........119 65 119.70 Napoleoni.........9.52 9.59'/u ao mark .......U.78 11.73 100 italj. Isr ......45.05 46.10 Na znanje. S tem dajem na znanje vsem, da sem jaz izključni gospodar gostilne „Pri petelinu" v ulici Ghega št. 7. Dekret se glasi na moje ime in tudi najemna pogodba z lastnikom hiše. Prejšnji lastnik gostilne, gosp. Val. Ko-vačič je popolnoma poplačan od moje strani in jaz nimam nobene obveznosti več do njega. Ako ima torej kdo še kake o-pravke z gospodom Kovačičem, naj se ne obrača do mene, ampak do njega samega. Anton Vodopivec, gostilničar „Pri petelinu." Pekarua v ulici Stadion št. 20 išče poštenega učenca za prodajalnico iu raauaaa-nje kruha. Zahteva se zuanje slovenskega in italijanskega jezika kakor tudi zmožnost u pisanju in računstvu. Službo je nastopiti takoj. Dobra kuharica išče službo, bodisi v družini ali v kaki gostilni. Povpražati je v tiskarni Dolenc. Liniment. Capsici comp. a Hidrom iz R chterjeva lekarne v Pragi, pripn/.liano izvrstno, l>o ■(" ne blažeč«* mašilo; dobiva ho n. .U.i „v*., 70 nvA, in 1 gld. po vseh lekarnah. Zf.lm v a naj h<> blagovoljno to splošno pri-Ijnbljcuo domaća *red«tvi» na kratico kot Richtcrjev liient s „sidrom" ter naj m providiioimio v*pr-jm jo le tnko stikK-iiieo kot pristne, ki iumjo znano varstveno 7, f fllkii ,.Kl(lr Ricliteijcva lekarna ,1 »Pri Klatem levu v Pra^i L Dobro poznane in prikupljive brizgalke inženirja Živica dobivajo se še vedno po običajno nizkih celin h v skladišču tvrđke Živic in drug (Schivitz & Comp.) ulica Zonta at* 5 TRST. Na zahtevanje p ožilja, »e cenik. G. T o n 11 i e s Ljubljana. Tovarna strojev in kovačnica za kotle. Specijaliteta: žage ili stroji xn obdelovanje lesa. VVerthdmov šivalni stroj na dvojen priHtek NnmSki fabrikot vrate za dom u'o in obrtno rabo, r,.'/puKiljiun z l'>;-iunja tm vno kruj« Avstro-ogereke nionnrhije. ; st' oj na noge z I visokim držalom stroj na roko z visokim držalom stroj z ladjico na krog SUdiiovu.*. iiosliUHija 35 gl. 50 ne. 81 gl. 50 ne. 49 gl. - >1 M'.'tno iuniNtvn. Vsiik Btroj Ifiitoi i »o no obaeft« izvrstno t času poskiiNiije, Tzumein nazaj na tuojo «h*o8ke. Cenik in Sivnini uzorci do1 iti je mi /iihtov. Mazposiljalna hiša šivalnih strojev Lois StrauBS trgr.Takosodno protokolirana llrrna oflkr! ovulbo društva c, U. držiivnih u rudnikov. DUNAJ, IV., Mni'gfti'ffttenstrftsiie žt. 12 Gosp. Alojzij Strauss, Dunaj. PripoKlan mi \\'< rtlu imov si roj ftt. 5 jo posebno delo v polni dovršenosti, čuib-ž v njegovi vrsti, kor od-goVftrj vnein mogo&im »nbt'-va «it dola brez vsnltega 6utnnT radi foHnr jo moja soproga poiobno zadovoljna tur ga priporoča vaoin prijaluljiuaia. Romane, 13. dcccmbra 1 96. B. Michellni. jfeiPt0^ Vsak ledor ljvibl okusno kavo, fco5e zdrav ostati in Bi kaj prihraniti. VMelJJMt VINA se bodo točila od l. aprila naprej v znani Zadnikovi gostilni na trgu Cordaiuoli (poprej Luzzieta). Točila se bodo pa tudi istrska vina. Kdor je ljubitelj pristne kapljice, ta ve, kam mu bode hoditi odslej. Vina se bodo oddajala tudi krčniarjem na debelo in v družine v vsaki množini. Cene po dogovoru. Preskrbljeno bode tudi za dobro kuhinjo. DUNAJ, UI., Mariahilferstrasse 81 83 Souterrain, Parterre, Mezzanin, 1. nadstropje. pomladansko sezono 1897 došlo je meter po 35, 40, 48, 50, 52, 56, 58, 00,65, 78, 86, 90, 92, 95 n8, e;L 1.—, 1.05, 1.15, 1.20, 1.25, 1.35, 1.40, 1.45, 1.50, 155, 1.60, 1.65, 1.70, 1.75, 1.80, 1.85, 1.90, 1.1)5, 2 05, 2.10, 2/25, 2.30, 2.40, 2.45, 2.50,2 60,2.70,2.80, 2.90, 2,95, 3.15, 3.30, 3.50, 4.30, 4.65, 5.60 itcl. (vsaki oddelek najnovejega modnega blaga v slo varijactjah in barvah) najlepše, izbrano \ Nadalje (V šip so posebne novosti svilenega blaga j ii pralnega blaga 1 najbulji in najfineji izpeljavi. Cene nizk-Prii franko. Za provinco zbirka uzorcev in ilnstrovan cenik ob bezajoči najposlednje novosti na zalitevanje gratis in Vl7nrt Prosi 54(4 uljudno, da se pri narocbah uzorcev naznani natančno oddelek ceno in vrsto b'aga, da bode možno itiZllU. doposlati od blaga, katerega se misli kupiti, tem bogatejo zbirko. „Tržaška posojilnica in hranilnica" (rogistrovana zadruga z omejenim poroštvom) v THS1U, Via Moliti piccolo št. 1, I. nadstrope. (blUo novega poitntga poalojija) Dajo posojila na vknjižbo po Sl/»%» nionjioe po B%»ZftH'vjev ni"dicine so Piceoli-jevo tinkturo za želodec II preskusili, t i* ju i riporočajo kot i/.vrstno kre-pilo za želodec, katera krepča želodec, po-nnnžujo tok ter povspošujo preliavnnje in čiščenji'. (Jam: 1 stddenica 10 nvS. 12 steklenic z zavitjem I gM. 36 več., poštna pošiljatev 7 0 steklenic G gld. 50 nvČ. Najvišje priznanje leknrju IMOCOLl-ju v Ljubljani kot prirojovalcu kapljic za zobe, katare jo z /ud voljnim vspehom Nj. i. in k, Vi>. p ejftsnii . .. o .lo^i^M io točn i proti poStnein pov/.etju Nič veo kašlja! Balzamski petoralski prah ozdravi v*ak kašelj, plučni in bronhijalni katnr, dobiva so v odlikovani lekarni PRAXMARER„Ai dne mori" Trst, velik trg. Pošlno poSiljjitvo izvrftujejo se neutetfoma. Š. m Zaloga pohištva .v tvrdke Alessdndro Levi Minzi Trst, Via Rlborgo, 21 In Piazza Veochia št. 2 Zaloga pohištva iu tapetarij vseli Blogov, lastnega iz delka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zaBtonj iu franko. Naročeno blago stavlja Be parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške. , ^ , ,__ 4 zlate. IS sri bnih kolajn, 30 častnih in priznalnih tliplomov. Kvizde rcstitiicunalm M\ c k.prlv. oplralna voda za konje. Cena I steklenici I qI. 40 nč. a v. Rabi so žo 3o let v dvornih konjiških hlovili pri vojaštvu ir. civilu za okrepi anjo in zo-petno oja^ovanjo po velikih naporih pri izpahuj njili, otrp nolosti kititd., usposobi a konja do izbornih del v treni anju. Dobiva se pristen le v. gornjo ) varstveno znsmko \ vsoh le-kamnli in trgovinah z miro dijami v Avstro-Ogorski. I Glavna znlo^a Fran Iv. Kwizda, e. tu k. avt-tro-opei»ki in kr. rumunskl ilvoini llfora»t. okrožni lekm*. Korneuburg P'i Dunaju. Lastnik kensoreij tista .Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskam« Dolenc v Trstu.