49_I 2 KRONIKA 200I izvirni znanstveni članek ■ UDK 623.4(497.4)"10/15":001.4 prejeto: 20. 3. 2001 TomaŽ Nabergoj dipl. arheolog in dipl. zgodovinar. Narodni muzej Slovenije, Muzejska ulica 1, Sl-1000 Ljubljana Habent sua fata gladii, habent sua fata arma!* (Prispevek k izrazju za orožje in bojno opremo v srednjeveških pisnih virih za slovenski prostor) IZVLEČEK Avtor, izhajajoč iz obdelave arheoloških najdb srednjeveških mečev, obravnava izrazje za orožje in bojno opremo v srednjeveških pisnih virih za slovenski prostor (ok. 1000-1500). V uvodu predstavi metodološka izhodišča raziskav orožja in bojne opreme, raziskave pri nas in probleme interpretacije izrazov. Temeljni del članka je abecedni seznam 308 latinskih, nemških in italijanskih izrazov, zbranih iz objavljenih in še iz nekaj neobjavljenih pisnih virov. Navedeni so izvirni izraz, slovenski prevod(i), vir z natančnim mestom navedbe in datacija. Članek naj vzpodbudi sistematično iskanje, zbiranje in preučevanje podatkov o orožju in bojni opremi, v povezavi oziroma primerjalno z drugimi vrstami virov (materialni, likovni). Cilji raziskav naj bodo tako funkcionalna, tipološka in kronološka določitev predmetov (ali izrazov in upodobitev zanje) kot tudi in predvsem iskanje kontekstov, v katerih so ljudje različnih družbenih skupin in slojev srednjeveške družbe uporabljali orožje in bojno opremo. KLJUČNE BESEDE orožje, bojna oprema, srednji vek, pisni viri, terminologija SUMMARY HABENT SUA FA TA GLADII, HABENT SUA FA TA ARMA! (A CONTRIBUTION TO TERMS FOR WEAPONS AND COMBAT GEAR IN WRITTEN MIDDLE AGES SOURCES FOR THE SLOVENE TERRITORY) The author deals on the basis of archaeological finds of medieval swords with the terminology for weapons and combat gear in the medieval written sources for the Slovene space (around the years 1000- 1500). In the introduction Nabergoj presents the methodological starting-points for researching weapons and combat gear, researches in Slovenia and the problems of interpretation of terms. The fundamental part of the article is the alphabetical index of 308 Latin, German and Italian expressions, collected from published and from some not published written sources. Quoted are the original expression, the Slovene translation, the source with the precise place of statement and dating. The article is to encourage systematic search, collecting and studying data on weapons and fight gear in connection and comparison with other types of sources (material artistic). The aims of researches should be as well the functional, typological and chronological determination of objects (or terms and illustrations for them) as and above all seeking contexts in which people of different social groups and strata of the medieval society used the weapons and combat gear. KEY WORDS Weapons, Combat Gear, Middle Ages, Written Sources, Terminology Knjige imajo svojo usodo (Terentianus Maurus, De litteris, syllabis et metris, Carmen heroicum 258: Pro captu lectoris habent sua fata libelh) - meä in drugo orožje prav tako. Članek je nastal s podporo fundacije Open Society Support Foundation oziroma njenega komiteja Research Support Scheme \z Prage, štipendija št. 82V1998. KRONIKA TOMAŽ NABERGOJ: HABENT SUA FATA GLADU, HABENT SUA FATA ARMA!, 1-22 lOOI Urbar za Devin za leto 1494, str. 3: začetek sezna- ma orožja na devinskem gradu (neobjavljeno, hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu), (foto: Marko Habič) OD PREDMETOV K BESEDAM Prvotni namen našega brskanja za srednje- veškimi izrazi je bil osvetliti arheološke in druge (naključne) najdbe srednjeveških mečev, ki jih v svojih zbirkah hrani Narodni muzej Slovenije, posebno najdbe iz reke Ljubljanice. Iz obdobja visokega in poznega srednjega veka oziroma od 12. do 15. stoletja jih je skupno 20, za katere po- znamo natančno najdiščno lokacijo v reki ali vemo vsaj to, da izhajajo iz Ljubljanice (dveh najdenih rezil iz zgodnjega srednjega veka, datiranih v 6. stoletje, tu nismo upoštevali). Poleg teh iz ome- njene reke poznamo še sedem drugih mečev, ki so v zasebrü lasti, a so nam bili dostopni za do- kumentiranje oziroma so bili objavljeni - vseh je torej in} V muzeju hranimo tudi sedem mečev iz tega obdobja, za katere najdiščni podatki manjkajo (z izjemo meča z Ajdovskega gradca pri Vranju nad Sevnico). V drugih javnih zbirkah v Sloveniji pa smo doslej zasledili en sam meč v Pokra- jinskem muzeju v Celju, najden v reki Voglajni,^ rezilo meča ptujskega mestnega sodnika v Pokra- jinskem muzeju Ptuj-^ in en meč v Posavskem muzeju Brežice; tega so našli v strugi Save pri Krškem.'^ Tri srednjeveške meče hrani za javnost odprta zbirka Janeza J. Svajncerja v Vojnem mu- zeju v Logatcu.^ Obravnava takšnega specifičnega fonda sred- njeveških najdb, ki je tu izbran le kot ponazorilo, odpira več vprašanj, tako splošnih, posebno meto- doloških, kot tudi konkretnih. V primeru mečev je na podlagi njihove "notranje evidence" (oblika in funkcija meča oziroma njegovih sestavnih delov, način izdelave, znaki in napisi na meču) predmete mogoče določiti tipološko in kronološko. Podatki "zunanje evidence", pomembni za bolj celostno in- terpretacijo gradiva, posebno izvor, najdiščni (arheološki) kontekst in celo morebitna omemba v sočasnem pisnem viru, pa so nam žal le redko na voljo. Kako torej meče umestiti v primeren, vsaj splošen arheološki / zgodovinski okvir, če ne že kar v konkretno zgodbo? Tak okvir se nam zdi pomemben predvsem zato, ker bi büo v njem meče kot izjemne in doslej v mnogočem prezrte najdbe morebiti mogoče interpretirati glede na zgodovinska dogajanja oziroma "procese" v obrav- navanem obdobju pri nas, hkrati pa poiskati ome- jitve in probleme takšnih interpretacij. Predvide- vamo npr., da meči kot izrazito nadregionalni predmeti s svojim izvorom v orožarskih delav- nicah, kar v nekaterih primerih nakazujejo tehno- Matija Žargi, kataloške enote v katalogu: Lozar Štamcar (ur.). Gotika v Sloveniji - svet predmetov, Narodni muzej 1995, Ljubljana 1995, str. 324 in kat. št. 2.3.11, str. 349-351 in kat. št. 3.2.43, 44, 46-50, 54; Svoljšak et al.. Novo gradivo v Arheološkem oddelku Narodnega mu- zeja v Ljubljani (pridobljeno v letih od 1987 do 1993), Varstvo spom,enikov 36/94-95, Ljubljana 1997, str. 262- 263 in kat. št. 66/1-3, str. 264 in kat. št. 71/2. Katalog in podrobnejša obravnava vseh mečev sta v pripravi. Vodnik po zbirkah Pokrajinskega muzeja Celje, Celje 1983, str. 77, in Tanja Badovinac, kataloška enota v: Grofje Celjski, katalog razstave (ur. Rolanda Fugger Germadnik), Pokrajinski muzej Celje 1999, Celje 1999, str. 18, št. 10. ^ Zakladi, pričevanja Ptuja in Ormoža, katalog razstave v Ljubljani, Ljubljana 1987, str. 28-30 in 45, in Dušan Kos, Kdor z mestom ne trpi, naj se z mestom ne krepi. Ptujski statut iz leta 1376, člen 94, katalog razstave na Ljubljanskem gradu ob Dnevih evropske kulturne de- diščine, 23. september do 10. oktober 1998, Ljubljana 1998, str. 36, št. 13. Stanko Škaler, Krško, Varstvo spomenikov XVI1-X1X/1, Ljubljana 1974, str. 171. ^ Za meč iz Murskih Črncev glej J. J. Švajncer, Vojna in vojaška zgodovina Slovencev, Ljubljana 1992, str. 32. 49 KRONIKA 200I TOMAŽ NABERGOJ: HABENT SUA FATA GLADII. HABENT SUA FATA ARMAI, 1-22 loške in tipološke posebnosti ter znaki oziroma okrasje na njih, lahko dokumentirajo raznovrstne povezave in vplive na prostoru jugovzhodnih Alp in srednje Evrope ter verjetno še drugod. V do- ločenih okoliščinah, odvisno tako od samega pred- meta kot od vrste in strukture najdišč, bi morda izpričali celo zgodovinska (vojaška) dogajanja, sa- mi na sebi pa imajo na drugačni ravni razen prvo- j bitne funkcije tudi vlogo mnogovrstnega simbola | oziroma statusnega znaka. I Kakor vse na svetu ima tudi meč, tako kot ! drugo orožje, svojo zgodovino. Pri tem gre pred- : vsem za razvoj, če uporabimo to interpretativno že i obremenjeno besedo. Razvoj ali bolje rečeno: spre- \ minjanje oblike, materiala, funkcije, pomena, vred- notenja v vsakokratni družbi, kulturi, civilizaciji oziroma v določenem prostoru in času. Torej nas ne zanima samo izrazje, temveč posebno kon- teksti: v prvi vrsti tisti, v katerih se pojavljajo meči, a prav tako tisti, v katerih najdemo drugo orožje ' oziroma bojno opremo. Ti konteksti segajo od ; posameznikovega enkratnega dejanja, ko je npr. ; pridobil meč, ali premoženjskega stanja, ko je umrl j in med drugim zapustil svoje orožje, do koli- i činskega stanja in razporeditve orožja na kakem i gradu, kakor je zapisano v inventarnem zapisku '■ ali urbarju. Odražajo lahko kompleksne pojave in ! strukture srednjeveškega življenja, npr. trgovino, i ki jo dokumentirajo mitninski ceniki, pravne nor- \ me ali navade, denimo ob blagoslavljanju orožja, | ali celo mentaliteto, kakor povedo zagovori. Kon- j teksti imajo svoj splošnejši okvir: srednjeveško družbo, viteško kulturo, krščansko civilizacijo - ožje na Slovenskem oziroma historično v tedanjih slovenskih deželah, širše v nemškem cesarstvu, na jadranskem prostoru pod vplivom Benetk in dru- god v Evropi. Kako pomenljivi so, če jih skušamo povezati s konkretnimi predmeti - arheološkimi in drugimi najdbami ter podatki o njih? Na Slovenskem skorajda nimamo študij, ki bi ; sistematično obravnavale meče in drugo orožje i oziroma bojno opremo iz obdobja srednjega veka, ne z zgodovinskega (ali "kulturnozgodovinskega" oziroma umetnostnozgodovinskega), še manj z arheološkega vidika - vsaj glede tipologije in kronologije, kaj šele da bi npr. z geofizikalnimi \ meritvami in sistematičnimi terenskimi pregledi arheološko raziskovali prizorišče kake srednjeveške bitke ali "življenjski prostor" izbranega srednje- veškega gradu. Enako velja za vojno in vojaško zgodovino našega ozemlja v tej dobi, od katere so se zgodovinarji še največ ukvarjali z viteškimi re- dovi.^ To je posledica dosedanjega prav majhnega : (premajhnega!) zanimanja različnih strok, posebno zgodovine, umetnostne zgodovine, arheologije in tudi muzealcev nasploh za skupek tem, ki bi jih lahko splošno označili kot militaria. Med pogla- vitnimi razlogi za to so: zanemarjanje zgodovine plemstva, s tem pa tudi vojaštva, vojn in orožja, posebno s strani zgodovinarjev; nesistematično in tradicionalno nesprejeto ukvarjanje arheologov z obdobji po zgodnjem srednjem veku oziroma po 11. stoletju (predvsem zaradi teoretsko in metodo- loško zgrešene delitve preteklosti na "arheološka" in "nearheološka" obdobja); parcialna obravnava srednjeveških gradov in druge utrdbene arhitek- ture, večinoma le z vidika umetnostne zgodovine in arhitekture; nezanimanje strok za tovrstno ma- terialno kulturo, kakor jo dokumentirajo različni viri (materialni, pisni, likovni); pomanjkanje sode- lovanja na tem zelo interdisciplinarnem področju raziskav. Ni odveč pripomniti, da je slovensko ozemlje v tujih preglednih in specialnih študijah ter bibliografijah o orožju in bojni opremi v srednjem veku skoraj popolna bela lisa - kljub bo- gati in pogosto nadregionalno pomembni zgodo- vini, če omenimo samo grofe Celjske in nekatere druge pomembne fevdalne rodbine, posebno Spanheime, Andeške, Višnjegorske, Turjaške, Ortenburžane in gospode Ptujske. Izjemi v obravnavah orožja sta dve deli Fer- dinanda Tancika, ki se je kot kustos v Narodnem muzeju pri nas doslej edini resno ukvarjal s srednjeveškim orožjem: v razstavnem katalogu iz leta 1971 o orožju in bojni opremi od naselitve Slovencev do konca 17. stoletja in v študiji iz leta 1966 o orožju na škofjeloškem gradu v prvi četrtini 14. stoletja; študija o topništvu je ostala le v O viteških redovih pri nas (malteški red, nemški viteški red, verjetno templarji) glej literaturo J. Mlinarica, D. Kosa in M. Kosija, citirano v Enciklopediji Slovenije 14, Ljubljana 2000, geslo Viteški red (avtor Miha Kosi). Vojaški vidik v sklopu mobilnosti in komunikacij v srednjem veku je odlično predstavljen v knjigi Miha Kosija Potujoči srednji vek. Cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem, Zbirka ZRC 20, Ljubljana 1998, str. 73-91 in 100-102. O dobi kri- žarskih vojn, predvsem o romarjih in križarjih s slo- venskega ozemlja ter o viteških redovih pri nas glej Miha Kosi, The Age of the Crusades in the Southeast of the Empire (between the Alps and the Adriatic), Expanding the Frontiers of Medieval Latin Christianity. The Crusades and the Military Orders, Budapest 2001 (v tisku). O vojaški aktivnosti plemstva kot dejavniku plemiškega karierizma v poznem srednjem veku glej Dušan Kos, Pamet pod šlemom, zvestoba denarju. Ple- miški karierizem v luči uradovanja, služenja in voj- skovanja v poznem srednjem veku. Časopis za zgo- dovino in narodopisje 66, n. v. 31, 2. zv., Maribor 1995, str. 207-235. O turnirjih v poznem srednjem veku in še v 16. stoletju glej Dušan Kos, TurnirsJca knjiga Gašperja Lambergerja. Čas bojevnikov, Ljubljana 1997. Kot edino pregledno delo, ki obravnava tudi srednji vek, sicer po- ljudno napisano in večinoma brez potrebnega kritičnega aparata (navedbe virov!), lahko velja citirana knjiga J. J. Švajncerja (Švajncer 1992). KRONIKA TOMAŽ NABERGOJ; HABENT SUA FATA GLADU, HABENT SUA FATA ARMA!, 1-22 ) 2001 rokopisu.^ Naslednji prikaz poznosrednjeveškega orožja je za razstavni katalog Narodnega muzeja Gotika na Slovenskem - svet predmetov iz leta 1995 napisal Matija Žargi.^ O opremi in orožju na turnirjih do začetka 16. stoletja je nazadnje pisal Dušan Kos v zvezi s turnirsko knjigo Gašperja Lambergerja.^ Veliko zanimivih podatkov o orožju in bojni opremi v drugi polovici 15. in predvsem v 16. stoletju pa najdemo v knjigi Vaška Simonitija o vojaški organizaciji na Slovenskem v 16. stoletju: v okviru predstavitve vojaške in obrambne organi- zacije slovenskih pokrajin v obdobju najmočnejših turških vpadov med drugim obravnava oborožitev, ki so jo predpisovali obrambni redi za kmečki vpoklic pešcev od prve polovice 15. stoletja naprej, tisto, ki so jo imeli najemniki (konjeniki in pešci), in tisto, ki jo je premogla plemiška konjenica. Ven- dar pa je natančnih (originalnih) navedb samih predmetov oziroma izrazov zanje, vzetih iz arhiv- skega gradiva za 15. stoletje, zelo malo, oziroma so izrazi poslovenjeni in jih zato nismo mogli upo- rabiti v našem seznamu v tem članku.^'^ Od zgodnjesrednjeveških arheoloških najdb orožja in bojne opreme, za katera sicer v tem prispevku nismo iskali sočasnih pisnih virov, pa le omenjamo langobardske najdbe iz 6. stoletja z grobišč v Solkanu^^ in Biljah^^ v Vipavski dolini ter na Lajhu v Kranju,^^ predmete iz Ljubljanice, uvrščene v "karolinški horizont" (8. in 9. stoletje),^^ orožje in konjsko opravo iz tako imenovanega se- benjskega zaklada iz Zasipa pri Bledu (datiranega v čas okoli leta 820)^^ ter bogate primerke vojaške opreme in konjske oprave iz staroslovanske dobe z Gradišča nad Bašljem pri Preddvoru. Ferdinand Tancik, Orožje in bojna oprema od naselitve Slovencev do konca 17. stoletja, Narodni muzej v Ljub- ljani, Ljubljana 1971; isti, Orožje v škofjeloškem gradu v prvi četrtini 14. stoletja. Loški razgledi 13, Škof ja Loka 1966, str. 44-66; isti. Topništvo in njegov razvoj v 5/o- i/e/?//;'(rokopis). ° Lozar Štamcar (ur.) 199.5 (kot v op. 1); za orožje in zaščitno opremo razen kataloškega dela glej članek Matija Zargija, Srednji vek - "druga železna doba", prav tam, str. 175-185. 9 Kos 1997, posebno str. 93-104. Vaško Simonili, Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju, Ljubljana 1991. Timotej Knific in Drago Svoljšak, Grobovi langobardskih vojščakov iz Solkana (Nova Gorica), Arheološki vestnik 35, Ljubljana 1984, str. 277-292. Nada Osmuk, Nove najdbe iz časov preseljevanja naro- dov v spodnji Vipavski dolini. Arheološki vestnik 29, Ljubljana 1978, str. 464-474. Timotej Knific, Vojščaki iz mesta Karnija, Kranjski zbornik 1995, Kranj 1995, str. 23-40. Polona Bitenc in Timotej Knific, Arheološko najdišče Ljubljanica, Argo 40/2, Ljubljana 1997, str. 19-32, po- ^ sebno str. 22. Andrej Pleterski, Sebenjski zaklad. Arheološki vestnik 38, Ljubljana 1987, str. 237-330. Timotej Knific, Arheološko najdišče Gradišče nad Baš- ljem, Preddvor v času in prostoru. Zbornik Občine Viteški lirik Ostrovrški (Von Sctiarpfenberg) v dvo- boju, miniatura iz Manessejevega kodeksa, 14. stoletje (po objavi: I. Walter (ur.) Codex Manesse. Die Miniaturen der Grossen Heidelberger Lieder- handschrift, Frankfurt am Main 1989). Za obdobje novega veka razen Tancikovega kataloga iz leta 1971 navedimo zbirko orožja iz Po- savskega muzeja v Brežicah (katalog iz leta 1995)^'' ter oktobra 1999 prenovljeno zbirko orožja v Po- krajinskem muzeju Ptuj na ptujskem gradu, kjer pa, tako kot v Brežicah, hranijo tudi nekaj pri- merkov iz poznega srednjega veka (katalog iz leta 1999) 18 (2eprav smo se v našem pregledu izrazov in virov zanje načelno omejili na (visoki in pozni) srednji vek oziroma postavili zgornjo kronološko mejo približno v leto 1500, je treba z vidika pre- učevanja srednjeveškega orožja in bojne opreme poudariti nujnost poznavanja novoveške oboro- Preddvor, 1999, I^reddvor 1999, str. 55-67. Prim, tudi katalog razstave Od Rimljanov do Slovanov. Prebivalci na slovenskem ozemlju med 5. in 10. stoletjem. Narodni muzej Slovenije, Ljubljana 2000 (v tisku). Vlasta Dejak, Orožje iz Posavskega muzeja, razstavni katalog, Brežice 1995. Vendar je bilo precej orožja že pred leti izposojenega iz Narodnega muzeja v Ljubljani in po razstavi tja tudi vrnjenega. Marjeta Ciglenečki in Polona Selinšek, Zbirka orožja na ptujskem gradu, razstavni katalog, Ptuj 1999; prim, tudi Ferdinand Tancik, Bojna oprema in orožje v zbirki militarij Pokrajinskega muzeja v Ptuju, Ptujski zbornik IV, Maribor 1975, str. 351-354. 200I KRONIKA TOMAŽ NABERGOJ; HABENT SUA FATA GLADII. HABENT SUA FATA ARMA!, 1-22 Sv. Jurij na konju, starejša beljaška delavnica, ok. 1430, freska iz cerkve sv. Kancijana v Selu nad Žirovnico (po objavi: j. Balažic et al. Gotika v Sloveniji, Ljubljana 1995, kat št 139) žitve in primerjanja obeh obdobij - zaradi teh- ničnega razvoja orožja, tako hladnega kot strel- nega, ter zaradi sprememb v načinih, taktiki in teoriji vojskovanja v tedanji Evropi. V temeljnem delu članka smo skušali zbrati čimveč dokumentarnega gradiva, ki omenja orožje in bojno opremo v srednjeveških pisnih virih za slovenski prostor. Viri so raznovrstni in jih lahko razdelimo na več skupin: 1. listine, zlasti inventarji in testamenti; 2. urbarji in fevdne knjige; 3. no- tarske, vicedominske, računske, mitninske knjige; 4. mestni statuti; 5. kronike, popotni dnevniki, biografije, spomini; 6. beležnice; 7. glosarji. V njih pa najdemo zelo različne vrste dokumentov, v ka- terih se pojavljajo orožje, izdelovalci orožja, vojaki itd., ali samo omembe orožja. Med brskanjem po literaturi smo odkrili kak izraz še v drugačnih virih: tak specifičen primer je npr. meč v drugem 19 Prim. Ferdinand Tancik, Vojna stroka v obdobju od leta 1500 do 1650, Kmečki punti na Slovenskem. Razprave in katalog dokumentov, Situla 13, Ljubljana 1973, str. 69- 92. od znamenitih brižinskih spomenikov.^" V naslovu napovedano temo smo dopolnili z nekaterimi izrazi za poklice, službe (funkcije) in splošne poj- me v zvezi z orožjem in vojaštvom. Objavljenim virom smo dodali še nekaj omemb iz doslej ne- objavljenega arhivskega gradiva. Skupno 308 izrazov smo razvrstili po abecedi ter navedli enega ali več slovenskih izrazov oziroma opisov (funk- cije) in vir. Seznam ni in ne more biti popoln. Razlogi za to so v prvi vrsti razpršenost omemb v različnih vrstah pisnih virov, nepregled(a)nost arhivskega gradiva, za katero skoraj ni izdelanih uporabnih tematskih indeksov, a tudi pomanjkanje nekaterih temeljnih oziroma preglednih študij, začenši s terminologijo. Vendar gre večinoma - in posebej v primeru mečev - za obrobne omembe, ki lahko ponazorijo obravnavano dobo oziroma snov, natančnejših primerjav in splošnejših sklepanj pa ne dopuščajo. Ta skromnost podatkov kot posle- dica slabe, naključne ohranjenosti virov in s tem maloštevilnosti arhivskega gradiva seveda nikakor ne kaže na nepomembnost mečev in drugega orožja v srednjeveški družbi. Eden izmed vzrokov zanjo - vsaj v poznem srednjem veku - je morebiti neobstoj ali neprekrivanje "arhivske službe" na Kranjskem (in enako v nekaterih drugih sloven- skih deželah) z državno oziroma v našem primeru deželno vojaško organizacijo, ta pa je vključevala tudi proizvodnjo orožja, distribucijo in trgovino z orožjem, npr. oskrbo orožarn in njihovo produk- cijo. Vicedomski arhiv (urad za Kranjsko) v svojem fondu publico politica premore gradivo šele za 16. stoletje in dalje, npr. o orožarjih, orožarnah in njihovih inventarjih od leta 1518 naprej. Podobno arhiv Kranjskih deželnih stanov (od 1493 do 1861), ki zajema različno gradivo, npr. o izvozu in uvozu orožja, vojaški opremi, o cesarski (deželnoknežji) orožarni v Ljubljani, kontrabandu... Šele z reor- ganizacijo javne uprave na Kranjskem in sploh v habsburški Avstriji ob koncu 15. stoletja je namreč država začela nadzirati in sistematično zbirati ar- hivsko gradivo o nekaterih tako vitalnih področjih in dejavnostih, kot sta vojska in orožarstvo. Vse to je izhajalo iz družbenih in političnih razmer tistega časa v Evropi, ko so krščanske dežele vse bolj ogrožali Turki in se je na njihovi jugovzhodni meji, predvsem na Hrvaškem, postopno oblikovala Vojna krajina.^^ Sedanje poznavanje virov in problematike nam še ne dovoljuje podrobnejše opredelitve izrazov. ^'^ France Bernik et al., Brižinski spomeniki. Znanstveno- kritična izdaja, Monumenta Slovenica 3, Ljubljana 1992, str. 76 in 92. Za naše dežele glej temeljno, že omenjeno študijo Vaš- ka Simonitija (Simoniti 1991). Za "turško obdobje" pri nas glej npr. še Ignacij Voje, Slovenci pod pritiskom turškega nasilja, Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana 1996. KRONIKA ) TOMAŽ NABERGOJ: HABENT SUA FATA GLADU, HABENT SUA FATA ARMA!, 1-22 2001 analize posameznih skupin izrazov (glede na iz- vorno območje virov, obdobje, uporabljeni jezik ali npr. vrsto orožja) in primerjav, posebno z mate- rialnimi preostanki. Zavedamo se težav v iskanju in interpretaciji odnosov med besedo in opisano stvarjo, kakor tudi v samem jezikovnem ozna- čevanju in prostorski razširjenosti izrazov - tipični terminološki problemi izhajajo iz pomanjkljivih in- terpretacij, iz ne dovolj pojasnjenih srednjeveških izrazov brez upoštevanja regionalnih in časovnih različic.'^^ Za orožje na drogu je npr. pregled pisnih virov v Italiji pokazal, da je bilo tudi v času uporabe izrazov poimenovanje pogosto splošno, natančno pa samo za nekatere tipe tega orožja. V bistvu je bilo več vrst orožja na drogu, kot pa je bilo navedenih poimenovanj zanje v dokumen- tih.^'^ V komentarju, ki sledi seznamu, smo za primer omenjenih problemov vzeli izraz runconus. Prispevek naj vzpodbudi nadaljnje (sistema- tično) iskanje, zbiranje in preučevanje teh podat- kov, vsekakor v povezavi oziroma primerjalno z drugimi, komplementarnimi vrstami virov, ki jih je prav tako treba začeti sistematično iskati, zbirati, urejati, objavljati in preučevati. To velja v prvi vrsti za materialne vire, ki so zelo raznovrstni in jih je odkritih vedno več, a zanje razen že omenjenih izjem še nimamo izdelanih niti kataloških pre- gledov gradiva iz muzejskih in drugih zbirk, npr. z gradov, pogosto pa zanje manjkata tudi urejen depojski in razstavni prostor. Ob tem je smiselno opozoriti na potrebo po načrtnih in sistematičnih arheoloških raziskavah izbranih srednjeveških naj- dišč, v prvi vrsti gradov, prav z vidika pridobivanja novih primerkov orožja in bojne opreme. To praviloma niso odlični, sijoči, v celoti ohranjeni predmeti, kakršne občudujemo v znamenitih mu- zejskih zbirkah in orožarnah po svetu, so pa zato ostanki starega orožja in bojne opreme iz prever- jenih arheoloških kontekstov nekega najdišča: dra- goceni so, ker jih lahko natančneje datiramo, ugo- tavljamo podrobnosti o njihovi uporabi in morebiti izdelavi, jih vrednotimo v njihovem arheološkem in splošnem kulturnozgodovinskem okviru.^ Tuje izkušnje kažejo, da morajo biti raziskave zgodovine srednjeveškega orožja in bojne opreme nujno interdisciplinarne in zasnovane na hkratni uporabi tako arheoloških kot tudi ikonografskih in pisnih virov, kar je najbolje izvedljivo s timskim Prim. Harry Kühinel (ur.), Bildwörterbuch der Kleidung und Rüstung. Vom Alten Orient bis zum ausgehenden Mittelalter, Kröners Taschenausgabe Band 453, Stuttgart „ 1992. Mario Troso, Le armi in asta. Delle (anterie europee (1000-1500). Con uno studio esemplificativo delle coeve tattiche di comballimento e techniche di impiego e una trattazione detlagliata su Roncole, Ronche, Ronconi, Novara 1988, str. 283. Prim. Andrzej Nadolski (ur.), Uzbrojenie w Polsce sredniowiecznej 1350-1450, Lodz 1990, str. 480-481. delom specializiranih raziskovalcev. Obravnava te- matike z vidika samo ene stroke in le na podlagi virov ene vrste nedvomno vodi k nasprotujočim si in pogosto napačnim rezultatom, tako zaradi ne- enakomerne ohranjenosti in različne pričevalnosti posameznih vrst virov, kakor tudi zaradi različnih teoretskih in metodoloških izhodišč neke stroke. Temu je treba dodati še dve sorodni področji raziskav, in sicer lov in lovsko orožje kot sestavni del srednjeveškega vsakdana, zlasti plemstva, ter oblačilno kulturo posamezne dobe oziroma nošo v širšem pomenu besede: obleka, posebno zaščitne vrste, je bila v nekaterih primerih zelo tesno po- vezana z bojno opremo, npr. šlemi in oklepi - to nam razen ikonografskih dokumentirajo tudi pisni viri.^^ Prav tako pa so pomembne vzporedne spe- cialistične raziskave, npr. tehnološke analize sta- rega orožja, ki so v primeru muzejskih predmetov pogosto del konservatorskih postopkov.Razen svojega temeljnega pomena za zgodovino tehnike lahko pomagajo odgovoriti na vprašanja o izvoru predmetov (uvoženo ali domače), o središčih izdelave in morda celo o posameznih delavnicah, kakor smo že omenili ravno v zvezi z meči.^'' Opozorimo naj tudi na različne likovne (umet- nostnozgodovinske) vire, npr. freske, plastike, grbe, pečate in drugo, sicer pri nas zelo redko ohranjeno gradivo (od nagrobnikov poznamo le tistega z groba Friderika Ptujskega iz leta 1440 na Ptuju). Na Slovenskem sta bila doslej zgolj pre- gledno obravnavana le orožje in bojna oprema na poznosrednjeveških freskah, in sicer v okviru likovnih upodobitev predmetov premične kulturne dediščine oziroma materialne kulture v gotskem stenskem slikarstvu.^ Na izhodišču, da likovne upodobitve lahko pomagajo pri kontekstualizaciji in datiranju orožja in bojne opreme ali ju celo omogočajo, temelji mnogo tipoloških in posebno kronoloških opredelitev tovrstnih predmetov v stari in sodobni (tuji) strokovni literaturi. Vzrok te- mu je po eni strani pomanjkanje primarnih virov, posebno arheoloških, in seveda primernih arheo- loških kontekstov, po drugi strani moč umet- Prim, prav tam. Pri nas se z nošo v povezavi z orožjem in bojno opremo stroka ni ukvarjala; prim. Angelos Bas, Noša na Slovenskem v poznem srednjem veku in 16. stoletju, Ljubljana 1970, str. 5. Za srednjeveške meče in drugo orožje prim. npr. Zoran Milic in Jana Šubic Frisian, Uporaba rentgenskih žarkov v arheologiji in arheološki konservaciji, Argo 40/2, Ljubljana 1997, str. 91-104. 27 Prim. Nadolski 1990, str. 468. Jasna Horvat, Gotsko stensko slikarstvo - vir za ma- terialno kulturo, v: Gotika v Sloveniji - svet predmetov (ur. M. Lozar Štamcar), katalog razstave Narodnega muzeja, Ljubljana 1995, str. 137-155, posebno 149 in 151; ista, Likovne upodobitve predmetov premične kulturne dediščine (obdobje poznega srednjega veka), tipkopisna doktorska disertacija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Ljubljana 1998, posebno str. 90-117 in 224-239. i KRONIKA 200I T0MA2 NABERGOJ; HABENT SUA FATA GLADII, HABENT SUA FATA ARMAI, 1-22 nostnozgodovinske oziroma "kulturnozgodovinske" paradigme v raziskovanju orožja. Poglavitni prob- lem je vprašljiva realnost upodobitev. Te vire je torej v raznovrstnih primerjavah treba obravnavati previdno, tako kot vsako drugo vrsto virov, pri- dobljenih in preučevanih s specifično metodologijo in cilji neke stroke. Pravi predmet in cilj pri- hodnjih raziskav naj ne bodo samo konkreten pri- merek orožja ter njegova funkcionalna, tipološka in kronološka določitev (ali izraz zanj in upo- dobitev), ampak prek kontekstov, v katerih se predmet pojavlja, tudi in predvsem ljudje različnih družbenih skupin in slojev, v srednjem veku na tak ali drugačen način povezani z orožjem in boj- no opremo, z vojaštvom in bojevanjem. To so bile pomembne strani življenja posameznika in družbe, zato jih v veliki knjigi zgodovine srednjega veka ne smemo prezreti - na svoj način jih označujejo izrazi iz tedanjih pisnih virov. SEZNAM IZRAZOV Izhodišče za naš seznam je bil leksikon sred- njeveške latinščine za območje nekdanje Jugosla- vije iz let 1973 in 1978 (po uredniku znan kot "Kostrenčičev"), v katerem je zbrana večina izbra- nega besedišča iz pisnih virov na to temo.^^ Ob pomoči indeksov in nato glavnega dela leksikona smo poiskali objavljene srednjeveške pisne vire, ki se nanašajo na slovenski prostor in vsebujejo omembe orožja oziroma bojne opreme. Indeksi skupin izrazov so: Arma et vestimenta militum; Machinae bellicae et earum partes, Militaria?^ Razen latinskih smo upoštevali tudi izraze v drugih jezikih, to je nemščini in italijanščini. S tem se je seznam, ki naj bi prvotno zajemal le latinske besede, razširil in je podoba raznovrstnosti orožja oziroma bojne opreme, zapisane v srednjeveških pisnih virih, postala podrobnejša. Dodali smo izraze in podatke še iz različnih drugih publikacij, tako iz objav virov kakor iz posamičnih študij in člankov, v katerih pa smo tovrstne izraze pogosto našli povsem naključno, v zvezi z drugimi temami. Nekaj podatkov smo dobili v neobjavljenih virih. Seznam smo načelno uredili po abecedi: z velikimi črkami smo navedli izraz, nato z malimi spol (z okrajšavami: m. = masculinum, f. = femininum, n. = neutrum, sg. = singular, pl. = plural), vir ozi- roma avtorja objave (s številko dokumenta, s stran- jo in vrstico, kjer je bilo mogoče; za kratice glej seznam virov) in datacijo (kurzivno v oklepaju). Lexicon latinitatis me JU aevi lugoslaviae, Vol. I (A-K), red. Marko Kostrenčic, Zagrabiae 1973, in Vol. II (L-Z), red. Marko Kostrenčic, Zagrabiae 1978. Od Slovencev so pri izdaji sodelovali Milko Kos in MUan Grošelj kot člana uredniškega odbora ter Pavle Blaznik in Božo Otorepec kot sodelavca. 30 Koslrenčič 1973, str, 1307-1308, 1316, 1321-1322, Zaradi preglednosti smo različice izrazov združili oziroma nanje opozorili s kazalko ("gl." = glej). Seznam: ARCERIUS, m. - lokostrelec; 1. Bianciii 1844, str. 369/10, 369/14 (1319). ARCUS, m. - lok; 1. CP 1924, št, 142, str, 196/35 (1273); 2. Zahn Codex 36, str, 122/29 (1315); str. 149/9 (1321) ARIMANNUS, m. - vojak, ki je od kralja ali cesarja dobil posest in zato kot nižji vazal opravlja vojaško službo; svobodnjak; 1. Schumi 1/2, št. 290, str. 226/29 (1261) ARMA, n. pl. - orožje, bojna oprema; (splošen, v srednjeveških virih pogost izraz/ ARMA CAPITIS, n. pl. - šlem; 1. Stat, Pirani, str. 6/21, 56/11 in 14 (1307). ARMATA, f. - orožje (in armata - v orožju, oborožen?); 1. CP 1935, št. 214, str. 228/25 (1350) ARMAMENT A, n. pl. - orožje; 1. Stanonik 1973, str. 16, št. 207 (1. polovica 14. stoletja). ARMATUS, m. - oboroženec; vojak; 1. Bianchi 1844, str. 368/11, 369/14 (1319) ARMBROST, ARMBRUST, f. - samostrel; 1. Zahn Codex 36, str. 148/23 (1321); 2. Blaznik Urbarji, str. 274/8 (1396/97); 3. Štih 1994, str. 212 (1358, sredi U. stoletja); 4. Kos 1954, str. 132 (1398) ARMLEDER, n. - usnjen ščitnik za podlaktnico; podlakt(ič)ni ščitnik; 1. Zahn Codex 36, str, 146/29, 147/29 (1321) ASTA, f. - kopje; 1. Stat. Pirani, str. 64/5 (1307). BALESTA, BALISTA, BALISTRA, f. - samostrel; lučalnica za puščice; 1. CP 1924, št. 108, str. 147/11 (= CDI, 24. X. 1262) (1262); št. 142, str. 196/35 (1273); 2. Zahn Codex 36, str, 122/24, 122/29, 122/36, 123/30 (1315); str. 143/31, 143/36, 143/37, 143/38, 144/7 (1318); str, 147/37, 148/24, 148/34, 149/7 (1321); 3. Mihelič 1985, str. 84 in 112-113 (1328, 1335); 4. Stat. Pirani, str. 195/28 (1358); 5. Joppi 1891, št. CCLXXVII, str. 7/12 (1372); 6. Šumrada 1987, str. 315 (1399); 7. Vale 1943, str. 157/10-13 in str. 166/1 (1485) BALESTERIUS, BALESTRERIUS, BALISTARIUS, BALISTER, BALISTERIUS, BALISTRERIUS, BALLISTARIUS, m. - "lahki konjenik", "strelec" (vojak s samostrelom), "samostrelec", "lokostielec"^^; samostrelar, izdelovalec samostrelov (lučalnic); •^^ Tak prevod v: Janez Šumrada, Šteberški in nJiJiova posest v srednjem veku, v: Notranjski listi 111, Cerknica 1986, str, 48. KRONIKA TOMAŽ NABERGOJ: HABENT SUA FATA GLADU, HABENT SUA FATA ARMA!, 1-22 lOOI 1. Zahn Codex 36, str. 130/33 in str. 143/38 (1318^; 2. Blanchi 1844, str. 368/19, 368/21, 368/24, 369/6 (1319J; 3. Štih 1994, Str. 212 (1327); 4. Otorepec 1995, št. 676, str. 140/6 (1333); 5. Zahn 1877, str. 322 (1335J; 6. GZL IX, št. 22 a/20 (1346). BARBUTA, f. - vrsta (italijanske) kotlaste avbe; 1. Peršič 1999, str. 109, op. 593 (1392); str. 110, op. 605 (1393).^^ BLIDA, f. - metalni stroj (katapult); 1. GDI, Anno 1268 (1268) BOMBARDA, f. - vrsta topa; kamnomet; 1. MHDC XI, št. 64, str. 31/4, 31/13 (1425) BRAÇALE, n. - oklep za roko; 1. Stat. Pirani, str. 6/21, 56/12 in 14 (1307)^ BRUSTLEDER, n. - usnjen prsni oklep, naprsnik; 1. Zahn Codex 36, str. 144/6 (1318); str. 147/36 (1321) BUCHSE, f. - top; 1. Krones 1883, str. 142/23, 143/1, 143/6, 143/7 (1437- 1443) CALCAR, n. - ostroga; 1. Zahn Codex 36, str. 144/18 (1318) CANEUAÇO, m. - vrsta orožja; 1. Mihelič 1984, str. 43, št. 209 (1283) C/VPELUS, m. - vrsta čelade (šlema); 1. CP 1924, št. 108, str. 147/12 (= CDI, 24. X. 1262) (1262); 2. Mihelič 1985, str. 84 in 112-113 (ok. 1280-1340)^'=' CAPILINA, f. - vrsta čelade (šlema);36 1. CP 1924, št. 108, str. 147/12 (= CDI, 24. X. 1262) (1262); 2. Mihelič 1985, str. 84 (ok 1280-1340) CAPIT/VNEUS, m. - (dominii praefectus) - poglavar gospostva; glavar; 1. Blaznik Urbarji, str. 130/24, 25 (1291); str. 180/23, 24, str. 279/3 (1438) CASSIDA, f. - šlem; 1. Zahn Codex 36, str. 147/34 (1321) CATAPULTA, f. - metalni stroj, katapult(a); izstrelek za metalni stroj?; 1. Zahn Codex 36, str. 148/23 (1321)?'^ Očitno sta tu mišljena samostrelarja (izdelovalca samo- strelov): Primo Fridlino balislerio pro x balistis com- paratis x marcas super Epiphanyam...; item de Friderico balislerio empte sunt balista wagarmbrust et due vberchraepigev et slegraifarmbrusi vii (prim. Kostrenčič 1973, Str. 95, geslo balistarius). Pravilno poimenovanje za to italijansko obliko kotlaste avbe po H. Kühnelu je sicer celala (prim. Kühnel 1992, str. 22), glede na Glossarium armorum. Arma defensiva (Edizione italiana: Armi difensive, avtor Lionello Boc- cia), Graz 1972, str. 15 in T. 36:1,2, ter str. 16 in T. 41, pa se barbula in celata lahko precej razlikujeta. Peršič je izraz prevedel kot "del oklepa". 34 Prim. Mihelič 1985, str. 84. Natančne navedbe vira (dokumenta) in s tem datadje ni, zato je tu in še pri nekaterih drugih geslih v se- znamu naveden le splošen časovni okvir. ^° Prim. Glossarium armorum. Arma defensiva (Edizione italiana...), Graz 1972, str. 16 in T. 43:3 (cappelina). Meč iz Ljubljanice, začetek 15. stoletja (hrani Narodni muzej Slovenije) (risba: Ida Murgelj, foto: Marko Habič) CERF, CERFER, CERIF, m. (?) - tetiva (za lok ali samostrel); gl. še GEZERFE in ZERF! 1. Zahn Codex 36, str. 122/29 (1315); str. 147/30 in 31 (1321)^ ÇETAROLUS, m. - vrsta orožja, kopje, puščica; 1. Stat. Insulae, str. 374/27 (1360) CHETENH/^TSCHUOCH, m. - rokavica iz železne žice; verižna rokavica; 1. Zahn Codex 36, str. 147/23 (1321) CHNIELING, m. - oklep za kolena; kolenski ščitnik; 1. Zahn Codex 36, str. 147/29 (1321) CHRAEPARMBRUST, m. - vrsta samostrela; kavljasti samostrel; 1. Zahn Codex 36, str. 146/21 (1321) CHRAEPIGEV (BALISTA), f. - kavljast (samostrel); 1. Zahn Codex 36, str. 148/34 (1321) ^'^ Navedbo catapulte duo milia ad stegraif armbrust Stopar 1998, str. 131, netočno prevede kot "dva bojna katapulta kot stremenska samostrela". Bolj smiseJno "2000 izstrelkov za stremenski samostrel"?! 3^ Izraz cerif (Zahn Codex 36, str. 147/30) je Stopar 1998, str. 130, prevedel kot "jermen", enako izraz ze//(Zahn Codex 36, str. 148/25; Stopar 1998, str. 131), cerfer in gezerfe pa pač kot "tetive" (Stopar 1998, str. 121 in 125). ) KRONIKA lOOI TOMAŽ NABERGOJ; HABENT SUA FATA GLADII, HABENT SUA FATA ARMAI, 1-22 CHRAP, m. - ročno napenjalo (krap) za samostrel; 1. Zahn Codex 36, str. 123/5 (1315); str. 144/28. CHRIEG, m. - vojna (splošen, pogost izraz); 1. GZS, 21. XII. 1363 (1363); 2. Štih 1994, str, 214, op, 66 (1368) CICA, f. - v palici vloženo šilo ali nož oziroma oprema za napenjalno klop (za napenjanje tetiv na samostrelni lok); 1. Zahn Codex 36, str. 122/31 (1315) CILPIDUS, m. - ščit; gl. še CLIPIDUS! 1. Mihelič 1984, str. 43, št. 209 (1283) CINTORIU(M), n.- pas (oprtnica); 1. Stanonik 1973, str. 5, št. 164 (1. polovica 14. stoletja) CIROTECA, CIROTHECA, CYROTECA, CYROTHECA, f. - verižna oklepna rokavica; 1. Zahn Codex 36, str. 123/19 (1315); str. 144/13 (1318); str. 146/30 (1321); 2. CDI, 20, V. 1359 (1359) CLAUCUM (n.) (AD MACHINAS) - vzvod za bojni stroj (katapult); 1. Zahn Codex 36, str. 148/2 (1321) CLAUIS (BALISTARIA), CLAVIS (BALISTE), f. - (samostrelna) opora, (samostrelni) kavelj;-^^ 1. Zahn Codex 36, str. 143/31 (1318) CLIPEOLUS, m. - mali ščit?; grb?; 1. GZL III, št. 53 b/9 (1439) CLIPEUS, m. - postavljalni ščit, velika paveza; klipeja (velik ščit); okrogel ščit; 1. Zahn Codex 36, str. 111/27 (1315); str, 143/33, 144/2, 144/14 (1318); str, 147/27 (1321) CLIPIDUS, m. - ščit; gl. še CILPIDUS! 1. Mihelič 1984, str. 43, št. 210 (1283); 2. Mihelič 1986, str. 172-173, št, 631 (1288); 3. Mihelič 1985, str. 84 (ok. 1280-1340) COLARIUM, n. - zaščitni ovratnik (del oklepa); ovratni oklep; gl. še GOLARUM! 1. CP 1924, št. 108, str. 147/11 (= CDI, 24. X. 1262) (1262).'^^ COMESTABELERLA, f. - služba vojaškega poveljnika; 1. CDI, 10. IV. 1490 (1490) COMISTABILIS, CONESTABILIS, m. - (praefectus militum) - vojaški poveljnik; 1. CP 1924, št. 185, str. 247/7 (1285); 2. Stat. Justinopolis, str. 100/4 (12.-15 stoletje). COMMELITO, m. - (za: commilito) - vojak spremljevalec; 1. Stat. Justinopolis, str. 201/31 (1494) CORACIA, CORAÇIA, f. - oklep; gl. še CORAZINA, CURACINA! 1. CP 1934, št. 131, str. 158/25 (1337); 1. Mihelič 1985, str. 84 (ok 1280-1340); 3. Peršič 1999, str. 109, op. 600 (1393) CORAÇ1NUS, m. - oklepar; 1, Mihelič 1985, str. 85 (1339) CORAZINA, CURACINA, f. - oklep; gl. še CORACIA, CORAÇIA! , 1. Joppi 1891, št. CCLXXVII, str. 7/12 (1372); 1. Peršič 1999, str. 109, op. 603 (1393) CORETUS, m. - prsni ščitnik, prsni oklep; 1. CP 1924, št. 108, str. 147/10 (1262))^^ 2. Mihelič 1985, str. 84 (ok 1280-1340) CORTINA, f. (?) - šlemno pregrinjalo; 1. Zahn Codex 36, str, 143/14 (1318); str. 145/16 (1321) CROCHUS, m. - napenjalnik za samostrel; 1. Mihelič 1985, str. 84 (ok 1280-1340) CRUCIATA, f. - križarska vojna; 1. Theiner 427/46 (1457). CRUCIFERATUS, m. - vojak, označen s križem; redovnik, označen s križem; križar; 1. CP 1934, št. 144, str. 177/23 (1339)P' CULTELLUS, m. - nož, nožič; bodalo; gl. še CUTELLUS! 1. Stat. Pirani, str. 4^4 (1307)p 1. Zahn Codex 36, str. 142/38 (1318); str. 145/1, 145/3, 145/4 (1321); 3. CP 1931, št. 38, str. 90/8 (1320)!^'^ CUSPIS (-itis), f. (za: cuspis, -idis) - kopje; 1. Zahn Codex 36, str. 144/29 (1318); str. 149/5 (1321) CUSTOS, m. - stražar, čuvar (na gradu); 1. Štih 1994, str. 211 (1278) CUTELLUS, m. - nož; bodalo; gl. še CULTELLUS! 1. CDI, 20. V. 1359 (1359) DEGN, m. - meč, bodalo?; 1. Stanonik 1957, str. 25/7 (konec 13. ali začetek 14. stoletja). DEXTRARIUS, m. - vrsta konja za boj ali turnir; povodnik; 1. Zahn Codex 36, str. 147/25 (1321)^^^ DIENER, m. - najemniški vojak, najemnik; (splošen, v srednjeveških virih pogost izraz).^^ DIENST, m. - vojaška služba; 1. Kos 1996, št. 160, str. 181 (1336); 1. GZS, 25. X. 1363; 21, XII, 1363 (1363); 11. IV. 1364 (1364) 3^ Stopar 1998, str. 127 in 124. Pri istem geslu so navedeni tudi novem capelos. Ca- pellus je pri Kostrenčiču omenjen kot pokrivalo za glavo, klobuk, torej ne kot orožje oziroma bojna oprema (kakor pri Mihelič 1983, str. 84), vendar pa so capelos prišteti k alia plura arma. Prim. CDI, 24. X. 1262, ki iz istega vira navaja unum torelum. Iz vira ni razvidno, kdo je označen kot cruciferatus. '^'^ Vir med drugim orožjem {arma) navede cultellum fe- riendi Cullellus je tudi tu omenjen med drugim orožjem, zato gre očitno za bodni nož ali bodalo, ki je bilo "poleg drugega napadalnega orožja že v 13. stoletju nepo- grešljiv del srednjeveške viteške oborožitve" (Tancik 1966, str. 54, kjer navaja bodne nože cultelli iz škof- jeloških inventarnih zapiskov; vendar sta prav v enem izmed teh zapiskov, za leto 1315, dva noža - ii cultelli - v kontekstu navedena kot kuhinjski pribor ali orodje; glej Zahn Codex 36, str. 124/34). 45 Prim. Tancik 1966, str, 51-52. 46 Prim. Štih 1994, str. 213, KRONIKA ■'s TOMAŽ NABERGOJ: HABENT SUA FATA GLADU. HABENT SUA FATA ARMA!, 1-22 ■ 20OI DRAELAD - (lat. tormentum bellicum) - vitel?; metalni stroj?; 1. Zahn Codex 36, str. 122/33 (1315). ELMl (pl.) (sg. ELM), m. - "težki konjenik", "čeladar"; "oklepnik", "oklepni konjenik", "oklepni bojevnik"; 1. Bianchi 1844, str. 369/21 (1319); 2. Štih 1994, str. 212 (1327); 3. Otorepec 1995, št. 676, str. 140/6 (1333); 4. Zahn 1877, str. 322 (1335) ENSIS, m. - meč; 1. Kos 1928, str. 59. št. 94 (1205); 2. CP 1931, št. 33, str. 82^26 (1315); CP 1934, št. 131, str. 158/26 (1337);^"^ 3. CDI, 20. V. 1359 (1359); 4. Grafenauer 1952, str. 123 (sreda 15 stoletja); 5. Vale 1943, str. 166/1 (1485) EQUES, m. - jezdec, konjenik; vitez; (splošen, v srednjeveških virih pogost izraz). EQUES GALEATUS, m. - oklepni konjenik, "oklepnik"; 1. Bianchi 1844, str. 368/19, 368/21, 368/23, 369/1, 369/5, 369/8 (1319) EQUUS AB ARMIS, m. - bojni konj; 1. Bianchi 1844, str. 369/9 (1319) EQUUS PRO BALISTA, m. - konj za samostrelca (?); 1. Bianchi 1844, str. 369/9 (1319) EQUUS STRATUS, m. - jezdni (?) konj; 1. Štih 1994, str. 213 (1370).^^ EXERCITUS, m. - vojska; L MHDC XI, št. 64, str. 30-31 (1425) EYSEN, n. - železo; železno orožje; 1. Javor Briški 1995, str. 144-145 (15 stoletje) EYSENHUET, m. - železen klobuk; 1. Zahn Codex 36, str. 123/22 (1315) EYSENTASCHE, f. - železna torba; 1. Zahn Codex 36, str. 124/6 (1315); str. 144/3 (1318) FALÇONUS, m. - vrsta upognjenega kopja; 1. Stat. Insulae, str. 354/12 (1360) FARETRA, FERETRA, f. - tul, tulec (pharetra), tok; gl. še PFARETRA in PHARETRA! 1. Zahn Codex 36, str. 122/32 in 123/14 (1315); str. 144/30 (1318) FERA, plur., n. (ferrum) - železno orožje; 1. Stat. Isolae, str. 106/27, str. 124/24 (1360)!^'^ FLEKCH, m. (?) - golenični ščitnik; 1. Zahn Codex 36, str. 146/30 (1321)^^ FUNES (pl. f.?) (MACHINARUM CUM SUIS CAPSIS) - vrvi s torbami za proženje izstrelkov z bojnim strojem; ^ Prim, še Mihelič 1985, str. 84. ^ Štih 1994, str. 213, navaja obvezo vojaškega služenja goriškemu grofu cum duobus equis stratis et duobus minoribus equis. Navedb v Kostrenčičevem leksikonu, citiranih kot Stat. Isolae itd., nam ni uspelo preveriti. =0 Stopar 1998, str. 128. Srednjeveški meči iz Ljubljanice, najdeni pri Črni vasi, 12. - 15. stoletje (hrani Narodni muzej Slovenije) (foto: Marko Habič) 1. Zahn Codex 36, str. 147/39 (1321)^^ FUOZEYSEN, n. - "jež" (trn) za obrambo pred napadalci; vrsta ovire; 1. Zahn Codex 36, str. 123/38 (1315) GALEA, f. - usnjena čelada; 1. Zahn Codex 36, str. 147/34 (1321); 2. GZL IX, št. 22 a/19 (1346) GAMBERA, f. - oklep za noge, golenjak; 1. CP 1924, št. 108, str. 147/11 (1262)^- 2. Mihelič 1985, str. 84 (ok. 1280-1340) GEZERFE, m. (?) - tetiva (za lok ali samostrel); gl. še CERF, CERFER, CERIF in ZERF! 1. Zahn Codex 36, str. 144/3 (1318) GEZIVGE, n. pl. - orožje; 1. Stanonik 1973, str. 16, št. 207 (1. polovica 14. stoletja) GLADIUS, m. - meč; 1. Zahn Codex 36, str. 143/27 (1318); str. 146/39 (1321); ^1 Prim, razlago v: Tancik 1966, str. 57. Stopar 1998, str. 130, je izraze prevedel kot "2 pripravi za usmrtitve v svojih tokih"?! ^2 Kandier, CDI, 24. X. 1262, navede sicer duo paria de gamberiis, torej bi šlo za izraz gamberia, vendar glede na očitno nezanesljiv prepis ali tisk vira v tej izdaji upoštevamo izraz po De Franceschiju. 10 49 lOOI KRONIKA TOMAŽ NABERGOJ: HABENT SUA FATA GLADII, HABENT SUA FATA ARMAI, 1-22 2. Grafenauer 1952, str. 97-100 (1340/41 oziroma sreda 14 stoletja); str. 104 (sreda 14 stoletja); str, 130 (1458); 3. Joppi 1891, str. 315-8, št. CCCXIX (1398); 4. Vale 1943, str. 139/19 (1485) GOLARE, n. - del oklepa; zaščitni ovratnik (del oklepa), ovratni oklep; 1. Peršič 1999, str. 111, op. 622 (1415) GOLARUM, n. - zaščitni ovratnik (del oklepa), ovratni oklep; gl. še COLARIUM! 1. Mihelič 1985, str. 84 in 112-113 (1291, 1328); 2. CP 1934, št. 131, str. 158/26 (1337). GOLLIR, GOLLYR - ovratni oklep, golir (oklepna ovratnica), zaščitni ovratnik (del oklepa); 1. Zahn Codex 36, str. 143/16 in str. 144/12 (1318) GOLLIRIUM, n. - ovratni oklep, golir (oklepna ovratnica), zaščitni ovratnik (del oklepa); 1. Zahn Codex 36, str. 146/28 (1321) GREYSNVER, GREVSNYR, f. - vrvica pri oklepu, oklepna vezalka; 1. Zahn Codex 36, str. 144/13 (1318); str. 146/28 (1321)^^ GUERA, f. - vojna; 1. Stat. Pirani, str. 195/33 in 196/3 (1358); 2, Stat. Isolae 170/4 (1360) HACKHENPUCHSE, HAKHNPUCHSE, HAKNPUCHSN, f. - vrsta puške; kavljasta puška; 1. ARS, Vic. a., šk. 102, fol, 19 (1494); 2, Kos 1991, str, 252 (1498) HANNDTPUCHSE, HANTPUCKSE, HANTPUOCHSSE, f. - vrsta puške; "ročni topic"; 1. ARS, Vic. a., šk 101, fol. 6 (1439); 2. Kos 1991, Str. 252 (1498); 3. Grossmann 1982, str. 147/26 (1484); HARNASCH, HARNISCH, m. - vrsta oklepa; oklep nasploh; 1. Štih 1994, str, 212 (sredi 14. stoletja); str. 213 (U. stoletje); 2. Otorepec 1996, str. 332 in 340 (1441); 3. Krones 1883, str. 138/21 (1437-1443) HAUBE, m. - vojak s haube (vrsta pokrivala); "oklepnik"; 1, GZS, 18. IV., 20. IV., 23. VI. 1368 (1368) HAUBTBUCHSE, f. - vrsta težkega topa; 1. Krones 1883, str. 139/7 (1437-1443) HAUFFNITZ, f. - vrsta topa; 1. Kos 1991, str, 252 (1498) HAWSPFEIL, m. - vrsta puščice; glej še PFEIL, PFEYL, PHEIL, PHEYL! 1. ARS, Vic. a., šk 101, fol. 6 (1439) HELLEPARTE, HELMPARTE, f. - helebarda; 1. Zahn Codex 36, str. 122/35 (1315); str. 144/2 (1318); Str. 147/33 (1321); 2. Uršič 1975, str. 150 (1502) HELM, m. - "čeladar", (najemniški) vojak s čelado (šlemom); čelada (šlem);^^ 1. Stanonik 1957, str. 25/4 (konec 13 ali začetek 14. stoletja); 2. Trotter 1954, str. 105 (1324); 3. GZS, 11. IV. 1364 (1364) INSTRUMENTUM BELLICOSUM, n. - vojaška naprava; 1. MHDC XI, št. 64, str. 31/4 (1425). LAMERA, f. - oklep; kovinska ploščica; železna konica za kopje; 1. CP 1924, št. 108, str. 147/10 (= CDI, 24. X. 1262) (1262); 2. Mihelič 1984, str. 43, št. 209 (1283); 3. Mihelič 1985, str. 84 (ok 1280-1340) L/^CEA, f. - kopje; 1. Stat. Insulae, str, 374/25 (1360); 2, Vale 1943, str, 166/1 (1485) L/lNCERA, f. - kopje; 1. CP 1931, št. 33, str. 82/26 (1315) LANÇETA, f. - nož, "lanceta"; 1. CP 1934, št. 131, str. 158/26 (1337)^^ LANÇO, m. - sulica; kopje; 1. CP 1924, št. 142, str. 196/34 (1273); CP 1934, št. 131, str. 158/26 (1337); 2. Stat. Pirani, str. 42/5 (1307); 3. Stat. Insulae, str. 374/25 (1360) LANÇONUS, m. - veliko kopje; 1. Stat. Pirani, str. 38/12 (1307); 2. Mihelič 1985, str. 84 (ok 1280-1340) LAPIS, m. - kamnit izstrelek; 1. Stat. Pirani, str. 41/14 (1307)p^ 2. MHDC XI, št. 64, str. 31/13 (1425) LORICA, f. - oklepna srajca;^^ 1. Stanonik 1973, str. 18, št, 279 (1. polovica 14. stoletja). MACHINA, f. - (bojni) stroj; 1, MHDC XI, št, 64, str. 31/4 in 31/14 (1425) MAÇA (DE FERRO), f. - (železna) gorjača; 1. Stat. Pirani, str, 42/5 (1307). MANARA, f. - sekira; 1. Stat. Pirani, str. 42/6 (1307) MANGANUM, n. - bojni stroj; katapult; 1. Stat. Pirani, str. 195/6 in 14 (1358) MANUBALISTA, f. - ročna naprava za proženje puščic; 1. Theiner 478/43 (1463) 53 Pod geslom greysner, grevsnyr (Kostrenčic 1973, str. 519) je v očitno istem dokumentu, označenem sicer kot Zahn Codex 36 114/13, a. 1318, izraz greysner in ne greysnevr Zahn 1871 (Codex 36), 144/13, je zapisal greysnver Razlikovanje po viru ni vedno mogoče in tudi v naši literaturi ni dosledno. Po Tanciku je čelada "po lobanji oblikovan globlji ali plitkejši ščitnik, ki nima očesnega in zalilničnega ščitnika", šlem pa je "lobanjski ščitnik z očesnim in zatilničnim ščitnikom, včasih tudi z ličnima in nosnim ščitnikom" (Tancik 1971, str. 44 in 49). Prim, Mihelič 1985, str. 84. ^6 Vir navede lapides vel aliqua alia arma. Izraz se sicer nanaša na antično bojno opravo, značilno za rimsko vojsko cesarske dobe, vendar smo ga zaradi datacije vira vseeno upoštevali. 11 KRONIKA TOMAŽ NABERGOJ; HABENT SUA FATA GLADU, HABENT SUA FATA ARMA!, 1-22 "i 20OI Železen klobuk, 1. polovica 15. stoletja (hrani Narodni muzej Slovenije) (foto: Marko Habič) MARASCHALCHUS, MARSSALCUS, MARSALCUS, MARSCALHUS m. - (magister equitum, stabuli) poveljnik konjenikov; konjušnik (častni naslov); maršal; vojvoda; vrhovni vojaški poveljnik; 1. Zahn Codex 31, str. 150/1 (1248); 2. MHDC VII, št.251, str. 98/5 (1304); 3. CP 1935, št. 214, str. 228/27 (1350); 4. Komatar Schlossarchiv 20/1907, št. 334, str. 196/3 (1423) MASCERA, f. - vrsta orožja; 1. Mihelič 1984, str. 43, št. 209 (1283) MESSER, n. - nož; 1. Hernja Masten, Kos 1999, str. 146/13 (1513); 2. Javor Briški 1995, str. 145 (15 stoletje) MILLEX, m. (zs.: miles) - mile^, vojak; vitez; 1. CP 1924, št. 142, str. 196/5 (1273) MORSARIUM, n., MÖRSER - možnar; 1. Zahn Codex 36, str. 122/28 {1315); str. 146/24 (1321) PAINGERAET, n. - mučilno orodje;58 gj. še PAYNGRAT, PAYNGRET! 1. Zahn Codex 36, str. 123/24 {1315) P/\NCERA (DE MAGLIA, DE MAGLIS), f. - (verižni) oklep; 1. Peršič 1999, str. 110, op. 605 in 607 (1393) PANCERIA, PANÇERA, PANÇERIA, f. - oklep; usnjeni oklep; trebušni oklep; 1. CP 1924, št. 108, str. 147/9 (1262)p 2. Mihelič 1984, str. 43, št. 210 (1283); 3. Mihelič 1986, str. 172-173, št. 631 (1288); 4. Mihelič 1985, str. 84 (1280, 1329 1338); 5. Stat. Pirani, str. 6/20; str. 56/11 in 14 (1307); 6. Peršič 1999, str. 111, op. 621 (1414) PANCZIRIUM, PANTZIRIUM, n. - oklep, usnjeni oklep; trebušni oklep; obročni oklep; Tancik 1966, str. 62, je ta izraz in obe različici po Lexerju (Mittelhochdeutsches Handwörterbuch II, Leipzig 1876, Str. 270) prevedel kot "mučilno orodje", Stopar 1998, str. 121, pa kot "nožno mučilno orodje". Prim. CDI, 24. X. 1262: panzeria. 1. Zahn Codex 36, str. 144/13 in 144/26 (1318); str. 146/29 in 147/24 (1321).^ PANIRIUM, n. - prapor; 1. Zahn Codex 36, str. 142/35 (1318); str. 144/37 (1321).(''^ PANTZER, PANZIER, m. - oklep; prsni oklep; 1. Stanonik 1973, str. 5, št. 163 (1. polovica 14. stoletja); 2. Zahn 1899, str. 309 (1488) PARMA, f. - ščit;62 1. Stanonik 1973, str. 5, št. 165 (1. polovica 14. stoletja) PARMULA, f. - ščit; 1. Stanonik 1973, str. 5, št. 166 (1. polovica 14. stoletja) PAVESlUS, m. - vrsta ščita;^^ 1. Stat. Pirani, str. 195/23 (1358) PAYNGRAT, PAYNGRET, n. - mučilno orodje; gl. še PAINGERAET! 1. Zahn Codex 36, str. 146/13, str. 147/29 (1321).^ PEDES, m. - pešec (vojak); 1. Bianchi 1844, str. 369/6 (1319) PEKCHELHAUB, PEKELHAUB, PEKELHAVB, f. - kotlasta avba (vrsta šlema); 1. Zahn Codex 36, str. 123/25 (1315); str. 144/12 (1318); str. 146/28 (1321) PELLIS, f. - ščit;65 1. Zahn Codex 36, str. 143/28 (1318) PENATUM, PENNATUM, n. - nož; 1. CP 1924, št. 108, str. 147/11 (= CDI, 24. X. 1262) (1262); 2. Mihelič 1984, str. 43, št. 209 (1283); 3. Mihelič 1985, str. 84 (ok. 1280-1340); 4. Stat. Pirani, str. 42/5 (1307); 5. Stat. Insulae, str. 354/12 (1360) PFARETRA, PHARETRA, f. - tul, tulec, tok; gl. še FARETRA in FERETRA! 1. Zahn Codex 36, str. 146/15, 147/30, 148/25 in 149/8 (1321) PFEIL, PFEYL, PHEIL, PHEYL, m. - puščica; gl. še HAWSPFEIL! 1. Zahn Codex 36, str. 148/26 (1321); 2. Štih 1994, str. 212 (sredi 14. stoletja); 3. Mlinaric 1981, zv. VII, št. 105 (1462); št. 113 (1463); 4. Javor Briški 1995, str. 144 (15. stoletje); 5. ARS, Vic. a., šk. 102, fol. 19 (1494); 6. Kos 1991, str. 252 (1498) Kostrenač, n.d., str. 213, geslo chelenhanlschûch, ni na- tančen, ko navede geslo panzirium - Zahn je zapisal: "item 1111 plechhantschfich, item 11 chetenhantschfich, item pantzirium..."; torej izraza panzirium sploh ni, ven- dar pa navedeni odlomek iz Zahnove objave manjka pod geslom pançeria, pantzirium, panczirium. Kos- trenčič je znak fl tu sicer transkribiral kot uo. 6^ Tancik 1966, str. 61. "2 Izraz označuje vrsto ščita, značilno za rimsko vojsko v republikanski in zgodnjecesarski dobi. Prim, še parmula. Tancik 1966, str. 50, za postavljalne ščite {clipeus) upo- rablja poslovenjen izraz paveza. °4 Stopar 1998, str. 128, je izraz payngret de murrone (Zahn Codex 36, str. 146/13) prevedel kot "nanožna mu- čilna naprava iz žilavega lesa". °^ Stopar 1998, str. 124. 12 1001 12 KRONIKA TOMAŽ NABERGOJ: HABENT SUA FATA GLADII, HABENT SUA FATA ARMAI, 1-22 PFEILEISEN, PHEILEISTE(N), f. - železna ost puščice, puščična konica; sulična ost; 1, Zahn Codex 36, str, 148/21 (1321); 2. ARS, Vic, a., šk 101, fol, 6 (1439) PFEILTASCHE, f. - tulec, tok, torba za puščice; 1, Zahn Codex 36, str. 147/31 (1321) PHEILLSCHIFFTER, PHEILSCHIFFTER, m. - izdelovalec puščic, puščičar; 1. Kos 1991, str. 122 (1501, 1504, 1509) in 194 (1485) PLAT, PLATNE (pl.?), f. - prsna plošča, prsni oklep; 1. Zahn Codex 36, str. 123/1, 123/13, 124/13 (1315); str. 143/15 (1318); str. 147/21 (1321) PLATNER, m. - oklepar; 1. GZS, 26. II. 1459 (1459) PLECHANTSCHUCH, PLECHHANTSCHUOCH, m. - pločevinasta oklepna rokavica;^^ 1. Zahn Codex 36, str. 124/5 (1315); str. 143/16 (1318); str. 147/22 (1321) PLUMBATA, f. - kij, gorjača s (prikovanimi oz. pritrjenimi) svinčenimi kroglami; 1. Stat. Pirani, str. 38/13 in 42/6 (1307). POECHEL, POEKEL - kopje, dolgo kopje; sulica; 1. Zahn Codex 36, str, 122/32 (1315); str. 146/17 (1321) POGNER, m. - izdelovalec lokov; 1. Blaznik Urbarji, str. 272/3, 273/11, 274/7, 276/5 in 21, 277/11 (1396/97); str, 226/20, 227/3 (1421); str, 229/12, 13 in 15 (1423) 2. Hernja Masten, Kos 1999, str. 190/2, 192^15 (1513); PROPUGNACULUM,67 n. - oblegovalna naprava z zaščitno streho za vojake (?); 1. MHDC XI, št. 64, str. 31/14 (1425) PROVISIONARIUS, m. - vojaški oskrbnik; 1. Theiner 400/5 (1447). PRVNNE, f. - oklepna srajca; 1. Stanonik 1973, str. 18, št. 279 (1. polovica 14 stoletja) PUCHSE, f. - puška; top; 1. Mlinaric 1981, zv. VII, št. 105 (1462) in 113 (1463); 2. Wolf 1875, str. 113/22 (1483 a\i 1484); 3. ARS, Vic. a., šk. 102, fol. 19 (1494) PUCHSENPULUER, PUCKHSEN PULUER, PÜCHSENPULUER, PUECHSENPULUER, n.- topovski smodnik; 1. Blaznik 1963, str. 285 (1437/38); 2. ARS, Vic. a., šk, 101, fol. 4 (1436-39) in fol. 6 (1439); 3. Kos 1991, Str. 252 (1498) PUECHLAR - ščit; 1. Stanonik 1973, str, 5, št. 166 (1. polovica 14 stoletja) PUECHSENSTAIN, m. - kamnita (topovska?) krogla; 1. Blaznik Urbarji, str. 285 (1437/38) PULUER, PULUVER, n. - smodnik; 1. ARS, Vic. a., šk. 101, fol. 26 (1436-39); Tancik 1966, str. 45. 67 MHDC XI, št. 64, str. 31/14: propugnaculum, (quo) in vulgari vero dicitur clmchzen. Rokav otroškega ploščnega oklepa, 2. polovica 15. stoletja (hrani Narodni muzej Slovenije) (loto: Marko Habič) 2. Mlinaric 1981, zv. VII, št. 105 (1462) in 113 (1463); 3. ARS, Vic. a., šk. 102, fol. 19 (1494); 4. Kos 1991, Str. 252 (1498) RINKE (?), f. - obroč; napenjalni ločen (obroček) za samostrel; 1. Zahn Codex 36, str. 123/6 (1315); str. 144/29 (1318); str. 149/6 (1321) ROCHPLAT, f. - prsna plošča, prsni oklep; 1. Zahn Codex 36, str. 124/8 (1315) RONCHONUS, m. - "vrsta vojaškega srpa", "srpasto kopje"; gl. še RUNCONUS! 1. Mihelič 1985, str. 84 in 112/113 (1328) RONCINUS, m. - navaden konj,kIjuse; konj pažev oziroma oprod; 1. Bianchi 1844, str. 369/10 (1319) ROSS, m. - (bojni) konj; 1. Štih 1994, str. 213, op. 62 (1368 1387). ROTELLA, f. - vrsta majhnega ščita; majhen okrogel ščit; 1. CP 1931, št. 33, str. 82/26 (1315); št. 38, str. 90/8 (1320)^'^ RUNCONUS, m. - "vrsta vojaškega srpa", "srpasto kopje"; gl. še RONCHONUS! 1. Stat. Pirani, sh-. 42/5 (1307). SACCUM (EQU1NUM, AD PURGANDUM ARMA), m. - vreča (jezdna, za (pribor za) čiščenje orožja); 1. Zahn Codex 36, str. 147/10 (1321) SAGIPTA, SAGITA, SAGITTA, f. - puščica; 1. Zahn Codex 36, str. 144/5 in 144/30 (1318); str. 146/15, 146/21, 147/31, 149/8 (1321); 2. MHDC XI, št. 64, str. 31/4 in 31/13 (1425); 3. Theiner 478/43 (1463) Prim, Fabrizio Bressan, Armi e cavalleria. La pratica militare nel Medioevo secc. XI-XV, La spada e il me- lograno. Vita quotidiana al castello medioevale 1271- 1500 (a cura di Lucia Pillon), Gorizia 1998, str. 92. °^ Prim, Mihelič 1985, str, 84. 13 KRONIKA TOMAŽ NABERGOJ: HABENT SUA FATA GLADU, HABENT SUA FATA ARMA!, 1-22 200I Leva ostroga, 15. stoletje (hrani Narodni muzej Slovenije) (foto: Marko Habič) SAGITTARIUS, m. - "strelec"; izdelovalec lokov; L Zahn Codex 31 150/3 (1248); 2. Kos 1939, str. 100/13, 101/16, 103/22, 104/26 (1322); 3. Vale 1943, str. 157/10-13 (1485) SALINTER, SALITER, m. - soliter; 1. ARS, Vic. a., šk 101, fol. 26 (1436-39); 2. Kos 1991, str. 252 (1498) SAUMSAETEL, m. - tovorno sedlo; 1. Zahn Codex 36, str. 147/28 (1321) SCHAYD, f. - nožnica (noža); 1. Hernja Masten, Kos 1999, str. 146/13 (1513); SCHILT, m. - ščit; 1. Stanonik 1957, str. 25/5 (kor^ec 13 ali začetek 14. stoletja); 2. Stanonik 1973, str. 5, št. 165 (1. polovica 14. stoletja); 3. Štih 1994, str. 212 (sredi 14 stoletja) SCHOEPEL, n. (?) - zastorec (pri golirju - ovratnem oklepu oziroma zaščitnem ovratniku); 1. Zahn Codex 36, str. 146/28 (1321) SCHOEZZ, SCHOZZ, f. - krilo (oblačilo), ki so ga nosili prek oklepa;'''^ 1. Zahn Codex 36, str. 144/13 (1318); str. 146/29 (1321) SCHUCZ, SCHUECZ, SCHUECZE, m. - "strelec"; 1. Kos 1996, št. 160, str. 180-181 (1336); 2. GZS, 11. IV. 1364 (1364); 3. Štih 1994, str. 213 (14 stoletje); 4. Otorepec 1996, str. 333, 338 in 339 (1441) SCORPIONARIUS, m. - izdelovalec samostrelov; 1. Vale 1943, str. 157/10-13 (1485) SELLA, f. - sedlo; 1. Zahn Codex 36, str. 146/14 (1318); str. 147/25, 147/26, 147/28 (1321) SL/lNGE, f. - prača; 1. Zahn Codex 36, sb-. 148/29 (1321) SLAPA, f. - čop (na šlemu); vizir šlema?; 1. Zahn Codex 36, str. 144/12 (1318) SLAPUS, m. - čop (na šlemu); vizir šlema?; 1. Joppi 1891, št. CCLXXVII, str. 7/13 (1372) SLEGEL, f. - bojni bat; 1. Zahn Codex 36, str. 148/28 (1321) 70 Tancik 1966, str. 49. SOLDAERIUS, m. - plačan vojak, plačanec; 1. CP 1924, št. 184, str. 245/3 (1285) SPADA, SPATA, SPATTA, f. - meč; 1. Mihelič 1984, str. 43, št. 210 (1283); 2. Mihelič 1986, str. 172-173, št. 631 (1288); 3. Stat. Pirani 42^4 (1307); 4. CP 1931, št. 38, str. 90/8 (1320); 5. Mihelič 1985, str. 84 (1328); 6. Stat. Insulae, str. 354/12 (1360) SPADARIUS, m. - mečar; 1. Mihelič 1985, str. 85 (1325) SPANBENCH, f. - napenjalna klop (za napenjanje tetiv na samostrelni lok); 1. Zahn Codex 36, str. 122/31 (1315); str. 144/1 (1318); str. 146/17 (1321) SPATARIUS (IMPERATORIS), m. - (cesarjev) mečenosec; 1. MHDC III, št. 240, str, 102/2 (1027). SPER, m. - sulica; kopje; 1. Stanonik 1957, str. 25/9 (konec 13 ali začetek 14 stoletja); 2. Štih 1994, str. 212 (sredi 14 stoletja) SPEREISEN, n. - železna ostroga; 1. Zahn Codex 36, str. 147/9 (1321)^'^ SPIES, SPIESS, m. - kopje; orožje na drogu; 1. Štih 1994, str. 213 (14 stoletje); 2. Javor Briški 1995, str. 145 (15 stoletje) SPONTONUS, m. - gorjača, okovana z železom; okovana gorjača; 1. Mihelič 1986, str. 172-173, št. 631 (1288); . 2. Stat. Pirani, str. 42/4 (1307); 3. Mihelič 1985, str. 84 (1328, 1330) SPYA, m. - vohun, izvidnik; 1. MHDC IX 151/26 (1331) STABDVVEHEL, n. (?) - kopjiščno banderce (viteška zastava); 1. Zahn Codex 36, str. 142/36 (1318); sh. 144/39 (1321)7"^ STAHEL, m. - jeklo; jekleno orožje; 1. Javor Briški 1995, str. 145 (15 stoletje) STAMPUCHSEN, STAMPÜCHSSEN, f. - vrsta topa; 1. ARS, Vic. a., šk 101, fol. 4 (1436-39) in fol. 6 (1439) STECHGEZEVG, n. - turnirska oprema za bodenje; gl. še STECHZIUG, STEHZEVG! 1. Zahn Codex 36, sh". 143/17 (1318) STECHSATEL, m. - turnirsko sedlo za bodenje; bodno sedlo; 1. Zahn Codex 36, str. 148/1 (1321) STECHZIUG, STEHZEVG, n. - turnirska oprema za bodenje;73 gl. še STECHGEZEVG! 1. Zahn Codex 36, str. 122/34 (1315); str. 145/17 (1321) 71 Stopar 1998, str. 129. 72 Tancik 1966, str. 62. Stopar 1998, str. 123, prevaja kot "kopjiščno banderce", na str. 126 pa kot "konjiško ban- derce". Tancik 1966, str. 46. 14 ) 200I 1-2 KRONIKA TOMAŽ NABERGOJ: HABENT SUA FATA GLADII, HABENT SUA FATA ARMA!, 1-22 STEGRAIF, STEGRAEYF, m. - streme (del samostrela); 1. Zahn Codex 36, str. 123/5 (1315); str, 144/28 (1318) STEGRAIF ARMBRUST, STEGRAIFARMBRUST, f. - stremenski samostrel; 1. Zahn Codex 36, str. 143/39 (1318); str. 148/23 (1321) STORMO, m. - napad; vojna, boj; 1. Stat. Isolae, str, 169/23 (1360) STRAFLEDER, STRAIFLEDER, n. - ogledniški oklep; ■7'* 1. Zahn Codex 36, str. 144/6 (1318); 147/35 (1321) STREPA, f. - streme (konjsko - ad equos, samostrelno - ad balistas, sedelno - pro sellis); 1. Zahn Codex 36, str. 123/30 (1315); str. 143/23, 143/32 (1318); str, 145/23, 145/24, 149/7 (1321) STREPALIS (BALISTA), f. - stremenski (samostrel); 1. Zahn Codex 36, str. 143/37 (1318) STUCHK, STUCK, STUK, STUKH, n. - vrsta topa; 1. Štih 1994, str. 213 (14. stoletje); 2. ARS, Vic. a„ šk 102, fol. 19 (1494) SULPHUR, n. - žveplo; žveplen izstrelek; 1. MHDC XI, št. 64, str. 31/13 in 31/22^5 (j425) SWARTFURB, SWEITFURB, SWERTFÜRB, SWERTFURBER, m. - mečar; 1. GZS, 10. V. 1393 (1393); 2. Otorepec 1956, str. 77 (1404)-'^ 3. Kos 1939, str. 132 in 162 (1448) SWEBL, n. - žveplo; 1. ARS, Vic, a., šk. 101, fol. 26 (1436-39) SWERT, n. - meč; 1. Hernja Masten, Premzl 1998, str. 161/10 (1376); 2. Zahn 1899, str, 312 (1488); 3. Javor Briški 1995, str, 145 (15 stoletje) SWERTFERGER, m. - mečar; 1. Kos 1939, str. 133 (1448) SWERTUERB, m. - mečar; 1. GZS, 20. X. 1457 (1457). TAETSCHE, f. - vrsta manjšega ščita; tarča; 1. Zahn Codex 36, str. 122/26 (1315); str. 143/27 (1318); str. 145/28 (1321)^'^ TALAUAÇUS, TALAVAÇUS, TALEVACIUS, m. - vrsta ščita; 1. CP 1924, št, 108, str, 147/12 (1262)7^ 2. Mihelič 1986, str. 172-173, št. 631 (1288); 3. Mihelič 1985, str, 84 (ok. 1280-1340) TARÇA, TARÇIA, TARGIA, f. - manjši ščit; manjši okrogel ščit; 74 Tancik 1966, str. 49. 75 MHDC XI, št. 64, str. 31/22-23: cum lignis conbinatis proprie flamme cum straminibus sulphuribus magnum ignem fecerunl - zažgali so z lesom in snopi slame, prepojene z žveplom. Prim, Otorepec 1957, str. 50 in op. 46, kjer je sicer za istega obrtnika naveden izraz swaerlfurb. Vira iz leta 1404 nismo mogli preveriti. Izraz iaetschen magne xi (Zahn Codex 36, sir, 145/28, leto 1321) je Stopar 1998, str, 127, prevedel kot "11 velikih ščitov - tarč". 78 CDI, 24. X. 1262: tahnadus. 1. CP 1924, št. 108, str. 147/12 (1262)P 2. Mihelič 1984, str. 43, št. 209 in 210 (1283); 3. Mihelič 1985, str, 84 (ok 1280-1340) TELUM, n. - puščica, strelica; 1. Zahn Codex 36, sb-. 124/3, 124/28 (1315) TERASPÜCHSE, TERRAZZPÜCHSSE, f. - vrsta topa; 1. ARS, Vic. a., šk 101, fol. 6 (1439); 2. Kos 1991, str. 252 (1498) TORAX, m. - prsni oklep;80 1. Stanonik 1973, str, 5, št, 163 (1. polovica 14. stoletja) TRAFGEZEUG, n. - lafeta za top; 1, Štih 1994, str. 213 (14 stoletje) VAENEL, n. (?) - dirjalno (dirkalno) banderce (viteška zastava); 1, Zahn Codex 36, str, 142/35 (1318); str, 144/37, 147/8 (1321)^} Miniaturni ploščni oklep, konec 15. stoletja, kopija iz 19. stoletja (hrani Narodni muzej Slovenije) (loto: Marko Habič) 79 CDI, 24, X, 1262: tazia. 80 Izraz je starogrški in je bil uporabljan v grški antiki (prim, Kühnel 1992, str, 262 in 263). 81 Tancik 1966, str. 62. Stopar 1998, str, 123 in 126, prevaja kot "dirkalno banderce", na str, 129 pa kot "prapor". 15 KRONIKA I TOMAŽ NABERGOJ: HABENT SUA FATA GLADU, HABENT SUA FATA ARMA!, 1-22 2001 VAGINA, f. - nožnica, tok (za bodalo ali nož); 1. Zahn Codex 36, str. U2/38 (1318); str. 145/1, 145/2, 145/3 (1321) VARENGA, f. - vrsta orožja; 1. Stat. Insulae, str. 354/15 (1360) VBERCHRAEPIGEV, VEBERCHRAPIGEV BALISTA, f. - kavljast samostrel; 1. Zahn Codex 36, str. 143/36 in 39 (1318) VEZIL - pas (oprtnica); 1. Stanonik 1973, str. 5, št. 164 (1. polovica 14. stoletja) VIERTE PUCHSN, f. - vrsta topa; 1. ARS, Vic. a., šk. 102, fol. 19 (1494) VIERTE STUCKH, n. - vrsta topa; 1. Kos 1991, Str. 252 (1498) VMBO, m. - ščitna grba; 1. Stanonik 1973, str. 5, št. 167 (1. polovica 14. stoletja) WAFENROECH, WAFFENROECH, m. - bojna srajca; 1. Zahn Codex 36, str. 143/12 (1318); str. 145/14 (1321) WAFFEN, W/d^FENN, f. pl. - orožje (splošen, v srednjeveških virih pogost izraz); npr.: 1. Hernja Masten, Premzl 1998, str. 158 (1376); 2. Javor Briški 1995, str. 144 (15. stoletje) Kotlasta avba z verižno pletenino, 14. stoletje (hrani Narodni muzej Slovenije) (foto: Mart