fteu. 44.
MT Posebna izdaja.
V Ljubljani, v petek, dne Z3. februarja 1906.

Velja po posti:
<a celo leto naprej K26' — •<a pol leta „ „ 13' rt ?etrl leta „ „ 6-50 a en mesec „ t, 7 7.0
V upravniStvu:
sa «elo leto naprej K 20 :!<!! pol leta n m '9
aa Četrt leta „ „ 5J - -■ja «n mesec „ m
:vm ^oSllj. na dom 20 & m mesec.
Posamezne Stev, 10 h,
Uredništvo i« y Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod itz
-----dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ae vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (IredniSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto XXXIV.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72mm)< ii enkrat .... 13 h* za dvakrat , , . . 11 „ za trikrat , , . , 9 „ za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-lavljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzeniSI nedelje Sn praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(JpraVniŠtVO Je w Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
■i...... Vsprejcma naročnino, Inserate in
reklamacije. Uprav n iškega telefona štev. 188.
Vlada predložilo volivno reformo.
Zgodovinski trenutek je napočil. Že dolge ni bila nobena seja pričakovana s tako napetostjo, kajti vse čuti, da stoji država pred važno izpremembo, ki bo odločilna za našo bodočnost. Ob 11. uri danes je imel baron Gautsch nalogo, stopiti pred zbornico z natančno izdelano vladno predloge glede splošne in enake volilne pravice. L Dunaja se nam brzojarlja:
Dunaj, 23. februarja. Pred sejo je bile izredno živahno po hodnikih. V živem razgovoru so se šetali poslanci in ugibali, kaj bo položil baron Gautsch na mizo. Sama nekatere posameznosti so znane posameznim poslancem, ki so se pogajali z vlado pod pogojem absolutne tajnosti, tako da celotnega načrta do danes nihče ni poznal Stranke, ki pričakujejo poraza od splošne in enake volilne pravice, se že pripravljene na boj in bodo sprejele predloge z mnogimi izpreminjevalnimi predlegi.
Dunaj, 28 februarja. Ko je nastopil baron Gautsch, se sluge začeli takoj razna-šati tiskane predloge, ki obsegajo pet brošur in zemljevide volilnih okrajev cele države, izdelane v barvah in z natančno označitvijo narodnosti po številkah zadnjega ljudskega štetja. Kranjska dežela ima svoj posebni zemljevid.
Dunaj, 28. februarja. Vsak volilni okraj voli enega poslanca, samo v Galiciji so naredili Poljakom na ljubo v kmečkih občinah izjemo, da so iz 70 volilnih okrajev naredili le 35, ki volijo p e dva poslanca. Razdelitev je v škodo Rusi-nom.
Dunaj, 28 februarja. Državni zbor se je najprej bavil z nujnim predlogom poslanca S t e i n a o pooblastilnem zakonu glede avstrijskih deneskov k skupnim izdatkom Avstro - Ogrske. Nato je baron Gautsch s kratkim.nagovorom predložil volilno reformo.
Vladna volilna reforma.
(Izvirno poročilo ^Slovencu".) Vlada je danes predložila državnemu zboru pet zakonskih načrtov o reformi av strijskega parlamenta:
načrt zakona, po katerem se izpremene §§ 1, 6 in 7. temeljnega zakona v državnem sastopstvu z dne 21. dec. 1867 ozir. zakona z dne 2. aprila 1873, z dne 20. nov. 1886 in 14. jun. 1896;
načrt zakona o volitvi članov poslaniške zbornice državnega zbora (poleg drža v n o z b o r s k e g a volivnega reda);
načrtzakena o kazenskih d s 1 o č b a h z a v a r s t v e v o 1 i v n e svobode;
načrt zakona o dopolnilih § 16 temeljnega zakona z dne 21 dec 1867 o d r -žavnozborskem zastopstvu in načrt zakona, p« katerem se izpremeni poslovnik državnega zbora.
Prvi zgoraj omenjeni načrt obsega naslednje določbe:
Oni državljani, ki so po §§ 3. in 5. temeljnega zakana o državnozberskem zastopstvu z dne 21. dec. 1867 poklicani v gosposko zbornico, dedni ali za celo življenje imenovani člani gosposke zbornice se smejo izvoliti tudi v državni zbor. V slučaju sprejetja take izvolitve preneha za čas tega mandata članstvo gosposke zbornice.
Ako je kak poslanec po §§ 3 ali 5 poklican v gosposko zbornico, tedaj ne more biti član gosposke zbornice toliko časa dokler ni odložil svojega mandata kot poslanec.
V poslaasko zbornice pride 455 izv®-ljenih poslancev, ki so po posameznih kro-novinah razdeljeni na sledeč način :
Za kraljestvo Češko.....118
„ „ Dalmacijo ... 11 „ , Gališko in Lodo-merijo z veliko kneževino Krakovsko ........88
„ nadvojvodino Avstrijo pod
Anižo.........55
„ nadvojvodino Avstrijo nad

Auiže .... vojvodino Solnegraško „ Štajersko „ Koroško „ Kranjsko Bukovino
20 6 28 10 11 11
„ grofije Moravsko.....44
„ vojvodino Slezijo.....13
„ pokneženo grofijo Tirolsko . 21 „ deželo Vorarlberg .... 4 „ mejna grofijo Istro .... 5 „ pokneženo grofij« Goriško in
Gradiščansko....... 5
„ mesto Trst z okolico ... 5 Razdelitev poslancev na posamezne vo livne okraje določa voli mi red za državni zbor. Za aktivno volivno pravico so sledeča določila: Volivno pravico ima vsak moški, ki je dovršil 24 leto, je avstrijski državljan, ki ni izvzet ali izključen od volivne pravice ter v eni občini stanuje najmanj eno leto. Pravico voljen biti pa ima vsak meški, ki je avstrijski državljan že najmanj 3 leta, ki je dovršil 30 leto in Ki od volivne pravice ni izvzet ali izključea. Natančnejša določila ima volivni red sa državni zbor. Po novem načrtu bodo narodnosti sledeče zastopane !
Nižja Avstrija doslej 46 poslancev, v prihodnje 55 (vsi Nemci).
Zgornja Avstrija doslej 20 poslancev, v prihodnje 20 (vsi Nemci).
Solnograška doslej 6 poslancev, v prihodnje 6 (vsi Nemci).
Koroška doslej 10 poslancev (vsi Nem.) v prihodnje 10 (1 Slovenec).
btajerska doslej 27 poslancev (23 Nem., 4 Slovenci), v prihodnje 28 (22 Nemcev, 6 Slovencev).
Kranjska doslej 11 poslancev (9 Slo vencev, 2 Nemca), v prihodnje 11 (vsi Slovenci).
Trst doslej 5 poslancev (vsi Italijani), v prihodnje 5 (1 Slovenec, 4 Italijani).
Goriško doslej 5 poslancev (3 Italijani, 2 jlovenca), v prihodnje 5 (3 Slovenci, 2 Italijana).
Istra doslej 5 poslancev (4 Italijani, 1 Hrvat), v prihodnje 5 (1 Slovenec, 2 Hrvata in 2 Italijana).
Tirolsko doslej 21 poslancev (14 Nemcev, 7 Italijanov), v prihodnje 21 (13 Nem cev, 8 Italijanov).
Vorarlberg doslej 4 (vsi Nemci), v prihodnje 4 (vsi Nemci).
Češka doslej 110 (66 Cehov, 44 Nemcev), v prihodnje 118 (70 Čehov, 48 Nem.)
M®ravska doslej 43 poslancsv (20 Cehov, 23 Nemcev), v prihodnje 44 (27 Cehov, 17 Nemcev).
Slezija doslej 12 poslancev (1 Ceh, 1 Poljak, 10 Nemcev), v prihodnje 13 (3 Poljaki, 2 Ceha. 8 Nemcev).
Galicija doslej 78 poslancev (70 Poljakov, 8 Rusinov), v prihodnje 88 (61 Poljakov, 27 Rusinov).
Bukovina doslej 11 poslancev (2 Ru-sina, 1 Poljak, 3 Nemci, 5 Rumunov), v prihodnje 11 (4 RuSiai, 3 Nemci, 4 Ru-muni).
Dalmacija daslej 11 poslancev (vsi Srbo-Hrvatje), v prihodnje 11 (vsi Srbo Hi vetje).
Ako te številke seštejemo, dabimo sledeče :
Doslej je bilo r drž. zboru 205 Nem., odslej jih bo tudi 205.
Doslej je bilo v drž. zboru 87 Cehov, odslej jih bo 99.
Doslej je bilo v drž. zboru 72 Polja kov, odslej jih bo 64.
Doslej je bilo v drž. zboru 10 Rusiisov, odslej jih bo 31.
Doslej je bilo v drž. zboru 15 Slovencev, odslej jih bo 23 (torej 8 več).
Doslej je bil« v drž. zboru 12 Srbo-Hrvatov, odslej jih b® 13.
Doslej je bilo v drž. zboru 19 Italijanov, odslej jih bo 16.
Doslej je bilo v drž. zboru 5 Rumu-nov, odslej bodo 4.
Slovanov bo torej skupno 23 0, Nemcev 20 5, Italijanov 16
1	b R u m u n t 4. 230 Slovanov bo torej skupaj stalo nasproti
2	2 5 N e s 1 o v a n o m.
Zakonski načrt novega držav-nozborskega volilnega reda.
Novi zakonski načrt, ki ga je predložila vlada, zadeva nov volilni red za urž. zbor. Ta novi volilni red stopi v veljavo, ko se razpusti sedanja zbornica. Volivci vsakega volivnega okraja so zase posebna volivna skupina ; vsaka skupina voli po enega poslanca. Le v Galiciji volijo v kmečkih okrajih po dva in sicer z relativno večino tako, da vsak volivec le enemu odda svoj glas. Na ta način je zasigurano zastopstvo močnim narodnim manjšinam. Moravska je po vzgledu deželnozborsktga volivnega reda razdeljena v okraje z narodno ločenimi volivnimi skupinami. Vpeljava analognih določil v drugih deželah je odvisna od vpeljave narodnega katastra po deželno
zborskih volitvah. Volivne okraje določa
državnozborski volivni red Pri sestavljanju volivnih okrajev se je, kolikor mogoče, ozir jemalo na davčno moč ia kulturae razmere v dotičnih krajih. Poleg tega se je poizkušalo v®livne okraje razdeliti po na rodnosti. Pri tem se je v raznih deželah z ozirom na različno razdelitev narodnosti, različne postopalo. Tako so si na Primorskem, Štajerskem, deloma tudi v Sleziji, na Češkem in v Bukovim prizadevali, združiti v volivne okraje take kraje, kjer izključno ali po veliki večini prebiva kaka narodnost, da se tako po možnosti prepreči msjorizi-ranje volivcev drugč narodnosti v okraju. Tam, kjsr se mesta ali večje občine v na rodaera oziru ločijo od okolice, so se napravili, kjer je bilo le mogoče, posebni volivni okraji. Na Motavskem pridejo v porabo volivni katastri. V Galiciji kjer obeh narodnosti krajevno ni bilo mogoče ločiti vsled razdelitve, se je vpeljal tiačin zastopstva manjšin.
Nadaljni moment ki pride v poštevpri sestavi volivnih okrajev, je vprašanje mestnih iu kmečkih okrajev. Tudi v tem oziru poizkuša načrt doseči rešitev, oziraje se na raziičtse razmere v posameznih krouovineb. Tako na Kranjskem in Koroškem •— iz-vzemši glavna mesta — nadalje na Gori škem, v Istri, Dalmaciji in v laškem delu Tirol ni posebnih mestnih volivnih okrajev, ker v teh deželah razdelitev mesta od dežele ni neobhodno potrebna.
Na Predarlskem, Solaograškem, Sleziji in v Bukovini so ostali dosedanji mestai volivni okraji z malimi izpremsmbfimi. V Zgernji Avstriji s« napravili poleg Lisca še tri mestre volivne okraje, v nemškem delu Tirol pa dva mestna vi&livaa okraja. N?. Nižje Avstrijskem so postali zunaj Dunaja oni kraji, kjer se prebivalstvo peča po večini z industrijo, possbai volivni okraji. Razdelitev Moravske se ie vršila na temelju novega deželnozborskega volivnega reda. Na Češkem in Gališkem se je zvišalo število mest, ki so prideljeni mestnim okrajem. Od večjih mest je dobil Dunaj 28 mandatov, Praga brez predmestij 8, Lvov iu Gradec pa 4, Krakov in Brno po 3, Line, Crnovic?, Plzcn, Kraljevi Vinohradi, Žižk«v in Ino-most po 2, druga mest?!, izvzemši Trsta, na katerega odpade 5 mandatov, dobe p» eu mandat. Mesta, ki dobe več ko en mandat, so razdeljena v tsliko število volilnih okrajev. Sicer pa določa načrt, ki se naslanja na sedanji volivni red za državni zbor, sledeče bist>erie odločbe: Za volišča veljajo občine in deli občine, ki so v razdelitvi vol.okr. posebno omenjeni. Za občine, ki nimajo 500 prebivalcev, so preskrbljena skupna volišča. Vsak voli vec ima le en glas. Enakost volivne pravico se te.iaj izrecno prizna in je izključena vsaka oblika pluralnega sistema V načrtu ni d^ločtna volivna dolžnost. Voiivna pravica se ima vršiti v oni občini, v katcii opravičenec biva na do dne razpisa volitve najmanj še eno leto. Od volivne pravice so izključeni le aktivni vojaki. Vzroki, radi katerih kdo izgubi aktivno in pasivno ve-
livno pravico so: Pomanjkanje samoprav-nosti; uživanje ubožne eskrbe iz javnih ali občinskih sredstev; konkurz; odvzetje očetovske oblasti nad otroci po sodišču; sed-nijska ebsodba radi kakega zlečina ali gotovih prestopkov, namreč tatvina, poneverba, udeležba pri poneverbi ali tatvini, goljufija, kovaistvo, oderuštvo, preprečenje ekseku-cije, prestopki proti zakonu o vlačugarstvu, prestopki preti brambenetsu zakonu: če se kde odtegne naboru, begunstvo, če se kdo sam poškoduje. Med kaznjivimi dejanji, radi katerih volivec izgubi volivno pravico, so tudi prestopki proti določbam zakona, ki ga bo sedaj sklenil tudi drž zbor, v varstvo volivne svobode. Iz določil, ki naj varujejo pravilno izvršitev volitev, je omenjati sledeče: Volivni imeniki, ki jih sestavijo župani, so položiti v občinski pisarni skozi 14 dni vsakemu na vpogled. V krajih, kjer je več ko 20.000 prebivalcev mora biti volivni imenik razpoložen najmanj 8 ur na dan; poleg tega se mora volivni im*nik v teh krajih pravočasno v zadostnem številn dati tiskati ter na zahtev® vsakemu dati proti povračilu stroškov, ki odpadejo na en eksemplar. Reklamacije proti volivnim imenikom lahko vlože vse osebe, ki imajo v oai volivni skupini volivno pravico. O reklamacijah odločujejo okrajna glavarstva, oz. politične deželne oblasti. Pri volitvi sami se imajo volivci, preskrbljeni z legitimacijo, le posamič puščati v volivni lokal, ki ga morajo takoj zopet zapustiti, ko oddajo svoj glas. Med volitvije so vsi nagovori na volivce prepovedani v lokalu samem, nadalje v poslopju, v katerem se vrši volitev in tudi zunaj poslopja v obsegu, ki ga določi polit. okr. oblast. Ravno tako so tudi tu prepovedane vse volivne agitacije. Skrbeti je, da se promet volivcev k volišču in od volišča vrši nemoteno.
Volivne komisije so, kakor doslej, sestavljene tako, da tri člane imenuje občin, zastop onega, kraja, kjer se vrši volitev, tri določi volivni komisar, sedmega člana pa izvoli komisija.
Ako je iz ene volivce skupine voliti enega poslaaca tedaj odločuje absolutna večina veljavnih glasov. Ako pa odpadeta na eno volivno skupino dva poslanca, kar se zgodi le v kmečkih galiških okrajih, tedaj zadošča relativna večina glasov, ako znaša ta več kot tretinja oddanih glasov.
Predpisi o izročitvi volivnega certifikata na izvoljene poslance in o agnosciranju volitev po poslanski zbornici ostanejo neiz-premenjeni.
Zakonski načrt o kazenskih določbah v varstvo volilne svobode.
Določitve tega zakona bodo veljale pri volit v« h za državni zbor, za volitve v deželne zbore, za občinske volitve in za volitve v okrajna zastopstva.
V načrtu predlagane kazni so naperjene proti uplivanju na volitve in če se velilcempreprečioddajagla-sovnice,pretivolivnislepariji, preprečenju določitve volivnega i z i d a , p r o t i kršenju volivne tajnosti in preprečenju voliv-nih shodov.
Zauplivanje na volitve se smatra : volivno podkupovanje, ako se koga k volitvi prisili in javno razširjevanje neresničnih reči, da se vpliva s tem na oddajo glasov.
Kol kaznjivo preprečenje izvrševanja volivne pravice se smatra: pretipestavna prilastitev tujih volivnih legitimacijskih papirjev, pridržavanje istih, da jih volivec ne dobi v roke in preprečenje volivca, da ne more oddati giasu.
Kar se tiče volivne sleparije je predloga popolnoma v okvirju sedajne postave. Kaznovan bo, kdor bo izvrševal volivno pravico, ki mu ne gre in naj b# tO v sporasumljenju z volivcim opravičencem ali brez sporazumljenja, kdor bo potvoril glasovauje in izid glasovanja. Kot posebtn slučaj volivne sleparije se označuje izpolnitev volivnega listka v nasprotju z danim naročilom. Ta določba hoče posebno ščititi | analfabete, da se njihovo neznan'e ne bo ! izkoriščalo.
Kar se tiče motenje volivnega akta je predloga naperjena proti prepre čenju konstatiranja volivnega izida po od stranitvi razmetavanju in ako se oddane glasovnice ali volivna lista narede za nerabne Nasilno motenje jvolivnega akta se bo tudi nadalje kaznovalo po splošnem kazenskem zakoniku kot javno nasilstvo.
Ako se kako glasovanje ali volitev ne more vsled nesklepčnosti izvršiti, tedaj predsednik sejo zaključi ali jo za gotovi čas pretrga.
Načrt obsega dalje določbe o disciplinarnem redu v obeh zbornicah. Ako kak poslanec ali več poslancev hudo razžali zbornico ali predsednika, tedaj sega lahko izključi iz zbornice za najmanj en teden. Vsako izključenje se lahko izvrši na predlog predsednika in s sklepom zbornice, ki pa mora imeti dvetretjinsko večino. Predlog za izključitev mora biti predložen v prihodnji seji po dogodku, nakur zbornica takoj in brez debate odloči. Poslanec, ki je izključen, za časa izključenja ne dobi dnevnin.
Da se zagotovi še nadaljna volivna svoboda, d«bi volilna tajnost posebno zakonito varstvo z zajamčeno prepovedjo, vsled katere ne bo mogoče protipostavno izvedeti, kako so glasovali posamezni volilci.
Ker se je v novejšem času opetovano pripetilo, da s® bili volilni shodi s silo pregnani, ukrenilo se je potrebno, da se bodo taki shodi mogli nemoteno vršiti. Načrt predlaga, da se kaznujejo vsi oni, ki bi ob času volilnih shodov komurkoli ovirali pristop, ki bi se nepoklicano tja hoteli vriniti, ali ki bi hoteli mogoče šiloma izriniti ali pa celo odstraniti one, ki so shod sklicali, ki istega vodijo — oziroma ki bi se na-redbam slednjih šiloma ustavljali.
Posamezna kaznjiva dejanja smatrala se bodo po okolnosti kot pregreški ali prestopki.
Posledica obsodbe vsled kakega prekoračenja določil volilnega zakonskega načrta bo, da izgubi vsak, kdor bo kaznovan, pravico voliti in biti voljen za dobe treh let.
Zakonski načrt o izpremembi § 16 osnovnega zakona v državnem zastopstvu.
Zakonski načrt, ki se tiče izpopolnitve §16 osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 141 o drž. zastopstvu, ima namen, izpolniti nekatere pomanjkljivosti navedenega zakona, ki so se tekom časa izkazale kot potrebne esobito v imunitetnih zadevah.
Sedaj veljavna določila glede imunitete, izvzemši slučaj, da se storilca prime takoj, ko stori čin — določajo, da se sme člapa državnega zbora med zasedanjem prijeti in proti njemu kazensko postopati le, če to dovoli zbornica. — Ta ima tudi pravico dovoljevati, da se pred zasedanjem uvedeno kazensko postopanje ali pa zapor, ki se je odredil takoj, ko je dotičnik zagrešil dejanje, začasno ustavi, oziroma razveljavi.
Ta določba ovira sodišča, ki morajo vsled kazenske ovadbe proti članu državnega zbora kazenskim potom postopati, dobiti od zbornice pravočasnega dovoljenja uvesti kaz. postopanje in dognati taktično dejanje, predno morejo prositi dovoljenja za izročitev. Posledica tega je, da se dostikrat prosi za izročitev, četudi se pozneje izkaže, da je bila prvotna ovadba neutemeljena.
Ce bi se dala sodiščem prilika, popred preiskovati zadevo, bi se v takih slučajih ne bilo treba obračati za dovoljenje izročitve na zbornico, ker bi se kazensko postopanje že popred ustavilo.
Pa tudi zbornica, na katero se obračajo sodišča s takimi vlogami, je sedaj v nejasnem položaju, ker mora presojati kazenski slučaj na podlagi čestokrat v ovadbi pristranski opisovanega dejanskega položaja.
Po novem vladnem zakonskem načrtu se bo omenjeni § 16 v toliko izpremenil, da se sodišča pooblaščajo, že predno prosijo zborničnega dovoljenja za izročitev, uvesti predpoizvedbe ia zaslišanje prič ter izvedencev.
Druga velika pomanjkljivost sedanjega zakona obstoji v tem, da kaznjiva dejanja, pri kterih je rok zastaranja le kratek, zlasti razžaljenja časti, med tem ke se prosi izro-
čitve navadno zastarajo, ker po veljavnem pravu vsled te prošnje čas zastarenja ne more biti niti ustavljen niti zadrževan.
Temu nedostatku namerava vladna predloga — ednako kot je v nemškem kazenskem zakoniku — priti v okom s tem, da se rok zastarenja določi le za toliko časa, kolikor ©vira uvedenje in nadaljevanje kazenskega postopanja omenjena določba osnovnega zakona.
Š tem obdrži vsled napada razžaljenji kazensko-pravno varstvo, katerega vsled pomanjkljivosti zakona sicer ne uživa.
Konečno obsega vladna predloga na-daljno izpopolnitev § 16. omenjenega osn. zak. v toliko, kolikor se tiče kaznjivih dejanj, ki so jih storili člani državnega zbora med obzidjem in v prostorih državnozbor-skega poslopja samega.
V teh slučajih naj se uvede, če ni kake posebne imunitetne zadeve, najhitreje izročitveno postopanje.
Postavodajna korporacija mora imeti varstvo nele proti zunanjim napadom, ampak tudi proti izgredom v lastnem kraju svojega delovanja. Predsedniku se bo dala pravica, takoj narediti ovadbo na imunitetni odsek, ns da bi bilo treba pričakovati šele prošnje pristojnega sodišča. — Imunitetni odsek ima nalogo, v takem slučaju poročati zbornici tekom treh dni.
Ce se ta rok prekorači, ali pa če v aa-daljnih osmih dneh zbornica ne stori drugega sklepa, se ima smatrati te kot zbornično dovoljenje za kazensko zasledovanje.
Na zahtevo najmanj desetih članov je predsednik primoran, podati ovadbo.
To enostavno izpremembo izročitvenega postopanja je priporočati zlasti zato, da ima zbornica v sličnih slučajih že popolen in natančen pregled vseh meredajnih podrobnosti, ki so potrebni za odločitev, torej ne potrebuje šele informacij od sodišč.
Načrt, ki se tiče izpremembe zakona o poslovnem redu.
Načrt, ki se tiče izpremembe zakona o poslovnem redu, obstoji bistveno v tem, da pospešuje rešitev vladnih predlo g , na ta način, da se zanje določijo v poslanski zbornici gotovi dnevi v tednu. — Ti naj bi bili torek, sreda in četrtek, ves ostali čas pa naj bi ostal za drugo parlamentarno delovanje. Po potrebi pa bi imel predsednik pravico, sporazumno z vlado, porabiti te določene dneve tudi za druga zborovanja, ali pa dotične seje celo opustiti.
Varstvo za čast neposlanoev.
Novi zakonski načrt obsega tudi nova določila za obrambo časti onim osebam, ki niso poslanci. Vsak, ki nima pravice, da se udeleži zborničnih razprav, ima pravico vložiti pri predsedniku pismeno pritožbo, ako ga obdolži kak poslanec bodisi v zbornici ali pa v kaki vlogi kaznjivega ali nečastnega dejanja z ozirom na njegove rodbinske in zasebne zadeve. Tako pritožbo mora dobiti predsednik tekom štirih tednov. Vsako pravočasno došlo pritožbo nakaže predsednik odseku, ki ima devet članov. Odsek ima pravico, da zasliši pritožitelja in razžaljivca. Odsek pa tudi lahko sklene, da ne poroča o pritožbi zbornici. Ako se zdi odseku potrebno, da poroča zbornici o pritožbi, lahko predlaga, da prestopi zbornica preko pritožbe na dnevni red ali pa da zbornica ukori razžaljivca.
Redovne kazni za varstvo časti neposlanoev.
Za varstvo časti osebam, ki niso v zbornici, namerava načrt le razširili že obstoječe postopanje za redovne kazni in se pri tem ozira že na obstoječa deločila za grajalni odsek. Zakonito pa imajo pravico za varstvo časti po zak. načrtu osebe, ki nimajo pravice, da bi se udeležile razprav v zbornici, ne pa poslanci in oni člani vlade, ki imajo pravico, da se udeležujejo zborničnih razprav, torej s člani gosposke zbornice vred vse osebe, ki niso člani državnega zbora in nimajo tudi drugače prilike, da bi mogli dobiti besedo v zbornici. Zi presojo vsakega slučaja bo izvoljen odsek kot nekak častni svet, ki ne bo izvoljen za vsak slučaj, kakor grajalni odsek, marveč je namišljen kot stalna po oddelkih izvoljena korporacija. V načrtu se misli zadeti pravo srednjo pot, da se omeji pravosodje
tega častnega sveta na one slučaje, kjer so nt varni parlamentarni izgredi važnim osebnim pravicam, ki žugajo pod okolščinami tudi uničiti osebno eksistenco, katerih ni mogoče sodnijsko zasledovati. Zbornica bo priznala opravičenost takih govorniških izgredov tembolj za pravično, ko taka oblika kritike za izvršitev poslaniškega pekJica ne more spadati pod imuniteto. Zbornici js pogrešala dozdaj tako pri motsnju parlamentarnega reda kakor pri napadih na zasebno čast vsako uspešno disciplinarno sredstvo proti lastnim članom in je malone edino večje ljudsko zastopstvo, ki ne razpolaga z ostrejšimi disciplinarnimi sredstvi. Zato so pa v zakonskem načrtu določila za sredstva, ki bodo dvignila redovna kazenska določila zbornice, dasi bodo pričetkoma omejena le na najnujnejše slučaje.
Utemeljevanje zakonskega načrta.
Načrtu je priloženo temeljito utemeljevanje. Splošno se sklicujejo pojasnilne opazke na dejstvo, da med evropskimi zbornicami edino avstrijska ni izpremenila za celo dobo človeškega življenja svojega poslovanja, clasi je bilo v tem času izvedenih več jako važnih ustavnih izprememb, ki niso ostale brez vpliva na poslovanje. V več slučajih se je pokazala potreba po izpremembi v poslovanju zbornice. To sta priznali tudi že večkrat obe zbornici in bilo je že več brezuspešnih poizkusov, odpraviti nedostatke. Vlada ima zato dolžnost v teh okolščinah, da prične z izpremembo parlamentarnega postopanja, ki se ne da več odlašati. Vlada smatra za opravičeno in za svojo dolžnost, da zahteva od drž. zbora, da v primernem času, ki je potreben za vestno posvetovanje, ustavno pritrdi, izpremeni ali pa jasno odkloni po vladi predložene predloge. Vlada se zadovoljuje, da pripravi pot za odstranitev dejanskih, večkrat že čutenih hib, a pri tem zaostajo v marsikaterem oziru za pridobljenimi izkušnjami.
Jugoslovani in volivna reforma.
Slovenskih poslancev bode
po vladni predlogi 23 ( d o s I e j j i h je 15) tedaj za osem več,
nego sedaj.
Hrvaških (vštevši srbske) bode 13 (doslej 12), tedaj za 1 mandat več.
Jugoslovanskih poslancev bode tedaj po vladni predlogi 36 (sedaj jih je27). Volivni okraji na Kranjskem.
Za Kranjske so določeni naslednji volivni okraji:
1.	Mestna občina Ljubljana.
2.	okraj: Politični okraj Postojinski in sodni okraj Lož.
3.	okraj: Politični okraj Kočevje in sodni okraj Žužemberk.
4.	okraj: Sodni okraj Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje.
5.	okraj: Sodni okraj: Kranj in Škofja Loka.
6.	okraj: Sodni okraj Ljubljana (okolica).
7.	okraj: Politični okraj Litija in sodni okraj Radeče.
8.	okraj: Sodni okraji Idrija, Logatec, Cirknica in Vrhnika.
9.	okraj: Politični okraj Radovljica in sodni okraj Tržič.
10.	okraj: Politični okraj Kamnik.
11.	okraj: Sodni okraj Rudolfov«, Črnomelj in Metlika.
Sedanji posebni mestni okraji izvzemši Ljubljane, odpadejo. — Mesta bodo volila s kmeti.
Volilni okraji na Koroškem
so sledeči:
1.	Mesto Celovec.
Dalje sodni okraji:
2.	Celovec okolica.
3.	Borovlje, Doberlaves £eiezna kaplja, Pliberk.
4.	Velikovec, Arvež, Stari dvor.
5.	Volšperg, St. Pavel, Št. Lenard.
6.	St. Vid, Breže, Krka.
7.	Trg, Rožek, Milštat.
8.	Beljak.
9.	Smohor, Paternion, Podklošter, Trbiž, Koteče.
10.	Spita!, Grajfenburg, Voglje, Zg. Bela, Savodje.