Številka ?84
Trst v ponedeljek 15 oktobra
Tečaj XXX!.
Izliaja raakl dan
ni 9ii itifiiial it iranilil eft 5. iri. cfi toi&delltiii od 9 »ri ijiirai-Posamične steTllke t?e prodajajo po 3 nvč (6 etotinki - mnogih tobakarnah v T r-tu in okolici, Ljubljani. Gorici, vranju, Fetru, Sfcžani. Nabrežini. Sv. i uciji. Tolminu.
Ajdovščini, PoBtojni, Dornbergu, Solkanu itd. Cene oflssor pp računajo po vratah (široke 73 »on, visoke i1/, mm): za trgovinske in obrtne odase po 2© fitot. : ofttnrtnice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov do 50 stet. Za oglase v tekstu lista do b vrst K 20,. vsaka nada! jr. a vrsta K 2. Mali ojtIcm po Z fet. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave SdinoBt". — FlaČuje se izključno le upravi . Edinosti".
Glasilo političnega društva ,,Edinost" zz Primorsko.
Y edinosti je moč!
jTaroSniria xnašs»
zr vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 nesece B IC. — Ns
D^ročbe brez dopclane naročnine ae uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ae Eprej.jmr.jo !n rokopisi se r.e vračajo. Naročnino, oglase :d reklamacije je pošiljati .na upravo lista
UREDNIŠTVO: u! Oiorgio Galattl 18. (Narodu! dom). Izdajatelj in odgovv.rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij li^ta „Edinost*'. — Natisnila tiskarna konsorcija
ii.<ta Edinost" v Trstxi, ulica Giorgio Galatti 5t. 18. . Poštno-h ranil nični račun 5t. Ml.652. ^ccco - TELEFCS mfv. 1157. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
n
Brzojavne vesti.
Srbska skupščina.
BELIGRAD 14. Skupščina je izvolila svojim predsednikom staroradikalca Mirka Popovića.
Major Fischer izpuščen iz zapora.
BEROLIN 14. Major Fischer, ki je bil prideljen vrhnemu poveljništvu zaščitnih čet, je izpuščen iz zapora, ob enem je ustavljena proti njemu sodna preiskava. Izgredi na konjskih dirkah.
PARIZ 14. Na današnjih konjskih dirkah je prišlo do izgredov občinstva, ki je protestiralo proti izidu dirke. Kolibe totalizaterjev so bile zažgane, uradniki prepodeni in zlostavljeni. Aretovanih je bilo 25 oseb, mnogo redarjev pa ranjenih. Nesreča na železnici.
CHARTROS 14. Ekspresni vlak iz Bresta je na kolodvoru Epernon trčil skup z osebnim vlakom. Tri osebe so mrtve, mnogo pa ranjenih.
Nadškof Stablewski za poljski jezik.
POZNANJ 14. Danes je bila po vseh cerkvah nadškotije gneznenske pročitana okrožnica nadškofa Stablewskega, v kateri nadškof energično naglaša. da je le oni verski pouk vspešen in primeren, ki ga otroci vlivajo v materinem jezika. Angležki gosti v Parizu.
PARIZ 14. Sinoči je dospel semkaj londonski lord mayor s 70 mestnimi svetovalci. Na kolodvoru so angležke goste vsprejeli predsednik občinskega sveta in mnogo mestnih uradnikov. Občinstvo je goste toplo vsprejelo.
Iz Španske.
MADRID 14. Ministerski svet je sklenil, da ne odgovori na adreso škofov, marveč da energično pozove sv. Stolico, naj naredi konec agitacijam, siccr da izda drugačne odredbe.
Kraljeva dvojica se je včeraj popo-ludne povrnila v Madrid.
Kuba.
KOLIN 14. „Koln. Zeitungc je prejela iz Ne\v-Jorka nastopno brzojavno vest: Kakor poročajo iz Havane, je Charles Magoon formalno imenovan na mesto Tafta začasnim guvernerjem Kube.
Taft je izjavil, da je čas za nove volitve odvisen od Kubancev samih. Amerika hoče Kubo prav tako hitro ostaviti, kakor to žele Kubanci
Iz Washingtona se sliši, da se bo kongres bavil s Kubanskim vprašanjem meseca decembra.
Različni členi kongresa delajo baje na to, naj bi Združene države v bodoče bolje nadzirale Kubo.
HAVANA 14. Provizorični guverner Kube, Magoon, je izdal na prebivalstvo proglas, v katerem izjavlja, da izpolni obljube Taftove in da bo izvrševal svoja pooblastila v smislu, da se ohrani neodvisnost Kube.
Taft, Bacon in general Eunston so odpotovali v Združene države.
Požar na vojni ladiji. Na stotine ljudi zgorelo.
HONGKONG 14. Na oklopnjači „Can-ton" je nastal požar. Na stotine kitajskih potnikov je zgorelo. Evropski častniki in moštvo so bili rešeni.

Rusija.
Ruski državni prihodi.
BEUOLIN 14. Carska ruska finančna agentura v Bcrolinu poroča: Prihodki v prvih osmih mesecih tega leta presegajo po včeraj semkaj došlein poročilu prihodke iste dobe minolega leta za 118 rubljev. Nadalje je bilo v tekočem letu prihranjenih 20 m ili j. rubljev, ker se je zmanjšalo več kreditov, predvidjenih v proračunu. Politične pravice državnih uradnikov.
PETROGRAD 14. Dne 22. t. m. odloči senat načelno vprašanje, ako imajo civilni uradniki pravico pripadati političnim zvezam. Glede profesorjev je na vprašanje istih že sedaj določeno, da ne velja za njih znana okrožnica ministerskega sveta.
Bivši minister Durnovo.
PETROGRAD 14. Bivši minister Durnovo se je iz državnega stanovanja preselil v privatno stanovanje, vendar je bila, kakor poroča list „Strana", njegova izprehodna straža pomnožena. Ista obstoja iz treh redarjev in osem tajnih agentov ; razun tega obstoja del služabnikov iz agentov.
General Steselj.
PETROGRAD 14. Generalni adjutant Steselj je radi bolezni odpuščen iz službe.

PODLISTEK.
Idealist.
Spiral F. Plemič,
II.
Sedel je mož v sobi, a zunaj je pihala burja in so naletavali tenki kozmiči snega. Mož je sedel pri peči, pri zakurjeni peči in veselil se je njene gorkote in leno puhal dim v zrak. H**atu se je spomnil, da mora vun na ulico po nekem opravku. Nadel si je kožuh ter šel po stopnicah navzdol do hišnih vrat. Tu je postal, zunaj je bučalo. Odpre vrata in stopi za korak naprej. Leden priš mu puhne v obraz. Pri tej priči se domisli mož svoje prijetno razgrete sobe in svoje peči ter — se vrne. Opravki lahko čakajo.
Idealist! —
Tedaj je stopical mož po nezakurjeni izbici ter si mencal roki. Zeblo ga je. Tudi un je moral po opravkih, tudi on je prišel do vrat, jih odprl in stopil vun. Tudi njemu je udarila o^tra burja v obraz. A ni se spomnil svoje sobice, ta je bila hladna.
Okrajna sodnija v Kopru.
(Dopis s Koperščine).
V »Edinosti« (ne znam v kateri številki) je karal neznan dopisnik znano počasno uradovanje koperske sodnije ter je zahteval naj se odpomore temu preme-ščenjem uradnikov. V »Fdinosti št. 275 pa je članek podpisan od posojilniškega uradnika v Kopru g. Ahtika, ki izrečno priznava vse nedostatke, omenjene v prvem članku, ali se postavlja na stališče 1 človekoljubnosti ter ne zahteva preme-ščenja uradnikov, ampak pomnoženje uradnikov za toliko in toliko moči. Objednem
navaja gorostasno dejstvo, da v globoki Istri posamezne sodnije nimajo niti po jed-nega jezikovno v s pos o bi j e 11 e g a človeka, mejtem ko jih v Kopru imamo I nekaj, ki so se baje še lani učili našega I jezika, poleg tega pa (kakor je omenjal prvi dopisnik) jednega samega Slovenca (dotičnik je pisarniški asistent, zmožen štirih jezikov in jako sposoben).
Umejem, da posojilnici koperski ne bi bilo po volji, ako bi bili gospodje od naše sodnije radi jezikovne nesposobnosti 1 premeščeni k drugim sodnijam v Istri, j kjer je, kakor pravi g. Ahtik, itak že j škandalozno pomanjkanje veščih uradni-I kov. Vsaj se razteza delovanje te posojil-' niče po vsej Istri. Kaj bi torej koristilo 1 posojilnici, ako bi bili v Kopru sami vsposobljcni uradniki, po mnogih drugih I sodnijah pa nobenega. Umejem to skrb ' člankarja, ki se je postavil na občeslo-j vansko stališče objednem pa nekako pre-1 nežnočutno brani človekoljubje. Ali, pre-jveč ljubezni do bližnjega ne smemo i i meti ravno mi Slovani; ker drugi ; tega čutstva ne poznajo dosti,
Jaz bi s tesnejega kopenskega, sta-j lišča tudi zahteval, da se nesposobne uradnike premesti drugam, kamorkoli.
Res je, da bo nam Istranom s samim j premeščenjem vbogo malo pomagano. Res I je tudi, da je koperska zemljiška knjiga i pač najhuje obdelava na, kar jih je v 1 bližini.
Ali, tudi tisto vbogo malo bi bilo i končno vcndar-le tudi nekaj. Ko bi namreč ■ bili dosedanji uradniki premeščeni, prišli j bi v poštev za Koper najbrž tudi Slovenci. Jaz namreč ne morem verjeti, da bi prosili za nameščenje v Kopru sami Lahi, i oziroma, da bi mej laški uradniki bilo dovoljno število veščih slovenščine.
Mi bi torej tudi s samo izpremembo osobja že precej pridobili. Dalje pa bi znana spretnost naših zmagovala mnogo več posla, nego se ga zmaguje sedaj. Seveda ne bi čakala naših lahka službica ; • dela bi imeli preko glav \ Mi pa bi ne-! koliko ložje potrpeli, kadar bi videli, da ! se naši ljudje v resnici trudijo, pa ne ; zmagujejo. Saj slovenski uradniki so itak j povsod hudo vpreženi ; zato ne bi toliko I občutili spremembe službe.
G. Ahtik se očitno boji, da se s pre-' meščenjem uradnikov iz Kopra zgodi krivica okrajem, kjer je še manje naše inteligence, torej toliko manje kontrole na delovanjem uradnikov.
Mene pa to malo skrbi. S Koperščine naj gredo, pa dovolj ! Po drugod naj pa narodnjaki sami gledajo ! Siccr navaja
Začutil je v sebi nekaj silovitega, nekaj izvišenega nad zakurjeno pečjo, bodisi sedaj telesno toploto, bodisi eneržijo. Stisnil je pesti v žep in hajdi dalje po ulici.
Materjalist !
Pred božičem mi je umrla draga oseba in moral sem tja gor med gore in gorjance. V tihi noči sem prišel tja, a našel sem v naši hiši še polno ljudij, ki so vasovali. Tudi Vlasta, nekoliko bledeja nego sicer, je bila med njirni; pričele so namreč že božične počitnice. Pozdravil sem ljudij malomarno, upehan sem bil dolge vožnje.
„Gospod Jurij, moje iskreno sožalje!" mi je dejala Vlasta.
„Hvala! Ali čemu si kratite spanec ? Pojdite domov nu. Vi vsi pojdite domov !"
In šli so polagoma drug za drugim, ptuji in domači. Ostal sem slednjič sam z mrličem. Vlegel sem se na počivalnik, tik odprtega okna ter se ogrnil s svojim površnikom. Debele sveče ob krsti so duh-te e Iz vaškega zvonika je bilo dve. Tedaj pa zagledam niti korak pred saboj zvit papir na tleh. Stegnem se po njem, popisan je bil in oguljen. Ugladim ga ter berem:
Draga Vlasta !
Vem da si mi že huda in mi očitaš morda malomarnost, ali oprosti, moje duševno razpoloženje, odkar sem zapustil tvojo domačo vas, je prav singularno. Marsikatera neprijetnost me je {[doletela slednje čase, tako da mi je bilo res nemogoče pisati ti kaj pametnega.
Bili so tedaj pač srečni časi, bili so dnevi, ki živijo tam daleč zunaj mojega življenja. Otrok, otrok od glave do nog sem bil takrat. V resnici, našel sem drugega, novega človeka v sebi ! Žal mi je le, da nimam nič prostora zanj, ker drugače bi moral „vzeti stol" nekemu drugemu, brez katerega bi mi bilo morda grozno dolgčas. Da, lepi časi so bili, zapisati jih hočem med najlepše svoje spomine. le nekaj mi moti to najčištejše veselje in to ti hočem izpovedati v nasledjem : Vlasta, za vso ono radost, za vse 0110 veselje se imam v prvi vrsti zahvaliti tebi. In jaz sem ti tudi hvaležen iz vsega srca za ta košček zemskih nebes. Tvoj trud zame je tako velik, da me je že skoro strah. Dobro vem, da si denar, ki mi ga sedaj pošiljaš, ne prislužiš na prelahek
člankar sam, da bi trebalo v Koper vsaj treh novih nepravnikov in jednega pravnika. Vsi prejšnji (domačini) naj bi pa ostali kar tukaj ! Prav dobro. Naj ostanejo, a naj se jim odvzame važnejc posle, ako niso sposobni, oziroma, naj se pustijo umiroviti.
Kam pa naj tudi gredo ! Gradiška, Cervinjan, mislim, jih ne potrebujeta, drugod v deželi pa jc povsod i absolutno potrebna slovenščina oziroma hrvaščina!
Člankar pa nam pripoveduje (nam znano) dejstvo, da je večina koperskih uradnikov tamkajšnjih rojakov. No, meni se zdi to jeden vzrokov več, za premešče-nje ! Kakor tudi je težko zapustiti domačijo, vendar po mojej misli ne kaže, da so sodni uradniki nameščeni doma.
Glede postrcžljivosti tudi jaz ne morem gospodom ničesar očitati. Fanatični Lahi tudi niso več toliko, — ni čuda, človek napreduje in socijalistične ideje si pridobivajo tal tudi med nekdanjimi fanatiki.
Ali, gospod člankar ne zna, da so bili nekdaj ravno nekateri c. kr. uradniki v Kopru — hudi iredentovci, ki so mirno gledali marsikake demonstracije . . . Gasi se spreminjajo. No, g.a Ahtika bi jaz povabil v Oltro na zelen borov griček. Na tem gričku stoji (sedaj zanemarjeno, nekdaj lepo) poslopje „V i 1 1 a XX. S e t -t c m b r e". Napisa še sedaj niso izbrisali. Taki fanatiki so bili nekdaj. No, dovolj tega. Jaz mislim, da mi moramo postati
b'rezobzirni.	Kdorkoli.
---------y^< zr--
Italijanski general, ki govori v irredentističnem smislu.
Te dni je bivši italijanski minister in sedanji komi poveljnik general Pedotti imel znamenit irredentističen govor. V Cogoletu blizo Genove so dne 9. t. m. slovesno otvorili plavž in livnico za železo. Razun oblastnij je bilo povabljenih še 400 gostov. Bilo je več govorov, a poseben utis je napravil govor bivšega vojnega ministra in sedanjega zbornega poveljnika Pedotti-ja. Rekel je, da sta narod in armada tesno zvezana in je izjavil na to, da nova oboroženja, ki jih sedaj zahteva narod, tvorijo varstvo za bodočnost Italije od Alp do Kvarnera. Dostavil je, da ne govori kakor vojnik, ampak kakor državljan, in je menil, da treba izlasti reke, ki se izlivajo z Alp, ohraniti potomcem v varno obrambo in nepridobljiv jez. „Bodočnost je negotova, tako je general zaključil, toda mi moramo italijanski patri-monij ohraniti nedotakljiv od Alp dO Kvar-nerja.
način, vem koliko truda te vse to stane in zato me tembolj boli, da tvojih dobrot ne morem vrniti in poplačati z ničemur drugim, nego edinole z golo hvaležnostjo. Pa morda še huje ! Morda ti provzročam še celo boli, morda vračujem tvojo ljubeznivost in naklonjenost, tvoje negovanje z žalostjo. Morda ! Oh, jaz nisem več oni človek, ki sem bil nekdaj, življenje mi je vrglo marši-kater ideal, marsikater princip v blato, a vsaj glavne si hočem ohraniti nedotaknjene, ker drugače bi se moral sovražiti do slednjega izdihljeja.
Upam da me razumeš brez komentarja. Ne-li Jaz se težko dotikam teh čudnih reči, ali hudo bi mi bilo, če bi mi kdo kdaj utegnil očitati, da sem se igral s teboj, ker te spoštujem kakor malokatero žensko dosedaj na tem bednem svetu.
Posebnih novosti ti drugače uprav nimam poiočati. Iz vseh predmetov mend ane bom mogel kolokvirati, ali vendt r iz večine.
Prisrčen pozdrav in poljub
Valentin.
To je bilo njegovo pismo, kakor sem ga našel. Original imam še sedaj v žepu, tedaj je falzifikacija izključena.
Tako je y«»v«>ril i^cu i al dr/ivc, ki j raliv kluli im:> že 250 členov, kateremu pripada k trozvezi. Opozarjamo, kar sino načelujejo bivši predsednik gospodske
rekli o trozvezi pred nekoliko dnevi, da je to najbolj nepolitična, ker najnenaravneja politična kombinacija. Dunajski listi, ti večni branitelji tr oz veze, so vidno osup-neni. Toda sku.'ajo se izviti iz zadrege, v katero jih je spravil general Pedotti, se svojo odkrito zgovornostjo, z znanim sredstvom — pritajevanjem. Sedaj priobčujejo namreč iz Rima razne brzojavke, da it-a lijanski general ni tako govoril, kakor so pripovedovale prve vetti. da ni rekel tega, da ni rekel onega, da je to tako mislil in ono zopet tako i t. d. i t. d. Zastonj ves trud. Dejstvo stoji in ga ne more vtajiti ni kdo, da je namreč ravno to res, kar oficijelna in nemško misleča Avstrija taji: da je namreč oficijelna Italija v popolnem soglasju z neoficijelno, z irredentiškimi krogi v Italiji in v — Avstriji, kar se tiče namer kraljevstva italijanskega glede obali Jadranskega morja in bodočnosti Balkana. Ne, v Italiji ni nobene razlike med oficijelnimi in neoficijelnimi krogi, razun te, da oficijelna Italija rabi besede, da prikriva misli in nann.re, dočim neoficijelna Italija go vori bolj naravnost.
Treba zares tiste slepote, s katero se avstrijska diplomacija odlikuje že od nekdaj, da človek 11c vidi in ne umeje tega. To vedo razsodni ljudje že zdavna in zato jednostavno ne morejo umeti avstrijske politike nasproti Italiji. Na vsako brco, ki jo je dobila Avstrija od — zaveznice, ria vsaki pojav v Italiji, ki nosi na sebi očiten znak neugasnega sovražtva, do naše države, — se dunajska diplomacija še ponižuje in prosi oproščenja.
Tako se je zgodilo te dni radi dogodkov na Reki: grof Golucho\vski se je opravičeval načinom, ki je pomenjal kruto žaljenje za lastne podanike. In kaj misli, kaj je dosegel ? Mi mu lahko povemo to z absolutno gotovostjo: v Italiji nas dalje mrze in se nam — r o g a j o v s i s k u p, neoficijelni in oficijelni. Prvi se krohotajo na glas, drugi se smejejo v pest, Ali smejejo se obojni.... ker dejanske raz like ni nobene med oficijelno in neoficijelno Italijo. Razlika je le v veči in manji odkritosti. Ves svet, ki ima oči v to, da gleda, vidi vse to že davno; ali avstrijska diplomacija ne vidi, ker jej zastira pogled dvojna megla: absolutna odvisnost od volje v Berolinu in pa slavo-fobstvo. Radi tega poslednjega odpušča avstrijska diplomacija Italiji — vse in par-donira gotovo tudi iredentistični govor generala Pedotti-ja. Na vse zadnje imajo tudi prav : Ko so že tako nizko zlezli na Dunaju v poniževanju samega sebe, je res brez pomena: en iredentističen govor, reete: klofuta več ali manje!
zbornice grof Csaky, bivši finančni minister Lukacs in Ignacij Szeli.
Kaznovani župani na Fran coskem. Iz Pariza poročajo, da je prefekt departementa spodnje Sene odstavil vnovič devet županov, k«:r so v šolah obesili razpela, ki so jih učitelji odstranili.
Kongres patrijotične žen s k e I i g e. Iz Pariza poročajo, da je pa-trijotična liga francoskih žensk imela v Lurdu kongres, na katerem je izmed drugih govoril t:di konservativec Piou proti vladi in zakonu o ločitvi. Papež in kardinal nadškof sta se brzojavno zahvalila za udanostno adreso, k: jo je kongres sklenil.
---—	-rrE--
— m Ž.*
Najbolji škrobza !ek
Glanzil ne
Fritz Sohuk jun. Akt. Ges. Eger i. B. u. Leipzig
Glanzine daje najlepše	B
v	Jikano perilo
- © ®
C
S / j
Trst Corso 4, III.

Domače vesti.
Bivši poslanik grof Calice je dospel v četrtek iz Carigrada v Gorico, ter se je * nastanil v hotelu „Siidbahn".
Minister za trgovino dr. Fort pride v kratkem v Trst proučavat vprašanja, ki spadajo v kompetenco njegovega mini-sterstva.
Predsednik tržaškega deželnega sodišča.
dvorni svetnik Mihael U r b a n c i c h, je prosil za upolcojenjenje. Na njegovo mesto pride baje predsednik okro/Enega sodiSČa v Gorici, Ivarol vit. Defacis.
Razsodba v kazenski pravdi dr. Stanič-Werk. s katero je porotno sodišče v Gorici obsodilo g. Ivana Werka na 3 mesece zapora, je bila v soboto, 12. t. m. potrjena od kasacijskega sodišča.
Poštne uradnice na Dunaju so začele v uradu nositi uniformo, to je modre bluze.
Tujci v Opatiji. Od I. sept. do 10. okt. 1906 je prišlo v Opatijo 4.314 oseb. Od 4. do 10. okt. 1906. je priraslo 552 oseb. Dne 10. oktobra je bilo navzočih 176.3 oseb.
Vzgleden soprog in oče. Na zahtevo svoje lastne žene in svojih lastnih otrok je bil predsinočnjim aretovan kamnosek ]osip I. Iz malenkostnih vzrok je namreč grdo pretepel svojo ženo Antonijo in jej potem grozil, da jo zabode se škarjami, ki jih je imel v rokah. Na policiji so ga vzeli na zapisnik, a potem so ga djali pod ključ.
Krvav pretep. 29-letni težak Anton B. in njegova žena Marija, sta bila predsinočnjim v krčmi »De Marco« ki je v ul. della Madonnina Ž njima je bila veča družba mladeničev, mej katerimi je bil 21 letni težak Alojzij Bevilacqua. Bilo je že preko polu-noči, ko je mej Antonom B. in Alojzijem Bevilacqua navstal nek spor. Stvar je šla tako daleč, da sta se eden druzega izzvala in šla ven iz krčme, da bi zunaj s pestmi poravnala navstalo nesporazumljenje. A takoj, ko sta prišla iz krčme, je Anton B. zabol Alojzija Bevilacqua z nožt-m v levo ramo. Bevilacqua je začel vpiti na pomoč,
Drobne politične vesti.
Ogrska liberalna stranka zopet nastopi. Iz Budimpešte poročajo, da hoče ogrska liberalna stranka zopet stopiti v javno politično življenje, kakor stranka opozicije ter si hoče pripraviti podlago za prihodnje volitve, ki bi se imele vršiti početkom 1908. Novi libe-
. .t • • - .. - i	
	
vojski, toda ne vrše službe, kakor samo povodom selamlika ali večih svečanosti. V štirinajstem letu dobi vsak princ več žen, sužnjic, služabnic in palačo. Sultanove hčere žive v sijajnih palačah. O njih se govori v javnosti edino, ko se omožijo. Nekdaj so sultani prirejali o takih prilikah sijajne svečanosti, sedaj se to vrši 11a bolj skromen način. Sultan Hamed III. je leta 1720, ko se mu je omožila najsta-reja hči, priredil uprav bajeslovne svečanosti. Ob tej priliki so zaklali 1000 volov, 7900 kokoši. 1450 puranov, 3000 piščancev, 20C0 golobov in 1600 gosij in vse to jt I bilo razdeljeno med ljudstvo. Tri hčere ' sedanjega sultana so že omož ne. Abdul Hamid ljubi svoje otroke, ali vendar postopa izlasti s svojimi sinovi zelo strogo.
* Rakoczy in Zrinjski. Z ostanki kne^a Frana Rakoczy-ja, ki jih prepeljejo iz Carigrada v Košice, prepeljejo na Ogrsko tudi pepel njegove soproge Helene, hčere hrvatskega bana Petra Zrinjskega in Katarine Frankopanove. Govori se, da se bo tem povodom v hrvatskem saboru predlagalo, naj se prepeljejo na Hrvatsko tudi ostanki hrvatskih mučenikov Petra Zrinjskega in Krste Frankopana, ki sta bila kakor Rakoczy-jeva pristaša usmrtena v Dunajskem Novem mestu. Neki zagrel š:ci dnevnik je predlagal, nnj bi bila po deputaciji zastopana tudi Hrvatska v Oršovi, kjer b:i<lo čakale ogrske deputacije na krste, ki jih prepeljejo i/. Carigrada.
+ Nenavad na oporoka. Najdaljšo dosedaj znano oporoko je napisal angležki pastor Hulsen, ki je na 400 straneh navadnega poslovnega papirja zapustil vso svojo imovino vseučilišču v Cambridgu. Do leta 1905 je bil znan kakor najkrajši testament nekega Angleža, ki je zapisal: »Gospa T. A. naj ima vse. kadar umrjem.« Sedaj ga je prekosil Anglež Thurn v Streathamu, ki je zapisal in podpisal: »Vse materi.« Sodnik je ta testament priznal veljavnim. Zapustil je 160.000 mark.
+ Otok Wight v nevarnosti. Kakor javljajo iz Baurnemouthe, morje silno izpod-kopuje morsko obrežje okolo otoka Wig-tha. Tekom časa je morje odtrgalo cele pokrajine. Vse raznovrstne nasipe, ki so jih postavili za obrambo obali, je morje razdejalo in odneslo. Pred 100 leti se je zrušilo v morje nad 100 oralov zemlje, ž njo tudi neka vas. Na nekaterih krajih morje z veliko silo udira v obale otoka, tako da kmalo zopet odtrže komad zemlje in ustvari nov otok. Zato je opravičena bojazen, da bo morje s časom raztrgalo celi otok na komade in ga požrlo.
Trst ul. Sv. Antona 9. Trst.
Kožuhovinar in izdelovalec kap
oblikovan na razstavi v Trstu leta 1882.
V&IlKa z'diop kožnloTi in ltag za vojafce in civilislc
Izvršuje poprave hitro in za nizke cene ; sprejema v shranil o zin eke ko?.uh<mce ter jama za škodo p ro vzročen o po moljtn in po požaru.
Moja pred štiridesetimi leti ustanovljena in na obrtni razstavi v Trstu odlikovana
tovarna sodov
izvršuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodiai za vino, špirit, lik re, tropinovee, olje, alivovec, mara^in itd. Jamčin za dobro <Wo in po nizkih cenah, da ne ne bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike.
Fran Abram
TRST, ulica S, Francesco 44
fe^b israr
TEST - nI. Po a te nuove St. g f priporoča velik' izbor ur: Ornega, -V Scbafthcass, Lcngines, Tavanes itd.
• kakor tudi zlate, srejrnc in kovinske \ ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejcna popravljanja po nizkih cena.h
Ako hočete imeti pod iz dobrega suhega jelovega lesa in lepo obdelanega, kupite
zalogi
. BiDOLI - TRST
ulica SS. JViartiri štev. 19
tiGrLi A^S
V bsgafej zalom pohištva
Em. Ehrenfreund
(prej Jeal)
__j ulica Mm 24 (pritličje)
dala zlovo in rabljeno pohištvo po konk •Fo:?čniii ccnah v najem ——
Na to pismo se mi je začelo daniti jedva okoli osme ure, ko je solnce res iz-Alo. Prej ne. Vrag naj jih razumi te ljudi z nijansiranimi dušami ! Vendar bi bil takrat kaj rad nekaj dal, če bi mi kdo pojasnil stvar o postranskih in glavnih idealih. Dandanes sem že toliko na čistem, da se prvih drži nekaj konkretnega, n. pr. ženi-tev, drugi pa so povsem abstraktni ter ne škodujejo idealistu čisto nič, drugače pa so postavno dovoljeni. Ne vem če ga je Vlasta umela „brez komentarja", ali če je zahtevala in sprejela kaj takega od njega Toliko sem pa le sprevidel, da se Valentin pred par meseci ni sprehajal z njo kar tako radi lepšega, in da ga ona sedaj gmotno podpira. Je-li ona zasleduje pri tem postranske ali glavne ideale nisem imel prilike doznati, ker sem čez dva dni odšel, ter njo videl le še na pogrebu. On
Na novo so došli :
a Anton B. je pobegnil. Prišel je neki yujcj y hotelu „BALKAN", redar, ki je ranjenega odvedel na zdravniško postajo, da mu je zdravaik obvezal rano, a potem na redarstveno stražnico, kjer je redarstveni nadzornik vzel stvar na zapisnik. Ob 2. uri polunoči sta bila Anton in Marija B. aretovana na njiju stanovanju ter odvedena na policijo, kjer so djali oba pol ključ: njega, ker je ranil Alojzija Bevilacqua, a njo, ker mu je bila ona dala nož.
ANTON SKERL
mehauik, zapriseženi zveaon&c.
Trst - Curio Goldonijev trg 11. • Trst.
Zastopnik tovarne koles in inotokoles „M1
Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljući trgove	! tSn- l^^S^f] i i« P««* fotonov, zonofo-ov in fonografov
pnizl I. trgovec, GRADEC; Hausner M. trgovec, ] Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični DUNAJ ; Tauschitz G. posestnik. CELOVEC ; Vago 1 delavnica za popravljanje šivalnih s-trojev, koles, I. uradnik. ZAGREB; B.on Cudelli P. zasebnik. ; motokoles itd ieketti C. častnik, LJUB IJ ANA ; |

Razne vesti.
* Sinovi sultana Abdul Hamida. Turški princi niso nikdar imeli srečnega in ugodnega življenja. Sultanov sin ni prestolonaslednik, marveč po sultanovi smrti pride na prestolje najstareji princ dinastije. Po smrti padiSaha izroči šejk el islam (turški duhovni viši poglavar) temu princu Os-manov meč in on postane tedaj poglavar vseh Mohamedancev. V starih časih so ubili vse prince, ko je prišel novi sultan na prestolje, ki se je na ta način osvobodil svojih tckmecev. Po smrti sultana Muhameda IV. so osmanlijski princi postali sužnji, ker so jih zapirali v primerne palače, iz katerih se niso smeli makniti. Sedanji sultan Abdul Ham;d ima 6 sinov in 7 hčera. Najstareji se zove Mehuied Selim. Na sultanove sinove strogo pazijo. Mah-med Rešad brat sultanov in Jusuf Izedin,
pa se rai je smilil v dušo, revež je trpel j sin pokojnega sultana Abdul Aziza, ne
na vse strani, kakor pač trpi slovenski «°eta ostaviti svoje palače ter sta obkro-,	,	— • . 'žena 3 vohuni. Sultanovi sinovi so precej
akademik. Sklenil, smo doma 5e istega , izobraicni Razun tcga zna vsak izmed
dne, povabiti ga prihodnje počitnice za j njih kako rokodelstvo, kakor tudi njihov par tednov na naš skromni dom.	oče, ki je izučen mizar. Vsi sultanovi si-
(Pride še.)	i novi so, razun jiajstarejega, častniki v
LJUBLJANA; Rigketti Karčič 31. posestnik, POSTOJNA; Hladnik J. posestnik, LOliATEC ; Behn Th. p sestnik DUNAJ ; Schurian M. trgo\ec, DUNAJ ; Borovk 1 F. uradnik. TKAVNIK ; Fiseher A. posestaik, NET3CH ; Spitzer K. kemik. DUNAJ; Bettina D. uradni*, TR^T; Fauster F uradnik, DUNAJ; Boittri B častnik, GORICA ; \Vilt A. trgovec, INO M OST ; Lap K. ča»tnik. PULA; Medici A uradnik, ZADER
Prva avtorizovana agencija za posredovanje „Gambrl-
•iiic" (Prima auiorizfatla agenzia ni me I1UO diaziona ,.GAMBRINUS; ) v ulici Far-neto št. 10, II, nadstr., se priporoča gospodom SWP~ gostilničarjem in krčmarjem ki žele kupiti ali prodati gostilna, krčme in pivarne v mesiu ali okolic?, ki iščejo najem nike ali drugo osobje, oziroma zaloge, naj se obrnejo edino le na omenjeno agencijo
MAHIO JESURUM.

Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. TELEFON 5tev. 1734.
I - I r, ■ \ ■•? ■' • : ' O :; Oi)OllOllf»:
o 11 o t • e j
Tovarna pohištva 0,
>m,M lm plaš
Vesa $tv. 52 H glasku WSa).
ZALOGA:
pjP.ZZH š?C5riRIO (5c»sko poslopje). |f C»r>«, Oe »c n( bets oobi.ie k#nkur»nw. Sprejemaj'? se vsakovi -tac delm tudi po J-
^aceottcco-^ j-orobniii r.»? -tih.	er I*

I O I; OI: I t.M C < 1 f) ! 1 n 1 i t >";■ : O ■ * )
--------------
■ _ 1
Kdor se želi elegantno obleci
naj ne zamudi obiskati prodajalnico narejenih oblek
ALL' UNIVERSO
ir* Zrg Carlo Soldoni šf. 1 th
kjer najde največo ugodnost v cenah in velik izber za zimsko dobo.