Šolstvo v deželnem zboru kranjskem dne 2. t. m. Novi Iiudskošolski zakon. Poslanec Lavrenčič poroča o načrtu novega zakona o ljudskem šolstvu na Kranjskem. Pravi, da je načrt naravnost idealen. Doba prostega pouka se je skrajšala — čitati, pisati in verske resnice — samo to je treba otroku. Pravi, da se S. L. S. ne protivi šolski izobrazbi, pač pa je za delo kmetiških otrok že z mladih nog. Dvorni svetnik vitez K a 11 e n e g g e r fungira kot vladni zastopnik. Kontra govori grof Margheri, ki pravi, da bo zakon težko dobil najvišje potrjenje. Določbe, ki ureiujejo plače, naj se obravnavaio posebe kot provizorij. Govor poslanca E. Gangla.* V šolskem odseku sem imel že priliko, da sem označil naše principialno stališče. Ne kaže da bi iznova ponavljal, kar sem že tam povedal. Omejim se na druge stvari, ki se mi zde važne. Eno je gotovo, to namreč. da je danes tisti dan, ki ga je pričakovalo vse učiteljstvo brez razlike narodnosti in politiškega prepričanja s hrepenenjem. pa tudi z mešanimi čuvstvi. Ob slovesnih prilikah imenujemo učiteljstvo pionirje prosvete in kulturne delavce. Ob resnih prilikah, kakršna je današnja, pa se moramo spominjati, da to učiteljstvo strada in trpi pomanjkanje. Materialni položaj učiteljstva je popolnoma nevzdržljiv in nujna je potreba, da se ta oložaj izboljša. § 55. določa, da bodijo urejemki taki, da more učitelj preživljati sebe in svojo rodovino. Znano pa je, da je kranjsko učiteljstvo na zadnji stopnji glede plače med vsem avstrijskim učiteljstvom. na 30. mestu. (Klic: Kakor pazniki L prisilni delavnici.) V Govornik opiše razne slučaie učiteljske bede, zlasti učiteljske bolezni — jetike. Učiteljski stan mu iemlje fizične sile, na drugi strani pa mu službeni dohodki ne * Navajamo le kratko vsebino vseh govorov. Uredn. zadoščajo, zaradi česar si išče zaslužka izven poklica. Obžalujem, da se ni iz tega kompleksa izločila zakonska določba, ki se bavi z materialnimi dohodki učiteljev. 2e pred 6. leti smo se bavili z zakonom o šolskem nadzorstvu samem zase in bi lahko danes razpravljali tudi o prejemkih zase. Zakon o nadzorstvu je star šele 2 leti in ni izprememba še tako potrebna. Potrebna pa je regulacija plač. Vem, da je te dni marsikateri oče že računal, kako bo obrnil z novimi prejemki. Navaja nadalje slučaje učiteljske bede ter slika skrajno potrebo, da se tem strašnim socialnim krivicam napravi konec, kar pa je mogoče samo, č_e se vprašanje regulacije plač obravnava posebe. V načrtu pa je v posameznostih toliko netočnosti in nasprotstev z državnim šolskim zakonom in državnimi osnovnimi zakoni, da načrt že zato ni sprejemljiv, zlasti ker ie ]asno, da ne bo mogel dobiti najvišjega potrdila. S tem pa je pokopana tudl regulaciia, ker se ie ustvaril junktim. (Klic: Saj to nameravajo.) Glede posameznih odstavkov bomo označili svoje stališče v podrobni debati, glede nekaterih točk pa hočem označiti stališče napredne stranke že sedaj. Kar se tiče šolskega nadzorstva smatramo, da gre krajnim šolskim svetom pred vsem upravna naloga, ne pa vmešavanje v zadeve didaktičnega in pedagoškega značaja. § 10. je v nasprotstvu s § 14. in osnovnim zakonom, ker izključuie učitelja od izvrševanja poslov okrajnega šolskega nadzornika, dočim mu § 14. zopet jemlje možnost, da bi bil predsednik krajnega šolskega sveta, dočim se ta možnost ne jemlje zastopniku cerkve. Glasovali bomo tudi proti § 11. in 13., ki govori o nalogah krajnega šolskega nadzornika povečini. ker jim ie dana pravica voditi disciplinarne preiskave. § 18. Vsi člani krainega šolskega sveta so upravičeni obiskovati šole. — Po našem mnenju ie to šoli na kvar, če ima vsak član pravico biti prisoten in v slučaju konflikta s člani šolskega sveta se lahko razvije nagajivost, lahko se zgodi tudi, da hodijo člani iz nagajivosti v šolo. (Klic: Da spravijo učitelja v disciplinarno preiskavo.) Ravno tako moram protestirati tudi proti načinu, da določa deželni odbor 4 zastopnike, ki jih sam pošilja kot člane v dež. šolski svet. Mi pa zastopamo stališče, da naj deželni zbor voli ta zastop po kurijah. Če določa § 38., da imajo učitelji 2 zastopnika v deželnem šolskem svetu, bi zahtevali z ozirom na številnost ljudskošolskega učiteljstva dva zastopnika Hudskošolskega učiteljstva in 1 zastopnika sredniih šol. Te imenuje sedaj vlada na ternopredlog deželnega odbora. To ni pravilno, ker ima potem večina deželnega odbora vse pravice v svojih rokah. Te zastopnike nai učitelistvo samo voli. § 43. je v nesoglasju s § 20., ker imata pravico glasovanja vedno le dva izmed dež. šolskih nadzornikov. vedno pa oba okra-jna šolska nadzornika. § 47. daje deželnemu glavariu pravico, da se vsak čas osehno prepriča o staniu šolstva v deželi. To ni nikjer utemeljeno. Država ima najvišje nadzorstvo in vodstvo, nikjer pa nima deželni glavar ta kih pravic. To je v nasprotju s členom XVII. državnega osnovnega zakona in s §§ 1., 9. in 10. drž. šol. zakona. Vaš zakonski načrt hoče praviloma uvesti v § 66. šestletno šolsko dobo. To ni samo z našega stališča nesprejemljivo, marveč tudi v nasprotstvu z državnim šolskim zakonom. (§ 21.) V nesoglasju sta tudi §§ 101. in 104. Naivažnejše pa je v tem načrtu službena pragmatika. Poudarjam, da je skrajno nekorektno razširiati mnenje, da se bodo regulirale učiteliske plače na račun davkoplačevalcev in da jie bilo zaradi tega treba zvišati deželne davščine. (Odobravanje.) Jaz sem trdno uverjen, da so vsi preodkazi odmerjeni deželi v prvi vrsti in edino z namenom regulirati učiteljske plače. Tendenca vsega boja učiteljstva in prizadevanje in namera vlade so se gibala že skoro četrt stoletja okrog tega vprašanja. (Klic: In vlada ničesar ne reče.) Deloma se je ta boj pričel že leta 1891., ko se je vse slovensko učiteljstvo sestalo v Trstu ter zahtevalo, da naj država izkuša sanirati deželne finance v svrho, da regulirajo učiteljske plače. Druga taka manifestacija je bila leta 1896. v Opatiji. Poročevalec je bil takrat večini dobro znani Jernej Ravnihar. Leta 1899. se je pričel skupni boj vsega avstrijskega učiteljstva brez ozira na narodnost, vero in politiško prepričanje. Takrat je šla prva deputacija na Dunaj pred finančnega ministra Kaizla, ki je dal deputaciji zagotovilo, da bo ta in vsaka bodoča vlada stremila za tem, da sanira deželne finance z namenom, da regulirajo dežele učiteljske plače. L. 1899. je obiskalo shod na Dunaju 6000 učiteljev iz vse Avstrije in je deputacija dobila od naučnega ministra Hartla isto slovesno zatrdilo. Leta 1906. je šla v ministrstvo tretja deputacija, leta 1907. je bil zopet velik shod na Dunaju in je dobila deputacija zopet isto zagotovilo od ministrov Marcheta in Korytowskega. Leta 1908. je državni zbor posegel vmes ter tudi povzdignil glas za saniranje deželnih financ za izboljšanje učiteljskih plač. Predlog ni bil sprejet, ker so se njega uzakonitvi upirali avtonomisti. Učiteljstvo ima torei zagotovilo centralne vlade in ima sveto pravico do te regulacije, ki si k) ie samo priborilo. (Odobravanje.) Če te svoje pravice fizično ne more doseči, je dolžnost onih. ki čutijo z učiteljstvom, da proti taki nameri, ki bi onemogočila uresničenje teh želj, najodločneje protestirajo. (Odobravanje.) Bojim se pa, da bo ta zakonski načrt, če bo sprejet, kakršen je bil predložen, imel posledico, da bo vlada rekla:Sedai pa preodkazov za leto 1914. ne dam, ker ne rabiš. dežela, tega denaria, ker nočeš učiteljem regulirati plač. Če pa vzamemo samo regulacijo, se tega ni bati. Konča z željo, da deželni zbor uvažuje predlog poslanca grofa Margherija. Dajte učiteljstvu, kar je njegovega! (Odobravanje.) Govor poslanca Reisnerja. Ne bom se pečal s 1. in 2. poglavjem načrta, ker je naše principialno stališče že označil predgovornik. Baviti se hočem le z drugim delom 3. poglavja. Ne morem se otresti vtiska, ki sem ga imel sam kot član odseka, kjer se je predloga z neko sumljivo naglico predelala. Dobro vam je znano, da je predloga sestavljena v največji naglici in da je moral odsek v 8 urah en dan predelati točke, ki bi potrebovale temeljita proučavanja. Zato je tudi meni kot članu odseka nemogoče reči, da sem mogel zakon do zadnje pičice pregledati. Pri takih določbah, kakršna je službena pragmatika in disciplinarno postopanje, se ne sme pustiti pretres do zadnjih dni. En vtisk pa imam, da se ie stranka večine pošteno potrudila, da zasigura sebi odločilen vpliv na šolstvo in učttelistvo. Ne bom omenjal, v koliko izpodbija ta načrt državni šolski zakon. Bilo bi tudi odveč, označevati naše skrbi, ker vem. da bi našel le gluha ušesa. Naglasiti hočem ie posamezne točke. Po dolgem času smo doživeli lep pojav, da je naše učiteljstvo enotno v svojih zahtevah in željah, da naj se postavi v isto vrsto s 4 najnižjimi razredi državnih uradnikov. Hočem, da vsaj nekai dosežemo, četudi ne pokopljemo orožja. Nekoliko pa moram zavrniti trditev referenta, da so se učitelji s to preosnovo približali stopnji državnih uradnikov. V XI. činovnem razredu iniajo državni uradniki temeljno plačo 1600 K in stanarino 504 K. skupaj 2104 K. učitelji pa bi iineli plače 1400 K, diferenco 700 K, vendar ne i!i'e::;.iete približanje? Czuati pa se je treba tudi na muired.n anje. Nadalje je tu raz l«a med oženjenci in ncoženjenci. Ce iuiaio vs: enake sposobnosti in dolžnosti, naj ;n.ajo tudi enake prejeitike. Hotelo ra se ie tu prištediti nekaj. Rrivična je tudi določba glede stanarine, da se ne všteje v i • kujnino. Eno načclo mora veljati, da 'sti. ki žrtvuje državi nli dereli vse svoje i ^'čne moči, stopi v pnkoj s tistimi i re!einki, ki jih je imel v zadnjom časii. Kar pa stc storili vi, je v škodo učiteljstvu v dvoinem oziru, ker zadržuje starer.e uvte!je v službi in tako zadvžuie nilajše v iiapredovaniu. Pogrešarno tudi ir"inerne skrbi za rncšCan^ko šolstvo. Gitde meščanskega šolstva irnate samo en paragraf, ki prepušča odločitev .ležeirtrpu šolskemu svetu. Ce se /e zaknn uveljavi, -laj ima trajnejšo veljavo in bi se nic~oai sko učiteljstvo ne srnelo prepustiti dobrot.otnosti deželnega odlrra uidi ekv.e icr.eijne plače. Omeni > Krško in Posloino. Pogrešati je tudi, da se načrt ne ozira glede štetja let na vojaško službovanje. Tudi velja še vedno 401etna službena doba, ki je ni nikjer drugod več. Glede disciplinarnega postopania Je predloga nesprejemljiva, ker se ie postavila disciplinarna koraisija, proti kateri ni priziva. Nikjer ni iega, da bi bila v disciplinarnem postopanju ena saraa instanca. Tudi glede preskrbninskih užitkov ni preskrbljeno. Nitl za sirote ni preskrbljeno. Ce ie rečeno, da dobe sirote petino normalne pokojnine vdove, ni to nikakršqa preskrba, ker dobe samo 160 K. (Klic Ali ni dosti?) V celi deželi ne dobite ženske, ki bi za to prevzela otroka v oskrbo. (Klici s klerikalnih klapi: Naj se ne ženijo! Naj nimajo otrok!) Če že ničesar drugega ne moremo, pa zvišajmo vsai sirotara prejemke, da ne bodo navezane na miloščlno In da ne bodo morale beračlti. Pogrešam tudi vsakih prehodnih odločb, ko bi se bilo vendar treba ozirati na učiteljstvo, ki je že sedaj v deželni službi. Morda bo tudi tu vladala previdnost deželnega odbora? Ozirajte se vsaj tudi na tiste, ki so dobivali doslej draginjsko doklado, da ne bodo oškodovani! Med paragrafe, ki izključujejo, da bi mogli glasovati za predlogo, spada tudi § 187., ki določa, da stopi ta zakon v veljavo ta in ta čas po sankciji. S tem se je ustvaril junktim med regulacijo plač in nadzorstvom deželnega odbora in to je po mojem mnenju pritisk na vlado, da naj zatisne oči in izroči vam v roke učiteljstvo, samo da bo deležno regulacije plač. Tudi je ta zakon poln formalnih pogreškov, in v interesu učiteljstva bi bilo, da ne bi bil v tej obliki sankcioniran. Če pa pride zakon iz formalnih razlogov nazaj, bo preteklo najmanj eno leto, preden bo odobren in preden bo stopila regulacija v veljavo. Izražam pa tudi sumnjo, da je nekoliko neodkritosrčnosti vmes, če pogledamo v deželni proračun. In že iz teh razlogov se bojim, da bo vlada odrekla sankcijo. Toda vi učiteljstvu ne boste dali preveč, tega se ni bati, če mu pa daste premalo, se da še vedno popraviti. Vlada ne bo odrekla sankcije, ker ste morda preveč dali. Pravično pa je, če ločimo predlogo pri § 112. in obravnavamo sledeče paragraie kot provizorij, ki naj stopi v veljavo s 1. ian. 1914. Poslanec dr. Eger, Posl. dr. Eger govori najprej za potrebo zvišanja plač. Opozarja, da imajo učitelji na Kranjskem priviiegij eksekucijske prostosti, kar ie sramota za deželo. Zvišanje plač se je sem spravilo, da bo morda vlada vendar zatisnila oči. Kdor ima namen, učiteljem pomagati, mora biti za to, da se regulacija reši zase. Pravi, da so Nemci proti načrtu, ker je načrt proti vladni ingerenci. Posebno se pritožuje proti zahtevi, da mora znati vsak učitelj v dvoiezičnih krajih oba deželna jezika. Zagovarja pač princip, da ima vsak narod pravico zahtevati, da naj se poučuje njegova deca v domačem maternem jeziku in da mora torej znati učitelj njegov jezik. (Priznanje.) Toda ta princip, tako izvaja govornik, pa ne vsebuje vkljub temu še posebe zahteve, da bi moral znati učitelj oba jezika. Poglejmo naše nemške šole. Tam so nemški otroci, ker je za slovenske otroke itak dobro preskrbljeno, čemu bi moral znati naš učiteij slovenski jezik. Kaj vam koristi, če zahtevate, da naj naš učiteli na nemški šoli zna tudi slovensko. Dalje bomo glasovali mi tudi proti točki glede celibata. Dr. Lampe. Za dr. Egerjem je govoril posl. dr. Lampe, ki je poveličaval z vso zgovornostjo predlog šolsk. odseka in hotel dokazati, da odgovarja ta predlog dolgoletni žeiji ljudstva in ustreza tudi učiteljstvu. Proti temu predlogu so bili dosedaj že trije govorniki. On jim odgovarja samo s trditvijo, da je bilo to delo težavno in da se taki zakoni ne delajo s frazami. (Dr. Triller: »Z denarjem, z denarjem!)« Govornik je seveda odločno proti stališču predgovornika nar.-napredn. posl. Gangla, zavrača pa tudi dr. Egra, posebno glede trditve, da imajo ti predlogi namen, zavleči ureditev učiteljskih plač. Z nekako ironijo poudarja nato govornik, da ima S. L. S. pogum, da pride na dan s takimi predlogi in da se ne boji tudi onih, ki so z njim nezadovoljni. (Dr. Triller: »Teh je velika večina!«) Dr. Lampe to prizna in pravi: »Nič ne de! Mi smo imeli tudi pogum, priti na dan z novimi davki in se nismo bali davkoplačevalcev.« (Smeh, klici: Krasno, izborni razlogi! Z galerije: Mi se vas ne bojimo!) Govor poslanca dr. Ravniharja. Uvodom svojega govora se 3e poslanec dr. Ravnihar bavil splošno z bedo učiteljstva. Tudi kranjski deželni zbor se je pričel baviti z učiteljskim vprašanjem leta 1911. Večina je priznala tozadevnemu predlogu nujnost, vendar ni bilo mogoče storiti ničesar. § 55. zahteva tako refortno učiteljskih plač, ki se razlaga v različnih deželah različno, zato so tudi prejemki učiteljstva v raznih kronovinah različni. Tudi državni zbor se je bavil z reformo učiteljskih prejemkov. Vse letošnje leto se je obravnaval v državnem zboru nujni predlog, ki je z vsakim zavlečenjem pokazal nujnost reforme v tem svetlejši luči. In veriemite mi, da bi razprava q malem finančnem načrtu še danes ne bila končana, da ni bilo regulacije učiteljskih plač, ki je bila od te rešitve odvisna. Kranjska dežela ie glede učiteljskih plač na zadnjem mestu v državi, takokar se tiče prejemkov učitelja, ko postane definitiven, kakor glede prejemkov učitelja, ko stopi po 40 letih v pokoj. In zopet bo ostala Kraniska na najslabšem mestu. Potem pa se r*e smemo čuditi, da prihajajo pritožbe iz krosfov učiteljstva, ki bi jih ne tnogli pričf--"'rati. da se celo ženske spriiaznijo z na^ilio smrtjo. Zadnjič je gosp. dr. Krek na moja izvajanja v proračunski debati pokazal na sijajne uspehe našega učiteljstva in ljudskega šolstva na Kranjskem ter povedal, kako pada število analfabetov. To je res, toda mi ne moremo reči, da so naši izdatki za šolstvo v istem razmerju rasli, in smelo lahko trdimo, da dežela Kranjska najmanj prispeva za svoje ljudsko šolstvo. Da ima tako lepe uspehe, je le dokaz za izborni učiteljski material, ki je vzlic bedi in stradanju na mestu in je storil svojo dolžnost, tako da lahko rečemo, da je naše učiteljstvo junaško." Če tako hvalite učitelistvo, potem pač ni zaslužilo takega ravnanja in preganjanja, kakršnemu je izpostavljena večina našega učiteljstva. Od leta 1871. imamo v veljavi ljudskošolski zakon, in če mu je dal pristaš S. L. S. lepo izpričevalo, da ima tako sijajne uspehe, je dosti rečeno s strani stranke, ki je ta zakon preklinjala. Če je imel ta zokon res tako lepe uspehe, čemu ga potem izpreminjati, čemu ravno skrajšati ljudskošolsko dobo, če nočete ravno vzgajati analfabetov? Saj je temeljno načelo tega zakona versko-nravna vzgoja in reči morate, da so bili od vas zasmehovani liberalni učitelji, ki so našo deco tako vzgajali. Ob otvoritvi deželnega zbora je priznal deželni predsednik ekscelenca baron Schwarz nujnost glede regulacije učiteljskih plač, in tudi deželni glavar mu je pritrdil, lapsus pa se je zgodil deželnemu glavarju, ko je rekel, da učitelji žive od šole, ko vendar stradajo od šole. Načrt pa ima tudi vse znake naglice in površnosti, kar je razvidno že iz tega, da je bilo treba celih osein strani popravkov in da je načrt ostal vkljub temu nesprejemljiv. Kakih tisoč učnih oseb imamo, z ženami in otroki jih je gotovo 3000, ki pridejo v poštev. In znano ie, da bo država dala denar za to regulacijo tako, da regulacija dežele ne bo stala ničesar. BH sem priča v šolskem odseku državnega zbora, kjer se ie skozi vse razprave vleklo kot rdečo nit vprašanje regulacije učiteljskih plač, sicer bi mali finančni načrt sploh ne bil rešen. Tozadevnega sklepa ni bilo, ker se !e reklo, da parlanient ni kompetenten posegati v avtonomijo dežele. Da pa bodo nekatere dcžele izkušale porabitl ta denar v druge svrhe. smo se bali in ravno pri Kranjski le bila raola bojazen prav upravfčena. Pri spremembi osebnodohodninskega zakona se le določlt eksistenčni minimum na 1600 kron, par tednov pozneje pa leži tu pred naiui načrt, ki za učitelle niti tega ne doseže, ker se učiteli fiksno nastavi s 1400 K. Pokritie ie tu. denar bo dala država in ni treba iskatl nobenega drugega pokritja. Ali bi ne bilo tudi sramotno, če bi daleč zaostali za sosednimi kronovinami ? In nevarno bi to tudi bilo. Ali ni samo ob sebi umevno, da bodo naše učiteljske osebe uhajale v sosedne dežele, če imajo tam boljše plače? Beg učiteljev bo še hujši, kakor je danes. Že danes so večina naših učnih oseb učiteljice, ker moški uhajajo v druge službe in v druge kronovine. To pa izkušate vi pospeševati. Tudi celibat hočete uvesti, dočim smo imeli doslej učiteljice, ki so bile omožene z učitelji. Saj je vendar čisto jasno, da učiteljica ne smatra učiteljstvo kot svoj končni poklic in kot svojo življenjsko nalogo. Celibat pa hočete uvesti, da olajšate svoj penzijski etat. Nepravilen se mi zdi tudi razloček med kateheti ih drugimi učitelil. Katehet pride takoj v prvi razred, učitelj pa prične pri tretjem razredu. To je ob isti dolžnosti popolnoma neumevna razlika. Časovno napredovanje uvaiate, vežete ga pa na pogoje, ki so kakor kavčuk raztegljivi, da jih lahko tolmačite po svoji previdnosti. Poslanec dr. Lampe se je postavil na stališče agrarnega ljudstva, pa naj pogleda, kako ravno češki agrarci mislijo o tem vprašanju, ki zahtevajo za učiteljstvo razrede, ki odgovarjajo razredom od VIII. do XI. In češka dežela danes še veliko bolj vzdihuje, kakor Kranjska Kako pa se bo nadalje tolmačilo določilo o celibatu? Ali bo veljalo tudi za nazaj? Kakor poznam vaše posebne interpretacije, to ni izkjučeno. Razentega še sledeče določbe. Učitelj se mora vzdržatL postranskih opravil itd., vse po vaši prej vidnosti, če se vpokojena učiteljica omožif izgubi penzijo, samo v ozira vrednih ! čajih ne. kakor boste vi hoteli. Tu se pirajo vrata protekcionizmu, samovolii na vse zadnje korupclji. Vaše disciplinarno postopanje je n« sprejemljivo za vsakega dostojnega člc veka. (Glavar pokliče govornika k reduJ Tudi tu stoje vrata na stežaj odprta vašl interpretaciji. Gorostasne pa so določbe o konstituiranju disciplinarne komisije. Če j^ imenovan načelnik, namestnik in referent je komisija sklepčna tudi, če deželni ski svet in sodišče ne imenujeta svojih za-stopnikov. Kaj hujšega si ne morem misliti. In obtožitelj in sodnik ste vi v eqj osebi. To je nekaj nemogočega. Proti ttj razsodbi pa povrh še niti ni ugovora. To bo bič, ki ga boste vihteli neprestano n učiteljstvom. Kuriozum pa je še to, da ta komisija imenovana kar za celo življe™ nje. Iz teh kratkih pojasnil mi boste pač dovolili izvajati sumnjo, da ste zakon nalašč tako izdelali, da ne bo nikdar sankcioniran, zato za ta zakonski načrt ne bomo glasovali, ker bi bili sicer krivi nezvestobe na učiteljstvu. (Odobravanje.) Končno je govoril še referent, ki je ugovarjal nekaterim ugovorom predgovornikov. Posebno se peča s plačami učiteljev in trdi, da so plačp učiteljev prav. zadostne. Če gre v pokoj, ima res nekoliko manj, toda takrat pa po njegovem mjienju ne potrebuje več toliko, ker ima že preskrbljene otroke. (Klici: Lepo utemeljevanje!) Dalje hoče utemeljiti poročevalec dejstvo, da se kateheti uvrste takoj v prvi razred. To protežiranje katehetov utemeljuje z akademično izobrazbo, s silno napornim in težkim delom ter s tem, da imajo kateheti še posebne stroške. (Klici: Za to so posebe plačani!) Končno še enkrat poudarja, da imajo in tudi morajo imeti kateheti prednost pred učitelji. Proti poslancu dr. Ravniharju: Ali ne veste, da so kateheti akademično izobraženi? — Dr. Ravnihar: Ne, tega nisem vedel! — Glede drugih vprašanj odgovarja popolnoma jezuitsko, posebno glede celibata učiteljic. On pravi, da se vsaka učiteljica lahko omoži in to vsaki privošči, pač pa se po njegovem mnenju to ne strinja s šolo. — Nato je bil sprejet z glasovi klerikalne večine predlog k prehodu v špecialno debato. Specialna debata se je vršila v treh oddelkih. Prvi oddelek »Šolsko nadzorstvo«. K debati so se oglasili in priglasili različne izpreminjevalne predloge poslanci Gangl, Reisner in dr. Krek. Sprejetih je bilo na to nekaj malenkostnih izprememb, seveda samo one, ki so ugajale klerikalni večini, vse drugo so kferikalci odklonili. Nato je bil prvi oddefek, ki vsebuje 48 paragrafov, sprejet z glasovi večine. K debati o drugem oddelku »Uredba ustanavljanja, vzdržavanja in obiska javnih Ijudskih šol na Kranjskem« so se oglasili z raznimi izpreminjevalnimi predlogi poslanci Gangl, Jarc in Demšar. Tudi t\x so klerikalci vse zavrnili, kar jim ni ugajalo. Drugi oddelek je bil sprejet skoro neizpremenjen. Tretje poglavje »Pravno razmerje učiteljev na javnih ljudskih šolah«, »O službenih prejemkih učnega osobja«, »O opravljanju in plačevanju verouka«, »O disciplinarnem postopanju proti učnemu osobju« in »O vpokojitvi učnega osobja in preskrbi njegovih ostalih« so priglasili različne izpreminjevalne predloge profesor Reisner, Jarc, Jaklič in Lampe. Pri glasovanju je bil tudi ta oddelek sprejet. Končno je odredil glavar glasovanje še za naslov in uvod, kar je bilo tudi sprejeto, in končno je bil šolski zakon sprejet v celoti, tako da potrebuje sedaj samo še najvišjega odobrenja. Nato je prišel na vrsto predlog grofa Margherija, ki meri na to, da stopi tisti del zakona, ki se tiče regulacije plač in pokojnin, kot provizorij takoj v veljavo. Pri tem predlogu je zahteval dr. Triller poimensko glasovanje, kar je glavar tudi dovolil. Naprednjaki ;n veleposestniki so glasovali za predlog, proti predlogu pa so bili — klerikalci. Ko je glasoval Jaklič proti predlogu, so mu začeli klicati: »Bravo, Jaklič!« V zbornici je nastal hrup, klerikalni poslanci so vpili, ko so uvideli, kako so sedli, m Jaklič je grozil s pestjo in klical proti dr. Tavčarju: Skandal hočete imeti. — Dr. Tavčar: »Vi me ne morete žaliti!«   Konec tega značilnega intermezzo je izzvinel v klicu dr. Trillerja: »Slava Jakliču!« V ravnokar minulih dneh se je uravnavala usoda kranjskega učiteljstva. Zbrali so se v deželni zbornici od ljudstva izvoljeni možje, da sklepajo o potrebah dežele, med katerimi je bila tudi regulacija učiteljskih plač. Leta in leta že je trkalo učiteljstvo in prosilo, da se ga reši morečih skrbi. Leto za letom so tolažile vse stranke nadležiio učiteljstvo: »Čakajte, saj se vam ugodi jn še bolje kakor pričakujete!« To se je poudarjalo še prav posebno red minulim zasedanjem in vse učiteljitvo je čakalo v upu in strahu! In končno je prišel odločilni dan! Oči vsega kranjskega učiteljstva so se željno upirale minoli ponedeljek v deželno zbornico: »Kaj in kako bodo rešili naše krušno vprašanje? Oj — ko bi mogel biti navzoč pri obravnavanju za nas tako važnega vprašanja!« Zato pa — kdor je mogel, je pohitel ta dan v deželno zbornico, da zve takoj pri obravnavi veselo vest o rešitvi naši iz skrbi in težav, pa ponese to veselo vest še gorko svojim tovarišem in tovarišicam, — da jo žarečih oči oznanja — urbi et orbi! Tudi jaz sem pohitel, da dobim vstopnico. Zgoden sem bil, a deležen sem bil le stojišča, ker sedeži so bili že vsi oddani. Na teh so sedeli izvoljenci, in tamkaj v loži so sedeli od izvoljencev prvi. No, — nisem jim bil nevoščljiv, vesel sem bil, da sem si priboril še dosti ugoden kotiček. Obe galeriji sta bili skoraj polni že ob štirih, ponajveč samih učiteljskih obrazov in katehetov. Zbornica sama pa je skoraj prazna, le Gangl in Reisner sedita na prostorih, študirata načrt regulacije, in svinčnik jima hiti po praznem papirju. Le počasi se zbornica polni, in kazalca na stenski uri se pomičeta tako nenavadno, tako grozno počasi! Končno kažeta vendar že skoraj na pol 5. uro in takrat vstopi deželni glavar otvori sejo, in delo se prične. A kaj! Sedaj se prično šele formalije in odgovori na razne interpelacije in treba je čakati še pol ure, da pride na vrsto naša stvar — izboljšanje naših plač. Končno pa se le prične. Referent izkuša kar mogoče ugodno naslikati izbolj- šanje naših plač — izkuša pa tudi omiliti ostre paragrafe disciplinarnega reda in postavlja ves načrt v najugodnejšo luč. Zakon o izboljšanju naših plač ni predložen sam zase, on je tesno zvezan s sponami, z verigami, ki naj zatro učiteljsko svobodo! Vse ali pa nič! Težka tnora pade na učiteljska srca. Poparjenost se polasti naših duš! Splošno debato otvori grof Margheri. Mirne so njegove besede, a polne tople naklonjenosti učiteljstvu, ki ne more in ne more dalje več čakati na odrešitev. Ker pa se je bati, da to izboljšanje v zvezi s takim disciplinarnim redom nikdar ne <lobi sankcije, zato predlaga, da se učiteljtsko gmotno vprašanje izloči iz tega zaVona in obravnava samostojnoj »Da, da — to je pravo! Saj so gotovo dogovorjeni, da se tako zgodi!« — šepeče navzoče učiteljstvo in radostno se srečavajo naše oči. Drugi se oglasi Gangl. sGlej — s kakim zanosom govori! 4(ako prepričevalno! Glej, kako slika be<k> učitelja, ki se mu je vgnezdila v družini morilna bolezen! — Ej, saj niso možje brez src... njegove besede jim sežejo v dušo — on jih prepriča!« »Toda glej! Klopi na desnici so prazfle, in pobrisal jo je venkaj tudi tisti, ki je načelnik »Slomškovi Zvezi« in — ki je sam — pred leti — živel samo ob skorji kruha, ki mu jo je nudil učiteljski stan! Oanes je rešen skrbi, zato se tudi njemu ni-treba pehati ter se razburjati zaradi — učiteljske pare!« Živo resno je govoril Gangl, in resno so ga poslušali in mu pritrjevali zastopniki Veleposestva in N. N. S. Končal je z G6jnejevim večnim izrekom: »Wer nie sein Brot mit Tranen aB ...« Da, da — komur niso nikdar močile Kruh solze, kdor ni nikdar v skrbeh precul noči, ta, ta — tudi ne razume učiteljs«ih solz! Govoril je na to Reisner — mirno in ^varno, kakor to on zna. Prav posebno !e žigosal neenakost plače med oženjenci 'n neoženjenci in pa gorostasnost discipli"arnega zakona, ki bo zabranil vsako san^cjronjranje, da se zbuja sumnja, da je to "aiasč uprizorjeno v namen, da se regu'ac-ja čim dlje zavleče. ,, ?el je za svoje besede le neslane opa^e )n posmeh! s Stvarne in prepričevalne so bile be* ,.ae dr. Egerjeve, ki je enako bičal disci- Minar m red in zahtevani celibat učiteljic a M: govoril je zopet praznim sede- žem na levi, ker ob ugodnem slučaju je sedela tamkaj največ ena tretjina poslancev! Edini dr. Lampe je vztrajal na svojem prostoru in veliko, veliko beležil. Dr. Ravnihar je govoril zadnji od opozicionalne strani in v zares elegantnem govoru osvetljeval s pravniške strani disciplinarni zakon. Rotil je večino, da naj pomaga učiteljstvu takoj s tem, da uvede za učiteljsko gmotno vrpašanje provizorij. Med posameznimi govori pa ni bilo mirno v zbornici. Opozicija je prevevala misel, da gre za velike reči, za to si videl, da sta živo konferirala tukaj dva, tam zopet trije. Od vseh najživahnejši pa je bil dvorni svetnik vitez Kaltenegger, ki je še in še obdeloval vse merodajne osebe — neumorno in vztrajno, kakor da gre za njegovo eksistenco! »Ej — saj se bodo možje večine vdali, saj niso brez srca! Saj so jim resni možje resno dokazali, kar sami prav dobro vedo: Učiteljstvo ne more več čakati!« Pa vstane dr. Lampe in po kratkem govoru zada udarec: V sankcijo se predloži celotni zakon ali pa nič! Da, vse ali pa nič! Kakor bič me je zadelo in izvil se mi je iz prsi vzdih: Tedaj nič! Da, nič! Ker tudi jaz toliko razumem, da zakona, ki bije v Hce državnim zakonom, vlada ne more nikdar potrditi. Moj Bog! Naj bo že disciplinarni zakon, kakršen hoče — naj mu pridenejo še par verig, če že mora biti, a napravijo naj napravijo naše gmotno stanje znosno! Z dr. Lampetovo izjavo je bila izrečena končna beseda o naši regulaciji. Izstisnil sem se iz tesnega prostora in odhajal. »Kaj, že odhajaš?« Ozrem se, pa vidim tovariša, osivelega — s povešeno glavo in solznih oči... Aj — ti si? Da, grem Kaj naj še dalje prisostvujem tej komediji?« »Da, da — komedija je bila! Samo humbug je bil!« »Da, humbug! Zbogom, tovariš!« »Zbogom!« Jaz pa sem stopal trudnih nog v temni noči proti domu — razdvojen nad našo usodo!  Kie ie Miklavž? »Slovenski Učitelj« piše v svoji prvi letošnji številki: »Miklavž bo nosil . . .? Kakor čujemo, utegne regulacija učiteljskih dohodkov postati dejstvo že v najbližji bodočnosti. Kranjski deželni zbor bo baie tozadevno predlogo izročil finančnemu odseku, ki bo imel nalogo, da ustvari slovenskemu učiteljstvu na Kranjskem stanu primerno in zadovoljivo ekzistenco.« — Ko nasvetuje, da bi imeli poslanci z zastopniki učiteljstva informativen predposvet, piše ta »učiteljski« list dalje: »Učiteliski zastopniki nai ne bodo preveč predrzni v svoiih zahtevah! — Iz vsega tega besedlla je razvidno, da »Slovenski Učitelj« ni resno mislil na regulacijo učiteljskih plač, ampak je nametal Slomškarjem zopet nekaj peska v oči, da bi ne bili »preveč predrzni v svoiih zahtevah«. In res niso bili predrzni; ponižni in pohlevni so bili ter zadovoljni že s samimi obljubami in lepimi besedami. Zato je pa splavala regulacija po vodi, kar so vse zakrivili Slomškarji, ker niso bili »preveč predrzni v svojih zafatevah!« . . . Parkelj je nosil . . .! Namesto Miklavža, ki deli darila in plačila, je pa prinesel parkelj načrt disciplinarnega zakona, ki je v zasmeh in sramoto vsemu kranjskemu učiteljstvu. Človek, ki bere ta načrt, mora priti nehote do mnenja, da smo kranjski učitelji grešniki, kakršnih ni na svetu, torej vsi zreli za vislice in za obglavljenje. Ta disciplinarni načrt je naravnost škandal in sramota za današnji vek, ker spominja na srednjeveško inkvizicijo. Svoje »zasluge« pri tem načrtu imata tudi urednik »Slovenskega Učitelja« in predsednik »Slomškove Zveze«. V lastno skledo ie pljuval. Najbolj klavrno vlogo je igral pri »regulaciji« učiteljskih plač naš stanovski tovariš Jaklič, ki je, dasi sam učitelj, glasoval proti temu, da bi stopile določbe novega šolskega zakona, ki se tičejo povišanja plač, že s 1. januarjem leta 1914 (predlog grofa Margherija) v veljavo! Pljunil je torej v lastno skledo in izdal svoje stanovske tovariše! Pa ne samo to. »Učitelj« Jaklič je glasoval proti predlogu prof. Reisnerja, da bi dobivale učiteljske sirote po očetu in materi večjo vzgojnino, predlagal je pa, da se duhovnikom poviša tedenska ura za veronauk od 25 na 30 K; glasoval je tudi za to, da pridejo stalni katehetje (sami!) zaradi »akademiške« (o jej!) izobrazbe takoi v I. plačilni razred, za učitelje in učiteljice, ki imajo izpit za meščanske šole, pa ni našel nobenega predloga! Bog nas varuj takih »učiteljev«, kakršen ie Jaklič! AH je »Slovenski Učiteli« učiteljski .Hst? Ne in stokrat ne! Zakai ne? Odgovor ni težak. List ureja katehet Anton Čadež, ki je v listu ropotal za izboljšanje učiteljskih plač samo toliko časa, da je bil sam pomaknjen extra statum v I. pačilni razred. Od takrat je pa miren in ne samo, da se prav nič več ne poteza za regulacijo učiteljskih plač, ampak še celo zahteva od učiteljstva, da naj ne bo preveč predrzno v svojih zahtevah! Nasprotno ie pa ta urednik »učiteljskega« lista poskrbel, da pridejo po novem šolskem zakonu vsi katehetje v I. plačilni razred. Tudi vsa vsebina »Slov. Učitelja« ima ves značaj katehetskega lista, ne pa učiteljskega. Vse učiteljske liste v Avstriji urejajo učitelji, le naši Slomškarji so tako kratkovidni ali pa tako nesposobni, da se ne upajo ali pa ne morejo izbrati iz svoje srede urednika, ki bi bil ljudski učitelj. Morda jih zadnja »regulacija« učiteljskih plač izpametuje in jim odpre oči. Čas bi bil! Najžalostnejšo vlogo igra v kranjskem deželnem zboru poslanec nadučitelj Jaklič, poglavar Slomškove Zveze. S smelo predrznostjo in s ciničnim smehljajem na ustnicah glasuje zoper vsak predlog, ki govori v korist njegovim stanovskim tovarišem, ljudskošolskim učiteljem. Kako je nastopal v ponedeljek pri šolski debati, presega vse meje dostojnosti. Njegov nastop mora pognati kri v obraz še tako mirnemu učitelju in s srdom v srcu se mora vprašati, ali je sploh mogoč tak nastop učiteljaposlanca in to tem bolj, ker je poklican, da zastopa ali bi vsaj moral zastopati koristi, če ne vsega kranjskega učiteljstva, pa vsaj onega, ki je združeno v organizaciji, ki ]i načeluje. Toda ne! Nasprotnik je vsem učiteljskim koristim, nasprotnik naše sa*. mostojnosti in neodvisnosti, pospeševatelj učiteljske sužnosti, krut zatiralec učiteljskih sirot. Dokazi za to! Pretečeni ponedeljek se je obravnaval v kranjskem deželnem zboru načrt šolskega zakona, ki obsega tudi regulacijo učiteljskih plač in preskrbo učiteljskih vdov in sirot, načrt, ki najglobočje sega v učiteljevo delovanje, v njegove dolžnosti in pravice; prestopa pa tudi njegov družinski prag, presoja in izroča javnosti njegovo zasebno žitje in bitje. Načrt ima krute določbe, tako krute. da bo stal učitelj danes ali jutri, preden se bo še prav zavedal, brez sredstev na cesti — on sam in njegova družina. Prava srednjeveška inkvizicija bo to. njenega poglavarja pa bo imenoval deželni odbor. Razume se samo ob sebi, da sta obe opozicijski stranki v deželnem zboru nastopili proti takemu načrtu. Narodno-napredni poslanci so vložili mnogo izpreminjevalnih m dodatnih predlogov, ki naj bi vsaj nekoliko omilili in ublažili inkvziciiska določla tega zakonskega načrta. S svojimi predlogi so tudi izkušali popraviti in izboljšati načrt glede na regulacijo. Toda ne! Vse predloge, četudi še tako dobre in umestne. ie pokopala klerikalna večina. In s ciničnim smehljajem na ustnicah in z njemu lastno aroganco je glasoval zoper vse take predloge poslanec — učitelj Jaklič, načelnik Slomškove Zveze. Usmilil se nj in ne prizanesel ubogim učiteljskim sirotam. Zakonski načrt določa namreč. da naj dobiva učiteljska sirota po svoji materi petino materine pokojnine. t. i. 160 K letne vzgojnine. Z veliko vnemo se je potegoval za zvišanje te vzgojnine na 250 K in z živo besedo risal bedo takih ubožcev, ki morajo k tuiim ljudem, kjer žive brez varstva, brez prave vzgoje, ker jih nihče ne mara sprejeti za 160 K. Prej ali slej se izgube te reve v vrtincih zapeljivega sveta. »Usmilite se vsaj teh!« je zaklical prof. Reisner našitn deželnozborskim kristjanom. Toda ne! Tudi te sirote niso našle milosti in usmiljenja pri brezsrčni večini. Zoper predlog posl. Reisnerja ie glasoval, čujte in strmite, tudi načelnik Slomškove Zveze. Kmalu po tej točki pride na vrsto paragraf, ki govori o nagradah veroučiteljev. Šolski odsek je bil določil, da se iim da nagrada 25 K za tedensko uro, kar je tudi zagovarjal in priporočal poročevalec dekan Lavrenčič. A kaj se zgodi? Pri tei točki vstane in predlaga učitelj in poslanec Jaklič, ki pri vsej debati ni odprl ust v korist učiteljstva, da naj se zviša ta nagrada s 25 na 30 K. Predlog je sprejela' klerikalna večina. Po zaslugi načelnika Slomškove zveze učiteljskim sirotam nič. duhovnikom, ki ne žive od šole — priboljšek. Ni li to krivica, ki kriči do neba?! Kri mora zavreti vsakemu treznomislečemu Slomškariu, ko čuje, kako postopa njegov poglavar! PriDomnimo, da privoščimo tudi veroučitelju, kar mu gre. Učitelj poslanec Jaklič je tudi glasoval zoper predlog grofa Margherija, ki ]e nasvetoval, da se oddelek o regulaciji plač izloči iz drugega načrta in kot provizorij stopi v veljavo s 1. januarjem 1914. Ploha ogorčenja je nastala med opozicijskima strankama in na galeriji, ko je učitelj poslanec Jaklič pri poimenskem glasovanju glasoval zoper ta rešilni predlog! Zakonski načrt, ki ga je sklenila klerikalna večina, ne bo dobil najvišje sankcije, o tem so prepričani vsi strokovnjaki, zato se nam ne rnore zboljšati v doglednem času naš gmotni položaj. A mirovati ne smemo! Vsi na krov! Zavezarji Jn Slomškarii brez razlike politiškega prepričatija, stopimo na plan za svoie pravice! Skupni koraki nas dovedejo do zmage, a Slomškarji obračunaite poprei s svojim načelnikom. Predlog poslanca E. Gangla: Letne plače na iavnih občnih ljudskih in meščanskih šolah nameščenih učnih oseb so enake plačam državnih uradnikov vsakokratnega XI. do VIII. činovnega razreda s časovnim napredovanietn. Predlog poslanca E. Gangla: Upokojenim učiteljem-voditeljem naj se izboljša njih bedno materialno stanje s tem, da se jim nakaže primerna stanarina vsaj z veljavnostjo od 1. jan. 1914. Ostalemu upokojenemu učiteljstvu naj se pa odpomore s tem, da se jim prizna 25% draginjska doklada, izvzemši onim, ki jo že uživajo. Prav taka draginjska doklada naj se prizna tudi učiteljskim vdovam. Ministrskemu predsedniku je bila odposlana ta-le brzojavka: ExzeIIenz Graf Sturgkh, k. k. Ministerprasident, Wien. Die Gesetzvorlage des krainischen Landesausschusses, die das krainische Volksschulgesetz novelliert, gelangt am 2., event. 3. Marz ins Plenum des Landtages und wird angenommen werden. D'm Noveile reguliert auch die Lehrergehalte. Da die Regulierung durchhaus unzureichend ist, werden wir gegen dieselbe nocli in jeder gesetzlich zulassigen Form remonstrieren. Dennoch ist es fiir uns von grosster Wichtigkeit, dass der Abschnitt, betreffend die Lehrergehalte, als besonderes Gesetz, daher getrennt von den iibrigen Abschnitten, behandelt und angenommen wird. Der ganze Gesetzentwuri enthalt namlich Gegensatze zuni Reichsvolksschulgesetz und auch sonst derartige Bestimmungen, die ihn nach deni Urteil Sachverstandiger zur Sanktionsvorlage ungeeignet machen. Dadurch ist die ganze Vorlage gefahrdet, und damit die Regulierung unserer Gehalte auf unabsehbare Zeit verschoben. Im Namen der gesamten Lehrerschaft Krains bitten wir Ew. Exzellenz innigst, mit aller Macht dahin wirken zu wollen, daB die Lehrergehaltsfrage aus der Vorlage ausgeschieden und fiir sich allein behandelt werde. Režek, fiir »Deželno sloven. učiteljsko društvo«. S 1 a p š a k, fiir »Slomškova Zveza«. K r e i n e r, fiir »Krainischer Lehrerverein«.