SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 42
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 26 de octubre - 26. oktobra 2006
,,ALI NI TO BLAZNOST?"
V Sloveniji so imeli lokalne volitve
ALOJZ REBULA
,,Ali ni to blaznost?" je nlo skozi človentvo, ko si je Severna Koreja ob sploraiem ogorčenju privončila svoj prvi atomski poskus. Dežela, po prebivalcih velika kot bivna Jugoslavija (a kaj atomskega je od daleč nlo po glavi tudi Titu ^), ki alarmira svet in ga po daljnem oddihu spet vrne v atomsko tesnobo.
Zaradi samoobrambe? Severne Koreje nihče ne ogroža. Ogroženega, seveda od svobode, se čuti komunistični režim kakor vsi diktatorski režimi. Zato tem bolj velja napeti mipice: ,,To smo mi! Najtrdnejši režim na svetu!" (kakor je bila za Dolanca najtrdnejša država Jugoslavija ^). Pa ob vsem tem atomskem nastopantvu Severna Koreja ostaja Severna Koreja, ki sicer lahko v neki več ali manj daljni prihodnosti sproži kaknjsn fiča-faj nad Združene države, a je v naslednji sekundi upepeljena ^ Blaznost.
A ko bi bila to prva blaznost v človenki zgodovini _ Dovolj se je spomniti, kaj si je človenka objestnost izmislila v zadnjih dveh stoletjih.
Projektirati raj na zemlji in za to utopijo žrtvovati sto milijonov ljudi — je bilo to kaj drugega kot blaznost? Ni bila prav tako blaznost hoteti preroditi človentvo s prevlado arij-ske rase z njenim razcvetom v germanstvu?
In če gremo bliže k nam, ali ni bila blaznost začenjati 1945 domnevni ,,novi svet" na Slovenskem s pokolom dvanajst tisoč mladih Slovencev?
Blaznost na blaznost. Toda ,,Stat crux, dum volvitur orbis" - Svet se vrti, a križ stoji.
Nad temi blaznostmi vztraja Kristusov križ s svojim oznanilom, da raja na zemlji nikdar ne bo, da so si ljudje bratje onkraj vseh rasnih razlik, da na krvi ni mogoče graditi nobene civilizacije ^
Kristusov križ ne samo kot smerokaz v noči bivanja, ampak tudi kot smerokaz proti razumu — tistemu razumu, ki so ga vse ateistične filozofije ponižale in v bistvu razveljavile. Ni naključje, da danes stoji na okopih razuma skoraj samo ne krnčanska misel. Iracionalnost, nerazumnost, to si je Satan izvolil že s svojim uporom. In s to iracionalnostjo hrani človeka, rojenega za božjo luč — od mitologij razrednega boja in izbrane rase tja do razkroja družine in spolne normalnosti, do razcveta sekt in mamilantva ^
Kristusov križ ostaja ne samo znamenje upanja in nesmrtnosti, ampak tudi razuma, ki zadržuje človeka v njegovih ustvarjeninskih merah. Ali, kot bi rekel genij nanega ljudstva, križ kot uravnalec zdrave pameti.
(Po Družini)
V	Sloveniji so v nedeljo potekale že četrte lokalne volitve odkar imamo samostojno državo. Na njih so volili župane in županje v 210-tih občinah ter občinske svete. Volitve ne niso končane, saj bo v občinah, kjer kandidati niso dobili zadostne podpore, drugi krog 12. novembra. Prvega kroga se je udeležilo dobrih 58 odstotkov volilnih upravičencev.
Po neuradnih delnih podatkih, obdelanih v ponedeljek dopoldne in objavljenih na spletni strani Državne volilne komisije, je po številu izvoljenih županov na prvem mestu Slovenska ljudska stranka. Izvoljenih je bilo 36 županskih kandidatov, ki jih je predlagala sama ali skupaj z drugimi. V občinah, kjer so člane občinskih svetov volili pa proporcionalnem sistemu, pa je največ mandatov dobila SDS.
Na drugem mestu po ntevilu izvoljenih županov je Slovenska demokratska stranka -izvoljenih je bilo 14 županskih kandidatov, ki jih je predlagala sama ali skupaj z drugimi. Na tretjem mestu je LDS z desetimi župani, sledijo Socialni demokrati s sedmimi župani, ^Nova Slovenija ima tri, SNS pa enega. Število izvoljenih kandidatov, ki so jih predlagale koalicijske stranke, je 14, število izvoljenih kandidatov za župane, ki so jih predlagale skupine volivcev ali so bili samostojni kandidati, pa je 45.
Župana (ali županjo) so že izvolili v 135 občinah, od tega je nest mestnih. V 72 občinah, od tega je pet mestnih, noben kandidat ni dobil potrebne večine. Za tri občine pa ne ni podatka.
V	Mestni občini Ljubljana je po neuradnih podatkih na lokalnih volitvah (100 odstotkov prentetih glasovnic z volinč) zmagal neodvisni kandidat s podporo Stranke
mladih Slovenije Zoran Jankoviž z več kot 63 odstotki glasov podpore. Sledi neodvisni kandidat Zbora za Ljubljano, s podporo SDS, NSi in SLS, France Arhar, ki ga je podprlo skoraj 21 odstotkov volivcev. Kot kaže, pa bo v mestnem svetu osem svetniških skupin, večino naj bi po neuradnih podatkih imela Lista Zorana Jankoviža s 23 svetniki.
Kot kažejo neuradni delni rezultati, bodo pet od 11 mestnih občin v prihodnjih ntirih letih vodili sedanji župani. V Celju bo tako ne naprej županoval^ Bojan Šrot (SLS), v Murski Soboti Anton Štihec (SDS), v Slovenj Gradcu Matjaž Zanonkar (neodvisni kandidat), na Ptuju Štefan Čelan (LDS), v Kopru pa Boris Popovič (predlagal ga je Koper je nan). Edini že v prvem krogu znani zmagovalec med novinci je, kot smo že omenili Zoran Jankoviž v Ljubljani, ki je bil neodvisni kandidat. Menčani Maribora, Kranja, Velenja, Nove Gorice in Novega mesta bodo morali na novega župana ne počakati, saj bo v teh občinah potekal drugi krog volitev.
Kranjski župan Mohor Bogataj je skrivoma upal, da bi lahko na nedeljskih lokalnih volitvah že zbral dovolj glasov volivcev za zmago v prvem krogu. Kljub temu je zadovoljen z rezultatom, ki mu po neuradnih podatkih kaže 47,65 odstotka glasov podpore. ,,Sedaj bomo tri tedne delali intenzivno in ne bomo ničesar prepunčali naključju," je poudaril Bogataj, ki si želi na volitve 12. novembra, ko se bo pomeril z Damijanom Pernetom, privabiti čim več volivcev.
V Mestni občini Velenje bodo župana izvolili v drugem krogu, kamor sta se uvrstila sedanji župan Srečko Meh (SD) s 46,51 odstotka glasov in Franc Sever (SDS), ki je prejel 25,59 odstotka glasov. V 33-članskem mestnem svetu bo tudi v prihodnje največ
svetnikov imela SD, ki je prejela 29,95 odstotka glasov volivcev in s tem obdržala 12 svetninkih mest. Na drugem mestu po ntevilu svetnikov bo SDS, ki je podvojila njihovo ntevilo s ntiri na osem, prejela pa je 22,39 odstotka glasov.
Glede na neuradne podatke nedeljskih lokalnih volitev v Mestni občini Novo mesto sta se v drugi krog volitev uvrstila kandidat Zveze za Dolenjsko (ZZD) in Območne organizacije socialnih demokratov Novo mesto Alojz Muhič, ki ga je podprlo slabih 36 odstotkov volivcev, ter kandidat Liberalne demokracije Slovenije Janez Pezelj, ki je prejel 27,83 odstotka glasov. V novomenkem mestnem svetu bo prav tako po neuradnih rezultatih 13 svetninkih skupin, največ mest naj bi imeli LDS in ZZD, in sicer vsaka po pet mest.
Po neuradnih delnih podatkih o uspehu strank na nedeljskih volitvah v občinske oz. mestne svete je v občinah, kjer so člane občinskih svetov volili po proporcionalnem volilnem sistemu, po ntevilu mandatov na prvem mestu SDS (572 mandatov oz. 16,74 odstotka), sledijo pa LDS (511 mandatov oz. 14,95 odstotka), SD (356 mandatov oz. 11,97 odstotka), SLS (353 mandatov oz. 9,42
NSi (187 mandatov oz. DeSUS (146 mandatov oz. SNS (49 mandatov oz. SMS (45 mandatov in AS (33 mandatov
oz. oz.
6,29 5,21 2,47 2,21 1,59
odstotka), odstotka), odstotka), odstotka), odstotka) odstotka).
Ostale politične stranke imajo 141 mandatov oz. 9,21 odstotka, ntevilo tistih, ki so jih predlagale skupine volivcev oz. so bili samostojni kandidati, pa je 424 oz. 19,94 odstotka.
Umrl je Janko Moder
V	93. letu je v petek, 20. t.m. v Ljubljani umrl prevajalec Janko Moder. V njegovem opusu, prevajal je iz 20 jezikov, je prek 400 književnih prevodov in prek 200 govorno izvedenih del, kar je svojevrsten fenomen ne le v Sloveniji, ampak tudi v svetu.
Prevajalec, jezikoslovec, bibliograf, publicist in urednik Janko Moder se je leta 1914 rodil v Dolu pri Ljubljani. Moder, po poklicu slavist, ki je veljal za starosto s ovenskega prevajalstva, je bil doma v vseh literarnih zvrsteh, tuja pa mu ni niti strokovna literatura.
V	svoji bogati prevajalski karieri se je posvetil prevajanju del Mihaila Aleksandro-viča Šolohova, Antona Pavloviča Čehova, Denisa Diderota, Ivana Sergejeviča Turgenj-eva, Fjodora Mihajloviča Dostojevskega, Henrika Ibsena, Williama Cuthberta Faulknerja, Augusta Strindberga, Gerharta Hauptmanna, Heinricha von Kleista, Bertolta Brechta, Samuela Becketta in ntevilnih drugih velikanov svetovne literature. Za svoje delo je prejel ntevilne nagrade, med njimi dvakrat Sovre-tovo, nagrado kralja Olafa in nagrado Martina Nijhoffa.
Janko Moder je znanje ntevilnih jezikov pred dvema letoma, ko je pri založbi Sanje iznel njegov prevod Goe-thejevega Prafausta, komentiral, da je zanj to nekaj postranskega: želel je spoznati veliko jezikov, a ne zato, da bi iz njih prevajal, pač pa zato, ker so ga veselili. Po njegovih besedah so Slovenci eden redkih narodov, ki ,,veliko dajo na kulturo in jezik". Njegov recept za uspenno ustvarjalno delo je bil, da se ne gre predolgo časa zadrževati le pri eni stvari, zato se je potrebno ukvarjati z več stvarmi hkrati.
Moder, od nekdaj zavezan predvsem prevajanju, je bil soustanovitelj Druntva slovenskih književnih prevajalcev in je kot dolgoletni predsednik skrbel za uveljavitev druntva v domačem in mednarodnem prostoru. Raziskoval je zgodovino prevajanja in leta 1985 sestavil Slovenski leksikon novejnega prevajanja ter ga leta 1998 dopolnil z Modrovim zbornikom.
Moder se je podpisal tudi pod ntevilne literarne ntudije in komentarje, saj je bil med drugim urednik znamenite zbirke Nobelovci. Po poročanju radia velja izmed Modrovih leposlovnih del ne posebej omeniti nedokončani zgodovinski roman Sveta zemlja: kronika slovenskega rodu ter pesninko zbirko Sla spomina, sonetni venec sonetnih vencev.
Zadnje priznanje plodnemu prevajalcu je bila nagrada za^ življenjsko delo Ustanove patra Stanislava Škrabca, vendar za 25. oktober načrtovane slovesne razglasitve Janko Moder, žal, ni dočakal.
Potem, ko je ovdovel po prvi ženi, se je Moder poročil z nano argentinsko rojakinjo Anico Šparovec, kateri izrekamo globoko sožalje.
Katoli nki vrtec v Mariboru
V prostorih nkofijskega nolskega centra na Vrbanskem platoju so v petek 20. t.m. slovesno predali namenu prvi katolinki Montessori vrtec v Mariboru, ki je sicer odprl vrata že 1. oktobra. T.i. Hino otrok je uradno odprla državna sekretarka na ministrstvu za nolstvo in nport Alenka Šverc, blagoslov pa je podelil mariborski nadnkof metropolit Franc Kramberger.
Mariborska Hina otrok je tudi prvi katolinki vrtec v podravski regiji.
Letos vrtec obiskuje 30 otrok, ki so razdeljeni v dve starostno heterogeni skupini. Kot je pojasnila v.d. ravnateljice vrtca Romana Bezjak, so za prihodnje dve leti skoraj vsa mesta zasedena, na vpisno čakalno vrsto pa vpisujejo otroke že za leto 2009. Hina otrok deluje kot enota Zavoda Antona Martina Slomnka, ki ga je ustanovila mariborska nadnkofija. V okviru zavoda delujeta ne dve enoti: nkofijska gimnazija in ntudentski domovi. V vrtcu se izvaja celodnevni program, ki je namenjen otrokom od tretjega leta starosti do vstopa v nolo.
BERI_
SLOVENSKA KOROŠKA PO AVSTRIJSKIH VOLITVAH .... 2
ŠOLSKI PROSLAVI BLAŽENEGA SLOMŠKA............3
OSEMDESETLETNIK BINE OBUJA SPOMINE......................4
SLOVENIJA NIMA SREČE V NOGOMETU.........................6
KOROŠKA
JOŽE WAKOUNIG
Državnozborske volitve v nedeljo, 1. oktobra 2006, so prinesle Avstriji neverjetno presenečenje. Ni zmagala Ljudska stranka (ÖVP) kanclerja Wolfganga Schüssla, marveč socialdemokrati (SPÖ) izzivalca Alfreda Gusenbauerja. Za Ljudsko stranko je ta poraz veliko več kakor samo nasprotnikova zmaga. Od leta 2000 dalje je kancler Schüssel v koaliciji z nempkonacionalnimi svobodnjaki (FPÖ) preobraževal in spreminjal državo po mili volji, od zmage jeseni 2002 in po razkolu znotraj FPÖ aprila 2005 (odcepitev Haiderjeve skupine in ustanovitev Zavezniptva za Avstrijo BZÖ) dalje pa je vladal zaradi pbkos-ti koalicijskega partnerja kakor z absolutno večino. Ta oblast mu je vse bolj zapirala pogled za resničnosti, s tem pa odpirala vrata v poraz. Porazile so ga aroganca, ignoranca, odmaknjenost, oholost, opabnost, prevzetnost, slepost za resnične težave ljudi, vzviPEnost. Sleherna kritična pripomba je bila že žalitev dostojanstva Njihovega kanclerskega (sicer pe ne cesarskega) visočanstva. Temu primerno grozno je zabolel udarec v nedeljo, 1. oktobra 2006. Kaj si je ljudstvo zupalo! Kako da ni verjelo visokemu sporočilu, da nam gre vsem dobro, da je On boljp, nap Kancler, da zna, da nas bo vodil po varni poti v najboljpo prihodnost! Nobenih resnih vsebinskih izpovedi in napovedi nismo čuli iz vrst vladarjev. Gre nam že dobro, ne vsem, in čezdalje več jih je, ki trpijo stisko. Vse hujpa korupcija
Kam v prihodnost?
požira kupe denarja. Za ljudi iz vrst koalicijskih partnerjev je postala država samopostrežna trgovina, toripče za izživljanje oblastnipkih pohotnosti.
Šest let Schüsslove vladavine je Avstriji prineslo prepotrebne reforme (pokojnine, davkarija, gospodarstvo idr.), ki deloma že rojevajo dobre sadeže (npr. gospodarska rast). Upravičeni so očitki, da grejo te reforme preveč v korist ozkemu sloju bogatih in premožnih, da se gleda predvsem na interese podjetniptva, premalo na srednji sloj in na socialno odvisne, zlasti pa, da oblastniki nikoli niso pozabili svojih žepov. Socialni hlad, mraz nista zgolj fraza doslejpnje opozicije.
Od ponedeljka, 9. oktobra, je znan končni izid. SPÖ ima 35,24 % glasov (68 poslancev), ÖVP 34,33 (66), Zeleni 11,05 (21), FPÖ (svobodnjaki, Strache) 11,04 (21), BZÖ (Haider, Westenthaler) 4,11 (7). Druge liste kakor Martin in KPÖ (glavni kandidat koropki Slovenec Mirko Messner) niso prekoračile praga ptirih odstotkov. Razveseljivo je, da so Zeleni z volilnimi kartami prehiteli FPÖ. Kot tretji imajo pravico do tretjega predsednika državnega zbora in do tretjega ombudsmana (ljudskega odvetnika). Ni jim pa uspelo, da bi lahko postali vladna stranka. Veliko manj razveseljivo je, da je pripel v državni zbor BZÖ, stranka koropkega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Na Koropkem kljub zelo hudi protislovenski smeri niso dobili osnovnega mandata, je pa koropki izid omogočil, da so v državi prekoračili mejo ptirih
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
odstotkov.
Koropki izid ne preseneča. SPÖ: 35,4 %, BZÖ: 24,9, ÖVP: 21,2, Zeleni: 7,5, FPÖ: 7,3. Haider je reral kožo na Koropkem, na račun koropkih Slovencev. Boj proti dvojezičnosti mu je prinesel potrebne glasove. V Pliberku je dobil npr. čez 30 odstotkov (FP 3), na Suhi prav tako (FP 5). Tega izida ne omili dejstvo, da je v Selah dobil s ptirimi odstotki najmanj na Koropkem (FP pod 1 %). Skupno z FPÖ jih je na Koropkem 32,4 %, tretjina torej. Če k temu priptejemo pe protislovensko usmerjeno volilstvo v SPÖ in ÖVP, pridemo do srhljivih ptevilk. Ne delajmo si nikakrpnih utvar! Na Koropkem bijejo ure dejansko drugače. Lepim besedam in slovesnim izjavam, naj jih izgovori in podpipe kdor koli, moremo verjeti pele, ko so se že zgodila vsaj tako lepa dejanja. Nekdo je pred kratkim izjavil, da je napa Koropka največje slovensko pokopalipče. Poglejmo pte-vilke, koliko je bilo Slovencev pred sto leti in koliko nas je pe! Morda ima celo prav.
Verjetno bomo dobili čez nekaj mesecev veliko rdeče-črno koalicijo. Morda bo ta koalicija bolj pripravljena za pravično ureditev napega slovenskega vprapanja; Schüssel je v napih zadevah prepustil pobudo Hai-derju, ki je z dejanji dokazal prezir do slovenstva. Upam, da bo bolj spoptovala pravno državo kakor prejpnja, ki jo je nevarno načela v temeljih. Spričo vsega, česar smo koropki Slovenci že navajeni, pa si ne utvarjam ničesar.
Janez Jan pa
Jan pa: Slovenija ne blokira
v pogajanjih Hrvapke z Evropsko unijo o ribiptvu „gre v bistvu za pogajanja Hrvapke in EU, kjer pa ima Slovenija neposredni interes, tako da bi težko rekli, da Slovenija kar koli blokira. Gre v bistvu za pogoje, ki jih Hrvapka mora izpolniti kot vsaka druga članica EU," je pred petkovim neformalnim vrhom EU v Lahtiju dejal slovenski premier Janez Janpa. S tem se strinja tudi hrvapki premier Ivo Sanader.
Glede poglavja o ribiptvu je Janpa dejal, da sta bistveni dve stvari. Hrvapka in Slovenija sta podpisali in ratificirali maloobmejni sporazum, ki ureja tudi vprapanje ribiptva, Slovenija pa je ob vstopu v EU prevzela tudi evropsko ureditev za področje ribiptva in zato gre zdaj za pogajanja med Hrvapko in EU, je pojasnil.
Tudi v primeru poročanja nekaterih avstrijskih in hrvapkih medijev glede blokade Slovenije pri poglavju o prostem pretoku kapitala, je Janpa ponovil, da ,,mora vsaka država, ki želi postati članica EU, izpolnjevati določene pogoje", v tem primeru pogoje za prost pretok kapitala in zagotoviti delovanje notranjega trga. ,,Hrvapka je dolžna, tako kot je bila dolžna Slovenija, odpreti svoj trg tudi za tuje banke, in mislim, da v zvezi s tem ne bo nikakrpnega problema," je dejal Janpa.
Glede tožbe hrvapkih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke proti Sloveniji je dejal, da pričakuje ugoden razplet. Poudaril je, da ,,je zadeva v veliki meri popolnoma jasna, saj je Hrvapka podpisala sporazum, v okviru katerega je popolnoma jasno določeno, da so to vprapanja, ki spadajo v področje sukcesije" (sukcesija = nasledstvo, op. ur.).
Janpa zato meni, da bodo tudi vse odločitve mednarodnih institucij, tudi sodipč, takpne, da tega vprapanja ne bodo postavljale na glavo. ,,V vsakem primeru sporazum o nasledstvu velja in sodba sodipča s 6. novembra tega ne bo spremenila," je dodal premier glede razsodbe Evropskega sodipča za človekove pravice v Strasbourgu, ki bo uradno predstavljana v začetku novembra.
,,Ni res, da Slovenija blokira pogajanja Hrvapke z Evropsko unijo," je danes ob prihodu na srečanje najvipih predstavnikov strank iz družine Evropske ljudske stranke (EPP) v Helsinkih dejal hrvapki premier Ivo Sanader. „Slovenija sodi med države, ki močno podpirajo vstop Hrvapke v EU," je zatrdil in takoj zanikal navedbe hrvapkih in avstrijskih medijev, po katerih naj bi Ljubljana ovirala pogajanja Zagreba z EU o ribiptvu in prostem pretoku kapitala.
,,Očitno nekdo želi spreti Hrvate in Slovence. Mi smo zelo dobri prijatelji. Res pa je, da imamo nekatera odprta vprapanja. Tega nihče ne zanika," je dejal hrvapki premier. Hkrati je poudaril, da so Slovenija, slovenski premier in slovenski predsednik vedno trdno podpirali vstop Hrvapke v EU.
Glede domnevne razsodbe Evropskega sodipča za človekove pravice v Strasbourgu v tožbi hrvapkih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke proti Sloveniji pa je Sanader povedal, da politiki naj ne bi razpravljali o pričakovanjih, zato bo odločitev komentiral, ko bo sprejeta. ,,Ne odgovarjam na hipotetična vprapanja," je zatrdil.
Hrvapki premier je sicer danes v Helsinkih izrazil upanje, da bo EU držala svojo napoved in institucionalno reformo izvedla do konca leta 2008. V tem času bo tudi Hrvapka pripravljena na vstop, je poudaril. Pri tem ga je podprl tudi predsednik EPP Wilfried Martens, ki je po danapnjem srečanju s Sanaderjem podprl vstop Hrvapke v EU leta 2009. ,,V vsakem primeru si želimo Hrvapke kot članice EU pred naslednjimi volitvami v Evropski parlament," je dejal.
Ivo Sanader
Sedež apostolske nunciature
Dosedanja ljubljanska županja Danica Simpč ter apostolski nuncij in veleposlanik Svetega sedeža v Sloveniji Santos Abril y Castel-lo sta v petek 20. t.m. podpisala dogovor med Mestno občino Ljubljana (MOL) in apostolsko nunciaturo Svetega sedeža, s katerim želita strani ustvariti pogoje za vzpostavitev sedeža apostolske nunciature Svetega sedeža v Ljubljani, so sporočili iz MOL. Obenem je bila podpisana pogodba za nakup zemljipč v Krakovskem predmestju, kar repuje pe zadnje odprto vprapanje pri grad^nji Barjanske vpadnice.
Županjina pooblapčenka za vodenje oddelka za gospodarjenje z zemljipči Nupa Dolgan je pojasnila, da bo sedež apostolske nunciature na Ulici stare pravde 6, gradnja Barjanske vpadnice pa se bo začela takoj po plačilu kupnine.
Županja pa je poudarila, da je s podpisom pogodbe omogočena dokončna izgradnja Barjanske vpadnice. Dogovor med apostolsko nunciaturo in MOL pa pomeni uresničitev enega od prizadevanj za repevanje odprtih vprapanj različnih verskih skupnosti tako, kot je repevanje zagotovitve zemljipča za gradnjo islamskega verskega kulturnega centra in priprava natečaja za repitev prostorskega problema pravoslavne cerkve.
Medtem ko ekonomski kazalci zagotavljajo stabilnost, se je politična skupnost nenadoma vrnila v tisto preteklost, ki se je družba najbolj boji. Ob tem je žalostno in zelo skrbi, da je vrsta odgovornih, a nihče od njih odgovornosti noče prevzeti. Kot v otropki igri „gospoda kapucinarja" podajajo krivdo na bližnje ali daljne igralce te drame.
Dogodki. Bralci so lahko po televiziji ali iz dnevnikov dobili dovolj podatkov. Tudi v zadnji ptevilki smo omenili za kaj gre. Že nekaj let je sndikalno gibanje, nekdanja srčika pe-ronizma, gradilo mavzolej in pripravljalo prevoz Pero-novih zemeljskih ostankov iz pokopalipča Chacarita, na njegovo pristavo v okraju San Vicente, v buenosairepki provinci. Prevoz, organiziran za pero-nistični praznik 17. oktobra, je v začetku potekal v redu. Odhod je bil ganljiv, tudi poklonilna postaja na sedežu Glavne delavske konfederacije CGT, je potekla slovesno in brez zapletov. A medtem, ko je sprevod hitel proti končnemu cilju, se je na kinti odvijal pravi spopad med dvema skupinama, ki sta skupali zavzeti najbolj vidna mesta. Na eni strani so bili pripadniki sindikata gradbenih delavcev („zidarji"), na drugi avtoprevoznikov (,,pDferji"). Prizori, ki jih je posnela televizija, in jih ponesla po vsem svetu, so jasno pričali o skrajnem divjaptvu zapletenih. Ni manjkalo kamnov, gorjač in končno ne strelnega orožja. Tudi pe po zakasnelem prihodu sprevoda in v prisotnosti generalovih ostankov se je divjanje znova razvilo in le prepozen poseg policije je vzpostavil mir. Bo sedaj Peron počival v miru? Baje bo za varnost kinte in mavzoleja končno skrbela žendarmerija.
,,Fantje se ne naučijo". To je bil komentar predsednika Kirchnerja, ko je zvedel za dogodke in sklenil, da se prireditve, kljub prvotni obljubi, ne bo udeležil. Razvpito barbarstvo je prizadelo tudi njega. Kaj hitro pa je razvil običajno teorijo konspiracije: vse, kar se je dogodilo, je bilo organizirano zato, da bi prizadelo njega, njegov ugled in njegov politični projekt. On sam ne, a v vladnih krogih so kazali na Duhaldeja, ki ima dobre stike z gradbenim sidnika-tom v provinci in se je z ženo udeležil slavnosti v Glavni delavski konfederaciji. Seveda je to dvorezen meč, ker se predsednik tudi ne more izgovarjati, saj je bil v spopade zapleten sindikat avtoprevoznikov in glavni tajnik CGT Hugo Moyano. On pa je ključni zaveznik Kirchnerja na sindikalnem območju. Ti dogodki so tudi v temelju spodkopali predsednikovo
teorijo, da on predstavlja ,,novo politiko", medtem, ko je vse, kar je v opoziciji, del ,,stare politike", povezano s korupcijo, nasiljem in preživelo politično prakso.
Iz zgodovine v prihodnost . Časopisje je mnogo pisalo o sličnosti med tem dogodkom in spopadi pred 33 leti na Ezeizi, ob Pero-novem povratku v državo. Sličnost je le v dejstvu, da so se tudi tam spopadle različne peronistične skupine, v ostalem je primerjava prazna. Kaže pa na dejstvo, da družba, predvsem pa peronizem, ne najde ravnotežja in se, brez vodje in brez ideologije, sooča z lastnimi nasprotji. Kaj imata skupnega Menem in Kirchner, vendar eden je bil, drugi pa trenutno je, karis-matični vodja istega gibanja. A kljub temu (morda zaradi Peronovega mita) je to politično gibanje tako močno, da se ne da preko, niti mimo njega. To je spoznal Kirchner, ki je sam v peronizmu le iz oportu-nizma, in se le iz stratepkih razlogov poslužuje peronistične strukture.
Razne posledice. Dogodki okoli bitke v San Vicente ne morejo ostati brez posledic. Ena od teh je vidna na sindikalnem polju. Jasno se je pokazalo, da ima Moyano zagrizeno opozicijo v CGT. Ta je takoj pričela izvajati ofenzivo, ki je trenutno v polnem teku. A Kirchner niti za ceno lastnega ugleda ni odtegnil roke svojemu zavezniku. Kako bo ob tem reral dilemo med glavnim tajnikom CGT in svojim zaveznikom v provinci La Roja, ki je razvpiti sindikalist Barrionuevo, ni jasno. Barrionuevo stoji na čelu ofenzive proti sedanjemu glavnemu tajniku CGT. To me spominja na starega socialista (Americo Gioldi), ki je pred desetletji označil tedanjo povezavo med Peronom in gibanjem Mon-toneros kot ,,igra taktičnih prefrigancev" (un juego de avivados tacticos). Kako se je tista igra končala vsi vemo.
Bo družba reagirala? Sodna raziskava je že pripeljala do aretacije zlogla-sega strelca (pofer in družinski prijatelj Moyano-vega sina) in nekaterih najhujpih razgrajačev. Pokazalo se je tudi, da mnogi udeleženci spopadov sploh niso delavci, temveč ,,bar-rabravas", ki jih človek za denar lahko njame kot ,,udarno enoto". Ne vemo, kako bo s sodnim postopkom. Ob tem upoptevajmo, da je nek sodnik razglasil zatočipče huliganom kluba Boca, ki jih Racing ni hotel pustiti na svoje igripče. Dejstvo, da je provincijska vlada ob tem umaknila policijsko varstvo in preprečila izvedbo tekme kaže, da se nekaj le premika v javni zavesti glede nasilja in njegovih korenin.
SLOVENCI V ARGENTINI
Slompkova proslava napih pol
V nedeljo 23. septembra smo praznovali Slompkov god. Nap blaženi Anton Martin je zavetnik slovenskih polskih tečajev v Buenos Airesu. Kot vsako leto smo se zato zbrali vsi v Slovenski hiP.
Najprej smo v cerkvi Marije Pomagaj imeli sveto mapo ki jo je daroval delegat slovenskih dupnih pastirjev, msgr. dr. Jure Rode. Med mapo je pel otropki zbor s Pristave pod vodstvom gospe Mojce Jelenc. Gospod Rode nas je opozoril na berilo in evangelij tistega dne. Poudarjal je da tisti, ki je hoče biti najvipi ali najboljp, naj se prizadeva, da bi bil v duhu služenja in prave ponižnosti. Poudaril je naj se zlasti izogibamo grehu nevopčljivosti.
Po sveti map smo se zbrali v dvorani pkofa Rožmana. Tam nas je najprej pozdravila gospodična Anica Klemen, ki je polska referentka krovne organizacije Zedinjene Slovenije.
Nato je sledila igra Ariela, mala morska deklica, v izvedbi Slompkove pole.
Mala morska deklica je izpolnila 15 let. Bila je živahna, nemirna in zelo radovedna. Sla je na povrpno morja, da bi tam videla svet. Vsi so jo svarili, posebno oče, naj nikar ne hodi tja, ker tisti svet človepki svet in je nevaren zanjo.
Pripa je huda nevihta in mala deklica je repla smrtne nevarnosti princa Erika ki je ravno pel po morju z ladjo, da bi praznoval svoj rojstni dan. Oba se zaljubita. Hobotnica Urpa v spremstvu strupenih meduz hoče, zaradi zavisti do Ariele, preprečiti to lepo snidenje in napne vse sile da bi to dosegla. A princ je zelo pogumen, jo premaga in tako izniči njene načrte. Z Arielo končno ostaneta skupaj. Ljubezen premaga sovraptvo ^
Odrski prikaz otrok Slompkove pole je bil zanimiv in prijeten, poln barv, in svetlobnih efektov. Muzikal je navdupl vse gledalce in nastopajoče. O igri sami in o nastopajočih pa smo že poročali v ptevilki 38 napega tednika
Hvala za ves trud režiserki in vsem prirediteljem. Tudi starpem, ki morajo spremljati in navdupevati otroke da se z zanimanjem in ljubeznijo udeležujejo takih priprav.
Ker je končno uspeh nas vseh in obogati vso skupnost, HVALA, SLOMŠKOVA SOLA.
Polona Pintar Lazar
SAN JUSTO
V soboto 30. septembra je slovenska pola Franceta Balantiča v San Justo obhajala proslavo na čast blaženega Antona Martina Slompka, zavetnika otrok in učiteljev.
Nagovorila nas je neutrudna gdč. Angelca Klanpek, ki nam je med drugim poudarila lastnosti A. M. Slompka ter nas pripravila na globoko razmipjanje: vedeti koga slavimo in zakaj. Preden je postal pkof, je Slompek bil majhen kot nap polar-ji, je rad hodil v cerkev, se tam lepo obnapal in župnika skrbno poslupal. To se pravi, da je bil Slompek zelo dober otrok, rad se je učil in starpe poslupal in tako vzljubil slovenski jezik. Že ko je dorapčal je skrbel, da bi otrokom ne zmanjkalo prilike srečanja s slovenpčino in je zbiral otroke ob nedeljah popoldan. To so bile prve slovenske pole. Zato pravimo, da je A. M. Slompek oče slovenskih nedeljskih pol, ki so bile podobne napm sobotnim polam. Zato je važno, da radi prihajamo v polo, da se bomo dobro naučili jezika naph starih starpev.
Ali je važno, da se učimo slovensko? Na to vprapanje Slompek odgovarja učiteljem, starpem in učencem z enostavnim stavkom: Slovenski jezik je dragocen dar, biser, bogastvo. Tri besede, ki nam veliko povedo: dar — ko nam kdo kaj podari, se za dar zahvalimo in ga skrbno hranimo; biser — kot zlatnina, ki se sveti; bogastvo — dobrina, ki si jo vsakdo želi. Vse to je slovenski jezik. Če se ga ne učimo, če ga pozabimo, je prav enako kot bi
Proslava v Balantičevi poli
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^
Slovenska obala - I
Po ureditvi meja med Jugoslavijo in Italijo, je Slovenija dobila dostop do morja na severozahodni obali Istre. Slovenske obale na Jadranskem morju, med Italijo na severu in Hrvapko na jugu, je 46,6 km.
Ogledali si bomo kraje in mesta na tej obali, od severa proti jugu.
Ankaran: 2700 prebivalcev. Manjp obmorski kopalipki in zdravilipki turistični kraj. Ima otropko okrevalipče, bolnipnico za kostna obolenja, počitnipke domove, kamp in hotelski kompleks. Na kilometer dolgi plaži nudi turistom več rekreacijskih objektov.
Koper: 25.000 prebivalcev, je največje naselje ter edino trgovsko pristanipče na slovenski obali, poleg tega tudi gospodarsko in politično sredipče obale. Pristanipče je povezano s srednjeevropskim zaledjem.
Ko je za časa Rimljanov naselje nastajalo, je bil to pe otok - Insula Caprea = Kozji otok, v 19. stol. so ga z nasipi povezali s kopnem.
Mesto ima razvito polstvo, zdravstvo in kulturne ustanove: knjižnico, pokrajinski muzej, radijsko in TV postajo. Je tudi sedež pkofije. Čeprav se je po 2. sv. vojni večina italijanskega prebivalstva izselila v Italijo, je okraj ostal pe vedno dvojezičen, kjer ima italijanska manjpna svoje pole in druge
dar, biser, bogastvo zavrgli.
Na ta Slompkov praznik si vzemimo za zgled njegovo ljubezen do domovine prednikov in ohranimo zaklad najprej v družinah in otroci v sobotnih polah, ko z veseljem prihajate k pouku, da si glavice in srce napajate z lepoto slovenskega jezika, ljubezen do Boga in Marije in zvestobo koreninam iz katerih izhajamo.
Najmlajp učenci Balantičeve pole so s pesmijo in prizorčkom okrasili prireditev. Učiteljice Marta Petelin, Gabi Qualizza in Monika Klarreich so poskrbele za petje in recitacijo naj-mlajph nastopajočih, ki hodijo v I. in II. vrtec. Anica Mehle je pripravila petje 1., 2. in 3. razreda. Marija Zu-panc Urbančič, Erika Poglajen in Bernarda Krajnik so skupaj s svojimi učenci pripravile prisrčen prizor ,,Kaj se je zgodilo na Slo-mu?", v katerem so nam prikazali veselje Slompkove družine, ko se je 26. novembra 1800 rodil Anton Martin, prvorojenec očeta Marka in mame Marije. V skrivnostni noči, ko je mamica Antona Martina po-križala in položila v zibelko, se je pojavil nenavaden obisk: sojenice, ki so Slom-pku podarile vero, ponižnost, ljubezen do starpev, gorečo ljubezen do materinega jezika in rodu ter vztrajnost. Vstopila je tudi rojenica z zlato knjigo in mu prerokovala, da bo nekoč oral, sejal in žel na božjih njivah. Nazadnje je pristopila pe Muza, pesni-pka vila, ki mu je poklonila dar pisanja in pesnitve, da bi zlagal preproste a prisrčne ljudske popevke.
Slompkov praznik je doživeto potekal na odru
Balantičeve pole. Hvaležni smo starpem in učiteljem, ki Slompkove vrednote posre-
dujejo vsem otrokom, da bi nam bil vsem v zgled.
Balantičeva pola.
Argentinci v Sloveniji
14. oktobra je v Dravljah p. Drago Lavrič krstil Petra Jereba, sina inž. Janeza in Brigite Cerar. Botrovala sta arh. Lučka Jereb in Dominik Oblak. Dokumentirsamo pe z dvema slikama. Na eni sta srečna starpa s Petrom, krstitelj in botra. Na drugi pa sestrica Katarina, bratec Janezek, bratranec Maksi Batagelj ter sestrični Jasna Batagelj in Tanja Oblak, ki je na obisku v Sloveniji
tovrstne pravice. Staro mestno jedro, z vrsto pomembnih kulturnih spomenikov, je ohranilo značilnosti srednjega veka.
Naselje na otoku je omenjeno že v rimskih zapiskih. V 6. stol. so Bizantinci mesto utrdili. Okrog 8. stol. so te pokrajine naseljevali Slovani in pripi do obalnih mest. Leta 1279 je Koper pripel pod Benečane, ki so pospepli gospodarski razvoj in je mesto tekmovalo v važnosti s Trstom. V predmestja so se naseljevali Slovenci, ki so se pečali predvsem s solinarstvom, ribiptvom in kmetijstvom.
V prvi tretinji 17. stol. sta vojska med Benetkami in Avstrijo, posebno pa pe kuga, Koper močno prizadeli, prebivalstvo je padlo od 8.000 na 1.800. Mesto se je le počasi opomoglo s trgovino s soljo, oljem in vinom. Hud udarec je pa bil propad Benepke republike (1797), posebno pa pe zgraditev železnice Dunaj-Trst leta 1857. Trst je postal glavno pristanipče, Koper pa nekako njegovo zaledje, ki ga je oskrbovalo z kmetijskimi pridelki. Pristanipče je ostalo le za lokalni promet. Pozneje so zgradili tovarno za predelavo rib in dve manjpi ladjedelnici.
Med leti 1918-45 je bil Koper pod Italijo (Capodistria), potem je bil vključen v cono B Svobodnega tržapkega ozemlja, leta
1954 je pa z ostalo cono B pripadel Jugoslaviji (torej Sloveniji), kar je pospeplo razvoj pristanipča in gospodarstva.
Od 12 vrat srednjevepkega obzidja so se ohranila vrata Muda, iz leta 1516, v obliki slavoloka. Na loku je mestni grb, ob straneh pa levji glavi, simbol benepke republike. Za temi vrati je Prepernov trg z umetnipko izdelanim Da Pontejevem vodnjakom, iz 1666, ki so ga mepčani uporabljali vse do konca 19. stol. Ob trgu stoji cerkev sv. Bassa, na mestu kjer je bilo v 15. stol. zavetipče in prva bolnica.
Če gremo iz trga po Zupančičevi ulici, pridemo do palače Carli, ob kateri se začne Čevljarska ulica, sedaj najživahnejpa ko-perska ulica z mnogimi lokali. Ob tej ulici je palača Almerigogna, ki je ohranila sijaj srednjevepke zunanjosti in je pristen primer gotske barvitosti.
Sredipče starega mesta se pe sedaj imenuje Titov trg, eden najlepph trgov na benepkem ozemlju. Trg in stavbe, ki ga obkrožajo, so iz 15. stol.:
Pretorska palača je osrednji arhitekturni spomenik mesta, v njej je bila mestna uprava. Značilna so renesančna okna in zobčasti nadzidek. Zunanjost krase napisni kamni, kipi in grbi.
Nasproti stoji Loža, z benepkimi loki. Na vzhodni strani trga je Stolnica, prvotno grajena že v 12. stol., ko je bila ustanovljena pkofija. V 15. in potem v 18. stol so cerkev povečali. V notranjpčini se je ohra-
nilo nekaj izrednih umetnin (stolnica, kot druge cerkve in palače so bile večkrat izropane), izstopa oltarna slika Madona z otrokom na prestolu, s svetniki, ki jo je leta 1516 naslikal Vittore Carpaccio (med 1460 - 1526, italijanski slikar, oltarne nabožne podobe). Iz 15. stol. je kiparska mojstrovina sarkofag sv. Nazarija.
Vzhodno od glavnega je trg Brolo, ki je bil svojčas zbiralnik vode. Ob njem stojita frančipkanska samostana sv. Frančipka in sv Klare, iz 2. polovice 13. stol. In pa palači Brutti (z barocnim proceljem) in Gravisi (Barbabianca, tudi primer barocne arhitekture). V tej je sedež glasbene pole. Najstarejpa stavba na trgu je Fontico -1392, v njej so hranili žito in ga v času stiske delili prebivalcem. Ob njem je cerkvica sv. Jakoba, zgrajena iz kamna v 14. stol.
Na Carpaccievem trgu stoji stoji steber sv Justine, postavljen v spomin na bitko pri Lepantu in na krpčansko zmago nad Turki -v tej bitki je bila udeležena tudi koprska ladja.
Sedež Pokrajinskega muzeja Koper je palača Belgramoni - Tacco, iz 17. stol., najbolj značilen primer bogate koprske baročne arhitekture. V muzeju je prikazan razvoj Koprskega primorja in ima bogato zbirko zgodovinskih predmetov, predmetov umetne obrti in pinakoteko z deli srednjevepkih in klasicističnih slikarjev.
Zbral in uredil Franci Markež
POGOVOR Z ALBINOM MAGISTROM
Osemdesetletnik pripoveduje
-	Oči, v slovenski poli so nam naročili intervju z osebo, ki si jo sami izberemo. Jaz sem izbrala tebe, ker sva se že večkrat pogovarjala o tem, kaj si ti doživljal med vojno in o političnih razmerah v Sloveniji. Mis-im, da bo pogovor zanimiv. Najprej povej, kdaj si bil rojen.
-	Natančno povedano 17. oktobra leta 1926. Po letu 1945 je bil ta dan v Argentini državni praznik, ampak ne zaradi mojega rojstnega dne
-	Odkod si doma in kje približno leži tisti kraj?
-	Rojen sem bil v Vižmarjah in smo do začetka vojne leta 1941 tamkaj stanovali. Vižmarje so velika vas blizu Ljubljane. Ležijo ob reki Savi in lahko rečem da pod Šmarno goro, ki je bila priljubljena izletna točka. Ko se je začela vojna in so Nemci zasedli nap kraj, smo se preselili v HruPco, ki je na vzhodni strani Ljubljane, ne daleč od domobranske postojanke Sv.Urha.
-	Koliko bratov vas je bilo v družini? Vem, da ste bili sami fantje. Kaj ste se najraje igrali, ko ste bili pe otroci?
-	Bilo nas je 6 bratov in igrali smo se ,,koza klanf". To je bila preprosta igra, ko je bilo treba s poleni ali s kamni kakpno figuro podirati. Lovili smo se, skrivali in se pi tudi ,,ravbarje in žandarje". Ko smo starejp dorapčali, smo se posvetili lahki atletiki in na domačem dvoripču poskupali tudi s tenisom. Poleti nas je privlačilo kopanje v mrzli in deroči Savi. Poskupali smo tudi s kartami in s pahovsko igro.
- Kaj ti je bilo vpeč brati?
-	Na podstrepu je imel ata spravljene stare Mohorjeve koledarje pe iz časa prve svetovne vojne. Tam so me privlačili popisi bojev avstrijske vojske z ruskimi četami v Karpatih. Pozneje, v začetku srednje pole me je osvojil pustolovski Karl May, med
Na družinskem slavju ob 80. obletnici.
takimi fantalini tedaj najbolj iskano branje. Temu sem se posvetil na račun obveznih polskih knjig. Rezultat se je poznal v spričevalu. Od tedaj naprej so mi knjige, časopisi in revije, tudi pahovske, vsakdanji kruh.
-	Kako pa ste praznovali v družini rojstne dneve, godove ali druga praznovanja?
-	Na svojem prvem rojstnem dnevu sem bil prisoten, ampak se tiste nedelje ne spominjam prav nič. Upam, da sta me bila mama in ata vesela, pa seveda pe kakpni strici in tete. Danes pe živi starejp brat, ki je imel tedaj nekaj mescev več kot eno leto in mi ne ve povedati, kako se je slavje oziroma praznovanje razvijalo. Vendar ti moram povedati, kar si gotovo že slipala, da v tistih časih
Z vnukinjo Katjo, ob intervjuju
rojstnih dni niso dosti upoptevali. Dekleta na poljanski gimnaziji je veroučni profesor zavrnil rekoč, da ima vsako tele rojstni dan, ko so mu hotele čestitati. Ko bi Magistrovemu Binetu tako rekel, bi dobil odgovor: ,,Tudi Kristus ga je imel in ga praznujemo na sveti božični dan". Ampak, naj se povrnem k naram družinskim praznovanjem. Ker sva bila z očetom ,,tocayos", je bil najin god z namiznimi dobrotami bolj obložen kot pa godovi drugih bratov. Oni so za svoje godove lahko izbirali priljubljeno jed za tisti dan. Ampak torta je bila neizbežna le za god sv. Albina. V ptirih letih vojne in v treh letih begunskih taboripč se nam je o takpnih praznovanjih lahko le sanjalo.
-	Katera je bila tvoja najljub pa hrana? Ali je mama dobro kuhala?
-	Mama je iz muhe znala narediti slona, ampak užitnega in okusnega. Za seboj je imela gospodinjsko polo pa materinsko skrb za svoje otroke. A živeli smo skromno. Ko nas je mama popljala k sosedovemu kmetu kupovat mleko, se spominjam, da ni vedela, ali bi za devet oseb naročila dva litra ali pa samo liter pa tri četrt. Meni je bilo vpeč jesti (premipjuje) omlete pa ocvrta jajca. Omletom so v Ljubljana pravili palačinke. No, to je bil vipek. Tudi krvavice so bile pozimi dobre, pa suhe klobase iz ,,rauf kamre", menda se ji reče dimnica.
-	V katero polo si hodil? Ali si bil dober učenec? Kaj pa si po poklicu?
-	Osnovno polo sem obiskoval v Šentvidu nad Ljubljano. Bil sem sopolec Marka Vrevca, ki naj bi ga, po nekaterih poročilih, komunisti zaprtega v Škofovih zavodih zazidali in je tako osamljen od lakote umrl. Na osnovni poli v 4. razredu smo bili odličnja-ki Vrevc, Paula (sestrična) in jaz. Prva leta gimnazije pa se je nekaj izcimilo. Potem sem pa spet pripel k sebi in sem končal osmo leto nape gimnazije v taboripču v Senigaliji.
Starejpi brat je začel hoditi na Realno gimnazijo, zame pa je ata naslednje leto odločil: ,,Bine pa bo pel na klasično". Nisem imel pojma, v čem naj bi bilo tisto klasično, vendar sem vse življenje hvaležen očetu, da me je postal tjakaj. Leta pred koncem druge vojne je bil ravnatelj klasične gimnazije prof. Marko Bajuk, po katerem nosi vap tečaj svoje ime. Bil je izredno strog in nepopustljiv v svojih zahtevah.
S taboripčne gimnazije imam v lepem spominu gospoda Alojzija Geržiniča, profesorja za slovenpčino, ki pe živi, in seveda vse že pokojne, ki so se ,,ad honorem" ukvarjali z nami.
V Buenos Airesu sem ptudiral filozofijo na državni univerzi, a se s tem poklicem nisem preživljal, ker se mi je zdelo, da imam v administrativnih
službah v podjetjih boljpe pogoje.
-	Kako si pel iz Slovenije?
-	27. maja 1945 sem bil vrnjen s prvim domobranskim transportom v domovino in sem po ptirih dneh pobegnil iz partizanskega ujetniptva in se potem po treh mesecih skrivanja prepeljal v Italijo.
-	Vem, da si bil profesor na Slovenskem srednjepolskem tečaju. Koliko let? Katere so tvoje izku pnje?
-	Začel sem učiti leta 1973 in končal s poučevanjem 19 let pozneje. Učil sem slovenpčino. Prva leta so prihajali na tečaj otroci, večini katerih je jezik zelo dobro tekel. Večjih disciplinskih problemov nismo imeli. Še vedno imam v prijetnem spominu seje in konference, na katerih so se kresale iskre v pogovorih s kolegicami in kolegi. Mogoče se bop začudila, če ti povem, da smo tisto leto, ko sem začenjal, razpravljali o tem, ali ptu-dente po stari gosposki navadi vikati ali pa po novem preprosto tikati. V praksi smo nekaj časa kolebali med obema načinoma.
-	Vem, da si bil urednik Vestnika. Kaj mi lahko o tem povep?
-	15 let sem bil urednik tega domobranskega glasila. Še danes ne vem, kako me je mogel Pavle Rant pregovoriti, da sem za njim prevzel uredniptvo. Pri tem delu sem se s pisanjem kar dosti usposobil, spoznal sodelavce iz Amerike, Kanade, Japonske, Evrope, Brazila in seveda iz Argentine. Za urejevanje sem porabil veliko časa. Domipjam si, da sem bil verjetno prvi urednik neke emigrantske publikacije, ki je emigraciji predstavila mladega in sposobnega časnikarja iz domovine. To je gospod Ivo Žajdela, ki ga občudujem kot izobraženca, ker je rasel v komunističnem režimu in je kljub temu kot malokdo zadel bistvo komunistične revolucije in nastopa kot eden najboljph zagovornikov slovenskega domobranstva.
-	Katere knjige rad bere p?
-	Ponavadi romanov in novel ne berem. Vpeč mi je poezija. Žal pa večkrat znanih veličin, tako v Argentini kot v svetu, ne morem ceniti. Od slovenskih pesnikov po vojni mi ugajata Janez Menart in Vinko Beličič. Izpred vojne pa pisatelj Ivan Pregelj. Od klasičnih pesnikov jasno da Preperen in tudi Muren. Prednost imajo pri meni zgodovina katerekoli dobe, filozofija in humoristični spisi. Se pravi, najtežja literarna zvrst. Med argentinskimi pisatelji mi ugaja Mace-donio Fernandez in uruguajsko-ar-gentinski pisatelj, avtor knjige ,,Anto-log^a apocrifa" ...
-	Kaj delap v svojem prostem času?
-	Nimam prostega časa! Zdaj, ko sem upokojen, urejam časopisne izrezke iz prejpnjih let. Berem dnevne časopise, tednike, revije, argentinske politične razprave in tudi pamflete, zasledujem in skupam analizirati informacije, poročila ki potrjujejo Gramschijevo zaroto proti krpčanski civilizaciji. Zapisujem razvejani rodovnik nape družine. Zelo vpeč mi je delo na vrtu in tudi s kolesom se lepo vozim sem ter tja.
-	Kaj pričakujep od svojih vnukov?
-	Temeljito splopno izobrazbo, ker imajo tvarne možnosti za to. Popteno življenje in da bi vsakdo izmed njih uresničil tisti talent, po katerem se razlikuje od drugih.
Pogovarjala se je vnukinja Katja
Kranj je postavil kip Rudija Šeliga
Kranjski župan Mohor Bogataj in minister za kulturo Vasko Simoniti sta v Prepernovem gjedalipču v Kranju odkrila doprsni kip dramatika Rudija Šeliga (1935-2004). Kot je ob tem poudaril minister Simoniti, je bil Šeligo v preteklih desetletjih ena osrednjih osebnosti slovenskega kulturnega življenja. Zaradi Šeliga, ki se je vpisal v vrh slovenske književnosti in hkrati prispeval k demokratičnosti, je slovenski narod živel drugače in dihal svobodneje, je prepričan Simoniti.
Šeligo je s svojimi dramami, ki jih je uprizarjalo Prepernovo gledalipče, zaznamoval mesto Kranj, je dejal Simoniti. Z njim se je strinjal tudi župan Bogataj, ki je poudaril, da je bil Šeligo velik somepčan Kranjčanov, ki si je zaslužil, da s postavitvijo kipa trajno obeležijo spomin nanj. Z odkritjem kipa, ki ga je izdelal akademski kipar Drago Trpar, je kranjska občinska uprava izpolnila sklep mestnega sveta s konca lanskega leta.
Ni pa bil Šeligo pomemben le za Kranj, ki mu je leta 1998 podelil veliko Prepernovo plaketo mesta in nato posmrtno leta 2004 pe naziv ^častnega občana, pač pa za celotno Slovenijo. Prispevek Šeliga k samostojni slovenski državi je bil neprecenljiv. Deloval je tam, kjer so bile potrebne spremembe in bil upornik, ki je držal ogledalo vsaki oblasti, je^poudaril Bogataj.
Kip Rudija Šeliga je častno mesto napel v spodnjem foyerju Prepernovega gledalipča. V gledalipču so prepričani, da so prava lokacija za postavitev Šeligovega kipa, saj gledalipče vsako leto na Tednu slovenske drame, katere pokrovitelj je mestna občina Kranj, najboljp predstavi po izboru žirije podeli prav Šeligovo nagrado.
Pred leti so namreč v gledalipču do tedaj tako imenovano veliko nagrado za najboljpo^ predstavo festivala, ki poteka že 36 let, preimenovali v Šeligovo nagrado.
Rudi Šeligo je diplomiral iz filozofije in psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1987 opravil magisterij iz estetike. Sourejal je Revijo 57 in Perspektive, bil glavni urednik Problemov in knjižne zbirke Znamenja pri založbi Obzorja v Mariboru ter sodeloval pri Novi reviji. Kot predsednik Druptva slovenskih pisateljev (1987-1991) je pomembno sodeloval pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju.
Bil je med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze in bil 1990 izvoljen za njenega poslanca v slovenski skuppčini. Več let je bil tudi predsednik Borptnikovega srečanja. Od junija do novembra 2000 je bil minister za kulturo v t.i. Bajukovi vladi. Leta 1989 je prejel Prepernovo nagrado za dramska in prozna dela, leta 2003 pa je za Izgubljeni sveženj prejel nagrado Kresnik za najboljp roman. Od leta 2001 je bil izredni član SAZU.
Rudi Šeligo je s svojim obsežnim opusom večkrat postavil ogledalo slovenski družbi. Med njegova najpomembnejpa dela sodijo drame Čarovnica iz Zgornje Davče, Lepa Vida, Svatba, Ana in Volčji čas ljubezni, med proznimi deli pa poleg Triptiha Agate Schwarzkobler in izgubljenega svežnja pe roman Rahel stik, Demoni slavja, črtice in legende Molčanja in ptevilna druga. Šeligo je napisal tudi ptevilne teoretične spise s polja dramske umetnosti in polemično sodeloval pri družbeno-političnih temah.
V Gorici odkrili kip Simona Gregorčiča
V sredipču italijanmske Gorice od sedaj stoji doprsni kip Simona Gregorčiča. Postavili so ga ob letopnji 100-letnici pesnikove smrti, pomeni pa uresničitev dolgoletnih sanj goripkih Slovencev, je na slovesnosti v Ljudskem vrtu, kjer se je zbralo več sto ljudi, povedal predsednik slovenske konzulte pri občini Gorica Igor Komel. ,,Goripki sla-vček" je s svojo poezijo čvrsto zasidran v goripki prostor in zavest slovenskega človeka, je poudaril.
Gregorčič je namreč svojo življenjsko pot sklenil prav v Gorici.
Doprsni kip Simona Gregorčiča, ki ga je v Ljudskem vrtu danes pesnikov prapranečak Pavel Gregorčič, predstavlja slovensko kulturno dedipčino, svoj pogled pa usmerja v Trgovski dom, ki simbolizi-
ra drugo pomembno poglavje v zgodovini goripkih Slovencev, je povedal Ko-mel. Trgovski dom je bil pred dvema letoma star 100 let, skupaj z obletnico smrti Simona Gregorčiča pa sta priložnost za poglobitev dialoga med Italijani, Furla-ni in Slovenci na Goripkem, je pe dodal.
Gregorčičev kip, ki ga je izdelal domači likovni umetnik Silvan Bevčar, je sploh prvi, posvečen kaki slovenski osebnosti v sredipču Gorice.
Komel je ob tem izrazil upanje, da bo v osrednjem goripkem vrtu svoje mesto napel pe kak slovenski ustvarjalec. Danes je praznik vseh Goričanov, pa sta pripomnila odbornika za kulturo občine Gorica in Fur-lanije-Julijske krajine Claudio Cressati in Roberto An-tonaz.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
NAJVEČJI MUZIKOLOŠKI DOMET
Na 36. varaždinskih baročnih večerih, ki so potekali od 22. septembra do 8. oktobra, je Slovenski komorni zbor prejel nagrado "Ivan Lukačič" za "največji muzikolopki domet". Slovenski komorni zbor je na letopnjih baročnih večerih v Varaždinu nastopil kar trikrat ter "navdupl s svojim muzikolopkim znanjem in zazvenel v vsem svojem razkopu in lepoti".
NE VRAČA SE V CELOTI
Združenje lastnikov razlapčenega premoženja ugotavlja, da se razlapčenim lastnikom denacionalizirano premoženje ne vrača v celoti. Na časnikarski konferenci so člani združenja opozorili predvsem na problematiko vrnjenih denacionaliziranih stanovanj, v katerih zaradi najemnikov nimajo zadostnih pravic. Združenje pa bo v prihodnje pripravilo memorandum, s katerim bo od vlade zahtevalo, naj začne dvostranske pogovore s hrvapko vlado glede recipročnosti vračanja nacionaliziranega premoženja.
MEDNARODNA DIPLOMA
Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo ljubljanskega Kliničnega centra je pridobil mednarodno diplomo, evropsko akreditacijo oddelka kot evropski učni center. Gre za pomembno priznanje abdominalni kirurgiji v tej največji slovenski zdravstveni ustanovi. Certifikat naj bi zagotavljal evropsko raven izobraževanja bodočih kirurgov, specializiranih za to področje.
GLAVNO PRISTANIŠČE ZA SREDNJO EVROPO
V Luki Koper so odprli prenovljeno skladipče za odpremo sadja ter drugega hitro pokvarljivega blaga. V njem bodo lahko naenkrat skladipčili do 1400 palet hitro pokvarljivega blaga. Predsednik uprave Luke Koper Robert Časar je ob otvoritvi poudaril, da bo prenovljeno skladipče pripomoglo k uresničevanju dolgoročne strategije luke postati glavna luka in logistični center srednje Evrope.
NAJPOMEMBNEJŠA PO IVANI KOBILICI
Sodobna kritika Metko Krapovec označuje kot najpomembnejpo slovensko slikarko po Ivani Kobilci. Umetnica, ki je dobitnica več uglednih nagrad, je veliko živela in ptudirala v tujini, zlasti v ZDA, njena intelektualna domovina pa je Mediteran. V galeriji Equrna predstavlja dela, ki so nastala v zadnjih dveh letih. Na razstavi je na ogled osem velikih slik in 20 akvarelov.
OŽIVLJEN LOG
Vas Log pod Mangartom, ki jo je pred pestimi leti prizadel katastrofalen plaz, bo sredi prihodnjega leta dobila nov vodovod, kanalizacijo in drugo komunalno infrastrukturo, čistilno napravo ter varovalni zid. S tem bo vas lahko na novo zaživela, saj bo zaključen večji del sanacije po plazu.
PO SVETU
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
Slovenski pevski zbor Gallus je imel v soboto, 20. t. m. koncert mednarodnih klasičnih ter slovenskih modernih in folklornih pesmi v Teatro Rivera Indarte v Cordobi, ki so ga organizirali Los amigos de la Compania de Jesus — Prijatelji Jezusove družbe — za namene nove jezuitske vzgojne hipe (Casa de Formacion) s sodelovanjem s slovenskim jezuitskim patrom v Cordobi g. dr. Jožetom Suptarjem. S. J. Poročilo bomo objavili v prihodnji ptevilki.
MISIJONSKA AKADEMIJA
Pretekla nedelja — 21 oktobra — je bila misijonska nedelja. Po vseh slov. cerkvenih sredipčih so bile molitve za misijone in dupni pastirji so imeli misijonske pridige.
Popoldne so imeli Slovenci skupno molitveno uro v Ramos Mejia, nato pa litanije. Blagoslov z Najsvetejpm je podelil č. g. Janez Petek C.M. V župnijski dvorani je bila nato misijonska akademija.
Predsednik Slov. misijonske zveze č. g. Lado Lenček CM je pozdravil zbrane rojake, zlasti č. g. direktorja Antona Oreharja. Napovedal je tudi posamezne točke programa. Prvi je nastopil g. Ciril Markež z recitacijo Molitev pred križem. Sledil je govor g. prof. Alojzija Geržjniča. G. Jože Rus je recitiral Jeločnikovo pesem Žena, ki je rodila luč. Sledila je pevska točka sester Fink. Zapele so tri Marijine pesmi: Rožno navdahnjeni popki hortenzij. Pozdrav Kraljici (Foerster) in Ave Pomočnica (Narodna). O položaju katolipke Cerkve v svetu je govoril g. Rudolf Smersu.
V drugem delu sporeda so predvajali skioptične slike. Poleg pkofa Friderika Barage, Pirca in Knoble-harja, so prikazali slike vseh delujočih slovenskih misijonarjev in misijonark v svetu.
Za zaključek je g. Nose recitiral Kunsteljev Moj misijonski križ in Salijevo Propnjo za misijonarje.
OSEBNE NOVICE
Prihod novih Slovencev. V nedeljo 21. oktobra 1956 je prispela v Bs. Aires z italijansko ladjo Anna C žena g. Janka Hafnerja, člana urednipkega odbora Svobodne Slovenije, ga. Tatjana Hafner, roj. Inkiostri s posvojenko gdč. Mihaelo Hafner. Ob prihodu v Argentino ju toplo pozdravljamo in želimo vso srečo ter mnogo zadovoljstva.
Družinska sreča. V sanatoriju Bazterrica v Capita-lu se je rodila 10. oktobra 1956 Silvija-Kristina, hčerka g. Franceta Oblaka in njegove žene ge. Tince, roj. Grom. Družino g. Jožeta Groznika in njegove žene ge. Mici, roj. Zupanc je prav tako razveselila hčerka. Srečnima družinama nape čestitke.
Svobodna Slovenija, 25. oktobra 1956 - pt. 43.
SLOVENCI IN SPORT
MADŽARSKA OBLETNICA
Madžarska se je s spominsko slovesnostjo na trgu Kossuth pred parlamentom v Budimpepti in kasneje v parlamentu spomnila revolucije 23. oktobra 1956. Slovesnost se je začela z dvigom zastave ob prisotnosti madžarskega političnega vrha in več kot 50 delegacij tujih državnikov. Slovesnosti se je udeležil tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Med samo slovesnostjo pa se je na ulicah madžarske prestolnice zbralo več tisoč protestni-kov. Potem ko so policisti s trga pred parlamentom ponoči odstranili med 200 in 300 protestnikov, se je v dopoldanskih urah v sredipču mesta zbralo že več tisoč protestnikov proti sedanji vladi.
KRVAVEČI IRAK
Namestnik irapkega premiera je po srečanju z britanskim premierom Tonyjem Blairom v Londonu napovedal, da bodo irapke sile do konca letopnjega leta prevzele nadzor nad varnostnimi razmerami v skoraj polovici irapkih provinc. Obenem je poudaril, da mednarodne sile ne smejo zapustiti Iraka, čeprav bodo irapke sile dobile večjo vlogo pri zagotavljanju varnosti v državi.
USTAVITE PRIBEŽNIKE!
Španija namerava v Senegal in Mavretanijo poslati vojapka letala, s katerimi bi poskupali zaustaviti val ilegalnih prebežnikov, ki na plovilih zapupčajo svoje države in poskupajo doseči ppanske Kanarske otoke. Spanija se z omenjenima zahodnoafripkima državama pogaja tudi o možnosti uporabe vojapkega nadzora, uporaba vojnih ladij pa je bila doslej izključena.
SE ANGLIJA BOJI EVROPE?
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je opozoril Veliko Britanijo, da ne bi smela obstati na obrobju Evropske unije, temveč bi morala igrati vodilno
vlogo v povezavi. Po njegovih besedah je namreč unija lahko učinkovita na mednarodnem prizoripču le, ko deluje enotno. V predavanju na Kraljevem inptitutu za mednarodne odnose v Londonu je pe poudaril, da se država ne bi smela bati vplivov iz Bruslja.
KOREJA OBLJUBLJA
Severnokorejski voditelj Kim Jong Il je kitajskemu odposlancu Tang Jiaxuan zatrdil, da Severna Koreja ne namerava izvesti drugega jedrskega poskusa. Ob tem pa se je Tangu opravičil za težaven položaj, v katerem se je znapa Kitajska po severnokorejskem jedrskem poskusu. Medtem pa se je v sklopu svoje azijske turneje na Kitajsko odpravila tudi ameripka državna sekretarka Condoleezza Rice.
POMOČ LIBANONU
Evropska komisija je sprostila dodatnih 30 milijonov evrov človekoljubne pomoči za žrtve spopadov v Libanonu. Denar bo namenjen ukrepom, s katerimi bo beguncem omogočena vrnitev na svoje domove. Med drugim bodo sredstva namenjena zagotavljanju dostopa do pitne
TUDI MLADIM NE GRE BOLJE
Slovenska nogometna reprezentanca do 19 let je na tretji in zadnji tekmi v sklopu kvalifikacij za evropsko prvenstvo leta 2007 v Kidričevem izgubila proti Izraelu z 0:3. S tem porazom je Slovenija v skupini 2 zasedla tretje mesto, s čimer je praktično že izgubila vse možnosti za napredovanje v naslednji krog kvalifikacij. V tega se namreč uvrstijo le po dve najboljpi reprezentanci iz vsake izmed 12 skupin in najboljpa tretjeuvrpčena ekipa, kar pa bo Slovenija le z zmago proti Liechtensteinu težko postala.
PRI KOŠARKI SO TUDI BOBENČKI VAŽNI
Čeprav so pred žrebom skupin za koparkarsko evropsko prvenstvo, ^ki ga bo naslednje leto gostila Spanija, z evropskega dela FIBA sporočili, da je slovenska mopka koparkarska reprezentanca uvrpčena v tretji kakovostni boben, je zdaj pripo do spremembe. Izbranci selektorja
Alepa Pipana so namreč "napredovali" v vipi razred. Namesto v tretjem bodo Slovenci zdaj v drugem kakovostnem bobnu. Pri pregledu pravilnikov FIBA Europe se je namreč izkazalo, da prva točka 17. člena tekmovalnega pravilnika pravi, da je rangiranje reprezentanc, sodelujočih na EP, možno le upoptevajoč tekmovanja na evropski celini, ne pa, kot so to pri FIBA Europe storili 19. septembra, tudi rezultatov z zadnjega svetovnega prvenstva. Novi kakovostni bobni so tako zdaj sestavljeni glede na uvrstitve moptev z EP v Srbiji in Črni gori: boben 1: Grčija, Spanija, Nemčija, Francija; boben 2: Litva, Slovenija, Hrvapka, Rusija; boben 3: Turčija, Italija, Srbija, Latvija; boben 4: Čepka, Portugalska, Poljska in kvalifikant.
ZA LAS JIM NI USPELO
Slovenska mopka namiznotenipka reprezentanca je drugi kvalifikacijski turnir za evropsko prvenstvo končala z odličnim rezultatom: premagala je vseh pet nasprotnikov: prvi dan je najprej s 3:0 premagala Luksemburg, nato s 3:2 Nizozemsko, na koncu pa pe s 3:1 Anglijo. Naslednji dan se je pomerila pe s Svico in Portugalsko ter obe premagala po 3:0. Vendar se je izkazalo, da je bil zaostanek s prvega turnirja v Lizboni prevelik. Na koncu so imeli v boju za želeno drugo mesto isto ptevilo točk kot Nizozemci (v medsebojni tekmah pa tudi isto ptevilo osvojenih nizov), a je odločala razlika v nizih, ki pa je bila na stani "tulipanov". Poleg njih so se v dodatne kvalifikacije za elitno skupino uvrstili tudi skupni zmagovalci Portugalci,^Slovenija pa je zasedla tretje mesto, pred Anglijo, Svico in Luksemburgom.
DAROVALI SO
Zveza slovenskih mater in žena iz San Martina se
iskreno zahvaljuje neimenovanemu dobrotniku, ki je darovala 30,- pesov v nap dobrodelni sklad. Bog stotero povrni!
vode, za obnovo osnovne infrastrukture, pomoč v hrani, odstranjevanje min ter zdravstveno oskrbo in psihosocialno svetovanje. Najbolj pomoči potrebne družine bodo tako dobile hrano in gospodinjske potrebpčine, del pomoči pa bo namenjen tudi za ponoven začetek ekonomske aktivnosti posameznikov.
NA KOSOVU
Združeni narodi so glavnemu pogajalcu Združenih narodov za Kosovo Marttiju Ahtisaariju podaljpali mandat do junija prihodnje leto. Ahtisaari je sicer na srečanju z generalnim sekretarjem zveze NATO Jaapom de Hoopom Schefferjem vztrajal pri napovedi, da je ciljni datum za reptev prihodnjega statusa srbske pokrajine konec letopnjega leta. Ob tem pa dodal, da trenutno je osredotočen na svoje delo, saj predlogi pe niso pripravljeni ter poudaril, da se njegovi načrti niso spremenili.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Marko Vombergar, Toni Oblak, Jože Wakounig, Ivana Tekavec, Polona Pintar Lazar, Katja Oblak, Pavlina Dobovnek.
Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino p 100, pri poraljanju po popti pa p 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko popto. Z navadno popto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
ZEM
A
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splonna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A nič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapunčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
NUTRICIONISTA Carolina L. Šerjak. Licenciada en nutricion — UBA. Planes de alimen-tacion personalizados. Pedir turnos al 4441-6475 o 155-746-9422. cs-goodnutrition@yahoo.com.ar
PORAVNAJTE NAROČNINO!
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
24. oktobra 2006
URADNE URE
Uradne ure pisarne Zedinjene Slovenije, ter urednintva in uprave Svobodne Slovenije so od ponedeljka do petka, od 10. do 19. Na argentinske državne in na cerkvene praznike ne uradujemo. Prosimo rojake, da ta urnik upo ntevajo!
Večer slovenskega filma
Veleposlanintvo Republike Slovenije v torek, 31. oktobra vabi na ogled dveh slovenskih filmov. V kinodvorani francoskega kulturnega centra Alianza Francesa, Cordoba 946, Buenos Aires, bosta prikazana dva slovenska filma. Ob 19. uri bo celovečerni igrani film ,,Vesna" (1953), ob 21. uri pa celovečerni film ,,Od groba do groba" (2005). Vstop je prost in rojaki so prisrčno vabljeni!
NOGOMET
Igre naj končajo po prvem polčasu!
Slovenska
EVRO US dolar
239,6 SIT 190,9 SIT
nogometna reprezentanca je na stadionu Dinama v Minsku izgubila z domačo belorusko reprezentanco 2:4 in se verjetno poslovila od realnih možnosti, da bi nastopila na evropskem prvenstvu.
Za Slovenijo so igrali: B. Mavrič, Ilič, Jokič, Cesar, M. Mavrič, Koren, Ačimo-vič (od 70. Komac), Žlogar, Birsa, Novakovič (od 82. Burgič), Lavrič. Slovenske gole sta zabila Cesar in Lavrič, ob v prvem polčasu. Pritisk pred dvobojem je bil za obe reprezentanci velik. Obe montvi sta za nadaljevanje realnega upanja o evropskem prvenstvu potrebovali zmago, zato je bila živčnost na začetku razumljiva. Belorusi so igrali pred svojimi navijači, zato ni bilo nobenega presenečenja, da so takoj krenili v napad.
Že v uvodnih minutah so si pripravili dve polpri-ložnosti, toda večje nevarnosti za Boruta Mavriča ni bilo. Slovenci so bili na začetku prisiljeni v obram-
OBVESTILA
SREDA, 25. oktobra:
Učiteljska seja voditeljic osnovno nolskih tečajev, ob 20.
uri v Slovenski hini. SOBOTA, 28. oktobra:
Redni pouk na srednjenolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hini.
Večer Slovenske kulturne akcije na temo ,,Kocbek v novi luči". Govorita Vinko Rode in Tine Debeljak, ob 20. uri v Slovenski hin. NEDELJA, 4. novembra: Zvezni Mladinski dan, v Slomnkovem domu. ČETRTEK, 9. novembra:
Zveza slovenskih mater in žena bo imel svoj sestanek
15. uri v Slovenski hini. SOBOTA, 11. novembra:
Zaključna prireditev tečaja RMB, v Slovenski hini. Predavanje za visokonolce, ob 20. uri v Slovenski hini. Pavle Novak CM bo govoril o temi ,,Svoboda odgovornost". NEDELJA, 12. novembra:
Film o delu misijonarja Petra Opeka na Madagaskarju, na
Pristavi ob 11. uri. Nato bo razgovor z g. Jesus M. Silveyrom, avtorjem knjige ,,Un viaje a la esperanza". ČETRTEK, 16. novembra:
Zveza slovenskih mater in žena iz San Martina lepo vabi na svoj mesečni sestanek. Imele bomo srečanje v kuhinji. Pekle bodo potice in nam dajale nasvete sestre Škulj-Petkovnek, v domu ob 16 uri. NEDELJA, 26. novembra: Nedelja Kristusa Kralja.
ob
G.
in
Sodinče v Strasbourgu o Ljubljanski banki
bo, toda kmalu so vsaj delno vzpostavili ravnotežje. Ko je že bilo videti, da začetna domača ofenziva ne bo obrodila sadov, pa so varovanci Jurija Puntosa povedli. Po zelo sumljivem položaju je Sergej Kornilen-ko dobil žogo v kazenski prostor in zavrnil do Denisa Kovbe, ki mu žoge ni bilo težko potisniti v prazno mrežo.
A gostov to ni zmedlo. Že v naslednjem napadu se je po kotu, ki ga je izvedel Milenko Ačimovič, v kazenskem prostoru najbolje znanel Bontjan Cesar in z glavo izenačil izid. Po dveh zadetkih se je igra umirila, pred koncem drugega dela prvega polčasa pa je spet prinlo do spremembe izida. Tokrat so povedli Slovenci, za domače je bil spet usoden kot. Izvedel ga je Val-ter Birsa, gol pa je z glavo dosegel Klemen Lavrič.
Slovenci so bili pred veliko zmago, toda potrebno je bilo odigrati ne drugi del. Vendar veselje se je hitro spremenilo v žalost. Tehnično boljni Belorusi so izvedli nekaj lepih akcij ter spreobrnili izid. In to po zaslugi Kornilenka, ki je dve podaji - eno z leve ter drugo z desne strani, zaključil z natančnima streloma. Med obema beloruskima goloma je Vjačeslav Hleb zapravil ne eno lepo priložnost, po njegovi poti pa so nli ne njegovi soigralci, ki bi glede na priložnosti lahko dosegli ne kaknen zadetek. Varovanci Braneta Oblaka so bili v želji po izenačenju in terenski premoči nemočni. Imeli so tudi nekaj smole. Andrej Komac je v 82. minuti lepo streljal od daleč, a je zadel le vratnico, na drugi strani pa je končni izid s prostega strela postavil Vladimir Koritko.
Brane Oblak je izjavil, da so ,,Belorusi imeli svoj dan. Bili so za razred boljni, kar pripisujem dejstvu, da imamo mlado in neizkuneno ekipo. Imeli smo rezultat, vendar nismo zdržali, v obrambi smo na čelu z vratrajem storili preveč katastrofalnih napak. V odmoru smo se dogovorili,
Hrvanki Jutranji list je poročal, da je Evropsko sodinče za človekove pravice v Strasbourgu sprejelo odločitev v tožbi hrvankih varčevalcev Ljubljanske banke proti Sloveniji, ki naj bi jo objavilo 6. novembra. V Ljubljani datuma objave niso potrdili. Slovenski visoki predstavnik za nasledstvo Miha Pogačnik je potrdil le, da je bil neformalno obvenčen, da je sodinče sprejelo odločitev.
Pogačnik do uradnega obvestila odločbe ne želi komentirati, povedal je le ne, da pričakuje ,,ugoden rezultat". Odvetnik dela hrvankih varčevalcev Mili-voje Žugič pa je za Jutranji list dejal, da je prejel uradno obvestilo sodinča v Strasbourgu s pripombo, da mu bodo razsodbo poslali 6. novembra.
Trije nekdanji varčevalci podružnice lB v Zagrebu so v okviru primera ,,Ko-vačič in ostali" vložili tožbe proti Sloveniji leta 1998 in 1999. V okviru presoje, ali je pristojno za odločanje v tožbi, je oktobra 2003 po-
tekalo zaslinanje, sodinče pa je nato 8. aprila 2004 presodilo, da je pristojno za odločanje v tem primeru. Odločitev sodinča bo pomembna za usodo kakih 130.000 varčevalcev, ki od LB zahtevajo 150 milijonov evrov deviznih prihrankov s pripadajočimi obrestmi, pa tudi za Slovenijo, ki vztraja, da gre za vprananje nasledstva.
Hrvanki varčevalci so v tožbi trdili, da so jim s tem, ko ne morejo do svojih prihrankov, krnene njihove temeljne človekove pravice do lastnintva in uživanja svojega premoženja, o čemer govori 1. člen 1. protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Poleg tega menijo, da so žrtev diskriminacije na podlagi nacionalnosti (o tem govori 14. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah), saj so, kot opozarjajo, slovenski varčevalci v omenjeni banki lahko dvignili svoje prihranke.
Medtem ko hrvanki varčevalci in vlada v Zagrebu zagovarjajo stalinče, da
da moramo zdržati napade na začetku drugega dela, vendar smo hitro prejeli zadetek. Po izenačenju pa nam je povsem padla koncentracija. Lani smo bili z njimi enakovredni, tokrat so nas nadigrali. Moram reči, da so fantje dali vse od sebe, ampak taka je realnost."
NASA SKUPNOST ZIVI
V	četrtek, 12. oktobra je bil v Slovenski hini redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena. Predaval je g. Tone Mizerit ,,o strupeni poplavi medijev".
V	soboto, 14. oktobra je mladina Slomnkovega doma imela izlet v Glew pod vodstvom predsednika doma, Marka Selana.
V	nedeljo, 15. oktobra smo v Argentini praznovali materinski dan .
V	ponedeljek, 16. oktobra so članice pristavskega odseka Zveze slovenskih mater in žena obiskale rojake, ki živijo v Rožmanovem domu.
Isti dan je bilo v Slomnkovem domu v Ramos Mejiji srečanje za mlade, ki obiskujejo 2. letnik slovenskega srednjenolskega tečaja RMB ali so v tej starosti. Vodila sta ga g. Franci Cukjati in Pavle Novak CM.
V	sredo, 18. oktobra je bila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj zahvalna sv. mana ob 15. obletnici slovenske samostojnosti. Prisoten je bil predsednik prve slovenske vlade prof. Lojze Peterle. Po sv. mani je bilo v gornji dvorani Slovenske hine srečanje z njim.
V	četrtek, 19. oktobra je sanmartinski odsek Zveze slovenskih mater in žena imel svoj redni mesečni sestanek. Predaval je Arh. Jure Vombergar o ,,napadih na družino".
V	nedeljo, 22. oktobra so na Pristavi v Castelarju praznovali 39. Pristavski dan pod geslom ,,Z mladimi
močmi vztrajno naprej". ^^^^^^^^^^^^^^^^ Zjutraj je bilo dviganje zastav in opoldan, po sv. mani, kosilo. Proti večeru je bil kulturni program. Slavnostni govornik je bil prof. Vinko Rode. Sledila je igra „Biserni diadem" avtorja Mihe Gaserja v režiji Maruče Zurc Čeč.
D-ova, za tiskovni referat Zedinjene Slovenije
mora za izplačilo starih deviznih vlog poskrbeti Slovenija kot država, kjer je imela nekdanja Ljubljanska banka sedež, slovenska stran ves čas poudarja, da gre za vprananje, ki mora biti reneno v okviru nasledstva nekdanje SFRJ, saj je garancijo za omenjene hranilne vloge dala tedanja zvezna država.
Naslednice z izjemo Hrvanke so se pri garancijah za devizne hranilne vloge tudi strinjale, da se uporabi teritorialno načelo. S ovenija je v skladu s teritorialnim načelom ne glede na sedež banke in državljanstvo varčevalcev izplačala stare devizne vloge vsem varčevalcem, ki so imeli odprte račune na območju Slovenije.
Breži nka arheolo nka odkritja
Pravkar končana zančit-na arheolonka izkopavanja na glavni mestni ulici v Brežicah so dala pričakovane in nepričakovane rezultate. Kot so na novinarski konferenci povedali predstavniki novomenke enote Zavoda za varstvo kulturne dedinčine, so namreč v minulih dveh mesecih ob severnem vstopu v mesto naleteli na ostanke srednje-venkega obzidja, obrambni stolp in obrambni janek. Nepričakovano pa so ob mnogih pridatkih, med katerimi je tudi lep vrč, odkrili ostanke predzgodovinske naselbine. Zdaj so končno dani dokazi, da sodijo Brežice med najpomembnejna stara slovenska mesta.
Po besedah arheologa Urona Bavca bi kazalo najdbe pokazati javnosti, nakar bi jih shranili v Posavski muzej Brežice. Na lokaciji ostankov obzidja in obrambnega stolpa, ki jih bodo zagrnili, bi morali zdaj namestiti oznake v tlak ter postaviti informativne table, ki bi opozarjale na bogato preteklost mesta. Podobno velja za preostala letonnja arheolonka odkritja v Brežicah, saj so na obzidje in obrambni stolp naleteli tudi pri novi ponti, pri nekdanjem sejminču ob Savi pa z gradnjo nove policijske postaje odkrili pre-dzgodovinsko naselbino.