Terme Ptuj
SAWk HOTELS S, RfSORTS
Torek: Tednikov kopalni dan
-50 %
na celodnevno vstopnico
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
-
w
se
15
dni
3
s
Perutnina Ptuj
110 YEARS
maraton 2015
Staro mestno jedro PTUJ / www.polimaraton.s
Kultura Videm • Prvi poskus ustanovitve ZKD popoln polom O Stran 10
letnik LXVIII • št. 41 ^ Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
89,8« 98,2 °I04t3
www.radio-ptuj.si
mmsii ^ii
Podravje, Slovenija • Krivdna odgovornost podjetij pod drobnogledom ZZZS
Od delodajalcev izterjujejo^milijone
Zavod za zdravstveno zavarovanje množično vlaga tožbe do delodajalcev in izterjuje škodo, nastalo zaradi stroškov zdravljenja, izplačila nadomestila plač in drugih stroškov zaradi poškodb, smrti ali bolezni zaposlenih na delovnem mestu. Če se ugotovi, da je do nesreče ali bolezni prišlo po krivdi delodajalca, ga bremenijo vsi stroški zdravljenja. Zaradi takšnih zahtevkov prihaja tudi do stečajev , podjetiji opozarjajo v OZS. Več na straneh 2 in 3.
Kmetijstvo
Francozi z zakonom proti zavrženi hrani, Slovenci pa nič ... O Stran 8 in 9
Politika
Videm • Finančna zelena luč za vrtec na podstrešju
° Stran e Zakaj za nujne reševalne ¡on2ja • Ugriz prevoze zmanjkuje denarja
kače: ne zarezuje-mo, ne sesamo ... O Stran 24
Črtomir Goznik
Ptuj: Zakaj je Glažar na občini j dobil j odpoved i
2 Štajerski
Aktualno
petek • 29. maja 2015
Slovenija • ZZZS za povrnitev stroškov od delodajalcev terja milijone
Plačilo nadomestila v času bolniškega staleza
Zavod za zdravstveno zavarovanje množično vlaga tožbe do delodajalcev in izterjuje škodo, nastalo zaradi stroškov zdravljenja, izplačila nadomestila je slednji dolžan povrniti zavodu tudi stroške nadomestila za čas bolniškega staleža (razen prvih 30 dni, ki že itak bremenijo delodajalca), prav tako
Preverili smo, koliko tako imenovanih regresnih zahtevkov je bilo izplačanih v minulih letih. Seštevek vseh terjatev sega v milijone; samo lani so od delodajalcev izterjali 1,4 milijona evrov. Kot so v uvodu pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenija (ZZZS), je do povračila škode dolžan poravnati tisti, ki je ali naklepoma ali iz malomarnosti povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe: »ZZZS ima skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pravico in dolžnost, da od tistega, ki je naklepno ali iz malomarnosti povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe, zahteva povračilo škode. Na ta način ZZZS aktivno prispeva k višji ravni zdravja in varstva pri delu. Regresni zahtevki ZZZS ne ogrožajo poslovanja gospodarskih subjektov, saj sodišča upoštevajo prispevek delavca. V odškodninskem pravu velja, da je škodo dolžan povrniti tisti, ki jo je povzročil.«
Uvodnik
Večina regresnih zahtevkov se izterja na sodišču
Zavod primarno, ko ugotovi, da je prišlo do škodnega dogodka (nesreča pri delu....) in ko ugotovi obseg stroškov, ki so nastali v zvezi z zdravljenjem zavarovanca ter če upravičeno meni, da je do njih prišlo zaradi opustitve varnostnih ukrepov delodajalca, nanj naslovi zahtevek za povračilo stroškov skupaj z vso dokumentacijo in ga pozove, da jih poravna v roku 15 dni od prejema poziva. Če je zahtevek zavrnjen, je Zavod prisiljen vložiti tožbo pred pristojnim sodiščem, ki ugotavlja stopnjo krivde. Pri tem lahko sodišče v skladu z novejšo sodno prakso upošteva tudi morebitno soodgovornost zavarovanca za nastalo škodo v obliki deljene krivde (npr. 70% 30%).
»Večina regresnih zahtevkov s strani delodajalcev ni plačana v zahtevanem roku, kar je tudi razumljivo, saj so lahko stroški tudi dokaj visoki. Precejšen del regresnih zahtevkov zato nadaljuje pot z vložitvijo tožbe na pristojnih sodiščih,« pojasnjujejo na ZZZS in še dodajajo, da so tudi po pravnomočni sodbi velikokrat potrebne izvršbe: »Vse več je primerov, ko ZZZS zaradi nelikvidnosti, nesolventnosti in finančne nediscipline regresnih zavezancev po sodno prisojenem regresnem zahtevku ne dobi plačila.«
Pametni projektanti iz pisarn
Kot kaže, se država iz že številnih zgrešenih milijardnih infrastruktur-nih projektov, kot so denimo TEŠ 6 in gradnja preljubih avtocest, ni naučila prav nič. Na zgrešeno prakso in neracionalno porabo denarja me namreč spominja tudi sedanji največji projekt v našem delu države, skoraj pol milijarde vredna modernizacija proge Pragersko-Hodoš. Kot že čivkajo ptički na veji, v sklopu projekta Ministrstvo za infrastrukturo in prostor na območju z visokim vodostajem podtalnice gradi podvoze! Ne morem si kaj, da pri tem ne bi zmajevala z glavo in kritizirala odgovornih. Kdo neki je to projektiral in ali sije projektant sploh ogledal teren?
Kmečka logika nekako kaže, da podvoza ni najbolj pametno graditi v vodi in da 24-urno črpanje vode pri sami izgradnji podvoza povzroča samo še dodatne stroške. Na drugi strani pa se poraja še vprašanje, kaj bo s temi podvozi ob prvem večjem deževju. Odgovorni sicer mirijo, da bodo problematiko meteorne vode reševali s črpališčem. A bojim se, da gre le za besede, ki bodo držale samo na papirju. Medtem ko bodo podvozi zaliti in tako popolnoma nefunkcionalni.
Do konca mi je zavrelo minuli konec tedna, ko je ob prvem večjem deževju še nedokončan podvoz v Oslu-ševcih namesto na podvoz spominjal na velik bazen, poln deževnice. Gasilci so v dežju hiteli črpati vodo, ki je segala skoraj do vrha podvoza. Delavci pa so popravljali progo. Če ne bi bil železniški promet zaradi prej predvidenih del tisti dan zaprt, bi ta zaradi popuščene-ga nasipa obstal. To pa bi s sabo potegnilo še dodatne stroške, spet nekaj tisoč evrov ali celo več proračunskega denarja. In tako smo zopet pri neracionalnem trošenju denarja, pa risanju projektov iz pisarn.
Da je posodobitev železniškega prometa smiselna, ne dvomim. Bojim pa se, da bodo ti podvozi na območju visoke podtalne vode spominjali le še na eno zgre-šenoprakso več...
Monika Levanič
Ptuj • Parkirišče na Zadružnem trgu bodo vendarle začeli urejati
Cestno podjetje Ptuj odstopilo od
Čeprav je kazalo, da se zaradi pritožbe Cestnega podjetja Ptuj na izbiro izvajalca za izvedbo del na parkirišču na Z evropskega denarja in novega parkirišča, so se stvari končno uredile. Že v ponedeljek se bodo pognali delovni stroji,
Vrednost investicije ureditve park&ride parkirišča na Zadružnem trgu na Ptuju je po IP in prijavi na razpis 931.614 evrov z DDV, ocena glede na pridobljene ponudbe pa znaša 700.000 evrov z DDV.
A kljub temu da je bil denar za to investicijo zagotovljen, saj je občina lani uspela na razpisu in dobila znatna evropska sredstva, se je zapletlo pri izbiri izvajalca.
Cestno podjetje Ptuj se je namreč pritožilo nad izbiro in vložilo pritožbo, ki je že bila na državni revizijski komisiji. In ker bi revizijski postopek gotovo trajal nekaj mesecev, bi se, kot smo v našem časopisu že opozarjali, lahko zgodilo, da bi parkirišče ostalo neurejeno, saj se roka za dokončanje del - 15. september - ni dalo podaljšati.
A ta teden je prišlo do pozitivnega preobrata. Cestno podjetje Ptuj je namreč umaknilo pritožbo. Zakaj so se odločili za ta korak, pojasnjuje predsednik upravnega odbora Martin Turk: „Drži, da smo umaknili pritožbo. Ta odločitev pa je posledica več razlogov. Dejstvo je, da je časovna odmaknjenost precej-
šnja, sredstva pa je treba izčrpati. V dobro lokalnega območja smo pretehtali, da bo bolje, da pritožbo umaknemo. Nismo si želeli, da občina izgubi evropska sredstva. Kot izvajalec pa vemo, da bi bilo v primeru, če bi čakali na izid revizije, nemogoče dokončati dela do septembra. Dejstvo je tudi, da so vse zadeve, ko so v postopku odlo-
čanja, vprašljive, nikoli ne veš, kakšen bo izid."
Predsednik upravnega odbora Turk meni, da so bili razlogi za pritožbo utemeljeni, saj da so v razpisni dokumentaciji in v ponudbi izbranega izvajalca našli utemeljene razloge za to.
Izvajalec, ki bo urejal parkirišče na Zadružnem trgu, je podjetje Lesnina mg oprema,
podjetje za inženiring, d. d., Ljubljana. Izbrani so bili na podlagi nekoliko nižje cene, kot jo je ponudilo Cestno podjetje Ptuj, a naj bi bila razlika v ponudbi izjemno majhna. Je pa bilo ptujsko Cestno podjetje izbrano v konzorcij podjetij, ki bodo delala na avtocestnem odseku Gruškovje-Draženci, a še čakajo na iztek pritožbenega roka.
• s . ,-r
Dela bodo stekla že naslednji teden.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Foto: DK
petek • 29. maja 2015
Aktualno
Štajerski	3
in stroski zdravljenja tudi v breme delodajalcev
plač in drugih stroSkov zaradi poškodb, smrti ali bolezni zaposlenih na delovnem mestu. »Če se ugotovi, da je do nesreče priSlo po krivdi delodajalca, tudi ostale stroške zdravljenja, zdravila, ...« je pojasnil Zvonimir Arandelovič iz ZZZS.
Foto: Črtomir Goznik
pritožbe
adružnem trgu na Ptuju lahko zgodi, da bomo ostali brez dela pa bodo končana predvidoma do 15. septembra.
Turk sicer večjih zapletov ne pričakuje.
Kar se tiče parkirišča na Zadružnem trgu, pa so seveda z umikom pritožbe Cestnega podjetja Ptuj zadovoljni tudi na Mestni občini Ptuj. Že ta teden so se sestali z izbranim izvajalcem, stroji pa se bodo pognali predvidoma že v ponedeljek.
Martin Turk, direktor CP Ptuj:
»Drži, da smo umaknili pritožbo. Ta odločitev pa je posledica več razlogov. Dejstvo je, da je časovna odmaknjenost precejšnja, sredstva pa je treba izčrpati. V dobro lokalnega območja smo pretehtali, da bo bolje, da pritožbo umaknemo. Nismo si želeli, da občina izgubi evropska sredstva.«
Turk je kljub temu prepričan, da so bili razlogi za pritožbo utemeljeni, saj da so v razpisni dokumentaciji in v ponudbi izbranega izvajalca našli utemeljene razloge za to.
\
Zaradi regresnih zahtevkov tudi stečaji podjetij
„Poznamo primere, ko je moral obrtnik plačati 75.000 evrov in več za stroške zdravljenja delavca, četudi je bil za nesrečo kriv delavec. Problem je naša neustrezna zakonodaja in to, da v Sloveniji nimamo zavarovalnice, ki bi to zavarovala. ZZZS je za letošnje leto napovedal, da bo od delodajalcev izterjal okrog 2,5 milijona evrov iz naslova regresnih zahtevkov, kar je trikrat več kot lani! Nedopustno je, da želijo zdravstveno blagajno napolniti na račun obrtnikov in podjetnikov. Problem regresnih zahtevkov je pereč zlasti za samostojne podjetnike, ki jamčijo z vsem svojim premoženjem. Zaradi tega lahko gredo tudi v stečaj. In ker imamo takšno zakonodajo, so jutri lahko tudi delodajalci socialni problem," je o tem velikem problemu malega gospodarstva izpostavil Boris Repič.
V OZS so pripravili možne rešitve tudi za ureditev te problematike, da je odškodninska odgovornost delodajalcev v primeru regresnih zahtevkov Zavodov izključena, če je do škodnega dogodka prišlo zaradi lažje malomarnosti, da se odškodninska odgovornost delodajalcev limitira, da se regresni zahtevki krijejo iz naslova posebnega prispevka za poškodbe pri delu in da se zakonsko predpiše
obvezno zavarovanje za kritje regresnih zahtevkov. (MG) V V
70 odstotkov regresnih zahtevkov zaradi nesreč pri delu
Zavod je v lanskem letu izterjal za dobrih 1.456.100 evrov odškodninskih zahtevkov. Vložil pa je 410 regresnih zahtevkov v skupni vrednosti več kot 2.617.000 evrov. A na Zavodu ocenjujejo, da je vloženih regresnih zahtevkov v primerjavi z bolniškimi dopusti v breme delodajalec relativno majhno: »Glede na dejstvo, da je bilo v letu 2014 evidentiranih 13.990 primerov bolniških odsotnosti v breme delodajalcev zaradi poškodbe pri delu, je omenjenih vloženih 410 regresnih zahtevkov relativno malo (2,9 %) (pri čemer ocenjujemo, da je bilo od teh regresnih zahtevkov 9095 % vloženih zoper delodajalce zaradi nezgod pri delu).« Pri tem pa še opozarjajo, da evidence, koliko natančno od tega je zahtevkov do delodajalcev, nimajo: »70 odstotkov vseh vloženih regresnih zahtevkov se nanaša na povračilo škode, povzročene zaradi nesreč pri delu. Vodilni vzroki za nastanek poškodb so padci z višin, stisnjenja, stiki z elektriko in padci predmeta - podrobnejše podatke v zvezi s tem vodi Inšpektorat za delo. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja iz preteklih let je največ nesreč pri delu v gradbeništvu, sledi dejavnost javne uprave in obrambe ter socialnega zavarovanja (zlasti vojska, policija), proizvodnja kovinskih izdelkov, zdravstvo in socialno varstvo ter nazadnje trgovina na drobno in popravilo izdelkov široke uporabe.«
Novo parkirišče bo imelo 105 mest za osebna vozila, osem parkirišč za avtobuse, štiri za taksije, dve stojni mesti na postajališču za bus, na novo bo urejena zelenica, zasaditev dreves, postavljene pa bodo tudi klopi.
Dženana Kmetec

Foto: Črtomir Goznik
Z leti manj zahtevkov, a uspešnejši pri izterjavi
Skupni podatki sicer kažejo, da se je od leta 2009 do 2014 število regresnih zahtevkov ZZZS zmanjšalo. Znižala pa se je tudi vrednost vloženih zahtevkov. Na drugi strani pa se je povečala uspešnost izterjave. Medtem ko je ZZZS v lanskem letu vložil 410 regresnih zahtevkov v skupni vrednosti več kot 2,6 milijona evrov, izterjal pa slabega 1,5 milijona evrov, je leto poprej (2013) vložil 462 zahtevkov v skupni vrednosti nekaj več kot 2,7 milijona evrov, izterjal pa za 1,2 milijona evrov. Leta 2012 je ZZZS izterjal več kot 1.310.000 evrov, v letu 2011 okrog 1.020.000 evrov, v letu 2010 dobrih 1.050.000 evrov in v letu 2009 več kot 1.360.000 evrov.
Pri težjih poškodbah stroški tudi več 100.000 evrov
Sicer pa je vodja sektorja za informiranje in odnose z javnostmi na ZZZS Damjan Kos še dodal, da pri težjih poškodbah stroški lahko presegajo več 100.000 evrov: »Pri nekaterih primerih (poškodbe, ki imajo za posledico invalidnost ...) večina stroškov nastane šele po nekaj mesecih od škodnega dogodka, pri čemer velja upoštevati, da posamezni primeri zdravljenja in rehabilitacije poškodovanih lahko trajajo tudi več let ali celo dosmrtno. Nekateri primeri zahtevajo dolgotrajno tudi večletno ali celo dosmrtno zdravljenje in rehabilitacijo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot je na primer dosmrtna uporaba vozička na ročni ali elektromotorni pogon, večletna rehabilitacija na primer po hujši poškodbi glave oziroma možganov, zahteve po doda-
tnih zdravstvenih storitvah in operativnih posegih zaradi možnih naknadnih zapletov pri zdravljenju poškodovanca, neželeni stranski učinki zdravil, ki zahtevajo dodatne hospi-talizacije, zelo dolgo obdobje nezmožnosti za delo s pravico do nadomestila plače in drugo. V takšnih primerih zdravljenje ni končano, njegovi stroški pa lahko presegajo več 100.000 evrov.«
ZZZS: Z regresnimi zahtevki se preprečujejo neodgovorna dejanja
Na drugi strani pa delodajalci ZZZS opozarjajo, da povračila škod utegnejo ogroziti manjša podjetja, saj ni zgornje meje za odškodnine in tudi ne razlikovanja glede na to, ali je neka škoda nastala zaradi malomarnosti
ali zaradi naključja. A ZZZS te očitke zavrača: »Če bi torej omejili »višino regresnih zahtevkov« ali jih sploh ne izvajali, bi na ta način škoda, ki jo je povzročil delodajalec s svojim neustreznim ravnanjem (in bi presegala določen limit), bremenila zdravstveno blagajno in s tem solidarnostno vse plačnike prispevkov, torej tudi tiste delodajalce, ki dosledno in zgledno izvajajo vse ukrepe varnosti in zdravja pri delu. Menimo, da se z regresnimi zahtevki izostruje odgovornost in preprečujejo neodgovorna dejanja, ki ne morejo in ne smejo biti predmet načel solidarnosti. Stroški teh dejanj so po našem mnenju lahko zgolj predmet individualne odgovornosti tistega, ki je nezgodo navsezadnje povzročil, in ne predmet solidarnosti vseh zavarovancev in delodajalcev kot plačnikov prispevkov.«
Monika Levanič
Lani najvišji znesek - 24.000 evrov - plačalo ptujsko podjetje
Na mariborsko enoto ZZZS smo povprašali, koliko regresnih zahtevkov so vložili letos in koliko v lanskem letu ter kako uspešni so bili pri izterjavah. Kot je pojasnil vodja oddelka Stanislav Jambrovič, so do konca aprila vložili 18 regresnih zahtevkov. Skupni izterjevani znesek je znašal dobrih 321.000 evrov. Plačanih regresnih zahtevkov pa je bilo do tega trenutka v višini 47.600 evrov.
Lani je mariborska enota zavoda vložila 28 regresnih zahtevkov v višini slabih 287.000 evrov. Od tega je bilo plačano okrog 149.000 evrov. Najvišji izterjani znesek je znašal 24.400 evrov, ki ga je moralo plačati podjetje z območja Ptuja zaradi poškodbe pri dvigovanju vozička. Drugi najvišji znesek v višini 14.000 evrov je zaradi poškodbe pri padcu v nezavarovano odprtino moralo poravnati podjetje z območja Maribora, tretji najvišji znesek (11.000 evrov) pa je plačalo podjetje z območja Hoč zaradi poškodbe pri padcu z odra.
Sicer pa po besedah Jambroviča število poškodb pri delu na območju OE Maribor nekoliko upada: »V letu 2014 so vse škode skupaj za OE Maribor znašale 3.324.886 evrov, v prvih petih mesecih letošnjega leta pa 1.361.716 evrov."
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 29. maja 2015
Slovenija, Podravje • Kdo vse in v kašni višini financira reševalne prevoze
Ko za nujne reševalne prevoz
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je lani za nujne reševalne prevoze namenil nekaj več kot 11 milijonov evrov, podoben Torej finančno gledano: sploh ni pomembno, koliko nujnih reševalnih prevozov zdravstveni dom opravi. Prav zato določeni izvajalci
Nujni prevozi so v celoti kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, medtem ko so ostali prevozi kriti v deležu tudi iz drugih virov (zavarovalnice). Kot so pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ima zavarovana oseba pravico do prevoza z re-sevalnimi in drugimi vozili, kadar iz zdravstvenih ali drugih razlogov ni mogoče opraviti prevoza z javnim prevoznim sredstvom.
Nenujne prevoze pa odobri osebni zdravnik, edini pogoj za odobritev je zdravstveno stanje zavarovane osebe (nepo-kretnost, škodljivost potovanja z javnim prevoznim sredstvom in dializa).
Zavarovana oseba ima v primeru, da ni zmožna potovati sama, pravico tudi do spremljevalca. „To pomeni, da je zavarovana oseba upravičena do nenujnega prevoza, če bi javni prevoz škodil njenemu zdravstvenemu stanju, npr. da
zaradi zdravstvenega stanja ne sme sedeti pokončno, da rabi asistenco zdravstvenega delavca ... Samo dejstvo, da zavarovano osebo pripeljejo svojci, pa pomeni, da le-ta lahko potuje z javnim prevoznim sredstvom.
V	tem primeru osebi in spremljevalcu (če je le-ta potreben) pripadajo potni stroški in ne prevoz," pojasnjuje Damjan Kos, vodja sektorja za informiranje in odnose z javnostmi ZZZS.
Tako nujna medicinska pomoč (NMP) in nujni reševalni prevozi (NRP) se krijejo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Za financiranje izvajanja je opredeljen standard in kalkulacija za delovanje enega tima na letni ravni, ki vključuje vse stroške dela, materialne stroške (zdravila, obvezilni material ... ) in amortizacijo (tudi za vozila kot osnovna sredstva ...).
V	letu 2014 so na ZZZS za nujne reševalne prevoze, ki se plaču-
r
v
Zavarovana oseba ima pravico do prevoza z reševalnimi in drugimi vozili, kadar iz zdravstvenih ali drugih razlogov ni mogoče opraviti prevoza z javnim prevoznim sredstvom. Ti prevozi so:
1.	nujni prevozi, ko je treba zagotoviti čimprejšnjo zdravniško pomoč in preprečiti najhujšo možno posledico za življenje ali zdravje zavarovane osebe, za zdravje drugih in v vseh primerih, ko zavarovana oseba potrebuje takojšnje nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč;
2.	prevozi, ki niso nujni, ker ne gre za reševanje življenja ali prevoz zaradi nujnega medicinskega posega, ampak za prevoz nepokretne zavarovane osebe do zdravstvenega zavoda ali zdravnika in nazaj ali prevoz osebe na dializo in z nje;
3.	v primeru, ko bi bil prevoz z javnim prevoznim sredstvom lahko škodljiv;
4.	prevozi zavarovane osebe s spremstvom zdravstvenega delavca.
Zavarovana oseba ima pravico do nenujnega prevoza (ko ne gre za reševanje življenja), če je nepokre-tna, gre za prevoz na dializo in z nje, bi bil prevoz z javnim prevoznim sredstvom lahko škodljiv.
(Vir: ZZZS)
Zanimivost: nujni prevozi se izvajalcem plačujejo v pavšalu in se ne obračunavajo po realizaciji.

y
Opis	EUR	Opombe
Delavci (5,14 diplomiranih zdravstvenikov in 5,14 reševalcev)	269.992,56	
Materialni stroški in dodatna sred. za informatizacijo
24.236,55 Gorivo, vzdrževanje vozil, elektrika, čiščenje ...
Amortizacija
14.196,58 OS (avtomobili, medicinska in ostala oprema ...)
Skupaj sredstva na letnem nivoju
308.425,69
Pavšal / mesec
25.702,14
Prevozi	Cene	Plačniki
NUJNI REŠEVALNI PREVOZI	Plačilo v pavšalu (za tim 25.702 evra na mesec)	ZZZS
NENUJNI REŠEVALNI PREVOZI	0,67 evra na kilometer	ZZZS in ostale zavarovalnice
SANITETNI PREVOZI	0,34 evra na kilometer	ZZZS in ostale zavarovalnice
Foto: Črtomir Goznik
Plačilo za t. i. nujno medicinsko pomoč je določeno v Splošnem dogovoru in je enako za vse izvajalce. V spodnji tabeli je zbirni pregled standarda iz Splošnega dogovora za nujne reševalne prevoze za ZD Ptuj:
jejo ločeno od timov NMP, plačali 11 milijonov evrov, tako bo tudi letos - znesek se namreč v zadnjih petih letih ni bistveno spremenil.
Tudi na Ptuju manjka denar ...
Ker ZZZS zneske za reševalne nujne prevoze izplačuje pavšalno, nastajajo v določenih primerih pri izvajalcih težave.
Zdravstveni dom Ptuj bo tako letos (kot lani) prejel 308.656 evra za nujne reševalne prevoze, kar pa je po izračunih direktorice Metke Petek Uhan premalo za pokrivanje vseh stroškov: „Menim, da plačilo v pavšalu ni povsem ustrezno. Čeprav se plačilo za nujne reševalne prevoze plačuje v pavšalu, menimo, da bi v standardu morali določiti število kilometrov na tim. V kalkulaciji so predvideni stroški, ni pa določeno število kilometrov. Zaposleni res morajo biti prisotni 24 ur na dan, ne glede na število intervencij, glede stroškov pa ni vseeno, koliko je intervencij in koliko je prevoženih kilometrov. Na primer od števila kilometrov je odvisna poraba goriva, več je prevoženih kilometrov, pogosteje so
tudi servisi, več je popravil, avtomobili hitreje dotrajajo itn.," pojasnjuje direktorica ZD Ptuj, ki si prav zaradi vsega naštetega prizadeva, da bi ptujski ZD dobil več programov.
„Z dobro organizacijo dela in načrtovanjem kadrov, nabav ter nadaljnjim dogovarjanjem z ZZZS in vsem akterjem pri sprejemanju Splošnega dogovora si bo Zdravstveni dom Ptuj tako kot do sedaj še naprej prizadeval, da se bodo nujni reševalni prevozi nemoteno izvajali, saj je življenje pacientov ključnega pomena," pojasnjuje Petek Uhanova in dodaja: „Če pri nenujnih reševalnih prevozih s spremljevalcem in sanitetnih prevozih realizacija presega plan kilometrov, ZZZS plača samo planirano število kilometrov. V letu 2014 je bilo število realiziranih kilometrov pri ne-nujnih reševalnih prevozih s spremljevalcem v ZD Ptuj za 24 odstotkov višje od planiranega, pri sanitetnih pa za kar 48 odstotkov. ZZZS plača le število točk, ki je po planu v določenem deležu, ostale zavarovalnice pa plačujejo po realiziranih kilometrih v določenem deležu. Pomembno pa je poudariti, da so do sanitetnega prevoza in nenujnega reševalnega pre-
petek • 29. maja 2015
Tednikov objektiv
Štajerski	5
e zmanjka denarja ...
znesek bo tudi letos. Težave pa nastajajo pri razdelitvi tega denarja, saj se ti prevozi ne plačujejo po kilometrini, temveč pavšalno. s tem denarjem ne pokrijejo vseh stroškov.
voza s spremljevalcem upravičeni bolniki na podlagi naloga za prevoz, ki ga izda zdravnik v skladu z veljavno zakonodajo."
Zdravstveni dom Ptuj je sicer v letu 2014 od drugih zavarovalnic prejel za nenujne reševalne prevoze s spremljevalcem plačanih 284.055 kilometrov, za sanitetne prevoze bolnikov pa 441.676 kilometrov. To pomeni, da so od ZZZS dobili 25,6 odstotkov vseh sredstev za nenujne prevoze, ostalo od drugih zavarovalnic (74,3 odstotkov). Za sanitetne pa so od ZZZS prejeli plačanih 23,5 odstotkov, od ostalih zavarovalnic pa 76%.
Če upoštevamo, da je kilometer za nenujne reševalne prevoze s spremljevalcem plačan 0,67 evra, za sanitetne pa 0,34 evra, to skupaj znese 340.485 evrov. K temu je seveda treba prišteti še nujne reševalne prevoze, ki pa so plačani v pavšalu (nekaj več kot 308.000 evrov).
Ministrstvo za zdravje ni seznanjeno s težavami
O tem, ali so seznanjeni s težavami, ki jih ima pri financiranju nujnih reševalnih prevozov
r

Nujne prevoze izvajajo samo javni izvajalci zdravstvenih storitev in se plačujejo v pavšalu kot nujna medicinska pomoč z dežurno službo in nujnimi reševalnimi prevozi. Nepravilnosti beleženja so bile ugotovljene:
-	v letu 2013 v 39 primerih,
-	v letu 2010 v 31 primerih,
-	v letu 2006 v 27 primerih. A glede na plačevanje v pavšalu nepravilnosti beleženja nimajo finančnih posledic za blagajno ZZZS.
Nepravilni obračuni nenujnih prevozov (preveliko število obračunanih kilometrov, dvojni obračun, neutemeljeno obračunan spremljevalec in podobno) pa so bili ugotovljeni:
-	v letu 2014 v 316 primerih,
-	v letu 2013 v 68 primerih,
-	v letu 2012 v 19 primerih,
-	v letu 2011 v 200 primerih,
-	v letu 2010 v 27 primerih,
-	v letu 2009 v 26 primerih,
-	v letu 2008 v 153 primerih,
-	v letu 2007 v 197 primerih,
-	v letu 2006 v 80 primerih,
-	v letu 2005 v 64 primerih. V teh primerih pa je blagajna ZZZS oškodovana, zato je izvajalec nenujnega prevoza, ki prekrši pogodbene obveznosti, dolžan povrniti škodo oziroma finančni izdatek, s katerim je bil zaradi tega obremenjen.
V_/
s spremljevalcem je 0,67 evra, za sanitetni prevoz pa 0,34 evra). Ob tem je treba poudariti, da nenujne reševalne in sanitetne prevoze v največji meri krijejo druge zavarovalnice.
ZZZS OE Maribor od leta 2005 do 2014 izplačal več kot 25.600.000 evrov za reševalne prevoze
Za vse reševalne prevoze (nujni, nenujni s spremljevalcem, sanitetni in dializni) je bilo od leta 2005 do 2014 v Območni enoti Maribor iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja izplačanih 25.684.936 evrov. Direktor ZZZS OE Maribor Stane Frim sicer pojasnjuje, da podatki med leti niso povsem primerljivi zaradi spremembe sistema vrednotenja leta 2010 in drugačne metodologije spremljanja stroškov po območnih enotah zavoda. A vendar so podatki iz spodnje tabele zgovorni.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Direktorica ZD Ptuj, Metka Petek Uhan: „Menim, da plačilo v pavšalu ni povsem ustrezno."
ZD Ptuj, pa tudi številni drugi po Sloveniji, smo povprašali tudi Ministrstvo za zdravje. Poslali so izjemno skop odgovor, na katerega smo čakali kar 15 dni. Zapisali so le:„ Financiranje NMP enot se izvaja preko Splošnega dogovora, in sicer v obliki pavšala za posamezno enoto. O tem, da ima ZD Ptuj že vrsto let premalo sredstev za pokrivanje vseh stroškov nujnih prevozov, nismo seznanjeni.
Ministrstvo za zdravje je od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije prejelo podatke o nujnih obiskih v zdravstvenih domovih v obdobju od januarja do junija 2014. Na podlagi teh podatkov smo ugotovili, da je Zdravstveni dom Ptuj v navedenem obdobju obiskalo skupaj 12.053 pacientov, oziroma v povprečju 66,59 osebe na dan. V nočnem času, to je od 20. ure do 7. ure zjutraj, je medicinsko pomoč potrebovalo 3-486 pacientov, oziroma v povprečju 19,26 oseb na noč. V nočnem času je bilo največ obiskov med 20. in 24. uro."
Nepravilnost beleženja: vedno več kršitev
Posledica težav, ki jih imajo s financiranjem nujnih reševalnih prevozov izvajalci le-teh (sicer so to tudi drugi izvajalci, ne zgolj zdravstveni domovi) po državi, pa so najverjetneje tudi nepravilnosti beleženja, ki so v močnem porastu. Zavodi si po številkah sodeč poskušajo denar, ki jim primanjkuje pri nujnih reševalnih prevozih, izboriti na drugih postavkah. Kako dobro jim to uspeva, pa kažejo številke. Posebej veliko nepravilnosti beleženja je bilo ugotovljenih v lanskem letu pri nenujnih prevozih, ko je bilo kar 316 primerov, leto poprej pa le 68.
Za vse nenujne reševalne prevoze v državi je ZZZS v obdobju 2005-2014 izplačal skoraj 16 milijonov evrov. Lani na primer nekaj več kot 2.000.000, v letu 2005 pa 4.296.760 evrov. Takšno zmanjšanje sredstev za ne-nujne reševalne prevoze pa ni posledica dejansko manj prevozov, temveč spremembe obračunskega modela, ki velja od 1. 4. 2010. Uvedeni so bili sanitetni prevozi, to so nenuj-ni prevozi brez spremljevalca, ki pa so tudi manj vrednoteni. Vrednost kilometra oz. točke je za približno 50 % nižja (vrednost točke za nenujni prevoz
LETO	ZNESEK
2005	2.251,580
2006	2.702,779
2007	2.738,698
2008	2.951,793
2009	3.053,954
2010	2.622,278
2011	2.523,858
2012	2.573,766
2013	2.156,879
2014	2.109,347
SKUPAJ	25.684,396
Kot je razvidno iz spodnje tabele, je največji delež namenjen ravno kritju nujnih prevozov.
Dženana Kmetec
Podatki plačil po vrstah prevozov za leto 2014 izvajalcem prevozov v OE Maribor:
	2014	DELEŽ
NENUJNI S SPREMLJEVALCEM	223955	10,62 %
DIALIZNI	63154	2,99 %
NUJNI	1669129	79,13 %
SANITETNI	153108	7,26 %
SKUPAJ	2109347	100,00 %
Podatki o letni vrednosti nujnih reševalnih prevozov v OE Maribor za leto 2015 na osnovi stalne cene:
NUJNI REŠEVALNI PREVOZI	ŠT.TIMOV	VREDNOST ZA LETO 2015
ZD ORMOŽ	0,2	61731
ZD SLOVENSKA BISTRICA	0,5	154328
ZD PTUJ	1	308656
ZD DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR	3,5	1080297
ZD LENART	0,19	58645
SKUPAJ	5,39	1663657
6 Štajerski
Za zdravje
petek • 29. maja 2015
Ptuj • Kdo in zakaj se želi rešiti Glažarja?
Glazar na ptujski občini dobil odpoved
Da je situacija med ptujskim Zupanom Miranom Senčarjem in vodjem kabineta Zupana na MO Ptuj Stanislavom GlaZarjem napeta, vse odkar je Sen-čar postal župan, čivkajo že ptiči na vejah. Te dni pa je zadeva dosegla vrelišče, Glažar je dobil odpoved delovnega razmerja, na katero pa se je pritožil in dela naprej.
„Normalno delam tako kot doslej. Ko bo postopek končan, bom povedal svojo plat zgodbe, za zdaj pa zadev ne bom komentiral. Vsemu skupaj se samo smejim," je pojasnil Glažar in potrdil, da je dobil odpoved delovnega razmerja na ptujski občini, a da se je nanjo pritožil, saj je prepričan, da ni utemeljena. Izvedeli smo, da Glažarja, ki je sicer tudi hajdinski župan, v tej zadevi zastopa priznana odvetniška pisarna Čeferin.
Neuradno naj bi Glažar dobil odpoved zaradi tega, ker naj bi manjkal na delovnem mestu, čeprav v tem času ni imel ne dopusta ne bolniške. To naj bi se zgodilo dvakrat, kar naj bi po trditvah našega vira bil razlog, da so se odločili, da mu spišejo odpoved, ki pa je ni sprejel in se je nanjo pritožil.
Prav tako iz neuradnih, a zanesljivih virov smo izvedeli tudi, da naj bi na ptujski občini pridobili mnenje protikorupcij-ske komisije, ki naj bi zapisala, da gre pri županski funkciji in vodji kabineta župana druge občine za nezdružljivi funkciji.
Stanislav Glažar, župan občineHajdina in vodja kabineta župana MO Ptuj, še ostaja na delovnem mestu v ptujski Mestni hiši.
O razlogih za odpoved delovnega razmerja Glažarju smo povprašali tudi na MO Ptuj, od koder so poslali zelo skop odgovor, kar kaže na to, da gre za izjemno občutljivo temo.
Na MO Ptuj smo naslovili naslednja vprašanja:
Ali drži, da ste na MO Ptuj Glažarju dali odpoved delovnega razmerja?
Zakaj, kaj je razlog?
Ali je res, da odpovedi ni sprejel?
Je zadevo res prevzela odvetniška pisarna Čeferin?
Odgovorili so le, da se je vodstvo Mestne občine Ptuj odločilo, da do zaključka postopka uradnih izjav na to temo ne bo podajalo. »V zvezi z zastavljenimi vprašanji tako sporočamo, da nanje do zaključka postopka ne moremo odgovoriti.
Dalj časa se je govorilo, da Senčarjeva ekipa z Glažarjem težko sodeluje in da se ga želijo
dobesedno »rešiti«. Že kar nekaj časa naj bi mu iskali drugo delovno mesto, ki pa da ga je v
primeru, da bi bilo enako plačano kot sedanje, bil pripravljen celo sprejeti. Glasne so bile tudi
govorice, da bo Glažar prevzel direktorski stolček v podjetju Javne službe Ptuj. A so se očitno
karte premešale in se je zgodba odvila drugače. Kako se bo končala, pa bo najverjetneje odločalo sodišče.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Videm • Drugi rebalans na prvi izredni seji
Finančna zelena luč za vrtec
Videmski občinski svetniki so se v torek, 26. maja, sestali na prvi izredni seji in jo namenili eni sami točki dnevnega reda: drugemu rebalansu proračuna 2015.
Naj spomnimo, da je bil rebalans potreben zaradi širitve vr-teških kapacitet. Jeseni namreč v Vidmu potrebujejo prostor za dva nova oddelka. Kot rešitev se je pokazala ureditev podstrešnih prostorov v stavbi ob nogometnem igrišču. Da bi lahko začeli postopke iskanja izvajalca gradnje, pa je bila potrebna uskladitev proračuna na prihod-kovni in odhodkovni strani.
Z odhodkovno stranjo ni bilo težav: za dokončanje mansarde, sofinanciranje dodatnih ur v kombiniranih oddelkih Lesko-vec, sofinanciranje športnih programov mlajših selekcij, dodatne šolske prevoze (letna šola v naravi), stroške protitoč-ne obrambe in nekatera dela v krajevni skupnosti Tržec, kar vse je zajeto v rebalansu, se je mimogrede nabralo za 91.929 evrov stroškov. Na prihodkovni strani upajo na denar od prodaje stavbnih zemljišč v industrijski coni v enaki višini, kot jo je obljubljal župan Friderik Bračič na prejšnji seji. Pa čeprav je član komisije za izvedbo postopka prodaje nepremičnega premoženja Andrej Forstnerič omenil, da na nedavni seji komisije niso imeli na mizi nobene prošnje za nakup. »Še bo,« ga je 'potolažil'
župan. In svetniki so rebalans sprejeli soglasno.
Upokojenski dom -večna Zelja
Preden se je seja spremenila v »zbor občanov«, je župan svetnike seznanil še s pričakovanim dogajanjem do poletnih počitnic: 23. junija naj bi se občinski svetniki sestali na še eni seji, za
katero upajo, da bodo na njej končno lahko sprejeli občinski prostorski načrt. Do takratne seje bodo morali na odborih razpravljati tudi o ugotovitvah vladne službe za lokalno samoupravo glede občinskega statuta in poslovnika, saj je služba poslala razlage spornih določil obeh aktov ter predlagala spremembe in dopolnitve v mnogih členih. Predstavil je tudi prireditve ob
letošnjih Vidovih dnevih (14. junija), v okviru katerih bodo med drugim proslavili 80-letnico Športnega društva Videm.
Svetniki pa so v nadaljevanju spomnili na že pred leti zamišljen, a neuresničen projekt gradnje doma upokojencev v Vidmu. Žal je še zmeraj ostalo samo pri želji; da pa občina ne bi bila nepripravljena, če se pojavi kak investitor, bi bilo prav poiskati
ustrezno parcelo. Pozvali so župana, naj ne prekine pogovorov s ptujskim domom upokojencev, »ponujali« različne rešitve, kje naj bi stal dom, obujali spomine na »sporne odločitve« prejšnjih občinskih svetov, pa tožili nad tem, da so jim upokojenski dom v Vidmu speljali Juršinčani, a jim je župan hitro nalil čistega vina, da gre za nepreverjene, neutemeljene in nepremišljene trditve. V občinski prostorski načrt je umeščeno zemljišče za dom upokojencev, res pa ga občina še ni kupila. In ker je dom upokojencev investicija, ki je potrebna, bodo na občini storili vse, da bi prišlo do njene uresničitve.
»Upokojenska svetnika« Franc Hliš in Božidar Varnica sta poudarila, da šteje Društvo upokojencev Videm 900 članov in da jih je v anketi, ki jo je izvedlo društvo, 70 odstotkov izrazilo željo, da gredo na stara leta v dom, še zlasti če bi bil v domačem okolju. Tudi če vzamemo ta podatek z rezervo, bi že polovica interesentov pomenila 300 varovancev v domu upokojencev. To zagotovo ni majhna številka, upoštevati pa je treba še dejstvo, da takšen dom za sabo potegne tudi delovna mesta za občane, ki bi se v njem zaposlili.
jš
Vrtec je premajhen
Podstrešje športne stavbe čaka, da postane vrtec .
Da je videmski vrtec premajhen, se je pokazalo zelo hitro. Na srečo to seveda pomeni, da je v tem okolju kar veliko otrok. V zadnjih nekaj šolskih letih jim je uspelo prostorsko stisko reševati s tem, da so uporabljali šolsko učilnico, a jo letos jeseni v šoli potrebujejo. Zato se o dograditvi vrtca že resno razmišlja; dokončno jo bo omogočil novi občinski prostorski načrt. Do takrat - gre za kaka tri leta - bosta rešitev dva oddelka v mansardi športne zgradbe ob videmskem nogometnem igrišču. Lastnica zgradbe je občina (torej odpade strah, da si bodo športniki omislili najemnino zanjo) in jo bo sedaj uredila za vrteške potrebe. Prostor je za zdaj prazen, za njegovo dokončanje, ki je sicer bilo v projektu stavbe predvideno, je takrat zmanjkalo denarja.
Kaj bo s temi prostori čez nekaj let, se natančneje ne ve; ker gre za objekt za šport, bo tam najbrž kaj športnega. Kaj vse pa na to podstrešje umeščajo čez dve, tri leta »dobro obveščeni videmski krogi«, pa raje ne bomo pisali, ker pač nekateri povsod vidijo »strice iz ozadja« in njihove interese.
Foto: Osebni arhiv
petek • 29. maja 2015
Podravje
Štajerski	7
Podravje, Slovenija • V državi približno 2000, v Podravju 500 subvencijskih vlog manj
»
Novi sistem je preveč zapleten, preveč je če-jev!
«
Sredi maja se je končala subvencijska kampanja 2015. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjuje, da so rezultati takšni, kot so bili predvideni. Rezultati drastično ne odstopajo v primerjavi s preteklimi leti, je pa bila letos sama kampanja za svetovalce in kmete večji izziv. Kot je povedal Ivan Brodnjak, vodja svetovalne mreže na ptujskem kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ): »Danes biti uspešen kmet pomeni predvsem, da moraš biti izjemen strokovnjak na področju predpisov.«
Razlog za manj oddanih vlog: kmetija mora imeti vsaj hektar
Kot je še na novinarski konferenci po zaključku subven-cijske kampanje povedal minister, je letos po začasnih podatkih vloge oddalo 57.516 nosilcev kmetijskih gospodarstev za plačila na 455.154 ha površin. Glede na izkušnje preteklih let na ministrstvu pričakujejo še kakšnih 1.000 vlog v zamudnem roku, kar pomeni, da so številke primerljive s predhodnimi leti, ko je bilo oddanih približno 59.000 vlog.
Na območju KGZ Ptuj je bilo lani oddanih 8118 vlog, letos 7598 vlog. Kot pojasnjujejo, je nižje število oddanih vlog mo-
Slovenija bo v sedemletnem obdobju za neposredna plačila med kmete in tudi živilska podjetja razdelila 950 milijonov evrov ali od 134 do 139 milijonov evrov na leto. Preostalih 1,1 milijarde evrov bo porabljenih v okviru programa za razvoj podeželja. Znotraj tega kolača je največji kos odmerjen za sofinanciranje kmetovanja na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, tega denarja je približno 270 milijonov evrov. »Za ekološke ukrepe, ki so v novem programskem obdobju bolj ekološko usmerjeni, je predvidenih 203 milijone evrov, za ekološko kmetovanje je rezerviranih približno 55 milijonov evrov, polovica denarja pa ima po funkciji investicijski značaj,« je povedal pristojni minister Dejan Židan.
Primerjava števila vlog in prijavljenih površin med letoma 2014 in 2015 v Sloveniji
1	Leto 2014	Leto 2015 I
Število zbirnih vlog	59.376	57.516
Kmetijske površine (v ha)	457.651	455.154 OUKUIUBI H Fi-HT
goče pripisati novemu pravilu subvencijske kampanje, ki pravi, da lahko v ukrepe kmetijske politike vstopajo samo kmetije, ki imajo vsaj en hektar upravičenih površin, medtem ko je bila do letos meja 0,3 hektarja.
Sicer pa je vloge za ukrepe kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil (KOPOP) in ekološko kmetovanje oddalo skupaj 7627 kmetijskih gospodarstev za 120.865 ha površin.
Brodnjak: »Cesa takega ne bi rad ponovno doživel«
Kampanja, ki je trajala od 2. marca do podaljšanega roka 15. maja, je bila po oceni Bro-dnjaka izredno zahtevna. »Glede na slovensko povprečje, po mojih informacijah, je bilo na našem območju razmeroma veliko kmetovalcev, ki so se
-
, ' -Vr-v
MHj n
... 1
Foto: Črtomir Goznik
vključili v KOPOP. Ti kmetje so praviloma prišli štirikrat do svetovalca. Najprej na izobraževanje, nato svetovanje glede ukrepov, potem smo pripravili program aktivnosti ter kolobar za poljedelce za leta 2015, 2016, 2017, 2018 in 2019, nato še izbrali ukrepe, ki jih bo posameznik vzel. Veliko kmetov se je odločilo, da bo počakalo do naslednjega leta, saj so se ustrašili zapletenosti sistema,«
je povedal Brodnjak. Priznal je, da so svetovalci še zadnji dan subvencij ske kampanje preverjali določene stvari. »Vsako kmetijo smo individualno reševali. Porabili smo ogromno energije in časa. Vloge smo reševali od jutra do večera, tudi čez praznike. Fizično in psihično je bilo delo zelo naporno, saj vsaka napaka pomeni finančno oškodovanje tistega, ki se mu vloga pripravlja. Česa takega ne bi rad ponovno doživel. Upam, da smo zadevo korektno izpeljali,« je povedal Brodnjak.
Prav tako svetovalci v sub-vencijski kampanji kmetom niso znali povedati, koliko subvencij lahko pričakujejo. »Preveč je če-jev. Bo pa naš predel veliko izgubil, saj je osnovnih izplačil za 20 do 30 % manj, preostanek pa je odvisen od tega, koliko imajo na posamezni kmetiji rastlin, ki vežejo dušik, koliko je žit itd. Tudi zaposleni v svetovalni službi se sprašujemo, zakaj tako zapleten sistem. Zato se vedno bojim, ko pride minister in reče, da se bo nekaj poenostavilo. Stvari so postale zelo regulirane in biti danes uspešen kmet v prvi vrsti pomeni, da moraš biti izjemen strokovnjak na področju predpisov,« je sklenil Brodnjak.
Mojca Vtič
Slovenska Bistrica • Klub študentov je lani razpolagal s približno 82.300 evri
Od risank do koncertov
Četrtkanje z igro namiznega tenisa, igranje igre Fifa, potopisi, »spopadi« glasbenih skupin in drugi dogodki so letos napolnili vsebinsko vrzel, ki je dolga leta zevala Na placu v prostorih Kluba študentov Slovenska Bistrica. Za izvajanje in oblikovanje vsebin je lani klub študentov prejel več kot 82.300 evrov.
Slovenjebistriški klub študentov povezuje 270 študentov in približno 300 dijakov z območja upravne enote Slovenska Bistrica. Njihov namen pa je, tako pravi predsednik kluba Matevž Skrbiš: »Želimo združiti svoje člane in druge študente na območju UE Slovenska Bistrica v eno skupino, znotraj katere bi se zastopali interesi vseh in bi se izvajal pester program, kjer bi se za vsakogar našlo nekaj. Na tem tudi delamo, tako da se vedno znova in znova trudimo razširiti program in povezati čim več ljudi.« Sicer pa je klub študentov lani zabeležil 82.377 evrov prihodkov (leta 2013 je klub razpolagal s 67.957 evri prihodkov). Približno 71.300 evrov je klub prejel iz naslova dotacij Študentske organizacije Slovenije ter Občine Slovenska Bistrica (slednja je prispevala približno 1.900 evrov), dobrih 10.000 evrov so znašali še prihodki od prodaje trgovskega blaga. Odhodki so bili v večini sestavljeni iz stroškov materiala v višini 30.937 evrov ter stroškov storitev v znesku 47.638 evrov, je pojasnil Matevž Skrbiš, ki klubu predseduje od oktobra lani. Klub je leto 2014 končal z minimalnim presežkom prihodkov nad odhodki v višini 161 evrov.
Kot je še povedal predsednik kluba, so bili večji dogodki lani Dan ljubezni z Mi2, koncert skupine Siddharta in stand-up reporterja Milana. »Prenovili smo tudi upravne prostore, saj so bili potrebni prenove glede na zastara-nost opreme,« je dejal predsednik kluba. Tudi letos so izvedli že pisano paleto dogodkov, od v uvodu omenjenih do znanstvenega vikenda v maju. Največji dogodek v prvi polovici leta - koncert Dan ljubezni - pa je letos (dobesedno) splaval po vodi. Katere druge prireditve še bodo izvedene v tem letu, v klubu še ne vedo, zato o njih predsednik kluba noče ugibati.
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
Slovenska Bistrica • Zgodba o prodaji Granita z novim zapletom
Mariborsko sodišče zavrnilo znižanje kupnine
Zgodba o prodaji najstarejšega slovenskega gradbinca Granita je dobila nov zaplet. Okrožno sodišče je namreč 27. maja odločilo, da ne pristane na znižanje kupnine za 1,4 milijona evrov, kot sta predlagala kupec Andrej Kitak iz Rogaške Slatine ter stečajni upravitelj Branko Dordevič.
Stečajni upravitelj je 11. maja na mariborskem sodišču vložil predlog za izdajo soglasja za znižanje kupnine kupcu Kit-ak gradnje. Kot razlog za znižanje kupnine, dogovorjene v kupoprodajni pogodbi septembra lani, je navedel, da je Granit v okviru poslovanja kamnoloma od začetka stečaja do 1. maja letos porabil kamnite zaloge v velikosti 210.000 m3, ki jih cenilec na dan cenitve ni mogel upoštevati v svoji cenitvi. Zato je upravitelj predlagal znižanje kupnine v vrednosti teh porabljenih količin kamnitih zalog, in sicer za 1,4 milijona evrov. Tako bi nova znižana kupnina znašala 6,1 milijona evrov.
Vendar kot je ocenilo sodišče, razlogov za znižanje kupnine ni. Iz kupoprodajne pogodbe je jasno razvidno, da je kupec poslovno celoto kupil po načelu videno-kupljeno, pri čemer je imel možnost ogleda predmeta prodaje pred sklenitvijo kupo-
prodajne pogodbe, je zapisano v sklepu mariborskega sodišča. Kot so še opozorili na sodišču, predlog za znižanje kupnine za poslovno celoto temelji le na vrednosti porabljenih kamnitih zalog, ki naj bi znašala 1,4 milijona evrov, pri tem pa niso upoštevani stroški in dajatve, ki so v zvezi s temi kamnitimi zalogami bremenile dolžnika. »Zato po oceni sodišča ni mogoče vrednosti porabljenih kamnitih zalog kar odšteti od pogodbeno dogovorjene kupnine. Ob tem je treba tudi upoštevati, da je bila ocenjena tržna vrednost premoženja, ki predstavlja poslovno celoto, ocenjena na 14,3 milijona evrov. Tudi če bi tržna vrednost v času od začetka stečajnega postopka nad dolžnikom do 30. aprila letos porabljenih kamnitih zalog dejansko znašala 1,4 milijona evrov, bi bilo treba to vrednost odšteti od ocenjene tržne vrednosti poslovne celote in ne od pogodbeno dogovorjene kupnine.
Spomnimo, da bi moral gradbinec Andrej Kitak kupnino 7,5 milijona evrov poravnati do 16. maja, česar pa ni storil, saj kot je večkrat zatrdil, da ne bo kupil nečesa, česar ni, ob tem pa je verjel, da bo sodišče pritrdilo znižanju kupnine. Kot je za naš časopis povedal stečajni upravitelj, je sedaj najprej treba počakati, da bo sklep sodišča pravnomočen. »Če se ne bo nihče pritožil, bo sklep pravnomočen v 15. dneh. Po pravnomočnosti bom takoj pozval Kitaka, da nakaže kupnino. Sicer pa se jaz najverjetneje ne
bom pritožil na sklep sodišča,« je povedal. Na naše vprašanje, ali ga je odločitev sodišča presenetila, je odgovoril: »Glede na to, da je hipotekarni upnik (DUTB) dal soglasje k znižanju kupnine in da on odloča o višini, sem pričakoval drugačno odločitev. Odločitev sodišča bom spoštoval. Če Ki-tak ne nakaže 7,5 milijona evrov, to pomeni, da varščina 750.000 evrov zapade in da začnemo Granit prodajati delati, to pa pomeni, da bo nekaj manj kot 70 zaposlenih ostal brez dela.«
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
8 Štajerski
Kmetijstvo, gospodarstvo
petek • 29. maja 2015
Slovenija; Podravje • Zakaj Slovenija ne bo sledila francoskemu zgledu
Nad količino zavržene hrane Francozi z
Slovenci stavijo na moralno-eticni odnos
Pred dnevi je slovenski časnik Delo poročal, da so francoski politiki podprli tri amandmaje, ki velikim trgovinam prepovedujejo, da bi neprodano, a še vedno morajo trgovci užitna živila darovati revnim ali pa jo nameniti za krmo živalim oziroma za kompost. Z vprašanjem, ali se lahko tovrstnih odločitev nadejamo kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer so nam odgovorili - da ne.
Francozi: ni dovolj dobra volja ...
»Škandalozno je, da nekateri supermarket v smetnjake s še vedno užitno hrano vlivajo belilo,« je povedal poslanec Guillaume Garot in eden od pobudnikov amandmajev. Številne trgovine so namreč doslej, da bi preprečile pobiranje še užitne hrane iz smetnjakov, na odpadke zlivale belilo in čistila, je poročalo Delo. Zapisali so še, da je francoski politik Garot prepričan, da pri omejevanju zavržene hrane ni dovolj zgolj dobra volja posameznikov, ampak se je treba problema lotiti s konkretnimi ukrepi in množično mobilizacijo.
Tudi Društvo ekologi brez meja so pisali o francoskih ukrepih. Kot so zapisali dru-štveniki, so si Francozi zadali cilj, da zmanjšajo količine odpadne hrane za polovico do leta 2025. Za dosego želenega
Vsako leto v smeti odvržemo 1,3 milijarde ton hrane. Po podatkih OZN za prehrano in kmetijstvo je to več, kot je npr. v enem letu pridelajo na celotnem območju podsaharske Afrike. Ob tem pa ne moremo mimo dejstva, da je vsak sedmi Zemljan lačen in od lakote vsak dan umre 20.000 otrok, mlajših od pet let.
Sicer pa je statistični urad RS ocenil, da je v letu 2013 v Sloveniji nastalo 148.478 ton odpadne hrane, kar je za 20.000 ton manj kot je bilo ocenjeno za leto 2011. A mnogo bolj je pomembna struktura nastale odpadne hrane. V restavracijah je leta 2013 nastalo 47.636 ton odpadne hrane ali 32,1 %.
rezultata so se zavezali k izvedbi niza ukrepov, ki vključujejo izvedbo usposabljanj za različne deležnike od kmetijstva do gostinstva, pripravo posebnih kriterijev za hrano v sistemu javnega naročanja, pripravo jasnega zakonskega okvira in odgovornosti za doniranje hrane itd. K temu so pristopili direktorji 25 vodilnih francoskih proizvajalcev hrane, trgovcev,
pripravljavcev in distributerjev hrane ter nevladnih organizacij. Vse to z namenom, da vsak v svojem okolju ali sektorju vzpostavijo pogoje za zmanjšanje in preprečevanje nastajanja odpadne hrane. Med drugim so se proizvajalci zavezali k prilagajanju embalaže manjšim gospodinjstvom in spodbujanju izobraževanja potrošnikov za preprečevanje nastajanja
V Sloveniji po podatkih SURS zavržemo okoli 150.000 ton hrane letno.
Foto: arhiv
Ptuj • Dobrote slovenskih kmetij so končane
Na svidenje prihodnje leto
Kljub dežju, ki je vztrajno spremljal letošnje Dobrote slovenskih kmetij, je 26. razstava uspela. Sodelovalo je več kot 600 kmetij, ki so skupaj prijavile 1173 vzorcev dobrot.
Ptuj • Dan Lepoglave na Ptuju
Za večje sodelovanje Haloz in Zagorja
Četudi je dež spremljal večino dogajanja v času 26. razstave Dobrote slovenskih kmetij, obiskovalcev to ni zmotilo.
Organizatorji razstave Dobrote slovenskih kmetij so Mestna občina Ptuj, Kmetijsko-gozdarska zbornica ter Kmetij-sko-gozdarski zavod Ptuj skupaj s sedmimi kmetijsko-gozdarski-mi zavodi iz Slovenije. Dogodek, ki je pred 26 leti nastal na pobudo Turističnega društva Ptuj, je letos bil organiziran s podporo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Skupaj je bilo letos podeljenih 1019 priznanj, od tega 492 zlatih, 316 srebrnih, 211 bronastih in 78 znakov kakovosti za trikrat osvojeno zlato priznanje.
V sklopu prireditve, ki se je začela v četrtek, 24. maja, so
bili izpeljani številni zanimivi dogodki. Kot sta poudarila voditelja uvodne prireditve Tatjana Mohorko in Rado Škrjanec, so Dobrote slovenskih kmetij ponos in zaščitni znak Ptuja, pomembne pa so tudi zato, ker povezujejo mesto in podeželje.
Letošnjo razstavo je odprl minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan.
Podeljena pa so bila tudi posebna priznanja, ki so šla v roke Ervina Kuharja, Tinčka Ivanuša in Branka Zupaniča.
Dobrote so se v nedeljo za letos poslovile, za prihodnje leto pa si lahko želimo le, da jim bo tudi vreme bolj naklonjeno.
Dženana Kmetec


Foto: Črtomir Goznik
Trnovska vas • Pridelovalci sladkorne pese v ustanovitev zadruge
Kje bi zgradili novo tovarno, še ni jasno
Združenje pridelovalcev sladkorne pese je na ponedeljkovi skupščini v Trnovski vas večino časa namenilo predstavitvi svojih dosedanjih aktivnosti glede oživljanja proizvodnje sladkorne pese v Sloveniji. Predvidoma še letos naj bi pridelovalci šli v ustanovitev zadruge, v katero bodo povabili vse zainteresirane.
Kot je povedal predsednik združenja Miroslav Kosi, jih udeležba različnih deležnikov na današnji skupščini navdaja z optimizmom za uresničitev njihovih načrtov. Skupščine so se namreč udeležili tudi predstavniki KGZS in Zadružne zveze Slovenije, pa tudi evropski poslanec Franc Bogovič ter predstavniki mariborske kmetijske fakultete in biotehnične fakultete iz Ljubljane.
Pridelovalci zdaj iščejo najbolj primeren model za vzpostavitev proizvodnje. Zadruga, v katero bi poleg kmetov povabili tudi vse druge zainteresirane vlagatelje, je ena od rešitev. Kako bi se lahko v projekt vključila tudi država, ki sicer za lastno vlaganje v ta projekt ni najbolj zainteresirana, pa bo bolj znano po izdelavi študije.
Za zdaj še ni jasno niti to, ali bi proizvodnjo oživili na območju nekdanje tovarne v Ormožu, kjer nizozemski lastniki objektov sicer prodajajo nepremičnine, a skupnega jezika s predelovalci jim doslej ni uspelo najti, ob tem pa se kot interesenti za nakup objektov znova pojavljajo konkurenti. Že pred časom so po besedah Kosija tako preigravali možnosti z občinama Lendava in Starše, nova lokacija pa znova postaja vse bolj mogoča. (sta)
»Idejo za organizacijo Dneva Lepoglave so dali Lepoglavčani, sprejeli smo jo, tudi zato, ker želimo tudi na območju Haloz in širše vzbuditi večje zanimanje za ročne obrti, kot za izdelavo, pletenje cekarjev iz rogoze oz. naravnih materialov. Predvsem pa si oboji želimo, da bi okrepili gospodarsko sodelovanje med Halozami in hrvaškim Zagorjem," je povedal direktor PRJ Halo Jernej Golc. V imenu MO Ptuj sta goste iz Lepoglave pozdravila podžupan Gorazd Orešek in direktorica občinske uprave Vlasta Stojak. Za prijazno dobrodošlico se je zahvalil namestnik župana Lepoglava Hrvoje Kovač, ki je Haloze in celotno Ptujsko
povabil tudi na svoji največji prireditvi Lepoglavske dneve in Festival čipke. Peter Pribožič se je za dogodka v Zlatem grozdu zahvalil kot predsednik organizacijskega odbora 26. razstave dobrot in predsednik TD Ptuj: „Veliko stvari nas povezuje, tudi kulinarika s podeželja. Takšni in drugačni dogodki, izmenjava dobrih praks, kulturne dediščine so lep prispevek h krepitvi sodelovanja med nami.«
Z vključitvijo Hrvaške v EU se obrtniki in podjetniki iz Zagorja ponovno vračajo kot prodajalci tudi na tradicionalne ptujske sejme, kjer so v času nekdanje skupne države že prodajali.
MG
Foto: Črtomir Goznik
petek • 29. maja 2015
Kmetijstvo, gospodarstvo
Štajerski	9
zakonodajo,
užitno hrano zavrgle, obenem pa jih zavezujejo, da tudi v Sloveniji, smo se obrnili na Ministrstvo za
odpadne hrane. Kot pa je še poročalo Delo, bodo morale velike trgovine zaradi nove zakonske ureditve skleniti pogodbe s humanitarnimi organizacijami, ki bodo nato razdelile odvečno hrano.
Naše ministrstvo v takšnem zakonu vidi prisilo in dodatne stroške
Na podlagi primera v Franciji je mogoče sklepati, da če je politična volja dovolj močna, se da narediti korak v smer rešitve vprašanja preveč zavržene hrane. Vendar na našem pristojnem ministrstvu ne delijo enakega mnenja. Povedali so, kar je že znano, da zakonodajnih rešitev, ki bi povezale živilski, okoljski in socialni vidik, nimamo: »Vse temelji na komunikaciji med nevladnimi organizacijami (dobrodelne
organizacije) na eni strani in trgovci na drugi strani. Preprečevanje viškov in odpadkov hrane ni obligatorno določeno z nobenim predpisom in temelji na prostovoljnosti in solidarnosti v družbi nasploh. Gre za moralno-etič-no pravilo odnosa do sočloveka, do hrane, za socialna vprašanja povezana s porazdeljenostjo dobrin v družbi in statusom človeka, ki ima temeljno človekovo pravico do življenja in s tem tudi do hrane. Obligatoren način urejanja tega vprašanja bi posledično pomenil konec doniranja in začetek prisile,« so prepričani na ministrstvu. Dodali so še, da če bi tovrsten ukrep sprejeli tudi v Sloveniji, bi to lahko pomenilo za trgovce dodatno obveznost, bi jo lahko v naslednjem koraku zaračunali naslednjemu deležniku v verigi.
Mojca Vtič
Slovenija • Zahteve obrti in podjetništva 2015
Konkretne rešitve za izboljšanje poslovnega okolja
Na Forumu obrti in podjetništva, ki bo 5. junija na Bledu, bo Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije vladi in zainteresirani javnosti predstavila Zahteve slovenske obrti in podjetništva 2015; gre za konkretne predloge za izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji. »Želimo si, da nam vlada tokrat prisluhne in skupaj z nami pomaga ustvariti takšno poslovno okolje, ki bo omogočilo razcvet slovenskega gospodarstva," je pred letošnjim Forumom obrti in podjetništva povedal Branko Meh, predsednik OZS.
Med desetimi najpomembnejšimi zahtevami so drugačna umestitev davčnih blagajn, drugačna ureditev povračila škode delodajalcev v primeru nesreče pri delu (regresni zahtevki), ustrezna obdavčitev nepremičnin z davkom na nepremičnine, razbremenitev stroškov dela, znižanje stroškov omrežnin, spremembe Zakona o delovnih razmerjih, učinkovita izvršba in urejena insolvenčna zakonodaja za boljšo plačilno disciplino, celovita prenova sistema javnega naročanja, učinkovito črpanje evropskih sredstev in dostop do virov financiranja ter učinkovitejša ureditev sistema poklicnega izobraževanja v povezavi s premišljeno deregulacijo poklicev.
Na področju spodbudnejšega davčnega okolja se v OZS zahtevajo zmanjšanje stroškov dela zaposlenih, nujne so tudi spremembe na področju davka na dodano vrednost. Pomemben vidik oživitve in spodbujanja na-
„Z uvedbo davčnih blagajn kaznujemo legalne obrtnike in podjetnike..."
„OZS je na seji Ekonomsko-socialnega sveta ponovno opozorila, da bo uvedba davčnih blagajn pomenila velik strošek za gospodarstvo, pravih učinkov na zmanjšanje obsega sive ekonomije in dela na črno pa ne bo. Davčnih blagajn ne bodo uporabljali šušmarji, tako da država s tem ukrepom ponovno kaznuje legalne obrtnike in podjetnike. Smo tudi proti temu, da bodo kaznovani potrošniki, od katerih smo odvisni zlasti mali obrtniki in podjetniki, vezani na domači trg. Še več, s takšno kaznovalno politiko država potrošnike usmerja k šušmarjem, ki predstavljajo nelojalno konkurenco," je povedal sekretar OOZ Ptuj Boris Repič.
stajanja novih podjetij v tem obdobju predstavljajo tudi davčne olajšave. Še vedno ostajajo nerešena nekatera vprašanja, kot so dodatek na skupno delovno dobo, plačani odmor za malico, prevoz na delo, trije dnevi zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, ki bi šli v breme delavca (t. i. čakalni dnevi). Nadomestilo plače v breme delodajalca, ko je delavec na bolniškem dopustu, naj se skrajša s 30 delovnih dni na 20 delovnih dni, maksimalni dopust naj se določi tudi za javni sektor, prav tako naj se črtajo pravice do odpravnine ob upokojitvi, v času bolniškega dopusta ali porodniškega dopusta naj regres ne bremeni delodajalca, ampak institucijo, ki v tem času izplačuje nadomestilo plače, zastaralni rok terjatev iz delovnega razmerja pa naj se določi na dve leti.
V OZS se zavzemajo tudi za učinkovitejšo izterjavo, za večjo plačilno disciplino, saj je plačilna nedisciplina za mala podjetja zagotovo bistveno večji problem kot pri velikih podjetjih. Obrtna in mala podjetja so že pri sklepanju poslov v podrejenem položaju, veliki in drugi subjekti jih izsiljujejo z različnimi klavzulami, nepoštenimi dogovori, škodljivimi za obrtna in mala podjetja, ki na koncu ostanejo celo brez kakršnihkoli plačil.
MG
Prijave na 13. Poli maraton že intenzivno kapljajo
Najstarejše slovensko mesto Ptuj se tradicionalno v drugi soboti v juniju prelevi v pravo prestolnico vse bolj priljubljene športne aktivnosti kolesarjenja.
Poli maraton so organizatorji v 13 letih zaznamovali kot največji slovenski rekreativni dogodek in kot tak prispeva za krepitev duha in telesa prav vseh, ki si na ta dan upajo pognati pedale v bližnjo okolico Ptuja. Da je kolesarjenje odličen kondicijski trening in osnova za odlično počutje in telesno formo, pravzaprav ni treba posebej poudarjati. Kolesarjenje je tako rekoč dosegljivo vsakomur in na Poli maratonu skupina starostnikov vsako leto to dokaže s svojo številčno udeležbo. Kolesarjenje obenem predstavlja enega izmed boljših načinov, kako izoblikovati telo in pokuriti kalorije. Kolesarjenje lahko predstavlja tudi izziv in je pravo družbeno doživetje za vse družinske člane.
Kolesarjenje je odlična alternativa ohranjanja zdravega duha v fit telesu
Kolesarjenje je za mnoge pravzaprav postalo prikladna alternativa za zamenjavo avtomobila. V šolo, službo ali na zmenek je kolo odlična izbira, da prispete pravočasno in se obenem še razgibate. Med kolesarjenjem se poviša srčni utrip in takrat začnemo izgubljati maščobo in kalorije. Kolesarjenje izboljšuje moč in vzdržljivost in je prikladna alternativa teku, saj ne obremenjuje sklepov. Kolesarke in kolesarji, ki
Vsako leto se Poli maratona udeleži skupina starodobnikov, ki že tradicionalno obogatijo trase največjega rekreativnega dogodka v Sloveniji.
t Najštevilčnejše kolesarske ekipe in izžrebani srečneži s Poli maratona odkolesarijo s pokalom.
so že oddali svoje prijave na največji rekreativni dogodek v Sloveniji, se tudi že pridno pripravljajo in pridobivajo kondicijo. Vsi, ki pa še prijave niste oddali, še imate dobra dva tedna, da očistite zaprašena kolesa, se podate na reden trening s postopno vedno več prevoženimi kilometri in se tako pripravite na vrhunsko doživetje dveh zahtevnih Mini (21,2 km) in Maxi Poli tras (52 km). Izbor lažjega ali zahtevnejšega kolesarskega
brega in odličen dan, preživet v najboljši družbi, je vsekakor dovolj dober motiv za korak za pedale.
Redna aktivnost in ustrezna prehrana naj postaneta del naših vsakdanjikov, ki bodo sooblikovali zdrav življenjski slog in tako preprečevali različne bolezni. Prav kolesarjenje izboljšuje kardiovaskularni sistem, veča zmogljivost pljuč in pospeši črpanje krvi iz spodnjih delov telesa navzgor pro-
ti srcu. Poli maraton daje tovrsten zgled vsem generacijam, saj na tem rekreativnem dogodku združuje tako najmlajše kot najstarejše. Za najmlajše kolesarje so organizirani animacijski program in bogate delavnice in seveda že tradicionalna dvaki-lometrska Poli snack proga. Do sobote, 13. junija, pripravite svoja kolesa in si naberite dovolj kondicije! Organizatorji vas pričakujejo!
10 Štajerski
Kultura in izobraževanje
petek • 29. maja 2015
Videm • Ustanavljali zvezo kulturnih društev
Prvi poskus popoln polom
V sredo, 20. maja, so se predstavniki enajstih društev od petnajstih, ki se v občini Videm ukvarjajo s kulturo, na povabilo predsednika organizacijskega odbora za ustanovitev Zveze kulturnih društev Občine Videm Bojana Emeršiča sestali na ustanovitvenem občnem zboru. Neuspešno.
Delo za ustanovitev svoje zveze so zbrani kulturniki sicer začeli s precej navdušenja in pozitivne energije, a se jim je prvič zataknilo pri tem, ali naj imajo v imenu zveze besedo občina, torej ali naj bodo Zveza kulturnih društev Videm ali Zveza kulturnih društev občine Videm (zapis Občina v vabilu z veliko začetnico je bil očitno spodrsljaj). In ker nekatera društva ne želijo nastopati pod imenom »Videm«, ampak »občina Videm« (ker bi pač kdo pomislil, da so iz Vidma, čeprav kraja Videm tod naokoli ni; kraj, kjer je sedež občine Videm, se namreč uradno imenuje Videm pri Ptuju), so sklenili, da naj bi se zveza imenovala: Zveza kulturnih društev občine Videm.
V nadaljevanju naj bi razpravljali in sklepali o statutu zveze. A se je pošteno zapletlo: vsi povabljeni niso imeli enakega predloga besedila statuta. In ko so eni govorili o neki določbi, so drugi debelo gledali, ker pri njih
ni bilo tako zapisano. Očitno je pri pošiljanju po elektronski pošti šlo nekaj narobe in tako so eni dobili drugačen predlog kot drugi. Na tej osnovi se seveda ni dalo dogovarjati o najpo-
membnejšem dokumentu, ki bo določal pravila igre v videmski kulturniški zvezi, tako da se je pri tej točki dnevnega reda vse skupaj ustavilo, saj brez statuta ustanovni zbor ni imel več smi-
sla. Sicer so se zbrani poskušali ukvarjati tudi s kadrovskimi rešitvami, a ni bilo zbiranje predlogov za predsednika zveze, tajnika, blagajnika in člane odborov nič kaj prepričljivo. Pa čeprav so uspeli nabrati nekaj imen ...
Ustanavljanje se sedaj vrača na začetek: vsem društvom bo poslan doslej že nekajkrat usklajevan (pravi) predlog statuta, nato bodo dopisno dali nanj pripombe in potem se bo vnovič poskušalo ustanavljanje. Mogoče z več sreče v drugem krogu...
jš
Foto: jš
Več sreče prihodnjič, bi lahko zaželeli delovnemu predsedstvu tokratnega neuspelega ustanovnega občnega zbora videmske zveze kulturnih društev. Od leve: Maja Glaser Bedenik, zapisnikarica, člana delovnega predsedstva zbora Franc Gojkošek in Andrej Gašpar ter predsednik organizacijskega odbora Bojan Emeršič.
Ptuj • Nastop simfoničnega orkestra učencev
Čeprav še učenci, že s profesionalnim odnosom
V cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju je v ponedeljek, 18. maja, ob 20. uri potekala prava glasbena poslastica - učenci simfoničnega orkestra ZGŠ Ptuj so ponovno dokazali, da lahko svoja doživetja na prav poseben (»profesionalen«) način izrazijo tudi skozi resno glasbo.
Najprej so izvajali valček Rdeča vrtnica slovenskega skladatelja in violinista Dušana Vodiška. Dirigiral je prof. Peter Gojkošek, solist na violini pa je bil učenec Vid Palčar pod mentorstvom prof. Matjaža Antončiča. Sledila je podelitev listin s tekmovanj učencem, ki so hkrati člani simfoničnega orkestra; ni jih bilo malo, kar kaže na izjemne dosežke učencev na tekmovanjih doma in v tujini. O mnogih njihovih uspehih smo na straneh našega časopisa že poročali.
Nato sta se predstavili gostji, flavtistki Pia Majerič in Anama-rija Lajh, ki sta zaigrali duet Kukavičji rondo skladatelja Luisa
Donquina. Njuna mentorica je prof. Lija Frajnkovič. Sledila je Haydnova simfonija št. 13 v D-duru; solistka v 2. stavku je bila na violončelu prof. Zsofi Kla-csmann, dirigiral je prof. Peter Gojkošek.
Mentorji orkestra so učitelji Sandra Vidovič, Danijel Šegula, Lija Frajnkovič, Bojan Bezjak in Zsofi Klacsmann, idejni vodja, organizatorica projekta in hkrati mentorica godalnega orkestra pa je bila Sandra Vidovič. »Nebeška glasba, nasmejani obrazi in medsebojno sodelovanje je prav to, kar je naredilo koncert tako poseben. Velika zahvala staršem otrok za neizmerno pomoč ter
seveda izjemnemu kolektivu ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj za pripravljenost pri
organizaciji projekta,« nam je ob koncu povedala Sandra Vidovič jš
Foto: Črtomir Goznik
Simfonični orkester učencev ZGŠ v minoritskem samostanu je nastopil v domači cerkvi sv. Petra in Pavla.
Ptuj • Pomlad na Turniščah
Idej jim ne manjka: hotel za žuželke
Tudi letos je Biotehniška šola Ptuj pripravila dneve odprtih vrat, ki so potekali sočasno z razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Tokrat jim jo je sicer zagodlo vreme, a dobre volje in zanimivih projektov vseeno ni manjkalo.
Dijaki in zaposleni na Biotehniški šoli Ptuj, ki jo vodi ravnatelj Vladimir Korošec, se vsako leto v času Dobrot slovenskih kmetih predstavijo s prireditvijo Pomlad na Turniščah. Gre za dneve odprtih vrat, na katerih predstavijo svojo dejavnost, ideje, pa tudi izdelke, ki jih skrbno pridelujejo in izdelujejo skozi šolski proces.
Štiridnevna prireditev se je začela v petek s prireditvijo ter z
vodenim ogledom po razstavi in posestvu. V soboto so prikazali izdelavo hotela za žuželke na domačem vrtu, v nedeljo pa so pripravili športne igre v naravi za otroke. Zadnji dan so izpeljali naravoslovni dan za osnovnošolce.
So pa od petka do včeraj med 10. in 17. uro na šolskem posestvu na Turniščah imeli tudi prodajno stojnico Biotehniške šole Ptuj.
Dženana Kmetec
Tednikova knjigarnica
Ko knjige oživijo - 60 let mladinskega oddelka ptujske knjižnice
i mesta
pod starim gradom stoje stare hiše. Stoje ob rečici, čez katero se pno snežno beli mostovi z le-lavimi svetilkami na Na oni strani reke pa stojijo druga ob drugi ozke hiše iz davnine, kakor stare tete pod koničastimi pokrivali svojih streh. V njih žive sami revni ljudje: prodajalci časopisov in cvetlic, poštarji, ki niso več v službi, pa še zmeraj nosijo poštarske kape in uniforme, ker druge obleke nimajo, čevljarji, lectarji, pečatarji, ki delajo žige, brusači nožev in škarjic, steklarji, popravljavci starih dežnikov, loncevezi, pečarji itd. Po hišah pa stanuje tudi veliko starih ženic v črnih pledih, ki ves dan pometajo temne stopnice in vlačijo domov iz gozda na grajskem griču suhe veje, da bi skuhale večerjo na njihovem ognju.
Med dimniki na strehi živi prijazen možic ...
Tako je zapisal eden najboljših slovenskih pisateljev Lojze Kovačič (1928-2004) v imenitni slikanici z ilustracijami Milana Bizovičarja in naslovom Možiček med dimniki (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1974). In tako bi lahko zapisali tudi za naše mesto tistega davnega leta 1955, ko so posebej za otroke odprli knjižnico na Ptuju. Torej ravno po pravljičnih sedmih letih, ko je tako knjižnico dobila prestolnica (Pionirska knjižnica v Ljubljani, 1948). Od tistih davnih dni pred 60 leti se je knjižničarstvo spreminjalo, ra-stlo in napredovalo, previharilo je kadrovske in prostorske zagate in ohranjalo ter razvijalo svojo pisano otroško živahnost. O tej zgodovinski poti in razvijanju mladinskega knjižničarstva ter bogati bibliopedagoški ponudbi govori jubilejna publikacija 60 let z mladimi bralci (Ptuj, 2015), ki bo izšla v torek, 2. junija 2015, in bo dostopna na osrednji rojstnodnevni prireditvi z naslovom Ko knjige oživijo na isti dan ob 20.30 na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Prešernova 33-35.
Kot je zapisala režiserka prireditve dr. Romana Ercegovič, tudi avtorica in igralka, mnogi mislijo, da je svet pravljic in otroških knjig samo za otroke, da je to svet iluzije, ki odraslim nima kaj povedati. V resnici so pravljice in knjige za otroke polne modrosti, so zemljevid poti v globljo resničnost, v nevidne svetove narave in razkrivajo svet duše. Enostavno rečeno: učijo živeti!
Zato bomo na jubilejni prireditvi namenili pravljice in modrosti iz knjig za otroke vsem - odraslim in otrokom -namenoma, saj je bil vsak najprej otrok, ki dobro pozna ta svet. Nekje, pod površjem odraslosti, je vsak še vedno tisti nadobudnež, tista nadebudnica, ki je nekoč s kupom pisanih knjig v rokah zahajal v prostore knjižnice. Najprej je bila to micena sobica, tam zadaj v nekoč Ljudskem oddelku knjižnice. Se spomnite, v Krempljevi ulici, nasproti bivšega poslopja policijske postaje (zdaj Furstova hiša)? Takrat so bile razstavljene knjige v tistih velikih oknih. In potem, leta 1982, so romale knjige za otroke po Krempljevi ulici na današnji Minoritski trg, v dve sobici tik pred Študijski oddelek v vrhnje nadstropje samostana, kjer še zdaj stojijo knjižne police in izposojevalni pult starega mladinskega oddelka. O, to so bili časi, ko smo knjižničarji pisali vse ročno, vsako številko knjige v člansko knjižnično izkaznico. In enkrat na mesec smo izpolnjevali rozaste dopisnice, ki so že imele natisnjeno glavo z napisom opomin. In vsaka knjiga je imela svoj kartonček, ta je bil zataknjen v žepek na notranji platnici knjige. Knjige, ki so si jih otroci največkrat izposodili, so imele kartončke polne datumskih žigov, ob njih pa številke izkaznic. Ampak sobici sta bili majhni in kmalu sta postali pretesni za številne nove knjige in nove bralce - ti so pogosto stali v dolgi koloni pred knjižničarskim pultom, da so si lahko izposodili knjige .
O, kakšni časi so bili to! Pridite torej v torek, 2. junija, trideset čez dvajseto na dvorišče knjižnice, obudili bomo spomine na stare čase in se veselili novih, med knjigami in z njimi.
Liljana Klemenčič
Foto: DK
Atletika
Izjemna dosežka Bedračeve in Pavloviča Stran 12
Nogomet
Neprecenljiva danska izkušnja
Stran 12
Kolesarstvo
Za ptujskimi kolesarji zahteven vikend
Stran 13
Strelstvo
Odlični nastopi Vente in Kuharičeve
Stran 14
Nogomet
Drava do pokala z dobro igro v drugem polčasu Stran 14
Šport mladih
Na startu je bilo 290 mladih tekačev
Stran 14
Nogomet • 1. SNL
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
V Gorici proti tradiciji
Foto: Črtomir Goznik
Rok Zorko (Zavrč) se po kratki odsotnosti zaradi poškodbe znova vrača v ekipo.
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
V soboto nekaj pred 19. uro bo padel zastor na tekmovalno sezono 2014/15 v Prvi ligi Telekom Slovenije. Večina igralcev je z mislimi že na dopustu, ki bo tudi letos sila kratek, toda to še zdaleč ne velja za sobotnega završkega tekmeca. Gorica se namreč krčevito bori za obstanek, trenutno je na 9. mestu, kar pomeni dodatne kvalifikacije, ob ugodnem razpletu pa ima še vedno možnosti za »varno« 8. mesto, kjer je trenutno Krka. Če k temu dodamo še dejstvi, da so Primorci v zadnjem času v izjemni formi in da jih Zavrč med prvoligaši še ni premagal, potem je pred belimi resnično zahtevna preizkušnja.
Brez Matjašiča in Datkovica
Po poškodbi se v ekipo Zavrča vrača Rok Zorko, najverjetneje pa še vedno ne bo mogel igrati kapetan Lovro Cvek. Trener Ivica Solomun bo zaradi kazni kartonov pogrešal Jureta Matjašiča in Tonija Datkovica, ki sta tako že končala s sezono. Haložani se zavedajo, da je potrebno maksimalno zbranost ohraniti do konca, kajti šteje tudi vtis in z ugledom kluba se ne da igrati. Tako bodo v slovenskem Las Vegasu skušali slaviti in prekiniti negativni urok, kajti le Goričani so tekmeci, ki jih v 1. ligi še niso ukanili. Tudi na
skrajnem zahodu Slovenije bodo imeli gostje lepo podporo s tribun, saj bodo z njimi bučni navijači in tudi ali predvsem njim bodo skušali Zavrčani pokloniti tri točke in se zahvaliti za podporo skozi celotno sezono.
Težavnosti gostovanja v Novi Gorici se zaveda tudi Rok Zorko, mladenič, ki je v Zavrč prišel skozi stranska vrata, v drugem delu spomladanskega dela sezone pa dobesedno eksplodiral: »Pred nami je vsekakor zelo zahtevna tekma, še posebej zaradi dejstva, da bomo nastopili brez dveh zelo pomembnih igralcev. Poleg tega ima še nekaj igralcev težave z rahlimi poškodbami. Po drugi strani pa je res, da v zadnjem obdo-
1. SNL, 36. krog: Gorica - Zavrč,
sobota, 30. maja, ob 17.00 v Novi Gorici
bju bolje igramo v gosteh, kar bi lahko bil naš plus. Naš plus je verjetno tudi to, da bomo sezono končali na 5. mestu in sedaj lahko zares odigramo povsem sproščeno, saj ne moremo ničesar pridobiti ali izgubiti.« Odličnega napadalca iz bližnje Gorišnice na zadnji tekmi z Olimpijo ni bilo v kadru, saj je bil poškodovan, toda to je sedaj že preteklost: »Na enem izmed treningov sva trčila s soigralcem. Na kolenu je nastal he-matom, zato sem počival. Sedaj je stanje že boljše, pričel sem trenirati, tako da bom v soboto na voljo trenerju na tekmi z Gorico.«
Zorko je v zadnjih tekmah najučinkovitejši igralec Zavr-ča. »Nekateri igralci so odšli
iz kluba in tako se mi je ponudila priložnost. Mislim, da sem jo dobro izkoristil in tudi sam sem kar malo presenečen nad dobrimi igrami
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íblztu!
CRADIOPTUJ
^ tut aflietu
www.radio-ptuj.si
in zadetki. Še naprej se bom trudil po najboljših močeh in upam, da bom z zadetki nadaljeval tudi v naslednji sezoni.«
tp
Nogomet • 2. SNL
V Krškem za neposredno uvrstitev v 1. ligo
Samo še en krog in prvenstvo v 2. ligi bo za sezono 2014/15 končano. Prav zadnji krog pa s sabo prinaša tisti najpomembnejši odgovor -kdo si bo priboril pravico neposredne uvrstitve v 1. ligo in kdo bo moral v dodatne kvalifikacije za napredovanje. Prvi odgovor bo ponudil derbi kroga (in celotnega prvenstva) med Krškim in Aluminijem.
Najuspešnejši gostitelji proti najuspešnejšim gostom
Na stadionu Matija Gubca v Krškem se bosta merila najuspešnejša domača ekipa (Krško) in najuspešnejša gostujoča ekipa (Aluminij). Krčani so na 13 domačih tekmah 10-krat slavili, dvakrat remizi-rali in doživeli le en poraz (s Tolminom v 23. krogu). Aluminij je doslej na 12 tekmah v gosteh zabeležil šest zmag ter po tri remije in poraze.
2. SNL, 27. krog: Krško - Aluminij,
sobota, 30. maja, ob 17.00 v Krškem
Foto: Črtomir Goznik
Marko Nunič (Aluminij, rdeči dres) bo tudi v Krškem eden glavnih adutov ekipe Aluminija.
Spomladi Aluminij bistveno uspešnejši
Krško je imelo po odličnem jesenskem delu prvenstva pred spomladanskim delom kar 9 točk prednosti pred Aluminijem. Spomladi trener Tomaž Petrovič na večini tekem ni mogel računati na pomoč izkušenega Dejana Urbanča, ki je glavni nosilec igre, in to se je močno poznalo na rezultatih ekipe iz Posavja.
Ta je v spomladanskem delu prvenstva na 11 srečanjih osvojila le 15 točk, Aluminij pa kar 26! Izkušena Urbanč in Dvorančič sta tudi najboljša strelca svoje ekipe (7 in 9 zadetkov), pri Aluminiju izstopa Nunič (17), sledita Škoflek (7) in Bizjak (6).
Ekipi sta se v tem prvenstvu dvakrat že pomerili, obakrat v jesenskem delu prvenstva:
7. krog: Aluminij - Krško 0:0;
16. krog: Krško - Aluminij 2:0 (1:0); Jurečič, Urbanč.
Kidričani so nedvomno v dobri formi, kar jasno potrjujejo zadnji rezultati. Ekipa je uspešno opravila zadnja dva testa (Triglav, Šmartno), zato lahko v Krško potujejo sproščeni. »Imamo najboljše izhodišče pred finalom, za ubranitev 1. mesta je dovolj remi. A mi ne razmišljamo na tak način, saj je to lahko dvorezen meč. Tekmo bomo
začeli z mislijo na zmago,« je povedal trener Aluminija Damijan Romih, ki se zaveda pasti stadiona Matija Gubca, obenem pa tudi kakovosti svoje ekipe: »Krško je izrazito domačinska ekipa, ob tem bodo imeli veliko podporo s tribun - napoveduje se 1000 gledalcev, kar bi bil rekord za nogometno tekmo v Krškem. Kljub temu svojim fantom maksimalno zaupam, pokazati želimo pravi obraz. Na zadnji tekmi smo čuvali nekatere igralce, ki bi lahko imeli težave s kartoni, tako da v Krško potujemo v popolni zasedbi.«
Optimizem veje tudi iz vrst igralcev. »Zmaga nam zagotavlja prvo mesto, zato se na ta način na tekmo tudi pripravljamo. Vzdušje v ekipi je pravo, kot se za ekipo z vrha spodobi. Pričakujem derbi v pravem pomenu besede, kjer priložnosti ne bo veliko. Za uspeh bo treba tiste redke izkoristiti, na drugi strani pa moramo ostati skoncentri-
rani v obrambi,« je povedal Marko Nunic. Podobnega mnenja je tudi Aljaž Medved, ki se obenem veseli polnih tribun: »To je za vsakega igralca dodatna vzpodbuda, saj se nogomet konec koncev igra za gledalce. Navijanje ti da dodatnih moči, v takšnem vzdušju gremo igralci še bolj 'na polno'.«
Pri Aluminiju pred sobotno tekmo s Krškim ne razmišljajo o ničemer drugem kot o zmagi in 1. mestu, kar jim prinaša tudi remi. V primeru zmage Krškega bi Kidričani zdrsnili na 2. mesto, s čimer bi se uvrstili v dodatne kvalifikacije za napredovanje v 1. ligo. Tam bi bil najverjetnejši tekmec Gorica.
Kombinacije:
-	zmaga Aluminija in Doba: 1. Aluminij, 2. Dob, 3. Krško;
-	zmaga Aluminij, remi Doba: 1. Aluminij, 2. Krško, 3. Dob;
-	remi Aluminija in Krškega, zmaga Doba; 1. Aluminij, 2. Krško, 3. Dob;
-	zmagi Krškega in Doba: l.Krško, 2. Aluminij, 3. Dob.
Jože Mohorič
V reprezentanci tudi Jakob Mesarič
Slovenska reprezentanca U-17 se bo 2. in 4. junija v Brežicah dvakrat pomerila z izbrano vrsto Bosne in Hercegovine. Selektor Dušan Kosič bo na prijateljskih tekmah računal na 18 repre-zentantov iz devetih slovenskih klubov, med njimi je tudi član Aluminija Jakob Mesarič (letnik 1999).
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek m 29. maja 2015
Atletika m Tekmovanji v Bressanonu in Ljubljani
Izjemna dosežka Bedračeve in Pavloviča
Italijanski Bressanone je pripravil 33. BRIXIA miting v mlajše mladinski konkurenci, na katerem je sodelovala slovenska reprezentanca, ob njej pa so nastopili atleti iz dveh nemških, ene švicarske in 11 italijanskih pokrajin. Slovenija je imela na startu 18 tekmovalcev in 14 tekmovalk, med njimi sta bila tudi člana AK Ptuj Maja Bedrač in Grega Pavlovič.
Bedračeva je v skoku v daljini še enkrat več dokazala svoj izjemen talent, saj je postavila novi mejnik - 627 cm. To je njen osebni rekord in hkrati državni rekord v mlajši mladinski konkurenci. Odlična atletinja sodi med najboljše mlade skakalke na svetu, tokrat pa je v Italiji ob rekordnem poizkusu še dvakrat preletela 6-metrsko znamko (602 in 626). Njen najdaljši skok jo je pripeljal do 2. mesta, saj je zmagala leto starejša Nemka Lisa Maihoffer - 631 cm. Prav tako odlično se je v Bressanonu odrezal sprinter Grega Pavlovič v teku na 200 m, saj je to razdaljo premagal v času 21,90 sekunde. S tem je kar precej izboljšal svoj osebni rekord, ki je pred tem znašal 22,04 sekunde. Z novo rekordno znamko si je član AK Ptuj pritekel tudi vozov-
nico za nastop na mlajšem mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo julija potekalo v Caliju v Kolumbiji.
V Italiji sta bila Bedračeva in Pavlovič tudi člana slovenske reprezentance v štafetah 4-krat 100 metrov. Fantje so tekli zelo solidno in so bili na koncu šesti, medtem ko so imela dekleta rahle težave pri predajah in so bile na koncu deveta. V skupnem seštevku vseh rezultatov je zmagala ekipa Baden/Wuttemberg, Slovenija pa si je delila 3. - 5. mesto.
Povprečni atletski nastopi v Ljubljani
Atletsko društvo Kronos Ljubljana je v soboto in nedeljo pripravilo kvalifikacije atletskega Pokala Slovenije za člane in članice. S precej številčno in v glavnem mlado ekipo je v Ljubljani nastopil AK Ptuj, katerega člani so nastopili solidno. Nekateri so si priborili vstopnice za nastop na finalu Pokala Slovenije, ki bo 13. in 14. junija v Celju.
Rezultatsko gledano je najboljšo uvrstitev zabeležila Melani Hentak v metu kopja, ki je bila na koncu tretja.
Grega Pavlovič in Maja Bedrač s trenerjem Alešem Bezjakom
Pet od šestih metov je vrgla čez znamko 40 m, najdlje 44,94 m. V teku na 800 m je bila Doroteja Domjan šesta in je s časom 2:18:29 postavila svoj osebni rekord. Med fanti je bil s skoku v daljino z rezultatom 611 cm Miha Kovač deseti. Ptujski sre-dnjeprogaš Matej Jeza je bil na 5000 m s časom 16:05:38
deseti, medtem ko je bil 12. na 3000 m s časom 9:18:85. V teku na 100 m je AK Ptuj imel tri tekmovalce, med katerimi je bil najboljši 19. Aljaž Brlek s časom 11:48, medtem ko sta Jan Bezjak in Žan Viher tekla 11:69 in 11:95 sekunde. Ptujska štafeta 4-krat 100 metrov je osvojila 11. mesto.
David Breznik
Saši Babšek dve zmagi v Ljubljani
Prvi dan kvalifikacij atletskega pokala Slovenije v Ljubljani, ki so potekale v deževnem in hladnem vremenu, je Saša Babšek (Slovenska Bistrica) zmagala tako v teku na 100 m, kjer je edina tekla pod 12 sekundami (11,93), kot tudi v tro-skoku, kjer je z enim samim poskusom edina presegla 13 m (13,01).
Nogomet • Nike Premier Cup
Neprecenljiva danska izkušnja
Mladi nogometaši Aluminija, člani selekcije U-15, so pred dobrim mesecem slavili na slovenskem delu tekmovanja Nike Premier Cup, v katerem je nastopilo najboljših 16 slovenskih ekip v tej kategoriji. Varovanci trenerja Boruta Kolarja so v finalu s 3:0 ugnali vrstnike Maribora. S tem so si pridobili pravico nastopa na zaključnem evropskem turnirju na Danskem, kjer se je merilo 20 zmagovalcev nacionalnih tekmovanj iz vse Evrope.
»Že zmaga v slovenskem delu tekmovanja je bila za naše igralce izjemno pomembna, saj smo z njo dobili možnost nastopanja na zaključnem turnirju na Dan-
skem. To je pomembno z vidika primerjave s tekmeci iz uglednih evropskih klubov;« je v uvodu povedal Borut Kolar, ki je igralce dva tedna pred odhodom še posebej intenzivno pripravljal na zahtevno preizkušnjo. Kidričani so sicer že imeli izkušnjo s podobnih tekmovanj, saj so pred tremi leti z letniki 1997 nastopili na Švedskem.
Pot na Dansko je ekipo vodila preko Ljubljane do Zuricha in naprej do Kopen-hagna. »Za nekatere je bila to prva izkušnja potovanja z letalom, zato je bilo vzdušje še posebej veselo. Na cilju nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal v zelo lep hotel. Samo bivanje in organizacija
turnirja sta bila na visokem nivoju, za vse je bilo odlično poskrbljeno,« je povedal Kolar, ki se je nato dotaknil samih iger: »Skupinski del je bil zelo zahteven, saj smo se merili z zares uglednimi tekmeci, zvečine prvaki svojih držav. Zagotovo bi lahko kakšno tekmo odigrali bolje, ob kančku sreče bi lahko zbrali kakšno točko več, a svoje delo so igralci opravili v skladu z mojimi pričakovanji. Lahko jim samo čestitam za opravljeno. Kot najboljšo tekmo bi izpostavil kar prvo tekmo turnirja, proti danskemu Esbjergu, ki smo jo sicer minimalno izgubili. Razen začetnih minut je bilo zelo dobro tudi na tekmi proti
Galatasarayu. Kakšnega posameznika ne bi posebej izpostavljal, saj skupaj delujemo kot ekipa - tako smo tudi zmagali na zaključnem slovenskem turnirju v Kopru.«
Dragocena je bila tudi navezava stikov z drugimi ekipami in trenerji. »Največ smo se družili s Hrvati, z ekipo Reke. Dogovarjali smo se tudi za kakšne prijateljske tekme. Kontakte in izkušnje smo izmenjali še z nekaterimi drugimi ekipami, govorili smo o načinu treninga. Res dragocena izkušnja z vseh vidikov.«
Jože Mohorič
Ekipa Aluminija U-15 si je na Danskem nabrala veliko novih izkušenj.
Nike Premier Cup, Kopenhagen 2015, rezultati NK Aluminij:
Esjberg FB (Švedska) -Aluminij 1:0
Feyenoord (Nizozemska) - Aluminij 2:0
HJK Academy (Finska) -Aluminij 1:0
Galatasaray (Turčija) -Aluminij 3:0
MFK Frydek Mis. (Češka) - Aluminij 1:0
Stabaek Fotball AC. (Norveška) - Aluminij 0:2.
NK Aluminij U-15: Anej Milic, Aljaž Džankič, Nik Očko, Tim Kovačec, Aljaž Geršak, Aljoša Flajšman, Luka Mesarič, Alen Pola-nec, Vid Ovčar, Semin Mr-kaljevic, David Rozman, Armando Košič, Staš Petrovič, Domen Štorek, Ne-ven Karlovčec, Nik Prelec.
Vodja odprave: Mladen Dabanovič, vodja NŠ NK Aluminij. Trener: Borut Ko-lar. Fizioterapevt: Tomi-slav Pincetič. Predstavnik ekipe: Nives Ovčar
Rokomet • Reprezentanca
Ob Vujovicu bo deloval Šerbec
Na sedežu Rokometne zveze Slovenije so na seji predsedstva v sredo predstavili novega selektorja slovenske moške članske rokometne reprezentance. Med tremi resnimi kandidati je mesto selektorja pripadlo Veseli-nu Vujovicu. Gre za pravo legendo jugoslovanskega rokometa, ki je v zadnjih letih tudi uspešen trener. Njegov pomočnik bo Uroš Šerbec, ki v zadnjem obdobju vodi člansko ekipo RK Drava Ptuj. Šerbec odlično pozna razmere v slovenskem moškem rokometu in bo skupaj z Vu-jovicem vsekakor poizkušal narediti v prihodnosti kakšen odmeven mednarodni rezultat. Glavni cilj omenjenega dvojca pa je, da bi Slovenijo pripeljala na olimpijski turnir v Riu de Janeiru prihodnje leto. Ob vlogi pomočnika selektorja Uroš Šerbec
il
m

- ^
Foto: Črtomir Goznik
Uroš Serbec je bil izbran za pomočnika novega selektorja članske reprezentance Slovenije Veselina Vujoviča.
ostaja trener na Ptuju, kjer bo v prihodnosti pomagal roko-metašem Drave do vrnitve v 1. A-ligo.
DB
Rokomet • Prijateljska tekma
Za konec sezone Drava ugnala Jeruzalem
JERUZALEM - DRAVA 32:35 (13:18)
JERUZALEM: Balent (5 obramb), Šutalo (5 obramb); Rajšp, Bogadi 2, Čudič 2 (1), Radujkovic 2, Gregorc, Levak 5, Kolmančič 2, Veselko 1, Kosi 5 (1), Ozmec 1, Kavčič 1, Škalički, Petrovič 2, Mesaric 5, Horvat 4. Trener: Saša Prapo-tnik.
DRAVA: Belec (7 obramb), Bedenik (3 obrambe); Žuran 1, Silovšek 2, Reisman 1, Jerenec 8, Sabo 2, Požar 3, Čeh, Pukšič 3, Hrupič 7 (1), Maroh 5, Lesjak 2, Šalamon 1. Trener: Alan Potočnjak.
Za zaključek zelo uspešne sezone so igralci Jeruzalema na Hardeku gostili sosede s Ptuja, ki nastopajo v 1. B-ligi. V tekmi, kjer so priložnost za igro dobili prav vsi igralci, so si zmage bolj želeli Ptujčani, ki so vodili od prvega do zadnjega žvižga sodniškega para Dejan Ivančič - Jure Cvetko.
Drava je tekmo začela odlično in v 15. minuti povedla s petimi zadetki (5:10). V nadaljevanju so gostje prednost celo povišali na +7 (9:16).
Pikado
V Ivanjkovcih DP mladincev, kadetov in pionirjev
Na zaključni turnir se je uvrstilo 16 najboljših ekip iz šestih slovenskih regij. Med 96 igralci so bili najuspešnejši mladinci in kadeti iz ekipe Top-Gun Grlava (občina Ljutomer). Državne naslove so osvojili v dveh od štirih kategorij mladincev posamezno in tri (od štirih) v ekipni konkurenci. Najboljši so bili - mladinci do
Šele v zaključku 1. polčasa je nadarjena mlada garda Jeruzalema (kadeti, mladinci) znižala zaostanek na -4 (12:16). V 2. polčasu je prednost v prid razigrane Drave nihala med tremi in šestimi goli, zmaga gostov pa v nobenem primeru ni bila vprašljiva. Pri Jeruzalemu je trener Saša Prapotnik večjo minutažo ponudil reprezentan-tom letnika 1998, ki so svojo nalogo opravili s solidno oceno. Tilen Kosi je odlično razigraval ekipo in ob tem dosegel pet zadetkov, obrambo Drave je z razdalje uspešno prebijal 195 cm visoki Gašper Horvat, Dominik Ozmec in Miha Kavčič sta nalogo v sicer slabi ormoški obrambi opravila korektno. Pri gostih je največ pokazal Filip Jerenec z osmimi goli, Denis Hrupič jih je dodal sedem.
Ormožani so treninge končali v četrtek in zdaj je pred njim dolg čas za počitek. Za upravo kluba prihaja čas sestavljanja igralskega mozaika za novo sezono, kjer bo znova osnovni cilj obstanek v ligi in napredovanje mladih talentiranih igralcev, ki jih je v ormoškem gnezdu kar nekaj.
uk
21 let: 1. Blaž Bastl, 2. Matej Taljan (oba Top-Gun); mladinke do 21 let: 2. Tjaša Mihelič (Top-Gun); mladinci do 18 let: 3. Blaž Fergola (PK Pinocchio - Ivanjkovci); mladinke do 18 let: 1. Nina Tivadar, 3. Timoteja Koroša (obe Top-Gun). Ekipno - mladinci do 21 let: 1. Top-Gun, 3. PK Pinocchio I.- Ivanjkovci; mladinke do 21 let: 1. Top-Gun; mladinci do 18 let: 1. PK Pinocchio, 2. ŠD LO-KO - Logarovci, 3.Top-Gun; mladinke do 18 let: 1. Top Gun - Grlava.
NŠ
tednik PLUS • petek, 29. maja 2015
Štajerski TEDNIK
tednik PLUS

Redna mesečna priloga Štajerskega tednika tednik PLUS, maj 2015
t	^ o. I
if * y .
I > - • o Q"
i >,
V y—-v ■ >
V 7
. o
' . c ;
— x • <
■fs k
v J
ji.,i
/A \
i*. {/
> < fj '
v /
Domači glasbeni zakladi
	H V	i i		i, O
		L	K <	*
t s- 7 V	i>	C '	t v - * ■ k 'i *. < S * ( - * t, » V* s * - * " 'i	* ,
	*	k ' m	-i 't V 5T t	U C v
T	F* * i* ■	r— * 'V " ' ■ -	Ï ■■ / X n -	J "
Foto: Črtomir Goznik
Neprecenljiva zbirka narodno-zabavne glasbe
Ptujčan Ivan Gobec je dobesedno zaljubljenec in poznavalec narodno-zabavne glasbe. Brez nje ne bi mogel živeti; če je ne bi bilo, bi mu nekaj manjkalo, to ne bi bil on. Njegova zbirka je edinstvena in neprecenljiva. Verjetno ga ni Slovenca, ki bi imel v svoji zbirki toliko te glasbe: 350 velikih vinilnih plošč, 200 malih vinilnih plošč, 300 kaset in 238 CD-jev; skupaj že 1088 enot s 7500 pesmimi, ki bi zadostovale za 310 ur glasbe oz. 13 dni, če bi igral neprestano, 24 ur na dan.
Odkar ve zase, je ljubitelj narodno-zabavne glasbe, še posebej pa Avsenikov. Ivan Gobec pa je verjetno tudi eden redkih, če že ne edini, ki ima tudi vse plošče, kasete in CD-je s ptujskega Festivala narodno-zabavne glasbe. Brez njih je tudi marsikatera radijska postaja, izgubili pa so se tudi televizijski trakovi, zato se mnogi oglašajo pri Ivanu in iščejo podatke.
Kljub številnim novim polkam in valčkom, ki jih je prinesel ptujski Festival naro-dno-zabavne glasbe Slovenije, letošnji bo že 46. po vrsti in bo prvi dan obudil spomin na domače viže prvih desetih let festivala od leta 1969 do leta 1979, se je Ivanu najbolj vtisnil v spomin valček Borisa Terglava v izvajanju ansambla Borisa Terglava ter pevcev Danice Ramšek in Borisa Terglava Spomini na Ptuj iz leta 1969, pa tudi polka Stoj še dolgo, Ptuj ponosni. To je bila tudi najboljša pesem o Ptuju na prvem festivalu, ki jo je izvajal Ansambel Jožeta Krežeta, pela pa sta Zorko in Franja Kokalj. Prvi ptujski Festivali narodno-zabavne
plošča Nacek na Ptuju. Ko je ptujski festival potekal še več dni, je mojster v podjetju, kjer je bil Ivan takrat zaposlen, vedel, da ga v petek in soboto ne bo v službo. Upokojil se je leta 1988, nazadnje je delal v Perutnini, star je 76 let.
Strast do narodno-zabav-ne glasbe ga je zagrabila leta 1957. Doma so imeli star gramofon, ki si ga moral navijati, in tudi že nekaj plošč. Ko so Avseniki v Sloveniji leta 1959 izdali prvo ploščo,
je imel že 30 njihovih plošč. Stari gramofon je kmalu zamenjal z novim modernejšim znamke Philips, za katerega je odštel tri pomočniške plače. Spominja se, da je takrat poskrbel, da so vsi sosedje slišali njegov domači koncert, nekateri so premikali gumbe na svojih radijih, ker niso vedeli, od kod prihaja glasba. Še vedno najraje posluša instrumentalno glasbo, na ta način lahko najbolje
oceni ansambel. Nikoli mu ni bilo žal denarja za nakup plošč z narodno-zabavno glasbo. To je glasba njegovega življenja, trenutki z njo pa neprecenljivi. Še vedno se vozi s kolesom, avto je pri hiši 17 let in ima prevoženih le 32.000 km.
MG
I
zeni Karli je
Ivan Godec našel zvesto poslušalko in spremljevalko. Ko sta bila še mlajša, sta veliko preplesala. Ivan je bil na širšem območju Ptuja prvi DJ, narodno-zabavno glasbo je vrtel na gasilskih veselicah in mladinskih plesih oz. srečanjih, od leta 1957 do 1963. Ker v petdesetih letih prejšnjega stoletja še ni bilo veliko plošč, je moral ponje v Avstrijo, vselej z mopedom. Na avstrijski strani so že ob brnenju mopeda vedeli, kdo in po kaj prihaja.
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Gobec z ženo Karlo
glasbe so bili nekaj posebnega, saj še ni bilo toliko ansamblov in toliko šolanih glasbenikov, kot jih je danes. Danes pa Ivan na festivalih pogreša tisto srčnost, ki so jo imeli ansambli na prvih festivalih.
Ivan je ponosen tudi na svojo polko, Polko za Ivana, ki jo je napisal Andrej Toplišek. Prava redkost pa je tudi mala
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Gobec s ploščo s prvega ptujskega Festivala narodno-zabavne glasbe leta 1969, ko je Ptuj praznoval svojo 1900-letnico. Sicer pa ima Ivan neprecenljivo zbirko plošč, kaset in CD-jev z naro-dno-zabavno glasbo.
2
tednik PLUS • petek, 29. maja 2015
Pred 46. Festivalom narodno-zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2015
Jože Kreže: „Vedno se bom spomnil izjem
V družbi Radio-Tednik Ptuj bodo v nedeljo, 31. maja, v Tržiču izbrali letošnje udeležence tekmovalnega festivalskega dneva 46. znova seli na dvorišče minoritskega samostana, kjer bo prvi večer odmevalo od festivalskih uspešnic, nagrajenih polk in valčkov
Tako bo vse do 50-letni-ce, ki bo po besedah direktorja družbe Radio-Tednik Ptuj in direktorja festivala Draga Slamerška nekaj posebnega. Nagrajene festivalske viže prvega desetletja bodo zapeli in zaigrali nekateri najboljši slovenski ansambli narodno-zabavne glasbe. Obeta se resnično izjemen festivalski dogodek, kakršnega še ni bilo. Sicer pa ptujski festival narodno-zabavne glasbe ni samo najstarejši tovrstni festival v Sloveniji, je tudi najkakovostnejši in tudi najstarejši festival v mestu ob Dravi, ki živi že od leta 1969, ko je mesto praznovalo svojo 1900-letnico.
Pred letošnjim prvim festivalskim dnem, ki bo neke vrste pregled festivalskega
dogajanja prvega desetletja, smo v Mariboru obiskali izjemnega slovenskega glasbenika, skladatelja, avtorja besedil in harmonikarja Jožeta Krežeta, enega še redkih živečih vodij ansamblov, ki so sodelovali na prvem festivalu narodno-zabavne glasbe Ptuj Slovenija 1969. Srečali smo se na terasi kava bara Gala, kjer se dvakrat dnevno srečuje s svojimi prijatelji in znanci. Sodeloval je na festivalih od leta 1969 do leta 1975. Prvi pevki v ansamblu sta bili Franja Kokalj in Olga Veisbaher, leta 1970 pa sta prišla Helena Ver-gles in Rudi Trojner, eden najboljših pevskih duetov tistega časa, s katerima so posneli večino skladb. Zelo popularna je bila pesem Stoj še dolgo, Ptuj ponosni. To je
bila tudi najboljša pesem o Ptuju na prvem Festivalu narodno-zabavne glasbe, za katero je glasbo napisal Jože Kreže, tekst pa Ivan Malava-šič. Njegove so še Pepek in Micika, Prlek in planšarka, Vudri mlaka, tudi Na ptujskem sejmu (v izvirniku je imela naslov Katarinino na Ptuju, ob izdaji plošče pa so morali naslov spremeniti zaradi nekih partijcev, ki jim ta naslov ni bil povšeči ...), in še nekaj drugih. Pogosto je pisal v dialektih, zanje je imel zelo dobro uho. Tudi skladba Na ptujskem sejmu je pesem dveh dialektov, le refren je v slovenskem knjižnem jeziku. Prva štiri leta ptujskega festivala (razen ansambla Bardorfer, ki je bil trio in je imel pevski kvartet, saj je bilo ljudem zelo
Iz zgodovine Festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije Ptuj in mesta
V letu, ko je Radio Ptuj organiziral prvi Festival narodno-zabavne glasbe, je mesto pod naslovom Od Poetovia do Ptuja praznovalo svojo 1900-letnico. To je bil pravo praznovanje. Svečana seja občinske skupščine je potekala na dvorišču minoritskega samostana, kjer je potekal tudi prvi Festival narodno-zabavne glasbe Slovenije Ptuj 1969.
Že pred skoraj petimi desetletji so Ptujčani odkrili ta izjemni prireditveni prostor, ki osvaja že s samo kuliso. Z leti je le še pridobil na svoji žlahtnosti. Tudi sicer se je mestna oblast izjemno potrudila, poskrbela za obnovitev fasad nekaterih pomembnih mestnih objektov, proštijske stavbe, proštije, glasbene šole, uredili in obnovili so tudi notranjost minoritskega samostana, fasado in dvorišče. Tako kot še danes so se ukvarjali s problematiko parkiranja, neurejenostjo starega mestnega pokopališča. Že leta 1969 so načrtovali pokritje tržnice. Izdelali so idejni projekt, gradbena, urbanistična in spomeniško-varstvena stroka pa je začela iskati najugodnejšo rešitev za ureditev ptujske tržnice, a je v 46 letih še ni našla. Mesto je v tem letu dobilo novo avtobusno postajo, glasbena šola je praznovala 50-letnico, Ptuj je dobil svojo prvo lepotico, to je bila 21-letna Angelca Zagoršek iz Zg. Velovleka. Na Ptuju so odprli prvo kmetijsko razstavo, živilska industrija Poetovia je za pelinkovec 67 in šeri brendi prejela zlati medalji na sejmu žganih pijač in sokov v Ljubljani. Ob koncu glavne turistične sezone so se spet spraševali o vzrokih, zakaj so kolone avtomobilov ponovno obšle Ptuj, četudi se je hotel Poetovio, takrat še edini mestni hotel, ponašal z izjemnimi rezultati; do avgusta so gostili že 300 avtobusov tujih gostov, v hotelski menjalnici pa so v tistem času zamenjali že 70 milijonov starih dinarjev. TD je takrat izdalo turistično brošuro, lastno pa tudi gostinsko podjetje Haloški biser. Lep prispevek k 1900-letnici Ptuja je bila tudi selitev študijske knjižnice v nove prostore. Leta 1969 so na Ptuju potekale prve dirke, organiziral jih je Carting moto klub Ptuj. Prve goste je sprejel hotel Jeruzalem Ormož, v vinski kleti Jeruzalem Ormož so napolnili prvih 10.000 steklenic penečega vina - beli slovin iz ormoških vinogradov.
Foto: Črtomir Goznik
Jože Kreže: „Spomini na začetke ptujskega Festivala narodno-zabavne glasbe so izjemno lepi."
Ansambel Rudija Bardorferja je na 1. Festivalu prejel nagrado strokovne žirije za najboljšo melodijo Ni dovolj le šopek rož; zapel jo je vokalni kvartet Zvonček.
všeč štiriglasno petje), so na ptujskem festivalu nastopali pretežno kvinteti. Leta 1974 so se z ansamblom Slovenija pojavile prve citre. „Marsi-kaj mi je že ušlo iz spomina, vedno pa sem bom spomnil tega izjemnega navdušenja, ki je spremljalo rojstvo tega najstarejšega festivala naro-dno-zabavne glasbe v Sloveniji. Ljudje so stali okrog minoritskega samostana, vsi so želeli priti na dvorišče, ki je bilo zasedeno do zadnjega kotička. Pisal sem skladbe za ušesa ptujskih poslušalcev. Skupaj imam s ptujskega festivala enajst nagrad. Z ansamblom smo
V obeh dneh si je festival v živo ogledalo okrog 5000 ljudi. Nastopajoče
tednik PLUS • petek, 29. maja 2015
3
nega navdušenja ob prvem festivalu ..."
Festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2015, ki bo letos potekal dva dni, 27. in 28. avgusta. Festivalsko dogajanje se v obdobju 1969/1979 oz. pesmi, ki so se ljudem v tem obdobju najbolj priljubile.
Ansambel Jožeta Krežeta na ptujskem gradu
sem osvojil tri zlate klopot-ce, skupaj pa 13 festivalskih nagrad. Kdo se ne spominja pesmi, kot so Ta vražji telefon, Flosarji, Mi smo mi, Bohinjsko vesele, ki je napisana v gorenjščini in je celo postala gorenjska himna," je delček svoje izjemne glasbene in siceršnje življenjske zgodbe povzel Jože Kreže. Več bi lahko povedal s knjigo, o kateri je prepričan, da bi jo moral napisati.
Z glasbo je končal, nič več ne ustvarja. Po smrti sina Smiljana se mu je porušil svet. Instrumente in ozvočenje je podaril. Tudi starost, danes je star 76 let, je že taka, da se je treba umakniti mladim, je prepričan. Do 70. leta še nekako gre, potem pa se je treba posloviti.
MG
Kakšen bo Ptuj leta 2019, ob 50-letnici festivala
»Že z začetkom mandata smo vzpostavili aktivnosti na področjih, kjer želimo doseči napredek ali spremembo. Oživili bomo ptujski grad s starim mestnim jedrom, Dravo s Ptujskim jezerom, na Panorami postopoma ustvarili arheološki park na prostem, skupaj s športno-rekreacijskimi površinami, trudimo se oživiti tudi kompleks Turnišče. Ptuj potrebuje arheološki muzej in mestno galerijo s prostori za ustvarjanje, zato bomo delali tudi na tem. Veliko energije že vlagamo v področje gospodarstva, predvsem na področju iskanja in privabljanja tujih investitorjev. Eden ključnih pogojev na tem področju je zagotovo znižanje komunalnega prispevka. V najkrajšem možnem času bomo končno sprejeli Občinski prostorski načrt, s čimer bomo skoraj tisoč posameznikom omogočili individualno gradnjo. V pripravi je razvojna vizija mesta in strategija razvoja po posameznih področjih, lotiti pa se moramo še dolgoročnega urbanističnega načrta razvoja Ptuja. Poskrbeli bomo za mlade in tudi za kakovostno preživljanje jeseni življenja,« je na naše vprašanje, kakšen bo Ptuj leta 2019, odgovoril ptujski župan Miran Senčar.
sta ocenjevali dve komisiji, strokovna in komisija občinstva.
posneli več kot 140 skladb, 12 velikih plošč in osem sin-glc. Igrali smo v 13 državah Evrope, nastopali na trajektih, na številnih prireditvah, na 200 porokah ...Skratka, izjemno veliko. Izhajam iz glasbene družine, rojen sem bil v Hrastniku. Po izgubi vida zaradi bombe, oslepel sem leta 1949, sem leta 1950 odšel v Ljubljano, kjer sem se vpisal v harmonikarsko šolo. V Beogradu, takrat sem že skladal, sem se izšolal za fi-zioterapevta, v Ljubljani pa sem končal še višjo šolo za fizioterapevte. Zaposlen sem bil v UKC Maribor. Napisal sem tudi veliko narečnih popevk. Na festivalu Vesele jeseni, kasneje Narečne popevke in festivalu narečnih popevk
Ob 1900-letnici Ptuja je za številne prireditve poskrbel tudi Radio Ptuj pod vodstvom takratnega direktorja Franca Plohla. Med drugim za vinsko trgatev in izbor mis Ptuja. Največjo pozornost pa je vzbudil z odločitvijo o organizaciji prvega festivala narodno-zabavne glasbe. Že kmalu so se pojavila prva zavidanja, tudi zato, ker so se odločili, da bo festival postal tradicionalen, ker je narodno-zabavna glasba med Slovenci, še posebej med občani na Ptujskem, zelo cenjena in popularna, je takrat povedal Franc Plohl. Na razpis se je prijavilo 40 ansamblov iz Slovenije in Trsta. Komisija jih je za festivalski nastop izbrala 25, vsak ansambel je nastopil z dvema skladbama, eno vokalno in eno instrumentalno. Skladbe, ki so jih izvajali, so morale biti izvirne, še neposnete in na festivalu prvič predvajane. Prvi večer so nastopili vsi ansambli, izmed njih so izbrali 14 finalistov za drugi večer, ki je potekal po osrednji proslavi ob 1900-letnici Ptuja. Pokrovitelj prvega festivala je bil Franjo Rebernak, predsednik SO Ptuj. V obeh dneh si je festival v živo ogledalo okrog 5000 ljudi. Nastopajoče sta ocenjevali dve komisiji, strokovna in komisija občinstva. Najboljšo pesem o Ptuju, Stoj še dolgo Ptuj ponosni, je napisal Ivan Malavašič, glasbo Jože Kreže, zaigral jo je ansambel Jožeta Krežeta. Nagrado strokovne žirije za najboljšo melodijo 1. festivala narodno-zabav-ne glasbe z naslovom Ni dovolj le šopek rož je prejel ansambel Rudija Bardorferja; zapel jo je vokalni kvartet Zvonček, zaigral pa instrumentalni trio Rudija Bardorferja. Nagrado za najboljšo instrumentalno izvedbo (Na pikniku) je prejel ansambel Franca Flereta. Nagrado za najboljšo vokalno izvedbo, skladba Petelinček, sta prejela Marija Veldin in Ivan Švajgl, duet pri ansamblu Žibrat. Veseli slavčki s skladbo Prvi ples so si priigrali nagrado občinstvo. Nagrado za najboljšo splošno besedilo o Ptuju je prejela skladba Rudija Bardorferja pod naslovom V deželi moji, zapel jo je vokalni kvartet Zvonček. Nagrado za najboljše besedilo v narečju je prejela skladba Prleški vasovelec, ki jo je zapel in zaigral ansambel Alojza Gernjaka (Vir: Plošča Jugotona s 1. festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije Ptuj 1969)
Festival sta odlično vodila Vida Vidovič in Marjan Šneberger.
Z združitvijo Radia Ptuj in Tednika Ptuj v letu 1976 oba medija pod blagovno znamko Radio-Tednik Ptuj nadaljujeta z organizacijo in izvedbo nekaterih tradicionalni ptujskih prireditev in razveseljujeta z novimi za še več mestnega dogajanja.
Foto: Arhiv
Foto: arhiv
4
tednik PLUS • petek, 29. maja 2015
Estetski posegi na dojkah
Rekonstrukcija dojke pri zdravljenju raka dojk
Rak dojk predstavlja najpogostejše maligno obolenje pri ženskah, ki največkrat prizadene zdrave ženske v najaktivnejšem življenjskem obdobju. V Sloveniji je letno odkritih več kot 1000 novih primerov raka dojke. Izguba dela ali celotne dojke predstavlja za žensko tako funkcionalno kot tudi estetsko motnjo, mnogokrat pa se jima pridružijo še različno hude psihične težave. Dojka namreč predstavlja simbol ženskosti in simbol materinstva, pomembno vlogo pa igra tudi v seksualnem življenju.
Z rekonstrukcijo dojke povrnemo ženskemu telesu celovitost in omogočimo, da se ženske z rakom dojke ponovno in samozavestno vključijo v domače in delovno okolje. Pri dobro izvršeni in uspešni rekonstrukciji razlike med zdravo in novo dojko v oblačilih ni videti. Tudi v spodnjem perilu ali kopalkah je največkrat težko ugotoviti, da je bila opravljena rekonstrukcija. Ženske se z novo dojko pogosto počutijo bolj samozavestne tudi takrat, ko so gole. Do konca življenja ne potrebujejo nobene zunanje proteze oziroma vložkov, ki si jih je treba vlagati v nedrček in so mnogokrat dobro vidni in nerodni za uporabo. Rekonstrukcija dojke vrne marsikateri bolnici potrebno samozavest in občutek ženskosti ter spolne privlačnosti.

* S
/	nekaj mesecev po opravljeni
rekonstrukciji dojke, ko se le-ta ustrezno in dokončno oblikuje.
Kako se rekonstruira bradavica
Foto: Črtomir Goznik
Sodoben način zdravljenja raka dojke temelji na kombinaciji vse bolj konservativnega kirurškega zdravljenja in obsevanja ter drugih načinov dodatnega zdravljenja. To nam omogoča ohranitev dela dojke ali pa boljše pogoje za njeno rekonstrukcijo. Na drugi strani pa je tudi rekonstruktivna kirurgija dojke v zadnjih tridesetih letih močno napredovala. Danes smo sposobni rekonstruirati kakršenkoli primanjkljaj dojke ali celotno dojko tudi po najbolj radikalnih operacijah.
Več metod rekonstrukcij dojke
Na voljo imamo številne enakovredne metode rekonstrukcije dojke, vendar se je treba o načinu rekonstrukcije odločati za vsako bolnico posebej. Rekonstrukcija bo uspešna le ob izbiri primerne metode in najprimernejšega časa rekonstrukcije. Pri tem je potrebno tesno sodelovanje kirurga, ki se ukvarja z zdravljenjem raka dojk, in plastičnega kirurga ter vseh drugih, ki sodelujejo pri obravnavi bolnic z rakom dojk. Seveda pa je pri izbiri metode treba upoštevati tudi želje bolnice. Nadalje je pri izbiri metode rekonstrukcije treba upoštevati še stanje lokalnih tkiv, splošno zdravstveno stanje bolnice, stanje druge dojke in telesno konstitucijo.
Dojko lahko rekonstruiramo neposredno po odstranitvi tumorja
Gre za primarno rekonstrukcijo, ki je v večini primerov na-jidealnejša, saj se bolnica zbudi iz narkoze z novo ali pa že vsaj delno rekonstruirano dojko. Istočasno pa predstavlja primarna rekonstrukcija organizacijsko, pogosto pa tudi kirurško najbolj zapleten in zahteven način rekonstrukcije dojke. Tudi bolnice same mnogokrat niso v tej fazi sposobne v celoti dojeti in razumeti načina rekonstrukcije in končnega rezultata. Ob morebitnih zapletih ali neuspeli rekonstrukciji lahko pride pri njih do velikih psihičnih težav. Primarno rekonstrukcijo lahko redno izvajajo le največji in dobro organizirani centri, ki se vsakodnevno ukvarjajo z zdravljenjem raka dojk.
V
Mfl
jf
Prim. Erik Vrabič
Kadar opravimo ali začnemo postopke rekonstrukcije dojke krajši ali daljši čas po primarnem posegu, govorimo o sekundarni rekonstrukciji dojke. Tovrstno rekonstrukcijo opravimo običajno 3-6 mesecev po končanem zdravljenju raka dojke. Prednost sekundarne rekonstrukcije je v tem, da je več časa za načrtovanje in izbiro najprimernejše metode rekonstrukcije.
Zadnje desetletje vse večja veljava rekonstrukciji z lastnimi maščobnimi presadki
Presadke maščobe odvzamemo podobno kot pri liposukciji na mestih, kjer je količina maščevja povečana. Najpogostejša odvzemna mesta presadkov so trebuh, predel pasu in predel bokov. Odvzeto maščevje z različnimi tehnikami ustrezno pripravimo in nato vbrizgamo v manjkajoč predel dojke ali opravimo rekonstrukcijo celotne dojke. Majhne količine maščevja vbrizgamo med čim več različnih plasti zdravega in dobro prekrvljenega tkiva. S tem ustvarimo pogoje za preživetje in vraščanje maščobnih presad-kov. Običajno se vraste 50 do 80 % prenesenih presadkov. Na mestih odvzema maščobnih presadkov praktično ni trajnih posledic, ostane le do največ en centimeter velika brazgotina kože. Negovanje teh predelov je enako kot po opravljeni estetski liposukciji. Slabost metode je število posegov, potrebnih do dokončne rekonstrukcije. Pri
večjih dojkah je mnogokrat treba opraviti štiri do pet posegov, tako da je rekonstrukcija končana šele leto ali več po njenem začetku.
Rekonstrukcija dojke se konča z rekonstrukcijo bradavice in kolobarja, ki ju opravimo
Bradavico običajno rekonstruiramo z lokalnimi režnji. V primeru, ko je bradavica na zdravi dojki dovolj velika, lahko za rekonstrukcijo uporabimo del te bradavice, ki ga prenesemo na rekonstruirano dojko kot prosti presadek.
Kolobar lahko rekonstruiramo s prostim kožnim presad-kom cele debeline, ki ga vzamemo na notranji strani stegna v predelu dimeljske gube. Koža je namreč na tem mestu temneje pigmentirana in je po barvi podobna barvi kolobarja. Kot presadek lahko uporabimo tudi del zdravega kolobarja, če je dovolj velik. V zadnjem času pa se za rekonstrukcijo kolobarja vse bolj uporablja tetoviranje.
Za doseganje primerne si-
metrije oblike, velikosti in položaja med rekonstruirano in zdravo dojko je včasih potreben še operativni poseg na zdravi dojki. Zdravo dojko po potrebi dvignemo, zmanjšamo ali povečamo in s tem prilagodimo rekonstruirani dojk. Poseg na zdravi dojki opravimo istočasno z zadnjo fazo rekonstrukcije, vendar pred rekonstrukcijo bradavice in kolobarja.
Prim. Erik Vrabič, dr. med. Spec. plastične, rekonstrukcijske, estetske in splošne kirurgije v UKC Maribor
Foto: Osebni arhiv
Rekonstrukcija s prenosom lastnih maščobnih presadkov.
Rekonstrukcija dojke z uporabo lastnega tkiva, z vsadki ali s kombinacijo
Z lastnim tkivom rekonstruiramo različno velike primanjkljaje dojk kot tudi celo dojko. Kadar uporabljamo vsadke, običajno rekonstruiramo celo dojko. Lastno tkivo predstavlja del telesa bolnice in v nobenem primeru ne more priti do zavrnitve ali do drugih zapletov v smislu reakcije organizma na tujek. Lastno tkivo je tudi po zgradbi bolj kot katerikoli vsadek podobno tkivu dojke in se pri gibanju telesa obnaša kot prava dojka. Pri nihanju telesne teže se rekonstruirana dojka manjša in veča v približnem sorazmerju z zdravo dojko. Glavna negativna stran rekonstrukcij dojk z lastnim tkivom je v tem, da predstavljajo kompleksnejši način rekonstrukcije kot rekonstrukcija s pomočjo implantatov in da pogosto puščajo posledice, predvsem v obliki brazgotin tudi na drugih, sicer zdravih delih telesa bolnice.
Rekonstrukcija dojke s pomočjo implantatov je tehnično enostavnejša metoda in ne zahteva dolgotrajnih kirurških posegov. Za rekonstrukcijo uporabimo enake vsadke, kot jih uporabljamo pri estetskem povečevanju dojk. Dojka, ki je rekonstruirana bodisi s silikonom ali fiziološko tekočino napolnjenim vsadkom, pa je po drugi strani manj naravna, pri gibanju telesa ne sledi gibom zdrave dojke in pri enostranski rekonstrukciji je težje doseči ustrezno simetrijo. Kot pri vsaki vstavitvi tujka v telo lahko pride do tega, da telo zavrne vsadek.
Foto: Osebni arhiv
Rekonstrukcija z mikrokirurškim prenosom tkiva s trebuha.
tednik PLUS • petek, 29. maja 2015
5
Mladi upi
„Za zdaj me ne vleče v tujino, svoje cilje lahko dosežem doma."
Branko Lah, še ne 29-letni Podvinčan, je 6. februarja letos doktoriral in postal eden najmlajših doktorjev znanosti s področja kemijskega inženirstva na Ptujskem. To področje ga je že od nekdaj privlačilo, od nekdaj je bil tehniški tip. To ima po očetu, ki je po poklicu mehanik. V njegovi delavnici se je vedno rad zadrževal.
Zaposlen je v podjetju Albin Promotion, d. o. o., Breg, Majšperk, po prvem maju letos kot namestnik prokurista in vodja celotne proizvodnje.
Četudi bi po doktoratu znanosti lahko študij končal, je odločen, da ga bo še nadgradil s podoktorskim študijem, v katerem se želi ukvarjati z nadaljnjim razvojem procesa pirolize še pri drugih odpadkih. Vlogo na razpis je oddal, rezultati bodo znani junija.
Branko Lah je eden tistih mladih ljudi, ki se zavedajo, da je študij na prvem mestu, šele nato lahko pridejo na vrsto druge stvari, tudi zabava. Študiral je sproti, fakultetni študij je končal v petih letih. V Ljubljano je šel, da bi študij čim prej končal. Tudi zabaval se je, do prave mere, vedno pa se je zavedal, po kaj je prišel v Ljubljano. Med študijem tudi ni delal, ker bi mu sicer za redni študij zmanjkalo časa. Imel je občinsko štipendijo. V
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Branko Lah, še ne 29-letni doktor znanosti iz Podvincev. Doktoriral je z nalogo Transportni pojavi in povečevanje reaktorja pri pirolizi odpadnih gum in plastičnih mas.
prostem času je že od nekdaj zaprisežen nogometaš, igral je tudi v mladinski selekciji NK Drava, danes redno obiskuje treninge domačega kluba, NK Podvinci, in še vedno tudi ak-
V mladosti nisem nikoli razmišljal o doktoratu
„V mladosti nisem nikoli razmišljal o tem, da bi postal
tivno igra v članski ekipi. Po- doktor znanosti To je prišlo sveča se partnerki in se druži s spontano. Po OŠ Ljudski vrt, prijatelji.	kjer sem vpisan tudi v zlato
(
Foto: Osebni arhiv
Dr. Branko Lah v laboratoriju
Cilj raziskave: čim manj odlaganja odpadkov
Cilj raziskave, ki jo je opravil dr. Branko Lah, izhaja iz potrebe. „Kljub že utečenim načinom recikliranja se okrog 25 odstotkov odpadkov še vedno odlaga, ker ne vemo, kam bi z njimi oz. kako bi jih koristno izrabili. V svoji nalogi opisujem proces, s katerim bi se lahko teh odpadkov znebili in po drugi strani pridobili nove produkte. V podjetju, kjer sem zaposlen, smo uredili laboratorij, naredili laboratorijsko napravo ter pilotno industrijsko napravo. Gre za že delno industrijsko obratovanje. Takšna proizvodnja zahteva veliko investicij, veliko sredstev. Med mojim doktorskim študijem je dve leti potekala tedenska proizvodnja predelave odpadnih gum. V Sloveniji se letno zbere okrog 18.000 ton odpadnih gum. Trenutno jih še v večini izvažamo v Azijo in Afriko. Slovenija glede predelave odpadnih gum še nima opredeljenih jasnih ciljev. Termična obdelava gum je z zakonom še vedno prepovedana. Čeprav ko gre za raziskave same, to ni sporno in vprašljivo, se lahko opravljajo," še pojasni.
knjigo odličnjakov, sem obiskoval Gimnazijo Ptuj. Vedel sem, da sem bolj tehniški tip, vedno me je bolj zanimala tehnika, strojništvo, posebno pa me je veselila kemija, zato sem se odločil za študij kemijskega inženirstva. V zadnjem letniku študija sem začel sodelovati z ZRS Bistra Ptuj. Kot študent kemijskega inže-nirstva sem moral imeti opravljeno prakso, kar so mi tudi omogočili. Takratni direktor ZRS Bistra dr. Dušan Klinar je želel, da bi z njimi sodeloval še naprej. On je bil tisti, ki me je spodbudil, motiviral, da sem študij po fakulteti nadaljeval. To je bilo obdobje, ko si lahko magistrski študij preskočil in si lahko takoj prešel na bolonjski doktorski študij. Tri leta in pol sem delal predvsem v laboratoriju in na pilotni napravi, zbiral vse rezultate, pisanje oz. izdelava doktorske naloge pa je trajalo pol leta."
Branko Lah je doktoriral z nalogo pod naslovom Transportni pojavi in povečevanje reaktorja pri pirolizi odpadnih gum in plastičnih mas. „Gre za proces pirolize, termično razgradnjo v odsotnosti kisika pri različnih pogojih. Namen tega procesa je razgradnja gum, plastike, odpadkov na splošno, ki se jih ne da reciklirati, in pridobivanje novih produktov iz teh odpadkov."
Šole stremijo le za denarjem, z vprašanjem zaposljivosti diplomantov se ne ukvarjajo
Država in šolstvo pa si po njegovem delita krivdo za to, da se mladi še vedno premalo odločajo za tehniškepoklice, ker dopuščata takšno usmerjanje študija. Šole stremijo le za denarjem, z vprašanji zaposljivosti svojih diplomantov pa se ne ukvarjajo. Glede na zahteve gospodarstva bi bilo nujno omejiti vpise v družboslovne poklice, pravi Branko Lah. „Potrebni so novi produkti, proizvodnja, ljudje, ki delajo, ne pa, da prevladujejo tisti, ki samo sedijo v pisarnah za računalniki. Kljub študiju, izobrazbi, je včasih treba obleči delovno oblačilo, poskusiti več stvari, da vidiš, kako zadeve potekajo. Šele potem, ko si vse to spoznal, preizkusil, si lahko vodja skupine, podjetja."
„Kljub izobrazbi je včasih treba obleči delovno obleko, poskusiti več stvari ..."
Njegov cilj ostaja nespremenjen, še naprej razvijati proces pirolize, da pride do realizacije. Za podjetja na Ptuju in širše je ta zelo zanimiv, denimo za Perutnino in Komunalno podjetje Ptuj, kjer imajo probleme s piščančjimi iztrebki in čistilnim blatom ter iščejo načine, kako bi te odpadke uporabili v lastno korist, da za njihovo odlaganje ne bi več plačevali. „Proces pirolize v tem trenutku tehnološko še ni dovolj optimiziran. Stremimo pa k temu, da bi do tega prišlo čim prej, da bi ga lahko začeli uporabljati v praksi. Zunaj Slovenije je že uveljavljen."
Mladi izobraženci danes množično bežijo v tujino, ker v Sloveniji ne najdejo zaposlitve oz. ne morejo v praksi uporabljati svojega znanja. „Za zdaj me ne vleče v tujino, svoje cilje lahko dosežem tudi doma. Če bo treba, pa bom izzive iskal tudi v tujini," pove Branko Lah.
Birokracija je ubijalska za mlade podjetnike
Nujen je zagon gospodarstva, država bi morala na tem
področju narediti več, konkretneje pomagati tistim, ki šele začenjajo. Te zagonske podpore pa še vedno ni. Birokracija je naravnost ubijalska, še preden nekdo začne podjetništvo, dejavnost, ga že skušajo onemogočiti, ugotavlja. Pri starih podjetjih, torej tistih z dolgoletno tradicijo, pa je še vse preveč starega načina dela, potrebna bi bila reorganizacija nekaterih podjetij oz. samega sistema na sploh, ki je še vedno preveč tog, da bi lahko dosegli gospodarski preobrat. Tudi politika ne deluje v korist gospodarstva, ne sprejema zakonov za spodbudnejše poslovno okolje. Reorganizirati pa bi morali tudi javni sektor, gospodarstvo teh bremen več ne zmore, saj se je ta sistem nerazumno razbohotil, ugotavlja mladi doktor znanosti. Država lahko živi od razvitega gospodarstva, tudi javni sektor potrebuje, vendar v razumnih mejah. Čeprav je za mladega znanstvenika tudi politika svojevrsten izziv, se v tem trenutku še ne vidi v njej. „Pustimo času čas, bomo videli, kaj bo prinesla prihodnost. Ta trenutek sem odločen, da bom delal v gospodarstvu in še naprej iskal odgovore za nekatere konkretne razvojne in siceršnje družbene probleme," poudarja Branko Lah.
MG
6
tednik PLUS • petek, 29. maja 2015
Pogovor z Jeleno O. Jovic, prvo žensko pastor
„Naša misija je preprosta: nepristranska in brezpogojna ljubezen do bližnjih."
Po izobrazbi je Jelena O. Jovic teologinja, po poklicu pa pooblaščeni pastor Krščanske advenstistične cerkve v Sloveniji, kjer je tudi zaposlena. Trenutno deluje kot regionalni pastor v vzhodni regiji, v kateri so organizirane štiri cerkve. Skrb in vodstvo cerkva ter projektov, ki so usmerjeni služenju skupnosti, so sicer njena službena odgovornost in tudi osebna ljubezen.
„Pastor sem postala zaradi poziva, ki sem ga prepoznala v srcu in ki so ga v meni prepoznali drugi, predvsem soverniki. Odločitev za to pot je bila vse prej kot enostavna. Sprejeti življenje popolne predanosti in osredotočenosti na druge in ne nase je zahtevalo neko duhovno in osebnostno zrelost. Ko sem se prenehala upirati notranjemu pozivu, ni bilo več nobenih ovir: vsa vrata v tej smeri so se začela hitro odpirati, kar sem razumela kot pozitivno znamenje. Pastor sem komaj pet let in v tem delu Evrope sem bila nekaj časa prva ženska v adven-tistični cerkvi, ki je delovala v tej vlogi. V tem trenutku nisem več edina, predano, pogumno služijo tudi drugje, izven naših meja. Za zdaj pa sem še edina v Sloveniji. Zelo težko se opredelim pri vprašanju o bivanju, ker je moje življenje precej nomadsko. Po celodnevnem potovanju in poistovetenju z različnimi kraji in ljudmi čutim, da pripadam vsem, zvečer pa se le vračam v Maribor, kjer v cerkvenem stanovanju živiva skupaj s soprogom Milošem," je o sebi in o svoji vlogi v Krščanski adventistični cerkvi, ki so jo po desetletjih natančnega preučevanja Svetega pisma leta 1863 v ZDA uradno ustanovili člani skupine kristjanov iz različnih krščanskih verskih skupnosti, povedala pastor Jelena O. Jovic. „Sveto pismo je za nas edini temelj vere. Naše verske resnice, ki so povzete iz Svetega pisma, kažejo, kako razumemo svetopisemski nauk. Ravno tako smo prepričani, da je možen ponovni pregled oziroma revizija izraženih verovanj, če Cerkev po vodstvu sv. Duha pride do novih spoznanj ali do globljega razumevanja svetopisemskih resnic," je izpostavila.
Od kdaj je Krščanska ad-ventistična cerkev, ki je po svetu znana kot Cerkev ad-ventistov sedmega dne, navzoča v Sloveniji?
„Prvo uradno poročilo o navzočnosti adventistov v Sloveniji sega v čas Avstro-Ogrske monarhije, leta 1908. Prvi verniki na Slovenskem so bili Nemci, ki so se po prvi svetovni vojni preselili v Avstrijo in Nemčijo.
Foto: Črtomir Goznik
Jelena O. Jovic, prva ženska pastor Krščanske adventistične cerkve v Sloveniji
Prvi slovenski adventistični pionir je bil Albin Močnik, ki je študiral na adventistični fakulteti Fridensau v Nemčiji, ko se je pripravljal za delo v Sloveniji. Ko je bil tam, je tudi druge učil govoriti slovensko; med njimi sta bila Maks Ludevig in Alfred Tomas. Vsi trije so pozneje prišli na Balkan in so bili med prvimi misijonarji ter ustanovi-
telji cerkve na tem območju.
Prvo poročilo o krstu Slovencev pravi, da sta se krstila zakonca Terezija in Blaž Bolkovič v vasici Rucmanci leta 1926, istega leta je na Koroškem družina Filipa Virtiča sprejela evangelij. Šele leta 1940 je Albin Močnik po dolgoletnem misijonarskem delovanju prispel v Maribor, kjer je organiziral evangelizaci-
m I
¡áÉF
Foto: Črtomir Goznik
Z lanske Božične zgodbe
Skozi igre želimo otrokom približati moralne vrednote
"Izjemna lokacija molitvenega doma nam omogoča uporabo zunanjih površin in to s pridom izkoristimo za že tradicionalno Božično zgodbo, izmenjavo semen, otroške delavnice v obliki interaktivne slamnate hišice, za preventivne zdravstvene projekte v sodelovanju s programom Svit in strokovnim zdravstvenim osebjem. Prav poseben zdravstveni projekt Spoznaj svoje številke smo izvajali v Qlandii na Ptuju poleg serije predavanj Živi življenje brez obžalovanja. Ob sobotah pripravljamo slavljenjska bogoslužja in skupinsko proučevanje Svetega pisma, ki so namenjena vsem. Sočasno je poskrbljeno za otroke, ki imajo možnost urjenja veščin pri stezosledcih. Vsako leto se od počitnic poslovimo z Otroškim tematskim tednom, ki je namenjen vsem otrokom vseh starosti. Postavili smo že tudi vikinško ladjico, bili smo z Guliverjem in pritlikavci, lani smo potovali z Markom Polom po vsem svetu, zato smo ustvarili 4D globus. Naš namen je varovati igrivo in nedolžno otroštvo s preprostimi igrami in skupnim igranjem na prostem. Na delavnicah in skozi igre želimo otrokom približati moralne, univerzalne vrednote. Zaradi prijetnih uric in težkega slovesa na koncu Otroškega tedna sedaj že drugo leto nadaljujemo druženja enkrat na mesec."
„Nuditi želimo holistično, ne samo duhovno oskrbo ..."
„Adventisti na Ptuju verujemo, da naj bi kristjani po Kristusovem zgledu prepoznavali in zadovoljevali potrebe bližnjih ne glede na to, kako se bodo odzvali na evangelij. Verjamemo, da Cerkev, ki deluje v skupnosti in priskrbi sočutno praktično pomoč vsem ljudem ter z njimi gradi prijateljske odnose, lahko s takšnim holističnim služenjem skupnosti povrne zaupanje ljudi v Božjo ljubezen. Ker sledimo Jezusovemu načinu delovanja, je naravno, da kot prostovoljci z aktivnim in altruističnim služenjem dvigujemo zavest lokalne skupnosti o potrebah ljudi in delamo na povečanju splošne družbene blaginje. Zato je naša misija preprosta, ker ne vsebuje drugega kakor nepristransko in brezpogojno ljubezen do bližnjih. Kljub majhnosti smo osredotočeni na različna področja, saj želimo nuditi holistično oskrbo, ne samo duhovno. V vseh letih delovanja na Ptuju smo zelo aktivni na humanitarnem področju: Krščanska adventistična cerkev je ustanoviteljica humanitarne organizacije Adra. Vsako leto organiziramo delavnice in predavanja samo za ženske. Dobro sodelujemo s ČS Jezero, skupaj smo organizirali že kar nekaj koncertov in zdravstvenih predavanj."
jo. S pomočjo ostalih vernikov je Maribor postal center, iz katerega se je evangelij razširil po vsej Sloveniji. Adventisti se zbiramo v lastnih prostorih, ki jim pravimo moltiveni domovi za vse narode in jezike, ki so prilagojeni za skupno bogoslužje in tudi druge dejavnosti. Na Ptuju nas najdete na Belšakovi ulici 71."
Kako je organizirana Krščanska adventistična cerkev?
„Organizirana je kot Slovenska konferenca, ki je del Jadranske unije konferenc. Šteje čez 550 odraslih in krščenih vernikov, ki se zbirajo v 15 molitvenih domovih v večjih mestih po Sloveniji. Krščanska adventi-stična cerkev ima predstavniški sistem upravljanja. To pomeni, da avtoriteta v Cerkvi prihaja od vernikov krajevnih cerkva, ki izvršilno odgovornost zaupajo predstavniškim telesom in uslužbencem, ki vodijo Cerkev. Obstajajo štirje nivoji Cerkvene organizacije: Krajevna cerkev, Konferenca ali misija, Unija konferenc in Generalna
T
konferenca, ki je najvišja organizacijska in upravna enota Krščanske adventistične cerkve. Administrativno je sestavljena iz 13 divizij oz. področij, ki vodijo delo Cerkve na določenem geografskem območju.
Na vsaki stopnji upravljanja se odvija demokratični proces volitev. Krajevne cerkve izbirajo svoje uslužbence in odbore z večino glasov vernikov. Cerkve izbirajo delegate za konferenčna zborovanja, ki so vsako četrto leto. Izvršilno avtoriteto ima Izvršni odbor konference in konferenčni uslužbenci (običajno predsednik, tajnik in blagajnik), ki jih izvolijo na konferenčnem zborovanju. Podoben proces poteka vsakih pet let na zasedanjih Unij konferenc in Generalne konference, kjer se volijo uslužbenci in odbori, podajajo poročila in sprejemajo poslovniki."
Živimo v zelo stresnem času, ljudje živijo iz dneva v dan težje, obupujejo, nekateri več ne najdejo smisla življenja. Na kakšen način jim s svojim delovanjem skušate olajšati življenje, preusmerjati njihove misli, jim vlivati upanje v boljše in kvalitetnejše življenje?
„Zal je tako, da gre na svetu vse narobe in tudi pri najboljši volji težko, tudi pri vseh teh aktivnostih, spremenimo življenje ljudi na boljše, saj je to zelo nepredvidljivo. Čeprav smo nemočni, je vredno, z lepo besedo, prijateljsko roko in toplim nasmehom poseči v življenje ljudi. Ljubezen je edina in učinkovita gonilna sila za naprej: želimo, da naši someščani vedo, da niso sami. Naša pomoč, nega in skrb za sočloveka ni samo praktična, ampak tudi duhovna. Globoko smo prepričani, da si lahko sredi težav in obupa pomirjen s seboj in življenjem le zaradi osebnega in celovitega odnosa z Bogom. Med seboj si lahko ogromno pomagamo, vseeno pa so področja, kamor ne more poseči noben človek. Te dele srca in uma lahko po našem spoznanju zaceli in obnovi samo ta, ki je naš Stvarnik."
MG
tednik PLUS • petek, 29. maja 2015
7
Rad imam Slovenijo v Evropi
„Domovinska zavest je še kako pomembna za obstoj naroda ...!"
Že v letu 2014 je projektna skupina izobraževalne spletne strani Šolske sekcije Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve pod vodstvom Mojce Škrinjar pripravila razpis s pozivom mladim likovnikom iz osnovnih šol, naj likovno čim bolj izvirno poustvarijo temo Rad imam Slovenijo v Evropi oz. ustvarijo kar najbolj izviren logotip, ki se imenuje tudi „doodle", za besedo Slovenija. Odzvalo se je 17 osnovnih šol iz vse Slovenije, za katere so mladi umetniki ustvarili skupaj 110 izdelkov. Pokrovitelj natečaja je bil evropski poslanec Milan Zver.
Medved Lo ro
JtLCUVCU LiU i
raz skuje
Slovenijo liis
AVSTRIJA
karta v merilu ; : :8o oo
I 0 * 'MADZAfcSK.A
M &
,_ _
■ - " à 1. » ' '	V o; ■	••. I
V	o •.
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija je v času njegovega ministrovanja uvedla obvezno izobešanje zastave pred vsemi izobraževalnimi institucijami in tudi uvedla termin domovinska vzgoja v šolski predmetnik, z željo, da bi bile slovenske izobraževalne ustanove nosilke domovinskih vrednot. Domovinska zavest je še kako pomembna za obstoj naroda. Trdna domovinska zvest pa je povezana tudi z blaginjo naroda, poudarja Milan Zver.
Aleš Hojs, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, obžaluje, da ob slovenskih državnih praznikih visi na domovih tako malo slovenskih zastav. Predlagal je, da bi vsakemu osnovnošolcu ob vstopu v prvi razred podarili slovensko zastavo.
Komisija je glede na razpisne pogoje izbrala 29 finalistov, prejeli so plakete Domoljub, prav tako njihovi mentorji. Med njimi je šest najboljših, ki so za nagrado dobili izlet v Bruselj. S Ptuja je bil med najboljšimi Nik Petek, učenec 4. b-razreda OŠ Mladika, ki se že veseli, da bo skupaj z mamo obiskal Bruselj. Nik tudi sicer zelo rad riše.
Nik Petek ob zemljevidu
Karmen Plavec, učiteljica v 4. a-razredu, koordinatorica natečajev na OŠ Mladika od 1. do 9. razreda, je povedala, da so se na natečaj z veseljem odzvali. V lanskem letu so ustvarjali na podobno temo, v ospredju je bil logotip Slovenije. Tudi na tem natečaju so imeli nagrajenko, Lano Kun-čič iz 5. b-razreda. Preden so
Foto: Črtomir Goznik
Karmen Plavec, koordinatorica natečajev na OS Mladika
učenci začeli ustvarjati svoja likovna dela na temo natečaja Rad imam Slovenijo v Evropi, so se veliko pogovarjali o domoljubju in o tem, kaj je domovina. „Vsebine v 4. in 5. razredu pri družbi so v učnem načrtu predstavljene tako, da smo iz te snovi lahko izhajali. Z učenci se pogovarjamo o tem, katere so tiste značilnosti, ki bi jih sami predstavili nekomu, ki obišče naše mesto, Slovenijo, kam bi ga popeljali. Na hodnikih in v razredih imamo zemljevide, na katerih so vse značilnosti, nekatere pa smo še dodali. Učiteljice smo tiste, ki razložimo, ideje pa nastanejo v otroških glavah. Na natečaj Rad imam Slovenijo v Evropi smo poslali 16 likovnih izdel-
kov, kar šest pa jih je prišlo v ožji izbor med 29 finalistov. Nik Petek se je uvrstil med šest najboljših tega natečaja, ki je slovenske značilnosti upodobil na svoji risbici."
V šolah je premalo domoljubnih vsebin
Kot je povedala Karmen Plavec, je domoljubnih vsebin v osnovni šoli premalo, v glavnem je vse odvisno od učitelja samega, kakšen pomen daje temu, kaj se mu zdi pomembno, da bi učenci morali vedeti. Otroci zelo malo vedo tudi o EU, poznajo sicer zastavo z 12 zvezdami, to pa je tudi vse.
Učni načrti osnovne šole so, kar zadeva državotvornost in domoljubje, naravnani na geografske vsebine, delno tudi zgodovinske, absolutno pa manjka domoljubja v vzgojnem pomenu, ugotavlja ravnatelj OS Mladika Bogomir Sirovnik. Ta zgodba bi morala teči kontinuirano od 1. do 9. razreda, obliž v tej zgodbi je izbirni predmet domovinska in državljanska kultura in etika, ki pa se dotika vseh drugih vsebin, še najmanj pa domoljubja.
„Na naši šoli se tega zavedamo, zato smo že pred tremi leti začeli organizirati skupne prireditve, povezane z državnimi prazniki in z vsemi simboli države, ko tudi slovensko himno zapojemo vsi skupaj, učenci in učitelji ter drugi zaposleni. To se zgodi petkrat letno. Domoljubje ni samo stvar šole, to je vzgoja širše družbe, družine in države. Trenutno je tako, da se domoljubja polno zavedamo ob športnih in glasbenih uspehih, ko pa gre za zgodovinske mejnike, se v glavnem delimo; brez domoljubja. Šola se bo še naprej trudila za domoljubje ne glede na učne načrte, učitelji imamo še vedno dovolj domoljubne zavesti," je povedal Bogomir Širovnik.
MG
\
■HI
Foto: Črtomir Goznik
Bogomir Sirovnik, ravnatelj OS Mladika
Foto: Črtomir Goznik
Franc Bogovič, evropski poslanec: „Slovenci smo premalo ponosni na to, kar smo. Zagotovo je Slovenija država ljudi evropskega formata. To dokazujemo na najkonkurenčnejših področjih, kot je gospodarstvo, kjer se lahko kosamo s komer koli hočemo. Veliko sem potoval, veliko ljudi pa sem tudi povabil, da obiščejo našo državo. Vsi brez izjeme so iz Slovenije odhajali presenečeni, kako lepa je dežela, kako prijazni so ljudi, navdušile so jih naše vasi. Premalo potujemo po svetu, premalo znamo ceniti vse, kar imamo. Vedno, ko se vračam v Slovenijo, so moja ramena pet centimetrov višja, to vedno ponavljam. Sem zelo ponosen Slovenec. Med mladimi je treba okrepiti občutek domoljubja in zanosa. Preveč se ukvarjamo z negativizmom, s slabostmi, premalo pa v ospredje postavljamo tiste, ki razmišljajo o prihodnosti, vanjo verjamejo in jo tudi s svojim delom udejanjajo. Domoljubnih vsebin ni samo premalo v izobraževanju, temveč v našem vsakodnevnem življenju in delu, našem ravnanju. Na naših domovih ob praznikih visi premalo zastav, prav tako se ne znamo poveseliti ob praznikih in praznikov v resnici posvetiti praznovanju."
Foto: Črtomir Goznik
Davorin Jukic, predsednik Društva generala Maistra Ptuj: „Domoljubje je posebna oblika ljubezni. V ljubezni rečemo, da imamo nekoga ali nekaj radi. Višja stopnja je, da nekoga ali nekaj ljubimo. Ko ljubimo, se v nas sproščajo emocije. Pri domoljubju je tisto nekaj domovina, ki je lahko lokalnega ali širšega pomena,. Ko se nekaj dobrega in lepega zgodi v naši domovini, nas prevzemajo čustva, dobimo cmok v grlu, steče kakšna solza, se razveselimo, skačemo ... Če to doživimo, lahko rečemo, da smo domoljubi. Žal nam Slovencem takšna čustva sprožijo le: Tina, Peter, Dejan in še nekaj drugih športnikov ..."
Nikovo likovno razmišljanje o domoljubju:
„Domoljubje pomeni, da moramo imeti radi tisto drža- | vo, v kateri živimo. Risanje smo začeli tako, da nam je | mentorica krožka predstavila temo Rad imam Slovenijo | v Evropi. Nekaj ur smo se o tem pogovarjali, potem smo si začeli delati skico. Idejo sem dobil, ko sem se spomnil, katere znamenitosti imamo v Sloveniji in sem jih narisal. Na risbi so France Prešeren, ki plava v vodi, otok Bled, do Bleda vodi zmajčkov most, za ozadje je Triglav, iz Tri- | glava gleda kurent. Iz črke S sem naredil Lipicanca, iz | črke L človeško ribico, iz črke O kurenta. Na črki E sem | narisal štorkljo."
8
tednik PLUS • petek, 29. maja 2015
Recepti • Jedi iz starih kuharskih knjig
Okusna stara jedila iz leta 1799
Majski jedilnik Tednika Plus z vonjem in okusi starih jedil, ki so jih v kuhinji Gastro tokrat pripravili pod vodstvom vodje kuhinje Nataše Gabrovec in ob pomoči nekaterih drugih sodelavcev, tudi sodelavcev Tednika Plus, je po izboru Marjana Skoka vseboval jedila iz 18. stoletja.
r^rvrr/i
C—etnA II	i A
Lepo dišeča juha iz zelišč
1
(í-Aa Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Cvetača s smetano
Foto: Črtomir Goznik
Nadevana ščuka
Narastek iz belega kruha	Valenko, Nataša Gabrovec (vodja kuhinje) in Marjan Skok.
Recepti so zapisani v Kuharskih bukvah iz leta 1799 in Amveisung zu kochen iz leta 1786. Navdušili pa so vsi po vrsti, od lepo dišeče juhe iz zelišč, nadevane ščuke, cvetače s smetano, do narastka iz belega kruha. V receptu za lepo dišečo juho iz zelišč so tudi kislice. Kdo jih v mladosti ni nabiral na naših travnikih, ki so bili nekoč zelo bogati s to zdravilno rastlino, ki je še ne tako davno na paši potešila lakoto marsikaterega pastirja.
Lepo dišeča juha iz zelišč (Kuharske bukve, 1799):
Vzemi šparglje, krebuljico (drob-njak), kislico, peteršilj s korenom, endivijo, špinačo, zeleno. Vse drobno nareži, daj v lonec in prilij govejo juho. Pokrij in pristavi, naj preveč ne vre. Čez eno uro pokusi, če je juha prevzela vonj od zelišč. Če lepo diši, jo precedi skozi sito. Na njej skuhaj riž.
Nadevana ščuka
(Kuharske bukve, 1799):
Postrv (namesto te lahko uporabiš tudi manjše in slabše sladkovodne ribe) najprej filiraj, odstrani kožo, razsekaj na kocke, primešaj eno unčo masla (14 dag masla), tri stepena jajca, strok česna, ribani kruh, muškatni cvet, zrezan peter-šilj in sol. Z nadevom napolni očiščeno ščuko. Iz nadeva, ki ostane, naredi majhne cmoke. Ščuko in cmoke daj v ponev s surovim maslom in postavi na žerjavico, da se rumeno zapeče. Na koncu prilij vino, limonino lupino, muškatni cvet in nariban kruh. Naj še nekaj časa vre, nato vse skupaj (ščuko, cmoke in polivko) daj na ovalni krožnik.
Cvetača s smetano
(Amveisung zu kochen, 1786):
Cvetačo očisti, jo skuhaj v vodi, daj v kožico, dolij sladko smetano, dodaj maslo, sladkor zdrobljen mu-škatni cvet, poper in sol ter pusti, naj se kuha. Na koncu dodaj nari-bane zemlje. Po želji lahko dodaš tudi kuhane in izluščene rake.
Narastek iz belega kruha (Kuharske ' bukve, 1799):
Naribaj beli kruh (mi smo ga narezali na drobne kocke), dodaj frakelj sladke smetane in zavri. Ko se posuši, dodaj 10,5 dag masla in ohladi, nato pa rahlo umešaj 10 rumenjakov, iz dveh beljakov pa naredi sneg, sladkaj, dodaj nariba-no limonino lupino, vlij v pekač in počasi peci pri 170 stopinjah.
Pa dober tek!
Zapisala: MG
torek • 26. maja 2015
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Tenis
Nina okusila igranje na največjem slovenskem ženskem turnirju
Ta teden v Mariboru poteka največji ženski teniški turnir v Sloveniji z nagradnim skladom 25 tisoč dolarjev -Infond Open. Na njem je s posebnim povabilom organizatorjev v glavnem žrebu nastopila tudi Nina Potočnik (Galtena, 1066. na WTA). V Mariboru med drugim nastopata tudi Nastja Kolar (221.) in Tadeja Majerič (323).
18-letna Nina Potočnik je v 1. krogu igrala proti Ekateri-ni Alexandrovi (321). Dve leti starejša Rusinja je bolje začela dvoboj in hitro dobila uvodni niz 2:6. Nina se je v drugem z borbenostjo vrnila v dvoboj in po izenačenju na 5:5 dobila naslednji igri ter izsilila tretji niz. V tem je Rusinja s pridom izkoristila izkušnje igranja na podobnih turnirjih in se na koncu veselila napre-
dovanja. Končni rezultat je bil 2:6, 7:5, 1:6 v korist Alexandro-ve, ki je osvojila le osem točk več od Nine - 80:88. Nina je izkoristila 6 od 10 priložnosti za break, Rusinja 10 od 16.
Sven Lah v Podgorici
V Podgorici je potekal mladinski ITF-turnir 5. ranga, na katerem je bil Sven Lah (TK Terme Ptuj) 2. nosilec. Sven tega tokrat ni upravičil, saj je nastope končal v 2. krogu, ko ga je ugnal Srb Aleksa La-zarevic (4:6, 3:6). Podobno je bilo tudi med dvojicami, kjer sta skupaj s Konstantinom Kirovskim (Srbija) obstala v četrtfinalu. Z rezultatom 6:3, 7:6(5) sta ju ugnala Nejc Sitar in Jure Frank.
JM
Tamara na grand slam turnir v Pariz
17-letna Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) bo naslednji teden nastopila na grand slam turnirju v Parizu v konkurenci mladink. Trenutno najboljša Slovenka na mladinski ITF-lestvici zaseda 17. mesto, zato bo v Parizu najverjetneje med nosilkami.
Judo m Palijev memorial
Zmaga Slambergerjeve, Kloar drugi
JK Šiška je v soboto v dvorani ŠC Gib v Ljubljani organiziral 14. Palijev memorial. Tekmovanja se je udeležilo okrog 200 judoistov iz 34 klubov v kategorijah mlajši kadeti / kadetinje in starejši dečki / deklice.
Judo klub Drava je imel v Ljubljani štiri tekmovalce, ki so osvojili dve medalji. Nika Šlamberger je bila prva v kategoriji nad 70 kg, potem ko je bila boljša od največje konkurentke Andreje Tomažič (JK Oplo-tnica). Med 12 tekmovalci se je v kategoriji do 55 kg Rene Kloar prebil vse do bronaste medalje. Od ptujskih tekmovalcev sta nastopila še Jan Hodžar, ki je v kategoriji do 66 kg izpadel v drugem kolu tekmovanja, in Luka Šlamberger, ki je
Nika Šlamberger (JK Drava Ptuj) je zmagala na tekmovanju v Ljubljani.
osvojil 5. mesto v kategoriji nad 81 kg.
David Breznik
Nogomet m Ligi MNZ Ptuj
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI ZAOSTALIH TEKEM 17. KROGA: Tržec - Pod-lehnik 2:2, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Skorba 3:1, Podvinci Betonarna Kuhar - Gorišnica 4:2.
1.	TRŽEC	17 13 2 2 65:23 41
2.	PODVINCI KUHAR 17 11 1 5 37:19 38
3.	SKORBA 17 11 6 0 39:29 33
4.	MARKOVCI 17 7 6 4 36:33 25
5.	LOVRENC 17 5 7 5 21:27 20
6.	LESKOVEC 17 5 8 4 25:33 19
7.	GORIŠNICA 17 4 7 6 27:32 18
8.	DORNAVA VRT. K. 17 5 10 2 25:40 17
9.	PODLEHNIK 17 3 8 6 33:38 15
10.	ZG. POLSKAVA 17 3 12 2 27:61 11
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATA ZAOSTALIH TEKEM 17. KROGA: Slovenja vas
-	Rogoznica 0:3, Pragersko 75
-	Polskava avtoprevozništvo Grobelnik 1:4.
1.	ROGOZNICA	15 13 1	1	38:11	40
2.	GRAJENA	15 9 4	2	27:16	29
3.	POLSKAVA A. G.	15 9 4	2	30:25	29
4.	SLOVENJA VAS	15 7 6	2	36:28	23
5.	MAJŠPERK	15 5 7	3	21:22	17
6.	PRAGERSKO 75	16 5 9	2	31:37	17
7.	HAJDOŠE	15 4 8	3	25:36	15
8.	OPLOTNICA	15 5 10	0	19:36	15
9.	MAKOLE	15 3 11	1	23:39	10
jm
Kolesarstvo • Dirka v Idriji in 3. krožna dirka Ledine
Zahteven vikend za ptujskimi kolesarji
Pretekli konec tedna so se na etapni dirki v Idriji mudile najboljše slovenske ekipe v kategorijah dečkov. V mestu čipke in živega srebra niso manjkali niti mladi ptujski kolesarji, ki so dosegli nekaj vidnih rezultatov. Petkova 1. etapa je bila gorska, sobotna etapa je bila prav tako zelo razgibana, v nedeljo pa je sledil še zaključni kronometer. Vse dni je samo dirko krojilo vreme: v petek in soboto je
bilo deževno in precej hladno, nekoliko bolje je bilo šele zadnji dan. Če k temu dodamo še nadmorsko višino nad 800 m ter temperature, nižje od 10 stopinj nad ničlo, potem lahko mlade kolesarje le pohvalimo za vztrajnost in borbenost.
Pri dečkih C se je najbolje odrezal Žan Žnidar, ki je v prvih dveh etapah zasedel 3. mesto, v 3. etapi pa 4. Žal mu zaradi izgubljenih sekund
prvi dan ni uspelo stopiti na stopničke, končal je na 4. mestu (zmanjkale so mu 4 sekunde). Drugi fantje so po posameznih etapah prikazali solidno vožnjo in uvrstitve med deseterico, vendar brez vidnejše uvrstitve v generalni razvrstitvi. V deseterici je pristal Žan Aljaž Poropat. Pri dečkih B sta največ pokazala Enej Klasinc in Miha Mur-šec, ki sta bila na vseh etapah blizu vrha, na koncu pa sta
Luka Sagadin (KK Perutnina Ptuj, desno) je na krožni dirki Ledine osvojil 3. mesto.
Foto: Marjan Kelner
v skupnem seštevku zasedla Klasinc 6. in Muršec 7. mesto. Med dečki A je Aljaž Ljubec zahtevno tridnevno preizkušnjo skupno končal na 15. mestu.
3. krožna dirka Ledine
V okviru tridnevne etapne dirke v okolici Idrije so bili v soboto, 23. maja, aktivni tudi mlajši mladinci, ki so se skupaj s starejšimi mladinkami in ženskami podali na 3. krožno dirko Ledine. Ptujske barve so branili Luka Saga-din, Marko Hozjan, Jernej Paj, Nace Malovič in Tilen Žagar. Sam krog je bil zelo zahteven in na izpadanje, začinilo ga je deževje in nizke temperature. V 15 krogih, kolikor so jih tekmovalci morali prevoziti, je bilo veliko »skokov« in poskusov bega tudi od kolesarjev Perutnine Ptuj. Na koncu je bil najboljši Luka Sagadin, ki je s 3. mestom stopil na zmagovalni oder, Marko Hozjan je dirko končal na 10. mestu, Jernej Paj na 12., Nace Malovič in Tilen Žagar pa dirke nista končala.
tp
Strelstvo m Interliga, Končar kup Zagreb
Odlični nastopi Ormožanov Vente in Kuharičeve
Na tretjem turnirju maloka-librske Interlige v streljanju s pištolo na 50 m je na strelišču v Mošnjah pri Radovljici drugo zmago med posamezniki dosegel ormoški strelec Kevin Venta in z rezultatom 554 krogov ponovil dosežek iz predhodnega turnirja v Kidričevem. Zmagovalcu sta se najbolj približala avstrijski strelec Rene Wankmüller s 541 krogi ter z osebnim rekordom v sezoni juršinski strelec Ludvik Pšajd s 540 krogi. Z osebnimi rekordi pa sta se izkazala tudi preostala juršinska strelca Mirko Mo-leh s 531 krogi na 7. mestu in Rok Pučko s 517 krogi na 18. mestu. Najtrofejnejši strelec Interlige Boštjan Simonič, SD Jožeta Kerenčiča Miklavž, se je tokrat, z zanj skromnimi 531 krogi, moral zadovoljiti z 9. mestom, medtem ko je njegov brat Simon Simonič dosegel najboljši rezultat v sezoni s 530 krogi in osvojil 10. mesto. Dobro se je odrezal tudi tretji miklavški strelec Miran Miholič s 525 krogi na 13. mestu. Preostala ormoška strelca Blaž Kun-šek in Emerik Hodžic sta z osebnima rekordoma v sezoni, s 531 in 518 krogi, osvojila 8. in 17. mesto. V ekipni razvrstitvi so bili znova najboljši aktualni prvaki iz Ormoža, ki so s 1603 krogi dosegli drugo zaporedno zmago. Z odlično ekipno predstavo s 1588 krogi so jim sledili strelci iz Jur-šincev. Slednji pa so z dvema krogoma prednosti premagali strelce iz Miklavža, ki so s 1586 krogi osvojili 3. mesto.
Foto: Arhiv SZS
Ormožana Kevin Venta in Urška Kuharič sta se v Zagrebu izkazala z odličnimi rezultati v vseh šestih disciplinah in dosegla tri odmevne zmage ter dve bronasti in eno srebrno medaljo.
V Zagrebu Ormožana do treh posamičnih zmag!
V	Zagrebu je sočasno z mednarodnim tekmovanjem 3. Končar kup potekal tudi četrti turnir Interlige, tokrat še z dodatnim finalom najboljše osmerice. Že tako močno konkurenco pa so še dodatno okrepili odlični hrvaški strelci, ki so v začetku maja z ekipnim državnim rekordom slavili v Plznu.
V	kvalifikacijah je najboljši rezultat dneva postavil Vlado Cindrič s 556 krogi, sledil mu je Kevin Venta z dobrimi 551 krogi in Avstrijec Wankmùller s 546 krogi. Finalno osmerico je le za las uspelo ujeti tudi Boštjanu Simoniču s 535 krogi na 8. mestu. Brez finala, vendar z dobrimi nastopi, pa so bili zadovoljni tudi 9. Simon
Simonič 534, 10. Emerik Hodžic 528, 12. Ludvik Pšajd 525, 18. Mirko Moleh 518, 23. Miran Miholič 508, 24. Rok Pučko 503, izven konkurence je nastopal Blaž Kunšek s 537 krogi. V finalu se je Venta odlično odrezal in slavil odmevno zmago s 187,9 kroga proti Hrvatu Željku Posavcu s 185,9 kroga. Svojo kvalifikacijsko uvrstitev pa je izboljšal tudi Simonič in osvojil končno 4. mesto. V ekipni razvrstitvi so slavili Hrvati s 1636 krogi, pred Ormožani s 1616 in Miklavžem s 1577 krogi. Ob tem je Venta zmagal tudi z zračno pištolo s 572 krogi.
Kuharičeva do odli-čij v treh disciplinah
Mlada ormoška strelka Urška Kuharič se je odlično borila v vseh treh disciplinah. Najprej je z zračno puško ize-
Rezultati, skupno ekipno:		
1 Kovinar Ormož	6S85	5T
2. Jože Kerenčič Miklavž	6S25	49
3. Grosuplje	6196	S5
4. Dušan Poženel Rečica	6249	S4
5. Juršinci I	6116	S4
6. Region Süd (Avstrija)	6106	S1
7. Coal Petišovci	56ST	16
8. Kopačevina Škofja Loka	S00S	1S
9. Štefan Kovač Turnišče	5905	12
10. Region Süd II (Avstrija)	4295	12
11. Moris Kočevska Reka	ST54	6
12. Kidričevo	14S4	5
13. Škofja Loka	1461	S
Skupno posamezno:		
1 Kevin Venta, KOR	2204	116
2. Rene Wankmüller, Avstrija	215S	95
3. Boštjan Simonič, JKM	2151	89
4. Blaž Kunšek, KOR	2115	T6
5. Miklos Tatrai, Madžarska	16SS	T4
7. Simon Simonič, JKM	2096	64
8. Miran Miholič, JKM	20T8	55
12. Mirko Moleh, JUR	206T	51
13. Emerik Hodžic, KOR	2066	48
14. Ludvik Pšajd, JUR	2060	48
22. Rok Pučko, JUR	152T	2T
31. Uroš Mohorko, KID	491	4
načila svoj osebni rekord in zmagala s 416,9 kroga. Nato je v kvalifikacijah trojnega položaja z malokalibrsko puško dosegla izjemnih 580 krogov in še enkrat več izboljšala svoj osebni rekord, po finalu pa se je morala zadovoljiti z bronastim odli-čjem in pomembno finalno izkušnjo. Tudi v tretjem nastopu v dveh dneh pa Kuhari-čeva ni ostala brez odličja, saj je v slabem in deževnem vremenu v ležečem položaju s 610,3 kroga osvojila še drugo bronasto odličje. Druga mlada Ormožanka Petra Vernik je bila s 608,3 kroga peta.
Simeon Gonc
14 Štajerski
Šport, šport mladih
torek • 26. maja 2015
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj
Drava do pokala z dobro igro v drugem delu
Stojnci - Drava Ptuj 0:3 (0:0)
STRELCI: 0:1 Šalamun (47.), 0:2 Šalamun (65.), 0:3 N. Čeh (84. iz 11-m)
STOJNCI: Ladic. Roškar, Pri-her, Ratek, Petrovič, Vinkovič (od 78. Pukšič), Kokot, Pernek (od 77. Čeh), Meznarič P., Me-znarič S., Komljenovic, Trener: Silvo Fošnarič.
DRAVA PTUJ: Musič, De. Krajnc (od 76. Majcen), Šošta-rič, Tomažič Šeruga (od 78. Lu-gonjic). A. Čeh, N. Čeh (od 85. Lah), Roškar, Rešek, Da. Krajnc (od 76. Lavrinc), Šalamun (od 82. Hutinski), Horvat. Trener: Franc Fridl.
Odlično pripravljena travnata površina v Stojncih je pričakala ekipi Stojncev in Drave na finalu Pokala MNZ Ptuj. V prvem polčasu smo spremljali precej izenačeno tekmo z rahlo pobudo Ptujčanov. Stojnčani so igrali zelo organizirano in požrtvovalno, kar je Dravi predstavljalo precejšnjo oviro v fazi napada. Proti vratom Ladica so od modrih sprožili Šalamun, Denis Krajnc, Nastja Čeh in Dan Krajnc, a noben poizkus ni bil pretirano nevaren za domačega vratarja. Iz prvega polčasa velja omeniti še to, da si je v 36. minuti pri Dravi prislužil drugi rumeni karton Šoštarič.
Po odmoru je Drava zaigrala bistveno agresivneje, hitreje in bolj kombinatorno, posledica tega so bili trije zadetki in še nekaj lepih priložnosti. V 46. minuti je zelo aktivni Rešek z leve strani žogo natančno podal do Šalamuna, ta pa je iz bližine za-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši ptujske Drave (v modrih dresih) so postali zmagovalci Pokala MNZ Ptuj.
tresel mrežo Stojnčanov - 0:1. Kljub igralcu manj so Ptujčani prevladovali v igri, a po oklevanju Roškarja se je domačinom ponudila velika priložnost, saj se je Silvo Meznarič sam znašel pred vratarjem Musičem, ki se je ob odmerjenem diagonalnem strelu izkazal z obrambo. V 58. minuti je sodnik Glažar pri domačih izključil Priherja, ki je z grobim prekrškom zaustavil Horvata. Drava je po tej situaciji popolnoma prevladovala na igrišču in Stojnčane je pri aktivnem rezultatu držal le zelo dober vratar Ladic, ki je odlično posredoval ob strelih Denisa Krajnca, Šalamuna in Horvata, ki je zadel tudi vratnico. Dolgo časa je zadetek visel v zraku, po podaji Denisa Krajnca se je
Luka Šalamun, Drava Ptuj: »V prvem polčasu smo se premalo gibali, v drugem polčasu smo to popravili in nasploh igrali veliko bolje. To nam je prineslo tri zadetke in zasluženo zmago. Osvojeni pokal bo dobra motivacija za vse nas pred odločilnima tekmama kvalifikacij za vstop v drugo ligo.«
Marko Vinkovič, Stojnci: »Z našo predstavo sem zelo zadovoljen, predvsem prvi polčas je bil zelo dober. Na koncu nam je v drugem polčasu malo zmanjkalo športne sreče, prav tako pa se je videlo, da je Drava višjeligaš kot mi in to svojo kakovost so potrdili tudi na igrišču.«
z dobro reakcijo in spretnostjo izkazal Šalamun, ki je iz bližine dosegel svoj drugi zadetek -0:2. Omenjen mladi napadalec Drave je v 82. minuti izvedel hiter prodor po desni strani, pri čemer ga je s prekrškom v kazenskem prostoru zaustavil Kokot in sledila je zanesljiva realizacija Nastje Čeha iz enajstme-
trovke za končni rezultat 0:3.
Po koncu tekme sta disciplinski sodnik Super lige Danilo Le-vačič in predsednik MNZ Ptuj Stanko Glažar obema ekipama predala spominske medalje, medtem ko je kapetan NK Drava Ptuj Nastja Čeh prevzel zmagovalni pokal.
David Breznik
Ptuj • 36. kros Vrtca Ptuj in 8. medobčinski kros
Na startu je bilo 290 malih tekačev
36 let zapored že Vrtec Ptuj organizira kros za ci-cibanke in cicibane. Letos so bili malčki hitri kot strele, nič slabše pa niso tekli niti mali tekači iz sosednjih občin, saj je sočasno potekal tudi 8. medobčinski kros.
Čeprav so se na sredino jutro nad mestnim stadionom zgrinjali čudni oblaki, je vreme zdržalo. Očitno so
bili malčki tako pridni, da so si zaslužili suho vreme, da je lahko bil kros izpeljan. Kot vsako leto je bil tudi tokrat to izjemno simpatičen dogodek, na katerem je teklo 290 vrtče-vskih otrok in 12 vzgojiteljic in vzgojiteljev.
Najprej so tekle deklice iz 12 enot Vrtca Ptuj, pomerilo se jih je 45 na 300-metrski razdalji. Sledil je tek dečkov, najboljši med obojimi pa
so se nato pomerili še na 8. medobčinskem krosu, ki že 4. leto poteka z mednarodno udeležbo. Tekli so otroci iz naslednjih vrtcev: Varaždin, Videm pri Ptuju, Cirkovce, Cirkulane-Zavrč, Majšperk, Destrnik-Trnovska vas, Juršin-ci, Kidričevo, Markovci in Ormož. Prav vsi nastopajoči so letos dobili medalje s številko 1, ni bilo pomembno, kdo bo zmagal, prav vsi so bili tokrat najboljši. Gotovo pa si poseb-
Teklo je kar 290 otrok.
no priznanje zasluži deklica iz Hrvaške, ki je pretekla vseh 300 metrov, čeprav je imela nedolgo nazaj tumor na možganih in naj bi bila po napovedih zdravnikov celo hroma. A mala borka je dokazala, da so bili v zmoti in svoj tek opravila več kot odlično.
Da je kros za vrtec izjemno pomemben dogodek, ki povezuje otroke iz vseh enot kot tudi zaposlene v Vrtcu Ptuj, pa je poudarila ravnateljica Bože-na Bratuž. »Seveda je ta dogodek pomemben tudi z vidika zdravja, saj otroke spodbujamo, da se gibajo. Naši malčki tečejo že 36 let in zelo veseli smo, da se nam v zadnjih letih pridružujejo tudi otroci iz sosednjih občin,« je dejala Bratuževa.
Navdušen nad malimi tekači pa je bil tudi ptujski župan Miran Senčar, ki je dejal, da so otroci pokazali posebno energijo in voljo do športnega udejstvovanja ter da jih je k temu gotovo treba še bolj spodbujati.
Letos pa niso tekli le otroci, temveč tudi vzgojitelj in vzgojiteljice. Pomerilo se jih je 12 na enaki progi kot malčki in prav tako so si zaslužili medalje za sodelovanje.
Dženana Kmetec
Foto: ČG
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 36. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Gorica - Zavrč, Maribor - Luka Koper, Rudar - Celje, Kalcer Radomlje - Krka, Olimpija - Domžale.
2.	SNL
PARI 27. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Krško - Aluminij, Šmartno 1928 - TKK Tolmin, Farmtech Veržej - Ankaran Hr-vatini, Šenčur - Roltek Dob, Dravinja Kostroj - Triglav Kranj.
3.	SNL SEVER
PARI 25. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Malečnik - Drava Ptuj, Šmarje pri Jelšah - Podvinci Betonarna Kuhar, Maribor B -Radlje, Fužinar Noži Ravne - Korotan Prevalje, Koroška Dravograd - Mons Claudius, Šampion - AjDAS Lenart, AHA Emmi Bistrica - Fosilum Šentjur.
SUPER LIGA
LIGA ZA PRVAKA - 22. KROG - NEDELJA ob 17.00: Stojnci -Gerečja vas, Carrera Optyl Ormož - Videm.
LIGA ZA OBSTANEK - 22. KROG - NEDELJA ob 17.00: Hajdi-na - Apače, Bukovci - Cirkulane.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Lovrenc - Podvinci Betonarna Kuhar, Gorišnica - Dornava Vrtnarstvo Kovačec, Skorba - Markovci, Leskovec - Tržec, Podlehnik - Zgornja Polskava.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Polskava avtoprevo-zništvo Grobelnik - Slovenja vas, Rogoznica - Hajdoše, Maj-šperk - Grajena; NEDELJA ob 17.00: Makole - Oplotnica.
Mali nogomet • 15. Sandijev memorial
Klub malega nogometa Vitomarci Petlja prireja 15. Sandijev memorial, nočni turnir v malem nogometu, ki bo potekal na asfaltnem igrišču pri OŠ v Vitomarcih (po pravilih FIFA 4 +1). Program prireditve, 29. do 31. maj: petek, 29. maj:
-	turnir v kategorijah od U-8 do U-14,
-	turnir med zaselki občine Sveti Andraž,
-	žreb za članski Sandijev memorialni turnir; sobota, 30. maj:
-	turnir v kategoriji U-19,
-	turnir v veteranski konkurenci,
-	prijateljska tekma ženskih ekip,
-	Sandijev memorialni turnir v članski konkurenci za prehodni pokal (skupinski del);
nedelja, 31. maj:
-	nadaljevanje Sandijevega memorialnega turnirja,
-	velika boksarska revija za Pokal Pivovarne Kozel. Informacije: prijave ekip do žreba, ki bo v petek, 29. 5., ob
21.uri, ali predhodno po telefonu 031 634 847 ali e-mailu: rojs.darko@gmail.com. Mladinci, U-8 do U-14, U-19, turnir med zaselki in ženske nastopajo brez prijavnine. Veterani imajo 6 € prijavnine na igralca (v ceno všteta malica), člani na ekipo 60 € (vsaka ekipa prejme ob prijavi pet kuponov za pivo Kozel). Nagradni sklad članskega turnirja znaša 2.430 evrov. Prireditev bo izvedena v vsakem vremenu.
Velika boksarska revija za Pokal Pivovarne Kozel
V	nedeljo, 31. 5., bo v Vitomarcih v sklopu tradicionalne prireditve Sandijev memorial potekala zanimiva boksarska revija za Pokal Pivovarne Kozel. Na njej se bodo merili boksarji iz devetih slovenskih klubov. Najštevilčnejšo zasedbo bo imel BK Ring, ki bo v Vitomarcih nastopil z vsemi najboljšimi tekmovalci. Na sporedu bo sedem borb v moški in ena v ženski konkurenci.
Golf • Turnir ob 16. obletnici igrišča
V	nedeljo, 31. 5., bo na Golf igrišču Ptuj od 10. ure naprej potekal turnir ob 16-letnici igrišča. Najboljši bodo nagrajeni. Prijave možne na recepciji do 30. 5. do 12. ure ali na tel. 041 791 065.
3.	mednarodni turnir v košarki na vozičkih
V	soboto, 30. maja, bo v Kidričevem potekal 3. mednarodni turnir v košarki na vozičkih. Na njem se bodo od 9. ure naprej merile reprezentance Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Rusije in Slovenije. V slednji bo nastopilo tudi nekaj članov Društva za šport invalidov Most Ptuj. Turnir je posvečen 70-letnici zmage v 2. svetovni vojni.
V	sklopu dogodka bo ob 10. uri v dvorcu Šterntal tudi odprtje razstave Zgodovinskega društva Kidričevo z naslovom »Zgodovina športa v Strnišču (Kidričevem) in zgodovina NK Aluminij«.
David Breznik, JM
petek • 29. maja 2015
Ljudje in dogodki
Štajerski	15
Ptuj • Trideset let gostilne Ribič
Jubilej z dnevom odprtih vrat in nostalgicno ponudbo
Na Ptuju so 23. maja leta 1985 odprli gostilno Ribič. Od tega svečanega trenutka je minilo 30 let. Že ob odprtju so tej ptujski gostilni namenili posebno mesto v gostinski in turistični ponudbi mesta, ki jo ta uspešno uresničuje. Ribič je v tem času postal gostilna Ptuja in Ptujčanov ter eden izmed redkih objektov v starem Ptuju, kjer se občasno ob izbranih okusih Ptuja srečujejo tudi najvišji politiki države in tujine.
Modra stavba Ribiča, ki goste od blizu in daleč privablja že tri desetletja, ne razvaja samo s ponudbo, ki še danes temelji na ribjih specialitetah, temveč tudi z nekaterimi posebnostmi, ki jih ni najti daleč naokrog, to so predvsem jastogi. Stalnica njihove ponudbe so tudi divjaki, ribe, ulovljene na trnek, ki
V petek in v soboto bodo v gostilni Ribič spomnili na svoje začetke, ko so začeli ponujati ribje speciali-tete, na takrat največkrat pripravljeno ribjo jed, sveže sardelice, ki jih bo mogoče ob še nekaterih drugih jedeh dobiti po promocijski ceni, pet evrov po porciji. Na dan odprtih vrat vabi tudi glasba.
1
/
Lenart • Kmetijsko-obrtniški sejem, KOS 2015
Tridnevni sejem brez vstopnine
Danes, v petek, ob 12. uri na Rekreativno športnem centru Polena pri Lenartu odpira vrata že peti Kmetijsko-obrtniški sejem KOS. Po besedah organizatorja bo na sejmu sodelovalo 105 razstavljavcev, ki bodo svoje izdelke, storitve, dejavnosti in živali predstavili na večji površini, kot je bila lanska sejemska površina.
Organizatorji že petega Kmetijsko-obrtniškega sejma KOS 2015, ki bo potekal od petka, 29. maja, do nedelje, 31. maja 2015, na Rekreativno-športnem centru Polena - Lenart, so skupaj z občino Lenart Konjeniški klub Slovenske gorice Lenart, KGZ Ptuj, Mo-neta, d. o. o., in LAS-Ovtar. Na tridnevnem sejmu se bo zvrstila paleta dogodkov - od kulinaričnih in zabavnih prireditev do raznih demonstracij. Tudi
na letošnjem sejmu, na katerem si bodo obiskovalci lahko ogledali kmetijsko mehanizacijo, obrt, storitvene dejavnosti, male živali in govedo, bo poudarek na dopolnilnih dejavnostih na kmetijah.
Svečano odprtje sejma, ki ga bodo popestrili učenci Osnovne šole Voličina, slavnostni govornik pa bo kmetijski minister Dejan Židan, bo v petek ob 12. uri. V treh dneh si bodo obiskovalci lahko med drugim
ogledali prvo dražbo plemenskih telic ter govedorejsko razstavo, izveden bo posvet slovenskih LAS na temo Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ocenjevanje in izbor vin sejemske ponudbe za plaketo Šampion sejma KOS 2015, tradicionalno tekmovanje v kuhanju štajerske kisle župe, izbor županovega vina za leto 2015 in podelitev priznanj regijskega ocenjevanja vin.
Monika Levanič
Ptuj • Dobrodelni koncert
Cvet na dlani
Dobrodelni koncert, na katerem so v petek zbirali sredstva za šolski sklad dr. Ljudevita Pivka, je postregel s številnimi zanimivimi in zabavnimi točkami, ki jih je predstavljalo kar 200 nastopajočih.
Folklorna skupina Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj in Zveza kulturnih društev Ptuj sta bila organizatorja koncerta, ki so ga organizirali v petek, v dvorani OŠ Ljudski vrt.
Izkupiček od prodaje vstopnic je v celoti namenjen za OŠ dr. Ljudevita Pivka, nastopajoči so se namreč v celoti odpovedali honorarjem. Nastopili so: Štajerskih sedem, Ditka, Mini godba Pepi Krulet iz Cirkovc, Tamburaška skupina iz Cirkulan, ansambel Petka iz Šentjurja, Ansambel Štajer-
ci, Ansambel bratov Belšak, Tamburaški orkester Cirkovce, Folklorna skupina Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj, folklorna in plesna skupina Sožitje, Plesni center Mambo, Folklorna skupina OŠ dr. Ljudevita Pivka z ansamblom bratov Belšak, Orffopetoviani, CICI pevski zbor OŠ Olge Meglič Ptuj, Tamburaški orkester Cirkovce, Nenad Tokalič - Nešo, prisotne pa je pozdravil tudi boksar Dejan Zavec.
Skupaj je bilo okrog 200 nastopajočih, program pa je
povezovala simpatična Urška Vučak Markež.
O vtisih s tokratnega dogodka idejna vodja Cvetka Glatz pravi: „Ugotovili smo, da ti otroci potrebujejo za svoje delo in razvoj pripomočke, da lažje napredujejo, kar je bil razlog, da smo se lotili organizacije koncerta. Zelo smo bili zadovoljni tako s samimi nastopi kot izkupičkom. Pohvale letijo iz vseh strani, kar smo tudi pričakovali, saj smo res imeli raznolik program."
Dženana Kmetec
Združeni, skupaj, za dober namen.
Foto: Črtomir Goznik
Luka Vračko, vodja gostilne Ribič PP Gostinstva Ptuj j
Foto: Črtomir Goznik
niso gojene, kar ima svojo ceno. Poznavalci kulinarike to znajo še kako ceniti. Ob ribah gostom postrežejo tudi z izbranimi mesnimi jedmi, pri njih boste dobili tudi jagenjčka. Kot pove vodja gostilne Ribič PP Gostinstva Luka Vračko, želijo domačim in tujim gostom ponuditi vse tisto, kar prinašajo sodobni kulinarični trendi. Naenkrat lahko v gostilni Ribič postrežejo 200 gostov. Zgornje prostore so lani
uredili za posebne dogodke, ki gostom omogočajo zasebnost in kjer lahko postrežejo 80 gostom. To je tudi prostor za kulturne užitke, v katerem se s svojimi umetninami predstavljajo likovni ustvarjalci. V dobrem letu, odkar je ta prostor zaživel kot galerija, si je pridobil stalne obiskovalce, ki uživajo v umetninah in v kulinarični ponudbi tega ptujskega gostinskega objekta.
V tem času imajo največ avtobusnih gostov, ki se še posebej prijetno počutijo v izjemnem okolju najlepše ptujske terase ob vodi in tudi sicer. Posebej veliko je avstrijskih gostov.
Povezujejo se z vsemi ptujskimi turističnimi subjekti, še posebej s Temami Ptuj in hotelom Primus, ki v paketni ponudbi obiska Ptuja ponujajo tudi pogostitev v gostilni Ribič, in ostalimi turističnimi ponudniki mesta, kjer lahko gostje prenočijo. Poleti je terasa polno zasedena, ob sobotah in nedeljah goste razvajajo tudi z glasbo. V tem času je mogoče na terasi s pogledom na Dravo uživati do 24. ure. Gostje Ribiča in Ptujčani ter drugi pa vsako leto nadvse uživajo na že tradicionalni Ribiški noči, ki še posebej razvaja s ponudbo ribjih jedi in drugih specialitet ter celotnim dogajanjem na ulici, mostu in na reki Dravi. Načrtov za prihodnost imajo veliko, tudi ureditev sob ostaja aktualna še naprej, je povedal vodja gostilne Ribič Luka Vračko.
MG
Juršinci • Mercatorjeva akcija Radi delamo dobro
Donacija PGD Gabrnik
Na praznik sosedov, 26. maja, je v 481 Mercatorjevih živilskih prodajalnah po vsej Sloveniji, potekalo sosedsko srečanje, na katerem so udeleženci aprilske akcije Radi delamo dobro simbolično prejeli Mercatorjeve donacije. Tudi v Juršincih je bilo tako. V akciji je zmagalo Prostovoljno gasilsko društvo Gabrnik, ki je prejelo 1.000 evrov.
Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, je meseca aprila Mercator v stotih izbranih sosedskih trgovinah po vsej Sloveniji izvajal donacijski projekt Radi delamo dobro. Mercatorjevi kupci so do konca aprila ob vsakem nakupu, ne glede na višino nakupa, prejeli poseben žeton, s katerim so oddali svoj glas podpore enemu izmed treh predlaganih lokalnih društev, organizacij ali zavodov, ki se v izbrani trgovini potegujejo za prejem Mercatorjeve donacije.
Mercatorjevi kupci so oddali več kot milijon glasov, s katerimi so določili prejemnike Mercatorjeve donacije v skupni vrednosti 100.000 evrov. „Sto zmagovalnih
društev bo donacijska sredstva namenilo za izvedbo stotih konkretnih projektov, s katerimi so sodelovali v izboru. Nagrajena pa bodo tudi ostala sodelujoča društva, tako da bo Mercator skupaj doniral 130. 000 evrov lokalnim skupnostim po vsej Sloveniji," so sporočili z Merca-torja ter še dodali: „Podobno kot lani je bilo med zmagovalnimi društvi največ prostovoljnih gasilskih društev, sledijo vrtci in druge organizacije ter društva."
Denar bodo porabili za nakup defibrilatorja
Nič drugače ni bilo niti v Jur-šincih, kjer je z več kot 4.700 glasovi prepričljivo zmagalo PGD
Gabrnik. Slednji so bili z dona-cijo v višini 1.000 evrov izredno zadovoljni. „Zelo nas veseli, da smo bili izbrani za zmagovalca. Ta sredstva bomo namenili naši humanitarni akciji Podarimo utrip, rešimo življenje. Gre za nabavo defibrilatorja, ki ga bomo namestili v vaško-gasilski dom v Gabrniku. In ravno ta sredstva nam še manjkajo do uresničitve cilja," je povedal predsednik PGD Gabrnik Miran Muhič. Drugo mesto je zasedlo Športno društvo Juršinci, ki je prejelo darilno kartico v vrednosti 200 evrov, tretje mesto pa Društvo gospodinj Marta Juršinci, ki je bilo nagrajeno z darilno kartico v višini 100 evrov.
Monika Levanič
9 «a O
Zadovoljni prejemniki Mercatorjevih donacij z zaposlenimi in predstavniki Mercatorja.
Foto: ML
Foto: ČG
16 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 29. maja 2015
Radio Ptuj • Zaključek poletne preobrazbe
Z vadbo izbrisali kilograme in zarisali nova
Minuli torek se je končala akcija družbe Radio-Tednik Ptuj, Poletna preobrazba. Potekala je pod vodstvom osebnega trenerja Tomaža Pivca. Poletne Radia Ptuj, a jih je Tomaž izbral 6: Martino Anžel, Tanjo Nikolovski, Alena Kukca, Zvonka Mikšo, Danila Krambergerja in Vanjo Žuran.
Vsak izmed udeležencev se je Preobrazbi pridružil s svojo ganljivo zgodbo in razlogi. Nekatere je zaznamovala bolezen, nekatere kanček lenobe, včasih tudi neznanje, nekaterim je življenje dalo kruto lekcijo ... Vse to je bilo vzrok, da so se stkale posebne vezi, prijateljstva, da so se kandidati medsebojno spodbujali in motivirali, skupaj potočili tudi kakšno solzo, ko so omenjene življenjske zgodbe slišali in ugotovili, da niso edini s težavami, odvečnimi kilogrami in slabim počutjem.
Vaje Poletne preobrazbe so potekale vsak torek po 19. uri. Prvič so se sicer srečali na sobotno jutro na stadionu Mladika. Takrat je bilo za mnoge, kljub vedremu nebu, hudo. Bolele so noge, s čela je teklo, do sape skoraj niso mogli. A
volje niso izgubili in z vsakimi vajami je bilo lažje. Vaje Poletne preobrazbe so potekale na stadionu, v bazenu, v fitne-su, na trim stezi in fitnesu na prostem. Udeleženci so veliko slišali o zdravi prehrani, o tem, da je na krožniku obvezna zelenjava, da so vmesni obroki lahko sadje. Spoznali so, da je pitje vode zelo pomembno in takrat, ko že občutimo žejo, je to dehidracija. Naučili so se tudi, da je sok obrok in ne sredstvo za odžejanje.
Dva meseca sta minila, v tem času so ugotovili, da se veliko bolje počutijo, če prekolesarijo ali pretečejo nekaj kilometrov, kot če se zleknejo pred televizijo s čokolado ali čipsom v rokah. In rezultat? Naših šest udeležencev se dobro počuti, ponosni so nase in na to, da so
ugotovili da tudi sami zmorejo zdravo živeti. Ugotovili so, da so besede » nimam časa«, bile le izgovor in ne pravi razlog, zaradi katerega se ne odpravijo migat.
Skupaj so izgubili kar 48 kilogramov
Danes prav vsi z veseljem telovadijo in tudi brokoli in cvetača na krožniku sta odlična. Predvsem pa bolj zdrava kot ocvrt zrezek. Zavedajo, da mora krožnik vsebovati predvsem hrano, ki jo imajo radi in ob njej uživajo. Vse je dovoljeno: torta ob rojstnem dnevu, kozarec vina ob kosilu, čevap-čič na pikniku... A naj ne bodo to reči, ki jih imamo vedno pri roki, kajti potem bomo hitro zašli na stara pota. Pomemben
Ugodnejši nakup sezonskih vstopnic za Termalni Park do 30.6.2015.
otroci (5-15 let) dijaki/študenti
Sezonska vstopnica omogoča neomejeno kopanje in uporabo savn v Termalnem Parku od dneva nakupa do 15.9.2015. Vstopnice so imenske in neprenosljive.
Udeleženci Poletne preobrazbe so se skupaj potili, celo potočili kakšno solzo, a se tudi spodbujali in stk Pivec (tretji z leve) je bil z rezultati zelo zadovoljen.
Zahvala našim partnerjem v projektu Poletna preobrazba
Zahvaljujemo se osnovni šoli Mladika, ki nam je prijazno odstopila telovadnico, kjer so naši kandidati telovadili.
Prav tako se zahvaljujemo To mažu Pivcu, osebnemu trenerju, ki je naše kandidate dva meseca spremljal in jim svetoval pri prehrani in telovadbi.
Hvala tudi dr. Iztoku Ostanu, nutricionistki Mojci Cepuš, Damjanu Habjaniču,
ki je s kandidati delil izkušnjo hujšanja in lanskemu kandidatu Poletne preobrazbe Srečku Krajncu.
Hvala hotelu Primus, da smo v klubu Gemina XIII. lahko	ŠtajerskiTEmmi
izvedli zaključno prireditev, na kateri so nam pripravili tudi	^¡^EH^J
odlično pogostitev.	www.tednik.si
Bol na Braču • S 35. konvencije FECC
Branko Brumen ponovno izvoljen za podpredsednika FECC
Jubilejno 35. letno konvencijo FECC (Federation of European Carnival Cities), največje evropske in globalne karnevalske organizacije, so letos organizirali v Bolu na hrvaškem otoku Brač.
triletni mandat podpredsednika pa predstavnik mestne občine Ptuj in vodja Kurento-vanja Branko Brumen. Iz Slovenije so se konvencije udeležili predstavniki Kurentova-nja na Ptuju, Pusta v Šoštanju in Fašjenka Dobova.
Na konvenciji so ustanovili tudi iniciativni odbor Mladega foruma FECC, katerega članica je Monja Hvalec iz Ptuja. Za gostitelja FECC konvencije leta 2016 je bilo izbrano nemško mesto Cottbus, za leto 2017 pa Valletta na Malti. Praznovanje ustanovitve organizacije bo organizirano oktobra v črnogorski Budvi.
Andrej Klasinc, predsednik FECC Slovenija
Ptuj • Pridobitev OŠ Olge Meglič
Šolarji veseli novih igral
Nova igrala, ki so se jih kakopak najbolj razveselili učenci Osnovne šole Olge Meglič, so predana namenu. Šolsko igrišče bo poslej še lepše in za šolarje bolj zanimivo.
Igrala, na katerih bodo učenci lahko urili in razvijali različne motorične spretnosti, so za šolo velika pridobitev. „Gotovo bodo ugodno vplivala tudi na vsestranski razvoj naših učencev. Najbolj veseli so jih učenci v oddelkih podaljšanega bivanja, saj bodo lahko del sprostitvenih dejavnosti izvajali zunaj, na šolskem igrišču. Igrala so modernega videza in so nekaj posebnega, ker so iz aluminija. Izdelalo in vgradilo jih je podjetje Ta-lum Kreativni aluminij, d. o. o., iz Kidričevega. Prednosti aluminijastih igral v primerjavi z lesenimi so v dolgi življenjski dobi, lahkosti in enostavnosti vzdrževanja, aluminij je naravi prijazen material, je zelo čvrst, odporen prosti koroziji in različnim vremenskim vplivom,"
Več kot 170 udeležencev iz	stvo organizacije. Za predse-22 držav Evrope, ZDA in Juž- dnika je bil ponovno izvoljen ne Amerike je na Generalni ustanovitelj Henry van der skupščini izvolilo novo vod- Kroon iz Nizozemske, za novi
Foto: arhiv FECC
pojasnjuje ravnateljica OŠ Olge	sklada, akciji zbiranja sredstev
Meglič Helena Ocvirk.	pa so se odzvali tudi starši in
Del finančnih sredstev za	donatorji. igrala so namenili iz šolskega Dženana Kmetec
Foto: arhiv šole
Šolarji so nove pridobitve nadvse veseli.
petek • 29. maja 2015
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
prijateljstva
preobrazbe se je želelo udeležiti 40 poslušalcev
Foto: Črtomir Goznik
ali nova prijateljstva. Trener Tomaž
podatek je tudi ta, je šest ljudi, v sedmih tednih izgubilo neverjetnih 48 kilogramov: Martina Anžel 7, Tanja Nikolovski 3, Vanja Žuran 3, Zvonko Mi-kša 17, Alen Kukec 4 in Danilo Kramberger 14 kg.
Po tem ko so spoznali lanskoletnega udeleženca Poletne preobrazbe Srečka Kranjca, so prepričani, da bodo z »zdravo potjo« nadaljevali. Spodbuda je tudi Damjan Habjanič, ki je v 15 mesecih izgubil 76 kg in je danes športnik, maratonec. Trener Tomaž Pivec je z razpletom akcije, v kateri je bilo zaradi različnih starosti, karakterjev in fizične pripravljenosti potrebnega veliko truda, zelo zadovoljen, nad nekaterimi celo začuden. Kapo dol in tako naprej ...
Natalija Škrinjar
Slovenska Bistrica • Srednješolci prejeli glavno nagrado na Videomaniji
Film Na travi je prepričal
Festival mladinske filmske ustvarjalnosti - Videomanija se je končal 19. maja s predvajanjem nominiranih filmov in s podelitvijo priznanj. Na festivalu so sodelovali tudi slovenjebistriški dijaki, ki so za film Na travi v konkurenci več kot 60 filmov prejeli eno izmed treh enakovrednih glavnih nagrad.
Avtorica filma je dijakinja drugega letnika gimnazije Srednje šole Slovenska Bistrica Melanie Jozic. Dijakinja je film posnela po literarni predlogi Preobrazbe Franza Kafke, le da je filmsko zgodbo postavila v 21. stoletje. Poleg avtorice so film ustvarjali še Andraž Kovač, Katarina Žilavec, Ina Unuk, Rok Horvat Baaron, Urška Kleindienst, Laura Brence in Christian Fluher. Sicer pa je scenarist in režiser Boštjan Miha Jambrek o filmu srednješolcev, ki govori o Maji in njeni roži Lili povedal: »Žirijo je pri omenjenem filmu navdušila avtoričina fuzija sodobne mladostniške problematike z motivom preobrazbe. Kljub sarkazmu, s katerim razgrinja odnos med starši in otroki, vendarle vztraja pri pozitivnem zaključku. Ne posega po zapletenih posebnih učinkih ali pretirano stilizirani zgodbi,
■
Foto: Splet
Maja je osamljeno dekle in njena edina prijateljica je sobna roža, ki ji je dala ime Lili. Njeni materi prekipi, ker se Maja ne druži s pravimi - živimi - prijatelji in zato razbije rožo. Maja v solzah zaspi in naslednje jutro na tleh najde dekle Lili.
temveč uporablja neposreden in jasen filmski jezik, s katerim izrazi sporočilo.«
Za omenjeni petminutni film so srednješolci že marca prejeli srebrno priznanje na tekmovanju kratkih filmov Slovenščina ima dolg jezik, sredi maja pa so, kot omenjeno, v konkurenci 63
filmov pometli s konkurenco in se še z dvema ekipama veselili glavne nagrade na Videomaniji. Melanie Jozic je povedala, da mladim filmarjem glavna nagrada veliko pomeni, saj so bili soočeni s kakovostnimi izdelki, ob tem pa sami niso imeli veliko izkušenj s snemanjem filmov.
»Največji izzivi je bilo zasnovati idejo na podlagi literarne predloge. Ker smo imeli različne ideje, smo nato težko izbrali le eno. Ko smo to skrb odpravili, smo naredili scenarij, ki smo ga do zadnjega dneva snemanja popravljali. Tako smo na samem snemanju uporabili verjetno že peto verzijo prvotnega scenarija,« je dejala. Ob vsem tem so seveda morali izbrati še igralce, poiskati primerno lokacijo za vse kadre, izbrati pravo ekipo in narediti načrt snemanja. »Ko je bilo snemanje za nami, nas je že preganjal rok. Imeli smo le še teden in pol. In v tem času smo morali zmontirati celoten film. Kljub vsem tegobam je bila to izjemna izkušnja za celotno ekipo, saj smo se povezale različne generacije in razredi ter stkali nova prijateljstva,« je še dodala Melanie Jozic.
Mojca Vtič
Smo podjetje, ki z velikim entuziazmom vzpodbujamo ljudi h gibanju In zdravemu načinu življenja s tem, da jim pomagamo izboljšati 3 izredno pomembne koordinatev življenju, ki vodijo k bolj zdravemu, zadovoljnemu, srečnejšemu in mirnejšemu življenju. To so koordinate GPS (G-gibanje, P-prehrana, S-sproščanje).
Uspešne zgodbe ustvarjamo skozi:
•	individualno osebno trenerstvo
•	skupinsketreninge
•	promocijo zdravja na delovnem mestu
•	delavnice in predavanja za športne klube, podjetja, šole..
•	sodelovanje pri različnih brezplačnih in dobrodelnih akcijah
•	promocijo nadstandardne zdrave prehrane s pomočjo vrhunskih dopolnil: MAP, Živa voda (MegaHydrate), Vita Biosa (probiotik)
•	sodelovanje s strokovnjaki (Dr. Feil, Dr. Iztok Ostan, vrhunski športniki)
•	organizacija strokovnih seminarjev in predavanj uveljavljenih strokovnjakov s področja prehrane, gibanja, meditacije..
•	organizacija različnih zabavnih in poučnih doživetij okolice in mesta Ptuj (escape town, orientacija z nalogami, adrenalinska doživetja,..)
Verjamemo v svoj uspeh in uspeh vsakega posameznika, ki z nami ostane dovolj dolgo. Ne obljubljamo rezultatov skozi noč, saj preko svojih izkušenj dobro vemo, da samo trdo delo in vztrajnost, prinašata ključ do uspeha.
Slogan podjetja T-FIT: "Preseži svoje meje!"
Kontaktni podatki:
T-FIT, Tomaž Pivec s.p. W: www.t-fit.si E: tomaz@t-fit.si M: 041 434-096
Destrnik • Zapojmo in zaigrajmo po domače
15 let Urbančank
Da ljudska pesem še živi na Destrniku, so znova dokazale pevke ljudskih pesmi Urbančanke, ki so ob svojem jubileju pripravile tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev.
V sklopu praznovanja 17. občinskega praznika občine Destrnik so v goste povabile pevke Kulturnega društva ljudskih pevk Jezero, pevke Društva gospodinj Vitomarci, Ljudske pevce KD Grajena, ljudske pevke folklorne skupine TD Podgorci, Hišni ansambel DU Markovci, ljudske pevce FD Pobrežje, ljudske pevce Trta, slepega harmo-nikaša Milana Vogrinca, Vaške godce iz Andraža (Polzela) in ljudske pevce Pevskega društva
Selo iz Prekmurja. Polno dvorano je dodobra zagrel Harmonikarski orkester Siniše Čeha. Predstavni-
ca Javnega sklada Republike Slovenije območne izpostave Ptuj je Urbančankam podelila srebrna in zlata priznanja, destrniški župan Vladimir Vindiš pa je Urban-čankam ob 15-letnici delovanja čestital za srčnost in predanost ohranjanja izročila ter poklonil povoščene papirnate »Mickine« rože s Slovenskim certifikatom za ohranjanje izdelkov domače in umetnostne obrti.
Nina Zorman
Ptuj • Odprli prenovljen lokal Dream cafe
Denis in Mateja uresničila sanje
Mlada gostinca Denis Lenarčič in Mateja Havlas sta minulo soboto uresničila svoje sanje, saj sta na Mariborski cesti 42 svečano odprla popolnoma prenovljen gostinski lokal Dream cafe.
Kot sta ob odprtju lokala pojasnila povabljenim gostom, prijateljem in znancem, zaradi nekaterih drugih dejavnikov nista uspela pripraviti odprtja, kot sta si ga želela. Pa vendar sta zmogla dovolj poguma, pozitivnih usmeritev in dobre volje, da jima je uspelo. V obnovljen lokal sta vložila veliko časa, truda in finančnega vložka. V imenu četr-tne skupnosti in MO Ptuj je mladima gostincema ob pomembni pridobitvi čestitala Vlasto Mur-šec in jima zaželela uspešno poslovanje. S prerezom vrvice so prenovljen lokal Dream cafe svečano predali namenu lastnik Roman Zavec ter najemnika Denis Lenarčič in Mateja Havlas, ki sta ob zahvali vsem, ki so jima pri tem pomagali, poudarila, da se na Ptuju živi sanjsko, da se na Ptuju kuha sanjska kava in da so
sanje edina pot do uspeha. Ob tej priložnosti so namenu predali tudi nekoliko preurejeno in z napisi obogateno vozilo lokala, za katerega je celostno podobo izdelalo podjetje ART-A. V znak miroljubnosti so v nebo izpustili
jato golobov, ki so sanjsko ime lokala z zelenim vzorcem na tačkah ponesli po širšem območju Ptuja, nato pa so se skupaj z gosti med pogostitvijo sprostili ob zvokih Dua Fantič.
-OM
Foto: M. Ozmec
Mlada gostinca Denis Lenarčič (levo) in Mateja Havlas (skrajno desno) s svojim osebjem ob odprtju prenovljenega lokala Dream cafe.
Prejeli smo
Kateri ima prav: Sok ali Trofenik?(2) Lažna dilema!
Županova trditev, da sem leta 2004 sam določil dodatek k ceni v višini 0,0347 €/kg odloženih odpadkov za pridobivanje novega odlagalnega prostora je neresnična, saj župan takrat ni imel takih pristojnosti in jih tudi danes nima. V resnici je omenjeni dodatek v ceni sprejel občinski svet po predhodnem pozitivnem mnenju Ministrstva za okolje in prostor ter soglasju takrat za cene pristojnega Ministrstva za gospodarstvo, kar v ormoški občinski upravi z županom zavestno prikrivajo in na vsakem vogalu zavajajo občane, ki so pripravljeni poslušati njihove laži. Zaradi tega smo jim dostavili po tiskovni konferenci ustrezne dokumente in prejeli odgovor, da so šele po prejemu dokumentov šli v arhiv preverjat postopek sprejemanja cen v letu 2004. Župana v celoti demantira tudi Aneks št.
1 k koncesijski pogodbi z dne 1.12.2004 in objava sklepa v Uradnem vestniku Občine Ormož, le prebrati bi ji bilo treba.
Veljavnost takrat določene cene odlaganja komunalnih odpadkov je avtomatično prenehala z iztekom koncesijske pogodbe 16.9. 2012, vendar je ormoškemu občinskemu svetu bil posredovan predlog za nove cene šele marca 2013, ki pa ni bil pripravljen v skladu z veljavno uredbo. Občinski svet Ormož kot edini pristojni organ za potrditev omenjenih cen po letu 2004 ni nikoli odločal o dodatku k ceni za odlaganje komunalnih odpadkov, ampak je v resnici s sklepom sprejetim v aprilu 2013 tak dodatek ukinil, nerazumno pa povišal ceno odlaganja ostankov odpadkov. V resnici sta si dodatek na nezakoniti način v septembru 2013 izmislila z aneksom št. 10 k koncesijski pogodbi župan kot nepristojni organ ter direktorica koncesionarja in to na račun previsoke cene odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, ki je bila podtaknjena občinskemu svetu in jo je županova večina neodgovorno
potrdila kljub opozorilom takratne opozicije. Na tak način sta se poskušala izviti iz pasti v katero sta padla, ko sta radovednemu občanu odgovarjala na vprašanje o zbranih namenskih sredstvih po 1. maju 2013.
Vsi stroški infrastrukture potrebne za odlaganje ostankov odpadkov morajo bi morali biti zajeti v stroških infrastrukture in ne v stroških odlaganja kot se sprenevedata župan in direktorica koncesionarja, ki se vztrajno podpisuje pod poročila v katerih prikazuje namenska sredstva za infrastrukturo pa čeprav že dve leti vsak mesec izda več kot pet tisoč računov iz katerih je razvidno, da v stroških infrastrukture ni teh namenskih sredstev.
Pri tem se pa ne zavedata, da prihaja kazen v obliki plačila davka na dobiček, ki ga ni dovoljeno ustvarjati skozi ceno gospodarskih javnih služb in v obliki poračuna preveč zaračunanih stroškov, kot to določa 6. člen Uredbe o metodologiji oblikovanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Vili Trofenik
Foto: NZ
18 Štajerski
Za zdravje
petek • 29. maja 2015
Zdravstveni nasveti
Nasveti iz bolnišnice
Migrena
Glavobol je eden izmed najpogostejših simptomov pri ljudeh. Obstaja več vrst glavobolov, ki se v osnovi delijo na primarne in sekundarne glavobole, nevralgije možganskih živcev ter primarno obrazno bolečino. Migrena spada v skupino primarnih glavobolov. Pojavlja se v obliki migrenskih napadov. Gre za prehodni in ponavljajoč se glavobol, ki je značilno enostranski s spremljajočimi simptomi.
Za migreno oboleva približno 12 % odrasle populacije. Pogosteje prizadene ženske. Vrh pojavljanja je v obdobju med 30. in 40. letom starosti. Lahko se pojavlja tudi v otroštvu, za njo trpi približno 3-5 % šolskih otrok. Vzrok za nastanek migrene v celoti še ni pojasnjen. Znani pa so nekateri dejavniki, ki lahko sprožijo migrenski napad:
•	hrana in pijača: sir, oreščki, čokolada, nekateri mesni izdelki, kofein, alkohol;
•	hormonske spremembe: menstruacijski ciklus, menopavza, kontracepcija;
•	moten ritem spanca;
•	senzorični dražljaji: močna svetloba, utripajoča luč, močne vonjave, hrup;
•	sprememba letnega časa, vlage, zračnega tlaka in nadmorske višine;
•	psihični stres in preutrujenost.
Glede na prisotnost prodro-malnih (napovedujočih) simptomov ločimo dve obliki: migrena brez avre in migrena z avro. Pogostejša je migrena brez avre. Migrenski napad zajema več raz-
ličnih obdobij. V začetni fazi napada se pojavljajo razdražljivost, spremembe v razpoloženju, povečana potreba po uživanju tekočine in določeni vrsti hrane. Začetni fazi sledi obdobje avre, ki traja različno dolgo, običajno 5 do 60 minut pred pojavom glavobola. Avra se kaže s prehodnimi nevrološkimi simptomi in znaki. Najpogostejša je vizualna avra z zaznavanjem bliskajoče svetlobe, cikcak črt in z izpadi vidnega polja na enem ali obeh očesih. Avra se lahko kaže tudi v obliki senzoričnih in motoričnih simptomov. Senzorični
simptomi se kažejo kot mravljinčenje po telesu, motorični v obliki omrtvelosti polovice telesa in motenj govora. Mlajši bolniki so lahko zmedeni in neorientirani. Migrenski glavobol lahko sledi obdobju avre takoj ali nastopi z zamikom. Traja med 4 in 72 ur. Pojavlja se enostransko, v obliki zmerne do zelo hude utripajoče bolečine. Fizična aktivnost in premikanje glave bolečino poslabšata. Glavobol lahko spremljajo slabost, driska, zaprtje in bruhanje. Prisotni so tudi preobčutljivost za zvok in svetlobo, utrujenost ter bolečine v vratu.
V fazi umirjanja glavobola so bolniki izčrpani in utrujeni. Za diagnozo migrene brez avre je potrebnih najmanj pet migren-skih napadov, za postavitev diagnoze migrene z avro pa vsaj dva migrenska napada s prisotnimi simptomi avre.
Zdravljenje migrene je individualno, saj se migrenski napadi razlikujejo po pogostosti, trajanju, stopnji bolečine in spremljajočih simptomih. Zdravljenje zajema vedenjsko terapijo, terapijo migrenskega napada in preventivno terapijo migrene. Vedenjska terapija obsega izogibanje sprožilcem glavobola, protistresno terapijo, relaksacij-sko terapijo in fizikalno terapijo s telesno aktivnostjo. Zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje blage in zmerne oblike migren-skega napada, so paracetamol, aspirin in zdravila iz skupine ne-steroidnih antirevmatikov (ibu-profen, naproksen). Terapija izbora za zdravljenje zmernega in hudega migrenskega napada so triptani. Zaužijejo se takoj ob začetku glavobola. Preventivna terapija se uporablja pri bolnikih s pogostimi napadi, ki vplivajo na njihovo vsakodnevno funkcioniranje. Trajanje preventivnega zdravljenja je odvisno od vrste zdravila, večinoma traja šest mesecev, sledi postopno zniževanje doze in ukinitev zdravila. Cilji preventivnega zdravljenja so zmanjšanje števila, stopnje in trajanja migrenskih napadov ter izboljšanje kakovosti življenja bolnika.
Tamara Mohorko,
študentka medicine
i
Tačke in repki	.
Bolezen obzobnega tkiva pri mačkah
Zaradi zelo pogoste problematike obolenj ustne votline pri mačkah in vprašanj lastnikov muc na to temo bom danes podrobneje opisal omenjeno problematiko.
Pri paradontalni bolezni gre za vnetje in propadanje obzob-nega tkiva. Pri samem nastanku bolezni ima velik pomen dedno-stni faktor, ki vsekakor pomeni predispozicijo, oziroma zelo verjetno sprožitev bolezni. Nadalje je za sprožitev bolezni pomembna starost živali, splošno zdravstveno stanje živali in stabilen in močan imunski sistem. Tu mislim predvsem na bolezni, kot so mačji AIDS - FIV, mačja levko-za - FELV, kalcivirusna obolenja ust. Tudi nepravilna prehrana s premalo žvečenja, nepravilna postavitev zob in vsekakor pomanjkljiva ustna higiena sodijo med povzročitelje paradontal-ne bolezni pri mucah. Bolezen
nastane zaradi zaostalih delcev hrane in bakterij, ki se nabirajo vzdolž dlesni in oblikujejo zobne obloge. Že nekaj dni po nastanku zobnih oblog lahko pride do mineraliziranja le-teh zaradi mineralov v slini in tako nastane zobni kamen. Zobni kamen draži dlesni in povzroča vnetje, imenovano gingivitis. Lastnik opazi rdeči rob na dlesnih in neprijeten vonj iz gobčka. Če v tej fazi ne začnemo zdraviti gin-givitisa, napreduje v paradontal-no bolezen, saj nastanejo pod zobmi žepki, v katerih se bakterije še lažje razraščajo. Zobje se začnejo majati in tudi izpadajo, propadati pa lahko začne tudi kost pod dlesnijo. Če uspemo
Foto: Osebni arhiv
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
obolelim mucam odpreti gobček, najdemo gnojne in krvave dlesni, muce se praskajo s tačko po gobčku, zobje se majejo in izpadajo, muce nehajo jesti, postajajo depresivne, na koncu dobijo visoko vročino in so življenjsko ogrožene. Paradontalna bolezen ima več stopenj in na samem začetku, ko gre za vnetje dlesni in nekoliko zobnega kamna, je še popolnoma ozdravljiva, razen če gre za dedno predispozicijo živali. V kasnejših fazah bolezni pa jo lahko samo blažimo in preprečujemo hujša vnetja, ki lahko ogrožajo življenje naše muce. Lastnikom muc svetujem, da privzdignejo ustnice pri svojih mucah in pogledajo dlesni in zobe, v kakem stanju so. Če opazijo na zobeh obloge, ali celo kamen in zraven tega rdeč rob na dlesnih in tudi zadah iz ust muce, je zelo priporočljivo, da obiščejo veterinarja z opremljeno zobno ambulanto. Le ta bo z ultrazvočnim čistilcem v splošni anesteziji muci očistil zobni kamen in spoliral zobe, po potrebi slikal zobovje
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senčar, dr. vet. med.
in izpulil zobe z gnilimi koreninami in tako preprečil nadaljnje vnetne in gnojne procese v ustni votlini. S tem bo preprečil razvoj paradontalne bolezni. Veterinar bo po potrebi uvedel tudi zdravljenje z antibiotiki, skratka pozdravil bo ustno votlino in tako muci omogočil kakovostno in sproščeno jemanje hrane brez bolečin. Pri veterinarju boste dobili tudi dodatke za zdrave in čvrste dlesni, kot je C-vitamin v obliki kapljic in ubikinon oz. koencim Q10, ki tudi pri živalih učvrsti dlesni in obzobno tkivo. Muca bo svojemu lastniku zelo hvaležna, kar bo pokazala z veseljem, predenjem in sproščenostjo pri jemanju hrane, igrivostjo in telesno vitalnostjo.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Izdelki za zaščito pred soncem
Sonce je naša najbližja zvezda, stara približno 4,6 milijarde let. Omogoča življenje na Zemlji in ob zmerni izpostavljenosti ugodno vpliva na naše zdravje in počutje. V času moje mladosti je porjave-lost kože predstavljala zdravje, lepotni ideal ali celo statusni simbol. Danes vsi vemo, kar je dokazala tudi znanost, da pretirana izpostavljenost sončnim žarkom poškoduje kožo in škodi očem. Kožo najbolj poškodujejo tisti žarki, ki jih ne vidimo in ne čutimo -UV-žarki, UVA in UVB. UVB-žarki poškodujejo zgornje plasti kože, kar opazimo kot sončno opeklino. UVA-žarki ne povzročijo nam vidnih sprememb na koži, vplivajo pa na celice v globljih plasteh kože in tako pospešujejo njeno staranje. Poškodbe zaradi UV-žarkov, ki jih našim celicam ne uspe popraviti, lahko vodijo v nastanek kožnega raka. Sprijazniti se moramo torej s tem, da se je izpostavljanju soncu, predvsem namernemu, najbolje odpovedati. Kadar to ni mogoče, se moramo zaščititi z oblačili, pokrivali in kakovostnimi sončnimi očali, nezaščitene dele kože pa namazati z zaščitnim izdelkom.
Izbrati pravega ob današnji ponudbi je lahko velik podvig, pomaga poznavanje oznak na embalaži. Vedno izberimo izdelek, ki ščiti tako pred UVB- kot UVA-žarki. Zaščita pred UVB-žarki je označena s številko, poljudno to imenujemo sončni zaščitni faktor (npr. ZF 30). Ta faktor nam pove, koliko dlje smo lahko na soncu v primerjavi z nezaščiteno kožo, ne da bi dobili sončne opekline. Preprosto povedano: če nezaščitena koža postane na soncu rdeča po 5 minutah, smo lahko s faktorjem 15 (pod pogojem, da smo nanesli dovolj kreme) na soncu 5 x 15 min, torej 75 min, ne da bi nas sonce opeklo. Vendar to ne pomeni, da lahko zato namerno podaljšujemo čas izpostavljanja soncu. UVA zaščitni faktor pa ni označen s številko, temveč kot UVA v krogcu, kar pomeni, da izdelek zagotavlja priporočeno minimalno zaščito pred UVA-seva-njem, ki mora biti vsaj eno tretjino označenega zaščitnega faktorja na izdelku. Proizvajalci lahko te oznake uporabljajo na svojih izdelkih le, če zadostijo predpisanim evropskim standardom.
Zaščito pred UV-sevanjem dosežemo z UV-filtri. Ločimo anorganske (mineralne) filtre, ki odbijajo ali razpršijo UV-sevanje in delujejo na površini kože, ter organske (kemijske), ki kemično vsrkajo UV-žarke. Oboji zadržijo UVA- in UVB-žarke. Znana anorganski filtra sta titanov dioksid in cinkov oksid. Organski filtri imajo bolj zapletena imena (npr. Tinosorb, Mexoryl) in so zelo učinkovita UV-zaščita, vendar pogosteje povzročajo alergije na koži (predvsem oktokrilen, oksibenzon). Izdelki za zaščito pred soncem običajno vsebujejo kombinacijo različnih vrst filtrov.
Pripravki za zaščito pred soncem so varni in nimajo neželenih učinkov, razen občasnih alergijskih reakcij na koži. Tudi ne povečujejo tveganja za kožnega raka, kot to občasno zasledimo recimo na spletu, v strokovni literaturi takih primerov ni. UV-filtri običajno v zelo majhni količini prehajajo skozi kožo. Mineralna filtra, titanov dioksid in cinkov oksid, v klasični obliki ne prehajata skozi kožo in sta zato posebej primerna pri otrocih. V zadnjem času pa ta dva filtra zasledimo tudi v obliki nanodelcev. To so izredno majhni delci, ki lahko potencialno prodirajo tudi skozi kožo, vendar pristojne evropske inštitucije budno spremljajo to področje in tako zagotavljajo varnost teh izdelkov. Organski filtri lahko v manjši meri prehajajo skozi kožo, vendar so te koncentracije izredno nizke, zato je Evropska komisija sprejela sklep, da je tudi uporaba teh faktorjev popolnoma varna.
Pri izbiri zaščitnega pripravka najprej izberemo ustrezni zaščitni faktor glede na fototip kože. Zaščitni faktorji 6-10 so nizka zaščita, 15 in 20 so srednja zaščita, 25 do 50 visoka in 50+ zelo visoka zaščita. Združenje slovenskih dermatologov priporoča zaščitni faktor vsaj 20 za odrasle in vsaj 30 za otroke. Dojenčki, mlajši od 6 mesecev, naj bodo v senci, zaščiteni z oblačili in pokrivali, strokovnjaki pri njih odsvetujejo uporabo zaščitnih pripravkov. Pri otrocih do treh let izberimo pripravke, ki vsebujejo predvsem anorganske UV-filtre.
Poleg zaščitnega faktorja sta pomembni tudi oblika in tekstura pripravka. Pri suhi koži svetujemo uporabo kreme oz. losjona, pri mastni koži pa manj mastne fluide oziroma gele. Stiki so primerni predvsem za zaščito manjših površin, na katere pogosto pozabimo, kot so ustnice, nos ali uhlji. Pri otrocih izberemo vodoodporne izdelke. Pri občutljivi koži, nagnjeni k alergijam, in pri otrocih naj pripravki vsebujejo čim manj potencialnih alergenov (npr. dišav, barvil, emulgatorjev). Rok uporabe izdelkov za zaščito pred soncem je po odprtju običajno nekaj mesecev, zato ostanki odprtih izdelkov iz prejšnjega leta ne zagotavljajo ustrezne zaščite.
Ko izberemo ustrezni izdelek, ga moramo le še v zadostni količini nanesti na kožo, in to ne samo na morju, ampak tudi doma pri vsakodnevnih opravilih. Nanašamo ga približno pol ure pred začetkom izpostavljanja soncu, na vse izpostavljene dele, ko je koža še hladna in suha. Ne pozabimo na konice ušes, veke in nosni greben, ustnice, ker so ta mesta soncu zelo izpostavljena. Zelo pogosta napaka je, da nane-semo premalo izdelka. Glede na priporočila naj bi za povprečno velikost odrasle osebe za enkratni nanos po celem telesu porabili 35 ml, kar pri običajnih pakiranjih teh pripravkov pomeni tretjino ali četrtino celotne vsebine. V praksi to približno pomeni, da na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo z vratom nanesemo po 5 ml oziroma 1 čajno žlico pripravka. Nanos zaščitnega sredstva naj bi nato obnavljali na dve do tri ure oziroma takoj po kopanju, obilnem znojenju ali po brisanju z brisačo.
Čim manj "sončnih" nevšečnosti vam želim v tem poletju.
dr. Marjetka Pal, mag. farm.; Lekarne Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
dr. Marjetka Pal, mag. farm.; Lekarne Ptuj
petek • 29. maja 2015
Za kratek čas
Štajerski	1S
SESTAVIL
EDI KLASINC
MORSKI PES
PRVINA, PODOBNA ŽELEZU
NAS PIANIST (JOŽE)
PLAT
POTOMKA BELCA IN ČRNKE
AMERIŠKI PISATELJ (GEORGE)
AMERIŠKI PISATELJ (JOHN)
EVA NOVSAK
AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (MARTIN)
LEBDEČ ZRAKOPLOV
PAVLE RUPAR
KRMILO ZA SVINJE
IZDELOVALEC RESET
POLITIČNO PODTALNO DELOVANJE
PRIMITIVNO VRETENCE
HOKEJIST (IGOR)
ŠAHIST IBRAGIMOV
OLGA REMS
SUMERSKA BOGINJA
KOLONIJA MACAO
VAS POD KRIMOM
PARTIZ. IME LIDIJE SENTJURC
ORANJE (STAR.)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
LATINSKI PESNIK
IZABELA
AVSTRIJSKI SMUČAR (HANS)
TEŽEK VOJASKI PLASČ (ŽARG.)
DANSKI OTOK
NAJNOVEJSA NOSA
REŽISER (ERICH)
MANEKENKA (KATE)
MAKEDONSKO KOLO
HISA, DOMAČIJA
ZAPIS MELODIJE
UMETNI VODNJAK
JOŽE NEUDAUER
NASELJE V OBČINI KOČEVJE (NOVE)
DELO S PLUGOM
LUKA V UKRAJINI
NAŠ BIVŠI NOGOMETAS (MLADEN)
LOVRO KUHAR (PREŽIHOV)
FRANCOSKI
SLIKAR (EDOUARD)
UGANKARSKI SLOVARČEK: ANAA = otočje v Tuamotu arhipelagu, ANATAZ = titanov mineral, AOMEN = kolonija Macao, ENGEL = nemški filmski režiser (Erich), ILDAR = ruski šahovski velemojster, IRVING = ameriški pisatelj (John),
KOSMA = velika cunjasta snežinka, kosem, ULANOV = ruski hokejist (Igor).
I3NVIAI 'ONVdOA 'ONfVdVI 'VS300 '3fNVdO '3NIZCTI '13IAIOQOA
VION 13N010 SSOIAI139N3 VZI 3fVA OdV HBTNIS "IVdO 91 dO dVQll 3dm 3VIOSIA 30N313dAVdd V1V933I VS3d VNlAIdVI 1N3IAIV1VS OI1NV1VA VVNV 31dV9 aniSO VIAISOVI :ouABJopoA BXNVZIdX 31A3IIS3H
Iščete svoj stil
Anica v oblačilih pomladi
Če bi v naši akciji pisali cele zgodbe, bi bila Aničina še posebna. Anica Snedec je čila in simpatična gospa, vedno nasmejana in dobre volje, stara 66 let, žena, mama treh otrok in babica štirim vnukom. Doma je v Župečji vasi (Lovrenc na Dravskem polju). V jeseni življenja se je skupaj z možem vrnila v rodno Župečjo vas, kjer uživata v novi hiši, in prosti čas preživljata v družbi dobrih in iskrenih ljudi.
Anica, ki je upokojenka Iskraetneca iz Kranja, na Gorenjskem je živela več kot štiri desetletja, uživa v gospodinjskih delih, se rada sprehaja, kolesari. Za akcijo Iščete svoj stil sta jo prijavila nekdanji sovaščan Ivan, ki živi na Švedskem, in mož Peter. Izziv je sprejela, na vprašanje, kaj pričakuje od akcije, je v šali odgovorila, da pričakuje, „ da jo bomo pomladili". To se je tudi zgodilo ... Kot je še povedala, se sama ne bi nikoli prijavila.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Anici ugotovili suho kožo. Po površinskem čiščenju in pilin-gu so ji uredili tudi obrvi. Pri negi kože doma bo skušala uporabljati kremo za zrelo kožo, ki je obenem vlažna in hranljiva. Tonus njene kože je zelo dober. Sicer pa je Anica tokrat sploh prvič obiskala kozmetični salon.
V	Frizerskem salonu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., je za Ani-čino novo pričesko poskrbela kar nosilka dejavnosti sama. Upoštevala je njeno željo in lase pri ušesih pustila daljše. Krajše je postrigla le kronski del. Osvežila je barvo, svetlolasa je morala ostati,
Foto: Črtomir Goznik
Anica prej ...
ker ji ta barva še posebej pristoji in izraža vso njeno osebnost, le ob strani so za poživitev poskrbeli temnejši prameni. Pričesko je oblikovala s fenom in krtačo.
Ličenje je vizažistka Minka Feguš začela z nanosom pudra v kremi, s katerim je prekrila celoten obraz. Veke je poudarila z rožnatimi in kožnimi teni senčil, jih obrobila s temnim senčilom, ki ga je nato zabrisala navzven. V rdečkastem tonu je poudarila ličnice, z rožnatim črtalom pa ustnice v kombinaciji z rožnatim glosom.
Foto: Črtomir Goznik
... in pozneje
Foto: Črtomir Goznik
Anica v oblačilih iz Modiane, čevlji in torbica so iz Alpine.
„Gospo Anico sem se odločila obleči v elegantno obleko in lahkotno jopico. Obleko sem poiskala na policah Modiane v Merca-torjevi blagovnici na Novem trgu, kjer sem se odločila za večbarvno obleko. Obleka je v osnovnem modelu sicer ozko krojena, vendar je igra barvnih vodoravnih linij na zgornjem delu tisto, kar obleki pričara drugačnost. Linije so široke, in sicer v roza, črni in bež barvi. Spodnji del obleke je v osnovi črn z drobnim potiskom v bež barvi. Kljub nepisanemu pravilu, da naj bi se pri močnejših
postavah izogibali svetlih barvnih tonov in vodoravnih linij na oblačilih, je na gospe Anici ta obleka dobila novo dimenzijo. Po mojem občutku pa je gospa Anica 'izgubila' kar nekaj let. K obleki sem izbrala še črno lahkotno jopico, v prodajalni Alpina pa še črne elegantne čevlje v kombinaciji usnja in laka ter k njim še črno lakasto torbico. Gospa Anica naj tako uživa svojo drugo mladost in se ponovno vrne v čase, ko je še imela razlog, da obleče tudi kakšno obleko ali krilo. Nazadnje naj bi ju oblekla pred 15 leti. Hlače so sicer vedno lahko izhod, ampak obleka na ženski je pač obleka, seveda pa mora ta ustrezati priložnosti in osebi, ki jo nosi,« je povedala stilistka Sanja Veličkovic.
S toplimi dnevi prihaja tudi sezona odprtih čevljev oz. sandalov. Gospa Anica si je v kozmetičnem studiu Olimpic izbrala pedikuro. Lepa stopala in negovane noge pomembno vplivajo na naš videz in dobro počutje. Klasična pedi-kura, ki je je bila deležna, obsega zeliščno kopel, odstranjevanje trde kože, oblikovanje nohtov, ureditev obnohtne kožice, nanos hranilne in negovalne kreme z masažo, je povedala kozmetičarka Silva Čuš.
MG
KOLEKTIV SALONA
inosKo m ze nsKo
Slomškova 22 10 % popust v maju š
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 29. maja 2015
Piše: Dani Zorko • Perzija / Iran (7.)
Zgodovina na dlani
Palača Amir Chakhmaq v Yazdu
mi je obelodanil, da sva v toaleti dobila tudi nama ljubo školjko. Osebje ni znalo nič angleško, tako da sva se kar na svojo roko odpravila naokrog.
Yazd je najpomembnejše središče perzijske arhitekture. Zaradi svojega podnebja ima eno največjih mrež kanalov na svetu, ki se imenujejo kanat; zaradi zelo vročih poletij pa imajo številne starejše stavbe čudovite prezračevalne naprave - hladilne stolpe ali lovilce vetra in velike podzemne kanale, kjer sta voda in zrak lahko krožila. Opazila sva tudi kar nekaj ku-
Foto: Dani Zorko
Po nekaj dneh končno pravo meso ...
Filmski kotiček
polastili stavb, ki so jih včasih uporabljali za shranjevanje ledu iz gorskih ledenikov. Celotno mesto je zgrajeno iz nežgane opeke, narejene iz peska, gline in vode ter z dodatkom trstičja ali slame, ki ga gradbinci oblikujejo v opeko in sušijo na soncu. Podoben material so včasih uporabljali tudi pri nas, ko so zgradili osnovo iz lesa, nato pa kot omet nanjo 'nabutali' blato, zmešano s slamo.
Čeprav je bila uradno zima, se je vročina kar lepo poznala. Zaradi nočne vožnje sva bila malo utrujena in hitro je padla odločitev, da ne bi kaj dosti hodila in da bi šla raje kaj jest. Že tradicionalno sva z lahkoto našla različne ponudnike keba-ba, ker pa bi po daljšem času pasalo pravo meso, sva še malo iskala in imela srečo. Med najinim iskanjem sva obiskala tudi eno izmed znamenitosti Yazda, kompleks palače Amir Chak-maq, v katerem so 600 let staro kopališče, različni rokodelci, ka-ravanseraj, na najino veselje pa je bila tam tudi restavracija, kjer si lahko dobil prave ražnjiče, pečena jetrca in pečen paradižnik. Tu ni bilo več kaj dodati, razen njihovega kruha, ki sem ga že
Yazd je zgodovinska naselbina, katere zametki segajo že približno 5.000 let nazaj, pod tem imenom pa ga poznamo že približno 3.000 let. Kljub temu da leži krepak kilometer nad morjem, se povsod okoli njega razteza pusta ravnina iz peska, ki še dandanes predstavlja osnovni gradbeni material v tej provinci. Veliko sem slišal že o tem mestecu od drugih popotnikov, poleg same zgodovine in razvoja pa bodejo v oči predvsem različne praktične pogruntavščine, ki so pomagale preživeti ljudem v tej neprijazni pokrajini.
Po ranem prihodu sva se odpravila na lokalni avtobus, ki je vozil v mesto do končnega terminala. Od tam sva se podala peš iskat najino bivališče, za katerega niti približno nisva imela rezervacije. Zaradi zelo prostranih mest v Iranu tavanje in iskanje po ulicah ne pride v poštev, zato sva z najinim revnim besednim zakladom malce spraševala za nastanitev in kar naenkrat sva se znašla v nekakšnem labirintu hodnikov, med stenami iz blata, ki predstavljajo stari centralni del mesta. Že tako je bilo vse ozko in na videz neobljudeno, vendar je od časa do časa pribrzel mimo tako avto kot tudi motor. Od zunaj pri mili volji nisi mogel ugotoviti, kaj je za steno, če ni bilo napisa; če pa je že bil napis, pa ga nisi znal prebrati.
Po nekaj malo dražjih lokacijah sva se v nekakšni trdnjavi končno dogovorila za nočitev. Ko si prišel skozi vrata, si najprej zagledal pisarno, naprej pa si prišel na notranje dvorišče, ki je bilo krasno urejeno, okrog pa so bile lične sobane. Skoraj sleherni hotel ali bivališče v Iranu premore dvorišče, včasih tudi z bazenom, kjer so mize, klopi, preproge in zelenje. Sobe so urejene tako, da iz vsake sobe prideš najprej na dvorišče, nato pa lahko greš kamorkoli. Najina soba je bila zelo urejena, prešeren izraz na Otovem obrazu pa
OVEN V^C J (21.3. - 20.4.)
Sreča se bo skrivala v majhnih rečeh. Največjo pozornost v tem tednu boste doživeli v ljubezni - toda plesali boste po taktu srčnega izvoljenca. Na delovnem mestu bo paleta novosti in ugodnih priložnosti. Finančno bo čas namenjen neki prenovi. Sprostila vas bo kreativnost.
<* BIK
(21.4. - 20.5.)
Paziti se boste morali napačnih odločitev. pogledati iz drugega zornega kota. Delo na vrtu bo vaša strast in priložnost za uspeh. Uspehi ne delovnem mestu bodo nekoliko bolj počasni - toda počasi se daleč pride. S svojim znanjem boste radi pomagali i v stiski.
CO"
TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
Cas bo namenjen bilanci. Notranji nemir bo posledica stresa. Bližnjic na delovnem mestu ne bo in jih boste neupravičeno pričakovali. Ljubezen prinaša neke novosti in ugodnosti. Iz ozadja vas bo spremljalo optimistično razpo-dobro se vedno z dobrim
m
À
DVOJČKA
(1l. S. - IQ. ó.)
Foto: Dani Zorko
m <»* b« a .
veseli in vam je blizu. Prihaja obdobje, ko se bodo določene stvari končale in se odpirajo novosti. Vsak konec je nov začetek. Pestro in nekoliko nemirno bo v službi - težko bo, če ne boste dosegli svojih pričakovanj
prijetnosti.
povrne.
ŠKORPIJON
(24.10. - 22.11.)
Upanje vam bo dalo moč. Obeta se zelo raziskovalen teden. Ljudje bodo prihajali in odhajali. Močno bo izstopala trma in pomembno bo, da najdete svojo srečo in ugodne priložnosti. S svojo energijo boste usmerjali potek dogajanja na delovnem mestu. Izgubljeno energijo vam povrne narava.
STRELEC (23.11. - 21.12.)
Na delovnem mestu se vam bodo odprle nove poti. Imeli boste celo paleto idej in zamisli. Hrepeneli boste tako po pohvali kot priznanju. Ljubezenska sreča bo namenjena vezanim in samskim. Teden boste preživeli na način in osvajali nova
omenil. Vse skupaj sva dobila servirano vsak na svojem ogromnem pladnju in teh ražnjičev sva zmazala kar nekaj. Zadovoljna sva šla malo počivat.
Otu se ni ljubilo iti več nikamor, jaz sem pa hotel zvečer poiskati 'kafenet', kot v Iranu rečejo internetnemu kotičku. Tudi tokrat sem imel srečo, saj sem naletel na enega taksista, ki je znal angleško, poznal je vse prostore v mestu in mi je tudi ponudil prenočišče v Kermanu, najini naslednji destinaciji, vendar sva že imela nekaj dogovorjeno. Internet sicer imajo skoraj povsod, težava je le v tem, da ima vlada precejšnjo kontrolo nad vsebino. Domačini uporabljajo različne programe in antifiltre, da dostopajo do spletne pošte in socialnih omrežij, midva pa sva bila glede tega bolj v temi, zato sem hotel najti kakšen javni prostor. Tam je poba takoj ugotovil, kaj iščem, in me je poslal na računalnik v posebno sobo, da sem po nekaj dneh pisal domačim, kako se mi že toži po pohanem svinjskem zrezku in povprašal, kako so naše mačke. Poročil in novic o dogajanju v Sloveniji pa na potovanjih raje sploh ne gledam ...
'	Ljubezen prinaša
čeno čarobnost in čut za romantiko. Radi boste pomagali ljudem, ki bodo v stiski. Pomembno bo, da si postavite meje in pravila igre. Na delovnem mestu boste morali kovati še vroče železo. Moč uspeha se bo skrivala v pogovoru in pomoč vam bodo ponudili sodelavci.
LEV
f (23.7. - 22.8.)
Ognjena energija vam bo v pomoč pri opravljanju zastavljenih nalog in obveznosti. Hrepeneli boste po svoji sreči in ustvarjali določeno magnetičnost. V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki vas lahko osrečijo in napolnijo z energijo. Ljubezenska sreča bo namenjena tako samskim kot vezanim.
DEVICA
(23.8. - 22.9.)
Vaše učiteljica bo narava in uživali boste na svežem zraku. Popaziti boste morali, da si ne boste zadali preveč nalog. Na delovnem mestu vas bodo privlačile skrivnosti. Končno bo čas primeren za prerez in da se boste odločili, kaj boste potrebovali in česa ne.
RAK
(1l. ó. - II. 7.)
M



V kinocentrih C i n e p l exx
Pobesneli Max: Cesta besa
Avstralski režiser George Miller je leta 1979 posnel prvega Pobesnelega Maxa za skoraj nični proračun oz. za današnjih 320.000 dolarjev. Film je montiral kar v svoji spalnici, za glavno vlogo pa je izbral prijatelja od enega izmed igralcev, ki so prišli na avdicijo. Prijatelj, ki ni prišel avdicijo, se je prejšnji večer stepel v baru, zato je bil poln prask in modric, kar se je režiserju zdelo kot nalašč za vlogo in takrat 22-letni Mel Gibson je dobil vlogo brez avdicijo in postal mednarodni zvezdnik.
V prvi trilogiji je zanimivo to, da se vsi trije filmi dogajajo v istem svetu, v približno enakem časovnem okviru in z istim glavnim junakom, toda filmi so si med seboj na moč različni,
kot bi bili od treh različnih avtorjev in skorajda žanrov, kar lepo priča o režiserjevi nadarjenosti. Miller je svetu in drugim filmarjem nazorno pokazal, kako se ustvarjajo filmu o postapokalipsi, toda nato smo 30 let gledali le oponašanje žanra in mojstra, kot da nasledniki ne vedo, kako utreti nove poti.
Letos jim je Miller to znova pokazal s četrtim Pobesnelim Maxom, ki je znova popolnoma drugačen film in znova gre za film, ki utira nove poti žanra. Nedvomno gre za izjemen vizualni in tehnični dosežek, pravo pašo za oči in adrenalinski napad na gledalca, saj je film pravzaprav neprestan dveurni pregon z vozili po puščavi. Vmes sicer lahko občasno
zadihamo, a ne za dolgo, zato je toliko bolj neverjetno, kako je Millerju uspelo, da kljub temu, da ne ponudi običajne ekspozicije likov in prostora, gledalec vseeno točno ve, kdo je kdo in kakšen je, kaj ga motivira in zakaj, skratka, navežemo se na kopico likov in trepetamo skupaj z
njimi, čeprav je dialogov le za vzorec. Sijajno.
Da kaj takšnega uspe, je seveda odvisno od igralcev. Tom Hardy kot Max je zgolj korekten, saj ga povsem zasenčijo ..., no, vsi drugi liki, od majhnih punčk, negativcev, do stark, ki vstopijo v film v zadnje pol ure.
Težo filma in pravzaprav mesto glavnega junaka nosi Charlize Theron, ki je znova dokazala, da njen oskar ni bil pomota. Zgolj s pogledi zna izraziti več kot dve minuti monologa. Poleg tega film kot za šalo opravi test feminističnega filma. Ta test je zelo preprost: film je feminističen, če vse-
Mad Max: Fury Road
Igrajo: Tom Hardy, Charlize Theron, Nicholas Hoult, Hugh Keays-Byrne, Josh Helman, Zoe Kravitz, Nathan Jones, Rosie Huntington-Whiteiey, Riley Keough
Režija: George Miller Scenarij: George Miller, Brendan McCarthy in Nick Lathouris Žanr: akcijski Dolžina: 123 minut Leto: 2015 g; Država: Avstralija, ZDA
Foto: Cineplexx
buje prizor, v katerem se pogovarjata vsaj dve ženski, brez moških, njun pogovor pa se ne vrti o moškem ali moških na splošno. Takih filmov je bore malo, Pobesneli Max 4 pa ima prizor z 12 ženskami in čisto nobena se ne pogovarja o moških.
Čeprav gre za vrhunsko poletno uspešnico, pa feminizem, zreduci-ran na rodnost (po apokalipsi je pač treba znova pogledati resnici v oči in priznati, da so ženske zato, da rojevajo in ohranjajo človeško vrsto), seveda povsem po krivdi podivjanega patriarhata, ki je sploh pripeljal do apokalipse, pa film vseeno oddaja podtone o tem, da celo v takšni opu-stošeni civilizaciji deregulirani neo-liberalizem ostaja in cveti v obliki iz svojih najbolj mokrih sanj: privatiziral je vodo in tisti, ki privatizira vodo, pač nadzoruje svet. Pobesneli Max je kljub programirani lahkotnosti vseeno levičarski film.
Matej Frece
H
O
R
O
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Ugotovili boste, da resnica sega preko tistega, kar lahko vidite in občutite. Narediti boste morali osebno bilanco. Svoje notranje občutke bo veljalo zapisovati. Spremljala vas bo nevidna nitka sreče in tako boste zadanim obveznostim kos. Varujte se pretirane trme in prisluhnite sebi.
S
K
VODNAR (21.1. -18.2.)
Pričakovati je, da se bo kolo usode zasukalo v vašo korist. Tako boste pravzaprav dosegli več. Prejeli boste določeno priznanje in se rešili tistega, kar vas bo bremenilo. Privlačile vas bodo novosti in osvajali boste na veliko. Kljub vsem obveznostim si boste morali privoščiti nekaj več užitka.
m?>, ribi
(19.2. - 20.3.)
Morje bo valovilo in prinašalo romantična doživetja. V tišini boste prejeli določene odgovore. Na platno usode boste znali vnesti svetle in harmonične barve. Več časa boste namenili sebi in verjeli boste v pravilnost lastnih odločitev. Bližnjic tudi tokrat ne bo. V samopomoč vam bo intuicija.
O
P
petek • 29. maja 2015
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
POMLADNI (V)ETER RADIA PTUJ
Vljudno vabljeniv prodajalne Perutnine Ptuj: ZAGREBŠKA, Zagrebška c. 32,2250 Ptuj, Prodajalna ROGOZNICA, Cesta 8. avgusta 8c, 2250 Ptuj, Prodajalna Novitrg, Novi trg 2,2250 Ptuj
Piknik Radia-Tednika Ptuj
(14. 6. 2015, ob 13.00, ptujska tržnica)
Pridružite se nam na pikniku družbe Radio-Tednik Ptuj, ki ga organiziramo za zveste bralce Štajerskega tednika in poslušalce Radia Ptuj. Z izrezanim originalnim kupončkom vam nudimo ugodno nedeljsko piknik kosilo ob zabavnem programu.
Zabavali vas bodo: Pajdaši, Poskočni muzikanti, Dejan Vunjak
Ob predložitvi tega kupona (original, ne fotokopiran) ste na prireditvi upravičeni do posebne cene enega izbranega obroka. Izbirate lahko med:
Piščančji ražnjiči s priinno in kajzerico
Cena porcije: 2,80 EUR
(cena vsebuje DDV)
Hrustljave perutničke •; j s prilogo in kajzerico ::
Cena porcije: 2,80 EUR
(cena vsebuje DDV)	: ;
........................... ......
PROST VSTOP!
¿^TEDNIK
Piščančji zrezek z žara t:
s prilogo in kajzenco_J :
Cenaporcije: 2,80EUR
(cenavsebujeDDV)	:
e^.........................
■ rv
Pleskavica s prilogo in kajzerico
Cena porcije: 2,80 EUR
(cena vsebuje DDV)
........................
m
Gostilna PP
Perutnina Ptuj
Družba Radio Tednik Ptuj, v sodelovanju s Termami Ptuj, podjetjem Arriva in socialno-humanitarnimi organizacijami
iz Slovenije vabi na dobrodelno prireditev
VSI SKUPAJ SMO ZA -
enakost-prijateljstvo-sopomoč...
17. 6. 2015 v Termah Ptuj. Vstop prost.
www.tednik.si
tednik@tednik.si
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 26. maja 2015

WILLIAMS
08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:00 Utrip !2 Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 Oddaja iz Slovenskih goric
SIP
Zg, Hajdina 129b, Hajdina, Tel I Fax: 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075
E-mail: ¡nf0@wiiiiams.si
TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z DIA VRVJO. PREBOJI, DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE CEST. DVORlSC
20:00 Gorišnica 21:00 Za vaše zdrav I je 22:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV
MTOMOBILT
VOZILA Z GARANCIJO^
Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
08:00 Otroški program 09:00 Kronika iz občine Hajdina 11:00 Regijsko srečanje FS 13:00 Koncert MoPZ Jezero z gosti 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 17. praEnlk Občine Destmik 18:30 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Ljubiteljska kultura v Prepoljah 21:00 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
08:00 Kronika iz občine Markovci 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:45 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:15 ŠKL
19:45 Ptujska Kronika 20:00 Območno srečanje FS 21:00 Ujemi sanje, Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Oddaje iz občin Spodnjega Podravja
	LETNIK CENA«		OPR.	EJSE^B
AUDI A4 AVANT 2.0 IDI	2011	14.990	I.LAST., 0DUČEN	VEČ BARV
AUDI A6 AVANT 1.9 TD1130KM	2002	4.290	2.LAST.	KOV. SREBRNA
BMW 318D LIMUZINA E90 EFICENCY DYN.	2011	13.490	1.LAST., 0DUČEN	SREBRNA
BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN	2011	15.490	1.LAST..VSA OPREMA	KOV. MODRA
BMW 320D TOURING BEŽ USNJE XENON	2010	12.990	1 .LAST., ODLIČEN	VEČ BARV
BMW3ER2.0D TOURING NOV MODEL	2013	19.590	1.LAST., TOP OPREMA	ČRNA IN SREB.
CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDIAVT	2011	9.790	1.LAST,VSA OPREMA	VEČ BARV
CITROEN C4 PICASS01.6 HDI MILENIUM	2010	8.990	1.LAST., IM.	KOV. MODRA
FORD C MAX 1.6 TDCI	2008	6.490	1 .LAST., KOT NOV	VEČ BARV
HYUNDAI SANTA FE 2.0 DIESEL 4X4	2006	5.490	2.LAST., TOP OPREMA	KOV. ČRNA
MERCDES C 220 CDI NÄVI XENON	2005	7.290	2.LAST., AVTOM.	KOV. ZLATA
OPEL WAR01.9 CDT1	2006	6.490	2.LAST,	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI SLO FAMILY	2008	4.490	2.1AST,	KOV. ZLATA
ŠKODA OCTAVIA2.0TDI RS 170KM	2009	8.990	1 .LAST., ODLIČEN	KOV. ČRNA
VW GOLF PLUS 1.6 TDI SAMO 69000KM	2011	11.390	1.LAST., KOT NOV	BELA
VW TRANSPORTER 1.9 IDI KRPAN SLO	2006	7.990	1. LAST., ODLIČEN	BELA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
www.tednik.si
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@slptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
08:00 Nedeljsko popoldne z Mejaši 09:25 SKL
09:50 Polka in majolka 10:50 Ptujska kronika 18:00 Regijsko srečanje FS 20:00 Območno srečanje FS 21:00 Kronika iz občine Markovci 23:00 Video strani
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO S. URE
TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 8. URE
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________________
NAROCI1.NICA ZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.„. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
% agj^»-mj ifzgojmj
Dober vzgojitelj ali pomočnik vzgojitelja v vrtcu je izjemno delo, ki zahteva številne veščine, ob tem mora znati za nekaj ur dejansko nadomestiti mamo ali očeta. Kdo je takšen/-a vzgojitelj/-ica? Ali pomočnik/-ca vzgojitelja/-ice?
Izpolnite kuponček z imenom vzgojitelja/-ice (oziroma pomočnika/-ce) in imenom skupine ter naslovom vrtca, v katerem je zaposlen/a in pripišite tudi svoje podatke. Vaše (originalne) glasovnice sprejemamo do vključno 31. maja 2015 na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, s pripisom Naj vzgojitelj.
Vzgojitelja/-ico, ki bo prejel/a največ vaših glasov, bomo predstavili v Štajerskem tedniku in ga/jo nagradili z lepo nagrado (sončna očala po izbiri in večerja za 2 osebi). Prav tako bomo nagradili tudi tri izžrebane bralce, ki bodo glasovali.
www.tednik.si
Naslov vrtca:
Vaše ime in priimek:
Vaš naslov:
i
avtohiSa petovia avto
ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si
ODKUP, PRODAJA, MENJAVA
UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA.
LETNIK CENA BARVA OPREMA
BMW520D FORD C-MAX 1.6TDCI FORD KUGA 2,0 TDCITTTANIUM BMW 116 D CDROEN C31,4 HDI FORD SÜX 1,6 TDCI MERCEDES E220 PEUGEOT 5008 PREMIUM 1,6 HDI
PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI VW PASSAT SW 1.6 HDI CONFORTUNE VW PASSAT SW 2,0 IDI RENAULTTWINGO SCE 70 EXPRESSION SMART FORTWO COUPE 45 PURE WOLXSWAGEN TOURAN 1.6TTDI
05/2009 11.499 ČRNA 07/2012
11
12
05/2010 18
01/2011 10
I.LAST.,
T. MODRA I.LAST., I.LAST., T. MODRA I.LAST., BELA I.LAST., BELA I.LAST, T. MODRA I.LAST., ČRNA I.LAST, SV. MODRA I.LAST., ČRNA I.LAST, 1.LAST,
12.499 SREBRNA I.LAST., MODRA TESTNI 4.500 ČRNA
ČRNA
I.LAST., I.LAST.,
NAR. SERVIS, SERV. KNJ MAR. SERVIS, SERV. KNJ NAR. SERVIS, SERV. KNJ NÄVI,NAR. SEIS, NAR. SERVIS, SERV. KNJ NAR. SERVIS, SERV. KNJ NAR. SERVIS, SERV. KNJ NAR. SERVIS, SERV. KNJ NAR. SERVIS, SERV. KNJ NAR. SERVIS, SERV. KNJ NAR. SERVIS, SERV. KNJ NAR. SERVIS, SERV. KNJI VOZILO, 4 ZIMSKE GUME NAR. SERVIS, SERV. KNJI NAR. SERVIS, SERV. KNJ
GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE).
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik			Oprema	Barva
citroen c4 picass01.6 hdi dynamique	2007	5.400,00i	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 807 2.016V SR	2003	2.140,00€	AVT.DEU. KLIMA	BELA
BMW 318D1DU RING	2005	4.990,00€	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN G0LF1.6TDI VI TRENDLINE	2009	7.990, ooe	PRVI LAST.	BELA
OPEL ASTRA 1.7 CDTI CLASSIC	2006	2.990, OOC	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
citroen xsara picass01.61 sx	2002	1.890,00i	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT VELSATIS2.0DCI EXPRESSION	2007	4.850,00£	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC1.5DCI DYNAMIQUE	2010	7.750,00 €	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULTMEGANE 1.616V DYNAIQUE LUX	2006	3.850, ooe	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
opel corsa 1.216v esentia	2006	3550, ooe	48.000 PREV.	KOV. SV. MODRA
VW PASSAT 1.6TDI VARIANT BLUEM. COMF.	2009	8.400, ooe	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
VOLKSWAGEN SHARAN 1.9TDI 4m HIGHLINE	2005	7500, ooe	avt. DEU. klima	kov. Črna
CITROEN C31.41 SX	2003	2590, ooe	KLIMA	KOV. SREBRNA
opel astra 1.616v enj0y	2005	2.750,ooe	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
opel astra1.616v gtcenjoy	2007	4.100, ooe	SERV. KNJIGA	kov. črna
PEUGEOT 2071.4ITRENDY	2008	5.190,ooe	73.000 PREV.	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA PICASSO 1.616VEXCL.	2007	4.790, ooe	PRVI LAST.	KOV. SIVA
RENAULTCLI01.216VAUTHENTIUE	2001	1.450,ooe	SERVO OVLAN	KOV. SREBRNA
NISAN QASHQAI 2.0 DCI TEKNA	2009	9.900,ooe	PRVI LAST.	KOV. SIVA
CITROEN XSARA PICASS01.616V ELEG. PLUS	2009	4.790,ooe	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
PTUJSKA TELEVIZIJA
Petek 29 5
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:20 Kuhinj ica, p on. 9:55 lnfo kanal 10:35 Modni, pon. 11:00 Pomurski tednik, pon. 11:35 Glasbeni predali 12:00 Ptujska fronika, pon. 12:30 Reji TV Ormož 13:30 lnfo kanal
¡l&^o^po,,. mmsk
]i;3G Otv o r rte v Ptuj s k e ga podhoda, pon, M 5»,a-Sft&ML

PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelja 31.5. m Kuhinjicajon.
ion.
_________,______________:adlie II, pon.
10:25 Modro
10j0 Povabilo na kavo; dr. Mitja Letonja, pon.
11:30 Cista umetnost, 44. oddaja, pon.
12:00 Pregled tedna, pon.
12:26 Gostilna »Pr Francet«
13:25 lnf(| kanal
17:10 Kuhmiica
18:00 Ptujska kronika, pon.
18:25 Glasbena 3 (tuja), 50. oddaja, poti.
55 Glasbena 8 (slo, 50, oddaja, pon.
1t îûlnnn i nririicü nnn	¿U:.
19:25161600,4. oddaja, pon. 19:50 Glasbeni predan 20:33 Ptjjsfea kronika, pon.
pojejo slovenske pesmi, pan.
---------r,._	p -
20:25 Povabilo na kavo, "ergeja Lebe CačiC, pon..
21:05 Zershi pogovori z Evo Coti-č 21:50 Glasbeninredah 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Res IV Ormoi; pon. 23:25 Into kanal Sobota 30.5.
.33 40. obletnica Kluba borilnih veščin, p.]?!® :15Kuhinjica,pon.	K!S SSPM..
:40 Otvoritev Ptujskega :5p sola, da.se ti zrofal
21:35 Ženski pogovori z Evo CotiC, pon. 22:20 lnfo kanal
Ponedeljek 1.6. 9:00 Preglednik TV Maribor 9:20 Kuhinjica, pon. 10:10 lnfo kanal 11:00 Modro, pon.
11:25 Glasbena 3, (slo), 50. oddaja, pon. 12:0014. PtujCanka, pon.
idhoda, pon.
_____________ i Radlje II, pon.
0:15 Pomurski tednik, pon 0:50 Modro, pon. M5145 let Gimnazije Ptuj, pon. 2:00 Pregled tedna 2:20 lnfo kanal 0:00 Kubi nji ca, pon. , 6:25 Glasbena Arena: Žvižg, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 8:30 Glasba za vse, 10. oddaja, pon. 0:05 Sekvenoa, 21. oddaja 9:25 Ptujske odrske deske, 22. oddaja, pon. 20:03 Ptujska kronika, pon. 20:25 Pomembni mejniki naše zgodovine, pon. 20:50 Sreda v sredo, 6. oddaja, pon.
www.petv.tv
17:50 Kako so kuhale naše babice, pon. 18:10 Huda pokuSnja, pon. 13:23 Glasba ja vse. 13. oddaja, pon. 18:55 Pomurski tednik 19:30 Sekvenca.21. oddaja, pon. 19:50 otvoritev Ptojskega podhoda, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:20 2eleno,4. oddaja, pon. 20:50 Otroci pojejo
slovenske pesmi, 2. del, pon. 22:05 lnfo kanal

PTUJSKA TEH VIZIJA
Spravljate nas latto tudi na T2 in SI OL TV
www.tednik.si
tednik@tednik.si
petek • 29. maja 2015
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat -drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in za upokojence, enostaven postopek, odobrimo in izplačamo v eni uri, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor (nasproti glavne avtobusne postaje). Tel: 02 25 27 363, GSM: 051 70 10 20.
RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99.
OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
NAJEM kombija 8 +1 in strešni nosilci cruz za vse avtomobile (jeklo, alu), Lidevaa, 030 922 282.
roletarstvo ARNUS
PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj
02 788 54 17 041 390 576
www.roletarstvo-arnus.si
KMETIJSTVO
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PRODAM rezan les za ostrešje po naročilu ter bukovo hlodovino za drva, možna dostava. Tel. 031 649 201.
KUPIM hlodovino iglavcev in celulozni les, lahko tudi na panju. Tel. 031 649 201.
PRODAM traktor Fiat Štore 402, po ugodni ceni. Tel. 796 52 61.
PRODAM race, izredne ljubiteljice polžev Tel. 031 207 112.
PRODAM teličko simentalko, staro 5 mesecev. Telefon 031 594 716.
KOSILNICO BCS prodam in kupim kabino za traktor Deutz 45. Tel. 02 80 36 541.
PRODAM cisterno za gnojevko Crei-na 2700 l, dobro ohranjeno, Tel. 041 759 127.
DOM STANOVANJE
ZA LETOVANJE oddam dva apartmaja na Viru, Hrvaška, Prvi za 2 +1, drugi za 4+ 2. Do peščene in kamnite plaže 100 m, do centra Vira 10 minut hoje. Trgovina in gostilna blizu. Apartmaja sta s klimo in TV. Kontakt 041 748 327, K. Konrad.
NUJNO iščem enosobno stanovanje na Ptuju, v bloku, najemnino plačam za 12 mesecev vnaprej. Telefon 02 775 57 81, po 12. uri.
NEPREMIČNINE
PRODAM vrstno hišo, 2 kilometra od Term Ptuj, na voljo samo še ena od šestih. Telefon 041 646 662.
PRODAMO vinograd s 400 trsi in vikendom v Gruškovcu 98 (elektrika voda, asfalt do hiše) tel. 041 715 213 ali 041 355 469.
PRODAM parcelo, 20 arov, 5 kilometrov iz Ptuja. Telefon 031 242 571.
PIZZERIA Slonček iz Prešernove ulice 19 zaposli osebo za razvoz pizz, lahko je tudi upokojenec. Pogoj je poznavanje mesta Ptuj. Telefon 031 301 116.
KUPIM kmetijsko mehanizacijo, lahko je tudi starejša ali v okvari. Tel. 031 424 684.
PRAŠIČA mesnate pasme, težkega od 30 do 80 kilogramov in od 160 do 180 kilogramov, ugodno prodamo. Cena za 160-180 kg prašiča je 1,55 €/kg. Po dogovoru jih tudi očistimo. Telefon 041 978 309.
NESNICE, rjave, grahaste, cepljene, v začetek nesnosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAJAJO domače jagode, doma in na stojnici v Sp. Hajdini 29, ob glavni cesti Ptuj-Kidričevo. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, tel. 041 963 411.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Pokličite na mobi številka 068 185 000.
Obveščamo vas, da bomo z dnem 1. 9. 2015 prenesli poslovanje s podjetja SLUŽBA ZA VARSTVO PRI DELU, Matej Cunk, s. p., na novoustanovljeno podjetje VarMat, d. o. o.
Mestni kino Ptuj
Petek, 29., sobota, 30., in nedelja, 31. maj: 17:00 Zakaj (ni)sem po-hrustal svojega očeta; 18:50 Dežela jutrišnjega dne: Svet onkraj; 21:00 Beli bog.
Težko je pozabiti dobrega človeka, ki ti je bil ljubljen in drag!
Z bolečino v srcih sporočamo, da nas je v 70. letu zapustil naš dragi mož, ljubi oče, dedi, brat in tast
Milan Bombek
IZ CVETLIČNE UL. 4 V ORMOŽU
Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 29. maja 2015, ob 16. uri na pokopališču v Ormožu.
Žalujoči: žena Metka, sin Robert z ženo Darinko, vnukinja Vanja z Janezom in ostalo sorodstvo
Prireditvenik
Petek, 29. maj
9:00 Lenart, hipodrom Polena: Kmetijsko-obrtniški sejem, do 31. maja, govedorejska razstava, do 19.00
9:00 Osluševci 48: Dan odprtih vrat društva Prleški železničar, do 19.00
9:00 Stoperce: tradicionalni 23. kmečki praznik s kmečkimi igrami, ocenjevanje suhome-
snatih izdelkov, ocenjevanje vina ob 18.00 10:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: Dan knjižnice, do 17.00 12:00 Cirkovce, OŠ: Cirkovška olimpijada, zaključek dražbe boksarskih rokavic Dejana
Zavca, predaja rokavic kupcu 16:00 Stoperce, Dom krajanov: prireditev ob 100-letnici nadgradnje zgradbe šole 17:30 Slovenska Bistrica, podjetje Ko-Glas, Kolodvorska ul. 37: zaključek nagradnega
natečaja Ljudske univerze Naša prihodnost, podelitev nagrad in priznanj 17:30 Sv. Trojica, Kulturni dom: 9. občinski praznik, slavnostna seja ob 140-letnici PGD Sv.
Trojica, ob 18.30 odprtje razstave Zgodovina gasilstva 18:00 Slovenska Bistrica, Ljudska univerza: delavnica praktične intuicije, društvo Ganeš 19:00 Lenart, Dom kulture: regijsko srečanje odraslih folklornih skupin 2015, JSKD 19:00 Slovenska Bistrica, grad: Dorianov kulinarični večer
19:00 Sv. Trojica, športna dvorana: osrednja proslava ob 9. občinskem prazniku s podelitvijo priznanj in nagrad 19:00 Zgornja Polskava, Kulturni dom: 40. območna revija malih pevskih skupin, JSKD 21:00 Vitomarci: 15. Sandijev memorial, nočni turnir v malem nogometu, zabava z Veselimi pubeci in Vilijem Resnikom
Sobota, 30. maj
7:00
7:30
7:30
8:00
9:00
9:00 9:30
10:00
10:00
11:00 13:30 14:00
14:30
18:00
Sv. Trojica: 9. občinski praznik, Regijsko preverjanje ekip CZ Vzhodne Štajerske, ob 15.30 mimohod gasilcev, ob 16.00 osrednja slovesnost ob 140 let PGD Sv. Trojica in 60 let GZ Lenart
Lancova vas, pred vaškim domom: tradicionalni pohod korantov, na Areh, do Ruške koče
Ptuj, izpred železniške postaje: 24. pohod po haloški planinski poti, Naraplje-Jelovi-
ce-Donačka gora, avtobusi iz Ptuja ob 7.30, 8.00 in 8.30
Destrnik, 17. občinski praznik, turnir v tenisu, tradicionalni medobčinski turnir
moških dvojic + 100 let, ob 15.00 odprtje ceste v Svetincih
Lenart, hipodrom Polena: Kmetijsko-obrtniški sejem, do 31. maja, govedorejska
razstava, do 19.00
Osluševci 48: Dan odprtih vrat društva Prleški železničar, do 19.00 Slovenska Bistrica, Ljudska univerza: prva gibalna sobota, Flying joga, Edita Čerče, Društvo Ganeš, Harem skrivnosti, trening obraza in delavnica Dihajmo skupaj Pacinje, gasilski dom: 2. vampijada, tekmovanje v kuhanju najboljših vampov, Društvo kulinarike na stari način
Ptuj, Dominikanski samostan: brezplačna muzejska delavnica za družine z otroki Hiša bratov pridigarjev na robu mesta, spoznajmo dominikanski samostan Poljčane, Dom krajanov: delavnica izdelave hišk in napisov za Knjigobežnice Destrnik, pred turističnim domom: pohod po starih peš poteh Stoperce: tradicionalni 23. kmečki praznik s kmečkimi igrami, predstavitev gozdarske opreme Krpan in kmetijske mehanizacije Štruc-Muta, nastop KPD Stoperce, kulturni program, tekmovanje v košnji in gozdarskih veščinah ob 16.00, podelitev priznanj za vino in suhomesne izdelke in kmetijam za ohranjanje kulturne dediščine Hajdoše: gasilsko tekmovanje za pokal Hajdoš in tekmovanje za pokal gasilske zveze Slovenije
Sv. Trojica, šolsko igrišče: 9. občinski praznik, Oj, lepo je res na deželi, vleka vrvi in zabava z Ansamblom bratov Belšak, ob 20.00 trojiški večer, veselica z ansamblom Spev ter podelitev pokalov
Nedelja, 31. maj
:00
9:00
9:00 14:00
15:00 17:00
19:30
Sv. Trojica, trg: 9. občinski praznik, kvaterna nedelja, kramarski sejem ali žegnanje, slovesna maša ob 10.00, ogled kleti v centru sv. Martina v samostanski kleti, razstava ročnih del, prikaz starih rokodelskih del in izdelkov, dan odprtih vrat galerije Dani, nastop slovenskogoriškega pihalnega orkestra Lenart, hipodrom Polena: Kmetijsko-obrtniški sejem, do 31. maja, govedorejska razstava, do 19.00
Osluševci 48: Dan odprtih vrat društva Prleški železničar, do 19.00
Vitomarci, telovadnica OŠ: 15. Sandijev memorial, nočni turnir v malem nogometu,
velika boksarska revija za pokal Pivovarne Kozel
Hoče, Botanični vrt Tal 2000: predstavitev vodnih rastlin
Središče ob Dravi, Sokolana: koncert Adi Smolar in Tadej Vesenjak, gost Marko
Kočar
Majšperk, KPC: Folklorni kabaret Akademske folklorne skupine Študent
Ponedeljek, 1. junij
15:00 Sv. Trojica, gostilna Kork: srečanje starejših občanov 17:00 Ptuj, Ljudski vrt: pohod ob polni luni, od Rance do jeza v Markovcih, zaključek v hotelu Roškar v Hajdošah, društvo Zreli vedež
Torek, 2. junij
20:30
Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: 60 let z mladimi bralci, slavnostna prireditev Ko knjige oživijo, ob jubileju mladinskega oddelka, razstava ilustracij Urške Stropnik Šonc
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Uspela šestindvajseta razstava Dobrote slovenskih kmetij; Minoritski samostan na Ptuju v vonju omamnih dobrot; Festival Salon sauvignon združil vinarje in ljubitelje vina; Odprtje podhoda - naše poti so varnejše; Parada učenja ob dnevih učečih se skupnosti; Na UNESCO teku več kot 1500 tekačev iz Slovenije; Predstavitev športa invalidov na osnovni šoli Mladika; Razstava fotografij Tanje Božič na Ljudski univerzi Ptuj; Finale državnega prvenstva v kikboksu na Ptuju; Revija Monitor predstavlja novosti iz sveta elektronike; Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
Kako je hiša prazna, odkar tebe več ni, prej tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi,
ni več tvojega smehljaja, stiska rok, ostala sled tvojih pridnih rok.
SPOMIN
30. maja mineva 5 let, odkar nas je zapustil
Branko Vaupotič
Z MESTNEGA VRHA
Hvala vsem, ki se ga spominjate in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer si ti, po tej poti za tabo pridemo vsi.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice
Katarine Arnuš
IZ PODLEHNIKA 81
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče, za sv. maše ter jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvala g. župniku Benjaminu Mlakarju za molitev in opravljen cerkveni obred, pevcem Feguš, govorniku Petru Fegušu za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, nosilcem križev, simbolov in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Katica, sinova Franc in Janez
z družinami
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Terezije Kampl
roj. Kosenburger
IZ SKORBE 11
Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste z nami delili bolečino, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. naddekanu Marjanu Feslu za opravljen cerkveni obred in mašo zadušnico, snahi Branki za izbrane besede slovesa, nečakinji Angeli za molitev, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve.
Njeni najdražji
SPOMIN
Minilo je že leto dni, odkar te več, dragi mož, med nami ni. Ker ustavilo se je tvoje srce in tvoj glas nikjer več ne sliši se. Ni več tvojega pogleda in nasmeha, na tvojem sedežu ostala je praznina, v naših srcih ostala pa je večna bolečina. Če moja in naša solza bi te lahko prebudila, ne bi tebe, dragi mož, hladna zemlja krila. Za vso dobroto tvojih pridnih rok ni dovolj beseda hvala. A vendar v naših srcih za vedno beseda bo ostala hvala. Ker tebe dragi mož zdaj od nikoder več ni. Zato tvoj grob zdaj rožice krasijo in za večno ljubezen ti zdaj, dragi možek, lučke gorijo.
28. maja mineva leto dni, odkar se je iznenada od nas za vedno poslovil dragi mož, oče, dedek, brat, svak, stric in dobri prijatelj
Jožef Kokol
IZ ROTMANA 49
Hvala vsem, ki se ga radi spominjate in postojite pri njegovem grobu, mu prinašate rožice in mu prižigate svečke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Marica z Janezom, vnuk Roman s Sanjo ter sestre in brat z družinami
Slovenija • Zaradi ugriza slovenskih vrst kač redko hude zastrupitve
»Ne zarezujemo, ne podvezujemo, ne sesamo, ne izžigamo ...
«
V Sloveniji živi 11 vrst kač, med njimi so tudi tri strupene - modras, navadni gad in laški gad. Ugriz teh kač je lahko tudi ogrožajoč za zdravje ljudi. Kot pojasnjuje Damjan Grenc iz Centra za zastrupitve UKC Ljubljana, pri njih letno sprejmejo do 10 ljudi zaradi ugriza kače. Ljudem svetuje, naj se kačam v naravi izognejo in ne drezajo vanje.
Na družbenih omrežjih je zadnje dni zakrožil zapis Primorca, v katerem opisuje izkušnjo z modrasom, ki ga je ugriznil med tekom v hribih nad Ajdovščino. Kot opisuje, je pomoč najprej poiskal na urgenci v Ajdovščini, od koder so ga napotili v novogoriško bolnišnico, od tam pa prepeljali v Center za zastrupitve v UKC Ljubljana.
V ta center pridejo le bolniki, ki imajo srednje hude do hude znake zastrupitve zaradi ugriza strupenih kač, pojasnjuje Grenc. Če pride do zelo velike lokalne otekline, če imajo ljudje hude bolečine ali bruhajo, imajo drisko, nizek pritisk, težko dihajo ali imajo kako drugo sistemsko reakcijo, poiščejo zdravniško pomoč. Veliko ljudi zdravniške pomoči sploh ne poišče, ugrizi kač namreč najpogosteje sploh niso nevarni, dodaja.
Slovenija • Zdravniki so stavkali
V četrtek ob 7. uri zjutraj se je v zdravstvenih zavodih začela 24-urna zdravniška stavka, ki jo je organiziral zdravniški sindikat Fides. Pridružili so se jim tudi družinski zdravniki iz sindikata Praktik.Um.
Po neuradnih informacijah se je 24-urni stavki pridružilo okoli 5000 zdravnikov. Stavkovne zahteve sindikatov so potrditev standardov in normativov za zdravniško delo ter dvig zdravniških plač na razmerje ena proti tri s povprečno plačo.
Zdravniki so sicer po jutranjih sindikalnih sestankih bili na svojih oddelkih oziroma v ambulantah, kjer so poskrbeli za tiste bolnike, ki so jih v skladu z zakonom o zdravniški službi dolžni obravnavati kljub stavki.
Stavka zdravnikov ne bo plačana, saj ni posledica kršitve kakšne kolektivne pogodbe ali katerega koli akta, ki ga vlada ne bi izpolnjevala. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc sicer pravi, da je stavka legitimna pravica sindikata, a dodaja, da na izsiljevanje ne bo pristajala.
(sta)

Tri slovenske strupenjače
Modras, laški gad in navadni gad se tudi po izgledu razlikujejo od drugih kač. Po navadi so krajše od 70 centimetrov, so čokate in imajo kratek rep, modrasa lahko prepoznamo po rožičku na gobcu, njihove oči imajo navpično zoženo zenico, opisuje Staša Tome iz Prirodoslov-nega muzeja. Človeku nenevarne kače pa so lahko zelo dolge, vitke in imajo okrogle oči. Po podatkih biotehniške fakultete modras živi po vsej Sloveniji z izjemo skrajnega severovzhoda, laški gad le v Posočju, navadni gad pa predvsem po hribovitih predelih Alp in Dinaridov.
Letno v centru sprejmejo med pet in deset oseb zaradi ugriza kače, približno polovica jih potrebuje protiserum. A da bi odrasel umrl zaradi ugriza strupenjače iz naših krajev, bi moral imeti že zelo veliko smolo, pravi Grenc. Njihovi strupi lahko povzročajo hude otekline in motnje v delovanju sistema strjevanja krvi.
Zdravniki v centru obravnavajo več primerov ugriza kače v naravi, pomoč pri njih pa je že poiskal tudi reptilofil, pravi Grenc. Od ugrizov eksotičnih kač so na primer obravnavali ugriz mokasinke na razstavi kač, pravi Grenc.
Kot poudarja, ljudsko prepričanje, da so kače spomladi bolj strupene, ker so celo zimo počivale, ne drži. Strupene kače
znajo zelo natančno dozirati količino strupa, ki ga spustijo ob ugrizu. Po navadi spustijo le nekaj odstotkov strupa, nikoli ne izčrpajo svoje strupne žleze, do polovica vseh kačjih ugrizov pa je t. i. suhih ugrizov, ko sploh ne spustijo strupa.
Ob sumu, da je prišlo do ugriza kače, zato Grenc svetuje, da se človek pri odločitvi, ali bo poiskal zdravniško pomoč, ravna po svojem počutju. Ko kača ugrizne, lahko to zgleda zelo različno, lahko sta klasični dve luknjici, lahko je samo ena luknjica, lahko je opraskanina, odvisno od situacije, v kateri je do ugriza prišlo, pravi Grenc.
Kot pojasnjuje biologinja iz ljubljanskega živalskega vrta Irena Furlan, se kače načeloma izogibajo ljudem in tudi z
ljudmi obleganim potem. »Če pa jih presenetiš, se branijo z ugrizom. Sama zelo redko naletim na kačo v naravi, pa v njej preživim precej časa,« pravi Furlanova. Kot zaščito pred ugrizi svetuje primerne čevlje in debelejše hlače.
»Kar 25 odstotkov ugrizov, ki jih obravnavamo v centru, je ugrizov v roke, imeli pa smo že tudi primer ugriza v obraz, ko je punčka hotela kačo poljubiti. V kače torej ne drezamo, se jih izogibamo,« opozarja Grenc. »Zavedati se je treba, da kače so in da posegamo v njihovo naravno okolje.«
V primeru, da do ugriza vseeno pride, Grenc svetuje, da kačo slikate oz. jo nekako identificirate. Ugrizno mesto je treba očistiti, če bi ob mestu ugriza še ostalo kaj strupa, ga je treba obrisati stran od mesta rane, da se ga ne zanese še dodatno v rano, nato se rano pokrije, prizadeti ud se imobi-lizira po načelih prve pomoči in se poskuša bolnika na čim manj travmatičen način spraviti do zdravnika.
»Ne zarezujemo, ne podvezu-jemo, ne sesamo, ne izžigamo, to so dokazano metode, ki ne
učinkujejo, ne pomagajo. Strupa kače ne morete dobiti ven iz rane, počasi se širi v tkiva, po žilah se raznese po telesu,« poudarja Grenc.
Po navedbah Furlanove imajo ljudje v Sloveniji do kač veliko predsodkov, zato jih pobijajo in preganjajo. Že vrsto let so zaščitene z zakonom, kar pomeni, da jih je prepovedano loviti, preganjati, pobijati ali zadrževati v ujetništvu. V Živalskem vrtu Ljubljana organizirajo vodenja za družine in posebne dogodivščine z živalmi, na katerih lahko njihovi obiskovalci kače spoznajo in tudi pobožajo. Take izkušnje po njenih navedbah pomagajo premagati predsodke, kar posredno pomeni tudi večjo varnost kač v naravi.
(sta)
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO
I\/iI 'ORS„.„
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitora.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO,
osvežitev v pomaranči
v;
Napoved vremena za Slovenijo
Urban glive v zemljo meče, Primož jih pa povleče.
£
vabljeni
Bi
Danes bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Sredi dneva in popoldne bo ponekod pihal veter južnih ali jugozahodne smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10 ob morju okoli 12, v alpskih dolinah okoli 3, najvišje dnevne pa danes od 18 do 22, jutri od 21 do 25 stopinj C.
Obeti
V soboto dopoldne bo precej jasno, popoldne pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem v severni Sloveniji se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte, ki se bodo ponekod zavlekle v noč na nedeljo. V nedeljo bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Pogostejše bodo sredi dneva in popoldne.
Foto: MZ