GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The unly Slovenian Dally in the United States
Issued every day except Sundays —: and Legal Hobdays, s— 50.000 Readers.

TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Claw Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 56. — STEV. 55.
NEW YORK, TUESDAY, MARCH 7, 1915. — TOREK, 7. MARCA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Nemci so razdejali tri
utrdbe pred Verdunom.
«—- ——
TISOČ FRANCOZOV VJETIH. — PRODIRANJE V ARGONIH IN V KAMPANJI. — NEMCI SO OJAČI LI FRONTO PRI YPERNU. — ARTILERIJSKI BOJI OB LEVEM BREGU REKE MAAS. — INFANTE-RIJA SPLOH NE STOPA V AKCIJO. — NEMCI SI NA VSE NAČINE PRIZADEVAJO, DA BI PRODRLI FRONTO, TODA TO SE JIM NE BO ŠE TAKO KMA
LO POSREČILO.
Turčija in Rusija.
Rusi zlomili turško obrambo. — Pomanjkanje hrane. — Slaba letina. — Baje hočejo Turki mir z Rusijo.
fP^p «
lire rti?
London, Anglija, o. marca. — Nemci so začeli z vjmj silo prodirati zapaduo od reke Maab proti utrdbam pri VenJunu. Kljub obupnemu odporu od strani Francozov <• jim je posrečilo zavzeti va.s Forges, ki bo zanje zelo velikega strategienega pomena.
Iz Amsterdama poročajo, da je nemška artilerija razru:ila utrdbe Yaux, Moulainville in Tavamias. Razdejale utrdbe se nahajajo na fronti, ki je dolga kakih pet ali sest aniflefekih milj.
\euii-i začeli prodirati tudi v Kampanji in v Ar-gonili. Flandriji se pripravlja veliki nemški generalni štab ?.n novo ofenzivo in pošilja velika ojačenja na fron-13 pri Ypernu.
Berlin, Nemčija, ti. marca. — Poročilo, ki ga je izdal veliki nemški generalni štab, se glasi:
Včeraj se ni pred Verdunom ničesar posebnega pripetilo Brez ozira na to smo pa vjeli včeraj in v soboto francoskih vojakov in 14 častnikov. Pariz, Francija. 6. marca. — Bitka pri Verdimu se 1 renehanja nadaljuje. Poročila, ki prihajajo zadnji fronte, zelo vznemirjajo prebivalstvo, toda vojaški strokovnjaki ust rajajo pri trditvi, da trdnjava nikakor ni v nevarnosti.
Annadno poveljstvo naznanja, da so Nemci zavzeli v;. Forges. Vzhodno od tega kraja se vrše vroči artilerijski spopadi.
London, Anglija, marca. — Dopisnik Central News družbe v Haagu poroča, da bi Nemci zelo radi osvojili utrdbo, ki leži štiri milje severno od Verduna, pa morejo ničesar opraviti, ker so Francozi v zelo veliki pivm^či. Vas Vaux je }>opolnoma uničena. 10,000 Nem-♦'♦■v je navalilo iia taiuošnjc francoske postojanke, pa so s< morali umakniti.
Izpred verdmiskc fronte se jc odpeljalo zadnje dni 27 bolniških vlakov, v katerih so bili ranjenci.
London, Anglija, *». marca. — Iz Haaga poročajo, da zatrli Nemci koncentrirati svoje čete v Belgiji. Proti Ypernu je odšlo 40,000 nemških domobrancev, ki se bodo spopadli z Angleži.
Pariz, Francija, b. marca. — Francosko vojno ministrstvo naznanja:
V Argonih smo obstreljevali deželno cesto, ki vodi od Malancourta do Avocourta. V bojih, ki se vrše okoli Verduna, infanterija sploh ne pride v poštev. Izvzeti so &evedo samo spopadi nn-d pr**dst razami in raznimi poizvedovalnimi kolonami.
Pari*, Francija. «i. marca. — Prebivalstvo jc prepri «-ano. da ne bodo Nemci pred Verdunom ničesar opravili. Neki vojaški strokovnjak je izjavil:
Nemci so bili uverjeni. da nas bodo v teku nekaj dni premagali in zavzeli Verdun. Temu prepričanju je sledilo veliko razočaranje. Nemci gredo z velikim pogumom v boj, ko pa izprevidijo. da jc sovražnik močnejši in po-gumenjbi od njih. se tako preplašijo, da skoraj niso več sposobni za boj. Sovražnika sicer ne smemo podcenjevati; organizacija naše armade se niti primerjati ne da z nemško. Nemec je podoben stroju, mi pa delamo premišljeno in po svoji pameti.
London, Anglija. 6. marca. — O bojih na zapadni fronti se poroča:
Večraj smo eksplodirali severno od Vermelles dve mini ter zasedli jame. ki jih je povzročila eksplozija.
Pri Holienz^llei *n reduti nas je napadel sovražnik, pa se je moral z velikimi izgubami umakniti. Z ofenzivo pri CrJlaieu, o kateri so Nemci toliko govorili, najbrze nič ne bo. Zaenkrat imajo več kot preveč opravka pri Verdu-lin in pri Ypernu.
Pariz, Francija, b. marca. — Na planoti Woevre igra glavno ulogo naša artilerija. Nemci imajo v svojih rokah vas Manlieulles.
Washington, 1). C'., 0. marca. — V Washington >o dospola i/, zelo zanesljivega vira poročila, ki trdijo. «la so Rusi docela /lomili turško obrambno silo v Mali Aziji, odkur so dosegli veliko zmago pri trdnjavi Erzerum iind Turki. V najkrajšem času je baje pričakovati presenetljivih izpreineinb na vzhodnem pozorišea.
Baje se je Rusiji že približala neka država v imenu' Turčije, da bi sklenila ž njo separaten mir. Vendar nihče ne pričakuje, da se bodo Kusi oziiali na te ponudbe, n«' toliko zato. ker še Rusija ni dobila od Turčije onega, kar bi rada namreč prost dohod k morju, temveč zato. ker je sklenila s svojimi zavezniki skupen dogovor, po katerem ne bo smela skleniti sama separatnega miru. Vest, ki pravi, da je tako turška obrambna, ka kor napadalna sila skoraj do kraja uničena, je dospela v Washington iz zanesljivega pol uradnega vira.
Zmagani Nikolaja Nikolajeviča poveljnika ruskih kavkaških in maloazijskih čet bodo v kratkem sledile še druge in skoraj gotovo je. da bo padel tudi Bagdad in Aleksandreta. Seveda bo to dejstvo popolnoma onemogočilo nem škc namena, ki so hoteli začeti s pohodom proti Egiptu in morebiti proti Indiji. S svojim napredova njem v Mali Aziji so začeli deliti Kusi turško državo na dve polovi ei in Turška si ne more pomagati, ker ji tudi Nemčija ne more priskočiti na pomoč. Poleg tega se je pojavilo na Turškem veliko po manjkanje živil, posebno v zad njih dveh meseeih Ko so Nemci premagali Srbijo ter se združili £ Turki, so pokupili velikanske muo žine živil na Turškem. Pri tem so jim šli na roko innogi visoki turški uradniki, ki so pri tem zelo o-bogateli. Ker pa je letošnja letina na Turškem med najslabšimi v dolgem času. zato se je pojavilo v Tu ni ji veliko pomanjkanje.
Tudi finančno stanje Turške se je poslabšalo. Edini vir ji je bila Nemčija, ki zdaj nič več ne more pomagati. Rusko čete neprestano napredujejo. Pridružilo se jim je tudi kakih 50.000 Armencev, ki so jih Rusi dobro oborožili
\ zhodno od reke Maas so Nemci večkrat prenehali / obstreljevanjem. Pri Pont-a-Mousonu je napravila mita artilerija veliko škodo v nemškem taborišču.
Pariz, Francija, 6. .marca, — Vojaške operacije zelo ovira slabo vreme- Na nekaterih krajih je toliko snega, da niti vlaki ne morejo voziti
Naši vojaki so z vsem izborno preskrbljeni. Odločilna bitka se bo šele tedaj vršila, ko bo nastalo malo bolj-še^vreme. _
AiA^a,.-.....'
Železničarji za štrajk.
Cleveland, O., 6. marca. — Pri glasovanju štirih velikih železni-earskih organizaei se je izkazalo. da je vseli 400.000 organiziranih železničarjev za to, da zahtevajo ose na ur ni delavnik. Proti temu je bilo le prav majhno število glasov.
Kako bodo delavci predložili svoje zahteve delodajalcem, se še ne ve. domnevajo pa, da v obliki ultimat uma. Železnice bodo dobile trideset dni časa. tekom katerega bodo še vsi delavci na delu. Če delodajalci ne bodo hoteli ugoditi, bo proglašena splošna stavka.
Truplo ameriškega konzula bodo prepeljali v Ameriko.
Rim, Italija, 6. marca. — Truplo ameriškega konzula v Rimu. Wil-liama F. Kellija, ki je včeraj nenadoma umrl. bodo prejeljali v Ameriko na krovu ameriškega vojnega prevoznega pamika * Caesar', ki bo odplul iz Ne apel j a prihodnjo soboto.
Avstrija in San Marino.
Rim, Italija, 6. marca. — Ameriški poslanik Penfield na Dunaju je obvestil državico San Marino, da Avstrija ne bo izpustila na prosto interniranih državljanov San Marina.
Lavine na italijanski fronti
Dunaj, Avstrija. 6. marca. — Na italijanski fronti vlada skoraj popolen mir. Vojaške operacije o-vira deževje in silni plazovi.
tO JAKI POSOBJ
siddiwmnKta
Ce je res!?
Iz Ženeve, Švica, poročajo o zad njem poletu italijanskih zrako plovcev nad Ljubljano.
Ženeva, Švica. ti. marca. — Danes je dospelo sem sledeče poročilo :
19. februarja se je pojavilo nad Ljubljano več italijanskih zrako-plovcev, ki so začeli metati bombe na vojaške barake. Osemsto avstrijskih vojakov je bilo mrtvih, oziroma ranjenih.
Mrtva sta bila tudi dva višja častnika, ki sta bila prideljena štabu nadvojvode Evgena, vrhovnega poveljnika avstrijskih čet v boju proti Italijanom.
Avstrijske baterije izstrelile en italijanski aeroplan.
Ljubljana je glavni stan avstrij ske annade, ki operira proti Italijanom.
(Tako se glasi ženevsko poročilo, ki se nam pa ne zdi posebno vrjetno. Iz Ženeve prihajajoča po ročila niso zanesljiva in so poveči ni izmišljena, — Rojaki naj se vsled tega preveč ne razburjajo Koliko je dozdaj znano, so italijanski zrakoplovci že trikrat napadli Ljubljano. Skoda, ki so jo povzro čili, je le malenkostna. Op. ur.).
Odlikovane francoske strežnice.
Pariz, Francija. 6. marca. — V današnjem dnevnem armadnem povelju so bile imenovane tudi štiri bolniške strežnice ter pohvalje ne za izvanredno požrtvovalnost ki .so jo pokazale v svoji službi. V preteeenem juniju je gospa Juliet te ravno obvezovala med bom bar diranjem mesta Villers-Cotterctt? ranjence, ko se je razpočila v nje ni bližini lo-palena granata. Vsa ie bila pokrita z blatom, a se ni u-maknila. Dalje jc stregla ranjen cem ter je odšla iz bolnišnice šele takrat, ko so bili na varnem vs; ranjenci.
Podobno so pokazale svoje ju naštvo ostale tri odlikovanke.
Blažena Avstrija.
Dunaj, Avstrija. G. marca. — Avstrijsko trgovinsko ministrstvo naznanja, da bo uvedlo v najkrajšem času posebne nakaznice. — Vsaka oseba v Avstriji bo dobila na mesec samo poldrugo kilo sladkorja.
Ostra kazen.
Manikuristinja Katarina Brand v New Yorku je zvabila k sebi svojo sedemnajstletno nečakinjo Anie Palmer in jo toliko časa nagovarjala, da je začela sprejemati pri sebi raožke obiske. Policija je doznala za celo stvar in izročila manikuristinjo sodišču. — Sodnik jo je obsodil na dve leti ječe. Nečakinjo so poslali v nek zavod.
Strelni jarki.
Mlada požigalka.
Trinajstletna deklica ima na vesti sedem požigov. — Pravi, da je imela zelo hude sanje.
\ čeraj se je morala zagovarjati pred brooklynskim otroškim sodi-eem trinajstletna dekla May Raf-t'erty zaradi požiga. May hodi še v šolo in je ena najboljših učenk. Sodniku je povedala, da se ji je vedno sanjalo o ognju in da o svojem prostem času ni na ničesar drugega mislila kakor na ogenj. Vsega skupaj je zažgala že sedem hiš. Dve hiši sta skoraj do tal pogoreli. ostale požare je pa požarna bramba pravočasno pogasila.
Obravnava proti mali požigalki se bo začela 9. marca. V tem času jo bodo preiskali zdravniški izvedenci in poskušali dognati, če dekleta napade od časa do časa hipna blaznost, ali če je takozvana "piromanistinja".
V soboto zjutraj je opazil neki "•lovek mlado deklieo. ki je plezala po rešilni lestvi hiše št v. 250. i Ave.. Brooklyn. V rokah je imela zavoj papirja in zavoj starih cunj Ko je dospela do kuhinjskega ok na je položila vse skupaj k leseni škatlji in zažgala. Možki je takoi planil k njej in jo vprašal, kaj dela. Deklica ga je začudeno pogle dala in odvrnila: "Sama ne vem". Možki jo je nato odvedel na poli c-ijsko stražnico, kjer so jo zaprli.
Verdun.
Pariz, Francija. 6. marca. — Tu kajšnji "Temps" poroča: — Pod or efekt Verduna je takole popisa1 položaj v mestu :
Sredi meseca februarja me je poklical k sebi poveljnik trdnjave in mi rekel; Nemci bodo v krat kem času strahovito navalili na nas. Prebivalci morajo zapustiti "se vasi. ki leže severno od mesta Naslednji dan so. ga začeli Nemci obstreljevati. Severni del mesta je popolnoma razrušen.
Požar v jetnišnici.
El Paso, Tex.. 6. marca. — V tukajšnji mestni jetnišnici je iz bruhuil danes požar. Zgorelo je sedem kaznjencev, dvajset se jih ie pa tako opeklo, da najbrže ne bodo več ostali pri življenju. Kako je nastal požar, se dozdaj še n' moglo dognati.
Pozor pošiljatelji denarja!
Strelni jarki igrajo v sedanji vojni zelo veliko ulogo. — Kakšne bodo vojne v bodočnosti.
Do sedanje vojne so se zavaro vale države druga proti drugi s trdnjavami. Take trdnjave so stale ogromne s vote denarja, oprem Ijene so bile z najboljšimi topovi in v vsaki je bilo več tisoč mož posadke. Sedaj se je pa izkazalo, da trdnjave nimajo v vojni skoraj nobene važnosti. Največje ruske in avstrijske trdnjave so padle po pardnevnem obleganju. V sedanji vojni igra glavno vlogo strelni jarek. Nekatere države so celo sklenile napraviti po v^jni ob svojih mejah strelne jarke, kar bi bilo veliko cenejše in veliko sigurnej-še. — Kakorhitro odide vojak na fronto, ne stanuje več v vojašnici ali v hiši, pač pa v strelnem jarka. V jarkih imajo skromne postelje, peči, skladišča itd.
Natančen popis strelnega jarka najdete v našem Koledarju.
Slovensko-Ameriški Koledar obsega razen tega tudi veliko poučnih člankov, lepih povesti, raznih popisov in cel kap šale. — Opremljen je s krasnimi »lilnrmT, Rojaki, naročite si ga, dokler zaloga ne poide. Stane samo 86 cen-
Itov. Naročite ga pri: SLOVEMO PUBLISHING 00*
Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posa mesnim osebam na KRANJSKO &TAJEKSKO, ISTBUO, KORO &KO, HRVATSKO, in drage kra je v AVSTRO-OGRSKL blizo 7 m 1 lijonov kron. Vse te pošilja tve so dospele v roke prejemnikov, ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda sanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošilja ti, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo a njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in na slov osebe, kateri se ima izplačati
	Cene:		
K	$	K	s
	.90	iao.M.	16 80
10....	1.60	130 »m*	18.20
	a. 30	140....	19.60
	3.00	150....	21.00
as....	3.70	16(. . . .	aa. 4«
30....	4 40	17«____	33.80
55....	6.10	18< «•••	25.20
40....	r.,80	l9t - ...	36.60
	e.60	2CM ....	28.OC
60____	7.20	a»___	35.00
56.___	7.85	3<X	42.00
60....	8,53	36t....	49.00
65....	9.25	401 m.	56.00
70....	9 95		63.00
75____	10.65	S*.—.	70.00
80....	11.35		84.00
86....	12 0j	700...*	98.00
.	12.75	800.___	112.00
100....	14.00	900....	126.00
110____	15.40	1 1000____	139.00
Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. List dospe na sapad ponavadi par dni kasneje in med tam, ko dobi naslovnik list ▼ roka, ee pri nas
Imenovanje novega vojnega tajnika Zd. držav.
n i O i HJ
PREDSEDNIK WILSON JE IMENOVAL NOVEGA VOJNEGA TAJNIKA. — BIVŠI ŽUPAN V CLE VE-LANDU, NEWTON D. BAKER GARRISONOV NA SLEDNIK. — PRAVNIK PO POKLICU. — WILS0 NOV OSEBNI PRIJATELJ. — PRED TREMI LETI MU JE WILSON PONUJAL MESTO NOTRANJEGA TAJNIKA. — MIROVNI ZAGOVORNIK. — BLIŽNJA KONFERENCA SKANDINAVSKIH ZUNANJIH
MINISTROV.
Washington, D. C.. 6. marca. — Newton Diehl Baker, bivši župan v Clevelandu, O., bo imenovan jutri vojnim tajnikom in naslednikom Lindleva M. Garrisona. ki je odstopil od tega mesta. To mesto je ponudil predsednik Wilson Bakerju zadnjo soboto brzojavno. Mr. Baker je danes brzojavno odgovoril ter sprejel mesto. Rekel je. da je predsedniku na razpolago in da bo prišel v Washington. kjer se bo posvetoval s predsednikom.
Wilson je odgovoril Bakerju. da je zadovoljen z nje-govint sprejemom in da bo poslal njegovo imauovanje takoj senatu v odobrenje. Ko je dobil Baker predsednikovo brzojavko, je brzojavil nazaj, da ne bo mogel priti v Washington pred četrtkom.
Mr. Baker bo najmlajši član kabineta, ker je bil star šele 44 let v decembru. Dozdaj je bil najmlajši poljedjel-ski tajnik David F. Houston, ki je star 50 let.
Wilson je že pred tremi leti dvakrat ponudil Bakerju tajništvo za notranje zadeve, ki pa je je Baker odklonil. ker ni hotel pustiti župansko mesto v Clevelandu, za katero se je sani potegoval.
Bodoči vojni tajnik Baker je pravnik po poklicu, kar se tudi vjema s predsednikovo željo, da bi bil vojni tajnik pravnik, ker ima mnogo opravka s pravnimi vprašanji!
Baker je član mnogih mirovnih družb, vendar mislijo. da se strinja s predsednikovimi nazori o vojaški pripravljenosti Združenih držav. Wilson se je odločil za Ba-keria baje po zgodnji jutranji konferenci s polkovnikom Housom. ki se je vrnil iz Evrope.
Predsednik Wilson in Baker sta dobra osebna prijatelja. Baker je po svojem prepričanju demokrat. Rojen je bil leta 1871. v Martinsburgu, W. Va. Njegova politična karijera se je začela leta 1896.
Ko se je ustavil predsednik Wilson na svojem potovanju po zapadu. ki ga je imel pred kratkim, tudi v Clevelandu. se je precej časa prav zaupno pogovarjal z Baker jem.
Cleveland, Ohio. 6. marca. — *'Naravno je, da mi niso znane dolžnosti mojega novega urada in se jim bom moral šele privaditi", je rekel danes novoimenovani vojni tajnik Newton D. Baker. — "Ničesar ne morem reči. kako pot da bom zasledoval".
"Vedno sem bil mirovni privrženec," — je pristavil. "Ver i cm v mir in v primerno zagotovilo miru — s silo. če treba".
Štokholm, Švedska. b\ marca. — V tukajšnjih političnih krogih se zelo zanimajo ter razpravljajo o bližajoči se konferenci skandinavskih zunanjih ministrov, ki se bodo sestali v Kodanju na Danskem. Splošno ne mislijo, da se bo razpravljalo na konferenci o nevtralnosti Skandinavskih dežel ali o njihovih trgovskih vprašanjih. Z ozirom na nevtralnost se po zatrdilu poučenih krogov Švedska, Norveška in Danska ne nagibajo na nobeno stran.
Baje pa ima bližnja konferenca ta namen, da se bodo vse tri severne države skupno posvetovale, kake korake bi bilo mogoče začeti, ki bi morebiti dovedli do skorajšnjega miru med bojujočimi se državami.
Smrt ameriškega generalnega konzula.
Ameriški konzulat zadet od ruskega strela.
Washington, D. C.. 6. marca. — Državni tajnik je dobil obvestile od ameriškega poslaništva v Cari gratlu. da je nek ruski torperln čoln bombardidal turško maloazij sko mesto Trapezunt in da je pr tej priliki nek strel zadel tudi ame riški konzulat in ubil nekega do mačina Perzijea, ki je stal kakih dvajset čevljev od konzulove pisal ne mize. Konzul sam, Oscar S. Hei-ser. iz Iowe in njegovi uradnik; niso bili ranjeni. Podkonzul je do raačin-Turek. po imenu Tsaiah Montesanto.
Novi ameriški poslanik za Rusijo
Washington, D. O., 6. marca. — Predsednik je poslal danes senatr v potrdilo imenovanje novega po slanika za Rusijo, Davida R. Fran cisa iz države Missouri. Kasneje jf senat potrdil imenovanje ter tud' ono Josepha N. Shea za poslanika za republiko Čile v južni Ameriki
Washington, D. C., 6. marca. — Državni department je dobil obvestilo, da je umrl včeraj v neki )olnišniei v Lizboni na Portu ;kem OIney Arnold, ameriški di-)lomatieni zastopnik in generalni tonzul v Kairi v Egiptu.
Nezgoda španskega parnika
London, Anglija, 6. marca. — ■Španski parnik "Principe de Vsturias'ki je vozil iz Barcelo-le na Španskem v Buenos Aires v Iraziliji. se je razbil na pečinah >b brazilijanski obali. 445 potnikov in moštvo pogrešajo ter do-nnevajo, da so vsi poginili.
lobe vsi na&i naročniki v Pennsyl-aniji knjižico "Novn postava za *onecre5en0 delavca t Pexmsylv»-dfl." Spisal je to knjgfao Kocfe OnkoviA
GLAS NARODA, 7. MARCA, 1916.
II
GLAS NARODA"
■Lovzno
u
ni5I BAKHTSR,
tX»n» BEVKDIK,
Mir.)
t>7 m FUBT.TBHDfg
OO.
ut ttuiinw at dte corporation •ad addreewe of abore officer*: K Oortlandt Street. Boroogb of Mu ha rta a. N«w York City. N. Y.
V« aaU> leto valja llat aa iwrlfcn In
►___________ ».$3.00
____________1-50
aala leto aa atato New York- 4.00 t mesto New XorkM 2.0u rsa Me 4.50 • pol leC*..----- 2.56 „ tetrtleta..........1.70
•^tUAJi NAHODA" LaUaJa vsak daa lavnsmil nedelj In pramlko*.
■ttlil) N A A O D A*
("Voice of tfce People") ■4 every toj except Senday* Holiday«. BufeiotptlaB yeerly aaoa.
kdv*
la ueobuoatl aa se
m ^LajpoSn^pciUJ**! pe *-Uauej Order, pri ipiwhl kraja naroCnlkor uro ■lato. dm m nmm todl prejteja M-de hitreje naslovnika.
In po411Jar»am naredite te
HLAI
«9 Oertlnndt 8t.,
NARODA"
New York City
Amoril/o nntrohnifi mnr kI je imri kaJ 2 Posla- Gospod tam zakrije sad ljubezni z graj- škem taki posli niso redki. (F.na Allltflllvd pulicliujc lllUl —, Zotti je pa še vedno umazan za skim sinom. Tja je dobila pismo, drahma = 20 centov.)
narjev.
$750.000. Ali morda misli, da smo U" katerem se grajski sin na dolgo že pozabili? Xc, nikakor ne! Še!in široko oprošeuje, da mora dni-, veliko je siromakov v Ameriki. vzeti- ki ima obilo denarjev,
Kardinal Mercier v Rimu.
Agenzia Štefani"' poroea iz Hi-
katere je presleparil ta italjanski m« reši zadolženo posestvo, ma:
V Albany, prestolnem mestu poštenjak za težko prislužeue
države Xew York, razmotrivajo vprašanje o novih mornariških šolah. Za Združene države je prišel zdaj najbolj pripraven čas za razvitje trgovskih sil.
To vprašanje se naenkrat pojavilo pred newyorskimi zakonoda-telji in elani mornariške asoeija-cije. Obe zbornici se zelo zanimata za ta vprašanje, ker ga smatrata zelo potrebnim in bistvenim
novce. Pozdrav! — Mike Sosit
Predpust.
Nedelja popoldne je. V vaški gostilni je godba in ples. Ob veliki zeleni peči sedijo trije češki potovalni godci: eden se je ne-v sedanjem času. V senatu in zbo-! usmiljeno zadiral v klarinet, dnini (assembly1) so se ustanovili po- gi ubiral strune na goslih. a tretji sebni strokovni odbori, ki jim ju spremljeval na velikem basu stoji na čelu poznavalec trgov- na lok.
skih in mornariških zadev G. V. Miller.
V gostilni se je zbralo mlado in staro obojega spola. .Starejši mo-
V ameriških ladjedelnicah se ški so skupaj posedli v zadnjo so-gradi sedaj kakih sto velikih no- l>o ter se o marsičem pogovarjali, vih trgovskih ladij. Povečini gra- seveda je bil med njimi tudi žu-
de te ladje v ladjedelnicah Brooklvnu, Philadelpliiji in v Xew Orleansu.
Ko bodo ti novi parniki dogo-tov) jeni. bo po vsem videzu primanjkovalo zanje dovolj sposobnih in izve/banih mornarjev. Stro-
vjpan in vaški učitelj. V srednji sobi so pili in peli vesele pesmi fantje in dekleta, a. v prvi sobi je bil prostor za ples.
V kotu srednje sobe je sedel Zagorčev Tine, vitek dečko kakih let *tar. črne brke pod nosom
Telefon M87 Oortlmndt.
P
i-*
Varčevanje na železnicah
kovn^ mornarske šole niso nudile so mu komaj dobro pognale. Zelo dovolj veščih mornarjev in to ze-|j,azno je upiral svoje oči v Brune-lo škodi in ovira razvoj ameriške^ tovo Liziko, vitko dekle kakih 2'J pomorske trgovine.	.jet staro. Lizika je bila Čedno de-
V inozemstvu, posebno v Nem-jkle. v obče so ji rekli, da je 'fest'; eiji obračajo oblasti precej veliko marsikdo je za njo pogledal in pozornost izueenju dobrih mor- Vsak fant je bil štemaii, ako je <z
ter ji je dodal tudi lepo nakazni- Kardinal Mereier je sprejel čla-eo v denarjih za odškodnino. ne komiteja italijanske katoliške Da je Liziko neznansko srce bo- akcije. Predsednik grof della Tor-lelo in par noči prejokala, je na- re je prebral adreso, v kateri se ravno, a udala se je v usodo. Dete posebno hvali kardinalova ljube-je umrlo. Lizika * sama in more- zen do bližnjega in njegovo stauo-biti nihče nič ne - o tem. Xt», se- vitnost, katero je pokazal kot dr-daj bo pa le Tine dober, saj sem zavijali. V adresi stoji tudi. da ima si tudi denarje 4'prihranila'". Xa poslanstvo cerkve dvojen cilj: pozabava razvajena Lizika se je po- mirjenje narodov in hrambo nji-dala na te, češ, preje pozabim gor- hovili svetih naravnih pravic. Naj je. K a mlu se je seznanila s knji- se to poslanstva srečno izpolni, da govodjo velike trgovske hiše, ki bo triumfiral mir med narodi. — ji je * • prav *' gotovo obljubil, da Končno pošiljajo svoj pozdrav Bel-jo bo vzel. Vodil jo je dve leti za pU'- V svojem odgovoru je kardi-nos. praktična Lizika pa je mar- nal pohvalil belgijsko ljudstvo. V Ijivo Tinetu pisala pisma ter mu zaupanju v Boga prenaša naloženo zagotavljala ljubezen, seveda zve- preizkušnjo, močno v svoji pravici
stobo ni vpoštevala.
<Jez dve leti ji nekega večera knjigovodja pove, dii mora odpotovati v Ameriko, kjer ga čaka velika dedščina, "prav za gotovo"* ji piše. kdaj naj pride za njim. Ali namesto tega je dobila pismo: "Ne zameri mi, sem si premislil i ji nimam še veselja za ženite v, ohrani me v spominu!"
No, sedaj ji ostane le še Zagorčev Tine. ta jo gotovo časa in zad-
in krepko vsled sveta.
simpatij celega
še v "Potit Parisien'' neki očividec. Avstrijci so rešili posadko čolna kljub lastni nevarnosti. Boj je dokazal večjo brzino so vražnili ladij, dočim italjanski čolni vozijo mnogo počasnejše.
DELO! DELO!! DELO!!!
The Cleveland Cliffs Iron Co., Lumbering Department, Marquette, Mich. Potrebujemo 400 dubrih gozdarjev za delati drva in plačamo ~ ~	j $1.10 od klaftre. Gozd imamo lep
Rad bi izvedel za svojega prijate- v ravnini. Stalno d«-lo pozimi in lja MATEVŽA DRENOVECJ poleti ter dobra stanovanja o'ir. Pred dvema letoma sva bila karape. zdravo podnebje in dobra skupaj v West Virginiji. Pro- voda. Damo delo tudi pečlarjem sim ga, da so mi javi. ali pa če -n družba jim preskrbi ves potre-kdo ve za njegov naslov, da ga ben les za šende. Za vsa nadaljna mi naznani. Poročati mu imam' pojasnila pišite našemu zastop-nekaj važnega. — Louis Ur- ,niku:
banč. Box T.'I. Wilpen, Pa.
EDINI SLOVENSKI SALOON v Duluth, Minn.
Rojakom Slovencem naznanjam, da se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na desni strani W. Michigan St. štev. 413 Za obilen posest se priporočam. JOS. SCI1ARABON.
John Knaus,
Forest Lake. Mich, v 2 d)	Alger Co.
Obsojen češki urednik.
Otokar Čerraak v Klatovi na Češkem. je urednik in izdajatelj lista ''Šumavan."' V avgustu 1914 je v svojem listu ponatisnil nekaj odstavkov iz knjige vseučiliškega profesorja dr. Daneša. Štirinajst dni po obelodanienju dotične številke jo jc državno pravdništvo za-plenilo in odredilo proti Oermaku
l -•- T-	...	. ..	fiiiiiiij JU UdICUlIU >11*11 V_CJ.IU<IIVU
nje leto sluzi. Komaj si je otrimla	„ ,	. .	' .
, -	- ij, •	sodno preiskavo. Kazensko posto-
solze, ze mu je pisala, dolgo pis-	„„ - . ,. , .	'
; . i*i i i i i !	Panje je bilo tedaj ustavljeno v
mo. ako zaljubljeno, kakor glad-	> it	,	T, .
i t	- .it	mareii 191;» pa obnovheno. Pri raz-
na mačka gleda vročo klobaso.
Seveda ji je Tine točno odgovoril. dsi ga ielo veseli, <la se je z<»-pet enkrat nanj spomnila; da poj
narjev. Samo v Bremenu na Nem- uj0 plesal ali govoril. Lizika je pa
skein imajo pet posebnih pami-|tudi dobro vedela, da je "f«t"_
vežbajo mlade ;a j0 marsikdo rad vidi, zato je de kmalu domov, z očetom sta se >_- - . • ,
t t I	.	•	ivi je ?>e<taj pri ^ «j
ruarje. j uui na^ bila tudi ponosna m skoraj bi rek- poravnala in dobi posestvo, a'1 paragrafu Go k z*
pa ©bnovlj pravi je bii Cermak oproščen, a liu vložen vzklie je bila odrejena nova obravnava in je bilo delegirano sodišče v Stanislavu. Čer mak.
rojakih, j«' bil po obsojen na devet mesecev ječe. Nastopil bo kazen šele po vojni.
Amerikanski finančni časniki so takoj nenja, da je treba večjega var-' -vanja na amerikanskih žel«zni-ih. Pravijo, da se potrati največ marja ravno za prevažanje bla-i na železnicah.
Spričo tega dejstva je bil se-a vi jen posebni odbor iz oseb, ki ■ razumejo na to ter se pečajo
železniškimi vprašanji. Prvi ko-ik, ki ga je imenom, da
kov, na katerih ljudi v spretne moi
Japonskem so v tem oziru na bolj- }j: prevzetna. Liziko je rad videl kar ji je nekdaj obljubil, da jo bo šeni ter imajo tam sedem takih grajski sin, pa tudi oskrbnik, va- vzel, pa ne more storiti, ker je iz-parnikov. na katerih se izobražu- Ski učitelj je postal, kadar jo je j rede! vse o grajskem sina in kiiji-
jejo mladi mornarji.	|srečal ter imel zanjo kako laskavo' govodji. "Ostal bom tvoj prija- Vojne knjižnice na vozeh
Mornariška asoeijaeija se obra- besedo v pozdrav iu se še za njo telj in te obdržal v spominu!'"! Te dni so iz Nemčije na zapadno Ou na zakonodatelje, naj začno obračal, ko je odšla.	i Tako se je glasilo pismo.	fronto poslali prve prevozne knjiž-
pripravami za ustanovitev! Zagorčev Tine je bil seveda na Prišla je zopet Lizika par let nice. Vozovi so močno zgrajeni, si
j skrivaj čez ušesa zaljubljen in ze-
jiosebne mornariške šole v
Yorku. S podobno prošnjo so se']u ljubosumen, ako je
sta reja in ^e bolj ovenela v doma- vo pobarvani in v notranjosti o-
_______ 7 ____ „ za kakega čo vas. Bilo je baš predpustom; premi jeni s predali tako. da je rno-
obrnili tudi že na zvezne oblasti^ drugega imela prijazue besede, j poredni vaški fantje pa soji poz- goče z enim pogledom pregledati v Washington*!.	Danes ji mora razodeti svoje srce. no v noč zapeli, ko so se vračali vseli 2000 knjig. Zastopane'so vse
\ splošnem bo potreba kakihi v korajžo se mor.f uialo napiti in iz gostilne, tlel one narodne pes- stroke in se ozira zlasti tucli
-mu t ne t
h
S5.000 dobrih mornarjev, ko bo dograjenih omenjenih sto parni-kov. Doslej je bila Amerika zadovoljna z inozemskimi mornarji in (»odvzel ta odbor z parniki. posebno nemški in angle-se bodo zmanjšali »ki so imeli vso veliko pomorsko službo v rokah. Če pa bo imela Amerika svoje lastno brodovje, pa bo rabila tudi svoje lastna mornarje.
i izdatki, je ta. da so »raditi za vse železnice vorne vozove. I an jem času se nahaja na ih železnicah dva miljona ovornih železniških vozov, je en iniljon vozov pokri-
•dnja c< dezniik« k j li
r>
na za pokrite tovor-volzovo se suče po železniških izvedencev >g tisoč dolarjev. Xevajeneflau su M' zde vsi pokriti železniški '.ovi enaki, dasi je vsega sku-j kakih tisoč različnih vrst že-niških tovornih vozov. Ta različnost tovornih vozov pa povzročila tudi tako visoko ee-izdelo\anja vagonov. Razni iditelji so imeli te razno-.tuosti vagonov veliko korist, m gmotno stanje nekaterih želez-lic pa je zelo slabo uplivalo in csled tega so se začele višati tudi »rist'ijbine za prevažanje blaga in >a vozne cene.
Zato je skienil omenjeni odbor ielati na to, da se zmanjša število raznih vrst tovornih voz od isoč na samo kakih sedemdeset, n sicer ca vseh Železnikih progah v Ameriki.
To bi takoj znižalo ceno posa-ueznega vagona od tiso<" na kakih tsto dolarjev
■ se pcmisli, da rabijo ameri-železniške družbe vsako leto ižno 100,000 pokritih tovor-vozov, je razvidno, da bi se zmanjiali stroški za kakih deset miljonov dolarjev na leto, če bi se izvršil načrt železniškega odbora.
S tem pa če niso izčrpani vsi nepotrebni izdatki. Poleg tega bi bilo mogoče zmanjšati železniške otroške tudi s tem, da bi se odpravilo nešteto nepotrebnih uslužbencev, posebno višjih uradnikov, inženerjev in drugih.
Po približnih računih stane to nepotrebno osobje na železnicah kakih de»«t miljonov dolarjev na leto.
Xa ta način hoče zmanjkati ta odbor Ktroake železnic za kakih
dvajeet miljonov dolarjev.
'' V čas po dva. v čas po tri, ve a s pa še euga ni!"'
Raznoterosti.
Dopisi.
devi
C
ške prit nih
New York, N. Y. — V soboto je priredilo podporno društvo sv. Frančiška K. S. K. J. svojo letno veselico. Prireditev je prav dobro uspela. Postrežba je bila dobra, godba izvrstna, vsi navzoči so bili veseli in zadovoljni. Pevsko društvo "Slavec" je zapelo par slovenskih pesmi; nekatere je moralo na splošno željo ponavljati. Izžrebala sta s«1 tudi dva krasna dobitka. Veselo nas jo presenetilo dejstvo, da so bile vse mize pre-grnjene. kar dozdaj na slovenskih veselicah v Xew Yorku ni bila navada. Kljub veliki oddaljenosti in slabi zvezi je prišlo skoraj največ gostov iz Brooklvna, kar je vsekakor znamenje lepega napredka. Prepričani smo, da nam bo dm-štvo kmalu »zopet usrodilo s kako podobno prireditvijo. Xa svidenj«. če prej ne. pa ob praznovanju dvajsetletnice! — D.
Lorain, Ohio. — Dne 2S. februarja t. 1. je tukaj umrl rojak Fr. Vcver, ki se je bil pred kratkim preselil iz Barbertona z družino semkaj. Vzrok smrti je želodčna bolezen: rak v želodcu. Drugih posebnih novic tukaj ni. Pred
na
akademike. Seveda ne manjkajo nabožne knjige, ki so evangeljske. i katoliške in kjer treba tudi judovske, Ako bodo sredstva na razpo-|lago( se namerava oskrbeti taka i vojna knjižnica zu vsako divizijo. Za enkrat se jih napravi sto. Di-' vizijski župnik L. Hoppe poroea. da so si vojaki 33. rez. divizije gor do generala izposodili tekom treh mesecev IG,000 zvezkov. Častniki
potem povedati, da jo ima rad, a mi: ona ne sine druge rada imeti.
Zagorčevi so bili precej premožni. imeli so dvoje posestev in prodajalno ; oče je bil v drugič ože-njen in mačeha ni lepo postopala z otroci prve žene. od katere je
bil baš Tine in dvoje manjših se-1	_
stra.
Tino se je res malo opil in šel Privzet je pravoslavne vere.
plesati z Liziko; pri tem je bil z^- V Omskn v Sibiriji, kjer je tu lo neroden, še bolj pa, ko ji je d i mnogo slovenskih vojnih ujet- plačajo dnevno po 6 fenigov eital-pričei srce odkrivati. Lizika je si-jnikov. pišejo ruski listi, da je pri- nine, kar znaša 300 mark. Tudi na cer zardela in mu rekla kratko:! stopilo zadnjič trideset vojnih vzhodno fronto bi Hindenburg in "O tem bodeva še govorila!" Ple-! ujetnikov k pravoslavni veri. Vsi Ludcndorff rada dobila take poto-sala je «z drugimi in se zabavala, M i so povečini unijati češke in ru- valne knjižnice; vozovi bodo pa z a tudi grajskemu oskrbniku na-'ske narodnosti iz Galicije. V Om- oziroin na slabe prometne zveze klonila poglede. Prave zabave ni sku je pristopilo k pravoslavni zgrajeni drugače; namesto preda bilo, ker preveč oči triralo na Liziko
bilo: kdo jo bo domov spremil,' do prosili povojni za rusko držav- dobro služile vojaškim garnizijam drug drugemu je bil zavidljiv. ljanstvo ter bodo ostali za stalno v osvojenih ozemljih.
Drugo jutro se je Lizika zbu- v Rusiji, dila in pričela premišljevati: Tine ne bi bil napačen, utegne dobiti posestvo, ali premlad in neokre-
I rave Ziioave ni	.I^	js. jmihu.-muijh "r-* «» Vil »ifiu- t , jkuiumiu [JI cuu-
x-i se je končen-1 veri že kakih dvesto vojnih ujet- lov bodo služile zaprte skrinje. — ; ravno tako je nikov iz Avstrije. Skoro vsi ti bo- Knjižnice bodo še dolgo po vojni
Odkcd je beseda "fijaker"?
Pred letom 1612. so si privo-
Posnemanja vredna odredba.
Poveljujoči general 7. armadne-ga zbora v Monastiru na Nemškem
ten je; bolje bi ji dopadel učitelj, ščili v Parizu le milijonarji in po- je -^dal za svoj okraj povelje, v seveda vse drugače grajski oskrb- šebno veliki gospodje razkošje, da fa*ere® Prepoveduje imeti v iz-nik. no, ako se pa na grajskega so ,se . vozili v lastnih vozovih.	naprodaj m proda-
sinu spomni, ji koprni srce. Lep Drugo plemstvo in "varani so ho- -iatl razne slabe	kot: P«"
dečko, lino oblečen, kako lepo zna dili ali peš. ali pa so se dali v no govoriti, jahati, kako lep je, ka-' silnicah prenašati. Takrat pa je dar se obleče v obleko dragonske- j izmislil podjetni trgovec Saupage ga poročnika. Srce je govorilo za nove vire dohodkov. Dal si je na-po sled njega, pamet pa za prvega,' praviti več voz ter jih pustil ob-
činstvu na razpolago za 25 sous od ure. Imel je čudovit uspeh. V
stolovske dogodbe, spise dvomljive patrijotiene vsebine, nenravne spise medicinskega ali literarienega značaja, opise doživljajev tajnih policajev, roparske romane itd., ker je neizpodbitno dokazano, da p okvar j a mladino čitanje slabih
- • knjizur. Pametna odredba, ki bi počet kit so imenovali njegove vo- , , .. ^	, ' 1 ......... .......... i ... oila tudi umestna za druga mesta.
za Tineta.
Lizika je šla večkrat v grad. kjer je njena teta že veliko let
služila in bila pestunja sina, ka-lzove z nekim imenom, toda ne dol-
teri je rad Liziko videl. Ta sta se TO: ker pa je imel Saupage pred j Avstrijci SO se ravnali dobro seznanila in konečno dog^|viatmi svoje hiše naslikanega sv.' mornarskih običajih n vorila, da je Lizika odšla v stolno Fiaknja. klicali so ga kratko F.a- topitvi čolna „Mo „ t^ko ^ mesto, tam se priuči kuhati in go- ker, a ime je prešlo polagoma —
di na njegove vozove, pozneje pa	OGLAS,
na vsakogar, ki se je s prevaža-j njem pečal.
priue
spodinjstva. a tam jo je tudi pogosto obiskal grajski sin.
Zagorčevega Tineta je to zelo bolelo; razodel je očetu srčno gor-
kratkim s-m se preselil z dmžino je in ga naravnost vprašal, al
Kako aa plemenita« isaijo?
Nek dunajski dnevnik je priobčil dva aiedeea oglasa: 4'G*of. reven kakor cerkvena miš, si išče bogato nevesto." — "Za princa,
vred semkaj. Pozdrav! — Louis Balant.
Harway, W. Va. Pred kratkim se nas je tukaj naselilo dvajset Slovencev, ker smo .eitali v Glasu Xaroda, da premogarska družba potrebuje delavcev. Že prvi dan smo bili vsi razočarani- Preniogo-rovi so podobni kamnolomom in vodovodom. Sem ne svetujem j nikomur hoditi. Onim, ki se hotfejo
ako
bi mu kaj odstopil od posestva, ako bi se oženil z Liziko. Oče pa mu je enostavno rekel: '"Fante, o svetem Valentinu boš komaj do-
Krvnik na Grškem.
Xa Grškem se posel krvnika ne^ poveri c. kr. uslužbencu, ker bi ga nihče za najboljšo plačo ne sprejel, temveč, je ta ka^en za hudo-
IMIAVNA VINA
Cenjenim rojakom priporoflai svoja
polnil enoindvajseto leto. Kaj že delce. Tako je nedavno umrl na misliš na ženitev? Kdor se zgodaj1 otoku Burzi "državni krvnik P.er-j ženi. se zgodaj kesa!"	kiaris. ki je v svojem poklicu|
To je Tineta tako .zabolelo, ko'opravil 103 oseb na oni svet. Ber-je videl, da so njegove srčne že- kiaris je prišel do svojega zaup-Ije splavale^po vodi, da se je po-jnCga "poi»la" na ta način, ker je. dal po svetli kruha služit. Ostal je ubil nekega soseda. Prevzeti je' podati za delom v kak oddaljen] v stolnem mestu kot hlapec, a tam'je moral za gotovi čas posel krv-1
*	* 'nika. Ko je ta čas častno prestal, 10 E*1. $6.50, 27 do 28 gal
začel je s prisluženim denarjem $15.50, 50 gaL $27.50. Staro rdeč«
fllo vensko-Am ertkamk!
KOLEDAR
ZA LETO 1910
Cena mu je
35c.
Dobi se pri:
SLOYE^IC PUBLISHING
COMPANY, 82 Cortlandt St., New York U zalogi ga imajo tudi nekateri naii zastopniki:
Frank S.ikser podruiniw 6104 St. Clair Ave., Clev« iand, OHio.
Charles Xarliager, St. Clair Ave. Cievela^d, O.
Fr. Leskovic, Box li, — Pranklia, Kan*.
Ivan Paie, 4C5 CieistEat 3t.s Conemaugb, Fa.
L. Balant. 112 Sterling A.V9.5 Earberton, Ohio.
M. O grin, 12 - 10th Si.f M Chicago, 111.
H. Svetlin, 1016 St. Clab Xvq., Sheboygan, Wis.
Aloia Eadman, 737 Hoi tnes Ave., Indianapolis, Inc M. Klarich, 832 E. Ofa»» St., Pittsbui*gh, Pa.
M. Peniiiek, Ely, Minn, ic yec di^ugih na»13i zastopni £OV po drugih naselbinak.
Fr. Cherne, 9534 4ve., So. Chicago, HI.
Rok Firm, Frontena< Kansas.
Jakob Petrič, Chisholn Minn.
Frank Gabrenja. Jokr -itown, Penna.
Louii Vesel, Gilbert, Klinu.
Mat. Kamp, La SalJe, D Frank Skok, 438 52 A v West Allis. Wia:
^SSiafli - a I35aB i-az
- I
FRANK in CITjA TORI
sta jo popihala od tu dne 13. decembra proti Federal, l\i., in potem ne vera kam. Odnesla sta mi svoto $2500. Doma .sta iz (iru v Savinjski dolini na Štajerskem. On je star 42 let. ona pa .^li."") nagrade dobi oni, ki mi naznani n ju naslov.
Sam Prtlapa, 226 James St.. Akron, Oliio. (4-7—3)
Iščem rojaka JAKOBA UZ.MA-KA. Doma je iz okolice Kozjega n a Spodnjem Štajerskem. Pred dvema letoma je bil v Allegheny. Pittsburgh, Pa. Če kdo ve za njegov naslov, naj ga ni i naznani, ali naj se sam javi. ker poročati mu imam nekaj važnega. — Math. Smodej,Box bS, Morlev, Colo.	(7-9—;»)
*mm
POZOR ROJAKI!
Naiuspe^r.ije mv.ilo z» f.«nske !aw. kaknr tudi -a mož^e brke in brado Od i^a muzua ira»t"j<i v •tih tednih krn-ni sr&sti in dol^i 'asj^ kat_<»r tudi oožkim krasni brki in bra^u m nebi-d<> •■dii.i-iali sn siveli. Itevmatizem. kr.^tib« I ali trtf&nje v r->kah. "Kah in vkri^u. v osniih dneli pcpolnomu ozdra-nn. rane. opekline. L;ale. ture. kra&te in trrinte.
•otne noj-TP. kurje oct^a; '^.cbline v fiar dneh tui. •olnrnna iKistrunim. Kedor bi moje zdravila brez ispeha rabil mu jum?im r.a £". (». FišiJe ta k o j |in ■enik, knjižico in žepni KuleJur in pufiljite 4 cente ' markah za poštnino.
JACOB WAHClC, 1092 E 64. St.. Cleveland. O
dobile "GLAS NARODA" akozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-»tavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu lo6 strani, ali 624 strani t štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne sil-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije
kraj, svetujem, da se prej prepri-j se redkokdaj sešel z Liziko, ka-f-ajo o delavskih razmerah. Xa4 tera je v tem času postala elegant-
Is aajbolji«^ frortj«.
Najboljše staro belo viso Bie»
slepo s»rečo ni nikamor hoditi. Pozdrav! — Tone Mihalčič.
Fcrt Bragg, Cal. — Danes sem bral v Zotti je vem listu, da naj se
na gospiea, prav mestno opravljena in bila še bolj štemana. Toda z Liziko se je v tem času tudi veliko spremenilo; lepša je bila v
Slovenei čuvajo Sakserjeve tvrd- bogati opravi, toda ona sveža rde-ke. Jaz povem samo to: vsak člo-j^ica v obrazu je izginila, a posta-
izvrsevati arostilnižko ofbrt. Toda IH® Zinfandel 27 do 28 salon nihee ni hotel iti v njegovo go- 114, 50 galoH $25. Lansko belo stilno, in ko mu je enkrat nekdo vmo 27 do 28 galon $14, 50 gataB zaklical: "Tvoje vino je kri onih, $25, rdeče viao 27 do 28 galos ki si jih ob glav il", je Berkiaris $12.50, 50 gslon $22.50. — 106 planil za njim ter ga ubil. In^ zo- proof mo5aa. tropin je ve« 4y% gal. pet je moral prevzeti posel krv- $12, 10 gal. pa $25. Pri omemjemii
;vek ima v tej svobodni zemlji lah- la je še bolj koketna. Ako se je
ko svoje politično prepričanje, kdaj s Tinetom sešta, mu je bila!nika, kateri posel je opravljal za- eessli je vštet tudi vojni davek voj vodske rodovine, se iiče pre-j katerega lahko pri vsaki priliki prijazna in mu eelo obetala, da ga dovoljno do spirti. Vselej se je sa vimo. — Potovalni agent ja
a tl&iua v zakon." — Pleme-{zagovarja in javno pokaže. Sa-.bode počakala, ko se zopet vrne'razveselil, ko je bilo treba komu jak U. £ng«L iu taki ne vpraiajo tedaj niti salkserjev« tvrdka je poatena, o tem .domov.	(glavo odbiti, kajti dobil je za to 0 spoštovanjsm
duša, niti u telo "izvoljeake",|sem aa Se neštetokrat prepričal in1 Razmere pa so hotele, da je Li- razven mesečne plače 200 drahem'	f, iJLCKEM,
ImiSb I« po njeni mošnji. ^ o tem je tudi vsakdo prepričan, zika od potovala na Dunaj, da Se 100 drahem ^agrade. In na Gr
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA ORIILL
Frodajn^bero vino po................ 70r. gallon
črno vino po ................ &0r. ,,
Droimk 4 pallone za ................... *11.0t
Brinjevec 12 steklenic za................ ?12.0f
,, 4 gallone (sodčekl-s».......... ?16.00
Za obilno^naročbo se priporoča
Marija Grill,
5308 St Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio
BiziajEnLiaiBj^
Ifi
g domaČa naravna ohijska vina
prodaja
JOSIP SVETE
1780-82 E. 28ih St,	Lorain, Ohio.
CONKORD BDEČE VINO $25.00 barrel
DELAWARE BELO VINO
$35.00 barrel
I|
1HRH
Pri manjih nai'oeilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pride jati denar ali Money Order.
wramniMfarazrazizrazizranra
GLAS NABODA, 7. MABCA, 1916.
Slo
podp. društvo
svete Barbare
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIXX.
Sedež: FOREST CITY, PA.
tohMporirew dmm 21. juauja 1902 v državi pMsiylvuk.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik : JOŽEF PETERNEL, Box 05, Wlllock, Pa.
I.	iKKlpivdsAdDlkr KAROL ZALAR, Box 547. Forest City. Pa.
EI. rnxlpmlaMniic: LOUIS TACCHAR, Box 835, Rock Springs, Wyo,
Tajnik:: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
II.	rajnik: JOHN OSOIJN, Box 492, Forest City, Pa. Bianuutk MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa.
P.^tiUwxm-c: JOSIP y.AI.AK, 1004 Nortb CMca*o 8t_ Jollet, HL
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St., Jollet, HL
NADZORNI 0DB0B:
Pre-l-MMlnlk: IGNAC PODYASMK. 4734 Hatfield St. Plttsbunb, Pa. I nadzornik: JOHN TOR NIČ, Box 02^, Forest City, Pa. II. nadsornik: FRANK PAVLOVČ1Č. Box 705, Ckmemaagn, Pa. U1 nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral. Kane.
I	Dorotnik: MARTIN ŠTEFANOlC, Box 78, Franklin, Kana.
II	porotnik: MIHAEL KLOPClČ, 028 Davson Are, XL F. D. 1, Qrem
field. Detroit. Mich.
UPRAVNI ODBOR:
Pr^twdolk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Brld^etort, O-
I.	«iiravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa.
II.	upravnik: PAVEL, OBREGAR, Box 402, Witt, HL
Dopisi naj m pošiljajo L tajnlkn Iran Tclban, P. O. Box 707, Forort
City, Pennm
OrnittTPno aUsUo: "GLA8 NARODA."
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA DR. SV. BARBARE. POROČILO ZA MESEC FEBRUAR:
PRISTOPILI ČLANI IN ČLANICE:
■ : ' št. :t v Moon Run, Pa. Frank Kralj, rojen 2. agri. Ib83; i p	ŠT. 10 V roketon. Vv*. Va. John Žaubi, 6. dee. 1891;
l ] i t. 17 v Broughton, Pa. Mihael Turk. 21. sept. 1899; Alojz K r - tik. 21. juL 1893; John Gašparčič 10. dee. 1891; Frank Mi;.novic, 1. jan. 1884; k p ttni >•. 20 v Claridge, Pa. John Zupančič, 17. dee. 1899: .. j --v -t. 24 v Primero, Colo. Franc Tomšič. 4. maj. 1894: t iji št. :il v Calumet, Mich. Marko Lopae 17. okt. 1&87; ( i i: -t. v Braddock, Pa. Frank Ludvik, 24. maj. 1888; Josef I\ an» i<\ 2>. maj. 1870; . } .sta ii št. 33 \ Cleveland, O. -Josef Kurent. 7. dee. 1889;
št. r.7 v Homer City. Pa. Steve Lukšič, ? maj. 1692; >t. ')*> \ Chisholin. Minn. Josef Lukan, 12. mar. 1893; i " <'. ■ i i >r. v Gray standing, Pa. Alojz Mejak 20. juL 1885; 1 : 1 >t. 77 v N.-\v Alexandria, Pa. Lovrenc Mejač, 101 aug. 1881;
J,,' šu-rbol, 21. jul. 1S79; Louis Derčar, 7. jun. 1893; , t . m. 65 v Joliet. 111. Frank Bevčic. 29. jun. 1871; ; p- 4 ni št. 70 v Gilbert, Minn. Josef Otoniear, 14. maj. 1890: k pi» : i -G v Whitcvaley. Pa. Martiu Peršin, 11. nov. 1379;
PRISTOPILE ČLANICE:
k *	>t. 4 v Luzerne. Pa. Johaua JuriČek, 13. aug. 1872;
k r,». > %t. H v Cleveland, O. Ana Ferjančič, 7. aug. 1885; k p..si lii št. 16 v Pens Sta.. Pa. Marv Grošel, 17. jun. 1886 ; . t št. 50 v Burdine, Pa Angela Rešek, 30. jan. 1900; ; • i Št. 5- v Chisholm. Minn. Katica Bičanič. 25. febr. 1890: i ;.«>stn.ji št. v Whitcvaley. Pa. Franci Aman, 10. jan. 1900: h pu>t ji »t. v Herminie, Pa. Roza Gnezda, 18. maj. 1885; i i • vt .t. v Cliff Mine. Pa. Katarina Ušeničnik, 18. apr. 18o9.
SUSPENDIRANI ČLANI:	j
pri poeta ji št. 1 John Dečznan 2843, Martin Škoda 7656, Pavla Ško j dc. 913, Anton Bait 51122, John Kovačič 3815, Štefan Rubelski 4998, Stanlej Orlovski 6856; pri postaji št. 2 Frank Kral 8635;
pri postaji št. 3 Jakob Ambrožič 925, Alojz Boloh 4021. John Pet-
kovšek 96, John Hamovc 8578. Leopold llostnik 6826; pri postaji št. 5 Jakob Kukar 7067:
pri postaji št. 6 Ignac Zupančič 9315, Frank Gervajs 8029, John Re- ... i**, * ^ , ,
sinovič 4835. Matias Kovačič 147, Andrej Korenčič 6192, Frank ^ lista, ki izhaja v Duluth, Mmn.; Krajšek 7332, Leopold Simočič 7640, Anton Ostanek 8667. Alojz P"™ P^udoslovenskega lista, Kulovec 5583. August Fink 6383, John Klobčič 280. Alojz Šenk kcr lf Je Iiemskl' 12ven v Je2lku> 4173. Josef Jene 7801, Josef Lunder 4004:	j* ^sakem
pri postaji št. 7 George Mesojedec 4744;
Malo odgovora.
Več mojih prijateljev me je o-pozorilo na "kritiko" mojega skromnega dopisa, ki je izšel v 36. št v. "Glas Naroda*'. "Kritizira" urednik nekega pseudoslovenske-
s
pri postaji št. 8 Frank Mele 8715;
pri postaji št. 10 Frank Božič 8845;
pri postaji št. 13 Anton Skofic 3982, Jury Stajer 8506;
pri postaji št. 14 Frank Kis 5997. Marija Fitz 948, John Čofar 5998.
Frank Slak 533. Joe Fitz 6902, .loe Plut 8330: pri postaji št. 15 Josef Jurman 3934;
pri postaji št. 22 Frank Miklaučie 9173, Marko Šijane 4950; pri postaji št.23 John Furlan 2276; pri postaji št. 25 John Bombač 2942, John Loga j 200; pri postaji št. 27 Ivan Rudman 48G3, Joe Bohorič 8596, Alojz Rady 7005;
pri postajišt. 29 Frank Doričak 7417, John Mrvič 5470;
pri postaji št. 30 Nik Fabjanič S476, John Suhadolc 4523, Petfr Spe-
har 9269, John Rupnik 9017, Andro Zupane 4232; pri postaji št. 31 Luka Boric 9319;
pri postaji št. 33 John Cvergol 8448, Franc Začnik 7446;
pri postaji št. 37 Frank Kirar 7388;
pri postaji št. 39 Jožef Oblak 3842, Marija Oblak 756;
pri postaji št. 41 Ignac Gaberšek 5261, John Turpej 5943, Gerorg Lt-
par 6758, Gašpar Kol ar 8132; pri postaji št. 42 John Bergant4206, Josef Prežel 6672, Ignac Tu-šek 3887;
pri postaji št. 44 Marko Petričič 42S4, Anton Valenejak 5664, Peter Tomšič 9157, Rudolf Blažič 2712, Frank Verholc 1686, Frank Us 2424, Jakob Bogataj 5729, Anton Skodlar 7431; pri postaji št. 47 John Humer 2824:
pri po^ aji št. 51 Katarina Mišmaš 737, Matt. Debelak 602 . pri postaji št. 55 Ivan Milavec 9107; pri postaji št. 73 Ivan Žibert 6860; pri postaji št. 67 Frank Tušek 4559;
pri postaji št. 68 Josef Bančar 8424, Peter Gulič8179. Martin Dimes 6707;
pri postaji št. 72 Frank Vales 6450. Ana Vales 468;
pri postaji št. 73 Helena Jnrik 1075;
pri postaji št. 74 Frank Pintar 5977;
pri posia ji št. 79 Alojz Papeš 7250, Johan Kerže 8674;
pri postaji št. 82 Frank Modic 9364;
pri postaji št. 86 John Princ 9142;
pri postaji št. 87 Franc Jerep 9165;
pri postaji št. 88 Frank Šuštarpič 4878;
pri postaji št. 90 Anton Lekše 8950;
pri postaji št. 92 Martin Knes 4162.
ODSTOPILI ČLANI:
pri postaji št. 55 Ivana Mikolič 621; pri postaji št. 92 John Kramar 6682.
ČRTANI ČLANI :
pri postaji št. 1 Alojz Zidar 6643. Frank Žigon 9293; pri postaji št. 3 Andrej Meže 8790; pri postaji št. 9 John Verbe 593;
pri postaji št. 13 Frank Masel 806. John Cudar 5412. Ignac Černe
5658;
pri postaji št. 22 Jernej Oblak 6912; . pri postaji št. 26 Jakob Budnar 5143; | pri postaji št. 27 Franc Masle 2585; pri postaji št. 28 Stefan Kos 5616;
oziru.	|
svojem dopisu sem predlagal tri toeke. ki obsegajo tri dolžnosti ameriških Slovencev napram svojemu narodu:
1 1. Podporo našim narodnim zastopnikom pri jugoslovanskem odboru.
2.	Pomoč slovenskim ujetnikom.
3.	Zbiranje denarja za slovenske vdove in sirote.
Z ozirom na prvo točko me ime-mtje urednik z Dulutha "zabitega". (Njegov učitelj zasluži šibo, ker ga ni naučil lepših izrazov).
Odgovarjam^ Na tisoče najboljših ameriških Čehov. Slovakov in Hrvatov podpira svoje narodne odbore v Londonu. Parizu in Pe-trogradu; podpirajo jih, ker pričakujejo od njih koristi za svoj narod. Ako sem torej jaz "zabit", * ker pričakujem narodno korist od našega odbora, sledi, da so "zabiti'' vsi oni tisoči najnaprednejših Cehov, Hrvatov in Slovakov.
Ne poznam iirednika N. V. v Duluthu, toda sodeč po njegovih izrazih in pisanju vobee, moram reči, da mnogim izmed onih Slovanov ne seže niti do kolen.
In zakaj imajo Cehi, Hrvati in Slovaki svoje zastopnike v Londonu, Parizu in Petrogradu?
1.	Zato, ker je Avstro-Ogrska nad njimi, kakor nad nami. dosledno vihtela bič: kar so zgubili, so zgubili po njeni volji, kar so si pridobili, pridobili so si brez pomoči Avstro-Ogrske; mnogokrat proti njenim ukrepom. Prelivali so kri za njo, trpeli in gladovali, tla-čanili in plačevali, poljubovali roke, ki so jih teple, klanjali se o-nim, ki so pljuvali nanje: učili so jih sramovati se svojega rodu.
Vladi še ni bilo dovolj; prišla je vojna. Medtem, ko so sinovi in možje umirali za Avstro-Ogrsko, so bili njih bratje in očetje doma preganjani, sojeni, streljani. Vlada jim je vzela vse. prepovedala vse, samo tlačauiti ne. Bojuj se in umiraj, Slovan, da si še za naprej o-liraniš svoj bič m svoj jarem!
2.	Prišel je obup. Vlada, ki jim je vzela vse takrat, ko so največ žrtvovali za njo, bode vihtela bič tudi po vojni, če zmaga. V slučaju avstro-nemške zmage, bič ne o-
se čaka, dokler ne dobimo zagotovila, da bode naš denar v resnici prišel v roke slovenskim vdomam' in sirotam. Po mnenju vsakega treznega človeka, so oni posamezniki priporočali popolnoma dobro stvar; proti temu so bili le "av-štrijaki" in "nemčurji". med ka-1 tere se morete z mirno vestjo pri-' števati tudi vi. Vlada v Cislitva-niji je nemška, kakor je ona v Translitvaniji. madžarska. Nemška vlada v Avstriji je prodala svojega sivolasega vladarja na korist Nemčiji. Slovani v Avstriji so rešili njeno neodvisnost 48. leta. toda tokrat so še mogli odpreti svoja usta; danes morejo avstrijski Slovani le še umirati za slavo Nemčije : danes so avstrijski Slovani le še sužnji — helotje.
Ponavljam : Ijc kričite slavo nemškemu imperijalizmu! Kadar se bodete nakričali. vam Nemci sami zamašijo usta. Namesto, da bi svojim bralcem odpirali oči, jih slepite, ker to ugaja našim avstrijskim kapralom in frajtarjem. živečim v Ameriki. Sramota!
Z ozirom na vaše suninjičenje. češ, da se sramujem svojega sve-čeniškega stanu, odgovarjam le to: Rev., izreči Reverend, pomenja
Pri pri
pri pri
pri pri pri pri pri I ri pri
pri pri pri pri pri
pr
pr
pr;
SUSPENDIRANI ČLANI ZOPET SPREJETI:
po*, nji št. 2 Silvester Rak 8929, Ferdinand Povše 9052; postaji 3 Jernej Miklavčič 2776, Alojz Dremel 6827, Anton Čer-ni^oj 1033; Pavel Jeseuko 7128; postaji št. 4 John Koejančič 502,
P faji Št. 6 Karol Grajner 2070, Prank Klemenčič 5477, Josef Vaupic S645, Josipina Gregorčič 1166. John Zorman 1518; p ' iji št. 7 Matevž Podlinšek 3037. Mary Podlinšek 810; l»ov\,ji št. 13 Dominik Kastelo 2336, John Sepec 2057; p«. t,i ;i št. 14 Joe Kašaj 859. Leopold Hočevar 6505; postaji št. 17 Stefan Gros 2848; postaji št. 19 Matia Krainc 7408; postaji št. 22 Marko Sijanec 4950;
pos»aji št. 23 Frank Urh 2907, Anton tfazi 2266. Mike Ladi-
ja 3473;
postaji št. 27 Franc Hofer 3202 ;* postaji št. 29 Andrej Bergant bl75; postaji št. 30 Enton Zakrajš^k 7785,
a ji št. 31 Frank Zupančič 9393, Frank Mauser 9394; aji št. 33 Anton Gorišek 3767, Alojz Gorenc 4830, Matevž Go-iek 2015. Anton Radič 9227;
-taji št. 35 Lovrenc &irca 8456, Peter Bonapace 9015, Frank
ivnc 5938, John Dučie 6888:
; ti ^t. 41 Rudolf Prosenc 4449. Paul Podbevšek 5738, Andrej pej 5002, Maks Ostrelič 8158; taji št. 42 John Lokatus 3944;
•aji ^t. 49 John Siravojski 5748. Amalija Siravojeki 496; taji št. 55 Alojz Jakobe 8550, Alojz Cvilbar 8318. Anton Ja-k 2219, Matija Grmek t>728, Ivo Jakobe 4255. Andrej Pun-
tar 4752;
peta ji st. 68 John Zafred 8535, Frank Rojar 7966. Frank No-\t.k 5905. Matevž Dutka 6567, John Sturm 6935, John Prhne
pos po s riš
pOh
pos L po po
pri postaji št. 41 Frank Lepe j 4445, Josef Žerdani 1555, Ignac Grilj	v slučaju zavezniške zmage
pa pride lahko svoboda.
3. Postavili so vse na eno kocko: Zavezniki zmagajo. X'e zmagajo Nemci, avstrijski Slovani ne izgube ničesar; ostane jim, kar so imeli : jarem in bič. Če zmagajo zavezniki, pa jim ti lahko dajo svobodo, toda Slovani morajo zaveznike že prej prepričati, da so vredni svobode.
To delajo londonski odbori sedaj potom novinarstva in predavanj; iščejo stike z zavezniškimi diplomati, skušajo jih pridobiti za svojo stvar, itd. Ali so "zabiti" zato, ker so si izvolili edini mogoč
40S8
pri postaji št. 42 Mike Klučevšek 4746;
pri postaji št. 44 Kari Cafuta 4554, John Ragust 5828, Anton Gaber-šel 6252, Matt Setina 1049, Josef Gorjup 5509, Johana Šetina 89, Roza Gaberšek 829; Pri postaji št. 51 John Alič 891; pri postaji št. 71 Josef Šušteršič 9086; pri postaji št. 92 John Pogačnik 5657.
UMRLI ČLANI IZPLAČANI:
Cert. št. 1160 Andrej Hantar, član postaje št. 5 v Dening, Ark. zavarovan za $250.00; ccrt. št. 1656 Ivan Škrjane, Član postaje št. 26 v Collinwood, O. zavarovan za $500.00; cert. št. 2549 Angelo Zanotti, član postaje št. 13 v E. Mineral, Kans.
zavarovan za $250.00;	j
cert. št. 6553 John Boldan, član postaje št. 78 v Somerset, Colo, za- ')nPomoeek f svobodi? Le udri-varovan za $500.00.	" »hajt? po V8akcm UPU svobodo,
urednice v Duluthu! Učite svoje
bralce ljubiti jarem, ki jih moralno še sedaj tišči, dasi prebivajo v v Rock Springs, deželi svobode! Ako narod ni že popolnoma zgubil smisla za svobodo, bode toliko prej spoznal, kdo
pri
5455; ponaji št. 754
71 Miroslav Milostinčič 7046. Terezija Milostineič
od
od od
od
od Oil
PRESTOPILI ČLANI :
U k 59 Alojz Kolarič 5161. od 37 k 92 Jakob Podlesnik 1638,
P*ul Ilribernik 4415;
< ; J Si vie 3095, od 39 k 36 Franc Podobnik 8821, Frank
Božnar 8489;
7 » c J2 Anton Sapot^ik 6340. od 5b k 31 Josef Smolčič 7418; i i U Frank Novak 1851, Antonija Novak 308, od 70 k 58 Josef
Letnar 5498;
12 k 67 Frances Resnik 324, Mary Lepan 985, od 47 k 37 Anton Oulotnik 4449;
29 k Mi Andrej Bergant 8175, od 30 k 70 Frank Filipič 8162;
k 64 Anton S vete k 9150, od 65 k 58 Frane Furlan 1733; 63 k 29 John Slamnik 4482, od 77 k 72 Josef Klučevšek 9422; 1 k 34 Anton Roa 8204, od 59 k 47 Franc Trlep 4298, od 10 k 83 •f Roiih 9040 ;
4626, od 68 k 55 Anton Šperemblek 8852.
■J "	■ -* .-»I ' C. % I
UMRLI OTROCI :
cert. št. 1649 Frances Putz, članica postaje št. 29 Wyo. $75.00:
eert. št. 3067 John Hafnar, član postaje št, 29 v Rock Springs Wyo. $75.00.	ie,
Z sobratfUin pozdravom vsem članom in članicam
_JOHN TELBAN, glavni tajnik.
čjidežna umetna roka.
Na dunajski kliniki je dr. Maks
Kolera v Avstriji Ženeva, Švica, 5. marca. — lz Inomosta prihajajo poročila, ki zatrjujejo, da je izbruhnila kolera v sedemintridesetih avstrijskih mestih in vaseh.
Položaj pri Verduna. Pariz, Francija, 4. marca. — Francoski vojni minister, general
mu je odkrit prijatelj in kdo je njegov prikrit sovražnik.
Z drugim in tretjim mojim pred logom bi se vsak strinjal, pravite Zakaj pristavljate besedico bi? — B- . • r> »- i • - • , , Ali ste hoteli reči: Bi se vsak strife fo^f ' kl	ok- *jal, bi imel dovoljenje od vla-tobra 1914 levo roko, kazal umet- de presvitlega cesarja? Črni ste no amensko Carnesovo roko. Dr. pa tudi boječe Kohn je umetno roko obračal, pri- žolti
jemal in izpnščal z njo stvari, na-1 V svojem pisanju hočete na vsak vzoci nadvojvoda Stefan m mogel način dokazati svojo barvo: Naj-iz rgat, papirja iz nje Predava- prej predbacivate ligašem. da so telj je odprl z obema rokama dež- proti zbiranja denarja za vdove in
žolti; torej čmo-
Gallieni je izjavil, da je s položa- nik, odpiral je z levico in nosil, štel siro"^!" pote
jem pri Verdunu popolnoma zado J----' ' ' *
voljen.
Milj on izstrelkov na dan. Pariz, Francija, 5. marca.
m pa nesmiselno sumničite mene. da se sramujem svojega stanu, ker se nisem podpisal z -	,.. _	Rev-* i- častiti. Niti prvo, niti
Ancona, Italija, 5. marca. — V drugo ni resnica. Liga se ni nikdar bližini mesta Pedaso je skočil s ti- uradno izrazila n
denar in jedel z njo.
Vojaški vlak se je ponesrečil.
"častiti". Skrajšano Rov. je uradni naslov klerika, človeka klerič-nega stanu. Naslova Rev. nimajo le katoliški duhovniki, ampak tudi pravoslavni, kakor protestantski pridigarji. Ker se nisem podpisal z Rev., še ne pomenja. da se sramujem mašniškega plašča, kar z navedenega vsak lahko sprevidi. Sicer pa vašega imena nisem našel v celem vašem listu; ali naj sklepam s tega. da se sramujete svoje-<ra pisanja in svojega imena ? Nikakor ne, ker na tak način bi res omadeževal svoj 'mašniški plašč'.
Rojaki, ligaši, pokažimo kaj za-more resnična ljubezen do naroda in svobode! Skličimo shode, pogo vorimo se! Zavrnimo sramoto, ki jo si pa j o na naš narod sramotik-i našega slovanskega imena!
Matej Kebe.
Obsodbe.
Amsterdam, Nizozesko. 5. marca. — "Handelsblad" poroča, du so se morali zadnji čas zagovarjati pred nemškim sodiščem štirje Belgijci, trije možki in ena ženska. Možki bodo zaprti od enega do treh let, ženska je pa obsojena v dosmrtno ječo. Obtoženi so bili protinemške agitacije.

rCENIK KNJIG
katere inja v zalogi
f( SLOVENIC PUBLISHING CO
9
V) 82 CORTLANDT ST
v_
NEW YORK N. V
ht*	P vecim teskega ka!,.,	Turki inAlWi	našlo svoje častno mesto. Da Liga
bra. Francoska artilerija jc brz-| London, Anglija, 5 marca. - še naprej ne nabira denarja med cas izstrelila ravno toliko kar Neka tukajšnja brzojavna agen- drugim tudi v ta namen, so krivi znaša štiri mibjone v štirih dneh,, tura je dobila poročilo, da so Tur-1 menda oni, ki se tako hvalijo, da ali en miljon artilerijskih izstrel-1 ki in Albanci zasedli mesto Berat kov na dan.	i v Albaniji.
Švedska svari državljane. Stockholm, Švedska, 5. marca.
Smrt na ulici
Passaic, N. J., 5. marca. — Da-
so jo uničili; vi ste prišli pozno, pa vendar ste se potrudili storiti "ta svoje". Da li je Liga v resnici mrtva, bode pokazala bodočnost;
-p.	IM^^BSB	W mogoče da ste se radovali pred ča-
Uanes je naznanilo svedsko zuna- nes so našli tukaj, na ulici pri som.
nje ministrstvo, da je posvarilo Main Ave. nekega moškega mrtve-1 Posamezni člani Lige so predla-svoje državljane, naj ne potujejo, ga. Bil je ie gorak ter je imel podi gali, da naj se denar ne pošlje na Ua ^ ^	^ VeUk°	^	Bdeči Krii, marveč naj
MOLIT VENIKI:
Skrbi za dušo, v platno vez. —.50 Marija Varhinja, v platno
vezano	1—.50 Marija Varhinja, v usnje vez. $1.20
Sveta Ura, v usnje vezano	$1.20 Rajski Glasovi, v platno vez. —.45
POUČNE KNJIGI;
Abecednik slovenski	—.25
Abecednik nemški	;—.25 AhnoT nemško-an gleaki tol«
mač, vezan	t—.50
Angleščina brez učitelja	f—.40
Berilo prvo, vezano	t—.30
Berilo drugo, vezano	«-—.40
Cerkvena zgodovina	i—.70
Domači zdravnik	t—.50
Hitri računar	—.40
Katekizem ves. mali	»—.15
Občna zgodovina	$4,00
Pesmarica, nagrobni«S	$1.00
Poljedelstvo	«—.50 Popolni nauk o iebelaS«
stvu, vezan	$1.00
Postrežba bolnikom	t—.20
Sadjereja v pogovorih	t—.25 Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20 Slovensko-angleiki in angl,-
slov. slovar	$1.50 Slov. angL in angL slov.
slovar	—.50
Slovenska Slovnica, vez.	$1.20
Trtna ni in trtoreja	i—.40
Umna živinoreja	c—.50
Umni kmetovalee	t—.50 Veliki slovensko-anglcški
tolmač	$2.00
Voščilni listi	—.25
Veliki vsevedež	—.40
Zgodba sv. pisma	t—.60 žirovnik, narodne pesmi,
2. in 3. zvezek, ves., po	>—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGS KNJIGE:
Bitka pri Visa	«-.80
Božični darovi	»—J5
Ciganova osveta	—,25
črni bratje	•—.25
Don Kižot	,—.20
Doma in na Ptujem	•—.25
Erazem Predjamski	—.20
Fabiola	»—.33 George Stephenson, oče I«h
leznie	»—.20
Gočevski katekizem	—.25
Hedvika	—.25
Hildegarda	i—.25
Hirlanda	—.25 Hubad, pripovedke, 1. in 9.
zvezek po	tr-.20 Hnstrovani vodnik po Go^
renjskem	t—.20
Tzanami, mala Japonka	i—.20
Izdajalec domovine	—.20
Jaromil	t—.20
Jeruzalemski romal	»—.45
Knez črni Jurij	—.25
Krvna osveta	—.20
Leb&n, 100 beril	»-.20
Bfalomestne tradicije	(—.25
Mesija, L in 2. zvezek	—.80
Ifiklova Zala	.85
Mlinarjev Janez	—.45
Mrtvi gostač	—.25
Muzolino, ropar Kalabrije	—.35
Na jntrovem	j—.30
Na različnih potih	«—.20
Nedolžnost preganjana in
povelieana	—.20
O jetiki	r—.15
OdvetniSka tarifa	r—.30
Pavliha	—.25
Pod Turškim Jarmom	—.25
Pregovori, prilike, reki —.21 Revolucija na Portugalskem •—J2M Rinaldo Rinaldini	—.35
Roparsko življenje	p—.20
Srečolovee	»—.20
Strele«	•—^0
Sv. Genovefa	r—.25
Sv. Notburga	?—.25
Titanik	>—.30
Trojak, povest	—.50
Turki pred Dunajem	—.35
Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.35 Zgodovina c. in k. pešpolka
št. 17 s slikami	—.50
Zgodba o povišanju	—.30
Zgodovina slov. naroda 5.
zvezek	—.40
Zlate jagode, ves.	(—.80
Življenja trnjeva pot	e—.50
Življenje na avstr. dvoru ad Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) (—.71
BPILMANOVE POVESTI:
1. zv. Ljubite svoje sovraž-	
nike	—JO
2. zv. Maron, krščanski	
deček	—.20
4. zv. Pralki judek	—.20
6. zv. Arnmugan, sin indij-	
skega kneza	—.25
9. zv. Kraljičin nečak	—.30
U. zv. Bdeča in bela vrt-	
nica	—.80
12. zv. Korejska brata	—.30
14. zv. Prisega hnronskega	
glavarja	—.80
15. zv. Angelj sužnjev	—.80
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger
Pri puičavniku	i—.20
Idealna Taiča	—.SO
RAZGLEDNICE:
Nevryorfke a cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Torka po
Album mesta New Yorka s krasnimi slikami, mali
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav, mali
veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mali
veliki vezan Celi svet
Velika stenska mapa U. 8. na dragi strani pa eeli svet
t—.OS i—.21
t—.10 —.25 —JL5 —.50 $L50
-.SI -.10 -.50 -JI

OPOMBA: NaroČilom je prilc žiti denarno vrednost, bodisi v go« Covin!, poitni nahaznM, ali poite !h znamkah, Poitnina je prf fpeK
GLAS XARODA. 7. StAltCA. 19 H.
Sestanek na Rušah.
Spisal Ivan Cankar.
t/.£41
iu*tt in
lev
Sodvli siuo precej	v veli-
ki, zakajeni sobi z nizkim stropom in nl«v« (»obarvanim pohištvom. Sekunda uc je vlekla |>o ca-mi /a MckiMido iu pivo je kisa J o v Mtckletiieali. <M peči se je culo n«Uo4.ii»o. |ti»kajm»' smrčanje. in dvoj«* borili nojr je viselo ob zeleni luinVYini. Na mizi je Klala pe t rok-j k«, ki j** van k hip ugašala in zuppt vzplamtevala z ozkim, trepetajo«* i in. plamenom : obrazi so m? videli v njeni »evtlobi trdi in bledi, kakor izklesani iz sivega tura morja.
Vsi trije smo bili tc»no zaviti v zimske suknje; Bukovec se je stresal t«-r šklepetal z zobmi.
—	Proktelo — kuj nič ne kurite ?
se j>- vstajala suha že-Igovarjala z vznemirje u»enavad.no uslužnim glasom: Izvolite, izvolite .... takoj postrežemo .... Morda zali t* še «*no steklenico T
Naslonila je glavo na steno ter drrniHlu dalje s {»oloodprtimi oč-
M»mI mano m Bukovcem je sedel Jožt-f Tidmla. žnndarmerijski nanduik s Strmice. Človek veli ke. močne j »ost a ve. z milno odločnostjo v obrazu — sivotoede. ledene polti, rezkih, globokih črt kosti širokih in vzbočenih ; v oeeli samih ni bilo nikakoršuega poscb nega, izraza, a vsled golil). rdeče obrobljenih trepalnic se je zdelo, do leži na njih — kakor komaj vidna mokrota — nekaj polza-kritegu. otožnega. Govoril je m? lo. razgreval pa se ni nikdar; to du kar je rekel, j«* dobilo hipoma poseben pomen, kakor da je kot« ! povedati z isto besedo vse kaj drugega. globočjega.
—	Ni je smel umoriti .... on ni iinel prnviee. — je ponovil tiho s svojim mirnim, monotonim
Bukov«i- j »a s<- je vznemirjal ter zatnahovtd z rokama.
Pravico je imel! Dovolite, da vam razložim to stvar!
—	Odkar sta stopila pred ol tar. ni imela več oblasti ne nad svojo častjo lie nad svojim življenjem. Zakaj če je šla v lužo. je oškropila tudi njega. Ali — čemu?
Zganil j«* /. rameni in prestavil svoj kozarec.
—	Vsako razlaganje je tu nepotrebno. Vi razumete vse prav tako kakor jaz — in zdi se mi. da tudi ne čutite drugače. Jaz l»oga mi. n' I• i s«* meni zgodile kaj takega zdelo bi se mi. da mi gnjije po! telesa .... Ne videl !>i ničesar drugega nego njen greh in svojo sramoto ....
Bukovec s«« je razgreval bolj in bolj. Tabula pa je ostal miren in hladen.
—	On m imel praviec .... Tc je navadna nesreča, kateri se ne da izogniti: podobna je elementarni nezgodi: — jokaj ali kol-
iii. tu ni nikake pomoči ____Ali
je ubil s sekiro njeno nezvestobo in svojo nesrečo?
Bukovec je zamahnil z roke ter ni ni odgovoril.
Ves razgovor se j<* nanašal n.* beležko v nekem dnevniku. P»»-ročal je nekdo s suhimi besedami. kako je neki kmet ubil s sekiro svojo nezvesto ženo. Stvar je bila opisana tako malovažno in na kratko, da ni vzbudila v meni prav nič posebnega zanimanja .
Bukovec je vtul list m je bral. Koka se mu je pričela tresti ir kri mu je stopila v obraz. Od tistega trenotka so postale . »jego-ve kretnje nervozne in ne narav n^; govoril j«- s prisiljenim, previsokim glasom, hlastno, razbur j eno in v presekanih stavkih: — njegov prijetni obraz z zavihanimi. svetlimi breicami in lepimi rjavimi očmi je bil zdaj zabuhel in ves vznemirjen.
•faz *em nestrpno čakal, da s? razidemo; a tr<*notki so odhajal' počasi, kakor bi vlačili za sabo težke verige in vlaka ni bilo od nikoder.
—	Jaz bi napravil isto — jaz bi jo ubil! — je hitel zopet Bu kovec.
Vstal j. razburjen in stopil par korakov po sobi. da je zaž-voiiketala svetiljka na mizi.
—	Vi bi napravili isto?— je ponovil Tabula mirno in pogle dal nanj z velikimi, hladnimi oč mi. Bukovce se je zdrznil, in ust nice so mu zatrepetale, kakor d.* je hotel uaglo odgovoriti. Del j* klobuk na glavo in si ga pomak nil ni »ko na oči, da mu je za kri la
Vi. vzdramite
da


da že lahko odi
demo .. plačamo!	*
Krčmariea je skočila kvišku in izza peci se je dvignil rdeč obraz z razmršeno sivo brado; pogleda] je zaspano po sobi, potem pa se je naslonil na gorke cunje nazaj.
Htopaii srno hitro po strmi po ti proti kolodvoru. No«" jc bila lepa in jasna. Na svetlem nebu so dremale zvezde v mirnem, belem svitu, daleč oddaljene druga od druge. Okrog nas. na obeh straneh — sama pnsta. valovita krajina, pokrita s snegom; le tu pa tam je samevalo nizko drevo z golimi, črnimi vejami. Pod nogami je škripala tenka plast snega ; časih je zabučal veter v da Ijavi. prihajal je bližje z zateg njenim žvižgom in z ledeno silj zapitimi v obraz.
Visoko gori v hribu se je svetila luč. in par temnih poslopij se je dvigalo iz belega ozadja Začni se j«* nedoločen topot iii šum, rdeča iskra se je zalesketa-ia na izhodu, in pred kolodvorom so s«* premikale erne posta ve semtertja ....
Vlak je prihajal, in ropotanje koles in pnhanjc pare se je sliša 1 razločneje iu glasneje.*
Nad vrati dolgega, začrnelegn poslopja je gorelo dvoje- svetiljk. Uradniki v službenih oblekah in s temnimi, resnimi obrazi so pri hajali in odhajali; par žensk > kdšsirami in zavitki v rokah j> begalo z zardelimi lici in nemirnimi pogledi po prostorni veži: velik .suh človek v črni. obnoše ni obleki. /. ugaslo cigaro med zobmi in majhnim kovčegom v r.!ci je slonel ob zidu iu gledal zaspano proti peronu.
Tabula vo je poslavljal.
Gospod Bukovec, če se pe Ijete v Pogorje, se ustavite goto vo tudi na Rušah .... tako za pol ure ?
Bukovec je stal med vrati, in luč mu je sijal aravno v obraz: ;'i!mežikal je z očmi iu neprijet na guba s«- mu je zarisala krog
ustnic.
—	Da. mogoče je! ....
Pozdravite mi ženo; ona jt
ti«.ni .... za pjjr dni!
-	- Da. ona je tam. — je ponovil Bukovce brezglasno, stopil nit kameni t i prag in se «»brnil 1 Vežo.
Tabula se je zavil tesneje v dolgi žaudarmerijski plašč ter odhitel navzdol proti vasi. Njegova velika, temna postava se j* prikazovala na ovinkih vodne nižje, dokler 111 izginila globoke v bregu. Doli v gostilnici je bila ž«* ugasnila luč.
l/prevodnik jc klical z zateg-njenim glasom, in pohitel sem za Bukovcem, ki je bil že odšel na peron.
11.
V	kupeju je sedela poleg naju mlada ženska, ki se je gotovo vo žila že vso noč: njen obraz je bil zaspan in utrujen, obleka j>osval-kana. čevlji prašni in odgmjeni. Odzdravila jc leno iu prisiljeno naslonila se je v svoj kot in za tisnila oči
Bukovec je odgrnil okno. Na izhodu s<- je pričelo svitati: luna je vstajala iz zvezde so ugasova-le v njenih svetlih, mrzlih žarkih. Daleč na okrog so se dvigali nizki holmi. goli iu dolgočasni, samo tu pa tam porasli z redkim smrečevjeni; globodo v dolini se je prikazala raztresena vas. pol zakopana v snegu.
V	mesečnem svitu se jc lzprc-minjal neizmerni beli prt v čudovitih nijansali; odskakovale so srebrne in smaragdne iskre, za-leeketavali so se azurno-modri trakovi, prepregali vso ravan trepetali in izginjali — se |w>-tapljali v svetlozclcnih in lahno-rožnih valovih; bleščalo se je pred očmi. in sinje nebo iu bela krajina s svojim snegom in z oddaljenimi temnimi gozdovi — vs^ se je spajalo polagoma v miglja-jočo. prozorno meglo.
Na postaji snuvški je izstopila najina sopotnica. Ko sva ostala sama. je odprl Bukovce okno. in mali zastor je zafrfotal v ledenem nočnem vetru....
Hipoma se je obrnil k meni m njegov obraz je bil nenavadno teman in prepadel.
— Tebi je stvar znana; zakaj ne opomniš ničesar?
Jaz nisem vedel, kaj bi mu od govoril; on pa jc stopil bližje k meni in me prijel za ramo.
-r- Povej mi. ali nisem najbolj -Zavržen človek na spreta* Ti si mi očital to na tihem, ko smo sedeli s Tabulo pri isti min Ko si mi pokazal tisto strašno notico — kaj ai takrat mislil?____
in. zdaj, prijatelj — zdaj ae pe Ijem k nji. na dogovorjen sestanek .
Hotel jo dostaviti še besedo, a stisnil je ustnice tor se vrnil k oknu. Vlak je drdal po ozkem o-vinku, in za par hipov je posveti! mesec v kupej. V dolini se jc za-iskrila široka voda in njeno šumenje se je spajalo z enakomernim Topotanjem koles v nerazločno bučanje.
—	In Tabula ni zinil o tem vos čas niti befu*diee ....
—	Ne. čemu bi bilo treba škandalov? — je odgovarjal Uu-kovec s hlinjono ravnodušnostjo, a videlo so mu je. da ga je duši! srd in sram. — On je vedel vse prav dobro: s svojim hladnim vedenjem nie j«* hotel rezati kolikor mogoče globoko v meso: i«! to je napravil mojstersko, nedo-sežno! .... Naposled — jaz mu delam krivico! Kako je hotel ravnati drugače — leden filozof, kakršen je ? O11 nima živinske krvi kakor tisti kmet. A kljub Temu njegova koža ni od železa : razjedlo ga bo od znotraj, na tihem .... In krivda ni moja, Bog mi je priča ....
Pogledal sem ga osupel. 011 pa je zaprl okno in sedel na klop. meni nasproti.
—	Njegova hladnost izvira tn di iz tega, da razume vso stvar najbrž bolje nogo vsi dragi — da jo vidi kakor je v resnici . . . Meni samemu ne more biti jasna, ker stojim sredi v vrtincu: tebi in komu drugem še veliko manj. Ali j«- to ljubezen, kar jc med nama? Kakor se je bilo začelo iit kakor se zrla j nadaljuje, ni bilo v vsem niti kapljice sreče: samr» zaduhlo trpljenje, od prvega tre notkn pa do danes. Takrat si jo videl sam — precej prvo leto po poroki, (.'e bi bil tisti čas kdo drugi na mojem mestu, bi se mu bilo prav tako zgodilo, kakor se je zgodilo meni .... Spoznal sem iz njenih oči in iz njenih be sed. da išče življenja drugod in da raztrga o prvi priliki nenaravne vezi med sabo in svojim možem — tem mrzlim kipom miru in poštenja. Ona je izmed ti stih nemirnih duš, ki hočejo vsekakor izpreinembe. razburjenja, in ki ne morejo živeti drugače nogo v viharju. Kadar j«* priklenjena med štiri stene, v rodne, vsakdanje razmere, se ji zdi. da je zapuščena in nesrečna — suši se iii
\ene .... Misliš si morda, da ho-' •
ec u s teta razlaganjem opravičevati sam sebe. Xe, jaz se ti zarot im še enkrat: krivda ni moj«. Kar sem delal in govoril tiste prve nesrečne dni — vse je pri šlo t.ik.") polagoma in samo oci be. d? soui zr vedel j a s* o šele takrat, kc sem jo pritisnil piv i-krat na svoje prsi ....
—	P>il sem tako slep, da nisem videl, kaj se je godilo v nji, ko sem ji pripovedal o veselem živ-1 j en ju tam zunaj v sotnčnem svo-tu — ko sem ji posojal veliko-mestne romane, polne strastne ljubezni in romantičnih pregreh. Njen mož jo je nosil na rokah, ii izpolnil vsako najmanjšo željo, a ona toga niti zahtevala ni: zahtevala je življenja. Tabula je hodil po svojih službenih potili — ona pa je sedela doma in sanjala .... A to ni moglo dolgo tra-
Peter Zgaga.
Veste, kaj so mi napravili go-sijodje*v uredništvu Glas Naroda? Ne. ne veste, .seveda, kako bi vedeli! Cul teden sem se klatil po bližnjah naselbinah, videl to in o-110, slišal to in ono, pil pa vse, kar ne dim po vodi. Predvčerajšnjem sem začel modrovati: — Kaj. Zgaga. če bi šel malo nazaj v New York, da v miru in v vinu slovesno popraziiuješ svoj god — pustni torek. — Nisem si dal dvakrat reči in odpravil som se. Ko pridem v svoji' stanovanje, (imam namreč tudi stanovanje, mala sobica je in dva tedna jo imam že na upanje) najdem na mizi cel kup pisem. Pa ti vsaj niso začela pisati dekleta, — pravim sam pri sebi — slabo bi ne bilo. star si pa tudi dovolj, da se lahko oženiš. Toda kmalo som izprevidel. da mi pisem niso pisala dekleta, pač pa cenjeni rojaki, ki so jezni name. Za naslov so pisali na uredništvo Glas Naroda, ki jo res ugodilo njihovi želji. Gospodje uredniki so rekli, da me sicer poznajo na videz, da jim je pa moj jezik osebno znan: znan je iu vsakemu človeku, ki pride z menoj 1" enkrat v dotiko, tor da store cenjeni rojaki najboljše, če se kr.v lepo z menoj pobotajo in da naj mi dajo dobro pod nos.
Prvo pismo:
'*Ze večkrat sem pisal raznim n-redništvom za nasvet, pa mi uredniki deloma niso odgovorili, deloma so pa rekli, da naj vtaknem glavo v poln lonec mrzle vode in če to ne pomaga, naj grem nemudoma k zdravniku. — Jaz sem namreč izumil mašiiio, s katero bi se dalo v eni uri pomoriti vse zaveznike. Nikar ne misli, da imam kako zvezo s *;črno roko "; ne, to bom napravil na svojo roko. Svojo iznajdbo bom dal patentirati. — Tudi ti boš prišel na vrsto, ne boj se, če mi ne daš dobrega sveta, kaj naj storim. Vsi drugi so neumni,-samo ti si še precej pameten, zato sem se pa obrnil nate."
Rojaku sem odpisal, da sem na žalost zelo neumen, da 11111 ne morem ničesar svetovati in da jc po moji neumni pameti uporaba lede-nomrzle vode zelo priporočljiva !
Drugo pismo:
"Ali si tudi ti tak kot so uredniki lista v katerega pišeš? Zakaj zabavljaš čez Avstrijo? Kaj pa boš s tisto prokleto Serbijo? Pazi. pazi, da ne prideš meni v roke. Če bi bilo tako kot ti praviš, bi bil pa ti lahko za cesarja...."
Oči so se mi zasolzile, ko sem videl, kako zelo me ceni dragi ro-
: ko cvetko izbrati, pridi sem, pa ' boš dal za ječmenovec, pa boš dobil cvetko. Ječmenovea sieer ne smemo javno piti, ker je za ječ-menovee suha kontra, pa ga vseeno pijemo. In tudi cvetke pijejo rade ječmenovee in če hočeš ga boš tudi ti pil. če boš prišel sem po kako cvetko. Včasih se ječmenovea tako napijeino, da so cvetke hude na nas, pa jih z ječmenovcem"zopet potolažimo, toda da niso vce hude ne na nas in ne na ječmenovec."
V duhu sem sklenil, da se ne odzovem povabilu, ker je v omenjeni naselbini preveč cvetk in preveč ječmenovea!
O, Tone, Trbovčev, poglej, kako si razsvetlil glave onim, ki so brali tvoje duhovite razprave!
Ko sem prebral to pismo, mi je bilo težko pri srcu in žejno v želodcu. Stopim v gostilno in zapazim neki čikaški list. na katerejra zadnji strani je napisal pesnik Mike Cegare šest ali sedem verzov Petru "Zgagatu" v album. Pesnik sicer nisem, zafrkljlve^a duha je pa precej v meni.
Evo ti. Mike Cegare, pesem, tako kot si jih ti delal v tistih ča-
Soja^fižol — ljudska hrana.
Že pred vojno se je bil ta fižol, ki ima svojo domovino v vzhodni Aziji, precej udomačil v nekaterih krajih Evrope. Sedaj mod vojno so začeli posebno v Nemčiji študirati, kako uvesti gojenje toga fižola, ki ima poles obilili redilnih snovi tudi to dobro lastnost, tla je jako poceni. Tudi v Avstriji so začeli misliti, kako preskrbeti širšim slo-
sih. ko še nisi vedel, da se no sme- jem prebivolstva dobro, tečno in jo besede koncem vrste še na kaj poleg tega še ceno hrano. I11 ravno drugega končati kakor na <'ali"..ta soja-fižol združuje vse te lastnosti. V vzhodni Aziji je poleg ri-ža najglavnejša jed soja-fižol, in enako bi lahko zavzemal tu^li v Avstriji. posebno, ker se da uporabiti j za vse mogoče jedi. Iz njega ne napraviš samo mleka, ki je jako
Zakaj pa bi si nagajali, drug drugega v nič devali? Roke naj vsi bi si podali in skupno naj bi delovali! Zato, Cegare, pamet! Ali na gare bodemo te d j ali.
Zadnje pismo je bilo najbolj zal in vsemu svetu pokazali:
nimivo. Pisal mi ga je veleučen in veledomišljujoČi si človek. Ko sen ga bil prebral, sem se prijel z ro karna za glavo, s prsti bi bil pi najraje segel prav do možgan, — da bi temlažje razumel pomen in smisel njegovih besed.	r
Pisal in svaril me je takole: "Veste, Mr. Peter Zgaga, mi nismo zato tukaj postavljeni, da bi se iz nas po časopisih norčevali, da bi nam očitali kako stvar, katere. pardon, si s vesti še nikdar bili uismo, in da bi nas takole po zgagski za jezike vlekli, iu pri tem, zavedajoč so, preeenjajoč ter svest si pikrih besed svojih, psovke v lice metali, katerih mi niti zaslužili nismo in se nam niti najmanj dopasti ne račijo. (Hvala Bogu. da je konec tega stavka). Opozarjam vas torej zaradi milega nam slovenskega naroda, zaradi napredka in skupne
To vam je tie. ki zna na "ali"! Xo slovnico očita v šali, se skrajno bedasto kobali. Veš, Mike. samo ''Zgagi" ali le kveejem 4iZgagu" bi dajali sj? komplimenti. Niti mali učenci ''Zgagatu" bi ne pisali.
Vojni begunci in troški zanje.
Na dunajski vojni razstavi je či-tati uradne izkaze o vojnih beguncih in troških. ki jih je imela in ima zanje avstr. država. Izmed u-beglih rodbin, ki so iskale zatočišča v avstro-ogrskih deželah, je potrebovalo okoli 610.000 oseb državno podporo. Troški za te podpore so znašali do konca novembra 191 f> nad 279 milijonov kron. Največ beguncev je bilo na Dunaju, kjer jih je bilo nekaj časa --">0 tisoč; danes je na Dunaju še oko-vzajemnosti, da celojli 137,000 beguncev. Najvišje šte-stvar prejkomogoče t. j. v najkraj- vilo beguncev 11a Dunaju se je do-šem času, v roke vzamete, da te- seglo meseca junija 1915, ko se je meljito vsako besedo pretehtati I začela vojna z Laško. V vsej drža-blagovolite, proden si jo boste sivi je bilo med begunci 2,406,571 svojimi umazanimi kremplji na; judov, 1,541,351 Poljakov. 651,758
Rusinov (Malorusov) in 366,832 Lahov. Slovencev in Hrvatov oziroma Nemcev, Za begunce se je zgradilo 300 šol.
potrpežljiv papir zapisati predrznih'. Jaz sem izobražen človek in vem, kako je z izobraženci postopati navada, zato se mi vsled dobrosrčnosti notranjosti moje duše, malo preneumno zdi. prepirati so s človekom vaše karjere in identifikacije. Dovolj za danes! Ako mirovati hoteli no boste, vodite, da je na svetu še vedno pošten;? slovenska duša s slovensko čuteči-čim srcem, ki vso, kar je graje vredno, pohvaliti blagovoli."
podobno kravjemu, ampak tudi sir in kruh in kavo in celo svetovno-znana angleška Worcester-sliirc-omaka je napravljena iz soja-fižo-la. Razvidno je torej, da bi se dal ta fižol prav dobro uporabiti tudi po drugih krajih, ter postal zar revnejše sloje to, kar je sedaj krompir in žito.
Igra na nebu.
Kot jezdeci v divjem galopu pode se po nebesnem stropu težki oblaki.
Temno vihrajo raztrgane halje. Zdaj so obstali. Cuj, in iz dalje kakor koraki
polkov izmučenih mračno bučanje, naraščajoče in pojemajoče v broz-
danje silne prepade.
To so koraki v polmrak zakrite, v črni sovražni svoj prapor ovite tuje armade!
r
— Ogenj! Sovražnik! — Jezdeci
vriskajo. Kopja, ostropo in meči se bliskajo od kavalkade;
Imenovanje katoliških škofov na Angleškem.
"Koelnisehe Volkszeitung" poroča iz Rima:
Angleška vlada je obvestila sveto stotico. da želi, naj se v vseh angleških škofijah imenujejo kot škofje le Angleži.
vmes repetirke in bajoneti... . V črnem požaru nebo se zasveti,, v črne prepade
ruši se zemlja.--Mi pa se križamo,
oljko prižgamo. k bogu se bližamo, majhni in bedni.
jati: pričakovati je bilo vsak tre- Jak- Tmla ginjenosti in tega
notek. da si napravi njeno nezadovoljno hrepenenje svojo gaz. četudi šiloma. Morda je slutila kam jo privede ta prepovedana pot; a takrat že ni imela več nobene oblasti nad svojimi koraki. Koristilo pa ji je vsaj toliko — da zdaj ne sanja več — . (Konec prihodnjič.)
16 občinskih odbornikov toženih
zaradi razžaljen j a Veličanstva.
Lansko leto je bila pred dežel-no-brambnim divizijskim sodiščem v Pragi obravnava proti 16 občinskim odbornikom i/. Kadnic pri Plznu. ki so bili toženi zaradi razžaljen ja Veličanstva. Obtoženci so bili takrat oproščeni. Proti tej o-prostilni razsodbi je bila podana ničnostna pritožba, kateri je najvišje domobransko sodišče na Dunaju ugodilo ter odredilo, da se vrši nova obravnava.
Vila d' Este rekvirirana za civilne in vojaška potrebe.
Kakor poroča "Corrierc della Sera", je rekviriral župan v Tivoli vilo d * Este nadvojvode Frana Ferdinanda za civilne in vojaške potrebe občine. Določeno je pa. da ae nc sme vporabiti dvoran višjo umetniške vrednosti. Obenem je rekviriral župan tudi samostan San Michelc, last reda irskih do-minikaneev.—.....-
Italijanska fronta. Italija, 5. marcs. — I tali janako vojnoministrstvo naznanja da so odbili Italijani vse avstrijske napade ob soški in tirolski fronti.' vec je prav po e
navdušenja je bilo kmalo konec. Na zadnji strani lista je bil namreč prijatelj pristavil pristen pe čat lastnega produkta. Gospod u-rednik. hotel sem vam že ponuditi to pismo, da bi ga fotografirali in priobčili v listu, pa sem se premislil. Gotovo bi se ustrašili stroškov. Treh temeljnih barv bi bilo namreč treba, da bi bil omenjeni pečat v listu ravno tak kakor je 11a pismu....
V tretjem pismu ni bilo me zmerjanja. Glasilo se je takole:
"Peter Zgaga, saj 110 boš zameril. če te nekaj nadlegujem. Ker vem, da imaš z uredniki dobro zvezo. in ker v«dim, da natisnejo vse tvoje neumnosti in neslanosti, te prosim, da kako skomandiraš, <la bo prišla tale moja pesem "Luna sij<* v li>t. Če ni kaj prav, pa popravi."
Bral som pesem in bral. pa nisem vedel, če bdim ali sanjam. — Slednjič sem prišel d oprepriča-njn, da je to pesem spesnil Prešeren s tem razločkom seveda, da je postavil vse vejice in pike na pravo mesto.
Rojaku sem pisal, da lahko spesni vse Prešernove pesmi, ker je Prešeren že umrl in ga potemtakem 11«* more tožiti. Čuva naj se pa pesni kovati Cegnretovih proizvodov. — Cegare je namreč še vedno živ in zdrav in še vedno pesmi kuje.
Naslednje pismo se je glasilo:
"Predragi Peter Zgaga! Če si še samec, psidi k nam, tukaj je vsepolno slovenskih cvetk in ječmenovea tudi de manjka. Cvetk
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
LED AR
za leto 1916.
Velja 3 poštnino vred 35Jcentov.
Obseg beril*:
Domovini in narodu. (Pesem.} i— Običajni Koledar. Strain« ItevilSl, Krogla. — Maska. -— Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. -— Duševni blisk. * Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. «—• Eksplozivne snovi — V lekarni 11 Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. Galipolis in Dardanele. • Julija Romain. <— Rmena pošast. —• Doživljaji t zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. ►—• Čustvena udova. «—• Kovač. Kolonij alna posestva Nemčije,«—• Bodočnost Evrope. Urednik. »—• Pohab* ljenec. «— Le BetaiL —« O vzrokih svetovne vojne. » Petindvajset frankov. Kako nastane strelni jarek. ~ Kdo je bil? — Klasični topovi. >—» Pea v vaj* ni.'— Belgijska armada. «Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčka •—i Ljubi denar. Srečanj«.* Mobilizacija v Venezueli. fipecialitete. Prvi polet iz Evrope v Ameriko. • Čudne zgodbe. — Rdeči trak. m Preglji dogodkoz avfitovnfl ▼ojn«, Kitaj ski tipi. * gmelnice, OglaaL
um:
Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. »-< SestaneE nemXEeg* tU avstrijskega cesarja. Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. s—• Prizor na cesti v Belgradu: učinek Šestnajstpalč« ne avstrijske granate. Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob VislL — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji »o Italijanski bersaljeri v boju. • Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu. —«Ita* lijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. —• Ranjeni Rusi, zapuščeni oA svojih ob priliki bega iz Varšave,— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane avstrijskih topov. <— Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti— Učinek avstrijskih granat v Zagradu. Ameriški podmorski čoln, ~ Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali —* Fort Itv. 19 pred Przemjslom, katerega bo Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. At« atrijska havbična baterija v akciji -— Pogled na del Varšave. — Bolgarski čete na gorskem prelazu ob srbski meji — Avstrijske prednje straie v Bi« siji — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. • Prizor iz Lvova, Učinek avstrijske granate v Anconi <— Avstrijska invažja na Poljskem. — Ruski vojni jetniki —• Vodljivi angleški zrakoplov —i Bovec m Prestrelj* nikom. — Triglavska pogorje «TI!,
SLOVENIC PUBLISHING CCL
je prav veliko^tnkaj in jeemeno-Čc bi hotel ka-
L

______
____
-___-.___
__L
□
GLlAB NASODA. 7. MARCA, 191«.

Jugislovanska
a	-

Katol. Jednota
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI;
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barber ton
Ohio.
Oiavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joiiet, HI
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEI1AR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNTK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. Q. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, Itev. 1,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva av. Srca Jezusa, Itev. 2, Ely. Minn.
rOHN GRAHEK, it., od društva Slovenee, itev. 114, Ely,
Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se u t bode odralo.
Druitveno glaailo: "GLAS NARODA."
Jaka Fajtingar.
Ivan Tratan.
k met j.
a ju /iv] in vein ► jim «1«
naj to
pui
: i
Kaj I
nasi v; ttgarjei >>kovnj 'ujtinci
u gar. živita ♦ kaki v. <» r
V S c a
JU
u nižin. | lar žanjt-jo.' li itue " Kaj-ime pravza-nihčtr. S«i mu i lcp<*, če
dejo /. njimi. Pred leti s<- niso toku delali. Kak zajec ali srna j« morala lati življenje. Krasti je j tvm*vamo. divjačina je dobro /:».va• oven« ; živila so drajra, za->!už»-k pa liam-s ravno tolik kot pred desetimi leti. kvečjemu gobe dražje. Teh pa rte morejo toliko nabrati, da bi se poznalo pri njih-«\em življenju.
Ive družini otoinci sta-irsikaterem prijKJvedu-gOzdu l.€Kl
di
'U t?!
t>TO.
r uki
f 'J cu v jr na Obli m Oče lega
'adel vola. v goli in pri ubitem volu uca-*>>» se mu morali ljudje iz-ko «o šli v nedeljo zju-naši. Oče onega ni im» l ne ie kozolea, pa je vendar vnako leto po 50 mernikov Tretji je imel pol m era i -'t ve deset oken kozolea. je imel celo poletje polneki ni raslo na njegovih Štirje striei teh Knjtin-so z laj vzdihujejo nekje v i <iabru so zažirali hišo na iti naenkrat. Orožni**} upali v vas. je moral preobleči
traj k polja, i prodal pšenice fca pow pa tfa ga žita njivah, ga rjev ječi. Pi vseh »tirih ok mki hi takrat bam t»uber m* v orozniško obleko. Z zvijačo se jim je potem posrečilo dobiti po-/igalev v roke. Obsojeni so bili na Htnogo let ječe. Kdeu izmed njih je bil priden v j« ei, cesar k a je ob neki prihki pomilostd. Ponoči je vruil v našo vas. Puška je
skozi okno je priletela in zadela (Jubra v ramo. Iit>k<»viijM>- Fajtingar. Ho-'• je izginil, niluVe več Ka ni
po«'Ha, krogla Kdo? kovnja
videl. Le Gaber ga je preklinjal, dokler ga je bolela lana, potem je tudi on pozabil nanj.
M in >tro trrt hov se pripisuje r*>-kovnjaeem. So moja mama še spominja, du so oee v sedeind<"Setih letih au pra^u zvečer kleče molili ro/ui venec, da so mo«.»li ol»eaem pazili na hlev. Ponoči je spal vedno kdo za vrati v hlevu.
To 111*0 bili rokovnja<*i. Prav navadni ljudje so bili, tatje, ki so na račun rokovnjaeev kradli, juh /iirali in celo ropali. Pojavili so i-e sele pot»*m, ko so bili rokovnjači ž** davno i/trvbljeni. V nekem ča-jih je bilo mnogo, prazaprav je bila eela nasa vas velik tat. Bili so dobro organizirani. Orožniki jim niso mogli priti prav do živega. Sele po mnogem tmdn se je končno posrečilo jih iztrebiti. Nekateri so odšli v tuje kraje, drugi so nail i svoj žalosten konec po jetnisnieah. Le dve družini Fajtinsjarjev sta ostali v vasi. Ti ne aejejo in ne žanjejo, pa, vendar žive bolje kot vsak posestnik.
Fajtingarji nabirajo poleti maline, gobe, mravljinčna jajčka, plaoinaki mah in različne korenine in koreninice. Posimi nosijo
.laKa l'*;i jtingar je o»tai samee do starih dni. Že čez petdeset mu j ■ >1". Na koncu vasi je imel svojo b »rn«» bajto. Tam je živel svoje skromno življenje. Njegova po-> bnost je bila, tla ko je pečal iz-f j«-i pod< ključno le z nabiranjem planin-i« \ su-|skega mahu. To mu je sea som po-p..	Malo bolj šport kot pa obrt. Če je
le količkaj kazalo vreme, je bil <>!» stilneneui vzhodu že vrh Kri--k.' planine, ob zatonu pa zopet v dolini. Vselej je prinesel natlačeno poln koš planinskega mahu. !>easom je rKlkril taka maiiovišča. da ni mogel sproti znositi mahu domu. Nabiranje mahu je jako nevaren šport. Jaki končno oni mah. ki raste na pristopnejšili mestih, ni bil nič več všeč. Strast se </a je polastila.: čim večja nevarnost, s tem večjim veseljem ga je Jaka nabiral. Vsako steno je oblezcl, vsako brezdno ^pregledal; pottul je strasten hribolazee. Ko naj j* čakal, da se je sneg umak nil nekoliko bolj k vrhu Grintov-ca, že je bil v gorah in potem sko-ro isik dan do pozne jeseni.
"Jaka. ali si tudi ti prišel.' Pojdi no pit!" je klical v nedeljo popoldne liregar iz Kokre Fajtin-garju. "Oštir. zdaj ga pa le daj še merico. Na to veselju naj bo, ker je Jaka prišel!"
"Tobaka mi je zmanjkalo, sem pa dejal, moram iti ponj. V gorah ga ne prodajajo; česar nimaš seboj, gori ne dobiš."
"Jaka. ali še vodno laziš po gorah in skalah?"
"I. kaj pa bom! človek se nekako navadi na pečine. Dolgčas bi mi bilo brez njih. Glej, tam-le Knapčev oče so se navadili na polje, daj jih v mesto, dolgčas jim bo po njivah in travnikih."
"Thto je pa res", je odgovoril -tari KnapeČ. "Kar je. pa je", je še pristavil. Brez teira ni končal nobeneera stavka.
Jaka, sem dejal, kako se pa kaj zasluži pri mahu?
11 No, zasluži... Obogatel ravno ne bom. beračit pa tudi ne poj dem. dokler bom zdrav. Pa kak krajcar se še lahko prihrani, če si pameten."
"Kar je, pa je, Jaka. Ti že lahko shajaš, vsa maliovišča so ti znana. Sem dejal, kar je, pa je.
*'No, potem pa že. Kaj pa, da s*e ne oženiš, Jaka? Dosti si že star za žen itev.
"Prestar, reei, prestar, Bregar. Kdo me bo starca maral! Veš, dokler sem bil še mlajfti, sem vedno mislil, da bom lahko izhajat Pa
ko bi mi liko pot
kdo bi me maral!"
''Koliko križev pa ze imaš na hrbtu?"
''Že gre čez kljuko."
"E. ne pripoveduj! Izgledaš pa za trideset."
"Oče. koliko jih imate pa vi.'"
"Kar je, pa je. Stiriinsedemde-^•t j ili bo zdajle o sv. Alešu. Ti jih boš pa menda dvaiupetdeset, ali ne V* je odgo" oril Knapeč, ki je bil nekoliko gluh.
"Uganili ste, oče!"
'*Saj sem vedel. Ko se je tvoj oče ženil, smo voglarili. To so bili časi! Danes pa. če nekoliko zavri-skaš, že hodijo orožniki okoli hiše. Tilnovega Franceta smo takrat pretepli. Sedem tedno je ležal, pa se ni nihče zmenil za to.Na podu smo plesali, je pa tvojemu očetu spodbH. ko je s tvojo materjo mimo priplesal. Kakor bi bil ogenj v strehi, tako je bilo. Vsi naenkrat smo ga. Kar je, pa je
"Jaka. ves. če bi ti imel prav veliko veselja do ženitve, bi ti jaz povedal za dekle. Ne bo ti žal. ee jo vzameš. Par desetakov dote bo imela, pridna je, pa delavna, da malo takih."
"K, Bregar, nikar se ne norčuj!
r,
i zašila; na gorah se je ve-|Pol)iti- Moglo bi se mu spodrsniti, [užival ob moji tirani. Tako krepe-lpotem je Jaka začutil udarec. Kri j me in odnesel v dolino. Pred rga... Oženil bi .se, pa|tla pade v brozdno. Niti vrata bi nim po tebi! Zdi se mi. da leži kosjse mu je vlila po obrazu. Veliko! Franco ga je položil. Franca se je
ne zakrakala za njim. Franca je ledu ob meni. kadar me objame rano je moral narediti kamen.' zasmejala, France jo je grdo po-
na miga vala. 110. Fr&nee je ni hotel razumeti. Prepošteu je bil. — Šli so k poroki. Še dve uri, pred-
no je Franca stopila pred oltar, rokami te bom pričakovala, pa saje bila v Francetovem objemu.jmega, brez Jake. Ali narediš, Veselila sta se, da bo zdaj vedno France?
Jaka. Ne morem ga nič vee trpeti, mnogo je bil krvi. Jaka bi bil rad Vsak dan se mi gnusi belj. Fran-' potipal kaka je rana. Ni mogel, ee, jutri naredi kouee! Z odprtim^ Z obema rokama je držal vrv.
Premišljal je: Zakaj naj bi ubi
jal Franceta ! Ženo mi je zapeljal, varal me je. Saj ni ros. Jaz sem
tako. K aj pa pozimi? Jaka se.nej "Naredim, Franca, naredim! mu vzel ljubico! Nobene pravice gane oil hiše. No, do takrat se kaj Naj se zgodi potem, kar hoče! En- nisem imel do nje. Prej je bila
iznrenitMli. --kr:>t tiinvii Vliti Irnnoii toVn -ni TII ipurnvn L-r.t mfiii	^
gledal: "Morilka!" in odšel je v tujino.
Nikdar več se ni vrnil k uji.
Rojaki!
Kdo bi maral zame?"
"Kaj se bom norčeval! Če bi popra šal. gotovo jo dobiš. Moje sestre hči je, Fajdigova Franca. Šeb- dvaindvajset let je stara. Kak. tri desetake bo tudi prinesla k hiši. Več pa moja sestra ne more dati. Sedem jih je, pa samo bajta in par njivic."
"Fajdigova Franca... No, jaz je ne poznam."
"E. kaj je ne boš poznal. Včasih nosi pri Viršku preste. Lani v advent u jih je že nosila. Pa da m- boš mislil, zakaj jo tako ponujam! Bendarjev iz Nove vasi vedno okoli hiše lazi. Ne maram, da bi se kaj zgodilo. Ljudje imajo potem toliko govorjenja, zato bi j«» rad od hiše spravil."
"Jaka! Kar je, pa je. Vzemi jo. če je dekle za to. Zakaj pa bi je ne vzelMočan <4 še. Štirideset
let še lahko živiš. Žensko baš pa h- imel p H hiši. Skuha ti. opere. I i«;! j redno življenje bos imel."'
"Saj mene tudi malo vleče, da bi poprašal. Samo bojim se: mlada žena, star mož, še ni bilo nikoli kaj prida."
' Za trideset izgledaš, za trideset. Le kar korajžo, pa poprašaj! Vem. da ne bodo rekli ne."
"Pa res ne vem, kako naj na-redim. ("e bi potem rekli ne, ima človek samo nepotrebno sra nioio."
'"Jaka. kar je, pa jo. Poprašaš lahko. Fajdigovka ti gotovo ne bo odrekla. Boš saj dekle videl. Saj se Še potem laliko kesaš, če bi ->i kaj premislil."
"T. no. naj pa bo! Bregar, pa no vej. da v nedeljo pridem, popoldne po nauku. Knapčev oče pa pridejo z menoj. Kajne, oče?"
"No. pa pojdem. Daleč je v Kokro, seveda daleč, pa bo že na kak način. Kar je, pa. je."--
Dva meseca pozneje je bila Fajdigova Franca mlada Fajtin-garica.
Jaka je bil srečen. Franca,mu je skuhala, oprala peralo. zašila, kar je raztrgal na svojih potih. Medtem, ko je Jaka nosil mah, je Franca nabirala jagode in pobirala suhe veje po gozdu, da bi ne bilo na zimo treba kupovati drv. Jaka je odšel vedno kmalu po polnoči v gore. S solnčniui vzhodom je liotel biti že vrli Kriške planine. Temu užitku se ni mogel od-povedati. Kmalu za Jakom se je dvignila Franca in šla nabirat gobe. Treba je bilo zgodaj vstati, pozneje so prišli drugi ljudje. Ko je poslalo sol n ee prve žarke v krivnosti polno svetišče gozda, je bilo tam že zopet vse mrtvo. Ljudje so cdšli na polje po svojih opravalih...
Franca je gobe nabirala najraje v gozdu proti Novi vasi. Ljudje so tn kmalu zapazili. Bendarjev France tudi hodi vedno tja nabirat. No, Jaki to ni p riši o do ušes in dobro je bilo.
Jaka ni mogel Franci biti nikdar ono. kar je bil Franee. Franceta je ljubila, Jako trpela. Prisilili so jo, da ga je vzela. Bendarjev Franee ni imel ničesar, Francs malo. Kako naj bi živela? Jaka je imel vsaj svojo kočo in par krajcarjev prihranjenih.
Prva ljubezen se ne pozabi tako hitro. Franca je prvi čas ob-upavala. Franee je divjal, ko je zvedel novico o Franci in Jaki. Uniči onadva in sebe. No, nie se ni zgodilo. Franca ga je potolažila. Saj ni, da bi moralo biti kar tako. Jaka hodi po mah in France lahko pride k nji v vas. Jaka je star; morebiti ue bo dolgo živeL Po gorah lazi, v večni nevarnosti
izpremeni.
"France, sreča je nama mila Imam načrt."
"Kaj se ti je zgodilo, da si tako vesela jo je vprašal, ko sta se stbčajno srečala v gozdu pri nabiranju gob. Vedno sta se srečala slučajno.
"Saj ti pravim, da imam načrt. Jaka išče pomagača za nabiranje mahu. Vprašal me je, če vem za primernega. Danes mu bom dejala, da bi bil Tilnov Francelj primeren za to opravilo. Jaka te ne pozna. Pridem pote, nihče ue bo vedel, da si bil včasih moj ljub-ček. Iločeš, Francelj V
"Seveda hočem. Čim prej. tem bolje!"
"France, previdna morava biti, da Jaka ničesar ne zapazi! Še jutri pridem pote."
Zvečer se je vrnil Jaka z gor. Natlačeno poln koš mahu jo prinesel. Pred vrati ga je čakala Franca in mu pomagala odložiti koš.
"Tako je. če ima človek ženico kot je Franca", si je mislil Jaka. Pa sem takrat .še premišljeval, ali bi ali bi no. Terne sem se- branil."
Franca je postavila predenj skledo krompirja v oblicah in lat-vieo kislega mleka. Jaka je začel iUpiti krompir.
"I, Franca, kakor stvar premišljujem, vedno bolj sem prepričan, da bi bilo prav pametno, če bi vzel pomočnika. Šest dvojač bi mu dal vsak dan. Zaslužil bi mi jih devet do deset. Oez vse poletje •-»i se to že precej poznalo. Mahu je dosti, proda se lahko. Lekarnai »• mestu pravi, da bi potreboval desetkrat toliko, kolikor ga nano-siin."
"Težko boš našel primernega iloveka. Premišljevala, sem, kje b. jil kak čiovek. Pa ga skoro ni. Močan bi moral biti. pa zanesljiv."
Se nt e j. Franca me ima bolj rada. nego sem mislil", si je dejal Jaka na tihem, na glas pa rekel:
"Seveda, zanesljiv bi moral biti."
"Samo za enega vem: Tilnov Franee iz Nove vasi bi bil za tako lelo. Pa tudi pošten je. Njemu bi kihko zaupal.",
"Ne poznam ga. Če misliš, da bi bil, pa pojdiva jutri ponj. Dopoldne imaš čas."
"Nobenega drugega ne vem. Pojutrišnjem bi že lahko šel s te-ooj."
"(Jim piv j, tem bolje." * _ *
krat mora biti konec, tako ni mo- ujegova kot moja. Prišel je po goče dalje živeti. Naredim, Fran- svoje; zato naj bi šel v smrt? Ne
ca. vdova boš še jutri." —
Jaka je zakašljal: počasnih ko-
živita naj! Dejal sem: mlada žena in star mož še nikoli ni bilo
rakov je stopil če« prag. Ni ju ho- kaj prida. Ali je bilo treba tega? tel presenetiti. Poveeerjali so. Te- Ne! Zakaj sem ju ouesrečil? Jaz ma v sobi je kazala, da so se po- bi zaslužil smrt, jaz, ne on! dali k početku. —	"France, kamen se je sprožil
"Pa srečno hedita!" je dejala'nad menoj. Udaril me je. Lobanjo drugo jutro Fajtingariea Jaki in* "d je prebil, čutim, pa Fajtingar Francetu, ko sta se odpravljala v ima trdo življenje. Ni ga tako gore.	kmalu konec. Glej. zdaj bi izpu-
"Bog daj i" sta ji »odgovorila, stil vrv. Ne bilo bi te več. V dolini zadela koše na rame in odšla. j bi povedal, rano bi pokazal: ka-Ko sta bila sto korakov od hiše.jmen me je udaril, onesvestil sem se je Jaka spomnil, da je pozabil se. Izpustil sem vrv, ni ga več.
tobak.
Sen tej. tobak sem pozabil. France, kar naprej pojdi, doidem te!"
Vrnil se je. Franca se je čudila. "Franea, slišal sem vaju včeraj, ko sta me s Francetom posla-
Tako bi dejal, pa jaz ne maram tvoje smrti. Glej, počasi te vlečem kvišku. Jaz hočem, da živiš. Še srečen boš s Franco. Odidem v tujino; naredim ti prostor. Norec sem bil. da sem hotel, starec, lju-
Pri meni dobite vedno v zalogi Columbia gromofone. z in brez roga. Cene. od -4=15.00 do $500.00. Slovenske, hrvatske in vse druge slovanske plošče. Pišite po cenik; pošljem ga brezplačno.
IVAN PAJK, Columbia Gromophone Dept. 456 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
HIŠA NA PRODAJ.
Hiša ima 5 sob; zraven je lilev za dve kravi in potrebno poslopje za seno, koruzo in kokošnjak ter svinjak. En aker dobre zemlje je ograjene, na zemlji sta dva vodnjaka. Vse je 15 minut od preruo-govega rova. Kdor se zanima, naj mi piše.
Jacob Pot-očar. Box 167,	Dorrisville, lil.
(4-6—3)
IfcCE EE
lelavce za delati t nanjarai. Dobra plača in stalno delo.
U. Moench Sons Company, 12-2 v d)	Gowanda, N. Y.
bežni mlade žene. Glej, Francelj. 'a v smrt. Vedi, FVaneelj se ne'ravnokar boš tu. Čutim, da mi vrne nikdar vee! Naredim z njim.1 zmanjkuje moči, mnogo krvi mi	_
kakor hoče on narediti z menoj, j je odteklo."	' p , . - - , ,	,
e,	. ... » , .	I t i - -	"i izvedel za naslov svojega
Sama si naredila načrt za njegovo! Jaka je se parkrat potegnil, da. sorodnika
smrt."	je France stal poleg njega, potem
Franea je zavpila in hotela pla- je padel v nezavest. Zraven nje !
i se je zgrudil France, preveč so;
■liti za Francetom.
"Ne gani se mi! Ubijem te na'trpeli njegovi živci v zadnjih de-mestu! Fajtingarji ne poznajo setih minutah.
Prvi se je zavedel France
vtisnila \ kot in
V četrtek zvečer je prišel Til-jov France in v petek zjutraj sta so napotila v gore. Petek — slab začetek.
Zvečer je šel Jaku v gostilno po tobak. Vselej se je zamudil po icake pol ure. Moral si ga je privoščiti merico "slabega". Po celodnevnem trudu ga je bil potreben. France ni hodil z njim; Jaka mu je prinesel tobaka. Vsedel se je v kuhinjo k Franci. Jaka je oil vesel, da je France tako domač. Vode je prinesel Franci, če je bilo treba, in drv je nacepiL Jaka je bil zadovoljen z njim — Franca šo bolj. Ni pa tega kazala. Jaka ni smel ničesar slutiti.
Nocoj se j« vrnil prej iz gostilne. Franea in Franee ga nista pričakovala. Skozi okno je videl, kako se držita v objemu. Zavrelo je po njem. Tja bi skočil, pomandral bi ju! Postavil se je pod okno in poslušal.
France, šest tednov že hodita skupaj v gore. davno bi bil žc lahko naredil. Vsak dan sem pričakovala, da se vrneš brez njega. Gesa se bojiš? Nihče no izve. Vsak dan se lahko zgodi taka nesreča. Nihče ne bo niti slutil. France, nimaš me rad!"
"Franca, težko je ga tako »zahrbtno spraviti s pota. Glej. če bi dejal: "Pomeriva se, kdo je močnejši", bi se borila, tepla. Kdor bi bil močnejši, bi živel, slabšemu bi bilo mesto v prepadu. Brez premisleka in z mirno vestjo bi ga vi gel v prepad. Ničesar bi mi vest ne očitala. Tako je pa greh. Vidim ga: na vrvi visi. spustim vrv, roke so se mi zapotile, nisem mogel obdržati* Na dnu prepada bi ležal. Pod menoj «toji, gibljaj z roko, skala bi ga zbila v brezdno, Fratosa bi bila vtfc^i. Vsak dan si
pravim: narediš keaee. Bsd bi, pa ne tnaim, vest
preste, prav doli do Ljubljane pri- sem se zmotil. Oprala bi mi, ofole- ' je, Skala se utegne utrgati in ga
šale!"
Franca se je ^aplakala. —
"Glej. tli doli je posebno le}> mah in posebno veliko ga je!" je klical Jaka in kazal na petdeset net rov globoko steno. "Skoda bi ^a bilo pustiti. Na vrv te prive-žem: šel bi sam. pa me nekoliko boli glava- V glavi bi se mi uteg-lilo zavrteti, padel bi."
France si je privezal konec vrvi ">koli pasu, drugi konec si je ovil Jaka okoli žilave roke, na tla. se e vlegel in noge uprl v steno, ki je bil prepričan o nji, da bi se ne ganila, če bi tovoren vlak zadel ob njo. France je vedel, da je varen, "•o drži Jaka vrv v roki. Prej bi n u vrv odrezala roko, ko bi Jaka :zpustil. Počasi je izpusčal Jaka ;rv iz roke, počasi je lezel France po pečini.
"Jaka. le počasi! Še bolj po-":asi!"
France j«.- prišel na mesto, kjer "e bila. stena naravnost odsekana.
"Jaka. nič več ne morem!" je za vpil.
"France, zdi se mi, da je na odseku posebno lep mah. Spustim te
dalje. Obdržim te. čeprav s ce-o težo visiš na vrvi."
Jaka je še enkrat poskusil z 110-*o, ee ima trdno skalo pod peta-ni; potem je zopet lezla vrv počasi iz njegove roke. France je vi-^el nad prepadom. Čisto v zraku je plaval. Če bi padel tu doli, če bi "se odtrgala vrv, če bi -Taka izpustil, bi niti kosti ne našli na in u prepada. • "Jaka!" "Kaj hočeš?"
"Lep mah je tu. Dobro drži! vrnalu bom imel polnp košaro. So enkrat bom moral zlesti sem doli.
"France, nikdar več! Niti dales, uiti jutri! Nikoli! France, ali
Noe
se je nagibala proti jutru. Jutra-1 nji hlad ga je predramil. Kmalu! se je zavedel, kaj se je bilo zgo 1 dilo z njim. Še zdaj se je tresel groze ob spominu, kako je čakal,; kdaj pade v prepad. Fajtingarji; ne poznajo šale. Kje je Jaka? Po
JOSIPA DIVJAK.
Doma je iz Trške gore pri Krškem na Dolenjskem. Pred dvema b'toma in pol sva bila skupaj v Milwaukee. Wis. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj m* sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega.— Joe Pire, Box 747, Iiiclnvood, W. Va.	(7-9—3)
ISCEM DELO.
Podpisani želim dobiti delo v gledal je okoli sebe, potipal. Da 'kakem večjem mestu, kakor New tu leži.	, York. Chicago, Cleveland itd. Jaz
"Jaka. Jaka!" ga je potegnil sem dobro iznčen mizar, ali tesar. Franee za suknjič. Nič odgovora, mehanik. Pišite na: Potipal ga je. Mrzel, mrtev. Ka- j	Rudolph Mihelič.
men ga je ubil. preveč krvi je bil j 100 South Columbia Ave., izgubil. France ga je zadel na ra-' (6-9—3)	Miners Mills, Pa.
Daimaiinsko-Kalifornijska vinarska zadruga
Edino domače vinarsko podjetje z velikim skladiščem v mestu New Yorku MaSe vina, kakor tudi žganje s« naravna, zdrava, in najboljše vrste. Delamo jih po domalem načinu. Prodajamo jih po sledečih nizkih cenah: V zalogi imamo tudi vsakovrstna vina in likerje.
CENE ZA SOD VINA:
<Claret)) 52 galon samo____52C-06
(Zenfandcl) 52 galon samo.. $28.00
(liarbera) 52 galon samo____$32.00
(Burgendy) 5Z galon sumu.. $35.0*
BELO VINO (Riesling) 52 galon samo.... $35.00
i. Stuck) 52 galon somu......$35.00
(Sauterne) 52 galon samo.. $37.00 VINSKO ŽGANJE
Sod 25 do 28 galun____$2.15 galona
Sod 50 do 52 galon.... $2.10 galona ZA TRGOVCE SO POSEBNE CENE. ZA VSAKO POŠILJAT EV JAMt'LMO. Samo za GOTOV DENAR. Pošljite po Money Orderu ali v priporočilnim pismu na sledeči naslov:
DALMATINSK0-KALIF0RNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 140 Liberty Street, Ap. A. New York, N. Y.
posluša«?"
"Poslušam, Jaka/' "Prav je." "Jaka, šališ se." "'Fajtingarje v Jaka .se ne šali. Sliši dalje: Nikdar več, pravim, ne boš lezel po tej pečini. Nikdar, nikoli! Vrv izpustim, ubiješ se. Vem za tvojo namero. Ubiti si me hotel, še danes. Sam bi se vrnil zvečer v naročje moje žene. Ti bi ležal v njenem objemu, jaz bi spal prepadu večno spanje." "Jaka!"
"Ne kriči. France! Ne pomaga. Grlo si raztrgaš, niliče te ne sliši. Moje oči ne vidijo tvojega obraza, moj dull pa vidi. kako se bojiš smrti. Mučiti te hočem; za vse prevare se hočem mašče.vati. Po glej podse! Globok je prepad. Na dnu boš ležal. Jastrebi bodo klju-vali tvojo kri, orli bodo raznesli tvoje kosti. Franca bo plakala za teboj: že plače. Povedal sem ji, da te danes ubijem. Zato sem se vrnil jk) tobak. France, ali slišiš? Smrti se bojiš. Strahopetnež, smrt v gorah je lepa, veličastna. Prvo solnee te bo objemalo s svojimi žas-ki, zadnja solnčna zarja bo zvečer poljubljala tvoje kosti.' Treses se, kot šiba na vodi trepe-1 ta.;, na vrvi čutim. Glej, Spuščam vrv! Ha, ha! Vrv pade s teboj vred v prepad, ne oklepaj se je tako obupno. Ona te obdrži,
PHOnfc 249
Zastopnik "GLAS NARODA"
Bi Cortludt Street. New York. N. T.
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 713-729 MARKET STREET
WAUKRGAN, lk,k.
PRODAJA fins Tina, Isvratna sasotk«, patentirana; zdravila.
PRODAJA Tosat listka rsah prakosor-ikih črt.
POŠILJA denar ▼ itarl kraj ^asealjlvt in pošteno.
UPRAVLJA vaa t »otarakl poaal »padajoča dela.
'KRACKERJEV' BRINJEVEl
H»»V UVUJ7UQ, VU
(ko »pustim jmm." jisJ Nad Jakom aa it


"Strahopetnež si, vesti ae bojiš.1 Nad Jakom aa je «re2U kamen. Zakaj? Vest se ti utiši. Srečo boš Par krat je poskočil po strmini,
i
jc najstarejše io od zdravaikov priznana kot najboljše sredstvo proti notranjim bolezni*.
om m -BBEfTBTIO" I «t»kl««l« S Ml
12 ateklttl« lMt T IALOGIIMAMO m-51 Cisti domaČi TUOPINJHVJSC la 1LXVOT-KA	v nail Ustni dlstllerljL
INsde cene •e Bledeče: Troplnjeree per gm!. $2.25, $2.50, 92.71 la U.S8 Blovovlta per gal.	S2L7»—9&M
Tropinjerec ca boj	f 9.0S
Sllvovlta aaboj ..........IULM
'W Bye WUlakey S let »tmi, aabol__fll.M
Mudeča Oblo vina per gaL „ IK, Ste. N*. Catawba tn Delaware per gal. .. 7Se.—80a.
Za 5 In 10 gal. poeodo računamo 12.00. aa 8» gaL $2.00, aa večja naročila Je aod aastoaj. Naročilo naj ae prllofi denar all Money Order 1» natančni naslov. 2» pristnost pijače
Tbe Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CUB AV&, CLEVELAND, 0.
GLAS NARODA, 7 MARCA, 19 lg.

EMILE QABORIAU:
GOSPOD LEC0Q
24
Nadaljevanj*^ . ENOINTRIDESETO POGLAVJE
1'radniki Mli /itt«-jn ravuotako razočarani, kakor >«» bili prej «'li. Preiskovalni sodnik je podprl glavo, ravnatelj je pa rekel: —
-	Škoda. bko«ia. — Vsa vnvi bistroumnost je bila zastonj.
Leeoq se je nasmehnil:
Kes g<»spod ravnatelj ? Ne. ne. jaz nikdar ne izgubljam pc nepotrebnem času. .Jaz nisem tejfa mnenja. No. povejte mi, ali ste kaj dosegli?
—	Seveda. Dognal sem. kaj ni obtoženec. — L* patu. da se ne boste norčevali i/ mene, ampak da uii boste pomagali izvedeti, kaj da je. —
Sodnik je rekel po kratkem pomisleku:
—Prav imate. Ta Maj mora biti ugledna m zelo znana ose-!mi. Toda pojasnite mi. «zospo<l Leeoq. kako je /amo^la ta ugledna
•	seba izjriniti s površja, ne da bi policija dognala za to. — Visok gospod, kot si ga vi predstavljate, ima vendar družino, prijatelje in znaucc. — < e bi le /a en dati izginil, bi ga takoj pogrešali in na ta ali oni način bi izvedela policija o tej zadevi.
Pustimo te pogovore in poskušajmo razrešiti uganko. — Skrivnostno se j»- nasmehnil in pristavil: — Jaz vem. kako jo bom razrešil.
—	A;
-	Sredstvo, katerega se bom poslužil, bo uspešno in je čisto eno stavno. Zvezek iV-ranprerjevih poezij bom kupil in začel z Majem dopisovati.
—	Na kak način vam bo pa odgovarjal 1
To bom pozneje videl, i-kal bom. poizvedoval in pazil na vsako njegovo kretnjo. Ako bo jutri začel peti zopet pesem o Dio-genesu. mu bo vrgel oče Absint skozi okno moje pisemce.
Po kratkem iskanju so dobili ravno tak papir, kakoršnega se je posluževal Majev tovariš. - L"co«j je sedel k mizi in začel listati po Unjigi ter pisati številke. V desetih minutah jc bil s svojim delom golov. — Napisal jc sledeče:
— Jaz sem ji sporočil vašo željo. — Ona ni zadovoljna. Preti nam torej velika nevarnost. Pričakujemo vaših navo dil. — Jaz trepetam! Zatem je zavil papir, spravil ga jr v krušno krogljieo in rekel: Jutri zjutraj bomo marsikaj izvedeli.
Jutri. štiriindvajset ni . ki ga ločijo «xl usodnega trenutka, se mu je zdelo, kakor cehi večnost.
Maj je bil tisto noč zelo nemiren. — Večkrat .ie vstal iz postelje, hodil semtertja po celici in šepetal:
—	Moj Bog, kakšna težava, kakšna težava!
l)obro	mislil Leeoq nemiren si. ker nisi dobil včeraj
pisma. Le potrpi, le potrpi. -lutri boš mojega dobil.
Ob osmih zjutraj je začel jetnik peti: Kakor Diogen. .. .
1 tihnil je. še predno je skoueal prvo kitico. — Predenj jc bila pril«'tela krušna krogljica. Leeot| je zadrževal sapo in ga motril, kakor divja žival svoj plen.
Maj je bil najprej pogledal strop, potem v okno iu slednjič o-koli sebe, kakor da bi si ne znal raztolmačiti, odkod je priletela krogljica. — Zatem jo je pobral s tal in jo radovedno opazoval. — V njegovem obrazu se je pojavilo silno presenečenje.
Kaj pa je to je pomislil Leeoq. — kakšne komedije u
gunja!
Obto/.-iif«- .t«* razvil listek, in «a radovedno ogledoval. — Naen-rat j- pa planil k vratom, z vso močjo udaril po njih iu zakričal: Pomagajte! Paznik! Na pomoč!
Paznik je prihitel in ga vprašal skozi lino pri vratih :
—	Kaj hočete f Takoj moram govoriti a preiskovalnim sodnikom
—	Dobro, obvestil ga bom.
—	Takoj, takoj' — Nekaj važnega mu bc-m povedal
Leeoq ni niet >ar vee slisal. — Planil je iz svojega skrivališča in
/acel teči proti Segmuellerjevi pisarni.
—	Kaj pomenja to .' — je mislil sam pri sebi. — Ali se bo zdaj uganka razrešila? — Gotovo je samo nekaj, namreč to, da nima ino-;>■ pismo nič« sar >kupne«r* s oklepom obtoženca. Pismo bi lahko prebral samo s pomoejo knjige, katere pa niti odprl ni.
Preiskovalni sodnik je bil silno presenečen in jc šel takoj z Le-«-oqom v Maje\ o eclieo. — Na hodniku sta srečala ravnatelja.
Ko so vstopili, je sedel Maj pri mizi in si z rokama podpiral glavo.
Klicali ste me je rekel preiskovalni sodnik.
—	Da. gospod sodnik.	,
-— Rekli ste. da mi imate nekaj povedati.
Dobro. Torej želite, da naj ta dva gospoda odideta? Zak.i.i ' Naj !>• ostaneta. Še boljše je. da jih več sliši.
—	Torej povejte!
Stopil je sredi sobe, levo roko od sebe, desno pa pritisnil na srce ter -»-ieel:
Povedati \am moram gospodje, da sem jaz čisto pošten člo-w k. Moj poklie nima s tem popolnoma nobenega opravka, kaj ne? — Kot potovalni umetnik....
To hmo že vse sliš.di. - Povejte, kaj imate na srcu? Kakor hočete. — V dveh besedah vam bom vse povedal: — lu krušna krogljica je priletela skozi okno. — V krogljiei je papir, na katerem so številke. Te številke morajo nekaj pomeniti, toda jaz ne vem kaj.
Pokazal je pismo preiskovalnemu sodniku iu pristavil:
—	Tukaj je pismo.
Vhi t rije so bili kakor omamljeni. — Maj se je delal kot da bi ne
•	pazil, kakšen utis so napravile njegove besede, in nadaljeval:
Oni. ki mi jc to zagnal, je najbrže izgrešil pravo okno. — To pismo j» bilo komu drugemu namenjeno, skoraj gotovo onemu člove-i 'i ki j« zaprt v si s. dnji celici. < ♦ bi ne bil obdolžen uiuora, bi mol-ea 1. k« r mi pa preti gilotina. sem moral povedati. — Nedolžen sem, |K>polnoma nedolžen, gospod sodnik.
Sodnik ga je ostro pogledal in rekel: Lažete! Pismo je bilo vam namenjeno.
Meni * Mislit«*, da bi vas poklical, če je bilo meni namenjeno. — S«j bi nikdo ne vedel, če bi pismo obdržal.
To je rt k<jl s tako prepričevalnim glasom, da mu nobeden ni
mosrel takoj odgovoriti.
Le vuui pu dokažem, da luzete je rekel sodnik. -- Če vam takoj, kar tukaj na mestu dokažem?
—	Strela božja, potem ste pa eopmik Oprostite gospod sodnik, nisem vas hotel žaliti....
Preiskovalni j»odnik se ni zmenil za njegove besede. — Ubrnil 11 je k Leeoqu rekoč:
Prosim, povejte obtožencu, kaj je zapisano na listku.
Obtoženec je detektiva grdo pogledal in rekel z zamolklim gla-
—	Aha. ta detektiv zna brati taka pisma.' -- T.-« detektiv, ki pra vi. da sem jaz velik gospod----
Od vrha do tal ga je pogledal m slednjič siknil skozi zobe.
—	Če je tako. je moja stvar v redu. — Če hoče napraviti poli-ciia iz nedolžnega človeka lopova, potem ga napravi. — In če obtoženec ne dobi nikakih pisem, mu jih detektivi pošiljajo.
Leeoq ni vedel kaj bi storil od samega presenečenja. — Stopil je k mizi in s pomočjo pesmi raztolmačil pisavo.
Toda Maja ni spravilo to v zadrego. — Tajni pisavi se je čudil, kakor se čudi otrok igrači in slednjič rekel, da je policija res prebrisana. ker si kaj takega izmisli.
Ko je preiskovalni sodnik izprevidel. da ne more ničesar opraviti. je odšel s svojima spremljevalcema. — V pisarni je <edel v naslonjač in rekei:
—	Zopet smo popolnoma poraz- ni. Ta čl« vek *»«, ost.-il za nas to kar je, namreč uganka.
—	Zakaj se je pa tako obnašal — je vprašal ravnatelj. lega si nikakor ne morem raztolmačiti.
—	To je čisto enostavno — je odvrnil L*'co«4. On je hotel prepričati sodnika, da sem f«il 'teli prvo pismo sam napisal. Predrzen poskus je bil, pa s,- mu je popolnoma ponesrečil. — Samo tega lie vem. kje je izvedel, da sem jaz prestregel prvo pismo. — To se najbrže ne bo nikdar pojasnilo.
Ravnatelj in Leeoq sta se spogledala in mislila vsak svoje.
—	Hm — si je mislil ravnatelj. — da je pismo, ki je včeraj priletelo pred Le.-oqa. Leeoq sam napravil. Njegov prijatelj Absint ra je v prvem slučaju ravnotako lahko prestregel kakor v drugem.
Kdo ve. je mislil Leeoq — če ni ravnatelj vse povedal Ge-
vrolu.
—	Končano je - je rekel Leeoq jezno. — Pripoznain, da se mi načrt ni posrečil. — Obtoženec Maj pride pred porotnike, ki ga bodo obsodili na smrt ali pa oprostili. - S to zadevo se ne bom več bavil. —
Tako jc rekei. toda mislil ni tako.
Osem dni zatem ga jc dal preiskovalni sodnik poklicati k sebi.
—	Vidite, gospod Leeoq — mu je rekei. — Zadeva me vedno bolj zanima. — Strašno nas je potegnil.
—	Edino sredstvo nam še preostaja - ^ odvrnil detekti\.
In to sredstvo je 1
—	Dajmo obtožencu priliko za be«?
(Nadaljevanj* pnhodniiM
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Penn-•ylvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni sa-stopnik
r


Kaj pravijo pisatelji, uCenJakl ta državniki c knjigi Berte pL Battncr.
"Doli z orodjem f
Lev Nikolajevi« Tolstoj Je pisal: Knjigo sem a velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga selo vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih misli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar Je umrla madame BUel ni
bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Snttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem' Je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da ae bližajo Človeštvu boljši časL Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lnd. Jakobovski: To knjigo bi človek naj raj še poljubil. V dno srca me Je pretreslo, ko sem Jo prebraL
Štajerski pisatelj Peter Bosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Grieglach ln sem bral knjigo z naslovom "Doll x orožjem I" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko se in jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi ▼ Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. AH bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To Je najbolj5a knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je Imel leta 1890 v Berlina) * Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom posadil. Nej bi tudi tr. knjiga našla svoje apostolje, ki bi Sli injo križemsvet ln učili vse narode....
Finančni minister Dunajewskl je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben vojaški strokovnjak, noben državnik, pač pa pil prosta	Berta pL Snttnerjeva Prosim Vas, posvedte par ur temu delu. MUilm, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo.
CENA M CENTOV.
Naročajte jo pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
lir. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda".
MODERNO UREJENA		
TIsKAPA KLAS NAM		BI
		
25	VSAKOVRSTNE TISKOVINE	mSSS*.
^mm*		
	IZVRtUJE PO NIZKIH CIMAE	
	■ » ■ m	
	• " D1LOOKUSVO, • ■	
	i«ii	
	IZVRŠUJE PREVODI V	
	DRUGE JEZIKE.	
	■ s ■ ■	
	UKUSKO ORGANIZIRAVA	
	IXSI	
	rMBMR N) DRUŠTVENA PRAVILA,	
	OKROŽNICE —. PAMTLRn,	
	CENIKI I T. D.	
	VSA MABOtilLA roSLflXI Ml	
	SLOVENIC PUBLISHING GO.	
	S2 Cortlandt St., New York, N.T.	
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
. j
"THE BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION" <ca državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili •»sleparjem, oropani ali če so z nji mi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk » aaturalizaeijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi čakali novo-došle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office.
Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTMENT OF LABOR,
BUREAU OP INDUSTRIES V AND IMMIGRATION. Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room 2012.
Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete nre zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih po poldne in ob sredah cd sedme do devete ure zvečer.	(lx v t)
Rojaki, naročite se na "GLAS NARODA", edini slovenski dnevnik v Ameriki.
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrsto lsdelujem U popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno In aanesljivo. V poprav? zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie tad 18 let tukaj v tem posla ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vaamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka korflno kdo zahteva t>rea nadaljtalb
vprašanj.	_
JOHN WENZEL. lili Kast (2nd SU Cleveland. OkU
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav id pa kolonij skih posestev vseb velesil
Obsega 11 raznih zemljevidov.
na 20tih straneh in vsaka stran je 10^» pri 13y2 palca vehka.
Cena samo 25 centov?
Manjši vojni atlas
devet raznih aemljevido*-
iii*. 6 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov.
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da s* vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
£^Cortlandt Street,	New York, N ^M
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
Ufetatj PiblisJ v GREATERNEW TOIIU
ANTON BURGAR
13 CORTLANDT STREET, NEW YORK. M. Y,
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postrežem.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov.
EadeJ Je natančen popis koliko obdega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. <3.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas Je dobiti tudi velike semlj^vide posamesnlb držav, kakor naprimer od Italije, Rnslje, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
NaroČila in denar pošlji ta as t
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V KDEUtENIH DRŽAVAH. — VAEOdlTl SE liVK
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatv« tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre ; bnjejo pofiiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej nI nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom lm zn*Pf»™ v staro domovino?
100 K velja sedaj $14.00 s poštnino vred.;
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.