Poštnina plačana v gotovini Cena Din Stev. 216. V Ljubljani, sobota 24. septembra 1938. Leto IH. Evropa med vojno in mirom! Razgovori med Chamberlainom in Hitlerjem so se razbili - Chamberlainova izjava o položaju in odhod v London - Splošna mobilizacija v ČSR. Vse zveze pretrgane - Francoski ministrski predsednik in zunanji minister potujeta v London - Hitlerjeva spomenica ČSR in sudetskim Nemcem Delna mobilizacija francoske vojske Anglija ne verjame v vojno London, 24. sept. m. Ožji odbor kabineta, v katerem so bili vojni in zrakoplovni minister ter minister za narodno obrambo, je zasedal do pol 2 ponoči. Poročilo o položaju ni izzvalo v angleških merodajnih krogih posebnega p.-esenečenja. Ti krogi gledajo še še vedno na vso stvar precej mimo in hladnokrvno ter eo prepričani, da bi bile vse nevarnosti odstranjene, če bi Nemčija zasedla sudetsko pokrajino v dveh dneh, toda če bi vojna med Nemčijo in Češkoslovaško trajala dalj časa, bi v Evropi prišlo do novih komplikacij. Vendar izražajo prepričanje, da za zdaj do vojne še nc bo prišlo. Vsi dopusti častnikov v mornarici in vojski so preklicani. V Italiji - strah pred vojno Rim, 24. septembra m. Po razgovorih med Chamberlainom in Hitlerjem v Godesbergti merodajni krogi v Rimu poudarjajo, da je položaj zelo kritičen. Prvič se ob tej priliki na teh mestih poudarja strah pred vojno. Nobenih izrednih odredb na Madžarskem Budimpešta, 24. sekt. o. V madžarskih uradnih krogih izjavljajo, da mirno gledajo na sedanji položaj na češkoslovaškem ‘in da zaradi mobilizacije lam ni madžarska vlada izdala nobenih izrednih ukrepov. Varnostne odredbe na meji so ostale iste, kakor so bile pred nekaj dnevi. London, 24. sept. m. Ob pol 12 je londonsko madžarsko poslaništvo na poziv iz Budimpešte obvestilo vse madžarske častnike, da se morajo takoj priglasiti na službo svojim poveljstvom. Budimpešta, 24. sept. m. Zaradi stališča madžarske vlade do dogodkov, ki so izbruhnili v zvezi s sudetskimi Nemci na Češkoslovaškem, je treba pričakovati v najkrajšem času spremembe v madžarski vladi. Verjetno je, da bodo iz sedanje vlade izstopili vsi oni ministri,. ki ne soglašajo povsem z onimi, ki zahtevajo radikalno rešitev vprašani* — J*arske manjšine na Češkoslovaškem. Mobilizacija v ČSR poteka v redu London, 24. sept. o. Kakor so mogli kljub pretrganim zvezam zvedeti iz Prage, poteka mobilizacija na Češkoslovaškem ▼ popolnem redu in v velikem navdušenju prebivalstva. Po vseh češkoslovaških mestih dele civilnemu prebivalstvu plinske maske. Uradni krogi izjavljajo, da bo nocoj mobilizacija že do kraja izvedena in da bo lahko večina čet že lahko odšla na obrambne postojanke. London, 24. septembra. AA. Posebni dopisnik »Daily Eipressa« poroča iz Prage, da so vozili preteklo noč skozi češka, mesta in vasi številni posebni vlaki s češkimi četami ^ ter kolone tovornih avtomobilov. Danes zjutraj 6e je ponovila ista slika. Vsi transporti teh čet gredo v smeri proti meji. Češkoslovaška vojska ima zdaj nad 900.000 vojakov pod orožjem. Preteklo noč so v mesta prihajali že tudi rezervisti, ki so dobili poziv šele predvčerajšnjim. Povsod P° cestah na severovzhodni meji 60 postavljene barikade v mnogo večjem obsegu kot se je to zgodilo 21. maja. V največjem sudetsko-nemškem mestu Reichen-bergu so prihajali ves večer novi vojaški oddelki iz Prage. Pred poljskimi vojaškimi ukrepi Varšava, 24. septembra, o. Poljska vlada je danes zjutraj izdala uradno poročilo, v katerem pravi: »Ni res, da bi bil poljski poslanik v Londonu dal angleški vladi, zagotovilo, da Poljska ne bo z vojaško silo posredovala v češkoslovaškem sporu, če bi to zahtevale razmere. Poljska vlada leja ni nikjer obljubila.« Poljski listi poročajo, da prihajajo iz vseh krajev države k predsedniku republike in maršalu Ridzu Smigleu neštete resolucije raznih organizacij, v katerih zahtevajo, naj gre Poljska z vojsko na pamoč svoji manjšini v Tešinu. Število smrtnih žrtev zaradi viharja ob severnoameriški vzhodni obali znaša 340, hudo ranjenih pa je več sto oseb. Na tisoče ljudi je brez strehe. Uradne odnošaje z nacionalistično Španijo je začela Bolgarija, ki je poslala v Burgos svoiega diolo-matskega zastopnika. Godesberg, 24. sept. o. Razgovori med angleškim ministrskim predsednikom Chnmbcrlai-nom in med Hitlerjem so sc danes ponoči končali brez uspeha, ne da lii prinesli mirno rešitev spornega češkoslovaškega vprašanja. Včeraj se Hitler in Chamberlain ves dan nista nič sestala, ker je angleški ministrski predsednik pričakoval, da bo Hitler popustil v svojih novih zahtevah, s katerimi je prišel med prvim razgovorom. Po zanesljivih poročilih je v razgovoru predvčerajšnjim Chamberlain predlagal odcepitev tistih češkoslovaških krajev, kjer živi več kot 50% nemškega prebivalstvo, izmenjavo češkoslovaških in nemških manjšin, da bi bilo tako rešeno manjšinsko vprašanje, ustanovitev mednarodnega odbora za določitev novih čeških meja, takojšnjo demobilizacijo obeh držav in nemško jamstvo za novo češko državo. Kljub prvotni pripravljenosti pa Hitler ni hotel dati zagotovila, da bo Nemčija spoštovala nedotakljivost bodočih češkoslovaških meja, kakor je zahteval angleški ministrski predsednik in kakor to določa francosko-angleški načrt za ureditev češkoslovaškega vprašanja. Dalje je Hitler zahteval, naj Anglija dovoli, da nemška vojska takoj zasede 14 km širok obmejni pas češkoslovaškega ozemlja in da se bodo druga vprašanja urejevala šele potem. Ker Anglija torej ni dobila od Nemčije jamstva, da bo po njenih in francoskih prizadevanjih in po žrtvah češkoslovaške češko vprašanje za trajno mirno rešeno, so nadaljna pogajanja bila nesmiselna. Včeraj je v Godesbergu ves dan vladala silna nervoznost med prizadetimi ljudmi, čeprav so vsi upali, da bo po dolgih razgovorih med nemškimi in angleškimi diplomatskimi zastopniki dosežen sporazum. Ob 22.25 se je začel zadnji razgovor med Hitlerjem in Chamberlainom, ki je trajal tri ure in se je končal danes ob 1.25. Po razgovoru je bilo izdano naslednje uradno poročilo: »Razgovori med vodjem in državnim kanclerjem ter angleškim ministrskim predsednikom, ki so potekali v prijateljskem duhn, so se končali v petek z izročitvijo nemške spomenice, ki vsebuje končno določitev nemškega.. ravnali ja glede položaja v Sudetih. Angleški ministrski predsednik je prevzel nalogo, da to spomeniccrizroči češkoslovaški vladi. V spremstvu angleškega poslanika v Berlinu Nevilla Hendersona in Horacea Wilsona se je predsednik Chamberlain poslovil od vodje in državnega kanclerja. Pri tej priliki je bil navzoč tudi nemški zunanji minister von Ribbentrop. Hitler je pri tej priliki Chamberlainu in angleški vladi izrekel najiskrenejšo zahvalo v svojem in v imenu nemškega naroda za prizadevanja, da bi sc_ sudetsko nemško vprašanje mirno rešilo. Angleški ministrski predsednik bo zapustil' Nemčijo danes zjutraj in se vrnil z letalom v Anglijo.« Hitler je svojega gosta spremil ob 1.30 do avtomobila pred hotelom in se od njega prisrčno poslovil. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je danes ob 8.30 odpotoval iz Godesberga v Koln, kjer so se od njega poslovili nemški uradni zastopniki, od tam pa je s potniškim letalom odletel v London. Po prihodu v London bo takoj imel sestanek z zunanjim ministrom Halifaxom, obrambnim ministrom Inskipom in vojnim ministrom Horom Bclishom. Po tem sestanku bo seja vse angleške vlade, na kateri bo Chamberlain poročal o svojih razgovorili s Hitlerjem in o ukrepih, ki jih je treba skleniti z ozirom na novi položaj. Godesbcrg, 24. sept. to. Poročajo, da je ministrski predsednik Chamberlain še ponoči odposlal nemško spomenico, ki ima obliko ultimata, češkoslovaški vladi. O vsebini spomenice ne v angleških ne v nemških krogih ne povedo ničesar, pravijo le, da je glavna Hitlerjeva zahteva, da sc morajo češkoslovaške čete takoj umakniti iz sudetskega ozemlja, katero bodo potem zasedli oddelki nemške vojske. Godesbcrg, 24. sept. o. Predsednik angleške vlade je ob vrnitvi v svoj hotel izjavil: »Ne morcin reči, da bi bil položaj obupen, ker so češkoslovaški vladi poslani novi predlogi.« Pariz, 24. sept. o. Uradno poročilo o koncu razgovorov _ med Chamberlainom in Hitlerjem, ki so ga razglasili še ponoči, je v Parizu in po vsej Franciji izzvalo silen vtis. — V vladnih krogih kljub razočaranju izjavljajo, da za rešitev miru še vodno ni prepozno. — Zjutraj je bilo izdano uradno poročilo iz predsedništva vlade, ki pravi, da bosta predsednik vlado Daladier in zunanji minister Bonnet danes ali najpozneje jutri z letalom odpotovala v Pariz, da sc z angleškimi državniki porazgovorita o sestanku v Godesbergu in o ukrepih, ki bodo zaradi novega položaja potrebni. Pariz, 24. sept. Reuter poroča: V Franciji je bila danes razglašena delna mobilizacija nekaterih panog vojske. Poklicanih je nekaj kategorij rezervistov. Mobilizacijski razglasi so nalepljeni po vseh francoskih krajih, na sedežu občin in na drugih vidnih mestih. Mobilizacijski razglas utemeljuje ta ukrep s tem, da je treba zavarovati francoske meje, da pa pri tem no gre za splošno mobilizacijo. Pariz, 24. sept. o. Z ozirom na mobilizacijske odredbe vojnega ministra izjavljajo v francoskih vladnih krogih, da so francoske meje zdaj popolnoma zavarovane in da je francoska vojska s tem ojačenjem dovolj močna, da bo lahko vzdržala red, če bodo potrebni kaki ukrepi glede splošne mobilizacije. »Epoque« piše, da je predsednik vlade Daladier včeraj poklical k sebi nemškega vojaškega odposlanca in mu izjavil, da bo Francija na vsak nemški korak odgovorila z enakim korakom. Praga, 24. septemrbn. o. Snoči ob 10 zvečer so vse češkoslovaške radijske postaje pozvale poslušalce, naj počakajo pri svojih aparatih. V naslednjih trenutkih je postaja igrala nekaj koračnic. Točno ob 10.20 so pa vse češkoslovaške radijske postaje v vseh jezikih narodnosti ČSR objavile povelje vrnovnega poveljnika češkoslovaške vojske in predsednika republike dr. Beneša o splošni mobilizaciji vseh častnikov, podčastnikov brez razlike na vrsto orožja in brez ozira na starost, moštva pa do 40. leta starosti, po 40. letu starosti pa moštvo za specialno službo. Z istim poveljem je prebivalstvo pozvano, da izroči državni oblasti vsa motorna vozila, vse vozove, vprežno živino in narodno premoženje. Ta proglas o mobilizaciji se zaključuje z vzklikom: »Naš boj je pravičen, branimo državo, narod in domovino!« Praga, 24. sept. o. Zaradi splošne mobilizacije na Češkoslovaškem so vse mednarodne telefonske in brzojavne zveze s Prago pretrgane, češkoslovaške oblasti so sporočile vsem tujim časnikarjem in zastopstvom poročevalskih agencij ta nkrep. London, 24. sept. m. Po poročilu, ki ga je dobil iz Prage »United Press« snoči ob 21.45, je vstopil v sedanjo češkoslovaško vlado en Slovak, pričakujejo pa, da bo v vlado prišel še nek drug slovaški zastopnik. Berlin, 24. sept. DNB uradno poroča: Nocoj ob 2.42 je voditelj sudetskih Nemcev Henlein poslal svojim rojakom po radiu poziv, v katerem pravi: Beneš je z mobilizacijo igral zadnjo karto. Noben Nemec na Češkoslovaškem se ne bo pokoril mobilizacijskemu povelju. Kakor noben Madžar in noben F|oljak ne bo dvignil orožja proti svojim bratom, tako naj se tudi noben Nemec ne odzove mobilizacijskemu oozivu. Svoj poziv je Henlein končal z besedami: »Čakajte brez strahu, kmalu boste prosti!« Velikega narodnega tabora v Prevaljah ki je bil določen za jutri, v nedeljo, 25. septembra, zaradi trenutnega mednarodnega položaja - ne bo! Nemški vpadi v sudetsko ozemlfe London, 24. septembra. AA. Po informacijah iz uradnega vira so včeraj ob 13. začeli vpadati iz Nemčije v sudetske pokrajine organizirani oboroženi oddelki sudetskih Nemcev, pomnoženi s člani narodno socialističnih napadalnih in zaščitnih oddelkov (SA in SS). Ponekod se tem oddelkom pridružujejo tudi posamezni oboroženi sudetski Nemci, ki odslej še niso bili v prostovoljskih oddelkih. Češkoslovaška oborožena 6ila se .napadalcem upira. Po uradnih podatkih se razvijajo tu pa tam boji, dozdaj še manjšega obsega, sudetski Nemci pa trde, da se je njihovim prostovoljcem posrečilo zavzeti več krajev in okrajev. Sudetski Nemci tudi trde, da prodirajo s prostovoljci tudi redne nemške čete. Dunaj, 24. septembra, o. S Saškega, Bavarskega, iz Avstrije in ostalih mejnih pokrajin odhajajo neprenehoma nemške čete in motorizirani oddelki proti češki meji. Iz Celovca poročajo, da je tudi celovška garnizija bila v celoti poslana na češko mejo. Vojaške oblasti so v več pokrajinah rekvirirale motorna vozila in konje. Vesti 24. septembra Meja med Poljsko in Češkoslovaško je od polnoči dalje zaprta zaradi mobilizacije ČSR. O neredih v španskem Maroku pišejo angleški listi in pravijo, da nacionalisti v naglici pošiljajo čete čez Gibraltarsko ožino v Maroko. Sovjetska vlada je sporočila Poljski, da bo nenapadalna pogodba med Sovjeti jo in Poljsko takoj prenehala veljali, če bi Poljska z vojaško silo posegla v češkoslovaško zadevo. To opozorilo razlagajo tuji krogi v Moskvi kot posreden opomin Nemčiji, naj se glede Češkoslovaške ne spušča predaleč. Novi predsednik češkoslovaške vlade general Sirovy je včeraj izdal poziv vsemu prebivalstvu, naj bo mirno in naj podpira vlado. Letake z njegovim pozivom so metala letala po vsej državi. Vse ženske z angleškega poslaništva v Pragi so z letali odpeljali v domovino. Amerišiko poslaništvo v Pragi je povabilo vse ameriške ■državljane, naj čimprej zapuste češkoslovaško ozemlje. Francoski vojaški odposlanec v Pragi, general Faucher je pustil svoje službeno mesto v francoski vojski in vstopil v češkoslovaško armado. General Faucher je po vojni organiziral češkoslovaško vojsko in izdelaj načrte za utrjeno obrambno črto v sudetskem ozenjlju. Železniški promet na vseli desetih progah, ki drže iz Nemčije na Češkoslovaško, so nemške oblasti ustavile. Boji v Španiji ob Ebru se nadaljujejo, ne da bi ena ali druga stran dosegla kaj odločilnega. Mussolini bo danes govoril v Padovi in Bel-lunti in ne namerava svojega potovanja po Benečiji zaradi zunanjega položaja pretrgati. 25 odstotkov vojaštva, ki bi se po dosluženem roku moralo vrniti domov, so švedske oblasti pridržale zaradi nevarnega položaja pod orožjem. Švica je za primer vojne preskrbljena s hrano in z V6em potrebnim, je na včerajšnji seji zveznega sveta govoril član gospodarskega odbora Obrest. Italijanski zunanji minister grof Ciano je včeraj imel dolg razgovor z angleškim poslanikom v Rimu Perthom in se z njim posvetoval o sedanjem stanju v Evropi ter o stališču, ki naj bi ga zavzela Italija. Pred londonskim zunanjim ministrstvom so bile snoči spet demonstracije, ko je Zveza narodov izročila svojo spomenico glede Češkoslovaške. Poljski poslanik v Pragi je od češkoslovaškega zunanjega ministra zahteval, naj takoj odgovori na spomenico poljske vlade glede poljskih manjšin. Sudetski Nemci, ki so v saških taboriščih; so snoči poslali angleškemu ministrskemu predsedniku Chamberlainu brzojavko, v kateri ga prosijo, naj jim pomaga s tem, da Anglija dovoli zasesti sudetsko ozemlje. Ves angleški tisk brez razlike poudarja, da je evropski mir v Hitlerjevih rokah in izražajo upanje, da bo Hitler le uvidel, za kaj v sedanjih trenutkih gre. Anglija je v Ženevi predložila načrt za preosnovo Zveze narodov. Načrt določa, naj se ustava Zveze narodov oddvoji od mirovnih pogodb, češ da vezanost na mirovne pogodbe odbija nekatere države od Zveze narodov. Spopadi v Palestini trajajo naprej in ne kaže, da se bo razburjenje kaj v kratkem poleglo. Velika utrjevalna dela so začele egiptovske oblasti vzdolž libijske meje, kjer dele v vsej naglici med prebivalstvo tudi plinske maske, katerih so dva miliion-naročili iz Anglije. Stran 2. >SLOVENSKI DOM«, dne 24. septembra 1938. Štev. 216. Evropa Kranj * °bWie nie90vo -............ M elegantno kavarno Hotel I, reda. • Velikomesten komfort • Solidne cene • Trgovski potniki imajo izredne ugodnosti Poskušena zastrupitev z živim srebrom? Završnikova obsojena le radi prestopka lahke poškodbe Ljubljana, 24. septembra. Mali kazenski senati Predsednik s. o. e. g. Hajko Lederhas, gg. Ivan Kralj in Fran Gorečan kot sosodnikn. Javni tožilec g. Fran Sever, branilec odvelnik dr. Vladimir Knaflič. Na zatožni klopi kot obtoženka Cirila Završnikova, rojena 4. julija 1899 v Brežicah, železničarjeva žena, stanujoča v Ljubljani. Včeraj je sedla na zatožno klop že vdrugič. Prvič pred dobrimi šestimi tedni je bila obravnava proti njej preložena, da so se izvedli še nekateri dopolnilni dokazi. Obtožena zastrupitve moža Državni tožilec g. Fran Sever je Cirilo Završ-nikovo obtožil zločina poskušene zastrupitve moža, železničarja Josipa Završnika v smislu § 167 k. z. Zastrupitev naj bi bila po navedbah obtožnice izvršena na nenavaden način, kakršnega skoraj da ne zaznamuje niti kriminalna literatura niti ne sodna medicina. Završnikova naj bi bila skušala moža zastrupiti z živini srebrom, ki ga je trikrat, prvič januarja, pomešala med jed, ki jo je mož jemal seboj v službo. Prvič je doživel na Rakeku, da je našel v zelju neke male, svetle kroglice, ki jim pa ni pripisoval posebnega pomena. Po zaužitju jedi je kmalu občutil bolečine v drobovju. Na povratku z Rakeka v Ljubljano je sledila huda, krvava driska. Moral je leči in ostati doma. Drugič se je primerilo na .Jesenicah. Zopet zelje. Po zaužiti jedi je Josip Završnik občutil podobne bolečine, toda niso bile tako hude, kakor na Rakeku. več poskusov z živim srebrom na podganah. Živo srebro postane strupeno le takrat, če se pojavi kot para ali kot prašek. Drugače so uporabljali živo srebro kot odvajalno sredstvo. Človek ga lahko zaužije do 1 kg, ki so ga včasih dajali, da se je črevo razvozljalo. Obsojena na 7 mesecev zapora Po govorih državnega tožilca g. Severja, zastopnika zasebnega udeleženca dr. Vladislava Pegana in branilca dr. Vladimirja Knafliča se je senat umaknil v posvetovalnico. Posvetovanje je trajalo dobre pol ure. Nato je ob 20.30 sledila sodba. Cirila Završnikova je bila spoznana za krivo, da je v drugi polovici januarja in 8. aprila letos primešala v jed, napravljeno za moža, živo srebro. S tem je povzročila pri možu lahko telesno poškodbo, krvavo drisko. Bila je obsojena le zaradi prestopka lahke telesne poškodbe v smislu § 481 k. z. na sedem mesecev navadnega zapora. V kazen ji je bil vštet preiskovalni zapor od 10. aprila do včeraj. Začasno je bila Završnikova puščena na svobodo. Senatni predsednik g. Rajko Lederhas je sodbo obširno utemeljeval. Med zakoncema so bili večni prepiri. Ženin interes je bil, da se na kak način znese nad možem. Vpoštevajoč izpovedbe vseh Ireh sinov je treba poudariti, da so sinovi pustili mater na cedilu. Obtoženka ni imela namena moža zastrupiti. V dvomu je sodišče mnenja, da gre tu za lahko telesno poškodbo. Branilec dr. Knaflič je prijavil revizijo in priziv. Raznoterosti iz dnevne kronike Ljubljana, 24. septembra. Zadnji politični dogodki, ki se z mrzlično naglico odigravajo po širnem svetu, tudi mimo Ljubljane ne gredo neopazno. Ljudje so tako žejni novic, da kar na debelo kupujejo časopise in dajejo duška svojim čuvstvom. Pri marsikom je opaziti zaskrbljenost in vse je radovedno, kaj bo prinesel naslednji dan. Na splošno pa je opažati, da so ljudje zadovoljni, da imamo tako dober položaj, da se nam zaenkrat še ni treba bati nobene ne- —................. ......, _ , varnosti. Tretjič, 8. aprila zvečer, je hotel zaužiti v Novem i Veliko pozornost je med ljudmi vzbudila tudi mestu od žene pripravljeni segedinski gulaž. Zopet je opazil male srebrne kroglice v jedi. Pokazal je svojemu tovarišu Pogačarju, ki je ugotovil, da je to živo srebro. Posodo z vsebino je nato Završnik pokazal tudi na postaji službujočemu orožniku, ki mu je svetoval, da naj jed ponese ljubljanski policiji, ta pa bo ukrenila potrebne poizvedbe. Mož je moral v bolnišnico. Po dveh dneh, ko je policija preiskala stanovanje Završnikove, so našli v posebnem predalčku šivalnega stroja stekleničico z živim srebrom. Završnikova je bila aretirana, proti njej je. bila uvedena kazenska preiskava zaradi poskušene zastrupitve moža in se je Završnikova do včeraj nahajala v zaporih. Razdrapane družinske razmere Obtožnica prav obšijcno , slika razdrapane in žalostne družinske razmere pri Završnikovih. Ko je bij mož star 20 let, se je poročil s Cirilo. Sprva jej bil zakon mir,ep. Mož je odšel 1. 1923 k vojakom. Zena mu je postala nezvesta. V družino se je naselil prepir, pretep in sovraštvo. Otroci so začeli sovražiti očeta, ki pa je začel dvomiti, da bi bil on oče najmlajšemu. Družina je prišla na misel, da bi očeta skušala kako odstraniti, odnosno mu nekoliko ponagajati. Zena si je pribavila živo srebro, ki ga je kupil sin Maks. Završnikova odklanja krivdo Senatni predsednik po prečitani obtožnici med splošno tišino občinstva, ki je v večjem številu prišlo na to obravnavo, je nagovoril obtoženko: »Se čutite krivo?« »Nel« je pokašljujoč odvrnila obtoženka in kar nadaljevala. »V začetku 60 bile družinske razmere dobre... Nesramno me je pozneje varal... Je bil muhast, furjast, nasilen in me je večkrat tepel.« Izgovarjala se je dalje, da so otroci hoteli možu samo nekoliko ponagajati. Živo srebro je res imela skrito v predalčku s pudrom, ki ga je morala pred možem skrivati. « Protislovne izpovedbe prič‘Sinov Po obtoženki je sledilo zasliševanje nekaterih prič. Zanimivo je, da so se sinovi, ki so bili sprva zaslišani na policiji, na sodišču pred preiskovalnim sodnikom odrekli pravici pričevanja proti materi, sedaj pa so se pred senatom javili, da so pripravljeni pričati. Kot priče so nastopili trije mladi sinovi Aleksander, Maksimiljan in Stanko. Aleksander še ni izpolnil 14. leto. Sinovi so skušali očeta kolikor mogoče očrniti in so javno pokazali, da ne goje proti njemu prav prisrčne ljubezni. Oče nasprotno je napravil prav dober vtis kot človek, ki je marljiv, vesten in ki sl skuša ustanoviti primerno eksistenco. Priča, najmlajši sin Aleksander, je povedal, da je njemu prišlo na misel, da se da očetu živo srebro. V šoli so se pogovarjali o učinkih živega srebra. Priča dobesedno: »Sam sem mešal. Zvečer 8. aprila sem, ko so šli vsi spat, vlil živo srebro v posodo, kjer je bil skuhan segedinski gulaž.« Predsednik odločno: »Zakaj tega nisi povedal na policiji? Mater bi bil rešil zapora, tebi pa se ne bi moglo nič zgodili.€ Priča: »Očeta sem se bal. Mislil pa sem, da bo mati na sodišču oproščena brez mojega pričevanja.« Zaslišano so bile še nekatere druge priče, tako policijski nadzornik g. Močnik in oče Josip Završnik, ki je mirno pripovedoval, kako je zbolel^za-radi zaužite jedi, v katero je bilo pomešano živo srebro. Prav značilen je bil nastop treh sinov. Njih zasliševanje je bilo zelo natančno in se je osredotočilo v prvi vrsti na živo srebro. Predsednik sam je sinovom večkrat pripominjal, da prihajajo s svojimi izpovedbami v huda protislovja. Razna mnenja izvedencev — zdravnikov Po zaslišanju prič je sledilo čitanje raznih zapisnikov in listin. Svoja mnenja so podali trije zdravniki-izvedenci, tako sodni zdravnik dr. Suher. primarij dr. Merčun in univ. docent dr. Seliškar. Prvi dr. Suher je navajal mnenja raznih strokovnjakov in znanstvenikov iz sodne literature, pregledal je 35 znanstvenih knjig in razprav. Mnenja o učinkih živega srebra so divergentna. Hg povzroča lahko hudo zastrupitev s smrtnim izidom. Primarij dr. Merčun je prišel do nasprotnih zaključkov. Njegovemu mnenju se je pridružil tudi docent dr. Seliškar, ki je prav za ta proces izvedel novica, da so prijeli na Dolenjskem zloglasnega roparja Kodra. Ljudje take stvari naravnost z naslado bero. Na reševalni postaji tudi včeraj popoldne in nocoj niso imeli posebnega posla. Le včeraj dopoldne se je na Šmarski cesti blizu Sv. Križa ponesrečil zidar Svetek Anton iz Spodnje Hrušice, ki je padel s precej visokega odra pri stavbi neke hiše in dobil hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico Prav tako so danes ponoči prepeljali v bolnišnico nekega Franceta Struno z Ga-ljevice, ki se ga včasih rad malo naleze. Tudi sinoči je šel od nekod precej okajen, pa jo je proti svoji volji zavil v neki jarek in se precej hudo poškodoval na glavi. Kraljev spomenik bo stal v Tivoliju Sinoči ob šestih je bila v sejni dvorani mestnega poglavarstva po daljšem času spet seja širšega odbora za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju. aN sejo je prišlo 38 članov, med temi tudi nekaj novih. Sejo je začel predsednik odbora direktor dr. Pipenbacher, ki je na kratko očrtal delovanje ožjega odbora in žirije v teh mesecih, za njim pa je upravnik Narodne galerije Zorman poročal o uspehu natečaja Kluba arhitektov, ki so podali svoje načrte za kraj, kjer naj stoji spomenik. Razsodišče in Klub arhitektov sta se potem sporazumela tako, da sta vzela v poštev samo prostora pred univerzo in v podaljšku Aleksandrove ceste ob vhodu v Tivoli. Razsodišče se je izreklo nato za načrt arh. inž. Hermana Husa, ki ima še največ prednosti. Hus je izbral za prostor, kjer naj bi stal spomenik, prostor na promenadi, in sicer med Bleivveisovo cesto in železniškimi tiri, tako da bi stal nekako v sredi med pravoslavno cerkvijo in bodočo Umetniško galerijo. Nato se je začela kaj živahna debata, v katero je poseglo več govornikov, katerih prvi del se je zavzemal za prostor v Tivoliju, kakor ga je določil Hus, drugi pa so se še dalje zavzemali za Trg kralja Petra in za Zvezdo. Debata je postajala vedno bolj ostra in spet je kazalo, da tudi ta seja ne bo prinesla nobene odločitve. Končno pa je predsednik le odredil glasovanje o prostoru, kjer naj stoji spomenik. Tedaj se je od 38 navzočih izreklo za Tivoli in za Husov načrt 25 članov, le nekaj jih je bilo proti, nekateri pa so se tudi vzdržali glasovanja. Seja je bi'i nato ob osmih zaključena. Kakšno stališče pa bo imela do tega prostora mestna občina, je pa drugo vprašanje. Iz policijske torbe Policija je zadnji čas imela obilo opravka z zasliševanjem raznih tatov, ki jih je polovila po raznih krajih, zlasti s člani Kolmanove tatinske družbe. Te je zdaj že po večini izročila sodišču. Največ preglavic pa dela oblastem zdaj razbojnik Zavrl Leopold, ki se neznano kje skriva. Kot pravi policijski dnevnik, je Zavrl Leop. sin pokojnega Josipa in Marije Grčar in je bil rojen leta 1912 v Kočevju, pristojen pa je v Dole, v litijskem srezu. Bil je že večkrat kaznovan in tudi ponovno sledovan. Med drugim je dne 9. septembra letos izvršil tudi razbojništvo v hiši Janežiča Franceta v Gor. Jesenicah blizu Krškega. Materi omenjenega Janežiča je grozil s smrtjo, nato pa izropal 2000 dinarjev gotovine, srebrno dvokrovno uro z rimskimi številkami, dolgo zlato verižico, en amerikanski dolar, kovanec za 20 din in dve hranilni knjižici v skupni vrednosti 6764 dinarjev. — Osumljen pa je bil tudi, da je nekaj dni prej ukradel Pavlinu Rudolfu iz Drenovca v istem okraju novo moško črno črtasto obleko, črn klobuk, športni suknjič s sivobelimi črtami, rjave cajgaste hlače, tri kose moškega perila, par visokih čevljev, žensko jopico pepelkaste barve, črno denarnico in 20 din drobiža. Vsa škoda znaša 930 din. — Poleg tega pa ga sumijo, da je Bevcu Francu iz Trste-nika, obč. St. Rupert, ukradel novo moško kolo znamke »Viktoria«, vredno 1000 din, kompletno črno moško obleko z belimi črtami, suknjič in telovnik temno-rjave barve, par cajgastih, beločrtastih hlač, črn suknjič in telovnik, 3 srajce, 3 spodnje hlače, amerikan-sko nalivno pero s sivkastim držalom in z zlatim peresom, 2 usnjati denarnici, kjer je bilo 480 din gotovine, in srebrno verižico za uro, na kateri je bil star srbski dinar kot privesek. Skupna vrednost vsega tega blaga znaša 2550 dinarjev. Po opisu je Polde Zavrl srednje postave, podol-gastega obraza, rjavih oči in gladko obrit. Večkrat sc preoblači in ga je po obleki težko spoznati. Policija sumi, da ima Zavrl tudi svojo tolpo, s katero strahuje dolenjsko prebivalstvo zlasti okrog Št. Ruperta. Pri sebi ima tudi dva samokresa in je zaradi tega njegovo zasledovanje precej težavno, Tovorni avtomobil se je zaletel v hišo Mirna, 23. sept. Danes popoldne ob dveh se je sredi vasi pripetila nenavadna avtomobilska nesreča, ki k sreči ni zahtevala nobenih človeških žrtev. V smeri od Trebnjega je v tem ča6U privozil po cesti prazen sedemtonski tovorni avto znanega avtopodjetnika Simčiča iz Stične. Avtomobil je vodil šofer, dočim je gospodar Simčič sam sedel zraven šoferja v kabini. Gba sta bila namenjena v Krško, odkoder sta imela namen prepeljati v Stično večjo množino vina. Tovorni avto je skozi Mirno vozil precej zmerno, ko pa je vozil čez kameniti most sredi Mirne, je šoferju . nenadoma postalo slabo. Tovorni avtomobil se je zdaj z vso silo zaletel naravnost v hišo gostilničarja Kolenca. Dobra dva metra pred hišo je stala betonska ograja ter stopnice, ki so vodile v gostilno. Avtomobil je v zaletu zdrobil ograjo in stopnice, pri tem pa je seveda avtomobilu skoraj odpadel celotni sprednji del z motorjem vred. Šoferja so odnesli nezavestnega v Kolenčevo hišo, kjer ga je pregledal zdravnik iz Trebnjega. Gmotna škoda je znatna, ker je tovorni avtomobil komaj nov. saj je prevozil doslej komaj 17 tisoč kilometrov. Motor je popolnoma pokvarjen, ves zdrobljen. Prav tako trpi ' občutno škodo gostilničar Kolenc, ki bi mu bil avtomobil skoraj razdrl hišo, če bi ne bilo spredaj ograje. K sreči je bila cesta popolnoma 'prazna, ko je avto vozil skozi trg, tako da vsaj človeških žrtev nesreča ni zahtevala. Izza naših meja Trst je še vedno pod vtisom, ki ga je napravil nanj obisk Mussolinija. Ogromne priprave za sprejem ter sprejem sam, katerega se je udeležilo do 150.000 ljudi, sta predmet vseh razgovorov Tržačanov, kakor da bi jih dogodki, ki sicer pretresajo javnost, ne zanimali preveč. Ob tej priliki zlasti poudarjajo, kaj vse se je storilo v Trstu pod Italijo in v zadnjem času. številna dela, ki jih je te dni Mussolini zaključil ali pa zanje udaril temeljni kamen, dajejo šele pravo sliko vseipu. Tako je Mussolini postavil temeljni karaou za velikansko palačo »Fašistični dom« v Trstu, dalje je otvoril rafinerije, okrog katerih se bo zgradila cela delavska vas, ki bo nosila ime »Aquilinia«; ob njegovi navzočnosti so spustili v morje dve ladji za prevoz petroleja »Fede« in »Lavoro«. Tržaške črne srujce so Mussoliniju podarile ob tej priliki zvon sv. Justa z umetniškim podstavkom. Posebno pozornost pa je Mussolini posvetil delavskim okrajem Tržiču, Miljam in tovarnam ter je z delavci "v teh tovarnah stopil v najtesnejše stike. Jugoslovanska svobodna cona v tržaški luki. V Trstu sa z velikim veseljem sprejeli vest, ki pa do sedaj še ni od nikjer službeno potrjena, po kateri bo dobila Jugoslavija v Trstu svobodno cono za transport blaga. Nadejajo se, da bo s prometom, ki bo s tem nastal, precej poživela skoraj mrtva .tržaška luka, zlasti pa da bo vsaj deloma nadoknadena izguba Avstrije. V nedeljo 25. t. m. se bo vršile po vsej Julijski Krajini proslava trgatve, ki nosi ime »Praznik grozdja«. Po vsej Julijski Krajini vrše fašistične organizacije priprave za ta praznik, ki se bo zlasti v Gorici praznoval precej svečano z razstavo in pa z razdelitvijo nagrad odlikovanim vinogradnikom. Poleg tega se bo vršila v mestu povorka z alegoričnimi vozovi. Dve nesreči z razstrelivom sla sc pripetili, in sicer ena pri Nabrežini v Dolnji Otlici, ko je pri eksploziji mine našel smrt 52 letni delavec Josip Vidmar, zaposlen pri gradnji vodovoda; ter pri Kostanjevici na Krasu, ko je 13 letni Stanislav Oretič zadobil lažje poškodbe zaradi eksplozije vojnega ostanka. _Načrti ob reki Beki. V zvezi z reko Reko je krožilo po vojni več različnih načrtov, a doslej ni bilo v zvezi s tem skoraj nič storjenega. Prvi in nnjobširnejši načrt je predvideval zajezitev Reke in zgradbo velikanskega jeza in elektrarne. S tem bi se stvorilo v vsej dolini Reke veliko umetno jezero, ki bi služilo kot rezervoar za vodovod, ki bi bil napeljan po večjem delu Istre. Toda ta načrt in misel sta kmalu splahnela. Namesto vsega je bil zgrajen ob vodi pod postajo Gornje Ležeče vodovod, ki črpa vodo za železnico. Zdaj pa govore, da bodo zregulirali strugo reke, ki naj bi jo razširili in poglobili. Res se je tudi pojavilo ob vodi več zemljemercev, ki merijo in rišejo, a ne ve se točno še, kaj bo iz tega. V Trstu bodo pričeli graditi veliko stavbo ža fašistični dom. Stavba bo visoka štiri nadstropja, a bo zelo obsežna in bo stala osem milijonov lir * (okoli 20 mili j. »dinarjev), prostor pa je darovala Filmi ki jih velja videti... ali ne videti Vesela zapeljivka (Kino Union). Nedolžna komedija iz prejšnjih dobrih časov; boljša je kot so komedije, v katerih se pod taktirko togega, strumno korakajočega in z nesnažmo skodelico na telečnjaku rožljajočega pruskega genija tudi filmski junaki v žalosti, v šali iSLOVENSKI DOM«, dne 24. septembra 1938. Stran 3. Od tu in tem Zaradi napetega mednarodnega položaja je tudi število tujih letoviščarjev v naših dalmatinskih mestih zadnje čase zelo padlo. V teh mestih so računali, da bo konec avgusta in v septembru prispelo na Jadran šc veliko število tujcev, kakor se je to dogajalo prejšnja leta. In ti novi gosti so se v veliki meri tudi že prijavili. Toda, zdaj so svoj prihod odjavili. Posebno se opaža, da prihaja v Dalmacijo vedno manj gostov iz bivše Avstrije, Anglije in Švice. Kako,r da bi zaradi sedanjih evro,p&kih sporov res ne pustili nikogar več čez mejol Doživljaji naših sezonskih delavcev. Letos je odšlo večje število sezonskih delavcev iz Prekmurja in Podravine v tujino, kjer so upali da bodo pri delu na polju mogli lepo zaslužiti. Mnogi delavci pa so se vrnili predčasno, ker v tujini niso dobili tega, kar so pričakovali. Pogodbe za delo v tujini so naši sezonski delavci sklenili doma z raznimi posredovalci, ki so obetali izredno ugodne pogoje. Te lepe ponudbe so marsikoga pripravile do tega, da se je odločil iti na sezonsko delo v prepričanju, da sc bo na jesen vrnil z lepo vsoto z delom prisluženega in prihranjenega denarja. Na žalost pa posredovalci, ki so vabili delavce na sezonsko delo, niso govorili resnice in tako se vračajo delavci razočarani z dela nazaj v domovino. Delodajalci jim v večini primerov niso hoteli plačali toliko, kolikor so se delavci dogovorili s posredovalci. Tudi delovni čas je bil mnogo daljši kakor po dogovorih. Kako malo so mogli nekateii zaslužiti, dokazuje najbolj dejstvo, da so morali za kritje potnih stroškov pri povratku v domovino prodajati razne stvari, da so prišli do potrebnega denarja. Mnogi od njih priznavajo, da še nikdar v življenju niso tako pridno delali kakor zdaj na sezonskem delu v tujini in da bi doma, če bi tako delali, zaslužili neprimerno več. Mnogi delavci, ki so bili dogovorjeni tako, da jim je gospodar dajal hrano, so 6e pritoževali, da je bila hrana glede na težko poljsko delo, prelahka in da so s svojim skromnim zaslužkom dokupavali brano,_ tako da jim ni ostalo od zaslužka skoraj ničesar. Tako so zopet letošnje leto sezonski delavci spoznali, da je še vedno najboljši kruh tisti, ki ga reže domovina. Za drugo leto pa naj se vsakdo temeljito premisli, preden se odloči za delo, ki mu bo prineslo morda le dvomljiv uspeh in razočaranje. Svoje vojaško letališče bodo dobili v Jagodini v Srbiji. Zanj se je že nekaj časa vneto potegoval krajevni odbor Aerokluba. Davčna uprava v Ja-godini je odstopila poveljstvu vojaškega letalstva primerenc prostor za to novo jugoslovansko vojaško letališče 2.500 vagonov sadja je prinesla sadna letina letos kmetom iz gornjega dela Moravske doline v Srbiji. Posebno bogata je bila letina v Starem Vlahu, ki skoraj postaja eden najbolj sadonosnih krajev v Jugoslaviji. Predvsem izvrstno uspevajo v teh krajih slive in jabolka. Do svetovne vojne so v Starem Vlahu komaj toliko sadja pridelali, kolikor so'ga porabili sami doma. Da bi ga kan prodali, na to ni nihče niti pomislil. Po vojni pa so kmetje kmalu uvideli, da je njihova zemlja zelo pripravna in rodovitna ter bi utegnila prinašati lepe denarje, le treba je bilo začeti z delom- po vrtovih in poljih ter vsaj nekoliko opustiti misel na pastirstvo ali celo na hajduške podvige. Samo od leta 1935 dalje so v Starem Vlahu zasadili okoli milijon novih drevesc. Sadjarstvo se je v teh krajih zadnje časp še prav posebno dvignilo. Letos bodo v Jvanjičkem okraju pridelali okoli 1.500 vagonov samo sliv. Tri vagone jugoslovanskih srezih sliv je prispelo včeraj na Dunaj. Iz Dunaja poročajo, kakor piše belgrajsko »Vreme«, da je tam _veliko_ povpraševanja po sadju in drugih živilih, in da Jnia-jo zato jugoslovanske slive tudi primerno dobro ceno. Ker je letos sliv po naših južnih krajih zelo veliko, bomo vsaj deloma tudi mogli ustreči potrebam Velikega Dunaja. Neka mati iz Slavonskega Broda jc sama prijavila svojega sina orožnikom, ker ji )c ukradel raznega'nakita in zlatnine za kakih 3000 dinar)ev. Sin je te dragocenosti odnesel k nekemu tamkajšnjemu zlatarju, da bi jih tam spravil v oenar. Zlatar jih najprej ni hotel kupiti, ker je slutil, da so morda ukradene. Dejal je fantu, naj prinese od matere potrdila, da se ona tudi strinja s to prodajo. Sin pa je, ne bodi len, kar sam napisal to potrdilo in ga prinesel k zlatarju. V njem je bilo zapisano, da njegova mali zahteva za svoj nakit le 700 dinarjev. Zlatarju se je zdelo seveda to silna poceni in.je brž odštel sedem »-metuljev« fantu na roko. Ta. pa je denar prav tako hitro zapravil za razne neumnosti. Mati je kmalu svoj nakit in zlatnino pogrešila ter ludi ugotovila tatu v osebi svojega dragega sina. Ni mu pa odpustila in ga je enostavno naznanila orožnikom. Sam se je javil državnemu pravdniku in ga prosil, naj uvede proti njemu kazensko preiskavo občinski uradnik Zulfik Pašič iz Foče pri Sarajevu Povedal mu je skesano, da je zadnjih nekaj let poneveril večjo vsoto občinskega denarja ter da prav za prav niti dobro ne ve, koliko je tega denarja bilo. Sam je povedal državnemu pravdniku, da je denar utajil in zdaj samo se želi, da bi so mogel za ta svoj greh spokoriti v zaporu. Zanimivo poroko so doživeli zadnjič v neki vasi v okolici Sanskega mosta, loiocua sta se neka Hava Ključanin fti Ehdem Krume, ki sta bila rojena istega dne, isto uro m isto minuto, in sicer 4. julija 1910. Pa nista bila dvojčka, saj se drugače ne bi vsak drugače pisala, ovo.ia otroška leta sta preživela skupaj, skupaj sla pasla krave in se igrala. Mlada pastirčka sla postala (oliko prijatelja, da nisla mogla živeti drug brez drugega. Kmalu sta si obljubila prijateljstvo in zvestobo do groba. Sklenila sta se nazadnje zdaj sta stara 19 let — tudi poročiti. Toda njuni starši so skušali ta zakon preprečiti ter dejali, da vendar ne gre, da bi Ehdem Krunič, ki je sm bega, jemal za ženo Havo, ki je bila samo lepa. Njeni starši so hoteli, da bi se kot takšna lepotica morala poročiti s kakim bogatini človekom. Zato so ji tudi prepovedali sestajati se z Ehde-mom. Ker pa celi dve leti tudi to ni pomagalo, so se naposled vdali. Ebdem in Hava sta se vzela. V Trstu bodo zgradili v najkrajšem času novo in moderno železniško postajo. V zvezi z Mussolinijevim obiskom je načrt za gradnjo velike in moderne postaje v Trstu, ki naj bi nadomestila sedanjo glavno postajo, češ, da ne odgovarja več zahtevam času. Mussolini je oh svojem obisku dal vsem merodajnim navodila ter izrekel željo, da sc z delom prične še letos, lasno je, da so Tržačani sprejeli z veseljem to vest in smatrajo, da je nova postaja že ustvarjena, ker so prepričani, da »Duce* obljube ni izrekel tja v en dan. Po tej stari, dobri Lfubijani grebejo Ljubljana, 24. sept. Zadnje dni je v našem mirnem mestu zašu-melo kakor v panju. Važni dogodki v bratski češkoslovaški republiki so razburili našega^ sicer flegmatičnega in biedermajersko razpoloženega malomeščana kar se le da. Kamor greš, slišiš samo važne prognoze, kako se bo obrnila politična situacija. Na oglu sloje trije, štirje in se menijo o najnovejših poročilih. Ta je nekaj bral v tujem časopisu, drugi je spet poslušal radio. Snovi za živahno razpravljanje, spremljano po mrzličnem gestikuliranju, jc vedno dovolj. Menijo se obrtniki, vajenci, gimnazijci, delavci, akademiki, uradniki, doktorji in nedoklorji, brivci (brivnice so zdaj postale pravi diplomatski saloni) in ne nazadnje tudi penzionisti, ki zdaj na svojih običajnih krajih zasedajo močno okrepljeni; še tisti, ki jih zlepa ni bilo na izpregled, ob tako važnih dogodkih ne strpe doma, ampak stopijo v kot po palico in se toplo oblečeni odpravijo v parlament pod zeleno streho in milim nebom. Zjutraj si znanci pripovedujejo novice, mož skoči iz postelje in zabode oči v dnevnik, brž preleti in se na poli v službo še dolgo zadrži, saj mora z znancem napraviti obsežen komentar nepričakovanih dogodkov in obratov. Ponoči ljudje kupujejo zdaj časopise vse drugače kot so jih doslej; radovednežev je dovolj. Radio trpi silo; vse gumbe je treba tisočkrat obrniti pri lovu za novimi poročili. Zdaj za glasbo skoraj ni časa. druge reči so važnejše. I’o gostilnah in kavarnah se pleto živahne debate. Brez dvoma pri nas ne bi bilo niti desetine takega zanimanja, če bi zašla v stisko kaka druga država, pa čeprav bi bila od nas prav toliko oddaljena kot je Češkoslovaška. Tako pa vsi spremljamo razvoj dogodkov z bratskim sočutjem, saj so Čehoslovaki naši bratje, s katerimi nas vežejo ozke in prisrčne vezi slovanske krvi in članstva v isti veliki družini matere- Slave. V Ljubljani vlada mrzlično razpoloženje, ki dobiva duška v stopnjevanem zanimanju. Ljudje se kar ne menijo drugega kot o vojni in o vsem, kar je s to temo v zvezi. Se najbolj mirno kri imajo menda ženske (kaj menda, prav gotovo, bo dejal marsikak zakonski mož, ki ga žena v teh dneh nekaj časa posluša, potem pa ga nažene, češ, pojdi, pojdi nekam s to svojo politiko!). Je že tako, ženske so pri slednji hiši pametnejša glava. Parcele so razkrite, ulice razkopane Kaj pa naj ima spet to skupnega z sdišpu-tonK o mrzličnem razpoloženju? Na prvi pogled ničesar res nujnega. Toda, ko se takole zaverovan v nove kombinacije in v nova razglabljanja ter v prebavljanje globokoumnih tez naš meščan, ki sicer običajno okrog sebe ničesar ne vidi, zložno postopajoč premika po ljubljanskih ulicah, ves prevzet od perspektive na drugačen svet, kar nakrat obstrmi in se zagleda v »razdejanje«, ki so ga zadnje čase doživele naše ulice. Tudi če je bil za kratek trenutek pomislil na druge reči' in se z duhom mudil pri bolj prozaičnih rečeh, mu tiehole ob razritih jarkih in čez pol presekanih hišah (o groza, kje smo pa spet to zagledali v tej naši tako dobrodušni in idilični Ljubljani 1) spet vzbudi asociacija: Tako je razdrto in razbito kakor ob vojnem času. No, hvala Bogu, da ni res, si na koncu oddahne preplašeni meščan. To razbijamo in rijemo in kopljemo in grebemo le zato, da bo potlej boljšel Kaj takega pa človek že prenese. Ljubljana zadnji dve leti, posebno pa še letos, kaže izredno gradbeno podjctnosl. Stare hiše morajo s poti, nove vslajajo kakor gobe po dežju. Ne samo na bližnji mestni periferiji, tudi v mesili sainem. Presnelo novo lice bo v kratkem času pokazala slovenska metropola. Od tistega leta, ko smo dobili nebotičnik, se zlasti središče mesta še ni tako spremenilo kot se je letos. — Kakšna senzacija je bila, ko je moral izdihniti stari »Slon« in je na njegovih razvalinah vzra-sel novi! Pa še ni bilo dovolj! Na drugi strani cesjte je začel razdirati staro, častitljivo hišo Bafa. Kar hitro je bila preklana čez pol. Zdaj kopljejo za lesenim plotom in odvažajo zemljo ter ruševine. Temelji že rasto iz tal. Za nebotičnikom je tudi živo. Tudi lam je ob Dunajski cesti preklana stara hiša čez pol, tako da se ti zdi kot bi stal kje v Hankovu in gledal ruševine, ki so jih pustili japonski bombarderji. Toda malo bolj noter je vzraslo iz tal mogočno poslopje Slavije. Če greš po ljubljanskih ulicah, si zadnje čase skoraj povsod priča, kako delavci krpajo ta ali oni kraj, brskajo in rijejo ter zalivajo z asfal lom. Drugod napeljavajo kanale. Po dolgem času je Wolfova ulica, tam, kjer je iz ruševin starega, res že shiranega poslopja, vzrasla moderna Majarjeva palača, poslala spet priljudnejša. Kar dober mesec je .bila preprežena z jarki in kanali; ogromni kupi gramoza so ležali na njej. Svet je bil tako vegast, da se je človeku zdelo kot bi ga ne bilo mogoče nikdar več zravnati. Pa so ga le; zdaj se že odpira široka cesta, ki pelje na Marijin trg; spomladi jo bodo še tlakovali in zadeva bo opravljena. Najbolj pa je zdaj razrita dolenjska tramvajska proga. Na tej ulici so zdaj že kar pravi strelski jarki; upajmo, da bo ta slika razdejanja kmalu izginila in da sc poslej ne bomo več vozili na Dolenjski kolodvor kot na morskih valovih. Vremensko poročilo »Slovenskega dotna< Krai Baronieter-sko stanje temperatur« v C' s'55 C > — SC i« -3 Ds (smer, lakost) uj/m vrsta Ljubljana 767-4 21-2 10-7 93 9 0 — — Maribor 767-1 20 2 7-0 85 mfll. lil 0 — — Zagreb 767-4 22'0 9-0 95 6 0 — — Belgrad 765-2 24-0 9-C 90 0 0 — — Sarajevo 766-7 17-0 110 90 9 0 2*0 dež Vis 765-0 200 14-0 95 3 NNW; — — Split 764-4 2a-0 17-0 60 6 NE, — Kumboi 7624 23-0 21-0 50 6 NNEs — — Rab 765-5 2 i-0 17-0 6C. 0 N, - — Oudrovn. 762'ti 26-0 19-0 50 6 NWS — — Zahteva gradnfe palače OUZD v Celju Celje, dne 19. septembra. »Slovenski dom« je že pred meseci po.ročal o intervencijah celjske mestne občine pri Stizor-ju, da bi zgradil v Celju prepotrebno moderno poslopje za številne člane ekspoziture OUZD. Celjska mestna o,bčina je nudila Suzorju velike ugodnosti, saj jc sklenila, da v primeru, če bi zidal OUZD v Celju palačo, da brezplačno prostor poleg sedanjega novega Delavskega doma na Vrazovem trgu. Na seji 8. aprila pa jc dobila celjska mestna občina o,bvestilo od Suzorja, da je bilo na seji 23. marca sklenjeno, da se gradnja palače opusti. Celjski mestni svet je že tedaj odločno nastopil in obsodil krivično postopanje Suzorja, občinstvo, zlasti pa člani OUZD, ki jih šteje celjska ekspozitura 16.000, pa so se upravičena zgražali nad krivičnim postopanjem Suzorja, Na zadnji občinski seji 16. septembra je mestni svetnik g. Fazarinc pri slučajnostih s svojim preciznim dokazovanjem pokazal celjskemu mestnemu svetu, kako postopa Suzor ravno s celjsko ekspozituro. Zlasti zanimive so bile izpovedbe o direktorju Kovaču, predsedniku Suzorja, ki se izgovarja, kar jc tudi v uradnih zapiskih, da intervencij celjske mestne občine po direktorju Šubicu in g. svetniku Golograncu na izjave zdravnikov iz Celja ter trdi, da celjska ekspozitura nima 16.000 članov in da so drugi kraji še potrebnejši itd. Pri tem je zanimivo, da je svoječasno komisar g. Odič, ki 6i je ob priliki 1. 1930. sam ogledal prostore celjske ekspoziture, ugotovil, da potrebuje celjska ekspozitura nujna primernejših prostorov, moderno ambulanco in da jc zato gradnja primernega poslopja nujno potrebna. Značilno je, da je to* doznal gospod prof. Odič, ki ni Slovenec, ob času mnogo večje zaposlitve delavstva pa sc ugotavlja, da ni potrebno, da bi se zgradila nova zgradba. To odklonilno stališče Suzorja je dalo povod, da se je celjski mestni svet za to še globlje zanimal in da je gospod mestni svetnik Anton Fazarinc izluščil »z raznih zanimivih podatkov mnogo zanimivega, kar jasno dokazuje, da je celjska ekspozitura vidno zapostavljena. Vršac ima 2500 članov, vrednost zgradb 397 000, povprečna mezda 16; Varaždin 8000 članov, vrednost zgradb 573.000, povprečna mezda 19' Zemun 10.000 članov, nova zgradba 3,629.848, povprečna mezda 22; Kruševac 3000 članov, vrednost zgradb 556,273; Brod 3500 članov, nova zgradba 2,116,000, povprečna mezda 19; Kragujevac 9000 članov, nova zgradba 5,828.000, pav-prečna mezda 21; Kranj 15.000 članov, nova zgradba 1,078.000; Lcskovac 4000 članov, nova zgradba 1,218.000, povprečna mezda 18; Mostar 2000 članov, nova zgradba 3,517.000, povprečna mezda 18; Kikinda 2500 članov, nova zgradba 1,290.000, povprečna emzda 19; Novi Sad 32.000 članov, vrednost zgradb 2,119,277, povprečna mezda 19; Petrovgrad 25.545 članov, vrednost zgradb 1,358.140, povprečna mezda 17.45, tekoči primanjkljaj 173.000; Sombor 21.695 člano,v, vrednost zgradb 3,428.000, povprečna mezda 17.39; .tekoči primanjkljaj 53.500; Subotica 23.198 članov, vrednost zgradb 844.634, povprečna mezda 16.92. Ptrav zanimivo je tudi, da imajo samostojni okrožni uradi Banjaluka pri 20.835 članih 63 nameščencev, Dubrovnik pri 22.241 članih 70 name- ščencev, Karlovac pri 15.052 članih 45 nameščencev, Split pri 19.295 članih 60 nameščencev, Su-šak pri 13.114 članih 42 nameščencev, Tuzla pri 15.556 članih 53 nameščencev, Celje pa 10 nameščencev na sedežu s 4 uradniki, 1 specialist za t. b. c. in ena bolničarka, skupaj 16 nameščencev, ker ni samostojen urad. Iz teh podatkov je jasno, da ni nobena ekspozitura v diržavi, ki bi bila bolj mačehovsko obravnavana, kot je ravno celjska in to vkljub temu, četudi ima celjska ekspozitura več zavarovancev kot nekateri okrožni uradi, kakor Karlovac, Sušak, Tuzla. Svetnik Fazarinc je energično do,kazal, da smo zapostavljeni na vseh kon-| cih in krajih, tako glede zaposlitve nameščenoev, j zdravnikov specialistov, sodobnega zdravljenja | zavarovancev, prikrajšani pa so tudi naši obrtni- ki, sploh poslavni svet, najbolj živo pa je prizadeto delavstvo, ki mora z ozirom na navodila predpise Suzorja večkrat celo v težko bolnem stanju iskati pomoči pri specialistih v Ljubljani in drugod. Mi ob takem zapostavljanju ne smemo stati ob strani in odločno protestiramo proti takemu mačehovskemu postopanju tako od strani Suzorja, kakor tudi od okrožnega urada v Ljubljani. Pri Suzorju bodo skoraj izginili uradnjki-Slovenci, ker se jih ne nastavlja. Gospo,d mestni svetnik ugotavlja, da tudi ljubljanski okrožni urad ni naklonjen celjski ekspozituri. Za dokaz omenja trditve g. direktorja Korača, ki pravi, da Celje ne gravitira s 16.000 zavarovancev, take neresnične podatke pa zamore dati le okrožni urad v Ljubljani. V Ljubljani sedi gospod, ki je znano, Celjanom nenaklonjen in ki igra dvolično vlo.go, Mi 6i vsega tega ne smemo in ne bomo pustili dopasti. Zahtevamo enakopravnost in popravo storjenih krivic. Zahtevamo, da gradi Suzor v Celju ne zgradbo za 1 in pol milij. din, temveč palačo za 5 da 6 milij. din, kot jo gradi drugod in kar nam po vsej pravici gre. Celjska ekspozitura prispeva sorazmerno z ozirom na ugodno povprečno mezdo (23.40) izredne lepe dohodke bolniški blagajni, zato zahtevamo, da Suzor to upošteva. Na zadnji občinski 6eji je mestni svetnik Fazarinc v imenu celjskega mestnega sveta prosil g. predsednika Alojzija Mihelčiča, da se ponovna pokrene akcija za samostojen urad v Celju. Slovenija bi se lahko razvila na tri lepe in finančno sposobne samostojne urade po 30.000 članov. Zata naj okrožni urad poda statistiko, koliko je nameščencev od okroglo 200 sprejetih v zadnjih 10 letih domačinov, ki so iz Celja in celjske okolice, koliko zdravnikov, kdo in kdaj je kaj dobavlial za urad iz naših krajev, kdo in kdaj je kraj dobavljal za ftadio-Thermalne toplice v Laškem, proporc števila članov, ki se zdravijo v sanatoriju z oziram na število ljubljanskih članov, vse prejemke na sprispevkih in izdatkih za rajon celjske ekspoziture, ki je skozi vsa leta aktivna. Celje zahteva novo pošlo,pje s kopališči kot ga imajo Zemun, Mostar, Maribor, Sombor. Iz športne krošnje Na seji mednarodne nogometne zveze, ki je bila v četrtek v Ziirichu, je bilo določenih 15 igralcev, ki pridejo v poštev za reprezentanco, ki bo zastopala Srednjo Evropo v nogometni tekmi proti reprezentanci Anglije. Tekma bo 28. oktobra letos v Londonu na igrišču F. C. Arsenala. Po končani seji ni bilo izdano ui,kako poročilo, kateri igralci pridejo v poštev, določeno je bilo le, da se bodo ti igralci sestali 21. oktobra v nekem holandskem mestu, kjer bodo 23. oktobra igrali v Amsterdamu proti moštvu, ki ga bo sestavila holandska nogometna zveza. Južno afriški boksar Ben Ford je bil premagan v deveti rundi knock out od dva in dvajsetletnega Angleža Geor-ga Jamesa iz VValcsa. Angleži obetajo mlademu Jamesu še veliko bodočnost v boksarskem športu. V Brazilijo je odšel naš teniški igralec Josip Pa-Iada. Včeraj ponoči se je vkrcal na ladjo »Neptuniat«, da se z njo popelje v Santos. Tja prispe 7. oktobra in 6e bo tam sestal z našim drugim slavnim teniškim igralcem Kukuljevičem, da skupno priredita turnejo po Braziliji. Z isto ladjo pa se je v Argentino odpeljalo še drugih 24 naših potnikov. SK Ljubljana bo zadnjo nedeljo izrabila za tekmo z sušaškim Orientom. Gostje iz Sušaka so pred kratkim premagali na svojih tleh nekompletno moštvo Ljubljane z 4:2. Nedeljska tekma bo za prijatelje nogometa prijeten oddih sredi napetih ligaških tekem, tekma se začne ob 16. V predtekmi ob 14.45 pa nastopita za prvenstvo LNP Svoboda in Hermes. — Prijatelji plavalnega športa pa bodo šli v nedeljo na kopališče SK Ilirije, kjer se začne ob 14 plavalno prvenstvo ljubljanskih srednjih šol. Za zmagovalca sta razpisala LPP in SK Ilirija lep pokal, Program je naslednji; za moški 50 m prosto, 100 m hrbtno, 100 m Vremenska napoved: Deloma oblačno, sicer pa lepo in zmerno toplo vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes; Včeraj je bila do 6.4r> redka megla, nakar se je močno zgostila in taka ostala do 7.45. Ob 8 se je pričela polagoma dvigati in se je do 10 zjasnilo. Od 10.50 do 12.15 je bilo popolnoma jasno, nakar se je nekoliko pooblačilo. Med 15 in 17 se je oblačnost močno spreminjala, istočasno je pihail precej močan vzhodni veter. Po 17 se je zopet zjasnilo, ponoči pa je bilo nekoliko oblačno Koledar Danes, sobota, 24. septembra; Marija, reše-nica ujetnikov. Nedelja, 25. septembra: Kleofa. Obvestila Nočno službo imajo lekarne; mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmajer, Sv. Petra c. 78. Izlet v Trst din 58.—: posebni vlak v nedeljo, dne 9. oktobra. V Gorico, Doberdob, Trst — dva dni z avtobusom 120 din. — Tourex Slovenja, Tujsko-pronielna gospodarska zadruga v Ljubljani. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi v torek 27. t. ni. ob 8 zvečer zabavno in po- učno predavanje »Borba zoper smrt«. Predava msgr. Viktor Steska. Vstopnice po ;3 in 2 din so v predprodaji v pisarni Pax et bonum. Člani z legitimacijami imajo popust. Opozarjamo na permanentne vstopnice, ki so veljavne za posečanje vseh prosvetnih večerov (igro, predavanja itd.) v sezoni 1938-39) in stanejo za člane 100 din, za nečlane 150 din. Člani in prijatelji naše prosvete, ki žele sodelovati v dramskem in glasbenem odseku (brezplačna dramska šola) naj se prijavijo v nedeljo 25. t. m. od 10 do 12 v društvenih prostorih, Frančiškanska pasaža, Škrabčeva soba. Ženska obrtna šola v Ljubljani. Vpisovanje hospitantk v tečaj za krojenje in šivanje oblek bo v ponedeljek, dne 26. t. m. in v torek, dne 27. t. m., vsakokrat ob pol 11. in ob Vil7. uro v sobi št. 20, pritličje, levo. Posebna ortopedska šolska telovadba drž. šolske poliklinike v Ljubljani se bo vršila tudi letos v telovadnici I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici. Telovadne ure bodo vsak torek in četrtek popoldne, ločeno za dečke in deklice. \ tečaje se sprejemajo otroci osnovnih, meščanskih in srednjih šol, ki imajo slabo telesno držo, slabo hojo, so slabo razviti in so potrebni posebne gimnastike. Poliklinika ima v ortopedskem odseku zdravnika in učitelja telovadbe. Vpis v tečaje se vrši na državni šolski polikliniki vsak dan v dopoldanskih urah. Llubllansko gledališče Drama Začetek ob 20 #Sobota, 24. septembra: »Veriga«. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 25. septembra: »Car Fjodor.c Izven. Ponedeljek, 26. septembra: Zaprto. Torek, 27. septembra: »Žene na Niskavuoriju«. Premiera. Premierski abonma. Mariborsko gledališče Posebnost letošnje sezone Narodnega gledališča sta med drugim novo angažirana priznana oderska umetnika, v drami g. VI. Skrbinšek kot režiser in igralec, v operi in opereti pa g. Anatol Manoševski. Dramatska šola. Tudi letos bo dramatsku šola pod vodstvom glavnega režiserja J. Koviča, če se bo priglasilo dovolj zanimancev. Predavanja bodo teoretičnega in praktičnega značaja. Prijave sprejema dnevno gledališka blagajna, ali pa J. Kovič, Gregorčičeva ul. 26, od 13. do 15. ure. Prvi sestanek prijavljencev bo v nedeljo, 25. t. m. ob 9 v gledališču. Ta dan sc lahko priglase še novi udeleženci. prsno, 4krat 50 m prosto in trikrat 100m mešano; za ženske pa 50 m prosto, 100 m prsno in štirikrat 50 m prosto. Meddržavna tekma Jugoslavije in Poljske je po številu sedma mednarodna tekma, ki jo jc igrala jugoslovanska reprezentanca v letošnjem letu. Dosedanje tekme so bile s Poljsko v Belgradu 1:0, proti Romuniji 1:0, proti Italiji 0:4, proti Belgiji 2:2, proti Češkoslovaški 1:3 in proti Romuniji 1:1. Naša reprezentanca je torej dosedaj zmagala dvakrat, neodločeno je igrala dvakrat, poražena pa je bila tudi dvakrat. Celotni score je 6:10 v našo škodo. Po tej bilanci torej naša nogometna reprezentanca ni bila posebno uspešna. Za nedeljski občni zbor zagrebške nogometne podzveze, ki bo v nedeljo, je dal posebno izjavo celo dr. Maček. Dr. Maček pravi, da HSS nima s lemi volitvami nič skupnega in v kolikor je angažiran pri ZNP kak poslanec, je to njegova povsem zasebna stvar. — Znano je veliko nasprotje JNP in Gradjan-skega. Najboljši letošnji rezultati v štafeti 4 krat 100 m je letos dosegla Amerika z 40 sekundami, sledijo Nem čija 40.3, Švedska 41.1, Anglija 41.2, Italija 41,3, Holandska 41.8, Madžarska 41.9, Poljska 41.9. V štafet 4 krat 400 m je tudi prva Amerika s časom 3:13.4, druga Nemčija 3:13.6, tretja Anglija 3:14.9, četrta Švedska 3:16.6, peta Francija 3:18.3, šesla Italija :.19.7, sedma Madžarska 3:20, osma Norveška 3:22.6. ★ c Prvenstvena podzvezina nogometna tekma med celjskimi Atletiki in SK Celjem, ki je bila določena za jutri v nedeljo na igrišču pri Skalni kieti ob treh popoldne, je odpovedana. Za tekmo je bila posebno živahna agitacija v. ene kakor tudi z druge strani, ki pa je zaradi tetra najbrže odpovedana. <§tran ?. >BLOVENSKI DOM •'Temb'ra 1938. Stev. 218. Evropska država, ki ji kraljuje mohamedanec Gotarvo ena najbolj pozabljenih evropskih držav je Albanija, saj o njej po svetovni vojni skoro res ni bilo kaj dosti več slišati, kakor da je Italija pred nekakimi 10 leti naslonila svoje kojeno nanjo, ko je iskala opore na Balkanskem polotoku, in potem morda še letos ab priliki, ko se je albanski kralj Zogu poročil z ogrsko grofico Appo-nyjevo. Ob teh dveh dogodkih je Evropa za tre-nutek obrnila svoj pogled vsaj nekoliko tudi na državico, ki ima v Evropi to posebnost, da ji kraljuje mohamedanec — Ahmed Zogu. Zogu se ni rodil kot človek, ki mu je že zaradi dinastije namenjen nekoč kraljevski prestol. Njegov oče je bil dedni knez doline Mati. Turki 60 gospodovali nad Albanijo nekako pol tisočletja, a kljub tej dolgi dobi niso odpravili organizacije albanskih plemen. In ker so Albanci po veliki večini prestopili v mohamedansko vero, so jim Turki tudi pustili njihove plemenske poglavarje. Zoga, ki se je rodil 1895. leta, So vzgojili v Carigradu, kjer je obiskoval najprej gimnazijo, nato pa vojno akademij«. 2e v zgodnjih letih se je ?cIo zanimal za politiko, posebno za balkansko. Njegovi predniki so se borili za neodvisnost Albanije, in res ni bilo ugodnejše prilike kot leta 1912., ko je izbruhnila balkanska vojna. Albanci so tedaj svojo samostojnost res izvojevali. V naslednjem letu so evropske velesile postavile za prvega albanskega kralja kneza Viljema. Zogu je zvesto služil temu kralju in je še danes njegov prijatelj. Knez Viljem pa ni imel sreče, da bi mogel mirno vladati in poskrbeti tudi za notranjo ureditev države in ljudsko blagostanje, kajti že je izbruhnila svetovna vojna, v kateri sa Avstrijci zasedli severni del Albanije, Italijani in Francozi pa južni. Tedaj se je Ahmed Zoigu začel pogajati z Avstrijci, da bi Albaniji dali spet samostojnost. S 23 leti postal minister Združene velesile so Albanijo najprej postavile pod italijanska pokroviteljstvo, toda ni bilo mogoče zatreti stremljenja po samostojnosti. Ko je bil Zogu star 23 let, je postal notranji minister nove albanske republike. Leta 1925 je bil ministrski predsednik, tri leta pozneje pa je bil o,klican za albanskega kralja. i *.. < A 4 Jk j J., /% A k A njegovo ime glasiti »Ahmed iz rodbine Zog« V t / i' i’ n r Vroča želja njegove matere, da bi se poročil Njegov naslov je delal v sosednjih deželah nekaterim precejšnje preglavice. Zog ni kralj Albanije, pač oa kralj Albancev — ' • 'V v J , V , f _ ■ x r ' ^ ' . . , > R.aKor so imeli skoro vsi ljudje, ki so t>' Mi slavni, sijajne matere, tako jo je imel tu J"' ........ 1 1» Mnogokrat so omenjali, da je ta kralj spremenil svoje ime, ko je bil po,vzdignjen na albanski prestol. Toda, to ne drži. Pravilno bi se maralo Njegova mati pa je imela na srcu še nekaj drugega. Neizrečeno je želela, da bi sc njen sin poročil s kakšno ugledno grofica Mati pa tega ni doživela, kajti umrla je že leta 1935. Težava za poToko s kakšno uglednejšo evropsko princezinja je bila v tem, ker nikdar ni bilo kar na izbiro takšnih, ki bi se hotele poročili z mohamedan-cem, čeprav bi bil kralj. No, in Zogu 6e je to letos le posrečilo. Dobil jo je na Madžarskem, staro ka-maj 21 let, lepo in celo slovito grofico Appony-jev. Albanci pa sa versko zelo strpni ljudje. Ves albanski narod je s ponosom in veseljem ter navdušenjem sprejel svojo kraljico-katoličanko, ko jo je pripeljal na svoj dam mohamedanec Zogu. Člani poslanske zbornice so ji navdušeno vzklikali, a Albancev je okoli 70 odstotkov muslimanov, 20 adstotkov grško-katoliške vere in le 10 odstotkov je rimo-katolikov. Zogu kot delavec Zog velja za enega tistih ljudi, ki v Evropi opravljaja najbolj trdo delo. ‘ ' M, ■ Razgovor ministrov v Elizejij Ko so se francoski ministri vrnili iz. Londona, so imeli v elizejski palači takoj sejo. Od leve: zunanji minister Bonnet; mornariški Campinchi; finančni Marchandeau; minister Chautemps in prosvetni minister Zay mm. General K r e j č i, šef čchoslov. generalštaba -*•*< -v ./v-- .________a-, A i . Živi zelo priprosto, na njegovem kraljevem dvoru pa je tudi prav malo sijaja — vse kakor se spodobi kralju kmečkega naroda. Posojilo — večje kot 8kratni državni proračun i ^ • , . * * • ; "i T ' ' 1 >v.— Albanija ie bila zelo zaostala in pri- mitivna država. Zogu je potreboval denarja, da bi P°vzdignil. Anglijo in Francijo — pravijo — ,.f.n'ja “j ^asti zanimala, če ne, gotovo nc bi dovolili Italiji, da bi ravno na tem kraju stopila z eno nogo na Balkan. Za Italijo pa ie ta široki ka-l* i C^a-intrantsko cesto vendar zelo pomemben. s' ie Albanija izposodila v Italiji 150 milijonov zlatih frankov. To je na vsak način ogromna vsota za tako majhno državico, katere tih franlfo Un Zna*a na *e*° k°ma) ^ milijonov zla- Res je, da ima Italija nekak monopol nad albanskim oljem, kar utegne nekoč postati še bolj pomembno zanjo kot danes Najvažnejše pa je za Italijo Albanija v vojaškem oziru. Italijani lahko nadzorujejo Jadran in bi ta njihova zveza z Albanijo lahko pomenila nevarnost za Jugoslavijo, če s.e n,f . . v zadnjem času obe sosedi," v svesti si obojestranskih koristi raje odločili za prijateljsko m mirno sožitje. Osnovna misel, ki preveva naš novi roman v slikah Sadovi zemlje Kaj je potrebnejše ljudem, žito ati zfato Na jugozahodnem, koncu Zedinjenih ameriških držav leži slovita Kalifornija, ki je bila že od nekdaj pozorišče tudi za najraznovrstnejše sanjače in pustolovce. V njenem glavnem mestu San Frančišku ob morski obali žive ljudje najrazličnejših narodnosti in jezikov, ki jih je želja po vsem mogočem privedla v ta divni kraj. Nedaleč od San Frančiška pa sloji mesto Šakra-niento, okoli katerega leže prostrana polja sredi slikovitih dolin, bogatih ne samo na žitu, pač pa tudi po svojevrstnem svetovnoznanem finem sadju. Ta dežela je poleg tega bogata tudi na petrolejskih vrelcih, rudninah in nekoč je bila tudi po svojih krasnih gozdovih. Vse to je bilo tudi vzrok, da je dežela tako zgodaj padla’ v oči Evropcem, ki so se začeli v vedno večjih trumah priseljevati tja. Iz Evrope so bili prvi tam Španci. Tedaj je gorenji del Kalifornije, v kateri se odigrava naš napeti roman, ki ga bomo začeli objavljati v ponedeljek, pripadal Mehiki, ker pa se ta ni prav mnogo brigala za te kraje in jih zanemarjala, so se najprej začeli v njej hudi upori, dokler niso leta 1848 prevzele Združene ameriške države gorenje Kalifornije, ali kakor so jo imenovali Španci »Alta California« v svojo zvezo ter zanjo plačale Mehiki 15 milijonov dolarjev. Hudo bogastvo Gornje Kalifornije je bilo znano skoraj po vsem tedanjem svetu. V gorovju Sierra Nevada so številna rudna polja, v katerih je bilo zelo mnogo zlata. Zlato pa so izpirali tudi iz nekaterih tamkajšnjih rek. Poleg tega je v tej deželi vse polno rudnikov cinka, bakra, železa, svinca, živega srebra in celo platine. Ne manjka niti premoga, nafte in asfalta. Prav nič torej ni čudno, če je vse to bogastvo zvabilo tja toliko ljudi, ki bi radi hitro obogateli, in če so se odigravali ravno tu tudi najpretresljivejši dogodki. Na svetu je bil menda že nekdaj neprestan boj med velikimi bogataši in tistimi, ki se morajo boriti za vsako skorjico kruha. Tja so prišli seveda tudi številni takšni ljudje, ki so imeli namen obdelovati to rodovitno zemljo in na njej v miru živeti. Bila je toliko poceni, da bi bilo res škoda zamuditi to izredno priliko. Tudi okoli mesta Sakramenta obdelujejo zemljo že od leta 1896. Orjejo in se znoje ter mučijo, zato pa pridelajo tolike množine pšenice in drugega, da z njo zalagajo lahko tudi številne kraje izven Zedinjenih držav. Živeli so srečno tako, da jim je marsikdo po pravici mogel zavidati njihovo življenje. Tedaj pa je spet nekdo odkril zlato. Hitro se je raznesla novica o novih velikih zlatih rudnikih v kalifornijski Sierri Nevadi. In spet sc je začel lov za zlatom, kakor leta 1845. Leta 1865 so bili opustili zlate rudnike, ker so bili sveto prepričani, da so že do kraja izčrpani. In tedaj so tu tudi prvič začeli sejati, in ko so videli, da zemlja dobro rodi, so na zlato skoraj čisto pozabili. Nov lov na zlato pa je delavco spravil s rodovitnih polj in jih zakopal v rudnike, šel je glas po deželi, da so odkrili nove zlate žile, prav v okolici Sakramenta. Ni ga treba več kopali kot prej. Inženirji drobe s hidravličnimi motorji zemljo ter razstreljujejo zemeljske sklade. Lesketajoča se zrna zlata nosi s seboj umazana voda ter jih odlaga na določenem mestu, v velikih vodnih zbiralcih, pravcatih jezerih. Umazano vodo nato spuščajo po prostranih dolinah, ne da bi kdo vprašal farmerje, če to sme. Nikomur ni več mar za bogata žitna polja. Neprimerno bolj dragocena so jim postala »zlata polja«. In zaradi nekaj zrnc zlata so včasih pustili, da je umazana voda preplavljala dozorevajoče klasje in uničila ves poljski pridelek, ves up in nado miroljubnih farmerjev. Farmerji so se začeli upirati takšnemu brezvestnemu uničevanju svojih polj. Zahtevali so, da se morajo njihova polja zavarovati, da se morajo pridobljene pravice spoštovati. Zahtevali so samo življenje. Toda, zlato ima v sebi nepremagljivo moč... K Potrpežljivost je dosegla svoje meje. Začel se je boj, boj med pravim zemeljskim zlatom in zlatom človeških naporov in znoja. Dvoje načel, dvoje nazorov se je spoprijelo v tem boju... Zemlja in kapital, žito in zlato... In postavili so vprašanje kaj je potrebnejše ljudem, žito ali zlato... O tem naj odloči zakon... Medtem pa C SfeZtU,*« P°ln>««iivosti pa 'Us j.*.k‘.raT„ri;.stSi,bj< % ilct, kon spoštovati, drugi pa, da ga je treba ukiniti nrav? TV> Tl - • b° zmaSal? Kdo bo imel prav? To je vprašanje, s katerim se bavi naš nn'kfl7fmn Tts’ • “,eni JC 'asno ln pretresljivo prikazano, kakšna je pravična rešitev tega vpra- ^ n ja. Pravici je zadoščeno... Pravica zmaguje Ameriški zakon jo dosegel svoje... Programi Radio Ljubljana Sobota, U. teptembra: 12 Pisan« _ i-t. stvari, plošCa za ploSCo v venček hiti _ J A - 13 Napovedi _ 13.20 Pisana vrsta vese^ ^n l! 18 Za delopust (igra Radijski orkester) — 18 411 p„„„ ▼ort . poslušalci - 10 Napovedi, poročila - Mio v« vr u:i, d ? vl“Jk0Tl4. narodni jnna.k ln dobrotnik (e Veljko Petrovič) - 19.5« Pregled spored« _ Vn,i Južnim soncem (g. Vladimir Regally) — 20.30 'Paberki iz humorističnega list« .Cuk na palici«. Vesel ve^er - 22 Napovedi, poročila — 22.15 Veseli zvoki llo-r« Radijski orkester) -» Konce ob 13. (lffTa Drugi programi Sobota. 21. teptembra: Belarad• 9n v„x— pesmi in glasbe - Zagreb: 20 Zborov k™.. J Saksofon, 21 Prenos iz Turina: Cilea- «At?m<>« Praga: 22.85 Plesna glasba - Sofija- 1 - Budimpešta: 21.40 Koncert budimnešt™«k™J T'1 stra, 33.10 Plesna glasba „ ’,“™MPe*tan»kega orke- 84 Hervey Allen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Bil je tak, kakor da more v soju žerjavici brati skrite reči. Lahneje je nadaljeval: »Pred mnogimi leti, za Colonnov, je to bila vila Brignole. Moja mati je bila, iz te rodbine. Zato so me pustili stanovati tu, dokler si nisem opomogel in dokler se niso časi zboljšali. Odkar so pa Francozi tu, je vse v taki zmešnjavi, da mi ni treba več skrivati, •lesti imam tudi, stara ženica mi hodi streči in pa svoje knjige imam. Zdaj pišem sam knjigo O svetih mučencih naše vere.« Nekaj časa sta oba molčala. Potem je dejal pater Ksaver smehljaje se: »Morda mi boš zdaj pa le dal pismo mr. Bonnyfeathera?« Med branjem se mu je čelo nabralo v gube. Bilo je tako kakor si je mislil: Antonio je v vseh stvareh tega sveta dobro napredoval, še celo več kakor dobro. Toda mister Bonnyfeather je dvomil o njegovem duševnem stanju. Stari je pisal: »Nisem ničesar opustil. Storil sem vse, kar sem mogel, toda prav malo vem, kako je, in kar ni več vas bilo tu, sem se sam sebi zdel zelo nebogljen. Tudi v zadevah svoje poslednje volje bi rad prepustil vaši odločitvi, ali naj mu že zdaj v vsem obsegu sporočimo, kakšna zemeljska dediščina ga čaka. Ravnajte torej tako, kakor se vam zdi najbolje.« Pater Ksaver je prebral več strani, napisanih v tem smislu. »Priloženo pomeni samo predujem na denarno zadevo, o kateri sem govoril prej.« Pater Ksaver je nekaj časa molče premišljal. Potem je rekel: »Antonio!« Antonio je zaspano odvrnil: »No, pater?« »Pokoncu, moram se s teboj pogovoriti nekaj besedi. Kako dolgo boš ostal v Genovi?« »Največ en dan. Ladja mora naprej.« Pater Ksaver je dejal: »Aha, že razumem. Potem moraš jutri iz mojih rok prejeti obhajilo. Saj sem prav za prav še vedno posvečen duhoven,« je pristavil napol zase in z otožnim ponosom. »Vem za kapelo, kamor pojdeva lahko skupaj.« Antopio je sedel, objemal z rokami kolena in je bil docela buden. V sebi je čutu lahen odpor in kos dvoma. Stvar se mu ie zdela prenagla. »Nikdar nisem še dobil hostije pater, ali veste to?« Duhoven je pokimal in potrkal na pismo: ' »To sem slišal « m »Razen tega moram svojega kapitana iti iskat v gostilno tu blizu. Jutri naju čaka veliko dela. In potem: Kaj pa spoved?« »Spovedal si se že prej, kaj si že pozabil?« Pater Ksaver je strmel v ogenj in nadaljeval: »Ne bi tako silil vate, Antonio, toda greš na dolgo pot. Bog ve, da bi te rad še malo pripravil. Toliko reči bi bilo za pogovor. Toda nekaj ti moram povedati še nocoj, da ne bom konec koncev v svoji slabosti pozabil. Nimamo samo Marije, imamo tudi Boga in Božjega Sina. Ne, ne, ne bi te rad zmotil v tistem, kar smem imenovati tvojo vero. Samo misli od zdaj vedno tudi na Onega drugega, ki ca Mariia nosi v naročju.« Ustavil se je, da bi premislil svoje besede. »Tako se je Kristus rodil svetu, a zapustil ga je drugače.« Antonio je čez nekaj časa čutil, kako postaja truden in popustljiv. Dejal je: , r ' »Torej jutri na vse zgodaj.« Potem se je z užitkom spet naslonil na ležišče. Pater Ksaver je vstal: »Zelo si me osrečil.« Postavil je majhen križ na mizo in pustil gorečo svečo ob njem. »Po naročilu mistra Bonnyfeathera naj ti sporočim tudi neko svetno novico, če se mi bo zdelo, da je to dobro zate.« Snažil je svečo z vso skrbjo in med tem delom govoril: »No, po moji sodbi je to dobro zatel Postavljen si za dediča!« Počakal je trenutek in ostro pogledal Antonia. Potem se je obrnil m sel v spalnico. Sveča poleg, križa je ostala in. gorela naprej. Cez čas je Antonio vstal in jo upihnil. Ni mu prišlo na misel nič drugega, kakor da je zmolil očenaš. V prsih mu je vladal zaspan nemir. Noč ga je utrudila. Trudil se je, da bi se v srcu hvaležno zbral, toda sen ga je premagal. • * • Drugo jutro sta ee prebudila med močnim rjovenjem spodaj na dvorišču. Bil je možak, ki Je Antonia zvečer pripeljal sem in ki si je delal hude skrbi zaradi gosta, ki je izginil. Antonio je pomolil glavo skozi okno in razvilo se je prisrčno izmenjavanje misli o koristih in škodljivostih noči, katero je kdo prebil lačen v zapuščenem skednju. Antonio je ugovarjal: »Saj tako in tako vedno spiš v gozdu. Ne vidim torej, zakaj naj bi te za to še posebej plačal.« , ii • • Jor“ °°m dobil močvirsko mrzlico in bom moral umreti. Moja zena, mojih deset otrok, moja stara mati, moji IGlI a • .c Antonio se je zasmejal fn mu nekaj vrgel »Najamem te za ves dan jedel boš v gostiini, vino je plačano.« Možak je pobral zlatnik m z roko poslal poljub proti oknu. - i sigDore.’“isem vedel> da me i® najel plemič. Torej bom čakal, dokler ne pridete.« Pater Ksaver je vprašal iz druge sotie: razpoložen^kaj?6^110 *a*f° dedič jo danes odličnjaško »Zelo, in strašno^ lačen,« je pristavil Antonio. „ Ksaver je ze stal pri vratih in držal klobuk pod pazduho: »Bojim se, da si nekaj pozabil, moj sin. Zdaj ne smeva jesti Čaka naju sveta hrana.« . Pr°s'm oproščenja. Tako sem 6e veselil lepega jutra in nad sinočmm večerom in nad tem, da sem našel vas — zdelo se mi le da sem spet majhen deček. Tako sem pozabil na vse.« • °?§1?1sta- na dvorišče in naglo dalje na vrt. Na spodnjih ploščadih se je kadilo se nekaj kosmov megle. Antonio se je ustavil in v globokih dihih srkal hladni zrak ki je vprav začenjal dobivati nekaj vročine prihajajočega dne Potem Ksaverija ^ °dŠla t6r malCe V Zadrcgi Pogledal patra vav/n« *aiF V,eSeli s?; Bjfi vese' in. sreŠen- .ni greh- Saj ne namera-vava nič žalostnega. Vedno se bojim, da si po mistru Bonnyfeatheru in njegovih knjigah vse sprejemal vase v malce mračni luči. Severni narodi, veš, nimajo talenta za vero.c Začela sta stopati po široko zavitih stopnicah navzdol. Za njima je skozi vrata donelo daljne brnenje harfe. Pater Ksaver ie zmaial z glavo in Antonio je hotel vedeti, če je morda igrala vso noč Pater Ksaver je povedal: »Včasih igra dva dni in dve noči, ne da bi se ustavila. Potem spi — jaz pa tudi!« Zdaj sta prišla tja, kjer je divje rastlin je. senčilo pot. Pater je pripovedoval: ' J »Pri malem ribniku tamle, 9e še spominjam, sem večkrat bil * materjo m sem spuščal svojo ladjico. In v jami som kot novinec živel leto dni čisto sam. Poglej Antonio, to tu je bil moj samostan!« Kr®.ni’ j® težko vejo vstran in stopila sta na odprto trato, za l katero je bila v skalo vsekana umetna votlina. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ca Inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nliea 6/IH. Telefon 4001 do 4005. Uprava- Kopitarjeva n!ir» d Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: in*. Jože Sodja. Urednik: Jože Košiček. oprava. Kopitarjeva ulica &