* L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO i*T° XII., ST. 68 — CENA 10 DIN KRANJ, 31. AVGUSTA 1959 velita v vodstva Pred plenumom O K LMS K*anj organizacije sloje J/7*j novo nalogo. Izvesiti morajo JjUtVe v nova vodstva Ljudske padine, z Izvolitvijo novih vod-^v v mladinsko organizacijo lah-napravimo velik korak naprej, Postavimo v vodstvo mladin-* organizacije take mladince, ki smisel za organizacijo in se "* branijo dela. »tošniji volivni sestanki in kon-»■?°Cer naj bodo kritičen pretres ^ljenja mladinskih organizacij, ki j Pr*v v zadnjem razdobju do-&ffle velike usipehe. Poudarek bo obl datl *udi Proslavljanju 40. ^letolCe KPJ in SKOJ, tako da J?jaJSi generaciji prikazana zgo-naših prejšnjih generacij, letnih konferencah bodo razvijali tudi o delovnem progra-2 organlzacij. V vodstvo mladin-ffi °rganhacije bo treba vključiti db|V°^ delavske in kmečke mla-^ • Pred konferencami ljudske line v tovarnah nameravajo esti še konference Kluba mladih Pr°k lalcev- ° delu Kluba mlad* jj ^VaJalcev bodo poročali na vo- konferenci Ljudske mladine. M. 2. oprave na zbore volivcev jj^f kranjski občini se priprav-boi° 113 7^>0Te volivcev. Po vaseh ^ 0 volivci pretresali delo svojih ^vnih organov, v mestih pa ^ 0 na dnevnem redu stanovanj-ood SlcuPnosti' Na zborih volivcev '° volili uprave novih stano-Oov skupnosti in skušali tem j. . 1In 'organom odrediti naloge v mhodnjem delu. -1. c. ideološko politične vzgoje mladine Okrajni komite IMS Kranj pripravlja za konec letošnjega leta plenum, na katerem naj bi obravnavali ideološko vzgojo mladine v šoli in na vasi. Plenum bo pred volitvami novih vodstev v osnovne organizacije, tako da bo moč prenesti zaključke plenuma na vse organizacije LMS in da jih bodo le-te upoštevale v svojem delovnem program«. V šoli i* ma vasi so doslej posvečali premalo (*krbi ideološko-politični vzgoji. Ko so začeli na osemletkah ustanavljati osnovne organizacije mladine, zato da bi preko mladinske organizacije povedali vse oblike izvenšolskega dela, le-te niso povsem opravičile svojega obstoje. Po šolah so bili nekateri predavatelji celo mnenja, da je ustanovitev osnovnih mladinskih organizacij po osemletkah onemogočalo šolsko delo. Prav predavateljski kader bi moral predvsem skrbeti za ideološko vzgojo mladine in za njeno izven-šolsiko dejavnost. Za posamezne dijake s slabimi ocenami bi morali vedeti, v kakšnem okolju živijo in kakšni so njihovi pogoji za učenje. To narekuje tudi šolska reforma. Takih predavateljev, žal, še nimamo dovolj in prav zaradi tega bodo morale mladinske organizacije in razredne teT šolske skupnosti spremljati delo predavateljskih zborov i.n jih sproti opozarjati na nepravilnosti. POLLETNI OBRAČUN ^ nekaterih delovnih kolektivih » nJske občine so polletni obratih terne^'t,° pretresali na sestan-v raznih organizacij, ki delujejo r^ tivu- Ponekod pa so z obris Un.°.m seznanjeni le nekateri v '/esčenci iz uprave in ožji krog ^<»lriega osebja. Tega je delno v čas dopustov, kar pa še vedno ZB0P0VANJE IZVIDNIKOV Hov» °^vlru proslav 40-letnice usta- KPJ in SKOJ je bi,° da" i,, [ v Zagrebu veliko zborovanje lvidnr Prek Ukov, ki se ga je udeležilo 0 30.000 mladincev, članov te »Uvi]j" c*le iz vsen kralev Ju9° °>niz_ , - - Predsednik Tito, ki je bil Jbr Vite,J te prireditve, je poslal 8n,anim mladincem pozdravno pl- ne sme biti Tazlog za omalovaževanje polletnih obračunov. Zato je občinski komite ZKS Kranj sklenil sklicati posvet vseh sekretarjev osnovnih organizacij, da bi se o tem podrobneje pomenili. Težnja je, naj bi vsaka organizacija ZK in zatem tudi v sindikalnih organizacijah pretresali polletne obračune. Pri tem ne gre za suhoparno obravnavanje številk o doseženih uspehih, marveč je treba poiskati prav tiste številke iz poročila, ki dokazujejo negativne plati poslovanja, ki jih je treba odstraniti. Skratka, polletni obračuni v podjetjih naj bi ne bili računska operacija, marveč dokument in napotilo k nadaljnjemu delu in še večjim uspehom v drugem polletju. -i. c. KlJlTURNI STIKI Z MEHIKO *ku ^exiko Cltv 'e bila ustanovna °r9a jugoislovansko-mehiške Hje n'zacije za kulturno sodelovati'me(l obema deželama. Pobudo Uvel* S° dali meni5ki kulturni de" kjer so, kot nam je bilo sporočeno, prodajali meso po 10 dinarje* dražje kot v Kranju. Tudi v dovljici so pred kratkim prodaj* meso po znatno višjih cenah, *° v Kranju in se pri tem zavarova z izgovorom, češ da sicer ne mogli nuditi potrošnikom potrebn: količin mesa. Skratka težave, P* naj bodo krajšega ali dalji** značaja, nastopajo v raznih obl * k ah. Ker so pri takšnih pojavih močn0 prizadeti predvsem potrošniki • delavstvo, je Občinski sindikat" svet v Kranju sklical posebno sej0, na kateri bodo razpravljali o B*' da stalih težavah v preskrbi na* skrbe razne ustanove in podjetja potrošniških središč z mesom, f" za letmi oddih članov svojega O teh razgovorih bomo še poroča*'- imelo povsem vojaški značaj, saj osvoboditvi v naši občini še ni le kot rezerva. Poleg črpalke gradijo tudi glavni so predelovali predvSem vojaško bil°- V Prečno dvorano sta vsto- vodovod iz Strazisca proti Smled- J pila 29-letni Ludvik Bošter iz Jam- niku. Do sedaj so ga zgradili do *nov- Mad 5™»m bivanjem v ta- ^ Anicfl Ce ptili v redni pogon. S postavitvijo konca vasi Drulovka. Vasi ob le- boriscu so prirejali rudi športna in doma iz Podblice pri Besnici, ob- te črpalke je Stražišče popolnoma je bila izgradnja vodovoda v teh druga tekmovanja Kulturne novice V TEDNU LISIČK 200.000 dinarjev za marljive nabiralce kolektiva. Premalo pa mislijo na mlađano, ki je po preživelem šolskem letu prav tako potrebna primernega oddiha. Tudi v jeseniški občini so temu posvetili letos več skrbi. Občinski svet za varstvo družine, Društvo prijateljev , mladine, nošo. V narodnih "nošah To" biTi ?™?^?J^,.in °stale . orga?i' skozVvasi Ceimjice in Okrog. obeh vasi vodi zdaj zanesij* lečena staroslovensko narodno K. M- VARNA POT NA MENlNO Partizanska Menina, na kate*"1 je letos PD Gornji grad odPr|° nov prostoren planinski dom, >e s Tuhinjske doline dostop^ It $ Skupina univerzitetnih predavateljev z zagrebške univerze pripravlja »Pisateljski leksikon«. V tem priročniku bodo mimo orisov francoske, ruske in angleške Ob nedavnem deževju in ohla- kup. Skupno so odkupili nad 2000 književnosti tudi podatki o pisa- ditvi so iz raznih krajev poročali kilogramov tega sadeža, kar po-teljih manjših narodov, o kate- ° dobri letini lisičk. Zato je Go- meni, da so otroci (ti so največ rih smo doslej le malo vedeli, spodanska poslovna zveza v Kranju . nabirali!) v teh krajih zaslužili takoj organizirala nabiranje in od- približno 200.000 dinarjev. 9> Francoski režiser Georges ^ur) t^,, nnzri.nfv™ "v, ki se vle- ['n- le pred dvema letoma Je prišlo do Cejo že od maja, in so se zlasti akcij, ki naj bi pripeljale do spo- namnožili v zadnjem času. razuma, toda plima je trajala le Dogodki v Laosu so — dije, Poljske in Kanade, naj bi v malo časa. Po volitvah so prevzeli ljtvo — vzbudili pozornost svetov- Dogodke v Laosu so za< budno spremljati vse sosednje zave, a ob teh okoliščinah se J izkazalo, da razmere zavzei«3' čedalje ostrejši in tudi nevafl«« tok prav zaradi tega, ker se W* rajo na škodljive pobude lz tuPD ' Povsem razumljivo je, da *x*i* v deželi ne bo mogoče rešiti t 0 daljnimi spopadi med obema «-P° nima strankama, s pomočjo v °r ju in s propagandno spodbud« tujine. Edina pot, ki naj bi PrjP ljala k ureditvi razmer, bi b , čimprejšnja pomiritev. Tako re* položaj, kakršen je danes v La°g0' namreč nI samo Laoška zadev* marveč posega globoko v sp'0'0* mednarodne razmere, predvsem P' ogroža koristi miru in popušča")' napetosti zlasti zdaj, ko so v t**^ priprave za sporazumevanje 19 Vzhodom in Zahodom. Prav t*1* tega so se Jugoslovanski ura<,£| krogi zavzeli za prizadevanja, bi čim prej našla pot za izh°d laoške krize in tako pripeljal« pomiritve v tem delu sveta. Jelo Tu* 963^79506318 o sys šč H V; UE C Kupim motor »Vespa«. Ponudbe poslati Francu Senku, Potoče 20, Preddvor. ---MALI OGLASI »■Mro šport - šport - šport - šport - šport Triglav slovenski prvak v waterpolu Ugodno prodam motorno kolo KW 350 ccm v dobrem stanju. Lončar, Breg 6, Križe 4265 prodam 40 gajbic. — Naslov v kasnem oddelku 4267 Prodam harmoniko, diatonično »tub harmoniko, &s«, skoraj novo. Marjan Pra-^otnik, Ljubno, nova hiša, Podnart 4274 Več kleparskih pomočnikov za JWwd delo v Kranju sprejmem. — Zdenki Gantar iz Kranja in njenemu dragemu Radu Piskerniku z Jezerskega želijo vse najboljše ob vstopu v novo življenje, uslužbenci CP Gorenjski tiisk — posebno iz računovodstva 4313 Plača po dogovoru. Izven Kranja ^nski dodatek. Nastop takoj ali P° dogovoru. Sprejmem tudi 2 va-j^oa. Boris Maksimov, Kleparstvo "- vodno instelaterstvo, Tržič 4392 Pl1odam njLvo in travnik — dva nektara zemlje — ali dam za dalj* *° dobo v najem. Naslov v oglasim oddelku 4302 Prodam Fiat 1100 — tip 1955, d<*ro ohranjen, opremljen. Naslov 7 oglasnem oddelku 4314 Prodam motorno kolo »Vespa« "ofman Meseršmit v odličnem sta-Dju- Cena po dogovoru 4315 Prodam hišo v Kranju. Stanova-le zagotovljeno. — Poizve se na CesH Staneta Žagarja 20, Kranj 4316 Prodam 4-sedežnl avto z rezervni deli t dobrem in lepem stala. Naslov v oglasnem odd. 4317 . Prodam visoko sobno peč. Katara Eržen, Ulica Tatjane Odrove 8' Kranj 4318 j. Prodam posestvo v Poljanski do-s 6 hektari zemlje okrog hiše, uhinjsko pohištvo in štedilnik za-ratli preselitve. Ana Alič, Preddvor J8 4319 P° službi grem pomagat. Ostalo Po dogo °v državne prvakinje, bila pa je mladinski prvak v ipti disciplini lflta 1957. # 100 m hrbtno: NATALIJA BAJ-KOVIČ {Jadran, Hercegnovi), rojena leta 1943 v Hercegnovem-Plava od lete 1955. Najboljši rezultat je dosegla na mladinskem državne* prvenstvu lani (1:17,7)' Takrat j* bila absolutna driavna prvakinja v tej disciplini. M. I- ANKETA ZA OTROKE Milanski center za kulturo v San Fedeleu je pred kratkim organiziral zanimivo anketo med otroki v starosti od 11. a0 14. leta. Anketi se je odzvalo 1800 otTok iz osmih italijanskih mest. V njih so otroci povedali svoja mnenja o otroških filmih-— Ogromna večina anketiranih otrok je izjavila, da jim otroški filmi niso všeč, ker »o »preveč otroški«. PEŠ OD ŠVEDSKE DO ITALIJE V začetku junija je Šved Lu-ner Melberg s svojo soprogo in 7-letnim sinčkom odšel peS iz mesta Eslov na potovanje P° Evropi. S seboj so vzeli šotor ta počivanje. Pred nekaj dnevi je družina prispela v Verono. Pot, dolg0 približno 2500 kilometrov so prehodili v dveh in pol mese' cih. Vsi člani te odprave «° v odlični kondiciji in se nameravajo vrniti v Švedsko na igtl način. TELEVIZIJA V GOSPODINJSTVU Na nedavno odprti razstavi radiofonije in televizije y Frankfurtu so prikazali zanimiv model miniaturne hišne tele* vizijske postaje, ki omogoča materi, zaposleni v kuhinji a'1 pri kakih drugih gospodinjskih poslih, da na ekranu »pazi« nn svoje otroke v drugih sobah, na dvorišču ali pred hišo. Cena aparata bo po izjavah tovarnar' jev zimerna, interes pa je ze sedaj tako velik, da je prodaja na tržišču zagotovljena. SMRT NAJSTAREJŠE ANGLEŽINJE V britanskem mestu Lutonu jo v teh dneh umrla v 109. let« starosti Hanna Tavlor, najsta-rejša žena v Veliki BritamJ1-Je mati 13 otrok in ni znala ne brati ne pisati. ROMAN 11. del I 58 Mirni Molenšek Konic »Svoje nakovalo bom že smel vzeti! Ti mi ne boš ubranil!« je moško rekel Tonč. »Kakšno tvoje nakovalo? Zato, če si delal pri p jem, še ni tvoje! Ravno tako malo kot žlica, s katero si jedel in streha, pod katero si spal, capin!« Hafner se je penil od jeze. »Nikoli te ni bilo prida, zdaj si si našel druščino, ki te je vredna! Proč od mojega vigenca, ali pa ne bom odgovarjal, če se kaj zgodi!« Tonča je pograbila jeza. »Doto mi izplačaj, slepar!« je viknil in se pognal v brata. Preden se je Hofner ovedel, mu je Tonč izbil kladivo in potem sta se ruvala na pragu. »Pustimo! Če je tvoje, boš že prišel do pravice,« je miril Grošelj, toda ljudi je boj med vrati razvnel, Hafnerjeve besede so jih upalile in deset parov rok je grabilo po Hafnerju, ne da bi opazili, da pri tem zadevajo tudi Tonča. Podrli so oba brata po tleh in preko njiju vdrli v vigenc. »Katero nakovalo je tvoje, Tonč?« so kričali in skušali odtrgati najbližje. Izruvali so ga, za dobro ped se je ugrez-nilo v steptano zemljo, in ga slovesno na ramenih odnesli na voz. Zraven nakovala so posadili zbeganega, povaljanega Tonča. Hafner je stal v vigencu in si popravljal raztrgano obleko. Izpljunil je kri in kos odlomljenega kočnika. Ko so vsi odšli na cesto, je zapretil: »To je rop! Vrnili mi boste nakovalo in plačali odškodnino za bolečine! Priče so, ki so videle!« Nihče se ni zmenil zanj. Obrnili so vozove in sprevod se je vračal proti zgornjemu koncu trga. Zdaj niso več korakali urejeno, kot prej, kratki boj jih je razvnel. Nekateri so posedli zraven okrašenih nakoval, otroci so se držali za robove dir, godba, ki je igrala nekakšno koračnico, je komaj že preglasila vzklike množice, ki jih je spremljala. Zavili so k Rogovilcu in odložili pripeljana nakovala. K Gašperinu jih ni bilo treba voziti, Pavlov vigenc je bil poln, v njem je bilo toliko nakoval, da so se morali kovači pri delu ogibati drug drugega. Ko so jih razpostavili, se jim je pridružil tudi Rogovilc in zavili so čez cesto k Gašperinu. Vse dvorišče se je napolnilo z ljudmi. Pavle je izvlekel veliki votli ključ in ga vtaknil v ključavnico. Ljudje, ki so bili malo prej tako glasni, so pritajili dih. Dvesto parov oči je pobožno strmelo v napis »V slogi je moč!« Grošelj je zgrabil za roko Tončka in mu bled od razburjenja šepnil: »Zdaj pazi! Da ne boš pozabil, kako smo začeli!« Fant je z velikimi, radovednimi očmi požiral težka vrata, napisno tablo, mlaje, tako visoke, da niti ob procesiji ni videl višjih, venec, migljanje pisanih trakov. Bilo je čudno, ko je tako stal na dvorišču hiše, ki jo je zmeraj sovražil, ker je v njej živel njegov oče. Bilo je še bolj čudno vedeti, da ne bo prišel nihče, ki bi ga s psovkami ih brcami pognal in najbolj čudno, da bo poslej z očetom dan za dnem zahajal v Gašperinov vigenc. Kako naj to povsem razume? Toda biti mora nekaj velikega. Očimova roka mu tako tesno oklepa desnico, potna je in fantu se zdi, da prsti nalahno drgetajo. A saj se očimu tudi brki tresejo! Pa ne, da bi začel jokati? Ko bi vsaj Pavle hitreje odklepal vrata. Toda Pavlu se ne mudi. Počasi obrača veliki ključ. Oh, končno! Vrata so se odprla na stežaj. Zlat slap sončne luči Je padel po črnih tleh in najbližja nakovala so se zableščala-Možje so začeli stopati v vigenc, počasi in tiho, kakor J cerkev. Sredi vigenca so obstali. Pavle je razburjeno šep111 Grošlju: A treba, je seveda. Vzpel se je na nakovalo sredi vigenca' globoko zajel zraka in naenkrat je spregovoril kovinsk0 jasno in zveneče: »Možje zadružniki, kovači! Danes . ..« Tonček se je zrinil k nakovalu in .poslušal z odprt^1 usti. Tolikrat je že slišal ta govor — očim se ga je don1 učil na pamet, hodil je po hiši gor in dol in ga P0 navijal, toda tu, v okrašenem vigencu je zvenel č's drugače. Govor je bil morebiti malce nabuhel in natr^a z besedami, ki jih je Grošelj pobral iz časnikov, to^ tega ni nihče občutil. Deček je poslušal: Delavske Pra vice.. . Čas, ko bodo vsi ljudje enaki. Revolucionar delavstvo. .. Prišla je ura, ko ne boš več hlapec! Zgra j svoje kladivo in si kuj svojo prihodnost! Kuj in zmag |j vsem kapitalistom navkljub! Nimajo samo špani, He*^ derji in Hetorji pravico živeti, tudi kovaška usta ustvarjena za bel kruh! Zakaj naj bi kovači izcejali s znoj za druge, ko lahko delajo zase? Da, zase! — so poslušali in v vigencu je bilo tiho kakor v cerkvi. ^ naj je lahno, uspavajoče mrmrala voda, možje pa so sta^ v vigencu z mrko slovesnimi obrazi, malone strti od v likih besed, ki so jim poletavale nad glavami. Grošelj je končal in si vidno oddahnil. K njemu Jn pristopil Pavle z litrom vina in kozarcem na pladru Grošelj si je nalil vina in visoko vzdignil kozarec. »Zdaj pijem na srečo in uspeh naše zadruge!«