76. St«w. P>«vfeaM ftttfftfe® « (tfriavii Sttl. (Jubilant, v soboto 3. aprila 1920. POSCMi*«!« Ufi«. 80 Vin. Leto IV. P .»»»Mi«!** hftiaia pss«sa p©sa«žteiljk® l« e««*® p« prasnlkcn vsak dsn opoldan« UminiSivo je v Ljubljani. Franžilkanska ulica M.6JL Učiteljska tiskam?), Dopise iVaiikirali in podpisati, stoer jjh ne pri* ®WH. Rokopis« se ne vrač«. Oglasi i Enostolpna petit-'TBtiea K 2 7 0, osmrtnic« in zahvale po K 3'20, razglasi in poslano vrstica po KS} '60; večkrat, objave po dogovora primere« popust, i, h $■ ova. ■ Glasile jugoslov. socilalno * cgemekr&tiiis« stranke, Telefonska it. 311 Naročnina. Po pošti alS % dostavljanjem na dom za ■četo ;sio K 120, m pol .letu K (;0 ta »;etrt leta K 30, ža mesec E 10. Za Nemčijo ce!o leio K 132, sa ostalo tujino in Aseriko K 140, Reklamaoije za list vi poštnin« proste. Upravni sivo ;« v Ljubljani, Fraučiskansba ultea št.6 Lj Učiteliska tiskarna. Madžarski boljševizem* « D,r!evijiK* ic orincsel v svon 72. št, ‘i dne 28. marca n; Kovor z bivšim madžarskim ljudskim komisarjem za prehrano s, Bernardom Kendoronj. ki se je le dni mudil v »elgradu. Sodr. Ko udor se le Moram dopisniku »Beogradskega Dnevnika« Jztavrf tako-le: * Predvsem Je treba konštaiirati, da nimata marksistična teorija in boljševizem prav nič f»kuDnega. in če boljševiki proglašalo kot svoi etični ten*elj marksizem je tedaj to navadna zmota, Mod? i stvaritelj socija • Hstičnega svetovnega naziranTa ni moge! niti slutiti, da se bodo kedaj nanj pozivali dokazujoč potrebo terorja in diktaturex. »Takozvani komunizem na Madžarskem je zmagal, aii ne zato. ker so bili dani potrebni pogoji. ki tih je teorila Dostavila, temveč !z razloga, ker ie bedni položaj v deželi tako dozorel. da ie ustvaril razmere pripravne za vsak prevrat«. >21. marca minulega leta ni zmagal na Ogrskem komunizem, ampak |e povsem pojmljivo nezadovollstvo množic privelo do tega usodeuoine-ga koraka. Pomanjkanje dela, skrajna revščina vojnih invalidov, sirot in vdov. strašna draginja živeža nešte-vilne druge vojne bifee. ki so'se morale z vso silo pojavit] v eni Bieina-gani deželi, in seve ne v najmanjši men tesnosrčnost meščanskih razredov naoram vsaki oravlčnj zahtevi delavstva -- vse to ni napravilo iz organiziranega delavstva — ki fe bi-lo takrat edin politični faktor v deželi - boliševikov. ampak le Izzvalo Željo za izpremembo. ki ga ie seve takšna, kakoršna ie bila. zelo veliko veljala. Dobila ie ta sizprememba* podobo komunizma zato. ker so oni, ki so prišli iz Rusije, na vsa usta pripovedovali. da se bodo vse teorije Sodjah mogle v nekaj tednih ustvariti. Kmalu se Ic na videlo, da le stvar drugačna. Posledica proglasitve diktature proletariata ie bila. da le bila dežela odrezana od inostranstva, kmet nj dal žita. tovarne so ustavilt obratovanje — brez misij se le »so-cilaliziralo«. Istočasno se je pojavila Belgrad, 28, marca, 'J jaka, povsem nova kasta, ki so io tvorili držiielii moči proletarske diktature. in ki ni vršila le terorja nad buržoaškim razredom, marveč ie po-tisnila v stran i organizirano delavstvo sociialno demokratičnega prepričanja«. »Zavladala je korupcija sebičnost, želia po moči, pregan.ian.ie vseh, ki drugačno mislilo -- vse to so okoliščine, ki bi morale pogubiti boljše-viški režim tudi tam, kler bi bili zanj pogoii. a kako ne tam..kjer teh pogojev ni bilo. Nastala ie potreba, da se zopet oživi militarizem z vso svojo močio. hrta ie tudi tako! zaplul v na-ctjonahsHčno vodovje. in moralo se ie vojskovati.. . No. vse zaman, ta-kozvani komunistični režim ic mora! propasti, a niegove ruševine so ustavile razvoj soc dem. sibania. In to •znači: ustavile so naoredek. Na Madžarskem ie izvršeno nekaj strašno opasnega in delavstvo vsesa sveta je dobilo žalost!« nauk. da ie brez kulturnih, gospodarskih in zlasti etiških nredPosoiev vsako tako prevzemanje moči nevaren poskus, ki se. ako se sa tudi da napraviti, pa ne more obdržati in ki se ga »tora smatrati za grels na delavstvu. V Madžarski se sedai. pokori delavsko gibanje za ta poskus. Reakciia. ki mu ie sledila, podira še ono malo. kar je ostalo, vsakomur, ki pošteno misli, mora biti danes lasno, da se more blagostanje delavstva doseči samo po poti evoluciJsko-irevolacllski. čile sredstva niso niti teror niti katerakoli diktatura, ampak zmasra demokracije. »Poiava in nevarnost madžarskega komunizma moreta služiti kot poduk in opomin tako buržoaziii kakor delavskemu razreda vseh dežela. Buržoaziiski. razredi moraio iz tega razvideti. kai vse povzroči tesnosrčnost in neupoštevanje pravičnih zahtev, dočirn organizirano delavstvo ima zopet tu vzgled, ki kaže. da so nezreli eksperimenti, ki napravljajo v lastnih vrstah zmedo, razvaline in ruševine, reakciionarna delanja. ker ustavHaio delavsko gibanje in povzročuiejo nazadovanja mesto napredka«. Politična moč in akcija. (Iz »Proletarca«.) če bi to za^>n«*OSDodarske TečL Ali bi d dal nepotrebnih skrbi in stroškov. Lahko na ie videti, da si }ili (Konec.) dela. Pri vsakih volitvah vidimo kapitalistični denar v prometu. Po naturi so kanitalisti večinoma varčni Hudie. To ie posledica sistema, katerega glavni smisel je povišanje ma- LISTEK, M mil inii jmn {Poslovenil Fran Pogačnik.) Bogati Marko in nesrečni Vasilij (Konec.) «tom°nasnreotf inVasiii*a' vstane, mu ta kako si v * ver{fa: *Kdo si Vasilij kraj?, da mu je bogati Martič *" pove* izterjati od carja Zmaja dJSTSlS IfiL Devojka vrže pismo v peč in pra- vi Vasilij«; »Nisi poslan sem po dan'), temveč da te Zmaj požre! A kako s! nodii? AH nisi potoma ničesar videl in slišal?« Vasilij ji pove o hrastu,, brodniku te kitu, A komaj začneta govoriti, se potres© zemlja m dvorec. Devojka zapre Vasilija v skrinjo pod posteljo in mu naroči: »JposluŠal, kar bova z Zmajem Kovorlla!« Sama stopi Zmaju naproti. Ko se Zmaj privali v sobo, zarjove: >Kn) diši tu po ruski?« Devojka odgovori: »Kako bi mogel sem zabloditi ru^ki duh. Po Rušili si letal hi si se navzel ruskega duha!« Zmai leže na posteljo in veli. »Silno sem truden, preberi mi glavo!« Devojka mu pravi nato: »Car, kaj sem saniala. ko te ni bilol Kakor, da sem šla po poti. Vpraša me hrast: »Poizvedi ali mi le še doltfo stati U »Stal bo do tedaj,* w#v! car, »dokler kdo ne owde to ne sune vam z nogo. Tedaj pride s koreninami na dan m nade, a pod njim le tolfKo zlata m srebra, da ga Trima toijko niti bogati Marko.« »Potem sem priSla do reke, čez katero prevaža brodnik. Vprašal me le, ali bo še dolgo časa prevažal.« »Prvega, ki pride, naj posadi na brod, nato nai odoahne brod od brega in oni bo večno prevažal, brodnik pa se vrne domovi« »Se nekal. Sla sem po moriu čez kita. Vprašal me le, ali bo dolgo tam ležal.« »Do tedal, da izbruhne 12 ladij bogatega Marka. Tedaj zaplava po vodi In telo se mu zaceli.« Tako Dravi bi krepko zaspi monovih hribov. Za stabavo ne financiralo denarni magijati strank, zaradi dolgega časa ne subvenciralo i>oIitičnih ?>bossov«, ne vzdržujejo agentov in agitatorjev. To. kar bi se sicer moralo smatrati za brezmiselno zanravliante. ima temeljit pomen in dobro orevdarien namen. Kapitn-llsti hočejo zmagovati pri političnih volitvah, kontrolirati države, dežele, mesta, občine in vse, kar ie mogoče kontrolirati in kar je mogoče doseči — z drugimi besedami: V roke hočejo dobiti politično moč. kolikor mogoče več politične moči. najrajši vso politično moč. Kapitalisti niso Sirci, če se najde med nlimj tupafaio kateri, ki ie več ali mani prismaknjen. ne dokazuje to ničesar za značaj vsesra razreda. Ta dela lahko napake in jih po-gostoma dela. ker ie tudi sestavljen le iz Hudi. pod kožo kivavih in ne-papeževsko zmotljiv Ali v splošnem sledi svolim razrednim intere* som in razpolaga s prece’šnio porci-fo pameti in modrosti. Za politično moč. ki ne bi imela pomena za njegove gospodarske, za nleurove razredne interese, ne bi dal ne ficka. Da daie zame milijone, ie dokaz, da mora biti politična moč zanj mnogo več vredna, nego 2a stane. In gotovo ie neprimerno^ več vredna. Politična moč is najvažnejše sredstvo, s katerim prakticira svoj razredni poklic, s katerim varirie svole razredno gospodstvo. Na zakonodajo in upravno dela v .državah, deželah, občinah treba le gledati s prostimi očmi. pa se onazuSe to vsak dan. Nekateri liudle mislijo sicer, da se ne sme gledati naravnost. Zdi se jim potrebno prihajati do sklerov. do katerih ne prihajalo drugi, pa si naiikaio naočnike, ki nai bi bale uoostrili njih Dogled. dočim ga v resnici le zasrrinlalo ali »a karikiralo slike. O zakonih se lahko filozofira na vse mogoče načine. Ali v praksi, ki pomeni za življenje več od vsake filozofile. so zakoni velika moč. katerih se tudi naldosledneiši anarhist ne izogne. Z izdeiavaniem zakonov se naposled ne izčrpava vsa politična moč. Tudi izvršavanle in kontrola izvrševanja spada sem. Ne le poslančeva. ampak tudi šerifova, županova. auvernerieva furkciia je politična. Razred, kj kontrolira ta aparat. le močan, pa naj pravilo razne ldeo?ogiie. kar iim *e diago. Dokler ima kapitalizem to moč v rokah, se mora bistveno živeti r,a kapitalističen način. In čim bol! je kapitalistična moč v politiki neomelena. tem bolj mora biti ves način življenja kapitalističen. Poslanci, udani temu razredu, sklenejo postavo, ki 5e delavcem ne- Devoika izpusti Vnsiiiia iz skrinje in ga ponči: »Ne oravi kitu na tel strani, da nai izbruhne 12 ladij bogatega Marka. , Inrel poidi čez, potem povej! Ko prideš k brodarju, mu na tej strani ničesar ne reci; in ko dosneš do hrasta, simi vanj z nogo proti vzhodu in zagledal boš neizmerno bogastvo!« Vasilii zahvali aevolko in odide. Pride do kita. ki ga vpraša: »Ali si govoril o meni?« »Govoril! Suasti »ie če*, pat! povem!« _____ Ko pride na drugo stran, pravi: »Izbruhni 21 ladi! bogatega Marka?« Kit lili izbruhne in kidie zaplavalo s polnim? jadri popolnoma nepoškodovane. a Vasmi se znalde do kolena v vodi. Pride do brodnika. 1 a ga vpraša: »Ali si govoril s cariem o meni?.< »Govorih« mu odvrne Vasilij, ®a prepelji v,a popre!.« Ko stopi na drugi breg. pravi brodniku: »Prvega, ki pride, posadi na brod in ga odpahni od brega! Oni bo potem večno prevažal, a ti se vnt! domov*« VasUil pride do hrasta, sune vanj » nova in hrast ms zruši. Pod n&n ugodna. Eksekutivnc sile. enako vdane, skrbe za izvršitev zakona. Sodniki, nič manj udani, kaznuieio prestopke zakona, ki s^a razlagajo v smislu svoje vdanosti. Politična snoč deli pravice in dolžnosti. Politična moč v kapitalističnih rokah pomeni zakone, ki posoešuleio kapitalistične interese, pa zapostavljalo delavske in konsnments' e. To ie popolnoma logično. In politična moč ima to lastnost, da krepča tudi sama sebe in povečava svoj pomen. Ona izumlja in ustvarja nova politična sredstva. Kdor vlada danes, gleda na to, da bi vladal ludi iutri in da si sestavi aparat, s katerim si čim bolj zavarnle vlado. S politično močjo ne ščiti kapitalizem le danes svo-lih interesov, ampak pripravlja in ntrluie tudi svolo iutrSno vlado. In dokler ho imel politično moč v 8vo)’h rokah, io bo rabii. in brez razuma bi moral biti. če !e ne bi rabii sebi v prid — seveda, kakor razume sam svole koristi. Čc hoče delavstvo odvaeti kapitalizmu moč. s katero ga zssužnluje in tlači v bolj In boli absolutna sredstva. s katerimi vlada kapitalizem, torej sredstva politike Politična akcija ie za delavstvo neizogibno po- trebna. Za delavstvo kot razred ie naivažneiša. če tudi ni edina. Nihče ne more biti tako slen. da bi ne sno-znal vrednosti strokovnega boiu v okvirju kapitalistične družbe. Ali od samega strokovnega bola ni pričakovati rešitve, kakor ne od revolucionarne romantike, ki prezira dejstva in piše zgodovino v oblake. Politično delo le trdo. zahteva potrpežljivosti, prinaša razočaranja; ali če imam do cilla le eno zanesljivo pot. oa se ii ogibam, ker se mi zdi preveč posuta s kamenjem, ne sto-rim s tem nič modrega, pa nai izmišljam kakršnekoli teorije. Politična moč ie danes sredstvo kapitalizma. Postat! mora sredstvo delavstva, in zato se mora izvršiti vse tisto delo, ki ie potrebno, da postane delavstvo -- nele Kakšna mala delavska skupina. ampak delavstvo v masi — politično zrelo in sposobno, da sl PTibori politično moč in da io zna. kadar io ima. tudi orav porabiti in si Io ohraniti. dokler ni lzvršena nlegova naloga. to se pravi, dokler ni družba organizirana tako. da izginejo vsa razredna nasorotia In ne pridela skupni interesi vse družbe do popolne veljave. Dijarki protestni shod v Ljubljani. Dne 1. aprila so priredili v hotelu ^Tivoli < dliaki. predvsem oni, ki študirajo v inozemstvu, oa tudi oni z ljubljanske in zagrebške univerze protesten shod. ki da mnogokai misliti. Predvsem nai bi bi! shod protest proti naredbi sedanle Protič-Koroščeve vlade, ki Je prepovedala diiakom, da bi si za čas svojih štndi! v inozemstvu smeli s seboi iemati carine i^osta živila. Toda shod }e bil tudi resna slika duševnega razpo loženia in hotenja diiaštva in s tem oster izraz proti reakci« vladajočih razredov, ki oviral« z oteževanjeni gmotnih razmer učeče se mladim, vsak pravi nten duševni razmah in izobrazbo in s tem indirektno škodujeta tudi zdravemu razvpiti naroda in države. Shoda se ie udeležilo mnogo di-jaštva in tudi nekal zainteresiranega občinstva. Iz poročil zastopnikov dijaških podpornih društev le bito razvidno. da živi učeča se m&dina. ki se po večini sestavita iz revnib slo lev. v veliki bedi in nomanlkaniu zanemarjena in neupoštevana od države. V Ljubljani je vlada dala akademski menzi za tekoče šolsko leto 143.000 K. da se je s tem vzdrževalo menzo, akademski dom in počitniški savez. Za naprej se še ni ničesar poskrbelo. Diiaki na Dunaju so v svoji menzi dobivali pretekle tri me- sece tako slabo prehrano, da so se V sili moraii zatekati celo k nemško* avstrijskemu ^Krnahrungsamtu« in ameriški komisili. kljub temu da }e JugoslavHa tako zelo bogata, da ie mogla izvažati živež v velikih množinah. Nič boljše ni v Praal. k}er študira približno 2000 difakov Jugoslovanov in nreti menzi razpust V Brnu je okoli 200 naših dijakov, ki edini so vsled podpore dveh privatnih denarnih podletij neka! na bolišem, v bodoče pa se tudi tem ne obeta niž dobrega. Prav žalostno ie životarjenje naših akademikov v Zagrebu. Tani so nastanjeni diiaki v bornem akademskem domu uro od mesta in dobivajo silno pičlo hrano v menzi za 10 K dnevno, ki se pa zviša na 20 kron. V Belgradu so štiri akademske menze. Prejšnja vlada le votirala za tamkaišnjo diiaštvo čez 3 milijone dinarjev. od katerih Da sedai Protič-Koroščeva vlada noče izplačati niti vinaria. ker razsipa samo nenasitnim verižuikom In redi korupcijo, štedl pa tam. kjer ni na mestu — nri podporah diiaštva. invalidov, vzdrževanju cenejše prehrane itd. Sedaj belgraisko diiaštvo štraika nroti brezbrižnemu neomevanju in omalovaževanje dijaškega vprašanja od strani reakcionarne Protič-Koro« ščeve vlade. Diiaštvo v Bosni doživita še posebne težkoče od strani Hudi. ki so za časa avstrijske vlade naide ueizmerne množine zlata, sre bra in draguljev. Obrne se in zagleda plavati ob bregu vseh 12 ladii. ki lih le izbruhnil kit. Ladie vodi isti starček, ki ga le Vasilii srečah ko ie nesel pismo ženi bogatega Marka. Starček mu reče: »Olei. Vasilij, s čim te Je bog blagoslovili« Nato stopi z ladle in gre svojo pot. Mornarji znosilo zlato iri srebro na ladie. Ko je vse gotovo, odjadrajo, z njimi tudi nesrečni Vasilii. Ko se približalo domu. obvestc bogatega Marka, da se vrača Vasilij z 12 ladjami in z neizmernim bogastvom. ki mu ga ie dal car Zmai. . Marko se razsrdi, da se mu žellu til izpolnila, veli zapreči voz in se popelje k carju Zimi ju, da se mu pritoži Pripclie se do brodnika in sede na brod. Brodnik odpahne brod in tako uostaiie Marko večni prevoz-nik. Vasilii pa ostane pri ženi in tašči. Jamoio dobro žfJveU. nboste podpirati in prosiakom pomagati. Tako ie postal Vasilij Kospodar vsega Markovega knetia. Or. Jos. C. Oblak: Literarni razgovori. (3. nadaljevanje). Ali vendar kakor rečeno: »Na otoku« le eno izmed stotine umetniških del. ki nam lih ie napisa/l veliki Cankar, vendar pa ni tako. da bi mogli po niem meriti celega našega Cankarja. Kaže pa nam. na kakšen način hoče dr. Tavčar pisati o Can-karin in njegovi struii. Pa se le zatekel dr. Tavčar zopet na stransko polje — k slikariji In tistemu Ve!asquezovem jezdecu Češ, Cankar je opisal okolico krasno !n virtuozno. — ali želva le njegova nesreča... Ne vem, kie ie tisto zapisano o Velazpuezu. Ce bi dr. Tavčar povedal k le. bi pogledal, ali ie prav tako. Laokoona sem bral pred 25 leti za maturo, ga poznam, sedai Dač čitam ralše novejše stvari n. pr. iMaeter-Ifcicka. pa ne maram nič citirati. Tudi Aškerc ie citiral vse mogoče, ko ie branil svojega ^Zlatoroga*, svoje heroje in Innake in svojega »Primoža«, pa ni nič zaleglo, okus pa — naj se mi oprosti — imam sam... Prepri- Strun V, B A P B&št st&v, m tlačili bosansko ljudstvo in Se danes j delajo isto pod »domače* firmo. Dl-jaštvo ir- Dalmacije ni nič na boljšem. Skratka: sedanja vlada se le dlja-štvu pokazala naravnost sovražna. Zanimivo v tem oziru ]e pred-vsem poročilo zadnjega predvidenega poročevalca. Minister prosvete Trifunovič Je postavila* in postavi vsako delegacijo dijaštva ki bi se drznila priti k njemu s kako zadevo, kratkomalo pred vrata in izjavlja, da z diiaštvom nima direktno nikakega opravka, kakor da bi ministrstvo prosvete bilo tu za vse kai drugega. Za podporo, pravi g. Trifunovič, nal se dijaki obračalo vsak do svoje pokrajinske vlade, kar bi — ne slede na to, da te vlade podpor v izdatni meri sploh ne morejo izplače vati — imelo nesmiselno posledico, da bi morala n. pr. v Pragi obstojati slovenska, bosanska, hrvatska. srbi-ianska in kdo ve še '?a stranka v svoje politične namene. Dilaštvo zahteva za čas svojih študij in izobraževanja moralne in gmotne podpore od strani družbe, (sedal od države), ker |i bo v poznejši dobi služilo kot produktivno duševno delavstvo v svotem delu *a skupnost družbe. Drug govornik Je opisal v komunističnem govorn položaj dilaštva v Rušili, ki le aktivno sodelovalo v ruski revoluciji in ie prevzelo s svojimi sovjeti ves šolski sistem in kulturen napredek v svole roke in kjer ic v to svrho dala sovjetska vlada 10 ,i;.;iiJard. Končno ie zadoH govornik po-vdarial še pomen organizacijskega dela. na kar se le sklenilo odposlati belgralskemu diiaštvu to-le brzojavko: »Pozdravljamo štrajkuiočo ©mladino belgraiske univerze jn se veselimo. da ie začelo z odločno prlncipi-ielno borbo za rešitev dijaškega vprašanja v soglasju s principom lavne morale enotnosti države in socl-ialne pravde«. Polec daljše protestne resolucije, 1e bil enoglasno sprejet tudi predlog, da se odpošlje centralni vladi v Bel-gradu memorandum, ki obsega te-le glavne točke: 1. Centralna vlada naj čimprel izvede predbožični sklep ministrskega sveta, da se imenuje v vseh inozemskih mestih, kjer študira večje šte- vilo jugoslovanskih dijakov, prosvetne atašeje, ki bi kot državni organi s pomočjo dlj&štva. skrbeli za dijaške ekonomske inštitucije. Vladina dolžnost je, da se Intenzivno briga za stanje dilaštva sploh, in mu povsod pomaga. 2. Vlada nai obveže univerzitetne svete v Ljubljani, Zagrebu. Belgradu in Subotici da sodelujejo s posebnimi organi Dri dijaških ekonomskih inštitucijah (podpornih društvih, menzah, doiuih, bolniških blagajnah, ferijalnem savezu itd.) V to svrho nal se poskrbi univerzitetnim svetom potrebna sredstva. To socijalno Skrbstvo mora biti vzvišeno nad strankarstvom itf-stalno vsied česar nai se uzakoni. 3. Pri ministrstvih ->rosvete in prehrane naj vlada osnuje poseben oddelek, ki bo skrbel za pravočasno nabavo Živil in njihov transoort 4. Protestira se proti temu, da je sedanja vlada odrekla diiaštvu z Dunaja, Prage In Brna carine proste Izvoznice, predno je organizirala organizacijo menz. Postopanje g. finančnega ministra dr. Jankoviča in ravnatelja glavnega carinskega arada, g. Kuklča v Belgradu je lahkomiselno in brezbrižno uničevanje mladih eksistenc. 5. Dfjaštvo zahteva, da deli vse podpore poedincem posebno oddelje-nje ministrstva prosvete v Belgradu, da se na ta način štipendije poedin-cev izenačilo. Ministrstvo prosvete nai v bodoče ne odklanja prošenj podpornih društev In menz za izredne podpore z izgovorom, da so kompetentne za rešitev pokrajinske vlade. 6. Dijaštvo zavrača naziranje centralne vlade, da velika večina dl-Jaštva na Dunaiu. v Pragi In Brnu ni prisiljena študirati v teh mestih: n. pr. veterinarske fakultete, vIs. trgovske šole Itd. sploh ni v domovini vlšle semestre tehnike la medicine imamo samo v Belgradu. ki pa so skrajno napolnjeni. Protestira dalje proti besedam g. ministra Trifunoviča : »Kdor vas je poslal na Dunaj, ta se nai tudi za vas brigaš. SPREMEMBE V MINISTRSTVU, LDU Belgrad, 31. Regent Aleksander le podpisal ukaz n ostavki trKovia&eKa ministra Stofana Rl- barca. Za njettovetra naslednik le imenovan minister za pravosodle dr. Momčilo Ninčič. Za ministra za pravosodje je določen dr. Dušan Peleš, San skupine dr. Medakoviča. PAŠIC V BELGRADU. LDU. Belgrad. 31. »Politika« poroča. da te dospel v Belgrad načelnik jugoslovanske mirovne delegacije v Parizu, Pašič, ki je danes poročal o stanlu mirovnih pogajanj. Pa-Sič se udeleži tudi razgovorov o sporazumu med strankami glede koncentracijske vlade. KAKO LAZEKM LDU. Belgrad, 31. Presbiro Javlja, da ie prišlo v Jugoslavilo 30 000 ruskih beguncev, ki sta iih vlada i prebivalstvo vsega kraljestva kar uajpriiaznele sprejela, SOCUALISTI ZOPER D’ANNUN* ZIJEV DESPOTIZEM LDU. Belgrad, 31. Presbiro Javlja iz Pariza: Kakor poročajo iz Rima, je milanski »Avanti« ob lavi! tri listine, ki obsolaio d’Annunzijev re-žfan na Reki Prvi dokument Je po- ziv reSdh socialistov delavcem vsega sveta, naj osvobodilo mesto d’ Annunzljevega despotizma, Druga listina le poročilo socilalistične stranke o nasillih. ki Jih d’Annunzlo vrši nad reškimi socifalistl Poročilo zahteva od italijanske socilalistične stranke, da naienergičneie intervenira pri Italijanski viadl da odpravi to neznosno stanje- Tretji dokument je odprto pismo reškega župana Italijanom. kjer zahteva, nal se d’Annun-zlfevi dobrovoHci zamenllo z redno Ualilansko vojsko. Nlttl prejel zaupnico, LDU. Rim. it. (DunKU. — »Stefani«.) Zbornica !e končala politično debato In izrekla ministrskemu predsedniku Nittilu z 250 proti 195 glaso" vonj zaupanje KOVINARSKA STAVKA V TURINU LDU. London. 1. (DunKU. — Brezžično.) Iz Rima poročalo, da Je v okolici Turina izprtih nad i00.000 kovinskih delavcev. Volitve v skupščino m Bolgarskem. LDU. Sofija. 31. (DunKU.) Bolgarska brzojavna agentura poroča: V nedeljo so bile vsied razpusta sobranja potrebne volitve v zakonodajno skupščino. Po zadnjih dospelih vesteh je zajamčena nedvomna večina v prid sedanje vlade. POLOŽAJI V NEMČIJI JE RESEN. LDU. Berlin, 31, (DunKU.) SnoČi se le vršila generalna skunščlna re-volucijonarnih obratnih svetov, ki sc Je bavila s stališčem proti sedanjemu položaju. Sklenila ie. priključiti se splošni stavki in v potrebi posluževati se sabotaže. —• Zveze krščansko-socijalnih strokovnih organizacij, nemških strokovnih organizacij nameščencev in strokovnih organizacij uradnikov hj državnih nameščencev so sklenile, da se ne bodo priključile novi Stavk!. LDU. Moenster, 31. (DunKU. — Wolff.) Splošna stavka se le razširila skoral po vsem Industrijskem ozemlju, LDU. Pariz, 31. (DunKU. - >Ha-vas«.) Nemški opravnik je danes zvečer izročil ministrskemu predsedniku MlUerand« Iziavo nemSke vlade o olačenin čet na ruhrsScem ozemlju. Pomanjkanje živil v Nemčiji LDU Berlin, 31. (DunKU.) »Vor-wftrts« javlja iz Bazena o tarooš-nlem položaju: NaJvečJa nevarnost te v popolnem poinanikanlu živil Delavski krogi menilo, da se mora zlomiti gospodstvo dlvlih tolp, ki ne priznavalo nobenega političnega vodstva. tudi ne komunističnega. SploStm stavka v ruhtskem ozemlju. LDU. Berlin. 31. (DunKU.) »Ber-llner Tageblatt* pornča iz Mttnstra. Položaj v ruhrskem ozemlju se je še boij poslabšal, če tudi samo začasno. Kot odgovor na ultiinatum. kt je včeraj potekel ie izvršilni svet prokla-tniral splošno stavko. Razočaranje rdečih čet. LDU. Berlin, 1. (DunKU.) »Vor-wfirts« poroča iz Duisburga: Rdeče čete. ki stoie pri Duisburgu, zgubijo počasi veselle do fronte, ker ne morejo dobiti obljubljene mezde. Vračalo se trumoma. Splošna stavka na Danskem. LDU. Kvdanj, 31, (DunKU.) V včerajšnji sefi voditeljev strokovnih organizacij se le proglasila splošna 3tavka za prihodoH torek. Vprašanje Armenije. LDU. London. 1. (DunKU.) Reuterjev urad ooroča: Vrhovni svet ie oonudil zvezi narodov mandat v Armeniji Mandat obsega armensko državo. kakršna le sedal z republiko Erivan In sosednjimi turškimi pokrajinami in z dohodom na črno morje. Clliclja ostane pod francoskim varstvom. Svet zveze narodov bo stvar proučeval na seli oo Veliki noči Vrnitev ujetnikov Iz Sibirije. LDU, Bern. 31. (DunKU.) Konferenca poslanikov le sklenila, da le vračanje vojnih ujetnikov iz Sibirije Izrecno dovoljeno brez razlike narodnosti. Mezdno gibanje angleških pristaniških delavcev. LDU. London. 1, (DunKU. — Brezžično.) Odbor za proučavanje žalitev pristaniških delavcev je pod predsedstvom lorda Shawea privolil v nastopno: Najmanjša dnevna mezda 16 šilingov, 44 delovnih ur ua teden dovolilo se 4 nadure v tednu, ki se morelo plačati s 150% mezdo. Pristaniški delavci se moralo združiti v strokovno organizacijo PRODIRANJE RDEČE ARMADE. LDU London. 30. (DunKU-Reu-ter.) Preden so boljševikl vkorakali v Novorosifsk, ie angleške brodovie moglo vkrcati velik de! moštva prostovoljnih čet. Deniikiti ni hotel priti aa angleške ladje tec se je vkrcal na rusko oklopnlco. Novice. — Kredit v prid vojnim sirotam, LDU. Ministrski svet le odobril kredit 15 milijonov dinarjev za podpore In ustanavlianje zavetišč za vohie sirote. Najorvo se bodo taki domovi ustanovili v kraiib. Id so vsled volne največ trpeli. — Varaždinsko mestno gledališče završi v Veliki noči svojo 5. redno sezono in odide na gostovanje v Kai lovec. Sisek. Brod na Savi in Gospfč. Gledališče izda tudi brošuro o svolem delovanju v dosedanjih petih sezonah. - Tiskarska stavka v Split«. Ker pogalanja med tlskarnarU in stavci niso imeli uspeha, so leti 31. marca začeli stavkati. Obratovanje v tiskar nah popolnoma počiva Za stavke ne izide noben list v mestu. — Cena sladkorja v Splitu. Cena sladkorja, Id ga razdeliule splitska mestna aprovlzacila prebivalstvu, jo 11.20 K za kilogram. — Draginja v Splitu. V Spitu pro-dalalo mesarji govedino po 44 kron kilogram, a že obetalo, da se v kratkem zviSa cena na 70 K kilogram. Kam Jadramo? Nov Ifstr V Sarajevu je pričel izhajati »Olas težaka«, organ muslimanske delavske stranke. — Železniška zveza Belgrad-Aiene, Ker so vse železnice na Grškem podržavljene, bo v najkrajšem času vzpostavljen direkten železniški promet med Belgradom in Atenami. — Razpis posojila avstrijske vlade. Vlada avstrijske republike Je razpisala štiriorocentno. davka prosto posolilo na srečke. Po pogojih za nakup teh srečk se vplača uoiovica kopnine z zakladnimi čistinami 4. da 8. nekdanjega avstrilskega vofnejBl posojila ali pa z listinami prvega id drngega vojnega posolila samega. Kupci, ki nimajo listin vojnega poso* lila. si lahko nakupijo posojilo PQ dnevnem kurzu, LDU —■ 250 parov čevljev — četrt ml' Illona kron. Dunajski listi poročalo* da Je bilo na Dunaju v neki trgovini I čevlji ukradenih 250 parov čevljev* Imejitelj računa škodo na četrt mili* Iona a v stri iških kron. — Lakotna stavka. Kakor javljajo listi so v Stelnhofu Internirani mad*' žarski komunistični vodje, med njimi Bela Kun. Betteibelm In Levin, pričeli lakotno stavko. Aretiran italijanski general —• vohun. »Vossfsche Zeitung« poroča iz Lugana, da so zaorl! Ital!Lanskega generala Della Rocca zaradi vohunstva. NašlJ so namreč v bivšem av*> stro-otrskem obvestilnem uradu Vi Pulju olsmo, iz katerega !e razvidno, da Je general Avetro-ogrski c*ddalal vojaške vesti. Dvomilijardui bankovec je bit pred kratkim pripeljan od dunajske avstro-ogrske banke v Prago za češkoslovaško vlado. Je doslej gotovo naivišii na svetu, kalti Klasi se na 2850 milj. kron. Tekst mu le nemški in madžarski: na nemški shrani pa ima še navadne tekste za vssfa ose« narodnosti bivše avstro-ogrske monarh l!e, Podpisi funkciJonarjev bankovcu so originali. - Koliko francoskih rodbin im* več kot devet otrok? Znano le. da te francoski filantrop (človekoljub) Itt milijonar Theodor Cognacaue odka-zal francoski akademlH zdravništva fond 10,000.000 dolarjev. Jz kojega nai se vsako leto podeli 50 štipendij v skupni vrednosti 5000 dolarjev najrevnejšim rodbinam, imaločim deve( ali več otrok, Izhajajočih od enih sta-' rišev. SedaJ pa poročajo iz te akademije, da je ietos prosilo za podporo l« fonda 19.000 francoskih rodbin . . * — Železnica Ostende-Ounal. An* gleška trgovska zbornica sooroča. da je dobila od Board of Tradea naznanilo, da namerava angleška vlada uvesti novo železniško zvezo med Ostende, Bruseljem, Kolnom. Frankfurtom, NOrnbergom, Psssauom In Dunajem, Vlakj bodo vozili dnevno« Promet se bo pričel 1. mala. akc bo mogoče, pa 5e oreie. — število mfllfcnarjev v Ameriki se je po\ ečalo med volno na 22 tisoč. Zanimivo bi bilo vedeti tudi koliko le sedal po volskl v sami Jugoslaviji več milijonarjev kot jih le bilo pred njo. Dnevne vesti. Govorjenje Je uekai tiruccua kot delo Kdor je opazoval klerikalne liste posebno še začasa klerikalne opozicije proti bivši demokratsko - socialistični vladi, si ie moral misliti: »Presneto škoda da niso kJerikaici na vladi! Takoj bi se izvršile ne samo volitve v občine in v parlament, nego zamenlali bi tudi eno krono za en dinar In draginia bo ali izginila ali ka se bo vsaj zmanjšala.« Pa sedaj? No, sedaj, ko vladajo klerikalci le še vse bolj narobe. Draginia se ie še podvoiila in korupcija z izvoznicami Je spet na dnevnem redu. tako da za Slovenijo že sedaj ni več živil kakor pravi beigrajska Viaaa. Akcijo cenejše prehrane so klerikalci že tudi pokopali. Denarna vrednost ie zop«* Car. sem. da se Cankar ni učil svoje umetnosti pri Lessingu, ali katerem koli poetiku. Ti se citiraio ie takole v polemikah, za kako argumentacijo, ki pa po navadi ne drži. Dr. Tavčar se sploh rad sklicuje iu primerja literaturo s slikarsko umetnostjo. V kolikor se krile slikarska umetnost s poezijo in literaturo, v kateri igra psihologija in filozofija tako veliko, največ celo glavno vlogo. Je pogi. zase. — Marsikaj imata Skupnega — naravno: že vprašanje okusa ali Je tudi vprašanje, ki privede v detailu do velikih nepremostljivih divergenc. Filozofija in slikarija pa nimata malo ali nič skupnega. In zdi se ml kakor da se Je hotel dr, Tavčar postaviti na stailišče raznih poetik. ki predpisulelo umetniku, pa katerem pravilu in kal bi bil moral nisatl In kako bi moral povedati, da bi bilo prav. Imenoval bi to estetično pikolovstvo. Človek dobi utis. — kakor da }e dr, Tavčar zašel v tisto družbo dok-trinarJev, ki so že pred leti hoteK Cankarlu predpisovati: >Veha, na desno Jo krenJ»« drugi zopet: »Na lpvo se drži, neroda«, — češ. da Je zgrešil vedoma ali nevedoma ravno cetto. »Da je bilo po mojem, bi Vas bil vse po vrsti ubogal In užival bi danes beli kruh vašega češčenta«. Tako Je odgovoril Cankar In — Šel svojo pot. kakor mu Je to ukazovalo njegovo umetniSko čuteče srce... Zato tudi danes, ako bi živel, ne bi mogel ustreči dr. Tavčarjevi želji, da bi na svoji noveli tudi le besedico Izpremenil. ali kaj pristavil. .. Čeprav bi ne prenesel mirno očitka, da le sam kriv. da delo ni dovršeno, brez umetniškega utiša, ali z drugimi besedami: površno, nepremišljeno. Cankar Je na to že sam odgovoril: »Poznam ga? siromak dela no2 In dan. v svoji izbi. na cesti, v kavarni. v krčmi, v družbi, celo v spanju: od tistega trenotka. ko Je naDisal prvo besedo, ko mu Je zapel v srcu prvi verz, ni zapravil niti ure. Delo ga Je objelo z obema rokama m ga ni izpustilo več. — neusmiljeno je. ne dovoli mu počitka. »Da naglo piše, pravilo, m da se prehiteva: poznam ga In vem, da tista govorica ni resnična, oa če so Jo razustili pisemni ljudje. Ni ga človeka. ki bi tako počasi in trudoma delal... besedo za besedo, stavek za stavkom, kakor Jagode na rožni venec. Nekoč se je ukvarlal leto dni z eno samo novelo .., in nazadnie so razglasili modrijani, da Je vihravo zverižena... Ideja plane v dušo, z nio plane tisoč obrazov, tisoč zaplet-kov — izlušči idejo, očisti lo, zaluči v kot vseh tistih tisočero obrazov m zapletkov. zakrči ideli najbiižjo. gladko pot, brez ovinkov, mostov in plotov — to le umetnost, to le delol Vsaka beseda, ki io napišeš, mora takorekoč dišati po tisti poglavitni ideji, drugače ie beseda nepotrebna-, vsak obraz, ki ga pokažeš, mora imeti v očeh. na licih, na ustnicah izraz tiste ideie — drugače le nepotreben'. .. Ali Je umetnik umetnik, ali ni: sredi med umetnikom in ne-umetnikom ni ničesar in »vihrav«, površen umetnik« ie nesmisel .. •« * Toda več jasnosti! Tako hoče dr. Tavčar. Tu sva že zopet na čisto subjektivnem polju relativnosti. Je že tako. Enemu Je stvar jasna, drugemu ne, in konečno Je to odvisno od razpoloženja, v katerem uživamo umotvor. Razpoloženje, — od tega Je odvisna dostikrat tudi kritika kakega umetniškega dela. pa tudi, in ne v zadnji vrsti od predsodka, n katerim se umetniku bližamo . Dr. Tavčar rad prlhala z drastičnimi primerami. — Pa mi prihaja na misel tista znana pripovest. kako le razložil neki korporal možem, kt niso razumeli boli ali manj poetično verzilo o preteči nevihti: »Gospod hautman so rekli, da bo dež...« To je bilo pač jasno povedano za vsa-koga. A kje je ostala recimo — sit verna — poezija? Nal ml ne zameri dr. Tavčar te primere. Zapisal sem lo v razpoloženju in pri občutku, ki sem ga imel pri nlegovi prispodobi o tisti Indijanski iupi z glistami in kobilicami. Res nisem mislil pri tem nič osebnega. -------- Toda Cankar sploh ni v onem smislu modernist, kakor ga hoče predočitl dr. Tavčar. On ni nikdar zašel v tisto ekstremno, takozvano »nejasnost« In »meglenost«, ki Jo nekateri odklanjajo. Cankar te simbolist v gotovem pomenu besede, in Je ravno to njegova prednost, da Je — dosti Jasen. Vkljub temu so mu nedobrohotni kritiki očitali. — da so imeli sploh kai — ta naglavni greh... Cankar se ie razgovarjal s svojim prijateljem — tudi on le imel prijatelje. ki so ga razumeli — in se je razvil sledeči razgovor: »Tudi v jutranjem solncu sem že videl Ljubljanot v matu. Tista svet- loba ie lila od vsega, čistega neha tako nemirno in omamlUvo. t»ic« ia opaiala oči ter lih vabila V same. aa so bile konture mesta še boli zabrisane in zastrte, nego iih zastira jesenska megla. Vse ena sama celotna podoba, ena sama celotna lepota, brez tistih vsiljivih, kleoetavih podrobnosti ki žalilo oko. cepijo podobo in ubijajo lepoto. Ob pustih dneh. ko Je solnce leno in zaspano, se prepiralo ter blebečeio te podrobnosti vse navskriž; oko ne ve, kam bi pogledalo, zato ne vidi ničesar in Je zlovoljno: še v brezme-sečni noči bi videlo več!« Posvaril sem priiatella »Ne razlagaj te modrosti recenzentom! Očitali bi tl. da poješ hvaio nelasnostl in meglenosti, naglavnemu grehu za katerega mi nikoli ne bodo dali odveze. . Poidiva v gozd, v ta čudežni hram lepote nejasnosti in meglenosti’* - Zdi se mi, da te zgodba o Apelu In kopitarju neumna bajka. Apel postavi ua ogled podobo: »Pred njo s kopiti Sevllarček se postavil key ogleduje smoleč obuvalo. Jermenov. menJ. da Ima premalof kar on očita, kol Apel popravi.« 8tev, 76. »A PRB*, Istran & padla, Industrija peša in ~ volitev ni od nikoder. In če pogledamo seda! v klerikalne liste molče o svojem »delu« kot k rob — pišejo kvečjem samo še o tem, kako le vladala prejš-nia vlada In ker ie »Slovenca« in »Večernega Lista« kljub njuni nesramežljivosti naoram Javnosti vseeno mulo sram. Je »Slovenec« v svoji četrtkovi številki zapisal prav skrita la silno sramežljivo: »Sedanja vlada naj čimprel razpiše vsa! občinske volitve.* češ preveč se Da vendar ne smemo blamirati in razkrinkati, da se nam gre le za — korito in oblast, in mi omenjamo še to. da Je to do~ sedaj edino. kar Je »Slovenec« ponižno naprosi! od svoJih klerikalnih koamnderJev iz Bdgrada. med tem. ko Je preJ med opozicijo nagromadil v svojih predalih eeio kopo zahtev »v prid«. ljudstvu. Je klerikalna poštenost in tw>litJčtia morala dovoli ozna čena. Ali iih ni sram? nrJniS ffe!no le*če ž« * narav- L 0 m neuošten<>. ako kdo i , S- zvrača 2reii- ki Ra te v prvs vrsti sam največ deležen. ’ r . n! Slovenec« od četrt-v odgovoru liberalnemu listu * Domovini« s teml-le besedami; * Jugoslovanski mučenik s tremi avstrijskimi odlikovanji ni vreden, da bi mu zadnja služkinja čevlje osnažila.« Nam tu ne gre za liberalno »Domovino«, temveč v slavnem le za to. da pokažemo, kako hočejo s temi besedami klerikalci utajiti svo-lo nečastno preteklost med volno, katere sokrivci so bili in so in se sedal predstavljalo Javnosti celo kot take. kakor da bi se oni naihuiše borili za ujedinienje Jugoslovanov, ko le vendar vsemu svetu znano, da so bili niegovi nalhulši sovražniki ki da veliki njihov Šušteršič še danes spletkari v inozemstvu, njegov duh pa, da preveva še danes vso klerikalno politiko in gospodari do deželi predvsem v farovžih. Prizor.^ Zadnja številka »Ujedl-nlenia« prinaša pod tem naslovom člančič, ki Je poln laži.. Suho dejstvo, ki se dokaže lahko s pričami, ie sledeče: ponesrečeni delavec Je bil že z vozom rešilne postale odnellan v bolnico ko Je bil šele ravnatelj Na-Kuoovalne zadruge o tem obveščen, torej sploh ni bilo možno ponesrečen odpeljati v bolnico z avtomobilom. ker Je bil že prel odpeljan v bolnico. Tudi ni ba delavec smrtno ponesrečen, iter Je že no preteku dveh dni nastopil službo, katero opravlja še sedaj. Tore! same zavestne laži o ravnatelju sNakupo-valne« in rdečemu avtomobilu. V tovarni ir nja e:. K. Pollak v Ljubljani i,o si delavci izboievali poleg povišanja plač, tudi družinske prispevke za žene in otroke v izmeri K 24 tedensko za prve. ter K 15 za otroke, To bi bilo vse v redu in šef podjetja ni temu ugovariai. temveč priznal, da ie to sociialno opravičeno. Z zaračunavanjem Je pa pooblaščen gospod uradnik M. in gleJ. kaj ta gospod ni vse iznašel. Meni. da se. če je v tednu praznik, doklade delavcu od-trgalo od plače, čeprav Je imejiteli podjatia mnenja, da dogovor v ;IJa za tedenske plače, kar ima tudi prav ker pri sklepanju pogodbe ni bilo ni- Ne. Apel ni popravljal ničesar, kal ti vedel ie. da resničnost umotvora ni odvisna od števila Jermenov. Tisto bajko si ie izmislil recenzent. ki Je imel že v starem veku navado, da ie tiščal svoj dolgi nos v umotvor, pa zato ni videl celote, temveč Je prešteval gumbe na suk-n m Jermene na Čevljih. Kakor Je bilo, tako Je ostalo . ^ se n® zmeni in nič ne oma- sti fat*2,von ^^nzent o nejasno. ie celo zahteva vek k f n^ i Jermenov! Člo-fiIstims r cem* ".“‘J"«' * znal. umetnika, - Če recenzentle kniiee ne razume.' Jo. Pošlji jim otroka, da tih pouči. Natanko razumem zgodbo o mladem Kristu, ki Je v tempeUu starim farizejem sveto pismo razlagal.« ♦ In še eno čudno vprašanje ali pripombo pristavlja dr. Tavčar: »Kaj taicega se sploh ne more zgoditi!« Ne vem, kaj hoče s tem dr. Tavčar. On sam pravi, da je to povest biaz -neža, — ali Je potem celo raz njegovo stališče nemogoče, da vidi tak nesrečnež v svoji domišljiji to. kar nam Cankar popisuje? Kaj ko bi hotel kdo pri tistih »poetičnih povestih« staviti tako vprašanje? plače m praznike ne odkiattia. fcsr le tudi ob praznikih treba živeti »Zakiepaite stanovanja f t Mnoie se dnevno tatvine. Tatovi vporab-llaio vsako priliko, tako tudi da se splazijo v nezaklenjena stanovanja ter pobero v naglici vse. kar Jim pride pod roke. Neki tat ie skočil v nezaklenjeno stanovanje delavčeve žene Marjete Kveder na -Poljanskem nasipu ter ji odnesel 300 K denarja, zlato verižico in srebrnomoško uro. Tatvino pa Je šele včeraj zapazila. Pozor, kovinarji 1 V CeiJu je pri tvrdki Rebek in Oradt mezdno gibanje. Nihče naj ne sprelme dela v Celju, Opozarjamo tudi, da tvrdka Rebek išče delavce oo meščanskem časopisju. Vnovčevalnica za živino to «na*t v LlubUani nam Je poslala naslednje pojasnilo z ozirom na pod zgornjim naslovom v našem listu dne 31. marca 1920. v številki 73. priobčeni dopis, iz katerega posnemamo: Balkanske navade v »Vnovčevalnici«, — Vnovčevalnica ne dela nikaklh ri-skantnih kupčij s smrdljivimi kračami in sluzastimi safaladami, temveč ie njene blago vedno sveže in prvovrstno. Cez iri dal starega blaga »Vnovčevalnica« ne nudi svojim odjemalcem, Prigodlli so se slučaji, da so stranke prinesle g. tržnemu nadzorniku kazat smrdljive kiobase. češ. da so iih kupile pri »Vnovčevalnici«. Natančna preiskava ie dognala, da se tak« vrste klobas v. »Vnovčevalnici« niso nikdar izdelovale in se tudi nikdar ne izdelujejo. S stvarnimi dokazi podprtih pritožb glede kakovosti vnovčevalničnih izdelkov pa do sedal ni bilo. »Vnovčevalnica« proda v svoii trgovini nadrobno dnevno povprečno do 20,000 K svojih izdelkov, ki iih rale primanjkuje kakor oa ostaja. Pri te! priliki se pripomni Še, da v zadnjem pol Setu ni prišla »Vnovfie-valnici« nikaka pritožba glede kakovosti ničnih izdelkov. Vnovčevalnica dobro ve. da lokal, kier se prodajajo nieni izdelki, nikakor ne zadostuje, da bi se mogio postreči hitro in točno vse stranke, vendar pa vkljub vsem naporom in posredovanjem pri raznih oblastvih do sedaJ še nf mogla dobiti drugega lokala, Vsled tega ie določen v prodajalni natančen red prodaje in oddate blaga, čemur se Da mnoge stranke nočejo pokoriti. Radi reda In navala Je pač potrebno, da se take stranke ukore, ker sicer zadržujejo osobje pri prodaji, ostale stranke pa pri preiemu blaga. Ako pa ie nekatera stranka mnenja, da se ii Je zgodila krivica od osobja v prodajalni, naj se blagovoli pritožiti pri prodajalni vedno navzočem nadzorniku, ki bo upravičenim pritožbam vedno ugodil. Če pa bi tudi s posredovanjem v trgovini navzočega nadzornika ne prišlo do sporazuma, ie ravnateljstvo vedno pripravlleno vsak slučaj posebej preiskati In opravičenim zahtevam strank ugoditi, Stranke nai blagovolijo upoštevati, da Je orodajal-niško osobje pri vedriem navalu občinstva od skoro nepretrganega celodnevnega dela zelo izmučeno. Pri nakupu nai stranke lasno povedo, kal žele, in cene so razvidne na cenikih, pa se bo obrat nailepše vršil in bo po • strežba točna. Ob navalu se osobje ne more razgovarJati s strankami. Tatvine oblek se silno množe, iz stanovanj kradejo kompletne obleke — pri belem dnevu. Tatvine. Uradniku Miloradu Rado-savileviču. v čevljarski ulici št. 2, je nekdo pri belem dnevn odnesel iz stanovanja črno obleko in oficirsKu hlače v skupni vrednosti 3000 K, _ Revni delavčevi ženi Marjeti Kveder Je nekdo odnesel pri belem dnevu iz njenega stanovanja na Poljanskem nasipu 300 K denarja, srebrno uro in zlato verižico. — V Trstu so tatovi pokradli h skladišča manufakture J. Brunner velike množine blaga v vrednosti 25.000 lir. Blago so tatovi spravili v Ljubllamo po avtomobilih. Literarni razgovori. — Popravek. V petem stolpcu našega včerajšnjega podlistka, ki vzbuia veliko zanimanje. nai se bere mesto: »To Je simboliziral Cankar tudi« pravilno: »Potem le to tudi Cankar simboliziral.«« Nekatere nebistvene in očitne tiskov- JraSi 81 ,ahk° vsakdo sanl P°- Popravek. Skočnina za vse državne žrebce le enostavno zvišana na 50 K, ne s l. marcem, ampak začenši s 25. marcem t, 1. — Poveljstvo žrebčarne. Centrala splošne organizacije voL Invalidov Javlja vsem poverjeništvom in podružnicam, kakor tudi vsem svolim članom, da le odstopil s i. aprilom vsled tehtnih razlogov ptedsednik Podmenik Prane. Zastopa ga do občnega zbora višH nadzornik Joško Starič. — Centralni odbor. k. Srbska domača industrila v Pirotu, V razstavi »Slov. planinskega društva«, ki se nahaja sedal v paviljonu g. R. Jakopiča, vidimo razstav-iiene razne lične volnene srbske pre proge in zavese v zelo okusnih vzorcih. Kakor smo podučeni. Je za ta izdelek v Srbiji veliko zanimanje od strani fnozemcey, Želeti bi bilo. da se tud! ml sprijaznimo s to domačo industrijo. k. Zanimiv boljševiški proces. Pred vojnim sodiščem v Zagrebu se Je preteki! petek začela obravnava prot! zagrebškim komunistom, ki so biti minulo leto aretirani ta do sedal pridržani v zaporu. Obtožnica lih dolži, da so hote« izvesti boljševiški prevrat v naši državi. Diamantensteln priznava krivdo v celoti. Njegove Izjave obremenjujejo tudi ostalo sedmorico, ki pa zanikajo vsako krivdo. Pravijo, da so komunisti, a da niso hoteli nelegalnim potem zrušiti sedanjega družab, reda. Sredstva za izvedbo svojih njenih načrtov so dobivali od madžarske komunistične vlade Bele Kune, Od tega denarja je'dobilo komunistično gasilo »Istina« 40.000 K, a »Plamem 20.000 K. Da sl zastirajo nadaljna sredstva, so se hoteit ~ kakor pravi obtožnica - polastiti ene banke. Znani kapetan Metzger, ki je tudi med obloženimi Je imel nalog, da izkoristi svoje vojaške zveze Ju da z vojaškimi oddelki ob času prevrata zasede važnejše deh mesta, Zaslišanje glavnega obtoženca. V sobote se ie nadaljevala razprava z zaslišanjem glavnega obtoženca Alfreda Dlamantenstelna. Ostajal Je Popolnoma pri svojih prvotnih Izjavah, ki jih Je podal že preiskovalnemu sodniku. Priznal ifc. kakor preje, da mu Je bil znan načrt, po katerem bi se imel Izvršiti prevrat, da naj M kapetan Metzger organiziral Štiri stotnije vojakov, ki bi v trenofku prevrata" zasedle glavne dele Zagreba, a da ne ve, če je Metzger sploh delal na tem načrtu. Za Čopiča nravi, da Je bi! duša komunstlčnega jibanja na Hrvaškem. Z Metz?erjem se Je spoznal v Zagrebu po Kopčlnovlča. Toda poznete je prišel do prepriča-nja, da n| Metzger noben komunist, temveč da mu .ie bilo edino na tem. da Izvede preobrat Iz sovraštva do Srbov. Metzger Je večkrat zahteval od njega denar. Izfavil je, da ni komunist ne po prepričanju ne po delih, V® * stik z njimi, ko Je bil ob času komunističnega prevrata v nudimpesti s svojo materjo brez sredstev. Od komunistov Je prede-mal denar za sebe, a ga je razdal med ljudi, da so mogli živeti, toda ne za. propagando. Cesarcn je dal 10,000 K, za listino« Ju za »Plamen«. Izjava Čopiča. Obtoženi Čopič izjavlja, da Je treba, da sodišče zasliši priče, ki bodo potrdile, da ni on mogel na nikak način voditi Jz političnega zapora boljše viške propagande, a v ostalem mn sploh sni bilo na tem, temveč Je zahteval, da se ga premesti v še strožji zapor, da M bfl popolnoma oddeljen od ostale«?« sveta, Metzger proti Dlamantenstelnu. V pondeljek se Je razprava nadaljevala z zaslišavanjem MetzgerJa. Metzger Je med drugim izpovedal, da je bil v resnici v stikih z D. ir da se ie x njim razgovarta) o možnosti prevrata v Jugoslaviji. Naoram D. je zastopal stališče, da Je delavstvo v Jugoslaviji preslabo, da bi moglo vprizoriti revolucijo. Zato je bilo treba za to stvar pridobiti tudi kmeta. Metzger Je rekel D. da bi bilo 20 milijonov kron, ki naj b' ih roslali Madžari, premalo. A JJiamantenstein mu Je zagotovil, da gre za svatn 100 milijonov samo za Jugoslavijo. O tem, da bJ bit on, Metzger boljševik, ni govora. Od njega Je zahteval D. 80 podčastnikov, ki so vešči jurišanja. Res je, da mu je D. vročil skupaj okrog 2300 K, toda ta denar Je dobil od Matuzoviča iz Pešte. kateremu Je Izročil papirle madžarskega voj. posojila v vrednost! 4500 K s prošnja da jih v Peštl proda in nej-mu pošMe denar. Fr! konfrontaciji MetzgerJa z Plamantensteircom, £ M. zakričal D. v obraz: »Jaz nočem gledati temu Suftu v obraz.« četrti Je bfl zasH&m Kopčinovlč, ki Je imel ključ od skladišča, kjer Je bilo shranjenih 38 strojnic. Izjavil Je, da je popolnoma nedolžen In da si le Dlamantenstein vse Izmislil, kar Je izpovedal. Diamantenstein Je navaden agent provocatettr ter da Je D. sam priznal v nekem prepiru z obtoženim Pupavcem, da bo r>o sdavnl rapravl dobil od notranjega ministra Svetozar a Prifc!5eviča 10.000 dinar-jev. Kapetana MetzgerJa je poznal ® pred vojno, po prevratu pa »ra je Cesto posečal. fcer mu je nosil njegovo perilo k perici. Zopet se je pojavil pri konfrontaciji z Diamant en-steinom Isti prizor, ko popre}«, K. Je zaklical D.: »Vi ste agent provoca-teurl Vse to ste se Izmislili v svoj prid, da opravičite sebe.« Sodnik je opozoril Kopčinoviča na izjavo obtoženega Milana čopiča, ki je izjavi! v zapora, da Je bil K. že pred aretacijo znan z D. in da je M, potrdil isto. M. Čopič Je izjavil’ da te bil k tej izjavi prisiljen. V torek se je razprava nadaljevala z aasllšavanjem. prič, ki se tičejo narednika Kopčinoviča, posebno glede njegovega znanja z Diamanten-steinom h njegovega dela na boljševiški propagandi, katere ga obto?«je Biamantensteln. Pri konfrontacijš prič t Kopčinovjčem Je prišlo zopet do burnih prizorov, kakor preje. O nadaljevanju razprave poročamo Jutri. POGAJANJA ZA KGiNCLNTRA- CIJSKI KABINET SE BODO NADALJEVALA LDL, Bedgrad. 1. »Politika* piše pod naslovom »Notranja situacija«* Predsednik začasnega narodnega predstavništva dr. Draža Pavkovič ie obvestil krono o političnem položaju. Predsednik le ugotovil, da Je bilo dosedanje delo narodne skupščine brezplodno in ie ft-žko računati na uspešno delo, ako se nasprot-stva ne omilijo. Edini izhod iz tega poležala ie koncentracijska vlada, k: bi opravita nainujr.elše nosle in izvedla volitve. Prestolonaslednik regent Aleksander bo zopet pozval tdkoui tega tedna načelnike vseh strank. Prihod g, Pašiča le očivldno uplival na popustljivost strank. Ako propade sedai tudi ta poizkus, bo ostalo le še, da se osnuje medstran karska vlada, PASIC V BELURADU. LDU. Belgrad, 1, »Politika* Javlja: Načelnik naše delegacije na mirovni konferenci v Parizu, g. Nikola Pašič. le včeraj pose til predsednika vlade g. Stojana ProtiČa in mu poročal o po Leku zadnjih razgovorov za rešitev Jadranskega vprašanja v Parizu In v Londonu. Dane* bo g. Pašič ponovi«) konferirai z g. Protičera, nakar se bo vršil kronski svet. - Politika* trdi. da glede rešitve reškega vprašanja ne smemo biti preveč optimistični. Q. Pašič se čuti že toliko trudnega, da le izlavll proti svojim prijateljem, na! bodo proti niemu do možnosti obzirni On se ne namerava več vrniti v Pariz, nego ostane nekaJ časa v Beleradu. nato na pojde na odmor v Dubrovnik. IMENOVANJE TRGOVINSKEGA MINISTRA. LDU, Beigrad, 1. Mesto dr, M. Ninčiča. ki Je prevzel ministrstvo trgovine. le imenovan za ministra pravosodja dr. Dušan Peleš. Id Je danes prevzel svoje posle. INOZEMSKE DIJAŠKE ŠTIPENDIJE. LDU. Belgrad, 1. Danes le minister za prosveto podpisal novo na* redbo glede šolanja dijakov v inozemstvu. Po tel naredbl bo Izbiral goience vseučiliški svet v Bdgradu. Zagrebu in Ljubljani. In sicer nalveč do 40 na leto. Število medicin cev. ki sedai študiralo v inozemstvu, ostane, ako polože tekom enega tečate vse predpisane izpite. Tudi ostau' !o na tulih šolah vsi slušatelli drugih fa kultet. ki potrebuklo za dovršenje svojih štadil le še 2 semestra. Vsem ostalim se štipendije odvzamejo. PROTI ZDRUŽENJU TIROLSKf Z NEMČIJO. LDU Dunaj, 1. (ČTU.) Ker Je državni kancelar Renner odbil prošnjo tirolskega deželnega zastopstva, da bi se Tirolska pridružila Nemčiji, je zastopstvo Solnograške opustilo korake v isti stvari. POLOŽAJ NA DANSKEM, LDU. KodanJ. 1 (DtmKU.) Desničarski listi so danes prenehali izhajati. Od lutri dalle bodo izhajali le radikalni In socljaJistični listi. LDU. Berlin. 31. (DunKU.) »Vor-wflrts« poroča Iz K (Klanja: Splošna stavka le danes stopila v veljavo. Sedal se vrše pogaianla med delavstvom In kraljem. Mirna rešitev konflikta ni izkllučena. MIROVNV POGAJANJA POLJSKE IN RUSf.TE. LDU Dunaj 1. (ČTU.) Na mirov-ih pogajanjih Poljske in Rusije bodo zastopali Rusijo ČlČerin, Radek, dr. Rarchalewskl In TrockH, RAZOROŽEVANIE D.IENIKINO-ViH ČET. LDU. Varšava. 1. (DunKU, Brezžično.) Po poročilih s kavkaška fronte razorožitjelo na gruzinski me* H čete DJenlkJnove armade, k! prestopalo na gružinsko ozemlje. Popravek. V včerajšnji številki mora stati v članku »Jz Prage* v če-trtem odstavku namesto »automa*' tični sovjeti«, pravilno »automaiično sovjeti«. Nadalje smo pred dnevi po* ročalt v dopisu Iz Jesenic, da Je \t~ voievalo delavstvo izboljšanje pla3 za 85 od sto, a nravlho Je 2S od sto. Kultura. »Ljubljanskega Zvona« druga številka Je izšla s sledečo vsebino: Vole sla v Mole: Pismo v domovino {Otonu Zupančiču) Rad. Peterlin-Petruška: Orel — Ivo Šorli: Gospa Silvija - Fr. Roš: Naše jutro —- Iv. Zorec: Peruzzi (kos potopisa) --Jan. Olaser; Iz ciMa - Ti« ~ M. Fabjančič: Zlatniki Pr. Tratnik: Afo* rlzmi n umetnosti ~ Jan. Samec. Sfinga - M. Kmetova: Brez tal —• Miran Jarc: Drevo ob vodi Fr. Govekar: Žabota - St. Kosovel: Sl-bilski motiv — Književna poročila - Kronika — Nove knlige. Jetiki - bo|! Opis ljudske bolezni in obrambe. Spisal dr. Anton Brecelj. Izdala in založila »Nova založba*- 9, Ljubljani. Ta hišica Ima 78 stranf., V te! knjižici pravi g. doktor o alkoholu sledeče: Trdovratno se drž' širših Utids-kih slojev mnenje, da imajo opoJnine kako nosebno hranilno ltt krepilno vredost. Kot namestek In dopolnilo nedostatni domači kuhinji nastopalo krčme, kavarne in žganjar-ne. klei se dob! kak rezek prigrizek k pijači. Ta pijača le seve opolna, tudi v čahi In kavi mora biti kal > žg»-nega=. Opojna > kivplla« dobivalo ce^ to otroci, po vinorodnih krajih vino, po drugih Divo. mnwok1e celo žganje. In to redne. Glede o»otaIh piiafi velja neoporečno- 1. Gorje mu. kdor nživa oixsJne pijače mesto hrane, ker zdravem« človeku opojna pijača m more nadomestiti hrane, ne daje vemn človeku onofria nJJača ne daj« delavcu moči, ne prave In zdrave telesne toplote, tudi ne more sestavljati obrabljenih delov telesa. Opoinine na prazen želodec ali ob nezadostni hrani učlnkujelo hujše in mnogo škodljivejše ko pri Izdatni hrani »Vinska* letika Je ljudski Ittm z« ono vrsto te bolehni, ki Je nastala pod vplivom opoJnin. zakaj v ralesti, oslabljenem po onolninah. se *?!ika rada razvil« Jn se Jadrno konča, 2. OorJe otrokom In nedoraslim Hudem, ki redno uživa* to opojne pifafie. Rsst Jim Kastata. telesne in duševne moč! so trajna oslabljene in ostanejo zakrknjene 3, Bolnim ali bolehnim Hudem na živčevju. srcu, oblslih In letrlh so opojne nllače škodljive. 4. Porolna zdrlnosf opolnin ni še nikomur Škodovala, ne zdravstveno ne kako drugače, paS pa neizmerno koristila v vsakem po-giedB._______________________ Prireditve, »Slovenska dijaška zadruga t Progi« vabi vse svole člane, ki so to-časno v domovini, na sestanek v soboto, dne 3, aprila 1.1. ob 10. «ri dopoldne v »Narodni kavarni*. Vabimo tudi tovari&e iz Brna^da določimo skupno potovanje v Čehoslova-Ško republiko. Poziv vookojencdv Južne železnice, Vsi trpeči vpokolenci. invalidi in vdove lužne železnice, se pozivalo dne 5. aprila 1.1. ob 10. uri dopoldne v Mestni dom.Vršil se bo sestanek v veliki dvorani in dolžnost vsakega pasameznika le. da se ga udeleži. Obvesti naj se vse pravočasno. PrideJo nai tudi vsi železniški invalidi. Mi smo edini, ki ne dobivamo dravinjskih doklad. Gre se za naš biti ali ne biti. Prizadeti, k. Trpite na revmatizmu In »ihtičnlh bolečinah? Vdrgnjenje s pravim Fel-lerjevim Elza - fluidom Je takorekoč dobrodejno l 6 dvojnatlh ali 2 veliki Špeeilalni steklenici 36 K. Rabite milo odvalaloče sredstvo? Fellerjeve prave »Elza-krog-liice« Izvršujejo svofo dolžnosti S škatljic 18 K. - Zagorski sok zoper kašelf in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. — Želodec okrepčuloča tinktura I steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebe!. r naiceneie Engen V. Felier. Stublca donla, Elzatrg št 2S2 IHrvatsko). -E- 930 Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: lak. Vehovec. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. 4W Oznanilo« Vsied prisilnega izgona iz mojih dosedanjih skladišč in prostorov na Gosposvetski cesti St. 2, v katerih sem skozi 86 let ■vodil svojo veletrgovino, obveščam svoje cenjene trgovske prijatelje, da so poslej nahajajo moje pisarne in skladišča kakor tudi prostori »Jadrana* družbe % o, z, v mojih lastnih poslopjih Dunajska cesta 9, ' Hwp„ Tomaži! i. J. Man Mil}. n Hrr-Tj 1£~~—1II—"Z-—1 tu Nakupovalna zadruga m konz. in produkt, u_ zadruge in zavode r, z, z, o, z, v Ljubljani, Vabilo <08 Občnemu zboru ki se bo vrši! dne 14, aprila 1920 ob 11. uri dopoldne v mestni posvetovalnici v Ljubljani. Dnevni red? 1. Poročilo nečelstva. 2. Predložitev l8tne«a računa In bilance. 3. Sklepanje o absolutoriju načelstva. 4. Določitev znetkov, ki jih je odkazati rezervnem« .fondu oziroma smotrom, določenim v § 9, zadnji odstavek, 8, Izvršitev potrebnih volitev, *) 6, Sprememba pravil. 7, Slučajnosti, %» nateletvo; Anton Kristan L r. Jean Pollak 1. r. načelnik, 1. podaažalnik. *) § 14 Vsako leto tutopl po en San načelstva k skupine, voljeno »a predlog članov po § 3 lit. b) in e) ter po en član nseeletva, voljen na predlog članov po § 3 lit. a) m odloča o tem v div,era ietu žreb izpraznjen« mesta »e ruido-meetijo * novimi volitvami sa dobo treh let, Zopetna volitev T\ odstopi vSih je dopustna. Zopet ogromno požiljatev fl£| manniaktnre narav- KI ^v! nosi ia Inozemstva ©_ ,^-v'l le ere jela i v r d k- a R, Stermcekl v Esija, in sicer volne, ceflrje, tiskanine, etamina, bstisie za ženske obleke, sakna kanigarna In blačevine za moške-obleke, belega in pisanega piatna za perilo, klota, evtlho, robcev, svile in še mnogo raznega druztga blaga, katero se prodaje, paradi nakopa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah, Razentega, vedno velika zaloga lastnega izdela srajc, predpasnikov, bluz, krti, ženskih, moških in fantovskih oblek, po zelo __ nizkih cenah, Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. 220 £Si Ilsstrovani centk zastonj I , Na. debelo samo v 1. nadstropju, Hi VELETRGOVINA "O CTHR IMFriTi k: C PUB;.ŠT. S**, M Razpoštljalna **•" O A J.hiT.1 B Slovtpiljn, §j| mmmm mmm mmmm cz ALKO U 3IB1E 3f^^Z3l » ——— essEzr« aes Slavnem« občinstvu se priporoča KAVARNA CENTRAL = p«ltfl Zma|«v«ga (Jubilajacga) mostu. : Lastnik Stavo Mihelič. Išče se za takojšnji nastop lesni strokovnjak eventualno čvrst upokojen gozdni uradnik za nakup lesa. Ponudb« s« prod pod: Trboveljska premogokopna družba ©d-41B delek ra les, Knafljeva ulica 13. Poznr! Velika razprodaja! Pozorl Ugoden nakup! Rad pomanjkanja lokalnega prostora se razprodaja vsakovrstno umetno cvetje, kakor velika množina mirtnih vencev in Šopkov, vsakovrstno perje, oražmarji, palme, svilnate cvetlice vsake vrste, — Krasni nev retni pajčolani, nevestni šopki, — ladelovalnlca umetnih vencev. Cvetličarna VIKTOR BAJT, Ljubljana, Šeienburgova ulica 6. 1, tila 2 01 Ljubljana (Kolizej). Tdstsfi istoJita 131 Velika zaloga slivovke, tropinovca, brinjevca, ruma, konjaka in likerjev po najniž. cenah. IC Pri odjemu celih \agonov izjemne cene. Sprejmejo se zmožni zastopniki za Slovenijo. rc:~—-• ^-tzzzzt-zzz?! HafflaSf za P08ebno fino mehanično lUjCucl stroko se 18 k o J »prejme, THE REX C*., Ljubljana, Gradišče 10. »Vri V Priporočamo: j JOSIP JUG ! j stavbeni - pohištveni pleskar in ličar LJUBLJANA j Rbaafefi 16, SvcmiJflMiD Bil« VRI« imattririOS* B9EKfi«Ci;ilMi Nudim po najnižjib dnevnih cenah kakor: it) rn (B8tl) d a«ili n h kf M\n sile lazita is M} v*, 5/<, */a tl irsTi M« IM«, gisdti ta jokar-I2B8 fcgiisiMi mm 381 Osvaldi Pobek Irpli i mim ttapi m dieta, mum, % mi us u 10 ort k/lk0T P^ri h, rolatna efnlcllu £u »11 pesa, majaron, cvetlice najiepž! izberi n« debelo in drobno Iporoča: KIHI i !«W, Ljrtljm, Wotfova ; irHca št. 12, 406 v pripor Hi *fg°vsli{,> špedicij«- a dHLaH4 i n kom i s. de.n. družba fodražidta i Ljekljasi. Me. iira.il 1ri6SM Špedicija vsakega blaga, — Vskladiščenje, — Zacarinanja. Reekspedleija. — Prevažanje pohištva. Lastnica i. ljubljanskega skladišča KRISPER&TOMAŽIČ Direktna »vera » progojužne žele»-nJee. Telefon št. 364. --■—«« Priporočilo. Hluvmm občinstvu vljudno naznanjam, da sem prev/.e.i hotel »TIVOLI** y Muhii.ni... Vodita ga hočem v popolno zadovoljivoet slavnega občinstva. Točil bom najboljša pristna vina In potrezal z: mrzlimi in topiimi jedili po najzmeroejših cenah, Za vesviič, iti društvene prireditve je na razpolago prijazna dvorana in velik vrt, a p. n. tujcem elegantno opremljeno sobe, Priporočam se slavnemu občinstvu in ga prosim prijazne naklonjenosti : , Z odličnhn-Spoštovanjem Meto slav Doinkar« O I EISa^ll3GMiifiie9£Q 360 barva proti riji, priznano najboljša oljnata barva za pleskanje železnih predmetov, to je mostov, ograj, streh iu dr. V zalogi pri BRATA EBERL Dub,iana* Miklošičeva cesta 4 katera tvrdka prevzame tudi pleskanje omenjenih predmetov. £3fl«!*KBaa4Ra« Kupim vsa Ro ntnollno d n kak svinca p« aaNlUik cenah. M. Ussar, Stemnita, Maribor« ScHUlorJova ulica IT. obleko m\ perilo potne košare, torbice za trs in raznovrstne drobnarije priporoča 414 JAKOB LAH nojo in najbolje \ j jpiiHiBiifflMSi. | Ljubljasa, Wolfova »lica, it 11. Za W«irn©*t hranllnite vf©s Jais il blagovna zaloga, ki znaša po pol-letni bilanci okrog 10 riti IfestCV krc K, društvena posestva, ki reprezentirujo vrednost nad 3 milijona kron, kakor tudi skladi, re*®rv«», «*-•«*"•,n Vloge sprejemajo in izplačujejo podružnic Konsumacga društva »a Ljubljano in okolico, k‘ so: 12, Radovljiec. 13, KrauJska Gor*, 14, Mojstrana, 15, Celje, 16, SoSlanj, 17, GuJtanj, Kovoftko. 18, Prevalje, , , H9, Mežica, » 20, Cima p, * 21, Črna II,, , 22, Maribor, %\ 1 Atija. 8o podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsuiunega društva za Ljubljano in okolico, ki je W Ljub« Ifcml, S p. siSkri, Kolodvorska cesta 208. PUma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, pcltni predal 13« Društvo ima na razpolago poL««e poSoSnice s katerimi znmorejo vložniki denarne poilljstv« pošiljat} tudi naravnost v oorednjo blagajno. Sodrugil Zadružniki! Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico! vse 1. V Spodnji Sižti v Ljubljani. 2. N« Glineah pri Ljubljani. 8. V Ljubljani, Bohoričeva ni. 4. V Ljubljani, Sodna ulica. 5. V Ljubljani, Krakovski naMp 6 Rožna dolina (ob5. VIS)- 7, V TržRu na. Gorenjskeni. y 8. N«, Savi ,