KATOLlIŠK CEKKVEN UST._
„Danica" izhaja vsak petek na eeU poli, in velja po posti za celo leto 4 gld. «0 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za ¿etert leta 1 gl. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol letažgl., začertet leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik^ iNde^..DanK* jiai^pc^^
Tečaj XXXVI.
V Ljubljani, 24. vel. serp. 1883.
List 34.
Cerkev Jezusovega presv. Seroa v IJubijani.
Trinajstega mal. serpana so naš presvitli cesar, spremljani od vzvišenega gospoda generala topništva, velicega pobočnika barona Mondel-na in gospoda deželnega predsednika barona Winkler-ja. ogledali cerkev Jezusovega Serca. — Milostljivi gospod knezoškof, častiti gospodje misijonarji in odborniki društva za zidake cerkve Jezusovega Serca so presvitlega cesarja pri velikih vratih z vso častjo sprejeli. Kratki ogovor milostljivega gospoda knezoškofa ko zavetnika društva so Njih Veličanstvo prijazno poslušali in kratko odgovorili. Nato je gospod vladni svetovavec grof Rudolf Chorinsky, ko predsednik društva, predstavil te-le gospode: mestnega inženirja Adolfa \Vagner-ja, ki je vse obrise in vodstvo cerkvenega zidanja brezplačno osker-boval, stavbnega mojstra Faleschini-ta, in podobarja iz Lašič Fr. Jontes a, doslej še skorej neznanega, zelo umnega, mladega umetnika. Z vsakim izmed teh treh so Njih Veličaustvo nekoliko govorili, z gospod Fales-chini-em po laški. Ko so presvitli cesar pozvedeli, kako je z zidanjem, so stopili v cerkev, kjer so jim častiti gospod prednik misijonarjev podali kropilo. — Po kratki molitvi pred svetim Rešnjim Telesom so cesar prelepo zidavo in notranjo napravo ogledovali, brali tudi napis na marmeljnati ploši, ki se glasi:
Hae sacrae aedes in honorem Sanctissimi CORDIS JESU Summo Pontifice Leone XIII. Imperatore Austriaco Francisco Josepho I. occasione solemnium nuptiaruro haeredis Imperii Rudolphi celebratarum cum Archiduce Stephania VI. Idus Maji MDCCCLXXXIII. inceptae et ab Ordinario Laba-censi Principe Episcopo Joanne Chrysostomo consecratae Calendis Julii MDCCCLXXXIII.
Njih Veličaustvo so bili z izpeljavo tega versko-domovinskega dela zelo zadovoljni in so vidoma veseli šli iz hiše Božje, ktero naj tukaj natančneje popišemo.
Cerkev stoji v prijazuem kraju v predmestji sv. Petra, bliz južnega kolodvora. Hiša dveh nastropij za gg. misijonarje je s cerkvijo sklenjena po mostovžu, ki derži v žagrad iu ima nadstropje za prehod v molitvar-nico. Stransko lice cerkve je obernjeno proti parnim ulicam, sprednje pa proti travniškim ulicam. Med hiso in cerkvijo je vert. Vert in hiša, ki je nje dolgostna stran vštrična z dolgostno stranjo hiše Božje, — sta zagrajena proti travniškim ulicam z železnim omrežjem, ki je cerkvenemu zlogu primerno in sega do sprednjega
lica hiše Božje.	. , .
Veliki stolp, bo stal na desni strani sprediyega lica, in bo od vnanjih tal s križem vred 50 metrov visok. Vert, ki se bo ob stranskem licu napravil, bo zopet omrežje ločilo od parnih ulic.
Cerkev in hiša ste zidane v gotiškem zlogu, m sicer cerkev v zlogu 13. veka s sirovo opeko, hiša pa po obrisih inženirja Duffe-ja. Cerkev ima križno podobo s križevim obočjem ter je znotraj 54 metrov dolga 10 metr. široka in 17 metr. visoka, ima tedaj podolgasto ladijo s poprečno in z mnogobarvanim svetišem. — Na levo od svetiša je žagrad, na desno pa kapela sv. Cirila in Metoda, ki je prizidana in v ktero se gre od desne strani poprečnice. Šest stopujic derži od vnanjih tal do veže, ki se nje obok opira na dva stebra. \ eža je ločena od notranje cerkve s trojnimi velikimi vrati, ki imajo po dvojne duri. — Pogled notranje cerkve je za slehernega obiskovavca spodbuden iu dobrodejen; ne hote človek postoji precej pod koroni, ki je s hrastovim lesom lepo opažcu (res lepo delo tukajšnjega mizarja Vincencija Hansela) iu se tudi na dva stebra opira. Oko se najpervo oberne k svetišu, k trem oknom, ki so silo lepo pisane in prav vgodno razsvetljene in predstavljajo presveto Trojico, našo ljubo Gospo presvetega Serca s svetim Jožefom in pa razodenje Gospodovo zveličani Marjeti AlaKok; ozre se dalje k velikemu altarju, ki je narejen iz hrastovega lesa v natorni barvi in z zlato vdelavo. Ta altar ima na občh straneh tabernakeljna po dve v zlatu malani podobi, pervaka aponteljnov sv. Petra in Pavla, Leona in Krizostoma, in nad taberna-keljnom je prestol za podobo Jezusovega Serca, ki je 180 cmetr. visoka in iz kamnine silo lepo narejena z bogato in umetno vdelavo. — Enako lepe so druge
okna, zlasti okna na sprednjem licu, ktero je z mnogimi oklepki ozališano.	(Konec uasl.)
Križ.
(Zgodovinska če rta; njegov lep pomen v hat. življenji.)
(Dalje.)
Raba križev s pribitim Odrešenikom na njih se je pričela na vzhodu, pri gerkih mnogo poprej, kot na zahodu. Slikali so kristjani radi take križe na kupice, posode, pogosto jih nosili kot persue križce. Gregor ^ ± Nazijanski pripoveduje o svoji sestri Makrini, da je no-*• ' sila že od mladih nog železen križec na persih. Papež
•	Gregorij je poslal taki križ zahodno- gotiškemu kralju
*	Re' aredu. Taki dar je veljal kot zelo časten. Še 1. 811 je poslal cesar Nicefor papežu Leonu III dragocen križec v znak posebne prijaznosti. Cesar Karol Veliki je dobil taki križ od jeruzalemskega patrijarha Janeza (799). Papeži in cesarji so nosili take križce na zlati verižici krog vratu.
Ljubili in častili so tedaj kristjani križ, kakor se spodobi znamenju odrešenja. Cesar Leon J zavri j pa je začel leta 726 proti podobam divjati, češ. da se zlorabijo. Vse podobe in križe so odpravljali iz cerkev, s sten tergali, ali jih pobelili z apnom. Kedor ni slušal povelja cesarjevega, bodi si škof ali menih, jc bil kaznovan ; moral je v pregnanstvo, če so mu pustili življenje. Nečloveško je delal ta cesar z onimi, ki ne niso hoteli ločiti od drazih podob. To sovraštvo do križa in druzih podob je terpelo do leta 842, ko je cerkveni zbor v Carigradu zapovedal, da se mora podobam in križu skazovati prava čast. Pobožna cesarica Teodora ie naredila konec tej strastni borbi, v kteri se je prelilo toliko uedolžne kervi.
Med tem ko so kristjani po svoji moči častili kri-žanega Roga-človeka, je bil pa sveti les Kristusovega križa brez sledu izginil. Judje in pogani so zasuli votlino Rožjega groba, da bi zakrili sv. kraje, kjer je Jezus terpel in bil pokopan. Cesar Hadrijan jc ukazal zidati poganski tempelj na mestu, kjer je terpel Odrešenik sveta, da bi odvernil kristjane od obiskovanja teh svetih krajev.
L. 326 je pa romala mati Konštantina Velikega, pobožna, skoro HOletna cesarica Helena v obljubljeno deželo, s sveto željo, križ odkriti svetu. Poderli so poganski tempelj, posip odstrauili ter pridno kopali na mestu, kjer so križ upali najti. Kmalo so prikopali do kamenite votline groba. V bližini pa so našli 3 križe, napis Pilatov in žeblje. Vprašali so se, kteri je pravi križ, križ OdrešenikovV Sv. Makarij, škof jeruzalemski, je dal svet, naj se bolna žena dotakne vsacega izmed treh križev po versti. To se je zgodilo pred cesarico in ljudstvom. Komaj se je bolna žena dotaknila tretjega križa, je hipoma izginila bolezen. Nepopisljivo veselje se je polastilo vseh navzočih; ljudstvo je vriskalo od veselja zaradi dobljenega bisera.
Del križa je ukazala cesarica v srebro vkovati ter izročiti v last in varstvo jeruzalemskega škofa; del križa z žeblji je poslala svojemu sinu Konštantinu v Konstantinopol, en del je pa skoro gotovo tudi saboj prinesla v Rim. To se je zgodilo 1. 326, kar spričuje toliko očetov in prič, da tega dogodka ne more nikdo utajiti. Na kraju, kjer so našli križ, je ukazal cesar Konštancij zidati prekrasno cerkev, vso v zlatu in marmorju, prav s cesarsko darežljivostjo. Imenovala se je cerkev sv. groba, cerkev vstajenja, bazilika sv. križa ter je bila blagoslovljena z velikansko slovesnostjo 1. 335. V to cerkev so položili del križa, kterega je Helena pustila v Jeruzalemu. Samo s posebnim dovolje-
njem škofa jeruzalemskega so smeli pobožni odrezati od njega male koščike, ktere so hranili kot prave bisere; pa vsied tega križ ni postajal manjši, kakor poroča 8v. Pavlin. Vsako leto je suio ljudstvo v cerkev s v. križa, ko je bil izpostavljen sv. križ k očitnemu češčenju, sosebno pa 14. sept., v dan najdenja sv. križa in posvečevanja cerkve sv. križa.
Ko so Perzijani 1. 614 v oblast dobili mesto Jeruzalem, ga oropali ter prelili mnogo kerščanske kervi, so saboj odpeljali tudi patrijarha Zaharija in križ Kristusov, kterega je odkrila sv. Helena. Perzijani so sv. križ skerbno varovali, svesti si, da ga bodo odkupili kristjani za veliko odkupnino. Ko je cesar Heraklij leta 627 Perzijane premagal,' so morali sv. križ cesarju izročiti. Cesar, vračajoč se iz zmagavue vojske, se je pripeljal v krasnem sprevodu v Carigrad, 4 sloni 8<» peljali njegov okinčani voz, pred vozom je pa ukazal nesti sv. križ. Pomladi leta 629 je potoval cesar s sijajnim spremstvom v Jeruzalem, da bi sv. križ zopet povernil mestu in se Vsemogočnemu zahvalil za slavno zmago. V slovesni procesiji so prinesli sv. znamenje v cerkev sv. križa na goro Golgato. Cesar sam je hotel v krasni cesarski obleki nesti križ. Ko je pa procesija med godbo in veselim petjem prišla do vrat, ki peljejo na sveto goro, se cesar ni mogel več prestopiti, ne za korak ne. Ljudstvo je ostermelo, tako tudi patrijarh Zaharija, kterega je cesar tudi bil rešil iz sužnjosti. Patrijarh je obernil oči v nebo ter spregovoril, kakor navdihnjen od zgoraj: „Pomisli, o cesar, imaš li v svojem krasu podobnost Odrešenika, ki je sv. križ nesel na tem potu kot naj ubožniši in naj ponižniši." Heraklij odloži svojo krasno obleko, se ogerne s priprostim plaščem ter je bos lahko nadaljeval svojo pot in križ prinesel na svoje mesto. Povernitev križa v Jeruzalem in ta čudovita dogodba je dala prazniku povišanja križa (14. sept.) nov blišč. Od tedaj se je jel ta dan praznovati s posebno ljubeznijo tudi na zahodu.
(Dalje nasl.)
Sporočilo bratovščine za vedno češčez^Je presv. Rešnjega Telesa in za opravo ubožnih oerkev v Ljubljanski škofiji leta 1882 83.
(Konec.)
38.	Kamnik: 3 masne srajce, 9 humeralov, 3 prepase, 3 koretlje.
39.	Mengeš: 1 velum.
40.	Goričica: 3 mašne srajce, 9 humeralov, 3 prepase.
41.	Vodice: 1 bel mašni plašč.
42.	Šiukov Turn: 4 korporale, 4 pale, 8 rutic za lavabo, 16 purifikatorjev, 1 mašuo srajco, 3 humerale, 1 prepas.
43.	Dob: 1 plašček za ciborij, 1 velum.
44.	Berdo: 1 burzo za obhajila, 3 mašne srajce, 9 humeralov, 3 prepase.
45.	^lotnik: 1 zelen mašni plašč.
46.	Špitalič: 1 burzo za obhajila.
47.	Tnjnice: 3 koretlje.
48.	Zlato polje: 1 antipendij.
49.	Moravče: 1 bel mašui plašč, 2 burzi za obhajila.
50.	Zagorje: 3 koretlje.
51.	Vače: 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 24 purifikatorjev.
52.	Dol: 1 vijoličen mašni plašč.
53.	Sent-Gothart: 1 bel pluvijal.
54.	Kolovrat: 3 mašne srajce, 9 humeralov, 3 prepase.
55.	Sent-Lambert : 2 beli blazinici za mašne bukve.
56.	Sent-Helena : 1 bel mašni plašč.
57.	Blagovica: 1 antipendij, 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 24 purifikatorjev.
58.	Hotič: 1 velum.
59.	Cešnjice: 1 čem m&šni plašč.
60.	Višnja Gora: 1 čem pluvijal.
61.	Kerka: 1 bel pluvijal.
62.	Zatičina: 1 velum.
68. Žalina: 2 čemi blazinici za mašne bukve, 3 ogrinjala za oltar.
64.	Šenčuri pri Šmariji: 1 antipendij.
65.	Polica: 1 bel mašni plašč.
66.	Kopanje: 1 bel pluvijal.
67.	Litija: 1 rudeč mašni plašč.
68.	Šenčur pod Kumom : 1 štolo za obhajila,
0	korporalov, 6 pâl, 12 rutic za lavabo, 24 purifikatorjev.
69.	Polšnik : 1 velum.
70.	Dole : 3 mašne srajce, 9 humeralov, 3 prepase.
71.	Kresnice: 1 mašno srajco, 3 humerale,
1	prepas.
72.	Prežganje: 1 bel mašni plašč.
73.	Stanga: 3 mašne srajce, 9 humeralov, 3 prepase.
74.	Javorje pri Litiji: 1 zelen mašni plašč.
75.	Trebnje: 2 beli blazinici za mašne bukve.
76.	Šent-Rupert: 1 antipendij.
77.	Trebelno: 3 koretlje, 2 burzi za obhajila.
78.	Doberniče: 1 vijoličen mašni plašč, 2 burzi za obhajila.^
79.	Šent-Janž : 2 beli blazinici za mašne bukve.
80.	Mirna: 1 plašček za ciborij, 2 koretlja, 2 štoli za obhajila.
81.	Sent-Lorenc na Temenici: (3 korporalov, (J pal, 12 rutic za lavàbo, 24 purifikatorjev.
82.	Ambrus: 6 korporalov, 6 pâl, 12 rutic za lavabo, 24 „ purifikatorjev.
83.	Smiliel pri Žužemberku: 2 mašni srajci, 6 humeralov, 2 prepasa.
84.	Selo pri Sumbregu: 1 rudeč mašni plašč.
85.	Leskovec : 1 velum, 2 burzi za obhajila.
86.	Kerško: 1 velum.
87.	Sent-Jernej: 3 mašne srajce, 9 humeralov, 3 prepase. „
88.	Skocian pri Dobravi: 1 plašček za ciborij, 1 rudeč mašni plašč.
89.	Raka: 1 bel mašni plašč.
90.	K riževo pri Kostanjevici: O korporalov, 6 pal. 12 rutic za lavabo, 24 purifikatorjev.
91.	Kostanjevica: 3 mašne srajce, 9 humeralov, 3 prepase.
92.	Bučka: 1 bel pluvijal.
93.	Studenec: 1 velum.
94.	Rudolf o vo: 1 bel mašni plašč.
95.	Mirna Peč: 1 velum.
96.	Toplice: 2 beli blazinici za mašne bukve.
97.	Soteska: 1 burzo za obhajila, 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 prepas.
98.	Prečina: 1 rudeč mašni plašč.
99.	Brusnice: 1 plašček za ciborij, 1 bel pluvijal.
100.	Podgrad: 1 burzo in 1 štolo za obhajila.
101.	Semič: 3 mašne srajce, 9 humeralov, 3 prepase.
102.	Černomelj: 1 čem mašni plašč.
103.	Vinica: 1 rudeč mašni plašč.
104.	Suhor: 2 beli blazinici za mašne bukve.
105.	Kočevie: 1 plašček za ciborij.
106.	Stari Log: 2 burzi za obhajila, 2 albi, 6 humeralov, 2 prepasa. 2 koretlja.
107.	Stara Cerkev pri Kočevju: 1 burzo in 1 štolo za obhajila.
108.	Mozelj: l burzo in 1 štolo za obhajila.
109.	Osilmca: 1 zelen mašni plašč.
110.	Banja Loka: 1 čem mašni plašč.
111.	Poloni: 1 velum.
112.	Dobrepolje: 2 beli blazinici za mašne bukve.
113.	Skocijan pri Turjaku : 1 vijolični masni
plašč.
114.	Struge: 1 bel mašni plašč.
115.	Šent-Gregor: 1 bel pluvijal.
116.	Verhnika: 3 koretlje, 2 štoli za obhajila.
117.	Polhov-Gradec: G korporalov, G pal. 12 rutic za lavabo, 24 purifikatorjev.
118.	Preserje: 1 vijoličen pluvijal.
119.	Horjul: 1 vijoličen pluvijal.
120.	Logatec: 1 štolo za obhajila, 3 koretlje.
121.	Rovte: 2 čemi blazinici za mašne bukve.
122.	Šent-Jošt nad Polhovim Gradcem: 1 bel mašni plašč.
123.	Rakitina: 2 beli blazinici za mašne bukve.
124.	Černi Verh nad Polhovim Gradcem : 1 bel mašui plašč.
125.	Bevke: 1 rudeč mašni plašč.
126.	Idrija: 1 bel mašni plašč.
127.	Žiri: 1 viioličen masni plašč.
128.	Godovič: 1 vijoličen mašui plašč.
129.	Ledine: l čem mašni plašč.
130.	Spodnja Idrija: 2 štoli iu 1 burzo za obhajila. 3 koretlje.
131.	Cerknica: 1 čern mašni plašč, 1 burzo za obhajila, 2 koretlja.
132.	Bloke: 1 bel pluvijal.
133.	Unec: 1 burzo in 1 štolo za obhajila.
134.	Postojna: 1 rudeč mašui plašč.
135.	Hrcnovice: 1 bel pluvijal.
136.	Slavina: 1 plašček za ciborij.
137.	Košana: 1 bel pluvijal, 1 plašček za ciborij, 1 antipendij.
138.	Knežak: 2 burzi za obhajila, G korporalov, G pal, 12 rutic za lavabo, 24 purifikatorjev.
139.	Prem: 1 bol mašni plašč.
140.	Suhorija: 2 mašni srajci, G humeralov. 2 prepasa, 2 koretlja!
141.	Vipava: 1 velum, 1 burzo za obhajila, 3 mašne srajce. 9 humeralov. 3 prepase, 3 koretlje. G korporalov, „G pal, 12 rutic za lavabo, 24 purifikatorjev.
142.	Šent-Vid pri Vipavi: 1 bel mašui plašč, 1 burzo za obhajila.
143.	Podraga: 1 velum, 1 štolo za obhajila.
144.	Sturija: 3 koretlje.
145.	(ioče: 1 rudeč mašni plašč.
146.	Pod vel b: 1 bel pluvijal.
147.	Budanje: 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 prepas.
148.	Verhpolje pri Vipavi: 1 bel mašni plašč,
1	plašček za ciborij, 3 korporale, 3 pale, G rutic za lavabo, 12 purifikatorjev.
149.	Podkraj: 1 rudeč mašni plašč.
150.	Vrabče': G korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 12 purifikatorjev, 2 mašni srajci, G humeralov,
2	prepasa, 2 koretlja.
151.	Slap: 1 zelen mašni plašč.
152.	Frančiškanska cerkev v Rudolfovem: 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 24 purifikatorjev.
153.	Kapela društva za bolehne duhovnike v Gorici: 0 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 24 purifikatorjev, 2 mašni srajci, (j humeralov, 2 prepasa.
154.	Dubica v Bosni: 3 mašne srajce. 9 humeralov, 3 prepase, 1 koretelj, 2 oltarna perta, 1 ogrinjalo za oltar.
Hvaljeuo in češčeno bodi na veke presv. Rešnje Telo!
V Ljubljani, sv. Lorenca dan 1883.
Vodstvo bratovščine.
Cešena si Marija!
Za mesec Serca Marijinega.
Tam živel miren je menih, O njem čem pesem peti, Iz serca šel mu zmir je vzdih: „Za Mater čem goreti!* In kar je del in kar je djal, Pri Njej prej sveta je iskal, Prej počastil Marijo.
Imel je milga tičika! Ga čuval noči, dnove; Učil ga blago pesmico, Ki se najmilši zove. In trudil se je dan na dan, Da tiček peval bi glasan: „Češena si Marija!"
Ko vstal je, tiček je zapel:
Češena si Marija!"
Ko v cerkev šel, je glas donel:
„Češena si Marija!"
In če je delal, če je bral,
Priserčno tiček je dejal:
rČešena si Marija!"
Pa glej, spomlad ko je prišla, Povsod so tički peli, Mu v celici miru ne da, In k trumi gre veseli. Ko vzdiga v zrak se čez ravan, Doni premilo jek glasan: „Češena si Marija!"
Oh. dolgo se ne veseli Prepevajoč po zraku; — Ko hudournik prileti Hud kragulj v temnem mraku. Joj. zgrabi ga strašanski tič, Pa čuje se prav mili krič: „Češena si Marija!"
In čuda! groze strepeta Le-ta pošastna tica, Iz kljuua ga spusti na tla, Ker se prestraši klica. In milši, kakor prej kedaj, Doni čez log in plan sedaj: „Češena si Marija!"
Preplašen, skerben zdaj menih Za revno gleda tico, Zasukne jo, ko vetra pih, Rešiti begovico. Že čuje milo pesem zdaj, Ki se glasi čez plan in gaj: ,Češena si Marija!"
Oj že je blizo tičice, Roko po nji steguje; Ko tičica se nanj ozre, Se zdaj mu dobrikuje. In nanj zleti, domu hiti, Tam spet prepeva cele dni: Češena si Marija!"
Brojanski.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Kri sv. Januvarija in „nauČni slavnih".) Pod tem napisom ima moravski „Hlas" iu za njim „Blahovest" nektere spomina vredne verstice. Zavrača pa „naučni slovnik," kteri nespodobno piše o čudežu sv. Januvarija. Pravi namreč: „Dne 19. kimovca se kri sv. Januvarija zopet stopi in začne vreti. . . V novejši dobi se je mnogo pisalo o tem dozdevnem čudežu." — K tem prostozidarskim besedam pristavlja g. gimnazijalni prof. v Olomovcu dr. Evg. Kaderavek to-le znamenito opombo:
Močno me veseli, da me je lastna skušnja podučila in zamorem poterditi to-le: Po čudežu zares se stopi in začne vreti: v majniku, v kimovcu in grudnu vselej po celo osmino, ko se izpostavi steklenica s kervjo sv. Januvarija; čez noč se kri sterdi tako, da je zjutraj prisušeca. Kraj, kjer se kri in glava hrani, je zaklenjen z dvema ključema, kterih enega ima nadškof, druzega svetni knez mesta Neapelna; pokaže se ljudem napervo prisušena kri, potem se očitno pristavi k glavi tega svetnika in tako se pokaže pred ljudmi, med kte-rimi je mnogo višjih in učenih popotnikov, in kri se topi. Steklenica je dobro zavarovana, tako da se na kako sleparijo še misliti ne more. Mnogo pričujočih je do solz ginjenih. To vse sem vidil s svojimi lastnimi očmi letos v majniku, ko sem potoval po Italiji. Nik. Tergola, preiskovalec prirode, matematikar in filosof na neapolski univerzi (f 1824), je to prikazen temelito preiskal in zaznamnjal jo je za čudež. Pisatelji popotnih knjig, n. pr., protestant Baedecker, pripovedujejo to do-godbo. kr.kor sem jo jaz zapisal in ne govorč o nika-koršnem sleparstvu. — Tudi sedanja liberalna vlada se je prepričala, da se to tako godi in ni pri tem nobene sleparije, ter ne dela nikakoršnih zaderžkov slovesnostim sv. Januvarija, kakor koli je katoliški cerkvi naj bolj divja sovražnica in bi katoliško Cerkev zaterla po naukih framasonskih. Tej resnici dajem očitno pričevanje iu se močno veselim tega, da nas ta čudež poterjuje v katol. Cerkvi. Tako piše olom. gimnazijalni profesor.
Po tacih spričalih se prederzne naučni slovnik ta vsestransko vterjeni čudež psovati kakor „dozdevni čudež!" Sram bodi pisača, ki si upa svojo nevednost v tako očitnem delu svetu kazati. Tako pa se godi rado, da se košati nevednost v tako imenovanih „Konversa-tions-lexikih\ Nekaj enacega večkrat tudi kar po hišah ponuja kak kruhovski agent. Vsak pameten človek se toraj varuje mačka, nejevero in nevednost v žaklju kupovati, t. j. naročevati se na tako tuje blago v škodo svoje duše, svojega uma in svojega premoženja. Veči del judje, pa odpadniki in slaboverci imajo take „šaharstva" v rokah; toraj bodite previdni!
Zalilog. (Nova masa.) Nenavadna in za našo faro silno imenitna slovesnost se je obhajala 22. mal. serp. Častiti g. Matej Pintar je imel novo mašo, ktera je bila pri nas perva, od kar Zalilog stoji. Zato je bila pa tudi vas z obilnimi mlaji, venci, zastavami in primernimi slavoloki kaj lepo okinčana. Ob 10. uri se je slovesno pomikala dolga versta svatov, družic in
9 duhovnov v mašni obleki, spremljanih od obilnega ljudstva, od farovža v lepo okinčano cerkev. Veselo priterkavanje in gromeče streljanje je celi fari naznanjalo, da se zdaj pričenja že dolgo doželjeni slovesni dogodek. Ko je g. novomašnik odpel „Veni st. Spiritus!" (pridi sv. Duh), stopi prečast. g kanonik dr. Jan. Go-gala, semeniški vodja, na prižnico. V prelepem govoru je prav razločno pokazal, kako imenitno službo je čast. novomašnik prevzel, ko si je, kakor nekdaj Marija, nar boljši del izvolil, ker je postal namestnik vsegamo-gočnega Boga, Stvarnika vsih vidnih in nevidnih reči. K sklepu je novomašnika vsim goreče priporočal v molitev, da bi zamogel povsod to imenitno službo vredno in zvesto spolnovati. Med slovesno sv. mašo se je po cerkvi kaj lepo razlegalo petje v cerkvenem duhu, za ktero je naš dobro izurjeni organist Lovrenc Veber ves vnčt. Po dokončani službi Božji se podajo duhovni v duhovsko hišo, svatje pa v posebno hišo, kjer so se vsak posebej pri pogostovanji prav dobro razveseljevali. Verstile so se raznoverstne napitnice in vošila, med kterimi je posebno imenitno vošilo, kterega je poslala častita mati Julijana v imenu Uršulinskega samostana v Ljubljani do svojega sorodnega novomašnika s prelepim darilom. Glasi se tako:
Duhovnikom govoril kdaj je Večni, Da hoče njihov delež biti sam; Želeč doseči delež ta presrečni Mladeneč mnogi krene v božji hram; Sveta goljufno srečo preziruje, Junaško Jezusu se ves daruje.
Matej! dans novomašnik prečastiti! Ti tudi slušal si Gospodov glas, Dans pervikrat daruješ dar slaviti, Ki dopolnitev je darov in kras, Za žive, mertve Jezusu daruješ, In svoje serce Njemu posvečuješ.
Vseh blagih djanj je to najblažje delo, Da se pomaga bližnjemu v nebo; — Ti si odločil v to življenje celo, O blagor Tebi! danes kličemo;
V	nebeškem domu čaka Te plačilo, Ki bode vsaki trud Ti povernilo!
O idi v božji vinograd veselo, Posipaj seme in deluj zvesto; Gospod vinograda naj Tvoje delo Namaka s svoje milosti roso; Pogubne naj nevihte brani setev, Bogato da prinaša onkraj žetev.
„Jokaje svoje seme so sejali," O zvoljenih je prerok djal nekdaj, „Radostno bodo zopet se vračali, Snopovje polno prinesoč nazaj." Ko Tebe bo močila truda sraga, Ne zabi venca, ki ga daje zmaga.
Ko nekdaj mine dan in delo jenja, Ko zemeljski se tek Tvoj dokonča,
V	plačilo venec večnega življenja Pravični naj Gospod Ti v raju da, Vse duše, kterim pot si kazal pravo, Naj radost tam množijo Ti in slavo.
Uršul inski samostan v Ljubljani. St.
Ko se je med kosilom to vošilo novomašniku prebralo in mu poslano darilo izročilo, se je potem tudi v zmislu preblazih pošiljavk častiti materi Julijani na zdravje napivalo, da bi jo Bog samostanu še dolgo ohranil, ker je za vse dobro tako silno vneta. — Da
v kratkem rečem, ne le samo duhovni in svatje. ampak cela fara se je ravno tako na ta dan veselila, kakor željno ga je pričakovala, Leta in leta bo ta veseli dan globoko v spominu ohranila. Čast. g. novomašniku pa vsi farani iz serca vošimo, da bi ostal vedno tako goreč in vnčt za svojo službo, kakor je zdaj, in da dolgo in dolgo dela ko pravi namestnik Kristusov v vinogradu Gospodovem, in pripelje veliko duš v sveti raj.
V Železnikih je letos v praznik Marijnega Vne-bozetja (15. t. m.) obhajal ondotni verli učitelj in slovenski pisateij g. J o s. Le vi č ni k na tihem štirdesei-letnico svoje organistovske službe. Pričel je bil opravljati ta posel kot železniški rojak v domači fari še zelo mlad, kakih 13 let poprej kot je postal ondi tudi učitelj. Mislimo, da tudi to je kaj redkega in nenavadnega, £e kdo skoz celih 40 let na enem in istem kraji opravlja kako službo; iz serca toraj zakličemo g. jubilantu: Na mnogaja leta!
Iz raja Stajarskega (Savinjske dolinej Rekel sem nekdaj, preč. g. kanonik! da je slavni g. dr. Jordan bivši vrednik spisov „Alte Weck8timmen," nameraval na sviUo dati o „bratovščini ssv. Cirila in Metoda" v teh spisih. Dal jo to delce na svitlo pod imenom „Die Ciryll- und Methodvereine," kot del teh Weckstimmen. V njih se nahaja le malo, po njem gotovo ne zadolženih pomot. Tu omenja razun naše lepe bratovščine tudi nekaj druzih družb ssv. Cirila in Metoda, skupaj XVIII in udov vseh teh družb je nekako okoli 200.000.
Dve misli o omenjenem listu se mi zdite posebno imenitni. Vrednik opozorja in spodbuja dostojne in kompetentne gospode, naj bi svojo misel sprožili ali sodbo izrekli gledč združenja vseh omenjenih družb v eno samo in naj bi tudi reč sami v roko vzeli, kajti on, pravi, ne more začetno postopati. Naj torej verli in vredni P. T. gospodje se zanimajo za ono početje in zasluženega dr. Jordana podpirajo z besedo in z djanjem. — S tem naj gre vabilo na vse preljube in predrage, katerim je za ohranjenje prave vere in narodnosti in edinosti v obeh mar. Sveta aposteljna bosta gotovo iz nebeške višave in slave roke proti njim razprostirala in blagrovala in blagoslavljala njihovo blago početje.
Druga reč, ki utegne biti velikanskega pomena za prihodnjost, je bodoči shod (kongres) Slovanov 1. 1885 (tedaj prej, kakor čez 2 leti) v Velehradu na Morav-skem v spomin častne smerti sv. Metoda. Vsem, ki prebirate slovanske časopise ali nemški „Vaterland," mora biti znano, da se pod vodstvom gg. kneza Salma in grofa Belcredi-ja delajo velike priprave za dostojno praznovanje onega dneva. Tudi v zgorej imenovanem delcu je nekoliko o tem. Med drugim mora cerkev v Velehradu do tiste dobe biti lepo popravljena, okrašena in s posebnimi orgijami poveličana.
Veliko se je že govorilo in pisarilo, kaj hočejo Slovani o tem godovanji govoriti, ukreniti, zediniti; zatorej Bog daj dobre misli in svoj blagoslov! Da bi se zedinili v enem književnem jeziku, ali vsaj v enem pisanji, ni verjetno, jim bo najberž spodletelo. Ni pa tudi take važnosti, kakor se zediniti v eno samo in sicer edinozveličavno katoliško Cerkev. Tu pokažite junaci „uma svitle meče," tu dokažite zgodovinsko resnico sv. vere, okoliščine, vzroke in nasledke ločenja, — tega razdora — te nesloge, stare pregrehe med slovenskim (slavjanskim) svetom. Hic Rhodus, hic salta! In to ti bo Slovčn v prid, v prid ne majhen! O kaka čast, kaka sloga, kaka sreča ti bo zaigrala, mili moj slovenski brate, ako bi se dalo dospeti do unije, — edinosti sv. Cerkve. Dasiravno zna tvoj vspeh, brate, sestra, biti pičel, skromen; vendar „zerno do zerna pogača, kamen do kamena palača." Vsak naj stori svoje, sploh vsak za-se, Bog bo za vse. Molite, delajte, darujte v ta vzvi-
šeni namen! Začnite pa precej, storite vsak dan kaj, in nikdar ne jenjajte; molitev ponižnega oblake predere in skupna molitev je silna moč, je sedma velevlast, pred katero celo trepetajo milijoni sovražnikov in vsa peklenska druhal. Vsi vsi P. T. udje bratovščine slavnih aposteljnov Cirila in Metoda, na noge z molitvijo, s postom, z obhajilom, s sveto mašo, križevim potom, litanijami, procesijami, z darovanjem in terpljenjem! Tudi jaz hočem po svoji slabosti moliti, prerad, da bi nam Bog bil mil in sreča blaga. Glejte, ali ne vidite in tako rekoč ne tipate z rokami, koliko ste že storili z molitvami in terpljenjem, koliko se jih je 2e spreober-nilo, kako se blago serce mogočnega carja obrača v središče Rim, kako nekako solnce se prikazuje po raz-prostrani Rusiji, kako se iz sibirskih planjav vračajo mašniki, možje in žene do ljubih svojih, in se postavljajo škofje po katoliških pokrajinah ruskih! Evo blagoslov Božji te bratovščine. Zaupajte na daljni blagoslov, samo da ne jenjate biti stanovitni v tem izverstnem prizadevanji.
Še enkrat opominjam: nikar ne govorite: E, nimam časa toliko moliti in na to misliti, ali pa: e, kaj bom jaz sam opravil! Pomisli, s tem koristiš sebi, in lahko tisočim svojih bratov in sester po kervi in rodu. Ce je sv. Pavel goreče molil za Jude, rekoč: „Za moje brate, ki so moji sorodniki po mesu, katerih so obljube Božje .... Resnico govorim, ne lažem, da imam vedno žalost v svojem sercu, namreč zavoljo svojih nesrečnih bratov", — če je tako sv. Pavel klical; koliko bolj naj bi mi klicali, koliko bolj naj bi se nam smilili ubogi bratci in sestrice, ki so tako blizo, ki stojč pred pragom sv. katoliške Cerkve in nočejo stopiti čez prag v njo! Se vš, če Ti nočeš nič storiti in bi vsakdo po Tvojem zgledu ravnal, potem se ne more pospeševati. Zgodilo se bo kakor pri velikanskem heidelberškem sodu. Zapovedano je bilo, da naj vsakdo, kedor more, vina vanj vlije, da se ves z vinom napolni. Pa pervi, ki zraven pristopi, pravi: „E, jaz ga tako ne napolnim z vinom," in natoči verč z vodo in vanj vlije. Ko drugi pristopi, reče: „Jaz ga tudi ne morem z vinom napolniti in spet nekaj vode izlije vanj." Tretji, četerti in vsi zaporedoma tudi tako store in nazadnje je bil sod namesto vina, napolnjen s samo vodo: — Vi pa ne delajte tako, predragi ! Ce le en očenaš vsak dan izmolite, kolika za-loga molitev bo nakopičena pred Bogom do tistega časa in sicer v najblažji namen — čas je zdaj ravno prav vgoden, ker 8e za nas in za njih mnogo na bolje obrača. Nune tempus acceptabile. „Zatorej, če danes glas Gospodov zaslišite, ne oterpnite svojih sere."
Glejte, od vseh strani nezmernih slovenskih dežel obljubljajo priti slavni gostje. Še celo v širni Rusiji je uašel glas (odperto pismo) ar. Jordana odglas in g. Pobjedonoscev, predsednik „svetega sinoda," naprosil je zares učenega profesorja na Harkovskem univerzitetu g. Platanov-ega za odgovor. Le-ta je sicer z mnogo neresnico in z jezo na latince (katoličane) v obširni knjigi odgovoril, a nazadnje je vendar svoje veselje in upanje na veliki shod in na slavnostno oohajanje smerti Metodijeve izrekel.
Enako mislijo in nameravajo prav mnogi.
O da bi le nam vsem to prineslo srečo in blagor! V to pomozi Bog in mila Mati Marija in sv. aposteljna Ciril in Metod!
Vevnica.
Piše Svetilko. (D»lje.)
Gnjil sad.
Skoro na domačih tleh smo. Videli smo, kako je francoska prekucija viharno zagnala se na katoliško du-
hovstvo in ko bi na tem mestu bilo primarno, naslikal bi grozno sliko nečloveškega boja ljuüh revolucionarjev (prekucuhov) proti nedolžnim duhovnikom. Na moriščih je tekla duhovska kri, brez števila duhovnih pastirjev je moralo zapuščati svojo čedo in iskati si strehe v tujini, njih stare pravice so zginile, kakor zgine papir, ko ga liže plamen. Vse to pa se je zgodilo, da se je pokazal gnjili sad prejšnjega dela, gnjili sad na protiverskem drevesu. Kar sem zadnjič povedal o duhovskih razmerah na Francoskem v 17. in 18. veku, je le ena stran zgodovinskega lista. Obernimo sedaj list in poglejmo hitro še drugo stran. Skoro, da bi moral ti oči zapreti, toliko svetlobe se je vsulo na tvoj obraz, ko si pogledal nadpis: svetla doba prosvete, razsvetljena doba ali kakor že hočemo prestaviti nemško „čudodelno" besedo: Aufklärung. Od 1. 1730 naprej — da stavim vsaj eno določno letnico na mesto nedoločne besede — se je začelo po vseh omikanih evropskih deželah neko gibanje, toda bolj v slovstvu nego v djanskem življenji) gibanje ne samo protikerščansko, ampak tudi protiver-sko. „Kar ti veleva pamet, to veruj," tako sc je glasilo načelo novih učenikov. Tudi jaz (in menda vsak razumen katoličan) smem reči: kar veleva pamet, to veruj! Saj je pametno skerbeti za večno srečo in hoditi po pravi poti do nje. Toda „razsvetljevalci" so hoteli s svojo pametjo napraviti si vero brez Kristusa in prav za prav tudi brez Boga. Veliko bukev je prišlo na svitlo, ki so razširjale take misli in čisto naravno je, da so pobivale tudi veljavo duhovsko. Kolikor dalje se je potekal 18. vek, toliko silneje so napadali duhovstvo. V boji terpi naj bolj perva versta in tudi v tem boji je terpela naj več perva versta katoliškega duhovstva: jezuitovska družba. Žali, da so imeli jezuiti tudi med duhovniki mnogo nasprotnikov, kakor je znano: janzen-cev, ki so pomagali brezvercem kričati nad jezuiti. Kraljestvo pa, ki je deljeno, se razcepljuje. Ta nauk nam podaja tolikrat in tolikrat zgodovina in tudi dandanes velja ta nauk. Gotovo ni odveč povdarjati tudi dandanes, da duhovstvo katoliško, bodisi posvetno, bodisi redovsko, bodisi jezuitov močna družba, bodisi kapucinov pohlevni red — duhovstvo je eno, eno telo, ki ima mnogo udov. Ako en ud terpi, terpe gotovo vsi drugi. Nič manj nevarna pa ni rana, ako ti jo vseka kedo drugi, ali ako si jo vsekaš sam. — Skoro neverjetno je, kako prekanjeno, kako hudobno, kako dosledno in vstrajno so spodkopavali „prosvetivci" katoliško hijerar-hijo (duhovsko vlado). Neprenehoma je deževalo obrekovanje, zasmehovanje, gerdenje itd. na francosko duhovščino. In potem je že Kakor blisk za daljnimi gorami švignilo plameneče sovraštvo. Saj je znano geslo duhovskih in kraljevih sovražnikov: „Prej ne bode svet srečen, dokler ne zadavimo zadnjega kralja 8 čevesoin zadnjega duhovnika." Pod takim silnim navalom so padli najprej jezuiti, in da se naval potem ni ustavil, je znano vsakemu, ki bere zgodovino. Tako se je pripravljala ona silovita prekucija, ki je na Francoskem poderla ne samo duhovščine, ampak tudi kerščanstvo.
Oni, ki v zgodovini ne išče le dejanj, temveč njihovih virov in vzrokov, je vendar komaj zadovoljen s tem, kar sem povedal o vzrokih strašnega boja nove dobe proti duhovstvu. Zakaj vendar tako sovraštvo? Boj lažnjive „prosvete" proti Cerkvi in duhovstvu ni bil boj vednostni, bil je boj kakor bi bil boj za pravice, za obstanek. Sovražniki duhovščine so se bili zaprisegli, da hočejo vničiti duhovstvo. — Naj lože je umeti to zgodovinsko zanimivost, ako se spomnimo tako važne besede v zgodovini: prostost, svoboda. Katoliško nravoslovje nas uči, da je prostost dvojna, prav za prav trojna. Nam je zadosti, da se spomnimo prostosti mesa in prostosti duha. V novem veku je zapisal si
svet na svoj prapor: svoboda; ali ta svoboda ni prava duhovna svoboda, zato se ji mora ustavljati duhovstvo. Častiti bralec pa povzame lahko iz tega, da se je v 18. stoletji bistveno le nadaljeval oni boj, ki se je pričel 2e pred reformacijo. Vsaka zgodovinska prikazen se mora razlagati dušeslovno. Kedor jo zna tako razlagati, smč posneti iz zgodbe pravilo, zlato jedro za prihodnost. Ljudstva hočejo biti prosta. Vse, kar ovira to prostost, razbije sila. Gorjč duhovstvu, ako ga ima ljudstvo za tlačitelja. Njegova naloga je tedaj vzgojevati narod za pravo, duševno svobodo. To svobodo je kaj dobro po-vdarjati ob vsaki priliki, t. j. ono svobodo, ki daje oblast le duhu; ono svobodo, po kateri smo vsi enaki, saj smo vsi pod eno postavo Božjo. — Meni se zdi, da bi ne bilo napačno, bolje premisliti te razloge ter jih ob pravem času tudi porabljevati. Ker je prekucija imela duhovstvo za sovražnika svobode, ga je hotela porušiti, kakor je porušila staro deržavno upravo.
(Dalje (prih.)
Sv. Jožefa.
Ženin čiste ti Device, Varuh božjega Sinu, Slušaj serca vroče klice, Mil priprošnik bodi mu! Tebi slednji dan zročujem Želj obilo in prošnja, Sveti Jožef, zdihujem, Prosi za-me Jezusa!
Kdor te prosi v tugi, sili, Ko ga straši dušna noč, Usmiljeno kot oče mili Mu hitiš koj na pomoč. In če duši plahi umira Slednji žarek upanja, Ko na tebe se ozira, Spet tolažba jo navd&.
Množica zato kristjanov Dviga k tebi prošnje glas, Vbozih usmiliš se Zemljanov, Jim pomagaš vsaki čas. „Naj zgodi se!" pravi Dete ti v naročji presladko, Ko besede tvoje vnete, Ko zasliši le prošnjo.
Iz doline solz vzdigujem K tebi tudi jaz oko,
V	tvoje varstvo se zročujem: Vodi s svojo me roko, Dokler čolnič mi življenja
V	pristanišče ne dospe, Kjer viharjev sila jenja, Kjer nam večni mir cvete.
Dokler še v otetih krogu Me ne vidiš, oče moj, Prosi za-me ti pri Bogu, Bodi zmir povsod z manoj! Da še onkraj ti donijo Moje pesmi vekomaj, Ker za Bogom in Marijo Ti pomagal si mi v raj.
St.
Razgled po svetu.
Iz Briksna, 7. avgusta 1883. (Poterdilo.) Serčna hvala za srebro in papir, namreč: 32 vel. tolarjev in 1 gld. v srebru, pa 25 gld. v papirji za odkupljenje vjetih afrikanskih misijonarjev; dalje 25 gld. za naj potrebniši misijone, 1 pruski tolar za Egipt, 16 gld. za uboge terpeče v Aleksandriji, 10 gld. za uboge misijonarje v Egiptu, in 3 gld. za misijonarje pregnane iz Egipta (kteri darovi zadevajo čas, ko je bila vojska v Egiptu). Vse bom po željah oskerbel, in sicer precej jutri, ker že tako grem v Verono. 16 Terezijskih tol. (od 1. 1780) bom oddal v srebru (ker namreč imajo dobro veljavo v Afriki, v pričujočem primerljeju za odkupovanje vjetih misijonarjev); drugo srebro sem zme-njal in da z bankovci vred 116 gld. Naj serčnejši zahvala! Vaš vselej zvesti	J. Kr. Mitterrutzner.
Op. Preč. g. prof. dr. Mitterrutzner, avguštinec v Briksuu, je v vedni zvezi z misijonarji v srednji Afriki in znan torej v Veroni s kolegijem za afrik. misijon in v Egiptu; torej smo njega prosili, da je prevzel nadaljno prav težavno odpravo omenjenih darov, kar je s trudom in stroški sklenjeno. Vr.
V	Pragi se je na veliki Šmarin prečastitljivo obhajala mašniška 501etnica kardinala nadškofa Švarcen-berga. Že dva dni poprej je bil prišel z Dunaja apostolski nuncij, ki je kardinalu čestital v imenu sv. Očeta papeža. Že poprej je kardinal dobil lastnoročno vošilo Nj. veličanstva presvitlega cesarja. Došel je nadškof dunajski (solnograški je na potu obolel) in več škofov. Obednica nadškofijskega semeniša je bila spremenjena v prekrasen vert, podobe Gregorija XVI, Pija IX in Leona XIII. Ob straneh so podobe prešnjih nadškofov in sem. rektorjev. Posebnega spomina vredno je, da pri novi maši pred 50 leti, 4. jul. 1833, mu je pridigal preslavni Emanuvel Veith, pri čemur je tudi povdarjal nezmerno veličanstvo sv. maše.
V	Zulu-deželi je znani zulovski kralj Cetevajo v bitvi pri Ulundi storil prežalosten konec 21. julija t. 1. Eden izmed 12 naj hujših njegovih nasprotnikov, glavar Usibepu, ga je nepričakovano napadel z veliko manjši močjo, izvabivši ga iz mesta na prosto, zagrabil in raz-tepel dvakrat veči moč, da so vsi na vse strani bežali. Cetevajo je peš bežal v neko gošo, kamor pa so ga sovražni vojaki preganjali, napadli, in kot mertvega popustili. (Pozneje naznanilo pravi, da je Cetevajo ostal živ.) Bežali so potem tudi ubijalci sami, ker sicer bi po zulovski postavi tudi oni morali glavo dati. Grozovito so potem divjaki po mestu morili, ropali, skrunili, in poslednjič še mesto požgali! Samo pred mestom so našli 1000 Cetevajovih vojakov mertvih; njegovo lastno truplo pa so dozdaj Angleži zastonj iskali. Vpraša se. kaj bojo zdaj storili Angleži, ki so bili Cetevaja poter-dili kot zulovskega kralja in ga postavili nad druge poglavarje?
Amerikanske novice. KajprederznežstakneV Angleški plaveč Matej Weps, ki se je skazoval s svojim plavanjem, je hotel 24. jul. preplavati in premagati grozni vertinec, ki ga dela reka Niagara, eno miljo nad Queenstow-nom. Revež pa je ravno tam v vertincu zapravil svoje življenje; njegovega trupla teden pozneje še niso bili dobili. Niagara je iztok Erie-jezera v jezero Ontorio ob meji Kanade iu Nov. Jorka, je naj bolj ve-ličanski slap (vodopad) vesoljnega sveta. Deli ga pa Kozji otok v dva slapa, v amerikanski slap, ki je 330 metr. širok in 47 metr. visok, in Podkovski slap — 578 metr. širok in 44 metr. visok.
Slo v niš ko. „Kolumbia" prau, da ime zulu-kaferskega glavarja „Cetewavo" se izgovarja: „Kečvejo.*
Mak-Mullen, škof v Davenport-u, je umeri 4. julija. Rojen je bil na Irskem, oče pa se je preselil, sin je študiral v Rimu, postal 1. 1877 general-vikar v Čikagu in 1. 1881 škof v omenjenem mestu. Umeri je za rakom v želodcu. R. I. P.
Bratovske zadeve.
V molitev priporočeni:
Neki mož, z nevarno boleznijo v vratu, za pomoč.
—	Bolehen mladeneč za zdravje, za dušne in telesne potrebe, na priprošnje N. lj. G. in sv. Deodata. — Brat prav živo iu priserčno priporoča svojo že v drugič oblaznelo sestro v bratovske molitve. Zdravnik meni, da ne bo več zdrava, namreč po naravnih pomočkih, brat pa zaupa še na Marijo, ki je upanje brezupnih in zdravje bolnikov; doma opravljajo za njo 9dnevnice, in brat prosi vso bratovšino, da bi molila zanjo, ker pri Bogu nič nemogoče ni; in ako bojo uslišani, hoče dobroto po „Zg. Dan." razglasiti. — Nekdo v prehudih zadregah za vsakdanje zdihljeje in „memento* pri ss. mašah za pomoč po N. lj. G. in sv. Jožefu, da bi mogel svoje dolžnosti spolniti in bi se ne pogubil. — Nekdo sebe in rodovino za dušne potrebe priporoča. — Za-trenje pohujšljivih časnikov in spisov. — Odvernjenje pijančevanja, zlasti z žganjem, v neki deželi. — Odver-nitev mladine neke dežele od pohujšanja. — Jezi udana žena. — Otroci za božji strah, dušni in telesni blagor.
—	Revna slepa deklica. — Žena pijanskega moža za poboljšanje. — Več mladenčev za srečno dosego poklica.
—	Za smert bolna, še mlada samostanska sestra se prav goreče priporoča v molitev, da bi ji Bog na mogočno priprošnjo N. lj. G. presv. Serca, sv. Jožefa in sv. Antona Padvanskega ljubo zdravje dodelil, ako je njegova sveta volja in njemu k časti; sicer pa da bi voljno terpela. Ako ozdravi se bo zahvala očitno naznanila po „Zg. Dan." — Deklina, že mnogo let s hudo bolečino, je že mnogo zdravil poskusila in že tudi mnogo molitev in pobožnosti v ta namen opravljala, pa je le vedno hujše; lepo torej prosi slavno bratovšino, da bi ji pomagali Marijo prositi, ako je Božja volja, da bi še ozdravela, ali saj, da bi se ji polajšalo.
Koledar za prihodnji teden:
27. vel. serpana. S. Jožef Kalasancij. — 28. S. Avguštin. — 29. Obglavljenje sv. Janeza Kerst. — 30. S. Roza Limanska. — 31. S. Rajmund. — 1. kim. S. Tiln. — 2. Šestnajsta nedelja po BinL. Praznik angeljev varhov.
Listek za raznoterosti.
za duhovne ploh, pa tudi lahko rabna zarad trojnega prav praktičnega kazala. Pervo v začetku kaže vsih 200 let po versti, kaj se je zadevno leto in mesec določilo oziroma na omenjene tvarine. Drugo je: Index alphabeticus locorum, dioecesium, ordinum, unde causae sunt propositae. Tretje je „Index rerum" — prav obširen, ki tudi že odgovor ob kratkem v sebi obsega. Tako n. pr. je perva beseda: Absentes — fideles non posunt admitti et adscribi in Confraternitates. 226. (1761 28. Apr.) 437. (1878 13. Apr.) 437. (1878 13. apr.) — Exceptiones ab hoc praescripto locum habere possunt vel ex peculiari Sodalitatum quarumdam consti-tutione, vel ex privileges, vel ex intrinsecis circum-stantiis, vel ex benigna Apostolica dispensatione. 453. (1880 26. Nov.) In potem so še vsi ti 4 primerljeji posebej pojasnjeni v tem kazalu.
Iz Ljubljane. V cesarjev rojstni dan so v stolni cerkvi imeli pontifikalno sv. mašo milostni gosp. stolni prošt Jožef Zupan. Pričujoč je bil gosp. deželni predsednik baron Vinkler, ravno vernivši se z Dunaja, in veliko število vradnikov in gospode iz naj višjih vradnij. Vojaštvo je imelo sv. mašo v „Zvezdi." — O tej priliki je deželni predsednik baron Vinkler mestnemu župana izročil 200 gld. za nektere ljubljanske ubožne naprave. Enako so bile slovesne sv. maše po druzih mestnih cerkvah in po vsi deželi. Bog ohrani presvitlega cesarja in cesarsko rodovino vso!
Terkveno slovstvo. Decreta authentica Sacrae Congregationis indulgentiis sacrisque reliquiis praepositae ab anno 1868 ad a. 1882, edita jussu et auctoritate D. N. Leonis P. XIII. — Ta velika knjiga je silo važna
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: Iz prav blage roke 12 gld. z naslednjim pristavkom:
„Da se dijakom kuhinja zderžat' zamore, Treba ministru je splošne in zdatne podpore; Kdor tedaj bedo ubozih dijakov pozna, V žep naj poseže, grošičev večkrat kaj da, Da ne duši fiuancministra zadrega, Skerb za dijake da vsega ne zbega." Terezija Vales 1 gld. — Čast. g. kn. šk. kapi. Ant. Koblar 2 gld. — Čast. g. Jožef Jerič 3 gld. — Gospa M. Turk 1 gld. — Čast. g. Lovro Rožman 1 vel. terdnjak za 2 gld. - Nekdo 1 tol. za 2 gld. — B. B.
1	gld. — Čast. g. dekanijski kapi. Jan. Brezovar 3 gld.
Za pogorelce v Terbojah: Iz Cirknice po preč. g. dekanu J. Porentu 8 gld. — Iz Moravč po preč. g. kan. dekanu 14 gld. — Po čast. g. župn. J. Keršiču
2	gld. — Iz Šmartna pri Kr. po preč. g. župn. J. Kra-šovcu 33 gld. — Po čast. g. župn. Jan. Ažmanu z Dov-jega 5 gld. 5 kr. — Iz Doba zbirke 9 gld. — Komenda po čast. župn. M. Tavčarji 16 gld.
Za pogorelce na Otoku: Komenda po čast. g. župn.
Mat. Tavčarji 8 gld.
Za pogorelce v Mehove m: Po čast. g. župn. J. Keršiču z Jesenic 2 gld.
Za cerkev v Bohinjski Bistrici: Iz Moravč po preč. g. kan. in dek. J. Tomanu 50 gld.
Za sv. Očeta: Homec nabirk 4 gld po čast. g. župn. — Iz spodnje Idrije po čast. g. župn. M. Horvatu 8 gld. — Iz Cirknice po preč.v g. dekanu 6 gld. — Čast. g. župn. Mihael Tavčar iz Žužemberka 30 gld. — Z Zlatopolja 1 gld.	_
Za sveto Detinstvo: Terezija Vales 2 gld. — Iz Cirknice po preč. g. dek. J. Porenta 6 gld. — Čast. g. Fr. Perpar, duh. pomočnik v Kostanjevici, 5 gld. — Gospodičina Amalija Kopše, učiteljica v Idriji, 9 gld.
Za opravo ubožnili cerkev: Iz Dobrave pri Kropi 5 gld. 10 kr. — Po čč. gg. Uršulinarcah 13 gld. 71% kr. - Iz Gorič 23 gld. 50 kr. — Z Roba 19 gld. — Go-spodič. Marija Elsner 1 gld. — Gospodič. Terezija Elsner 1 gld. — Gospodič. Marija Bosizio 1 gld. — Iz Osilnice 2 gld. — Iz Šmihela pri Žužemberku 1 gld. — Z Vianje Peči 13 gld. 29 kr. — Iz Smihela pri Rudol-fovem 9 gld. 20 kr.
Za cerkev presv. Serca: Terezija Vales 1 gld. — Iz Moravč po pr. kan. dek. J. Tomanu 30 gld.
Za Marijino sirotišnico kan. dr. Jegliča v Sarajevu:
„Memento!" 5 gld.
Za redovnike Trapiste: Terezija Vales 2 gld. — B. B. 10 gld.
Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.