LETO XXII. številka 58 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj Radovljica, Sk. Loka in Tržič. ~ Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA KRANJ, sobota, 2. 8. 196» Cena 50 par ali 50 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sedah in sobotah LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob praznovanju 5. avgusta — občinskega praznika, ko je bil leta 1941. na Vodiški planini ustanovljen prvi slovenski bataljon — Cankarjev bataljon, se spominjamo težkih časov naše narodne revolucije. Tedaj se je slovenski narod pod vodstvom Komunistične partije in OF uprl skupaj z jugoslovanskimi narodi fašističnemu nasilju ter začel eno najslavnejših obdobij naše zgodovine — boj za obstoj in zmago ter boj za novi socialistični družbeni red. V štiriletni krvavi borbi je z odločno vero v zmago izboril svobodo. Začeli smo z obnovo in izgradnjo razrušene domovine in pričeli uresničevati dolgoletno težnjo — izgradnjo novega socialističnega družbenega reda. Ko se danes ozremo na prehojeno pot in velike "spehe, ki smo jih dosegli, smo lahko ponosni. Izgradili smo domovino, •zgradili pa tudi demokra tično družbo, temelječo »a samoupravnih odnosih *ned delovnimi ljudmi. v vsa ta prizadevanja in uspehe pa so vložili svoj del tudi naši občani. V preteklih letih smo dosegli velike uspehe na vseh področjih družbenega življenja in uresničili zastavljene naloge. Občani Podpirajo prizadevanje naše občinske skupščine in njen program razvoja gospodarstva in še posebej razvoja turizma. Obdani so odločno podprli Program izgradnje šol, ki smo ga že zaceli izvajati, in " ga bomo po sprejetem Programu tudi uresničili. Občinska skupščina bo nadaljevala svoja prizadevanja In bo uresničevala Programska načela za napredek družbeno-ekonom-»kega in političnega razvoja občine. Vsem občanom želim obilo uspeha pri nj'hovem delu v njihovih delovnih organizacijah in mnogo sreče ter zadovoljstva. Stanko Kajdiž Občini Radovljica in Tržič pra znujjela ZIS naj o zadevi ponovno razpravlja... Nedavni sklepi ZIS, da mednarodni banki za obnovo in razvoj predloži v odobritev za četrto posojilo le cestne odseke: Beograd—Novi Sad, Sarajevo—Zenica, Peč—Prišti- na—Niš, Bar—Ulcinj; ne pa odseka Hoče—Leveč in Postojna—Razdrto, so razburili slovensko javnost. K temu sklepu, ki je v očitnem nasprotju s pravilnim vredno- Žebijarji vas pričakujejo Jutri (nedeljo) ob 10. uri, bo v Kropi zbor partizanskih kurirjev Slovenije z bogatim kulturnim programom in tovariškim srečanjem. Kurirji, organizatorji in še posebno prijazni potomci nekdanjih kroparskih žebljar-jev vabijo ob tej priložnosti vse okoliško prebi- valstvo, zlasti pa soborce, aktiviste in njihove svojce. Vsa Kropa je gostoljubno pripravljena na postrežbo in sproščeno razvedrilo. Slovesna otvoritev ceste Jamnik-Draž-goše popoldne pa bo nudila udeležencem prijeten izlet pod zeleno in hladno Jelovico. K. M. Odkrili so spominsko ploščo Danes popoldne je Martin Košir, član Centr. komiteja ZKS ob navzočnosti gostov in občanov Kranja odprl pri Felnarju v Vodopivčevi ulici spominsko ploščo. V tej zgradbi je bil leta 1920. Ustanovni sestanek krajevne organizacije socialistične delavske stranke v Kranju. S tem dejanjem se kranjski komu- nisti in drugi družbenopolitični delavci ter seveda vsi občani kranjske občine ob 50. obletnici ZKJ revolucionarnih sindikatov in Skoja od dolžujejo številnim neumornim delavcem, ki so v obdobju po prvi svetovni vojni vodili delavski razred Kranja v njegovih prizadevanjih za pravičnejšo ureditev sveta. 50 let revolucionarnega snovanfa Kranj, 1. avgusta — Danes popoldne je bila v Kranju v prostorih skupščine občine svečana seja občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij. Sejo so posvetili petdesetletnemu revolucionarnemu delu komunistične partije Jugoslavije, še posebej pa njeni dejavnosti v Kranju in na Gorenjskem. Priložnostni govor o teh je imel tovariš Franc Rogelj, sekretar komiteja občinske konference ZKS Kranj. Na svečani seji so tokrat prvič podelili tudi nagrade občine Kranj. Te nagrade daje občinska skupščina skupinam občanov, delovnim organizacijam in drugim organizacijam /a izredne uspehe dosežene pri delu, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj Kranja. Nagrade skupšči- na daje tudi posameznim občanom, prav tako za izredne zasluge pri delu, za zgledna dejanja, ki so pomembna za Kranj. Letošnjo nagrado mesta Kranja so prejeli: Plavalni klub Triglav Kranj, Martin Košir hi ing. Janez Beravs. tenjem posameznih cestnih odsekov so rekli: Celje (v pismu poslanem ZIS, izvršnemu svetu skupščine SRS in skupščine SRS) »Izražamo nezadovoljstvo in nesoglasje nad takšnim hitrim, neargumentiranim, ne-kompleksnim in nedemokratičnim odločanjem ...« številne občinske skupščine po Sloveniji (na svojih izrednih zasedanjih): takšna odločitev je udarec jugoslovanskemu gospodarstvu, udarec jugoslovanskemu turizmu ... Cestni sklad SRS (ki se je sestal na svoji seji 30 julija pod predsedstvom Alojza Žoklja) vztrajamo na modernizaciji cestnih odsekov Vrhnika—Razdrto in Hoče—Leveč. Gre za ekonomsko utemeljene ceste, ki so mednarodnega in jugoslovanskega značaja ... Leopold Krese, predsednik slovenske Gospodarske zbornice (na seji cestnega sklada) položaj v cestnem in železniškem prometu je nevzdržen. Mnogokrat smo pristajali na kompromise, ker smo pokazali razumevanje za položaj na drugih območjih v državi. Sami smo z lastnimi sredstvi zgradili koprsko železnico, luko, razne ceste, odpovedali smo se nerentabilnim investicijam. Takih primerov ni mnogo ... V četrtek, 31. julija se je sestal izvršni svet skupščine SRS in se pridružil mnenjem izraženim v zadnjih dneh. Na svoji seji je izvršni svet ugotovil pomembnost izgradnje hitre ceste Šentilj—Nova Gorica za jugoslovansko gospodarstvo, pa tudi njen mednarodni pomen. Ugotovil je, da je Slovenija od vseh sredstev federacije, namenjenih za gradnjo cest v Jugoslaviji, prejela v razdobju 1956/69 samo 3,4 odstotka. »Izvršni svet ugotavlja,« je rečeno, »da je spričo vsega povedanega (nadalj. na 3. str.) Jutri proslava na Veliki planini ZMS Mitja Jutri bodo na Veliki p'a-nini proslavili 30-letnico pete državne konference SKOJ. Na slovesnosti, ki jo skupaj z občinskim komitejem ZMS Kamnik pripravlja republiška konferenca ZMS, bo govoril predsednik republiške konference Gorjup. V kulturnem delu programa bodo sodelovali re-cltatorjl in folklorna skupina Iz Stranj, pevski zbor kamniške osnovne šole Toma Brejca In pihalna godba Iz Mengša. vg Tudi letos bo 5. avgust mejnik, ob katerem se bomo za kratek čas ustavili, pretehtali bomo uspehe na doslej prehojeni poti In proslavili ta dan kot praznik občanov občine Tržič. Tega dne se spominjamo prvih žrtev, ki so dale svoja mlada življenja dne 5. avgusta 1941 v slikovitem gorskem svetu pod Storžičem In tako prispevale svoj delež k lepši bodočnosti nas in celotne naše domovine. Ko se ta dan spominjamo teh in vseh drugih žrtev fašističnih grozodejstev, obenem tehtamo uspehe naših občanov in si ravno ta dan zastavljamo nove naloge in nove cljle. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je bil tudi v minulem letu dosežen na območju naše občine viden gospodarski napredek. Lahko trdimo, da nam nudi s toliko prelite krvi pridobljena naša socialistična ureditev neir. merne možnosti za nene lien materialni dvig ravni naših občanov in da nam ravno naša družbena ure dltev omogoča tako hitro višanje življenjskega standarda. To nam omogoča oblikovanje takšnih druž beno-ekonomskih odnosov, ki vodijo k splošni blaginji in k oblikovanju človekove osebnosti, katero je zaradi stalnega dvi ga kulturne ravni naših delovnih ljudi nujno potrebno v polni meri upoštevati. Vse to nam je omogočila naša revolucija, to so nam omogočili predvsem tisti, ki so se borili za dosego teh ciljev in ki so za to darovati svoja življenja, nam pa omogočili, da živimo življenje vredno člo veka. Za dosežene uspehe se moram občanom občine Tržiča najiskreneje zahva lili. obenem pa želim, da bi se tudi v bodoče vsi občani naše občine zavzema li za dosego začrtanih ci ljev in za razrešitev vseh družbenih protislovij, s katerimi se še srečujemo Prebivalce občine Trži ča vabim, da se udeležijo vseh svečanosti in prireditev, ki bodo pred občinskim praznikom v Tržiču In njegovi okolici. Ob tej priliki izkoriščam priložnost, da vsem delovnim ljudem na območju občine Tržiča zaželim najprljetnejše počutje In k prazniku iskreno čestitam. Marjan Bizjak Predstavljamo vam nagrajence Ob kranjskem občinskem prazniku PLAVALNI KLUB TRIGLAV — KRANJ ničil niz izvirnih rešitev pri razvjanju komunalnega sste-ma. je prejel letošnjo nagrado za izredne uspehe, za množičnost in kvaliteto v plavalnem športu. Od osvoboditve pa do danes se je plavanje v Kranju zelo razmahnilo, že v prvih desetih letih obstoja je imel kranjski plavalni klub pomembno vlogo v slovenskem plavalnem športu. Pred dobrimi desetimi leti pa se je povzpel v sam jugoslovanski vrh. Od tega trenutka dalje pa do danes so Kranjski plavalci zabeležili zelo lepe uspehe. JANEZ BERAVS je prejel nagrado za izredne uspehe pri razvoju podjetja Sava Kranj. Od leta 1963, ko je tovariš Beravs postal direktor Save, pa do danes je to podjetje doseglo velike uspehe v proizvodnji in v poslovni in samoupravni organizaciji. Ti rezultati so odraz tudi njegovih prizadevanj. Tržič za svoj praznik MARTIN KOŠIR je prejel nagrado za izredne uspehe pri razvoju komunalnega sistema v kranjski občini. V obrazložitvi je rečeno, da je ime Martina Koširja zelo tesno povezano z družbenim in gospodarskim razvojem Kranja. Vrsto let Je opravljal najbolj odgovorne naloge ter sam ali skupaj s sodelavci zastavil in ures Takoj je treba tržiške organizatorje tega praznovanja pohvaliti zaradi velike mere posluha povezovanja zgodovinskega in lepega s potrebnim. Na letošnji praznik so se namreč pripravili izjemno zanimivo in uspešno. Osrednji dogodek v nedeljo dopoldne bo namreč odkritje težko pričakovanega spomenika, ki ga je izdelal kipar Stojan Batič, hkrati s tem pa poslopja ob njem, ki mu daje tehtno ozadje. Poleg tega bo to koristilo raznim razstavam ter tudi poslovnim in drugim ljudem za razne sestanke, sprejeme in srečanja. Spomenik z ozadjem in ploščadjo stoji ob vhodu v Tržič, načrte za to ureditev pa je naredil ing. Ciril Oblak. Tržič, stisnjen v ozki dolini, na gosto naseljen in bogat z industrijskimi in drugimi podjetji bo tako oboga- V Radovljici za praznik V počastitev občinskega praznika bo v torek popoldne ob 16. uri v Radovljici slovesna seja občinske skupščine. Ob 17. uri pa bo prome-nadni koncert Gorjanske godbe. V okviru občinskega praznika pa bo jutri (nedelja) v Kropi srečanje partizanskih kurirjev iz vse Slovenije, popoldne pa bodo odprli cesto Jamnik - Dražgo-še. Zanimiv izlet za mladino pobratenih mest Mladinci iz pobratenih mest La Ciotata in Oldhamria bodo danes odšli z avtovla-koni na zanimiv izlet po Go-renjski, kjer si bodo ogledali Bled, Vrbo, Viintgar, Bo-hiinj in slap Savico .Nato bodo odpotovali na Primorsko, kjer bodo obiskali Most na Soči, Tolmin, Kobarid in Trento. V Kranj se bodo vra-čaH prek Vršiča. Bivanje mladincev v Kra- nju potoka po predvidenem programu. Oglodali so si tovarne Sava, IBI, Tekstilindus in Iskro. Mladina teh tovarn jim je priredila pikmike, na katerih je bilo veselo razpoloženje. Razen tega so jih gostitelji popeljali na Krvavec, v Volčji potok, Smai jet no goro in S kol'jo Loko. P/ro-grarn bivamja jim obeta še ogled Planike, Postojne ter Ljubljane. J. K. ten z novim kulturno-prak-tičnim arhitektonskim objektom. Na razmeroma majhnem prostoru ne bo le simbolično temveč predvsem praktično povezana naša bližnja in trda preteklost s sedanjostjo. Pri tem se odpirajo še nove možnosti, katerih rešitev se ponuja sama. Gre namreč tudi za nadaljnjo ureditev parka in tega okolja, kar lahko uredijo med Predilnico in mostom ob vhodu v mesto. Tržič bi to nujno potreboval, hkrati pa bi pridobil na lepoti. Obenem se vsiljuje tudi ureditev muzeja v bližnji predilniški vili, ki nikakor ni primerna za stanovanja. Tržič sicer že ima muzej, toda ta ni na primernem kraju — je v zgornjem delu Tržiča in skrit med hišami ob potoku — kamor le redkega zanese pot. Muzej pa bi v tej vili tudi lahko razširili, kjer bi dobil prostor tekstilni, pa splošno-geografski ter še oddelek NOB. Obisk bi bil tu nedvomno večji in podoba Tržiča bi bila še lepša. Ne gre pozabiti, da je ta kraj ob veliki cesti čez Ljubelj, oz. tik ob avstrijski meji. Odkritje spomenika z okoljem pa je le del novosti tega praznovanja. Praktični Tr-žičani so za to slavje pripravili tudi vrsto drugih novosti. V soboto, 2. avgusta bodo namreč odprli novo trgovino pri mostu, odprli bodo tudi novo varstveno ustanovo na Gradu, kar je tudi omembe in pohvale vredno dejanje. Ta dan bodo že v novih prostorih ob spomeniku odprli razstavo, namenjeno 50-Ietni-ci KPJ, zvečer pa bo sledil kulturni del. Godba na pihala bo priredila promenadni koncert, potem bo ognjemet, ob 20.15 pa premiera ljudske igre »Naša kri«. To igro bodo prizadevni igralci-amaterji ponovili tudi v nedeljo zvečer, nedeljsko dopoldne pa bo predvsem v znamenju odkritja spomenika borcem in žrtvam NOB ter srečanje borcev Ko-krškega odreda, nekdanjih aktivistov, internirancev in svojcev padlih ter vsega prebivalstva. Na ta praznik so vezali tudi športno tekmovanje. V ponedeljek, 4. avgusta popoldne bo namreč izvedeno tudi občinsko prvenstvo v plavanju. V torek bo Tržič dobil tudi novo samopostrežno trgovino na Deteljici. Najintimnejši del praznovanja bo v torek, 5. avgusta ob desetih pod Storžičem. Udeleženci se bodo spomnili dogodkov na ta dan pred 28 leti, ko je padlo prvih osem borcev in bork komaj ustanovljenega Storžiškega bataljona. Spomnili se bodo tudi ostalih dogodkov, ki so sledili temu in ki so rodili dvakratno ustanovitev kokrškega odreda — junija 1942 in av« gusta 1944, ter na vso prehojeno pot, ki jo je bilo treba prehoditi do današnjih dni. Tak program praznovanja zasluži pohvalo tržiške zvezfl združenj borcev in ostalih organov oblasti ter organizacij, ki so skupno s podjetji podprli to akcijo. Ivan Jan Obvestilo borcem kokrškega odreda Odbor kokrškega odreda in pripravljalni odbor za odkritje centralnega spomenika NOB v Tržiču vabita vse bivše borce, aktiviste, internirance in svojce padlih na zbor kokrškega odreda in k odkritju spomenika NOB, ki bo v okviru občinskega praznika Tržiča 3. avgusta 1%9. Zbor odreda bo v nedeljo, 3. avgusta, ob 9.30 na nogometnem igrišču v Tržiču. Nato bo skupni odhod k spomeniku, katerega odkritje bo ob 10. uri v prcdilniškcrn puku. Po odkritju spomenika bo tovariško srečanje. Tovariši, nekdanji borci! Pridite polnoštevilno, ker ravno te dni poteka 25 let, odkar je bil ustanovljen kokiški odred. To obvestilo naj velja kot vabilo, ker posebnih vabil ne bomo pošiljali. Občinski odbor ZZB NOV TRZIC imiiMiimiiiiii!iiiiiiiiiiiii!i:ii!iiiiiiimi;miim MISLITE PRAVOČASNO NA STANOVANJE! «32 Gorenjski kreditni banki II I' i ki vam odobri na podlagi privarčevanega denarja jI P P Jj j T ^pu 2:, obrestni meri. III vili 1 po|eg tega |ahk(J prj 2REBANJU zadanete lep dobitek. ckb irnmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiMmimiiiuiiiim iMmiimifmmimiiummmimmMMtfm^^ veleblagovnica "MUffiKH ljubljana V ČASU OD 1. DO PREDVIDOMA 15. AVGUSTA 1969 BO NAŠE PODJETJE PRIPRAVILO ZA POTROŠNIKE ^PROEJ A JO ženske in otroške Popust ođ 30 H do 50 % letne konfekcue ZA VSAK IZDELEK blagovnica IMIHfiMI škof ja loka blagovnica SiKlIIIGGVSI škof ja loka ZIS naj o zadevi ponovno razpravlfa... (Nadali, si. str.) sklep ZIS od 16. in 17. 7. povzročil v Sloveniji vznemirjenje, ogorčenje, občutek neenakopravnosti, kar že ima zelo politično negativne po-'sledice.« Na osnovi vseh dejstev je izvršni svet sklenil, da o svojih stališčih takoj obvesti ZIS z zahtevo, da o zadevi nujno ponovno raz- pravlja in uvrsti tudi projekta za odsek Hoče—Leveč in Postojna—Razdrto v četrto posojilo pri mednarodni banki za obnovo in razvoj. Sklenil je tudi, da bo predložil skupščini SRS na njeno prvo zasedanje informacijo o položaju, ki je nastal v zvezi z modernizacijo ceste Šentilj— Nova Gorica. V četrtek dopoldne so se v Kranju sestali predsedniki občinskih skupščin, predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter nekateri poslanci Gorenjske in spregovorili o položaju, ki je nastal po sprejetju sklepa, a ZIS ne uvrsti odseka avtomobilske ceste Hoče—Leveč in Postojna—Razdrto v svoj predlog mednarodni anki za obnovo in razvoj. Na sestanku so sprejeli po-no izjavo, ki so jo postali republiškemu izvršnemu Svetu in skupščini SRS. V izjavi ugotavljajo, da je cestno omrežje Jugoslavije zelo pomembno za vsestran-J razvoj gospodarstva in za naš splošni razvoj na-Ploh, še zlasti, če ga motrimo z vidika uresničevanja načel družbene in ekonomske reforme. Tokratna od-citev ZIS, poudarjajo, je očitno v nasprotju z eko-"iskimi interesi jugoslovanskih narodov. Podpiramo s i rzražuiie v javni razpravi v nekaterih slovenskih °°cinah. Cesta Šentilj—Nova Gorica in kasnejše do-, njevanje slovenskega cestnega križa niso le sloven-°' marveč jugoslovansko vprašanje. Ob tej nenadni , oclJyi so zastavili slovenskemu izvršnemu svetu in upsčini SRS tudi nekatera vprašanja. Predvsem se t i\Ztl* nerazumljivo kako je mogoče, da ZIS sprejema sne odločitve v trenutku, ko so naša prizadevanja uveljavitev gospodarske in družbene reforme v tako iki preizkušnji. Nerazumljivo je seveda, da se spre-da'11a ta^^en sklep brez navzočnosti slovenskih članov, se sPrejema takšen sklep tako nenadoma in brez ustie zajoče argumentacije. V izjavi je rečeno, da je povsem nemogoče, da se takšne odločitve prezentirajo javnosti z ust reza jočih argumenov. Povsem jasno bi namreč koralo biti, da bi ZIS moral slediti intencijam javno-s dela in javnosti predočiti stališča in argumente, ki *o ga vodili pri njegovi odločitvi. Udeleženci sestanka Predlagali republiškemu izvršnemu svetu, da pod-Pre Prizadevanja slovenske javnosti. Predlagali so, da sestane skupščina SRS in razpravlja o tem vpraši-"*"' da slovenski poslanci v zvezni skupščini odločno grajajo na sprejetih sklepih v slovenski skupščini in, se preuče vse jugoslovanske variante cestnega nnežja in izoblikujejo resnično objektivni kriteriji za ocenjevanje katere ceste so v Jugoslaviji primarnega Pomena. Seja DS železarne Jesenice Za nove delavce še naprej zaprta vrata Med najbistvenejše sklepe tretje redne seje delavskega sveta jeseniške železarne, ki je bila v četrtek dopoldne, lahko štejemo naslednje: Delavski svet je potrdil poslovno poročilo za obdobje od 1. januarja do konca julija 1969, sprejel je predlog odbora za poslovno politiko za poostritev discipline v železarni in za odpravo prevelikih razlik v osebnih dohodkih. Poleg tega so člani delavskega sveta jeseniške železarne sklenili, da še naprej velja 1. aprila letos sprejeti sklep, da ne sprejemajo več novih delavcev, torej da še naprej spoštujejo dogovor z izvršnim svetom skupščine SR Slovenije, da tudi v tretjem četrtletju ob-drže nivo osebnih dohodkov na dosedanji višini in da se začne postopno pripravljati na prehod na 42-urni delovni teden. Tega naj bi najprej uvedli v proizvodnji, nato v tehničnem sektorju in nazadnje v upravi. »V primerjavi z lanskim letom smo letos naredili precejšen korak,« je dejal na seji delavskega sveta generalni direktor železarne Jesenice magister ing. Peter Kune in nadaljeval, da so jeseniški že-lezarji v prvem letošnjem polletju povečali proizvodnjo za 22 odstotkov, medtem ko so letošnji plan prekoračili za 8 odstotkov. Po njegovem mnenju zasluži celoten kolektiv za takšne napore pohvalo, zlasti velja to za valjarne in jeklovlek. Kljub temu, da je generalni direktor pohvalil kolektiv, pa je grajal, da imajo jeseniški železarji kar 30.000 ton zaostanka do svojih kupcev. »če bomo do konca leta to obveznost zmanjšali za polovico, bomo lahko veseli«, je dejal Peter Kune. Čeprav so letos v železarni vložili ogromne napore za večjo proizvodnjo, so imeli v prvem polletju še 12,422.660 din izgube, skupaj s sredstvi iz lanskega leta pa 26,521.091 dinarjev. V prvem polletju letos se je v jeseniški železarni močno zmanjšalo tudi število zaposlenih in to kar za 301 4e-avca« računajo pa, da se bo število zaposlenih do konca letošnjega leta zmanjšalo še za okoli 200 delavcev. Na koncu naj omenimo tudi sklep delavskega sveta, da si še naprej prizadevajo za zmanjšanje izgub in bodo zato ukinili nerentabilno pro- izvodnjo in nadaljevali tisto proizvodnjo, ki bo omogočila izvršitev postavljenega plana in, ki bo lahko zmanjšala izgubo. »Če bomo poslovali tako kot doslej« je dejal direktor sektorja za ekonomiko dipl. ing. Ivan Arsenšek, »potem lahko ob koncu leta pričakujemo, da ne bomo imeli izgube. To pa bo tudi precejšnja moralna vzpodbuda vsem zunanjim činiteljem, ki so pokazali ob naših težavah precejšnje razumevanje.« V. Guček 350 razstavljavcev na Gorenjskem sejmu V petek, 8. avgusta bodo v Kranju odprli tradicionalni mednarodni — letos že XIX. — Gorenjski sejem. Sejem, na katerem bo razstavljalo svoje izdelke več kot 350 razstavljalccv, bo odprt do 19. avgusta. Poleg domačih razstavljavcev bodo na sejmu sodelovali tudi razstavljavci iz Avstrije, Italije in Zahodne Nemčije, ki bodo prikazovali svoje izdelke na treh razstavišč nih prostorih. Glavni poudarek bo na razstavi gospodinj- j skih strojev, tekstila, stanovanjske opreme, kmetijske mehanizacije, strojev za obdelavo lesa in pletilnih strojev. Na sejmu bodo prodajali tudi motorna kolesa, mopede in dvokolesa, ljubiteljem avtomobilov pa bodo na voljo vozila naslednjih znamk: citroen, bmvv, audi, mercedes, vvartburg, zastava, škoda in saab. Kot na vseh dosedanjih sejmih bodo tudi na letošnjem sejmu prodajali blago z znižanim občinskim davkom — 2 odstotka, poleg tega pa bodo posamezni razstavljavci prodajali tudi na kredit. V okviru sejma bo v avli kranjske občinske skupščine vsak dan modna revija, na kateri bodo prikazali okoli 130 modelov moške, ženske in otroške konfekcije. Na modni reviji bodo sodelovali s svojimi modeli tudi avstrijski in italijanski izdelovalci konfekcije. Poleg modne revije bo v okviru sejma vsak večer zabavni program, v katerem bodo sodelovali naslednji ansambli: Fantje treh dolin, Manjifiko iz Skopja, ansambel SMB 220, štirje kovači, Veseli hribovci, kvintet Ber-ger, ansambel Maksa Kumra, Gorenjski instrumentalni ansambel bratov Arnol in ansambel Rudija Bardorfer-ja. V. G. • •i • • • murka 1963 J$M$k POLEG POHIŠTVA IN GOSPODINJSKIH STROJEV BOMO RAZSTAVLJALI IN PRODAJALI NA DOSLEJ NAJVEČJEM RAZSTAVNEM PROSTORU NA GORENJSKEM SEJMU 0 volnene odeje £ moške srajce £ pletenine £ perilo: moško £ posteljnino žensko in otroško zavese preproge nogavice Po izredno ugodnih sejemskih cenah: NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU od 8. — 19. avgusta Praznik radovljiške občine Uspehi in nove naloge Prebivalci radovljiške občine so določili 5. avgust za svoj občinski praznik. V naši polpretekli revolucionarni zgodovini so se namreč v teh avgustovskih dneh odvijali na Gorenjskem pomembni dogodki. Takrat, pred 28. leti, je na Gorenjskem zavrelo. Odločen in srdit boj je bil napovedan okupatorju. Tako kot po vsej Jugoslaviji, se je tudi na Gorenjskem začela štiriletna revolucija. 5. avgusta 1941 je bil na Vodiški planini ustanovljen Cankarjev bataljon. Komandant bataljona je bil narodni heroj Jože Gregorčič, komisar pa Stane Žagar. Spomi-njajoč se tega pomembnega trenutka in dogodka občani radovljiške občine na ta dan praznujejo. Spominjajo se dni in žrtev, ki jih je terjala revolucija. Praznujemo pa zmago in uspehe, ki jih vsako leto dosegajo. GOSPODARSTVO ČAKATA V PRIHODNJE DVE POMEMBNI NALOGI Na 640 kvadratnih kilometrih, kolikor meri radovljiška občina, je danes že okrog 29 tisoč prebivalcev. Živijo v 95 naseljih, ki so se v zadnjih letih precej spremenila. Spremembo in razvoj pa ni narekoval le vse živahnejši turizem, ki ga imamo najprej v mislih, kadar govorimo o Radovljici, Bledu, Bohinju oziroma radovljiški občini nasploh, marveč so k temu veliko pripomogla razvijajoča se podjetja. Kljub nekaterim težavam so se podjetja hitro vključila v gospodarsko reformo. Rezultati, ki so jih v zadnjih letih dosegle nekatere gospodarske organizacije so zelo lepi. Vendar pa radovljiško gospodarstvo čakajo v prihodnje še zahtevne naloge. Potrebna bodo namreč precejšnja vlaganja v precej jztrošen strojni park. Na to je zadnje leto (med obema praznikoma) nekajkrat opozorila tudi občinska skupščina. »Da bodo delovne organizacije tudi v prihodnje kos zahtevam tujega in domačega trga, kjer so se do sedaj že uveljavile, jih razen vlaganj v modernizacijo čakata še dve osnovni nalogi: izboljšati je treba kadrovski sestav in resno razmisliti o »družitvi sorodnih podjetij. Tako na prvem in drugem področju se že kažejo rezultati. V nekaterih delovnih organizacijah so se odločno zavzeli, da izboljšajo kvalifikacijski sestav zaposlenih. Pa tudi sodelovanje nekaterih podjetij je postalo precej živahno. »Vendar menim, da je to še vedno premalo. Posebno pri združevanju bo treba narediti večji korak naprej, predvsem na področju kovinske In lesne industrije. Prav zat« se bo občinska skupščina v prihodnje močno zavzemala za uresničitev teh ciljev,« je povedal predsednik skupščine Stanko Kajdiž. NOVA ŠOLA — PERSPEKTIVNA GOSPODARSKA NALOŽBA Na podlagi dolgoletnih razprav so se odborniki prejšnje skupščine in vsi občani odločili za konkreten korak — za gradnjo osnovnih šol. Izhajajoč iz ugotovitve, da so za gospodarski oziroma družbeni razvoj glavni pogoj kvalitetni kadri, te pa dajejo le sodbne šole, bo v prihodnje v občini zraslo več novih šol. Lani so tako že odprli eno najsodobnejših šol na Gorenjskem — v Lipnici. Trenutno pa so potrjeni idejni projekti za vse šole in decembra bo skupščina razpravljala tudi že o zazidalnih načrtih. Prihodnje leto pa se bo začela gradnja vseh. Od predvidenih šol pa bo leska šola končana že prihodnje leto. Z izgradnjo šol pa menijo, da se bo v občini izboljšalo tudi varstvo otrok in uredilo posebno šolanje otrok. Razen tega pa nameravajo v občini razširiti še otroški vrtec v Radovljici in razširiti varstvo v Lescah in na Bledu. — Skratka z dograditvijo šol in urejanjem vzgoje oziroma varstva bo uresničeno tudi načelo, ki so si ga zadali vsi občani: izgradnja novih šol pomeni eno najbolj perspektivnih gospodarskih naložb za občino. VSE SILE ZA RAZVOJ TURIZMA Radovljiški turizem je v zadnjih letih doživel pravo renesanso. Tako na Bledu kot v Bohinju (oziroma občini nasploh) so bili obnovljeni hoteli, izboljšale so se gostinske usluge in močno se je razvil tudi turizem v po: sameznih naseljih. Kot bežen dokaz tej ugotovitvi povejmo le, da je hotel Toplice po mednarodnih ocenah med najboljšimi hotoli v Evropi. Z dograditvijo Golf hotela pa je Bled dobil še en nedvomno potreben turistični objekt. Čeprav BO o potrebnosti slednjega trenutno mnenja precej različna, pa je nekaj vendarle res: ko bodo na Bledu zgrajeni še nekateri drugi turistično-rekreaci jski objekti, se bo ta izgradnja prav gotovo bogato obrestovala. Stališče občinske skupščine do razvoja turizma v občini oziroma v zgornjem delu Gorenjske je znano: Treba bo vložiti vse sile za čim hitrejši razvoj. Da je skupščina dosledna tej politiki dokazuje, da je letos sprejela urbanistični program in hkrati skrbela za i/.delavo programa razvoja turizma. Oba dokumenta pa pomenita osnovo /a hitrejši nadaljnji turistični razvoj. Trenutno je že izdelana programska osnova razvoja turizma za prihodnjih 30 let, prav sedaj pa pripravljajo ekonomske osnove in urbanistične načrte za ta glavna središča v občini: Bled, Radovljico, Bohinjsko Bistrico. Vsi trije načrti bodo sprejeti že jeseni, omogočili pa bodo izdelavo zazidalnih načrtov za gostinske in druge objekte. Izdelana prva faza programa razvoja turizma v občini je bila pred nedavnim obrazložena tudi na seji komisije za turizem in Turistične zveze Slovenije. Predlog, ki so ga pripravili za mednarodno banko, ki naj bi s krediti omogočila izgradnjo nekaterih objektov, je bil zelo ugodno ocenjen. Omenimo le nekatere glavne značilnosti programa: povečanje prenočitvenih zmogljivosti na Bledu in v Buhinju, izgradnja žičnic na Koblo, izgradnja Triglavskih žičnic, golf igrišča in vrsta drugih turističnih objektov v radovljiški in jeseniški občini. Skratka pot je začrtana in bo terjala precejšnje investicije. TRGOVINA IN CESTE V zadnjem času je bilo v občini vloženih tudi precej sredstev v razvoj in modernizacijo trgovske mreže. Od Bohinja do Begunj oziroma Krope je bilo zgrajenih ali obnovljenih več trgovin. Moćno se je izboljšala tudi izbira blaga in postrežba. Vendar pa se bodo prav na tem področju v občini kmalu odprle še velike možnosti. Omenjeni urbanistični dokumenti bodo namreč pokazali potrebo po nadaljnji razširitvi. Zato nc bi bilo odveč, da bi podjetja v občini že sedaj mislila na to. Turizem nam reč narekuje tudi dobro ure jeno trgovsko mrežo in potrebnih bo precej sredstev za njeno izpopolnitev. Ena največjih težav, ki se je občani kol skupščina dobro zavedajo, saj jo vsakodnevno občutijo, pa so cesti-, Te so ponekod precej slabe, denarja za obnovitev oziroma asfaltiranje pa je premalo. Zato si bo skupščina v prihodnje na najrazličnejše ni čine prizadevala za reševanje tega problema. »Z DELOM SMO LAHKO ZADOVOLJNI« Naj sklenemo ta kratki zapis ob prazniku radovljiške občine t besedami njenega predsednika Stanka Kajdiža: »Z delom v občini med obema praznikoma smo lahko zadovoljni. Občani oziroma delovni kolektivi in odborniki zaslužijo vse priznanje. Prav bi bilo, da bi tudi v prihodnje, tako kot do sedaj, vplivali in si prizadevali za čim hitrejši in intenzivnejši razvoj občine.« A. /.. Radovljičani imafo veliko idej Naj nam Radovljičani oprostijo, da smo za tradicionalni razgovor ob občinskem prazniku izbrali samo tri ljudi. Zakaj? Bernard Franc, Breda Gaber in Mira Ažman so nam povedali toliko, da smo z lahkoto napolnili predviden časopisni prostor, še več. Povedali so nam veliko novega in zanimivega. Komaj smo jim sledili. Ugotovili boste, da se živo zanimajo za dogajanje v občini, zato so navrgli marsikatero uresničljivo idejo. Prisluhnimo jim! BERNARD FRANC iz Mo-šenj: »Na splošno lahko rečem, da je radovljšika občina v zadnjem letu napredovala, predvsem na področju turizma. Vendar imam ob tem še vedno nekake pomisleke. Dejstvo je, da imamo slabe ceste. Morali bi jih usposobiti vsaj toliko, da nas ne bi bilo treba biti sram pred tujci. Tudi trgovinsko mrežo bi morali še izpopolniti. Predvsem ji manjka vsestranosti. Turist, ki prestopi njen prag, želi dobiti v njej vse. Od spominkov do prehrambenih artiklov. Pa tudi kulture nam še vedno primanjkuje. S tem mislim na naše obnašanje, odnos do higiene in čistoče.« Naša beseda se je preselila v njegovo domačo vas, v Mošnje. Pravi, da imajo z občinsko skupščino dobre odnose in sodelovanje, saj imajo v njej svojega predstavnika. »Res je, da že dve leti prosimo za asfalt na cesti Podvin—Mošnje, vendar verjamem, da v občini ni denarja, niti pri krajevni skupnosti ne. Izredno pa sem zadovoljen, da je referendum o samoprispevku za šole uspel. Sam sem z veseljem obkrožil »da«.« Tale razgovor je tekel v bifeju za avtobusno postajo. Po cesti mimo stavbe skupščine smo se napotili iskat nove sogovornike. Kmalu sem jih našel. Pri opoldanskem klepetu sem zmotil BREDO GABER in MIRO AŽMAN, učiteljici iz Radovljice. Kramljanje je potekalo nekako takole: »Radovljiški turizem je na dobri poti. Končno so uredili kopališče v Radovljici in Sobčev bajer. Samo takega navala pa prav gotovo niso pričakovali. Končno bomo I dobili tudi novo šolo. Marsikdo je že mislil, da z njo ne bo nič, vendar je referendum uspel. Za to gre vsa pohvala občinski skupščini.« Presedlali smo na kulturno življenje v mestu. Izgleda, da sta obe ljubiteljici dramskih predstav, saj sta veseli, da so lani gostovali v Radovljici tudi gledališčniki iz Ljubljane z osmimi predstavami-»Potrebovali smo nekakšen kulturni center. Dobili smo ga. Delavska univerza je * graščini uredila baročno dvoranico, ki je prav primerna za raznovrstne glasbene m podobne kulturne prireditve« To je zares intimen kotiček-' Nisem mogel več točno zapisovati, kaj je rekla Ažma-nova in kaj Gabrova. Zato naj mi ne zamerita če njuna mnenja pišem kar skupaj. »Nisva zadovoljni s preskT' bo in cenami sadja; saj $° le-te večkrat višje kot v Ljubljani. Pa tudi na čistočo bi morali bolj paziti, posebno na zgodovinskem Linhartovem trgu. Ni takšen, kot bi lahko bil. V bifeju za postajo pa imajo odlično expres kavo, tako, da je daleč naokoli to> Res je škoda, da lokal nima sedežnega in nezakajenega prostora. Potrebovali bi tudi mlečno restavracijo, kjer DJ lahko človek na hitro dobil topel obrok hrane... Pomanjkljivo je otroško varstvo med počitnicami, saj otroci brez pravega nadzorstva letajo po mestu in marsikdaj motijo turistom potrebe*1 mir. Prav zaradi tega je velika pridobitev plavalna šola« kamor se predšolski otrod številno vključujejo. V Radovljici imamo lep0 urejeno knjižnico. Pogrešam" pa čitalnico, kamor bi lahk" hodili ljudje vseh starosti' pozimi in poleti.« Nič ni čudnega, da zarad njunega poklica nismo in nt' smo mogli mimo razgovor* o otrocih in mladini. Pravdni da je zelo lepo, da mladi jo spoštovati cvetje, ki je me' stu v okras. Redki m> tisti, kateri ga poškodujejo. To s* dogaja predvsem ponoči. Končajmo z besedami n3' ših sogovornic: »Radovlj»ca je lepo mesto, zato ga imavfl radi in mu želiva vse dobro.* J. Košnje* SLOVENIJA ŠPORT EXPORT IMPORT vam nudi Oglejte si največjo izbiro OPREMI-: ZA KAMPIRANJE, vse vrste KAMP POHIŠTVA, ležalne blazine, ŠOTORE, igre za rekreacijo, KOPALNE OBLEKE hi drugo. bogato Izbiro v naših proda jahtah v KRANJU in na JESENICAH. Marsikaj bo še ireba.., Ne vem, ali me je oni dan, ko sem hodil po ozkih trži-ških ulicah, ustavljal mimoidoče in jih spraševal, če so zadovoljni z uspehi ter napredkom komune in kaj bi kazalo predrugačiti, spremljala sreča, ali pa ljudje res tako budno, kritično zasledujejo razvoj kraja, uspehe in spodrsljaje. Dejstvo je namreč, da nihče od anketiranih ni ostal brez besed in nezainteresirano skomignil z rameni, kar se nam sicer ob podobnih akcijah često dogaja. Vsi po vrsti so mi rade volje odgovarjali, povedali to in ono, malo kritizirali, malo hvalili in odhiteli svojo pot. Kot bi mignil je bila beležni-ca polna, skoraj preveč izjav sem stlačil vanjo. Oglejmo si torej nekaj »prazničnih« mnenj Tržičanov. Rajko šlibar, študent strojništva, je zadovoljen, ker so končno le uredili in asfaltirali cesto Kovor—Zvirče—Tabor, ki predstavlja važno prometno zvezo med Gorenjsko in sosednjo Avstrijo. Sodi pa, da je zelo pomanjkljivo označena, da ob njej ni dovolj preglednih tabel, kar povzroča tujcem nemalo preglavic. »Pred kratkim so podrli neestetsko betonsko ograjo ob vpadnici Ste Marie aux Mine, zaradi katere je bila cesta nepregledna, nevarna. To se mi zdi zares pametno dejanje,« je še pristavil. Spregovorila sva tudi o kulturnem življenju mesta. »Za razvedrilo in dostojno zabavo občanov je slabo preskrbljeno,« meni šlibar. »Pogrešam kvalitetnih gledaliških predstav. Domača dramska sekcija ne zmore naštudirati dovolj iger, predvsem ne dovolj kvalitetnih, zato bi bilo nujno povabiti v goste tudi kakšen drug igralski ansambel. Ko že govoriva o prireditvah, naj omenim tržiško godbo na Pihala, ki je nedavno tega organizirala obiske v okoliških vaseh in prebivalcem zaigrala budnico. To starodavno navado velja ohraniti pri življenju, saj predstavlja del nekdanjih ljudskih običajev, ki žal tonejo v pozabo.« Marija čemažar, uslužbenka, prav tako sodi, da kulturna dejavnost v Tržiču ne zasluži posebne pohvale: »Želimo Si vec dramskih predstav,« je tožila in dodala: »Končno so se vendarle lotili popravila kinodvorane, skrajni čas je bil. NI pa mi lasno, zakaj so tako dolgo odlašali s postavitvijo spomenika žrtvam NOB. Po okoliških vaseh imajo namreč takšne spomenike že več let.« Potem sem jo pobaral, kaj meni o novi občinski skupščini, »Ne vem, kako dela,« •* odgovorila. »Prejšnji nimam kaj očitati. Upam, da no sedanja prav tako dobra. Vesela bi bila, če bi uresniči vse obljube in izpolnili Plan. Slišala Mm, da nameravajo popraviti odcep na >Juh<>ijsko cesto, ki je zelo slab. Pametno — samo čim prej je treba preiti od besed k dejanjem.« Ing. Milana štera in njegovega prijatelja, prof. Štefana Pluta, upokojenca, sem zmotil, ko sta ravno odhajala na 50-letnico mature. Mudilo se jima je, a kljub temu me nista zavrnila. »Tržič ima precejšnje možnosti za razvoj turizma. Seveda je treba pljuniti v roke in se lotiti dela. Stari konec mesta čaka, da ga uredijo, novega pa bo nujno urbanistično skladno izoblikovati, želim, da bi sedanja občinska skupščina pokazala več smisla za te stvari,« je izjavil ing. Šter. Upoštevanja vredne so tudi kritike prof. Pluta, ki mi je pripovedoval zanimive stvari o Dolžanovi soteski in o tem, kako bi jo kazalo izkoristiti. »Veste, temu kraju posvečamo premalo pozornosti, saj je prava geološka zakladnica in botanični vrt hkrati, že včasih so profesorji z Dunaja vodili svoje študente tjakaj na ekskurzijo. Dobro so namreč vedeli, kaj vse je v soteski moč videti in najti. Menim, da bi ji sestavljalci prospektov in turističnih kart lahko posvetili vsaj nekaj pozornosti, da ne bi smeli pisati le o mestu in hotelih.« Mirka Dakskobler, delavka v tovarni Peko, se jezi, ker nekdaj lepo urejeno otroško igrišče pod gradom propada. »Pozabljajo na naše najmlajše,« meni. Prav tako jo moti, da prebivalci Tržiča nimajo nobenega smisla za čistočo in zunanji videz mesta. »Turizma se sicer lahko gremo,« pravi, »a kaj ko nas tare kronično pomanjkanje posluha za tiste drobne, vendar pomembne stvari, ki utegnejo odgnati goste (mislim predvsem na zanemarjene sanitarije po lokalih, na slabo postrežbo, na zabavo, ki je praktično ni, ipd.).« Preden sva se poslovila, je še stresla jezo nad novo tržiško stolpnico, češ da spričo neprimerno izbrane lokacije kvari videz mesta. Jožeta Zupančiča, igralca dramske sekcije DPD Svoboda Tržič in Jožeta Pogačar-ja, vodjo razsvetljave na letnih igrah, sem zmotil pri pitju kave, v bifeju poleg avtobusne postaje. Iz njunih ust sem hotel vzedeti, ali so pritožbe nekaterih Tržičanov, da je v mestu premalo gledali ških predstav, umestne. »Morda imajo prav. Sami naštudiramo 5 do 6 dramskih del letno, kar ni veliko. Toda igralski ansambel šteje le kakih 12 članov, zalo nismo sposobni pripraviti kake večje stvari. Zanimanje mladih za igro pa je že precej časa enako ničli,« sta pojasnila ter pristavila, da imajo sklenjen aranžma / ljubijatnskirn mest : n gledališčem in da Trži. .; 11 i vidijo vse predstave, ki jih leto pripravi. »Zakaj ne vabimo drugih skupin, predvsem okoliških? Premalo kvalitetne so,« sem zvedel zatem. I. Guzelj h letu še v Tržiška občina proslavlja skupaj z drugimi gorenjskimi občinami občinski praznih. Smo pač taki, da se največkrat šele ob jubilejih spomnimo, zakaj sploh praznujemo. Tržičani praznujejo 5. avgust zato, ker so tedaj padli prvi partizani pod Storžičem. Takrat smo pisali leto 1941, danes 1969 in na praznik bodo v Tržiču odkrili veličasten spomenik vsem žrtvam narodnoosvobodilne borbe in vsem tistim, ki so po koncentracijskih taboriščih postali žrtve fašističnih grozodejstev. Novi spomenik, ki stoji na ploščadi pred lepim paviljonom, jc Tržičanom šc posebno drag, saj so ga dobili toliko let po koncu vojne. Samoprispevki vseh ljudi so pomagali, da je zrastel svojevrsten objekt, ki ne bo le opominjal na nekdanje težke čase, temveč bo koristno služil kulturnim potrebam prebivalstva. Razstavni paviljon ob spomeniku bo odslej dalje omogočal razvoj bogate razstave dejavnosti. KAKŠNA JE TRŽIŠKA OBČINA Kadar praznujemo, tudi pregledujemo, kaj srno v zadnjem letu naredili. Je šlo bolje, je bilo slabše? Tržiška občina ima 12.000 prebivalcev in kar nekaj čez 5000 jih je zaposlenih. Ti ustvarjajo, kljub veliki iz-trošenosti obratnih sredstev, zelo velik družbeni proizvod. Že lani je gospodarstvo začelo hitro in močno napredovati in tudi letos je tako, saj je vrednost industrijske proizvodnje kar za 21 °/o večja kot lani. Tržiški gospodarstveniki vedo, da brez izvoza ni dobrega gospodarjenja, zato se trudijo, da kar največ blaga prodajo po svetu. To jim dobro uspeva, kar nam najbolje spet povedo številke. Letos so tržiške tovarne izvozile za 20,5 % več, kot v lanskem prvem polletju, 78,3 % odpade na izvoz v države s konvertibilnimi valutami. Letos sc v Tržiču mnogo gradi, delovne organizacije pa modernizirajo svoje obrate. Zlasti je letos pomembna velika razširitev trgovskih prostorov. Tržič široko odpira vrata investitorjem, saj ve, da je razvita trgovina pomemben dejavnik gospodarskega napredka. V trgovini so letos pomembne zlasti tri večje gradnje. V samem mestu, v podaljšku TRIA je Veleteks-til iz Ljubljane zgradil moderno blagovnico, Mercator pa je na Deteljici odprl novo samopostrežno trgovino in obenem gradi šc večjo pri stolpnici v samem Tržiču. Za razvoj turizma je pomemben tudi sklep skupščine, da prepusti skrb za nove investitorje v Podljubcljski dolini poznanemu IBT Trbovlje. Sicer pa so se zmogljivosti v gostinstvu v zadnjem letu močno povečale. Lani je bilo v vsej občini 344 turističnih ležišč, letos jili je že 427 in tako raste tudi število gostov, ki obiskujejo tržiško občino. Letos do konca prve- ga polletja jih je bilo že 5275, kar je za 72 % več kot lani. Razgibana gospodarska dejavnost, tradicionalna marljivost tržiškega delavca in njegova varčnost so pomagale tudi k povečanemu standardu vsega prebivalstva. V občini je 4277 radijskih sprejemnikov, 1526 televizorjev, 500 ljudi je naročenih na Delo, 193 na Ljubljanski dnevnik in kar 851 na Glas. Tudi velika in obsežna privatna gradnja hiš že na zunaj kaže izboljšanje standarda. Veliko varčnost prebivalstva pokaže tudi številka varčevalcev: kar vsak deseti zaposleni varčuje v banki. VELIKO NOVEGA Letos jc tudi skupščina občine investitor mnogih potrebnih del. Poglejmo si nekatera! Cesta Podtabor—Bistrica je že skoraj zgrajena, le odsek v Bistrici še gradijo in bo v teh dneh gotov. Za to pomembno cesto je bilo potrebnih 135,750.000 starih dinarjev. Novo naselje v Bistrici je dobilo z zunanjo ureditvijo lepši videz. Skoraj 60 milijonov starih dinarjev bo veljala gradnja vodovoda Ravne— Tržič. Povsem prenovljena vzgojno varstvena ustanova bo odslej naprej lahko sprejela več otrok. Za prenovitev je skupščina namenila 50 milijonov starih dinarjev. Tudi marljivim tržiškim gasilcem se uresničuje dolgoletna želja, kar je seveda tudi potreba občine — začeli so adaptirati gasilski dom. V stavbo, kjer ima prostore skupščina občine in še cela vrsta drugih institucij so letos vgradili naprave za centralno ogrevanje. Še več drugih del financira skupščina občine, vendar poglejmo še, kaj grade drugi in koliko je to vredno. Ob strugi Bistrice v sredi mesta so /gradili velik oporni žici, ki je veljal Merkator-ja več kot 22 milijonov. Za zidom bo zrasla velika trgovina. Kmetijsko živilski kombinat Kranj je preuredil staro trgovino, Gorenjska kreditna banka pa poslovne prostore tržiške podružnice. Nova Merkatorjeva samopostrežni-ca v Bistrici je voljjala 132 milijonov starih dinarjev. Prav to podjetje pa investira nadaljnjih 450 milijonov v trgovski center v starem delu Tržiča. Razširja sc tudi TRIO in v sodelovanju z Velelekstilom so v nove prostore, ki jih bodo odprli 9. avgusta, vložili skoraj 100 milijonov dinarjev. Ob vpadnici v Tržič je v nekaj tednih zrastel nov gostinski objekt gostinskega podjetja »Zelenica«. Kinematografsko podjetje Kranj popravlja kino v Tržiču. Razen lepšega zunanjega videza stavbe bodo razširili tudi ozko Cankarjevo cesto. VELIKO NOVIH STANOVANJ Tržič sc seli na Bistriško polje, kjer raste novo moderno mestno središče. Letos bo tu zgrajeno v šestih blokih 120 stanovanj. Skoraj vsa stanovanja gradijo za trg. Tudi individualna gradnja je v razmahu. Letos gradi družinske hiše 141 družin, 50 družLn se bo že vselilo v nove hiše. MNOGO ŠE MANJKA Razvoja ni brez novih strokovnjakov, brez delavcev z ustreznimi šolami. Osnova vsemu temu pa je prav gotovo osnovna šola. Osnovne šole v tržiški občini so stare in premajhne. 1600 učencev ne more biti deležnih sodobnega pouka. Lanski referendum, s katerim so se ljudje odločili, da bodo pet let dajali za gradnjo novih šol po en odstotek svojega zaslužka, je sedaj porok, da bodo čez nekaj let zrasle nove moderne šole, najprej v Križah, nato v Bistrici. Prebivalci Loma in Jelen-dola si že dolgo let močno žele novih boljših cest, tudi cesta proti Golniku jc slaba, pa tista, ki bod gorami pelje proti Begunjam. Mnogo dola, premalo denarja za vse. Še veliko želja in potreb je, ki neprestano vzpodbujajo Tržičane, da razmišljajo, kako še hitreje naprej, ne naprej samo v novih gradnjah, temveč tudi pri družbenopolitičnem delu, v kulturi, športu, skratka povsod. Pregled, ki ga v Tržiču delajo ob prazniku, govori, da bo ob letu še več novega, še bolje! V. G. Tržič praznuje Sto let železarne Jesenice — sto let industrijske proizvodnje jekla Od fužinarja - tlačana do svobodnega železarja Jeseniški železarji letos proslavljajo 109-letnico, odkar so začeli z industrijsko proizvodnjo jekla in odkar je tudi delavsko gibanje dobilo nove razsežnosti. Pridobivanje in predelava nje železa in jekla je na Gorenjskem staro 2500 let. Arheološke najdbe, ki so jih do-biili v Bohi-nju na Ajdovskem gradcu in na Dunaju pri Jereki ter še v nekaterih drugih krajih, potrjujejo, da so v teh krajih topili železovo rudo že pred našim štetjem ilirski Noričani. Prvi zelo dragocen dokument je ohranjen iz leta 1381, s katerim grof Friderik Ortenbur-ški s svojim rudarskim redom podeljuje fužinarjem na Planini pod Golico določene svoboščine. S tem se je fuži-narstvo na Gorenjskem zelo razmahnilo, saj je od 14. do 16. stoletja na tem območju nastalo 20 fužin. Med največje štejemo fužine na Javorniku, na Savi in na Plavžu, dokument iz leta 1535 pa potrjuje, da je na Javorniku obratoval že plavž na bre-ščanski način, kar je bil prvi primer v Srednji Evropi. Fužine na Gorenjskem so prehajale v roke tujcev, ki so do skrajnosti izkoristili domačo delovno silo in prirodne zaklade- rudno bogastvo Karavank, gozdove, ki so dajali za taljenje rude potrebno oglje, ter vodno silo Save in njenih pritokov. Zastarele fužine na Gorenjskem pa so čedalje oolj čutile vsesplošna pritisk tehničnega napredka. To je ob koncu XIX. stoletja pospešilo združevanje zastarelih in nerentabilnih fužinskih obratov na Gorenjskem v Kranjsko industrijsko družbo (KID) s sedežem na Jeseni cah, kjer je bilo fužinarstvo najbolj razvito. V tem času so zasloveli tudi obrati na Javorniku zaradi izdelave visoko odstotnega feromanga-na, ki so ga začeli proizvajati v plavžu na Javorniku kota 1872 kot prvi na svetu. Zastarelost obratov in vedno močnejša konkurenca so pospešili propadanje železarstva na Gorenjskem in narekovali izgradnjo nove skon-centrirane železarske industrije. S pomočjo tujega kapitala so v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja zgradili na Jesenicah nove obrate, kar pomeni začetek moderne železarske industrije. Novi obrati: martinarna, težka in lahka proga, valjar-na žice, žebljarna, mehanična delavnica, kovačnica in drugi pomožni obrati, so pomenili tehnološko revolucijo. Tedanja lastniki KID so v začetku našega stoletja zgradili v Skednju pri Trstu tri plav-. že, nekoliko kasneje pa so I tam skoncentrirald še mai ti-narno in vaJjarne. S tem jc ugasnil stari plavž na Sava, ki je proizvajal grodelj več stoletij, leta 1907 pa so ugasnili še zadnji plavž na Javorniku, Na Jesenicah so ostali Je še predelovalni železarski obrati. Prva svetovna vojna in krivične meje so odrezale Skedenj od ekonomske enote KID in na Jesenicah so nastopile velike gospodarske težave. Sele v letih 1930 do 1940 so biJe v KID znova vložene večje investicije. Na Javorniku je bila zgrajena valjarna tanke pločevine, tračna proga, univerzalno ogrodje težke proge, na Jesenicali je bila zgrajena nova jcklarna z novimi SM pečmi, nov obrat šivnih cevi in samotama. Leta 1937 je bil zgrajen prvi plavž, leta 1940 pa še drugi in tako so ina Jesenicah po 30 letih premora znova talili železovo rudo. JESENIŠKI DELAVEC JE STAL V PRVIH VRSTAH ... V tem razvojnem obdobju je nove razsežnosti dobilo tudi delavsko gibanje. Prebujanje delavske zavesti i,n borba za sociailne in nacionalne pravice je že leta 1891 in 1899 privedlo jeseniškega delavca do prvih stavk, tem jc sledila generalna stavka leta 1904, v kateri je sodelovalo 1700 delavcev in delavk, višek pa jo dosegla sr.lkxina stavka leta 1935 s katero se je solidar-i i/i i al a vsa jeseniška javnost pa tudi delavci širom po Jugoslaviji. Jeseniški delavec je stal v prvih vrstah naprednega delavskega gibanja pa tudi v prvih vrstah odpora proti okupatorju, ki je leta 1941 zasedel naše ozemlje. Že 1. avgusta 1941 je jeseniški železar plačal svoj prvi krvni davek v prvi odprti borbi z okupatorjem na Obranci na Mežaklji. Mnogi so odšli v partizane, tisti pa, ki so ostali, so v večini izvajali pasivni odpor. S sa-j botažami so pripomogli, da i bi okupator dobil čim manj 1 jekla za svoje vojne tovarne. OD OSVOBODITVE DO ZAKLJUČENE PRVE FAZE REKONSTRUKCIJE Jeseniški železar se je po zmagoviti ljudski revoluciji in osvoboditvi z veliko vnemo lotil dela, da bi porušeni domovini dal čim več jekla. Že sredi leta 1946 sta ponovno zagorela oba plavža, leta 1947 pa je bilo dosežene že 90.501 ton blagovne proizvodnje, kar je 5000 ton več kakor leta 1939. V tem odbob-ju je delovni kolektiv pokrival 60% celokupnih jugoslovanskih potreb po jeklu in tako izredno veliko prispeval k obnovitvi porušene domovine. Delovni kolektiv se je z velikimi ambicijami in prizadevnostjo ter z lastnimi silami lotil modernizacije in razširitve proizvodnih zmogljivosti, čeprav je v tem obdobju dobil le staro reprodukcijsko opremo. Tako je leta 194) začela obratovat! nova valjarna debele pločevine, sledila je preselitev predelovalnih obratov v nove prostor.-: va šele v letih 1955 do 1957 je bilo postavljeno novo Ograd je v hladni val jami delno /anienjariii stari stroji za vlečenje žice. Kasnejše dodatne kapacitete v jek lami so vplivale na po v ečan je proizvod nje jekla, tako da je že leta 1959 znašala blagovna proizvodnja 229.825 ton ali skoraj trikratno povečanje predvojne proizvodnje. V tem času se pojavijo tudi novi pro- izvodi: oplaščene elektrode, vlečeno, luščeno ter brušeno jeklo, prvič v zgodovini Železarne pa je bila osvojena proizvodnja konstrukcijskih jekel ter ostalih jekel s posebnimi fizikalnimi lastnostmi. Osvojena je bila proizvodnja kotlovske, dinamo, nerjaveče in dekapirane pločevine. V hladni predelavi se je napredek odražal v proizvodnji patentirane žice ,žice za prednapeti beton, elektrod za varjenje in kvalitetnih proizvodih vlečenega, brušenega in luščenega jekla. To so bila izredni uspehi delovnega kolektiva, čeprav je v obdobju med 1950 do 1960 prevladovala splošna stagnacija naložb v črno metalurgijo. Resnično vrednost teh izrednih uspehov nam potrdi šele dejstvo, da je stopnja izrabljenosti osnovnih sredstev v letu 1960 znašala 50 odstotkov. V tem letu je bil izdelan investicijski program celotne rekonstrukcije podjetja, ki je bil leta 1961 na natečaju Jugoslovanske investicijske banke odobren. S tem je M a dana možnost za modernizacijo in povečanje kapacitet Železarne. V letu 1962 začeta prva faza rekonstrukcije bo v glavnem v letošnjem letu tudi zaključena. Naj večje pridobitve Železarne v zadnjih desetih letih so: nova aglomeracija (razkladp'ni sistem transportnih trakov za koks in rudo), ki je v zaključni fazi izgradnje, dve 60-tonski električni peči za proizvodnjo surovega elektrojekla, rekonstrukcija kavperjev za vpiha-vanje toplega zraka v plavže, nove valjarne na Beli — bloč-na proga Bluming za proizvodnjo blumov in slabov, vroča valjarna trakov Steckel za proizvodnjo vročb valjanih tiakov, jeklovlek za proizvodnjo vlečenega, luščenega in brušenega jekla, v hladni va-Ijarni ogrodje Siemag za proizvodnjo široko hladno valjanih trakov, v žicami vlečna stroji in patentiinuica za proizvodnjo vlečeno žice, nove razdelilne postaje za energet- ske obrate, kisikanna in nekatere druge manjše rekonstrukcije in izboljšave. Navedene rekonstrukcije in izboljšave, so ob- velikih prizadevanjih delovnega kolektiva vplivale, da je proizvodnja surovega jiekla v letu 1968 narasla na 427.000 ton v primeri z 271.715 tonami v letu 1958, skupna proizvodnja na 1,450.219 ton v primeri z 856.449 tonami v letu 1958 in blagovna proizvodnja na 326.299 ton in 11.995 ton pre-Vcj'.janega materiala v primeru 222.167 tonami v letu 1958. Storilnost v kilogramih na uro in moža je zadnjih deset let v skupni proizvodnja narasla za več kakor 100 %» medtem ko se je stalež zaposlenih zmanjšal za 258 oseb, celotni dohodek podjetja pa se je do leta 1968 povečal za 256% glede na leto 1958. Po osnovnem programu rekonstrukcije po prvi etapi, ki se sedaj zaključuje, mora slediti druga etapa, ki bo zajemala še višjo stopnjo finalizacije izdelkov, predvsem pločevine in žice. Le-to mora podjetju prinesti večji finančni efekt. (Nadaljevanje) Komisija za sprejem in prenehanje dela VELETRGOVINE ŠPECERIJA BLED prosto delovno mesto kuharice v bifeju samopostrežbe v Radovljici. Pogoj: KV kuharica z najmanj 3 leta prakse. Ponudbe pošljite na naslov Veletrgovina Špeccrija Bled najkasneje do 10.8. 1969. Nova Btooming valjarna OBČANI RADOVLJICE PRAZNUJEJO OBČANI RADOVLJICE PRAZNUJEJO "LlJUBlJANA/" DE GORENJKA tovarna čokolade Lesce m DE PEKARNA in skladišče Lesce čestitata vsem partnerjem in občanom za občinski praznik Radovljice ter priporočata svoje kvalitetne izdelke ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ^Jgovsko podjetje ŽELEZIMINA Radovljica čestita ZA OBČINSKI PRAZNIK VSEM OBČANOM IN SE PRIPOROČA ZA OBISK V VSEH POSLOVALNICAH V RADOVLJICI, BLEDU IN NA JESENICAH TER VAM NUDI: cement, betonsko železo, apno, heraklit, obložene in teraco ploščice, parket, vrata, vodovodni material, kompletno opremo za kopalnice, opremo za kuhinje, vse vrste železa in pločevine ter cevi, iverice, foča in pancl ter vezane r plošče, pohištvo, okovje, vijake, žične izdelke, pis-na °rodja' električne aparate in elektrolnstalacijski material, »'rnlške in računske stroje, steklo, porcelan, posodo, kolesa, °J>ede in nadomestne dele za motorna vozila, barve, lake, vse CrvL°bl,,vc ln drogorlfsko blago. C£NE UGODNE. prevozniško m podjetje transport, • radovljica želi vsem delovnim ljudem prijetno praznovanje občinskega praznika in še nadalje priporoča svoje storitve. stanovanjsko podjetje radovljica PPCti^il za °bčinski praznik vsem občanom, hišnim ^^^IMl-C* svetom delovnim in družbenim organizacijam in jim želi prijetno praznovanje. Gorenjske opekarne Dvorska vas ČESTITAJO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA OBČINSKI PRAZNIK. Priporočajo se za naročila: ustna, telefonična, po pošti. Organizirajo prevoz na gradbišče. Za podrobna pojasnila o vseh drugih zadevah se obračajte na upravo podjetja. Poskusite — zadovoljni bostel Splošno mizarstvo Radovljica čestita vsem občanom občine radovljica za občinski praznik in se priporoča za svoje usluge. Obnova turističnih objektov na Bledu Maja, letos, je bilo na Gorenjskem 28.866 domačih in tujih gostov, kar je za 33,5 % več kot lani v istem času, število prenočitev pa se je povečalo za 37,9 %. Največji porast turizma smo zasledili na Bledu, kjer so že lani začeli z obnovo nekaterih turističnih objektov, letos pa s temi deli šc nadaljujejo. Preteklo leto so obnovili Grand hotel Topli-CC, /a kar so porabili 1,087.000 S din, obnova restavracijskih prostorov hotela Krim je stala 240,000.000 S din, obnova hotela Jelovica pa 40,000.000 S din. Urediti je bilo tuba še petinštirideset dodatnih parkirnih prostorov, za kar je Zavod za tuii/em punini 14,000.000 S din. Krajevna skupnost Bled je s pomočjo nekaterih delovnih organiza- cij asfaltirala Mlinsko cesto, razen tega pa so obnovili še oporni zid in javno razsvetljavo na Cankarjevi in Kolodvorski cesti. Za ta dela so porabili 14,100.000 S din. Pred kratkim so začeli obnavljati tudi Blejski otok, za nemoten potek del pa skrbi zavod za turizem na Bledu. Del sredstev, na katera so čakali že dlje časa, je že zagotovljen. Z dograditvijo Golf hotela se jc število prenočišč na Bledu povečalo na 4.053. Hoteli razpolagajo s 1.711 posteljami, počitniški domovi s 537, zasebniki pa s 1.728, če pa temu prištejemo šc zmogljivost kampinga v Zaki, vidimo, da lahko na Bledu sprejmejo približno 5000 gostov. B. B. r£ veseljem jim pomagamo HOMEC pri Kamniku: »Peto leto že obstaja Posebna osnovna šola, ki je iz prvotne petodde!čne šole prerasla v popolno osemletko,« mi je pripovedoval ravnatelj te šole prof. Nace Vodnik, ko so me okusno izdelani lepaki privabili, da sem si ogledal razstavo likovnih in praktičnih izdelkov učencev te šole. Izdelki učencev na razstavi se prav nič ne ločijo, ampak so celo boljši in lepši kot izdelki učencev normalnih osnovnih šol. V tej šoK je osnovni pogoj uspehov delovno usposabljanje otrok, ki pride v učni program od petega razreda naprej. Tako je glavni predmet v tej šoli tehnična vzgoja, ki v osmem razredu obsega 10 ur tedenskega pouka. V tej šoli ne poučujejo tujega jezika, tu jemljejo snov počasneje kot v drugih osnovnih šolah, učenci se v tej šoli praktično izpopolnjujejo. V moderno opremljeni šolski delavnici se oblikujejo izdelki najrazličnejših vrst učencev, ki imajo spretne roke, roke, ki so natančne do najmanjšega milimetra. Kljub spretnim rokam pa ti učenci s težavo dojemajo smov. Med šolskim letom se učenci sedmega razreda vključijo v proizvodno delo za deset dni, učenci osmega razreda pa se • proizvodnjo po tovarnah seznanjajo 14 dni. Ob koncu šolanja, ki traja na tej šoli lahko do 17 leta, šola s pomočjo zavoda za zaposlovanje in psihologa, preskrbi svojim učencem primerno zaposlitev. Vsak učenec ima možnost priučitve, medtem ko so redki, ki opravijo vajeniško šolo. šola, ki je v minulem letu sprejela pod svojo streho 111 učencev7 zajema kamniško in domžalsko občino. Imela je 10 oddelkov, v katerih so poučevali defektologi. Večina dijakov (102) se je morala vsak dan voziti v šolo z rednimi aH izrednimi avtobusi, prevozne stroške pa je morala plačati vsaka občina ta svoje učence, medtem ko bo v prihodnjem letu prispevala po števihj učencev tudi kamniška TIS svoj delež. Ker je v tej šoli skoraj individualni pouk, se stroški šolanja povečajo v primeru z normalnimi šolami za trikrat. Ker se iz leta v leto veča zanimanje za to šolo, bodo v letošnjem šolskem letu, kolikor jim bodo to dovoljevala sredstva, morali organizirati pouk v treh vzporednicah, medtem ko je bila v minulem letu vzporednica samo v drugem in petem razredu. Ker pa statut šole ne dovoljuje več kot 11 učencev v nižjih in 15 v višjih razredih, bodo vsekakor morali razširiti obseg šole. Lani, ko je iz te šole odšla prva generacija s popolno osemletko, se ic vključilo v proizvodnjo 7 učencev, ki so končali osemletno šolanje, letos pa se bo vključilo v pro. izvodnjo 9 učencev, 8 pa jih bo nadaljevalo pouk v osmem razredu. »Kaj menite vi o vaši šoli, namreč s stališča, da so nekateri mladi ljudje in celo starši govorili o tej šoli kot o šoli za nenormalne otroke,« sem vprašal ravnatelja šole? »Tega mnenja niso bili samo starši, ampak so našo šolo pojmovali kot manjvrednostno tudi učitelji na rednih osnovnih šolah, saj se je celo primerilo, da so strašili svoje učence, če se ne bodo učili, bodo šli v »neumno« šolo v Homec. Toda to ne drži. Naša šola je šola, ki sprejme pod svojo streho vse težko učljive učence. Naša šola je priznana kot popolna osemletka in imajo učenci vse možnosti za zaposlitve v go- j spodarstvu kot učenci drugih i osnovnih šol. Najtežje je v prvih razredih z začetniki, { toda v naslednjih razredih se j vživijo v delo in utrip šole.« »Kako ste uspeli pregnati strah in nezaupanje tako | staršev in profesorjev, saj je videti izreden naval učencev prav v zadnjem letu.« j »S popularizacijo šole v časopisih, s sestanki roditeljev z drugih šol, s profesorji drugih šol nam je uspelo vzdigniti našo šolo tako visoko, da se je tako mnenje spremenilo vsaj med profesorji, če že ne med starši.« Homška osnovna šola je dobila tudi precej veliko priznanje, ko jo je zavod za prosvetno pedagoško službo imenoval kot hospitacijsko šolo, ki daje pomoč in nasvete vsemu pedagoškemu kadru drugih posebnih šol. Na tej šoli deluje tudi društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam, v katerega so vključeni starši, predstavniki družbenopolitičnega življenja, gospodarske organizacije, socialni delavci.... To društvo pomaga poleg republiškega, pri opremljanju prostorov, šolske delavnice in sploh finančno pomaga pri delu šole. Ob peti obletnici je treba vodstvu Posebne osnovne šole iz Homca samo čestitati, treba pa je čestitati tudi učencem, ki so s svojo razstavo dokazali, kaj zmorejo tudi s spretnimi rokami. T. Smolnikar Ob razstavi Petra Ivanoviča v Kranju Doslej smo složno ugotovili samo to, da je uspešen nastop slikarja ali kiparja samouka v današnji dobi fenomen. Razhajamo pa s« že ob samem poimenovanju tega fenomena, ker pri oznakah amatersko, laično, naivno, primitivno in podobno, iščemo samo odtenke nečesa, kar je globoko ukoreninjeno med nami, v likovnem svetu predvsem kot pojav ekspresionističnih različic, ki na temelju čustvenega podo-ži v I janja slikarjev ali kiparjev odmikajo naše poglede od realnega sveta in nas zavajajo v svet vizionamega dojemanja. Vsi nastopi samoukov imajo prav gotovo neko doslej še neugotovljivo in tudi ne točno opredeljivo zvezo z ljudsko umetnostjo In po-dobarstvom. Vendar pa »sodobni ljudski umetnik« ne ustvarja več tradicionalnih slik na steklu, ne panjskih končnic in ne svetniških plastik;. Vsa tovrstna likovna žetev je prav gotovo izzvana v rast kot nekakšen odpor proti vsem racionalnim komponentam moderne a p red metne in afiguralne umetno sti, ki ji nasproti postavlja znamenje čutno-čustvenega pomena. Sicer je bilo samo ukega kiparstva in slikarstva dovolj v vseh dobah. Toda zanimivo je, da ima m da je dobilo prav samouko slikarstvo in kinarstvo orav v da- našnjih časih toliko veljave. Na vprašanje, zakaj je temu tako, zakaj in kaj je v tem fenomenu, pa šc vedno tipamo z odgovori, češ da gre tu za otroško preprosto izraznost vse tja do satirične pre-vejanosti, da nas prevzame naivni odnos, okornost figur, da celo ne-družbena neodgovornost in še in še. Vse te in podobne misli se nam porajajo tudi ob pojavu kiparja samouka Petra Jovano-viča ter ob njegovih plastikah ki, so okorne in prisrčne, otroško naivne ni hkrati zaprte. Toda ali je to dovolj za razumevanje vsega, kar nas privlači? Ali smo z nekaj besedami že opredelili tudi njegov fenomen? Prav gotovo je, da še ne bomo tako kmalu razodel i skrivnosti pojava. Tudi sedanje plastike — razstavljene — nam ne pripomorejo, kajti Peter Jovano vič je še vedno takšen, kakršnega smo spoznali in poz nali. čeprav se je tokrat lotil tudi biblične snovi (Adam in Eva) in je svoje ožje kmečko okolje dopolnil z obrtniškim (n. pr. čevljar) ter je plastikam dodal reljef in je kiparsko tvarino lipov les dopolnil šc s češnjevim in hruševim lesom, ne opazimo nikakršnega stilnega preokreta v njegovih delih. Ostal je Peter Jovanovič in morda je prav to lista mikavnost, ki si jo gledalec želi. A. Pavlovec Gorjuško piparstvo ne sme umreti Na Gorjušah v Bohinju je živel mož, ki je znal napraviti marsikaj, zato se ga je prijelo ime Gorjuški bog, čeprav se je drugače pisal Ja- j nez Beznik. Prav je, da se je Glas spomnil njegove smrti in v sestavku Najmlajši slovenski pipar opisal težave te ljudske umetnosti. Gorjuške »cedre« in okrasne škatle izdelujejo sedaj le še Alojzij Sotrič in Vinko Beznik na Gorjušah ter Jože Stare na Koprivniku. Vsi tarnajo, da je za izdelke premalo zanimanja. Neki izdelovalec spominkov je ponujal po Bohinju posebne, z bohinjskimi motivi okrašene lesene krožnike, pa je bil zelo razočaran, ker jih je prodal komaj toliko, kolikor ima prstov na rokah. Po drugi strani pa sem slišal ugotavljanje inozemskih turistov, da je izbira spominkov premajhna, zlasti takih, ki so prava ljudska umetnost in ne navlaka. Vidite — pravega posrednika med enimi in drugimi ni! Tarnanje izdelovalcev gor-juških ceder je zato dvakrat opravičeno. Lahko bi imeli dela, da bi se obe vasi ne videli iz njega. Toliko je bilo povedanega in napisanega o raznih prireditvah, na primer o kmečki ohceti, ki so edinstvenost v svetovnem merilu, kar se tiče propagiranja izdelkov naše ljudske umetnosti. Če bi vsak tujec, ki je gledal kmečko ohcet,-odnesel s seboj samo eno majoliko, gorjuško cedro, lepo izrezljano škatlo, bi bilo vsega tega toliko, da bi so morali izdelovalci pošteno truditi celo zimo in pomlad. Gorjuška cedra je bila vedno neločljivo povezana z nekdanjimi ljudskimi praznovanji in navadami, neštetokrat je upodobljena na Gasparijevih slikah in ilustracijah, le čeirm je ne bi dali za zavidanja vreden spomin kakemu inozemcu. V Bohinju imajo težave, ker ljudje nimajo dela. Nekateri so kljub temu hoteli odpraviti mizarsko obrt V Češnjici in Zgornji bohinjski dolini. Bolje bi bilo, da bi tam organizirali poseben tečaj za stilno pohištvo, za starinske in lepo rezljane predmete v gorenjskem slogu. Taki predmeti so še posebno zaželeni pri naših izseljencih. Pa tudi, če bi hoteli 2 njimi opremiti samo naša predstavništva in druge javne prostore na Gorenjskem* bi imeli polne roke dela. Gorjuški bog je res umrl, toda njegova umetnost ne sme za-mreti! Retrospektivna razstava slikarja samouka Borisa Lavriča Boris Lavrič se je rodil pred šestintridesetimi leti v Naklem. Po poklicu je telefonski mehanik in je za poslan v kranjski Iskri, čeprav je to njegova prva samostojna razstava, se .je doslej občinstvu že predstavil v Kranju in na Jesenieah. Sodeloval je tudi na letošnjem taboru slovenskih naivnih slikarjev v Trebnjem na Dolenjskem, kamor so ga ponovno povabili. Omenimo naj, da so na trebanjskem taboru sodelovali predstavniki znane hrvaške hlebinjske šole in da je celotno razstavo posnela francoska tclevi-zija, prenesli pa jo bodo še v Kanado. Slikar samouk Boris Lavrič se na nakdski razstavi predstavlja s 35 deli v olju, tušu in voščenih barvah, ki so plod enoletnega dela. To pa ne pomeni, da prej ni ustvarjal. Lavrič se s slikarijo ukvarja že deset let, vendar v tem času ni bil toliko plodan, ker je bila njegova iniciativa največkrat zadušena. »Sedaj sem splaval,« prav*. »Sam si zadajam naloge b» nimam nobenega dirigenta« V svojih delih hočem prikazati današnji čas v vseh njc" govih oblikah, razklanosti in protislovjih, človek, najvišje naravno bilje, je oblik0" van po najlepših zakonih rave. Takšen ne more ubija" ali storiti kaj zlega, če to stori, mora biti v njem ■([ kaj grdega in gnusnega.« Iz Lavričevih slik vej« kljub prostorski razgibanost* temačnost, bojazen in up01" proti nasilju človeka ;nad 8** vekom, ki je v sodobni /g*no na Slovenskem. Avtor uvodoma piše o čedalje nje 1,1 **ntmanju zdravstvenih zgodovinarjev za preučevala n,edJeinske tematike r nabožnem slikarstvu. Pisec potem zui fnlUa °°javljene reprodukcije posameznih del, ki prika-Škov- fpo;'ODe iz cerkve v Mokronogu na Dolenjskem, Jelov-Les Csrke v cerkvi na Sladki gori, votivna kipca iz Velikih ru,jj',ri Krki ter votivno fresko iz cerkve na Veseli gori. [z ' .Za naslovno stran revije so izbrali reprodukcijo ene v" l. Voi*vnih fresk s Sladke gore. Vse barvne reprodukcije kred k' ^° ^ -iskalo CP Gorenjski tisk Kranj, so tehnično nir10!-0 dobro zdelane. Sploh bi Pro medico lahko bila zgled *-.en8Ui s,ovens'iUn revijam, ki so po svojem osnovnem na-u dolžne posvečati več pozornosti estetski obliki. °dprl'PD Minulo soboto, 26. julija, so v prostorih vile Bled binsk 'va/stavo 'imovnih del slikarjev-naivccv, pripadnikov Hlc-škj ,,C 7°'e (slike je iz svoje zbirke Svet naivnih posodil zagreb-kot ^j2ar Gerhard Ledu ) ter del Slovenskih samorastnikov, že j_ krstila skupina naših samoukov. Razstavo so doslej Ojevice Priliko. vic,cti ljubitelji likovne umetnosti iz Kosta-lni/|)lL "a Krki, iz Trebnja in iz večih hrvaških mest. Posa-Oi Ari aV!°''' kodo kasneje razstavljali tudi v Kanadi in Juž- Železarstvo v u van umetnikov V mali dvorani pri Jelenu na Jesenicah devet slikarjev razstavlja svoja dela posvečena 100-Ietmci železarne. Kot je v prospektu pojasnjeno, je podlago za izbiro motivov slikarjem nudil tehniški muzej železarne iz svoje obsežne zakladnice fotografij. Največ del razstavljata Tine Markež in Tone Tomazin. Razstavljajo še: MIlan Binder, Andrej Puc, Cveto Zupan, France Do-linšek, Lojze Erman in Jože čebulj. Razstavo, ki bo odprla še do 7. avgusta, si je vredno ogledati. J. Vid-c ŠKOFJA LOKA — V prostorih ljudske knjižnice v Škof ji-Loki (stavba ZB) so včeraj L avgusta, ob 18. uri, odprli razstavo likovnih del slikarja Franca Šubica-Ajda. ŠKOFJA LOKA — V ponedeljek, 4. avgusta popoldan, ob zaključku III. Groharjeve slikarske kolonije, bodo odprli razstavo likovnih del udeležencev lanskoletne kolonije. Razstava bo v galeriji Loškega muzeja na gradu. Prikazane slike — vsak likovnik mora prispevati po dve — ostanejo trajna last Muzeja o/iioma občine, ki financirata to že tradicionalno kulturno prireditev. Take bodo sčasoma zbrali obsežno zbirko umetniških del, na katerih bo upodobljena Skofja Loka ter njer.a okolica in kakršne ne premore nobeno drugo slovensko mesto. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturno-zgodovinska, etnografska in uinctnoslno-zgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni h i S i pa ra/.stava kiparja Petra Jovanoviča. V baročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 jc v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in v II. nadstropju etnografska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji v isti stavbi pa razstava muzejskega de-P'iskcga gradiva: Iz podobarskih delavnic 17., 18. in 19. stoletja na Gorenjskem. V kleti razstavljata Saša in Pavle kump. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. — 12. in od 17. — 19. ure. OBČANI TRŽIČA PRAZNUJEJO OBČANI TRŽIČA PRAZNUJEJO KOMPAS z žičnico Zelenica, z restavracijo, poslovalnico in garni hotelom KOLEKTIV TURISTIČNE PODRUŽNICE LJUBELJ čestita vsem občanom Tržiča in okolice za občinski praznik. KOLEKTIV čevljarske delavnice TRŽIČ čestita občanom Tržiča za občinski praznik in jim želi veliko delovnih uspehov. Stanovanjsko podjetje Tržič VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK ČESTITA IN JIM ŽELI CIMVEC DELOVNIH USPEHOV Oblačila NOVOST TV ■ v P Z I C IZDELUJE MODNO ŽENSKO KONFEKCIJO IN ŠPORTNA OBLAČILA. PRIPOROČA SVOJE IZDELKE IN OBENEM OBČANOM čestita ZA OBČINSKI PRAZNIK Kleparstvo — vodne instalacije ključavničarstvo TRŽIČ VSEM OBČANOM ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK IN PRIPOROČA SVOJE STORITVE. ( Delovni kolektiv Komunalnega podjetja Tržič čestita VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN JIM ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE TER SE SE NADALJE PRIPOROČA ZA SVOJE USLUGE ■T E E Živilski kombinat ŽITO Ljubljana 1^»«^ DELOVNA ENOTA PEKARIJA TRŽIČ, čestita OBČANOM TRŽIČA ZA PRAZNIK TER VSEM POTROŠNIKOM KRANJA IN TRŽIČA, KI SE POSLUŽUJEJO NJENIH IZDELKOV. NADALJE SE PRIPOROČA ZA OBISK V SVOJIH POSLOVALNICAH KRUHA, PECIVA IN MLEČNIH IZDELKOV. Obrtno podjetje Tržič OBČANOM ZA NJIHOV X ^^,4.-+^ PRAZNIK CGSIlIa. IN PRIPOROČA SVOJE USLUGE V MIZARSKI, ZIDARSKI, TESARSKI, TAPETNIŠKI IN SLIKARSKI STROKI KOLEKTIV mesarskega podjetja TRŽIČ čestita VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN JIM ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE TER SE šE NADALJE PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK TRGOVSKO INDUSTRIJSKO PODJETJE KONFEKCIJE IN OBUTVE čestita VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN SE PRIPOROČA ZA SVOJE IZDELKE Letos 30 milijonov realizacije V Podnartu je bila že pred vojno manjša tovarna za kozmetiko, ki pa je po vojni prerasla v pomembno kemično tovarno. Značilno zanjo je, da Kemična tovarna Podnart je organsko rasla skupaj z razvojem in potrebami naše industrije — predvsem kovinske, elektroinustrije in v zadnjem obdobju tudi elektronske. Na svoji poti, v času administrativnega gospodarjenja, se je prebijala brez določenih perspektiv Ln namenov in šele po letu 1952, ko se je osamosvojila in je kolektiv prevzel v lastne roke njeno usodo, je krenila na čisto svojstveno pot. Takrat je bilo v tovarni 22 ljudi, ki po svoji kvalifikacijski strukturi za tovrstno dejavnost niso obetali posebnih perspektiv. Kolektiv se je takrat odlo čil za samostojno programsko pot in odstopil od prvotnega programa,, od proizvodnje finih kemikalij za industrijske laboratorije, institute in podobne institucije. Ni imol dovoli surovin in niti ne aparatur, dosti pa sile in vo- lje. Odločil se je za proizvodnjo finejših kemikalij za površinsko obdelavo in zaščito kovin, kar je za tisto obdobje pomenilo korak nazaj. Vsa razpoložljiva sredstva je usmeril v razvoj lastnega strokovnega kadra, v nabavo naprav in modernizacijo proizvodnje. Danes stoji v Podnartu petkrat večja tovarna kot je bila pred vojno in bo njen kolektiv ustvaril letos okrog 30 milijonov N din realizacije. To pa ni niti tako mak>, če vemo, da je danes zaposlenih že okrog 140 ljudi s povsem obratno kvalifikacijsko strukturo kot pred 17 leti. Danes je v tovarni le deset ali 12 ljudi, ki niso strokoynjaki za tovrstno proizvodnjo. Kemična tovarna Podnart in njen kolektiv nista dosti poznana naši dejavnosti. Kolektiv se je zagrizel v svoje delo in načrte in jih neu- morno razvijal in ker praktično proizvaja le za potrebe indistrije, nima direktnega stika s široko potrošnjo, zato pa ima toliko pomembnejši neposredni stik. Vedeti moramo namreč, da praktično ni izdelka kovinske ali elektroindustrije, pa tudi elektronske in še nekaterih drugih panog, pri katerih ne bi bile uporabljene kemikalije iz Podnarta, ali pa jih ta tovarna dobavlja iz uvoza na osnovi poslovno tehničnega sode!o\anja s svetovno znano firmo Sel-rex v Ženevi. Sodelovanje z omenjeno firmo je narekoval nagel razvoj tovrstne industrije v svetu in še zlasti razvoj domače predelovalne industrije, švicarski partner je pravzaprav sam ponudil roko Podnartu, ki jo je sprejel in tako zagotovil prenekateri naši tovarni nemoteno obratovanje. Domači industriji je zagotovil take surovine, da je s svojimi izdelki lahko konkurenčna na vseh tržiščih, kajti kvaliteta postaja vse pomembnejše merilo za ugodno ponudbo. Danes v Podnartu lahko zagotovijo take preparate in kemikalije, ki jih zahteva najsodobnejša avtomobilska industrija, pa tudi najsodobnejša elektronika. Kemična tovarna Podnart je v zadnjem obdobju razvila tudi ga Ivano tehniko za ple- menite kovine, za zlato, srebro, platino in podobne. Danes oskrbuje v Jugoslaviji nad 300 tovarn, obrtnih delavnic in drugih odjevailcev. Hkrati z oskrbo kemikalij in preparatov so odjemalce in jih še seznanjajo z uporabo surovin. Izdajajo posebne kataloge in navodila. Za omenjeno firmo pa opravlja tudi vse servisne usluge pri nas in uporabnike seznanja s kompletno tehnologijo. Tovarna si je pridobila tak sloves, da praktično danes v Jugoslaviji nikjer več ne razvijajo galvanizacij, da ne bi pri tem sodelovala Kemična tovarna Podnart. Tu nastanejo prve ideje in načrti. Tako je prehojena pot majhnega kolektiva iz Podnarta potrdila pravilnost svoje odločitve. Uspel je razviti pomembno proizvodnjo, vzgojiti dovolj kadra, opremiti laboratorije in proizvodne obrate. RADOVLJICA Načrtna modernizacija proizvodnje Tekstilna tovarna Sukno v Zapu/.ah ima že dolgoletno tradicijo v tekstilni stroki. V Jem kolektivu dela danes 320 'Judi, ki so lani ustvarili 23 Tek stilna tovarna Sukno fcapuže milijarde S dinarjev, medlem ko letos računajo na povečanje na 3 milijarde S din. Sploh pa se lahko v Suknu pohvalijo, da se njihova realizacija že nekaj let stalno povečuje. Pri i cm ima gotovo največjo zaslugo modernizacija proizvodnje, deloma pa tudi dejstvo, da so skoraj vso proizvodnjo strnili na enem prodoru. S tem so seveda odpadli precej visoki transportni stroški, povečala sc je produktivnost in tudi kvaliteta sc je močno izboljšala. Skratka od leta 1967 Sukno v Zapužah nenehno napreduje. Tako so v lem obdobju dali za nove statve, stroje za navijanje in sukanje ter stroje za oplemenitenje tkanin več kot 200 milijonov S din. Že septembra bodo začeli gra. diti tudi novo predilnico za česano volneno' prejo. Predilnica bo imela okoli 4000 vreten, zaposlovala bo 80 delavcev, njena proizvodnja pa bo okoli 500 ton česane volnene preje, ki jo bodo delno porabili v sami tovarni, delno pa trikotažne in volnar-ske tovarne. Kot računajo, jih bo nova predilnica veljala okoli milijarde s din. Poleg sredstev za modernizacijo, podjetje vsako leto nameni precej sredstev za izobraževanje, saj vsako leto razpišejo štiri štipendije. Podjetje ima tudi svoj počitniški dom v Novigradu in zaposleni vsako leto dobe regres za dopust. V Suknu v Zapužah skrbe tudi za stanovanjske probleme svojih zaposlenih. Imajo poseben pravilnik, ki določa, da lahko dobi zaposleni član kolektiva do 4 milijone S din posojila za gradnjo stanovanjske hiše. Lani in letos je to posojilo dobilo 25 zaposlenih. V. G. V NEKAJ STAVKIH Bohinj — V izpraznjenih spodnjih prostorih krajevne skupnosti, kjer je imelo svoj prostor podjetje Modna oblačila, so si mladinci Bohinjske Bistrice uredili svoj klub. Odprli so ga za dan borca. Stole so dobili aa osemletki, mize pa v gostinskih podjetjih. Imajo tudi svoj magnetofon, ki so si ga kupili z denarjem, ki so ga dobili s prodajo lesenega mlaja. Mentor kluba, Franc Fistcr, jim je pomagal tudi pri sestavi obsežnega programa. Bohinjska Bistrica — Bohinjska Bistrica je znan letoviški kraj, saj je v neposredni bližini Bohinjsko jezero, Vogel; od tu pa jc^tudi najbolj položna pot na Triglav. Z razvojem cestnega prometa pa se je zelo zmanjšala pomembnost bistriške železniške postaje Da bi krili stroške bohinjske oz. goriške železnice, jc ZZTP, v sodelovanju z občinsko skupščino Radovljica, sklenilo urediti na 1200 m visoki Kobli zimsko športni turistični center z vlečnicami z bohinjske železniške postaje. Trgovsko podjetje Savica se je odločilo, da bo postavilo novo bencinsko črpalko nasproti sedanje. Tu je namreč zelo velik naval, zlasti ob sobotah in nedeljah. Gradbena dela bodo opravili delavci podjetja Obnova, montažo pa strokovnjaki podjetja Pctrol. Turistično društvo Bohinjska Bistrica ima svojo recepcijo sredi vasi v novi leseni paviljonski zgradbi ob Tržnici. Zasebniki v naselju razpolagajo z nekaj nad 40 ležišči. Razen recepcije imajo tudi menjalnico in prodajalno spominkov. Imajo dovolj prospektov iz vseh krajev Jugoslavije, največ seveda iz bohinjskega kota. % Bohinjska Bistrica — Na voljo imajo nad štirideset ležišč, ki doslej zaradi hladnega in deževnega vremena niso bila zasedena. Upajo, da bo z lepšim vremenom prišlo tudi več turistov. Zato so poskrbeli za bogato izbiro razglednic in spominkov ter za možnost menjave tujih valut. B. B. TRŽIČ Veletrgovina Mereator iz Ljubljane bo letos proslavila 20-letnieo delovanja na področju b'af.ovnega prometa. Da to trgovsko podjetje upravičeno nosi naziv —- veletrgovina, — dokazujejo podatki, da imajo trenutno 3C4 prodajalne s 67.000 kvadratnimi metri poslovnih in skladiščnih prostorov in da v okviru svojih dvajsetih poslovnih in obratnih enot delujejo na območju 18 občin v naši republiki. Njena dejavnost pa ni omejena samo na trgovino na debelo in na drobno, temveč se ukvarja tudi s posredovanjem mednarodne menjave blaga, proizvodnjo in predelavo živil, gostinstvom in ima lastni en-gineering za trgovinske, gostinske in poslovne objekte. Veletrgovina Mereator iz Ljubljane ima tudi svojo tovarno za klanje živine in predelavo mesa — TMI (tovarna mesnih izdelkov), obrat za predelavo in embaliranje živil in svojo hladilnico. Poleg tega imajo svoja predstavništva v Skopju, Zagrebu in Beogradu. ™"----j Petletni razvojni program Samoupravni organi tega velikega trgovskega podjetja so letos sprejeli petletni razvojni program podjetja, s katerim naj bi povečali prodajne površine /a 100 odstotkov, v enakem sorazmerju pa se bo povečalo tudi število zaposlenih. Glavna usmeritev razvojnega programa je gradnja modernih samopostrežnih trgovin in blagovnic. Med temi objekti bo gotovo največja blagovnica, ki jo sedaj grade v Novem Beogradu. Omenjena blagovnica bo imela 3.000 m1 prodajnih površin, gradnja pa bo končana prihodnje leto in jih bo veljala 200 milijonov N dinarjev. Omenimo naj še, da je v Mercatorju zaposlenih 2.700 delavcev in šc 314 učencev v gospodarstvu. 304 proclafalne s 67.000 m2 površine Za občinski praznik predstavljamo 24 PRODAJALN V TRŽIŠKI OBĆINI Ena izm< d dvajsetih Mereator jevih poslovnih in obra'nih enot je trgovsko podjetje Preskrba iz Tržiča, ki ima v tržiški občini 24 trgovskih lokalov in enega v Kranju. Kolektiv Preskrbe je v treh letih, kolikor časa so pri Mercatorju, odprl pet novih prodajaln, ki so jih zgradili z lastnimi sredstvi. Poleti tega, da bodo za letošnji tržiški občinski praznik odprli novo Samopostrežno trgovino na Deteljici ob avtocesti s 440 m' prodajnih in skladiščnih prostorov, ima Mereator v načrtu, da bo že do prihodnjega občinskega praznika odprta nova blagovnica pri stolpnici ob Cankarjevi cesti v TriiČU. Omenjena blagovnica bo imel* 1.600 kvadratnih metrov prodajnih in skladiščnih prostorov in z njo sc bodo te površine povezale na 5000 kvadratnih metrov in bo tako :>d padlo na vsakega občana tržiške občine pol kvadratnega metra prodajnih površin. Zanimiva je tudi ugotovitev, da se blagovni promet v tržiški občini odvija v 64 objektih, od tega pa jih ima Preskrba kar 24. Po k usnja KAVA mereator VABIMO VAS NA OTVORITEV NOVE SAMOPOSTREŽBE MERCATOR V TRŽIČU OB AVTOCESTI, KI BO V TOREK, 5. AVGUSTA OB 8. URI. OB OTVORITVI BO TUDI BREZPLAČNA POKUŠNJA KAVE MERCATOR, IZDELKOV TOBAČNE TOVARNE LJUBLJANA IN ALKOHOLNIH PIJAČ DANA. DELOVNA SKUPNOST VELETRGOVINE 'I in njena poslovna enota Preskrba Iz Tržiča iskreno čestitata občanom TRŽIŠKE OBČINE ZA NJIHOV PRAZNIK Tedni Po svetu MOSKVA, 26. julija — Tudi sovjetski znanstveniki so po dolgem molčanju pozdravili uspeh ameriških vesoljcev ob njihovem izkrcanju na Luno. V Sovjetski zvezi so poudarili, da je uspeh Apolla H plcd desetletnih naporov in ogromnih investicij. CELJE, 27. julija - Na železniški progi Zidani most— Maribor se je v Rimskih toplicah pripetila huda prometna nesreča. Trčila sta dva tovorna vlaka BONN, 28. julija — Med obiskom državnega sekretarja za zunanje zadeve Mirka Tfepavca v Zvezni republiki Nemčiji so podpisali tudi sporazume o kulturnem in znanstvenem sodelovanju, o ustanavljanju informacijskih centrov v Jugoslaviji in ZRN ter o socialnem zavarovanju jugoslovanskih delavcev. LONDON, 29. julija — Med ol$skom v Veliki Britaniji je za nekaj dni izginil sovjetski Pisatelj Anatolij Kuznecov. Kasneje je sovjetski pisatelj zaprosil za britanski azil. SA1GON, 30. julija — Ameriški predsednik Nixon je nepričakovano obiskal južno-vivi uunsko prestolnico, vendar se je njegov obisk orne-J>1 le na šest ur. Med kratkotrajnim obiskom se je Ni-XQn pogovarjal z južnovlet-namskun premierjem Thieu-Mil o novem umiku ameriških čet iz Južnega Vietnama. PASADENA, 30. julija — Ameriški znanosti je spet uspel velik podvig. Vesoljska ladja »Marlner 6« je namreč Posredovala televizijske posnetke Marsove poviši ne. strokovnjake so presenetiti Jasni televizijski posnet-•JJ ki bodo pomagali razrešili številna vprašanja o tem Planetu. ^SKOPJE, 31. julija - Med Htovini Gostivarom je na železniški progi motorni vlak trčil v dva vagona — cisterni, sta se odpeli med premi-kai\km na gostivarski želez-n,s'. Letališiki P'ostori niso mogli sprejeti yseh obiskovalcev. V stavbi j1^ okrog nje se je kar trlo J udi, pa tudi uslužbenci so fneii polne roke dela, saj so **-Mala pristajala in vzletava^ va drug za drUgim p°sebno privlačen je bil pristanek Boeinga 707 - 320 C last kanadske letalske druž be VVARDAIR CANADA LTD. ki je iz Toronta pripeljal 192 izseljencev. Le-fci bodo ostali v domovi.ni do 9. septembra Na letališču so nam povedali da je letak) razdaljo od Toronta ck> Ljubljane prevozi lo v osmih uraJi in to v ču do \ i tem vremenu. Isto letalo je vzletelo ob enajstih. S 194 izseljenci se je vračalo v Toronto. Čeprav je veličina Boeinga zasenčita ostala letala na brniškem letališču, se je v sredo razen izseljencev dvignilo v zrak šc 210 potnikov, ki so leteli v Beograd, Pulj ki Amsterdam. J. Košnjek sredo *n«,~~,TJ -'e na letališče Brnik pripeljala skupina izseljencev Iz Kanade z orjaškim Boein-KOn» 707-320 C. - Foto: F. Perdan Za tradicionalni XIX. mednarodni gorenjski sejem, ki ga bodo odprli prihodnji petek v Kranju, pripravljajo še zadnje razstavišene prostore. Kot računajo, bo na sejmu sodelovalo več kot 350 razstavijalcev. — (vg) foto: F. Perdan krka ODDELEK ZA ZDRAVILNA ZELIŠČA NOVO MESTO Nabiralcem zdravilnih zelišč SPOROČAMO, DA ODKUPUJEMO LETOS NAD 100 VRST RAZNIH ZDRAVILNIH ZELIŠČ Na vašo željo vam pošljemo cenik. Odkupujemo tudi SUHE GOBE in SUHE LISIČKE, ki jih prevzemamo po kvalitetah in po najvišji dnevni ceni. LEPŠE BLAGO — VIŠJA CENA! Poleg plačila za oddano blago zahtevajte za vsakih zasluženih 50 dinarjev (5000 starih dinarjev) še nagradni kupon, s katerim boste soudeleženi pri VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU 23.11.1969. Glavni dobitek je AVTO ZASTAVA 750. Razen tega vas čaka še 199 bogatih nagrad! Čim več nagradnih kuponov boste zbrali do 31. oktobra 1969, tem večja je možnost, da postanete srečni dobitnik lepih nagrad. V krajih, kjer kmetijske zadruge ne odkupujejo zdravilnih zelišč za našo tovarno, VABIMO K SODELOVANJU AGILNE ORGANIZA TORJE za nabiranje in odkup zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev. Dobro organizirano nabiranje zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev vam nudi ugoden zaslužek. Za vsa pojasnila in navodila sc obračajte direktno na naslov: KRKA, tovarna zdravil, oddelek za zdravilna zelišča, Novo mesto, Novi trg 9, telefon 21-304 TRANST URI ST — Hoteli Bohinj — Bohinj Obiščite DANCING BAR. Vsak dan (razen ponedeljka) od 21. ure dalje v Hotelu JEZERO v Bohinju igra kvartet pod vodstvom Julije Pascu. l/koristiti- prijetno vožnjo PO NOVI CESTI BLED—BOHINJ 74 Od 16. do 31. julija se je v Tržiču mudila skupina francoskih mladink in mladincev iz tržiške-ga pobratenega mesta Sainte Marie aux Mineš. Francoski brigadirji so skupaj s tržiškimi mladinci pomagali pri gradnji vodovoda Ravne — Tržič. — (vg) foto: F. Perdan Francoski brigadirji v Tržiču Pred kratkim je v Tržič dopotovala skupina 16 francoskih mladincev in mladink iz pobratenega mesta Saimte Marie aux Mineš. Mladi Francozi so s svojimi tržiškimi vrstniki kopali jarke za vodovod Ravne-Tržič. Omenimo naj, da so od 2. od 15. julija sodelovali v mladinski delovni akciji v mestu Saimte Marie aux Mineš tudi tržiški brigadirji, in sicer 12 mia- | dincev iz tržiške tovarne kos in srpov in iz tovarne Peko. I Francoski brigadirji so v Tr- j žiču delala do konca julija, j Tržičani so v Franciji ravno i tako pomagali pri gradnji vo- i dovoda kot francoski mladin- j ci v Tržiču. Mladinci in ml a- j dimke iz Sainte Marie a.ux Mineš iz Tržiča so delali vsak I dam od sedmih do trinajstih. | Francoske brigadi rje je sprejel tudi predsednik skupščine občine Tržič Marjan Bizjak. Ogledali pa so si tudi mesto, tržiški muzej in obiskali Zelenico ter Dalžano-vo sotesko. Za dam vstaje so francoski in tržiški mladinci priredili pod Storžičem piknik. V. G. V Kranju so že dlje časa na obisku francoski in angleški mladinci. Na sliki je letošnja skupina mladih iz Oldhama. — Foto: F. Perdan 1 Mereator OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU POHIŠTVO elektrogospodinjski in elektroakustični aparati, šivalni stroji — na kredit — brez porokov REKLAMNE CENE • BOMBAŽNE TKANINE s 30 " u popustom DEGUSTACIJA KAVE MERCATOR i Festival ali revija? Pulj — 31. julija — Festival, ki ni več festival, pač pa pregled, revija, trgovina utruja. Utruja tiste, ki so prišli, da bi pokazali, kar so naredili v preteklem letu in utruja tiste, ki zdaj vrednotijo, merijo in cenijo njihovo delo. Zakaj? Predvsem zato, ker je festivalski program prenatrpan. Četudi ni ne tiskovnih konferenc, ne simpozijev ne banketov, pač pa samo filmi, ki se iztekajo prek platna v areni in v festivalni dvorani, so videti obrazi kritikov in vseh, ki so se zbrali okoli tridesetih filmov, utrujeni .nenaspani in nekoliko otopeli. Spominjam se zadnjih dveh festivalov in kolikor bolj razmišljam, se mi zdi, da zdaj — letos ni več Pulj tisto, kar je bil. Tu zdaj vsi le hite, hite v dvorano dopoldne, hite na kosilo in plažo ,pa spet hite v areno zvečer. Dan je dolg. Jutranje projekcije se začno ob 9.30 in končajo okoli 13. ure. Popoldanske projekcije so ob 17. uri, večerne pa ob 20.30. Pet filmov na dan! Vse kar je bilo posneto ,vsi fiilmi, ki so bili /.montirani in izgotovljeni do prve zvočne kopije, od Ljubljane pa do Skopja v sezoni 68/69 so tu, v Pulju. Vsem na ogled in vsem v oceno! Naslovi filmov se mešajo v glavah in spremljevalcu še zdaleč ni mogoče izoblikovati kritičnega in poglobljenega odnosa do posameznega filma. Zakaj? Preprosto zato ne, ker ni časa, da bi človek lahko razmišljal. Sediš in gledaš. Osem, deset ur na dan! In povrhu vsega tu še vročina, ki izvablja iz telesa pot in utruja. V Pulju je letos dvanajst novih režiserskih imen. Zdi se, da je Zelimir Žilnik tisti, ki bi mu šla nagrada debitanta, seveda, če bi jo Žiriji podeljevala. Njegov film Zgodnja dela smo videli v prvih dneh festivala. Žilnik je mlad, pa je že dobil pred kratkim nagradi v Berlinu. Zgodnja dela, ki so doslej izvala v jugoslovanskem tisku toliko prahu je film, ki je kljub svoji kritičnosti do družbe, narejen z ljubeznijo, pogojen v notranji nuji, ki venomer sili filmskegaustvar. jalca k delu in vizuelnemu upodabljanju svojih misli. Žilni k snema, ker je živo prisoten v prostoru, kjer živi. Njegov film je film o politiki, film o mladih ljudeh, ki hodijo i/, vasi v vas, da bi re\olucionirali okolje in sami m'h- in Kii j v Revolucija, je j n.i^uiii) koiuala! Čas zanjo /daj nj primeren. Marsikaj pa, pravi žilnik, bo vendar treba spremeniti. Toda najprej bomo spremenili revolu-eijo njeno bistvo. Ideali in ideje, jo pogojujejo. Reenil nost na drugi strani jo onemogoča, Puške in mitraljezi in politični govori niso \ee . revolucija. Žilnik je stopil zaradi svojega filma pred javnega tožilca, ki je film najprej prepovedal, potlej pa celo dovolili da se prikaže v Berlinu. V torek zvečer je Aleksander Petrovič (Zbiralci perja) pokazal v areni svoj novi film. Začuda, brez velike reklame, brez plakatov, fotografij, brez škandalov in velikih napovedi. Kmalu bo propadel svet je film, ki je na moč podoben Zbiralcem perja. Zdaj Petrovič ne pripoveduje o Ciganih, pač pa o svinjskem pastirju v naši vojvodinski vasi. Film, ki ima moderno strukturo, je to. Toda zdi se mi, da je Petrovi* čeva resničnost .njegova vsa-jenost v okolje kmetij in vasi tu nekoliko folklorna. Vse je akademsko in četudi so ljudje umazani, čeprav žive bedno življenje na vasi, je V tem nekakšna lepota. Tako kot Petrovič, ki ni več zanimiv kot je bil, tako tudi Anton Vrdoljak s f'l" mom Ko slišiš zvonove išče lepoto v blatu, življenjskem dnu. Vrdoljakov film smo v Kranju že videli in tudi pisal sem že o njem. Trdijo, da bo dobil nagrado. Morda. Dobil jo je tudi v Moskvi. Arena ploska! Čudno? Pravzaprav ne! Prejšnja leta so se gledalci razburjali, letos navdušeno slede filmom? Zakaj? Zato ker so producenti odločali, katerega svojih fij" mov bodo prikazali v areni. In producenti vedo, kaj 91 publika želi. Radivoje Lola-Lukić je bil gledalcem dobro znan in njegovemu filmu Bog jc umn zaman so navdušeno sledil'-No, film je prav zelo za ni m J v in vseeno bi bilo, če bi ga ne videl L Festvala kot jc bil, zdaj več. Celo vrsto posamezni** filmov bi moral še ocenita pa žal, to ni nepotrebno, nC mogoče. Za jugoslovanski film in njegov razvoj ni*0 pomembni. Veliko milijonov pa je bilo zanje potrošeno & ko razmišljam, da je pot teb' no za film sto milijonov, pro* den zagleda svet, sc mi zavrti. Da, dobesedno zavrti. Le*' na produkcija tridesetih til' mov pri nas rodi le pet, šcst filmov, ki lahko velike proizvodne stroške zagovarjajo 5 svojo umetniško vrednostjo in suficitom pri prodaji. Tn kaj? Ne le letos, ttfij prihodnje leto bo tako. Prt* nami je še trinajst filmov-Kakšnih? Kdove? Med njim* sta tudi Sedmina MatjaM Klopčica in Peta zaseda Frafl* četa Kosmača. Slovenski de* le/, s tremi filmi na festiV*" lu je majhen in ker geni tii filme že videl, lahko 'c zdaj zapišem tudi precej P? pomemben. Prostor, ki ga Je svojčas imel, je izgubil. Slednja Ugotovitev, bo '"T izogtbno motala rod 1 1 ''['■ š! janje o slovenski fih»'sk produkciji. Božo 8praJ« GOSTILNA "Manjl" S\„ mM Oglejte si izredno lepo sotesko na poti v KORTE (Trogern) #J Trogernerklamm in obiščite gostilno FRANZL — samo 11 km od Železne Kaple BUTA CAMPLIN — AVTOPLIN Kraj polnjenja: Kamping v Zaki — BLED PLINARNA LJUBLJANA, Vodovodna cesta (za Litostrojem) telefon 316-798, 315-759 CAMPLIN - AUTOGAS Fiihlungsstelle: Camping in Zaka — BLED PLINARNA LJUBLJANA, Vodovodna cesta (hinter Litostroj ) Telephon 316-798, 315-759 GOSI PO domača hri.na TO izbrane pijače KI prenočišča VABLJENI vsakdan mm Hotel in restavracija PLANINKA Kamnik Visitateci. Ci prenderemo premura di servirl bene. Cucina casalinga e vini della Slovenia. •••••••••••«•«•••••1 Alp Pension HERLEC ELA IN ROMAN TUPALICE 38 P. PREDDVOR Obiščite nas — domača hrana — pristna kapljica — Pension od 30 do 35 N din Gorska vodniška služba !L£ M L E C NIK Prijazno vas vabi O O S T I L N A Kirochentauar — Kožat , ,.___ 15 Km od ljubeljskega prodora ob cesti v Celovec • avtomatično kegljišče • kopalni bazen O ugodna menjava • solidna postrežba • zmerne cene • govorimo slovensko obiščite KOMPAS G A R N I HOTEL KOMPAS Z AVTOMATSKIM KEGLJIŠČEM IN RESTAVRACIJO NA LJUBELJU. Z? reprezentance podjetij dajemo posebne popuste. Vabi Kompas GARNI HOTEL BLED in Kompas MOTEL KRANJSKA GORA BIETET IHNEN ZUM ANKAUF Frottiere in m — Badefrottiertiicher fur das Haus und die Rei-se — Krawatten aus Svnthelik nach neue-ster Mode. Alles das steht Ihnen zur Verfugung in un-serem Geschiift in Kamnik kamnih ESDCHEN S1E MODEGESCHAFT Q$&utique Ljubljana, Miklošičeva c. 5 KOTEKS — TOBUS LJUBLJANA VOSNJAKOVA i Se priporoča in vabi v svoje sodobno opremljen« sobe in apartmaje Prijetne restavracije, restavracijski vrt in terasa. Velika izbira kulinaričnih specialitet in odlična vina. V dancing baru ples, glasba in mednarodni artistični program. Lastni parkirni prostori in garaža. Za obisk se priporoča Hotel LEV Ljubljana tel. 310-555 telex. 31-350 »9< Erholungsheim Ribno bel Bled ladt Sle ein. Erstklassige Kiiche, Zimmer. schone Ungebung OBIŠČITE GOSTILNO Weitzer žel. Kapla — Eisenkapel # espiesso f) avtomatično kegljišče # govorimo slovensko Obiščite BISER HORTIKULTURE ARBORETLM VOLČJI POTOK PRI KAMNIKU MEDNAR OD IM GORENJSKI I V KRANJU, OD 8. DO 19. VIII. 1969 PODJETJE ZA PTT PROMET V KRANJU PONOVNO RAZPISUJE vpis učencev 1. letnik šole za telekomunikacije v Ljubljani (smer tt mehanik in tt monter) za šolsko leto 1969/70 Pogoji za sprejem so naslednji: L uspešno dokončana osemletka 2. starost do 17 let. Kandidati morajo opraviti pismeni sprejemni izpit iz slovenščine in izpolniti test za ugotovitev splošnega znanja iz matematike in fizike, šolanje traja 3 leta. Po končani šoli si absolventi pridobe poklic kvalificirani tt mehanik oziroma kvalificirani tt monter. Prošnje za sprejem morajo kandidati vložiti pri našem podjetju najkasneje do 20. avgusta 1969. Prošnji, kolkovani z 0,50 din je treba obvezno priložiti: a) spričevalo 8. razreda osemletke b) rojstni list c) zdravniško spričevalo d) mnenje osemletke o učencu. V prošnji je navesti socialno in premoženjsko stanje, poklic staršev in kraj bivanja. V času šolanja prejemajo učenci štipendijo našega podjetja v višini din 240.— mesečno, šola ima svoj internat. V šolanje se sprejemajo samo moški kandidati. Prednost imajo učenci z boljšim šolskim uspehom. Stanovanjsko podjetje škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto HIŠNIKA — KURJAČA za stanovanjske stolpnice v škofji Loki pogoji: a) polkvaliftcirani delavec elektro, kovinske aH vodovodnoinstaiLa-terske stroke z izpitom za kurjača; nastop službe 15. X. 1969. b) isto kot pod a) brez izpita, nastop službe po dogovoru. c) telesno zdrav. in duševno Na razpolago je dvosob-,no bišmiško stanovanje. Interesenti morajo vložiti svoje ponudbe pismeno in osebno do 20. VIII. 1969 na gornji naslov. Kadrovska komisija Tovarne obutve PEKO Tržič RAZPISUJE za šolsko leto 1969/70 naslednje štipendije dve za študij na ekonomski fakulteti eno za študij na fakulteti za naravoslovje in tehnologjio — oddelek za kemijsko tehnologijo eno za študij na fakulteti za arhitekturo« gradbeništvo in geodezijo — IV. letnik eno za študij na višji šoli za socialne delavce eno za študij na tehniški srednji šoli — kemijski oddelek dve za študij na ekonomski srednji šoli dve za študij na dveletni administrativni šoli Prosilci za štipendijo morajo poleg prošnje priložiti še: potrdilo o vpisu ali opravljenih izpitih oziroma zadnje šolsko spričevalo, izjavo, da drugje ne prejemajo štipendije in potrdilo o premoženjskem stanju. Prednost pri dodeljevanju štipendije imajo študentje višjih letnikov. Prošnje sprejema kadrovski oddelek tovarne obutve PEKO Tržič do vključno 18. avgusta 1969. leta. Zlata kvalitet zlata trad ŽE PRED 40 LETI JE BIL ZLATNIK NAJBOLJ CENJENA NAGRADA ZA ZVESTOBO TRADICIONALNI KVALITETI. ZLATNIKI VAS ZNOVA ČAKAJO V PRALNIH MILIH. Drage gospodinje, morda je prav v vašem, zlata nagrada! Že vnaprej* se vam zahvaljujemo za kraiko sporočilo o najdbi zlatnika. Vsak mesce nadaljuj« tradicijo 200 zlatnikov vpraN rtih* milih. Zlatniki io Iz 14-karatrtega. zlata In vsak tehta 8 gramov. % PRESENEČA In memoriam Joža Vari st V Glasu, v rubriki Gorenjski kraji in ljudje, smo 1. marca letos objavili zadnje, osemindvajseto nadaljevanje zanimivih spominov »Iz zgodovine železarstva v Kamni gorici«, ki jih je Posebej za naš list napisal Joža Vari starejši z Jesenic. Pisca teh člankov, Joža Varla, zdaj ni več med nami. Pred nedavnim, 16. julija, je umrl, prekmalu, v 72. letu starosti, Poln volje in načrtov. Njegovo življenje, ki je bilo od mladih nog trdo garanje, se je izteklo. Se pred nekaj meseci, ko je zbiral gradivo in pisal zadinje strani svojih mladostnih spominov za našo rubriko, je bil [ ves v ognju, ko smo mu sporočili , kaj naj še napiše, kaj W bilo še zanimivo razen ti- stega, kar je napisal že sam. Pridno je zbiral gradivo, odšel v svoj rojstni kraj, v Kamno gorico, in nam pravočasno poslal, kar smo želeli in kar je obljubil. Joža Vari st. se je rodil 14. novembra leta 1897 v Kamni gorici. Življenje je bilo takrat drugačno kot je danes. Komaj 7 let je bil star in že je delal v vigencu, že je koval žeblje. Moral je. Moral je pomagati mami, če so ho- j teli živeti. V 5. nadaljevanju svojih spominov je v Glasu dne 6. novembra 1968 zapisal: »Moj oče je delal v jeseniški tovarni že deveto leto, ko nam je nenadoma umrl in zapustil materi štiri nepreskrbljene otroke; najstarejši je imel komaj osem let. Mati je takrat delala žeblje pri delodajalcu Bajželjnu, ki ga je po smrti očeta okrajni glavar j postavil za jerofa, danes bi bi rekli oskrbnika oz. namestnika očeta. Ta namestnik pa nas je samo izkoriščal in nas pretepal, ker mu nismo nikoli dovolj naredili, zakaj takrat smo morali tudi otroci že zelo zgodaj delati v vigencih. Vendair je prišlo tudi temu konec. Leta 1907, ko je brat ravno izpolnil dvanast let, je prišel delodajalec Bajželj že zjutraj v vigenc. Ker smo otroci hodili delat nekoliko pozneje kot odrasli ljudje, je imel brat narejenih šele nekaj žebljev; delodajalec ga je zato začel pretepati. Brat pa se mu je na začudenje vseh postavil po robu in zakričal nad njim: »Od danes najprej nas ne boste več pretepali!« Potem je zalučal svoje kladivo skozi okno v vodo. Isto je storil tudi z materinim in mojim kladvom ter dejal: »Od danes vas ne priznavamo več za jerofa in tudi pretepali in odirali nas ne boste več!« Tako smo ta vi-genc za vedno zapustili.« Tako je bilo takrat, da, ko je bil pokojni Joža Vari mlad. V spremnem pismu, ko nam je poslal začetke svojih spominov, piše, da je o tem začel premišljevati zdaj, na stara leta, pa je zapisal, da se ne bi pozabilo in da bi današnja mladina vedela, kako so živeli in delali njihovi očetje in stari očetje. Da bi vedeli, da bi se kdaj spomnili! Leta 1915, med prvo svetovno vojno, je Joža Vari dobil prvo redno zaposlitev v takratni Kranjski industrijski družbi (KID), po vrnitvi iz avstrijske vojske pa je bil aktivan Makitrov borec za slovenske severne meje. Nekaj let je potem delal v Kropi, leta 1928 pa je spet nadaljeval delo v KID na Jesenicah, in sicer v hladni valj arni v predelovalnih obratih, kjer je bil zaposlen vse do upokojitve leta 1953. Že pred začetkom prve svetovne vojne se je namreč z družino preselil na Jesenice, kjer je potem živel in zdaj tudi umrl. Joža Vari je bil zelo aktiven, delaven človek, že s 14. letom je postal član gasilskega društva v Kamni gorici in gasilstvo je bilo potem njegov konjiček vse do smrti. Bil je najstarejši član gasilskega društva Jesenice-mssto. Dolga leta je bil referer.t za kulturo in prosveto v društvu in pozneje pri občinski gasilski zvezi. Prejel je štiri visoka gasilska odlikovanja, veliko je pisal o gasilstvu in njegovi zgodovini, med zadnjo vojno pa je bil aktivist OF in tudi član terenskega odbora OF. Kot človeka in kot sodelavca Glasa bomo Joža Varla ohranili v trajnem spominu. Andrej Triler > Gorenjski k: raj i in ljudje Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 22 — Težko življenje je živela, čeprav bi ji po zunanjosti tega človek ne prisodil. Sele v pogovoru, najsi bo še tako bežen, ti ljudje odpro dušo. In šele takrat vidiš, da je sleherni človek kakor knjiga. Pogovor ti jo odpre. Ti pa začneš hrati. Bereš tisto, kar je v besedah, pa tudi Vst°. kar je zapisano samo v očeh. Vsak človek je povest, ta samo za drobno črtico ali drobno Povest, oni drugi za debelo knjigo ali celo za več debelih knjig. In ta žena mi je samo bežno Pripovedovala, ko sem jo vprašal, če je Tržačan-*a. tržaška Slovenka, da je svojčas živela v Trstu in to ne samo enkrat, marveč trikrat. Pryič, ko je zahrepenela po svetu in jo je pot Prinesla iz neke breginjske vasi v Trst — mlado drobno šiviljo, skoro še otroka, ki je samo delal m stradal, da bi si prihranil kako kronico. Potem je delala kot sobarica pri nekem generalu, dokler je ni pot ponesla v Graz kakor toliko naših deklet. V gostilnah je delala kot pomožna D'agajiničarka, se zaljubila v nekega tiskarskega stavca, se poročila, postala socialistka, potem Pa se je začelo njeno romanje iz mesta v mesto, od katerih ji jc ostal Trst v najlepšem spominu. Samo v Trstu je bila srečna. Ni rekla Žal besede čez moža, v duši pa sem ji videl, da jc moral biti prav njen mož izvir njenega ll Pl ion ju. Veš, moški smo včasih čudni, ne glede ali smo samci kakor jaz ali poročeni. Bogvc, kakšen človek je bil tisti tiskarski stavec? Morda je bil tak kakor jaz, ko sem pobegnil svoji dunajski nevesti skoro izpred samega oltarja. pa saj sem ti že pripovedoval o tem? — je vprašal, a vseeno začel vnovič pripovedovati o časih, ko je živel na Dunaju in stanoval pri neki vdovi. O tej vdovi so Zofki pripovedovali tudi nekateri Janezovi znanci in namigovali, da je imel prvotno simpatijo do nje in celo intimne stike, vendar Zofka tega ni verjela in ne verjame še danes. Janez bi ji drugače povedal, saj ni znal nobene reči zapreti vase in jo skrivati pred drugimi. Vdovino dekletce se je še napol otrok zagledalo vanj in kc jc izpolnilo dvajseto leto, je začela tudi Janezu ugajati. — Pomisli, obe sta me imeli za imovitega ženina. Res je, takrat sem veliko pisal in tudi honorarji so prihajali v hišo mnogo pogosteje kakor danes, pa v resnici nisem bil prav nič bolj bogat. Denarja ne znam obračati. Kadar ga imam, navadno nc mislim, da ga jutri ne bom imel. Ti me najbolje poznaš. Kolikokrat si že stala zame v dobro, ko so druge natakarice sitnarile, naj plačam, pa sem zaman obračal žepe v misli, da bi moral šc imeti kje kako krono ali goldinar. — Vselej si mi vrnil. Nikoli te ni bilo treba terjati. — To je res! Svoje dolgove sem znal vselej na pamet, — je pomežiknil, zgornja ustnica pa mu je vztrepetala, kakor že mnogokrat, tako da je bilo to zanj, za njegov obraz, že nekaj značilnega, zaradi česar mu je včasih rekla »zajček«. — Sicer pa mi nisi bil nikoli veliko dolžan. Pravzaprav mi sploh nisi bil. Toliko svojih knjig si mi dal. Nobene nisem kupila. — Se to bi manjkalo, da bi ti, moja prijateljica, kupovala moje knjige? A pustiva to — je zamahnil z roko in poslal nenavadno resen in zamišljen in govoril o svoji dunajski ljubici in sc nenadoma začel obtoževati, ker jo je na tak ne-lep , a za dekle prav gotovo nečloveški način, zapustil. Bila je v resnici zlata duša, ki je pazila nanj, kadar jc pisal. Poznala je njegovo čud in trenutke, ko začne pisatelju delo presedati in ko potrebuje dvakraten napor za dosego ustvarjalne osredotočenosti, napor, ki je mučnejši od pisanja samega, muka, pred katero bi pobegnil še tako dober in vztrajen pisatelj in odložil delo na »pričakovanje trenutka«, ko mu bo delo »teklo« kar samo od sebe. V takih »brezvoljnih« trenutkih, ki včasih lahko trajajo tedne in mesece in ki si jih pisatelj, ki je primoran živeti samo od svo- jega pisanja, ne more privoščiti, vsaj med Slovenci ne, je vse odvisno od okolja, najbližjega okolja, v katerem pisatelj živi in ki mu lahko osredotočenost na delo popolnoma poruši ali pa mu s poznanjem pisateljeve ustvarjalne nravi in za »normalnega« človeka čudnih in »nenormalnih pisateljevih navad ali celo »razvad« pomaga premostiti trenutke »nemoči« in omrtvelosti ter tako pospešiti ustvarjalni »trenutek« da pero zopet steče. In njegova dunajska ljubica (je pripovedoval) je to znala. Ko je videla, da seda k pisanju, ga je zastavila s stoli in mizami in ga »zabarikadirala« ,da ni mogel »pobegniti«, potem pa pazila na tišino, da ni čutil prisotnosti nikogar razen oseb, ki jih je s vojim pisanjem »oživljal«, dihal, živel, delal, ljubil in trpel z njimi, jim iz svojih spoznanja in najbolj skritih kotičkov svoje duše dajal dušo in življenje. — Da, ona je znala. Jaz pa sem jo zapustil kot kak izprijen falot. Za ljubezen sem ji vračal neljube/en. Mislil sem, da je sploh ne ljubim. Mogoče bi je res ne mogel nikoli ljubiti z dna srca, ker sem v srcu ljubil Heleno ali vsaj mislil, da jo ljubim, ker mi je bila nedosegljiva lepota, poezija, nikoli do kraja izpeta, nikoli do kraja najdena ... Hrepenel sem za pesniško ljubeznijo, ta pesmijo, za dekletom, ki ga ni, ali pa je kot Dafne, po kateri je hrepenel Apolon in jo lovil, ona pa je bežala pred njim in se, ko ni mogla več bežati, spremenila v lovor... Vidiš, Zofka, to je lovor, grenki pesniški lovor ... Ali veš, da Helene nisem nikoli poljubil, nikoli imel, le nekaj besed sem nekoč spregovoril z njo, pa sem jo vseeno spremenil v pesem ... Pa bi druge, ki so bile dobre z menoj, zaslužile mnogo bolj, da bi jim postavil spomenik ljubezni. .. No, da, svoj dunajski beg sem opravičeval pred svojo vestjo, da si kot pisatelj, ki mora živeti samo od svojega pisanja, ne morem naprtiti odgovornosti za ženo, za družino. Pa ni bilo res. Tudi v težkih časih, ko sem bil brez denarja, je moja dunajska ljubica poskrbela, da nisem bil lačen. Prišla j« družba, brez denarja kakor jaz, pa jo Stefi pogosti. Svoje uhane, ki sem jih ji nekoč kupil, je nesla v zastavljalnico . . . — Gusti, misliš? — je vpadla. ker ji je nekoč it pravil, da je bilo njegovi ljubici tako ime. Naša kramljanja o življenjskih poteh Simona Jenka gredo h kraju. Vendar ne moremo iti mimo priložnosti, ki se nam ponuja prav zdaj: da spregovorimo besedo ali dve o pesnikovih Lavrah, ki so mu sladile ali grenile življenje, nekatere celo močno vzpodbujale njegovo umetniško ustvarjalnost. LAVOSLAVA KURALTOVA Kot šestnajstletni novomeški gimnazijec je Simon Jenko poučeval sinova deželnega svetnika Antona Kuralta. O počitnicah so Kural-tovi povabili Jenka na svojo graščino Pod tur-nom pri Semiču v Beli krajini. Tam se je rosni mladenič seznanil s Kural-tovo hčerko, komaj trinajstletno Lavoslavo. In zaljubil vanjo — seveda bolj po pesniško. Pisal ji je pesmi, sanjaril o njej — in jo izgubil . . . Leta 1862 se je Lavoslava poročila z novomeškim sodnikom Ivanom Logarjem. Pesnik je tedaj študiral na Dunaju in v svoj dnevnik je zapisal — ko je zvedel za Lavosla-vin korak — naslednje trpke besede: »Sam se moram čuditi, da me je ta novica tako prizadela. Bog ji daj srečnih dni, meni pa, da bi jo lahko pozabil! Pozabiti! Čudne besede! Mojc najboljše pesmi mi je navdihnila in če hočem zdaj zaljubljeno pesem napisati, jc vedno ona, na katero mislim. — Enkrat samkrat bi jo še rad videl in vedel, kaj bi mi srce občutilo; morebiti, da je vse vkup le fantazija, ki bi se izgubila, ko bi jo spet zagledal, morebiti pa tudi ne. Prva, dasi otroška ljubezen je več vredna, nego vse poznejše.« Torej je bila mladostnica Lavoslava tisto žensko bitje, ki je iz Jenkove lire izvabilo toliko milih pesniških zvokov! Seveda je bil Jenkov erotični odnos do La-voslave povsem platoničnega značaja. Svoje hrepeneče pesmi je pisal za debelimi zidovi novomeškega frančiškanskega samostana, kjer je pazil na vsak njegov korak strogi sorodnik, otec Nikolaj. Kuraltovi pa so gotovo tudi skrbno varovali svojo maloletnico. Iz pesnikovih poznejših misli na Lavoslavo so vzcvetele prelepe Obujenke. In še mnogo čutečih, ki naj bi ponesle hvalo o njej po vsem slovenskem svetu. Da je bila vprav Lavoslava najzanesljivejša navdihovalka Jenkovega pesniškega ustvarjanja, povsem nedvomno izpričuje pesnitev Namen mojih pesmi: Ko moje pesmi tiskane po belem svetu bodo šle, nek'teri mož. jih bo izbral in dragi svoji v dar podal. Ko tvoj v Ljubljano pride mož, tud' ti dobila ene boš, v rudeče usnje vezane in z zlatom bodo rezane. O, beri jih, preberi vse, saj tebi so napisane! Lavoslava (Leopoldina) Kuralt, poročena Logarjeva (1840—1876) jc bila narodnostno zavedna žena, literarno razgledana in izobražena — manj skrbi pa je posvečala domu in družini. Umrla je sedem let za svojim mladostnim častilcem, a skoro v isti starosti kot pesnik — še nc šestinttidesetletnica . . . Mož njen, Ivan L6gar (1320— 19C3), višji sodni svetnik, je bil izjemno blag in Ijudomil človek. Dočakal je visoko starost /Svojo ženo je pi olivcl 22» celih 27 let. t m Spomenik Simonu Jenku na Po frečl. med obuovitviiu MARIJA pl. REINLEIN Na Dunaju je tudi Simon Jenko moral jesti kruh mnogih slovenskih visokošolcev — kot domači učitelj bogataških otrok. In tako je Simona Jenka najela bogata židovska družina. Jenkova naloga je bila, da bi pripravljal na šole dva sinova starega ministrskega svetnika pl. Reinleina. — Priložnost pa je hotela, da se je mladi pesnik zaljubil v lepo gospo Marijo, mater svojih dveh učencev. Vse kaže, da tudi Rcinleinova ni bila povsem ravnodušna do mladeničevih čustev, a vendar dovolj razumna, da je sprevidela neumestnost take ljubezni in skušala je sama tudi Jenka spametovati. Če pa damo vero pesnikovemu dnevniku iz onih dunajskih časov (Simon Jenko je prebil na Dunaju kar celih sedem let!), je vprav go-spejino obnašanje vzpodbujalo Jenka k tej prepovedani ljubezni. Njej je posvetil tudi edino pesem, napisano v nemščini »Sprich nicht, der Zunge glaub'ich nicht . . . (Ne govori, jeziku ne verjamem več ...) Če pa je tudi pesem Tujki nastala iz misli na gospo Reinleinovo. ni gotovo. Kajti Jenko je imel na Dunaju razmerje tudi z neko Francozinjo, ki pa jo je tako neviteško zapustil, da je sam o tem svojem prav nič hrabrem koraku potožil v dnevniku: »Ne bom se motil, če rečem, da me mora imeti v želodcu; saj pa tudi ni kmalu kdo ženski tako naredil, kakor jaz njej; ... šel som in nikoli več prišel in še poslovil se nisem. — Pomiriti se z njo, je sedaj gotovo popolnoma nemogoče; občutek pa v srcu nositi, tudi ni nič prijetnega; tako je gotovo najpametnejše, da jo pozabim in se je nikdar nc spomnim več.« Če je pesem Tujki posvečena Reinleinovi ali tej Francozinji ali katerikoli tujki, ki se je v času dolgih sedem dunajskih let dotaknila pesnikovega srca, ni niti tako pomembno kot je pesem pomembna za spoznavanje Jenkovega čistega rodoljubja. Zato preberimo le zadnjo kitico te pesmi: Lepa tujka, kako boš čutila ti vdanost verno z menoj, reci. kako boš ti ljubila narod moj neizmerno z menoj? Ali ni iz podobnih razlogov tudi Prv zapustil »svojo graško nevesto«, nemškuto? MARIJA MANDELC Zadnja žena, ki je vstopila v pesnikovo življenje jc bila Marija, sestra Jenkovega pobratima in zvestega prijatelja Valentina Man delca, slovenskega pisatelja in kranjskega rojaka. V zadnjem obdobju, ko se je Smonca vrnil iz Kamnika spet v Kranj, se je navezal na prijateljevo sestro. Vdano, krhko bitje, nezahtevno dekle že odevelih let. . . Vsesplošno je tedaj veljala za pesnikovo nevesto. Marija Mandelčcva je stala bolniku zvesto ob strani do smrti. In prav ona jc našla tisto nesrečno vsoto 700 goldinarjev, zaradi katerih je imel tako zagrenjene še poslednje ure. Denar je v bolezenski raztresenosti založil in bal se je, da ga bodo imeli za nepoštenega, če se denar ne najde. Marija jc denar le nasla, med pesnikovim perilom v omari je bil shranjen ... A bilo je že prepozno, umirajoči Simon Jenko je bil že brez zavesti .. . Bolj nejasna je morebitna erotična navezanost Smoncc na Janezovo Nežo, lepotico s Praš. Slabotnemu in melanholičnemu pesniku je bila čvrsta kmečka plavolaska všeč. Se priimek jc nosila isti, pisala se jc Jenko! Ker je bila po poklicu šivilja, je bila vedno lepo a tudi nekoliko izzivalno oblečena. Sosedje so ji celo očitali, da je »lahka«, ker je imela z nekim oficirjem nezakonskega otroka. Pesem od Ja-ne/ >ve Neže pa priča, da si Smonca znanstva z njo ni gnal preveč k ircu: »Lepa Neža, to je mreža, v katero srca se love; bolečine vse fantine, ko Ja %id'jo, v prsih sklć.« Črtomir Zoreč JULI L S MADER Končno so prišli v barako, ki je bila njihova delavnica in bivališče obenem. Kmalu so spoznali svojega šefa in organizatorja, sturmbannfiihrerja Bernharda Kriigerja, zvitega in prebrisanega človeka, ki jim je v skopih besedah razložil, da je vodja tega .podjetja' in da je odslej njihova vzvišena naloga izdelovati ponarejene funte, različne dokumente in potne liste. Povedal jim je še, da bodo vsi postreljeni, če bi kdo sabotiral ali o tem karkoli izdal zunanjemu svetu (s tem je bilo mišljeno tudi preostalo taborišče.) Mene samega sta 27. januarja v Auschvvltzu sturmbannfiih-rer Kriiger in hauptscharfiihrer Helmut Beckmann določila za tiskarno, o kateri nisem vedel ničesar. Zamislite si, kako se počuti napol sestradani in za plinsko celico določeni jetnik, ki ga nenadoma iztrgajo iz njegove letargije in mu povedo, da je zaradi svojega poklica določen v posebno skupino. Vesel, da bo končno spet lahko delal v svoji stroki, bo bodisi radostno zadihal, ali pa apatično sprejel vse, kar se bo z njim zgodilo, posebno ker ne ve, kaj ga čaka. Baraki št. 18 in 19 sta bili podobni pravi mišji pasti. Bili sta dobesedno omotani z bodečo žico. Celo pogled v nebo so nam zamrežili, ker so tudi nad strehami barak napeli žico. Se celo stekla na naših majhnih oknih so obarvali z belo barvo, da bi preprečili vsak pogled drugih jetnikov v našo nenavadno kletko. Nič čudnega torej, če so se o bloku 19 in o njegovi tako skrbno varovani skrivnosti začele razpletati legende in pripovedovati grozljive zgodbe o tem, kaj se tam dogaja. Toda resnica je kmalu preniknila, da v tem bloku nekaj ponarejajo. Kot poznavalce skrivnosti nas je SS spremljala celo do bolniške barake, a še to le v hudih primerih, lažje je obravnaval naš sanltejec. Zato so bili tisti, ki so bili huje bolni, v stalnem strahu, saj niso nikoli vedeli, če jim ne bodo vbrizgali smrt v žile. če je nekdo tako zbolel, da se ni mogel več ganiti s postelje in je s tem postal za delo nesposoben, je bila njegova usoda ponavadi zapečatena. Običajno zanj nI bilo rešitve, ker ni smel v bolniški revir, da bi ne izdal tajnosti, če je imel nalezljivo bolezen, je s svojim bivanjem med nami predstavljal stalno nevarnost infekcije. Mnoge med nami je zadela ta kruta usoda. Nekaj časa so hirali, potem pa so jih .pospravili'. Eden izmed njih je bil še zelo mlad študent po imenu Sukicnnik. Bil je jetičen, toda ob pravilni negi bi bil lahko ozdravel. Ta resnično nadarjeni in izredno bistri fant in tovariš je mesece In mesece čakal na smrt. Vedel js, kaj ga čaka, toda iz njegovih ust ni bilo slišati nobene tožbe. Svojim najbližjim prijateljem, ki so se v prostem času zbirali ob njegovem pogradu, je večkrat govoril: ,Samo konec bi še rad dočakal, samo konec, da bi vedel, da ni bilo vse skupaj zaman.' Toda ni ga dočakal. Komaj nekaj mesecev pred zlomom Hitlerjevega rajha je odšel na pot, ki so jo prehoditi toliki mučeniki . . . človek, ki ga ima na ve^ti, je obi?rscharfuhrcr Heitzmann. Na Kriiger-jevo povelje je pregovoril svojo žrtev, naj gre z njim na ponovni rentgenski pregled v bolniško barako. Spotoma pa jc odvrgel svojo hinavsko masko in dodal svojim zločinom nov umor. Kriiger pa je prav tako delal na povelje vi.:je sile. In ta višja sila spet na povelje najvišje sile in tako naprej. Večni circulus vitiosus s povzetkom: Jaz nisem kriv! To podjetje jc bilo torej do podrobnosti organizirano in tako rafinirano zamišljeno, kakor še nikoli na svetu. Do-mislek, naj bi to delo opravljali Zidjc, jc bil naravnost satanski, če pomislimo, da so s tem prisilili svoje najhujše sovražnike, da opravljajo delo, ki je bilo za njih naravnost samomorilno. Naj omenim še primer iz tragičnega dogajanja ob našem zasovraženem delu: Konec julija leta 1944 so pripeljali pred vrata naše kletke cele vozove zabojev. Pri pregledu sc jc pokazalo, da so to sami potni Usti, izkaznice, potrdila in spričevala Zidov, ki so jih v plinskih celicah aH kako drugače pomorili. Te papirje je morala nalašč za to določena skupina pregledati in sortirati. Ker so bili tu zastopani dokumenti skoraj vseh narodnosti, je bilo treba odstraniti in zbrati vse žige in pečate. Sturmbannfuhrcr Kriiger je tiste, ki so sc mu zdeli pomembni, izbral in shranil. Ostanek so skupaj z izmečkom ponarejenih bankovcev poslali papirnici Hahncmiihle, da bi jih uničili. Pri sortiranju nepreglednega kupa teh dokumentov je prišlo med našimi tovariši do pretresljivih prizorov. Mnogi so naleteli na dokumente In fotografije svojih odpeljanih in pomorjenih bratov, prijateljev, sorodnikov. DELO BO V KRVI KI M IZsLO PRI ZALOŽBI BOREC TRI BISTV PRED PEKOV POSL TOVARNA OBUTVE PEKO SPADA MED NAJSTAREJŠE SLOVENSKE IZDELOVALCE OBUTVE, SAJ SO LANI PROSLAVILI 65-LETNICO OBSTOJA. Poleg tradicije se v Peku lahko pohvalijo tudi s tem, da so po količinski prodaji obutve prvi v Sloveniji. Medtem ko so lani »zdelali milijon 630.000 parov obutve, računajo letos na povečanje za okoli 130.000 parov. Lani je njihova realizacija doseg-J3 vrednost 12,5 milijarde S din, letos pa predvidevajo, da bodo dosegli za eno milijardo večjo realizacijo. Trenutno ima tržiška tovarna obutve 98 svojih prodajaln čevljev v vsej drža-v>. v kratkem pa nameravajo odpreti prodajalne še v nekaterih krajih. TRžic Za občinski praznik predstavljamo NOVA ŠIVALNICA V TRBOVLJAH PRED NEDAVNIM SO SE V PEKU ODLOČILI, DA BODO DO KONCA LETA ZGRADILI V TRBOVLJAH NOVO ŠIVALNICO ZA IZDELOVANJE ZGORNJIH DELOV OBUTVE. *f -M so se odloČili za postavitev šivalnice ravno v Trbovljah? ka.r , 1 ot|K«>varjajo, da je eden izmed razlogov tudi pomanj-zgorn- i i V1C Silc na Gorcniskci" in ker ima proizvodnja lek zn i V prcct,iSni° Perspektivo tudi kot pollinalni izde to h^V Ugc Proizvajalce obutve doma in v tujini. Kot računa bo ,!1J:* Ct!C.U.V AYalmVi »koli 100 zaposlenih, medtem ko ] »fta, V Peku že tri K,a op-ema veljala 800 milijonov S din Oteg^šivalnice, ki bo. kot rečeno račela obratovati konec itiu zapored vlagajo precejšnja sredstva y modernizacijo in izpopolnitev obstoječe opreme, medtem ko je druga polovica investicij namenjena povečanju prodajnih zmogljivosti. Vsako leto namreč investirajo 400 do 500 milijonov S din za izpopolnitev same proizvodnje, približno enaka Vsota pa je namenjena njihovi prodajni mreži. Sploh je v Teku k nekaj k t čutiti težnjo, da maksimalno izkoristijo obstojne objekte. Povečana proizvodnja, ki izvira iz omenjenih investicij, seveda zahteva tudi izpopolnitev in povečanje ostalih služb, ki spremljajo proizvodnjo. To zlasti velja za skladišča, kjer *B sedaj čutijo pomanjkanje prostora in potrebo po modernejšem poslovanju. USPEH V PRAVOČASNOSTI NA TRŽIŠČU Znano je, da se v naši državi in tudi v tu industriji. Zanimalo nas je, katere so bistvene izdelovalci. V Peku menijo, da so njihovi »adu lahko z gotovostjo računa na kvaliteto obutve odstotek reklamacij; druga prednost je v prav bliževanju okusom kupcev. Sicer sta ti dve pre imamo pred očmi zasledovanje modnih novosti, uspeha tisti Pekovi modeli, ki so jih namenili izdelajo 7000 parov čevljev in si močno prizade precej časa ločevali svojo proizvodnjo na proi tržišče. jini srečujemo z močno konkurenco v obutveni prednosti tržiške tovarne obutve pred drugimi ti« trije, in sicer: stalna solidnost — potrošnik in da ta ugotovitev drži, potrjuje zelo majhen očasnem pojavljanju na tržišču, tretja pa v pridnosti precej povezani med seboj, zlasti, če Zanimivo pri tem je, da so letos doživeli največ za izvoz na zahodno tržišče. V Peku dnevno vajo, da bi poenotili kolekcijo čevljev, saj so zvodnjo za domači trg, za zahod in za vzhodno ŠE LETOS IBM CENTER Omenili smo, da bo letos Peko odprl novo šivalnico v Trbovljah. Poleg tega bodo že septembra letos dobili naprave za novi elektronsko računski center, ki bo veljal okoli 500 milijonov S dinarjev. Kot računajo, bodo v tem centru v začetku spremljali prodajo svojih izdelkov, kasneje pa nameravajo vključiti še spremljanje proizvodnih procesov in dejavnosti drugih služb. Nov računski center jim bo omogočil večjo ažurnost pri obdelavi podatkov, ki jim bodo dobrodošli zlasti v prodaji. Čeprav računski center še nima vseh strojev, se za njegove usluge že zanimajo številne delovne organizacija iz tržiške in tudi drugih občin. Naš zapis naj sklenemo z ugotovitvijo, da dobro poslovanje Peka in kvaliteta njihove obutve dobiva v zadnjem času številna priznanja. Tako so na lanskoletnem beograjskem sejmu mode dobili najvišje priznanje — Zlato košuto za model moškega čevlja tamar, medtem ko so na letošnji izložbi novosti dobili prvo nagrado za moški čevelj goliat in na izložbi modelov, ki jo je organiziralo združenje modelarjev in kreatorjev obutve SFRJ L nagrado za moški čevelj, 2. nagrado za ženski čevelj in posebno nagrado za celotno razstavljeno kolekcijo. Ta priznanja kažejo, da je sistematična vzgoja modelarjev že rodila prve rezultate, obenm pa jim ravno uspehi narekujejo še nadaljnjo skrb v tel smeri. V. G. Tehnična opremljenost GG Bled Gozdno območje, na katerem gospodari Gozdno gospodarstvo Bled, obsega 50.000 ha gozdov, ki dajejo letno okoli 150.000 m' lesa. Največ lesne mase porabi Lesno industrijsko podjetje Bled in papirna industrija. Glavni proizvodi so hlodi za žago, žagan les in drva za kurjavo. Tri četrtine lesa je iglavcev, medtem ko med listavci prevladuje bukovina. GG Bled je lani doseglo okoli 37,000.000 dinarjev celotnega dohodka, 16,000.000 dinarjev dohodka, za sklade pa so namenili 2,500.000 dinarjev. Lanskoletni poprečni mesečni zaslužek zaposlenih je znašal 1200 dinarjev. Podjetje vsako leto nameni za pospeševanje proizvodnje okoli 2 milijona dinarjev, za večjo tehnično opremljenost in gradbeno dejavnost pa 3 milijone. Čeprav se število zaposlenih stalno zmanjšuje — lani je bilo v GG Bled zaposlenih 568 delavcev, pa raste produktivnost. Medtem ko so leta 1963. porabili za 1 m3 prodanega lesa okoli 18 ur, se je lami število ur zmanjšalo na 9.5. Proizvodni ciklus od poseka do prodaje lesa se je skrajšal za eno tretjino, s tem pa tudi zaloge in z njimi vezana obratna sredstva. Podjetju je uspelo povečati tudi produktivnost pri gradnji gozdnih cest, ki so jih zgradili okoli 250 km, poleg tega pa še več desetin kilometrov gozdnih poti. DOBRA KADROVSKA STRUKTURA Vsporedno s tehničnim razvojem se je dvigala tudi kvalifikacijska struktura kadrov. Danes ima vsak sedemnajsti visoko ali višjo izobrazbo in vsak deveti srednjo. Kadrovske potrebe rešujejo pretežno s štipendiranjem, pripravništvom in izobraževanjem v podjetju. Stalno podeljujejo 6 štipendij, letno pa sprejmejo 3 pripravnike, 3 vajence — gozdne delavce in 2 vajenca — mehanika. Na tečajih, ki jih organizirajo v podjetju, se letno zvrsti okoli 100 delavcev. Omeniti moramo, da ob sprejemanju poslovne politike in usmerjanju razvoja samoupravni organi skrbe, da se vzporedno z doseženimi delovnimi rezultati izločijo ustvarjena sredstva tudi za dvig življenjskega standarda zaposlenih delavcev, za ohranitev delovinih sposobnosti in za rekreacijo. Tako so uvedli skrajšani delovni čas in znižali pogostnost in resnost delovnih poškodb Uvedli so delavska bivališča Ln kuhinje. Poleg tega so zgradili tudi 115 družinskih stanovanj, medtem ko so v zadnjih devetih letih zgradili nadaljnjih 78 stanovanj. Za gradnjo individualnili hiš so 92 članom kolektiva daii posojilo, od teh pa jih jc 51 že zgradilo svoje hiše. Podjetje ima tudi svoj počitniški dom v Piranu, vsako leto pa namenijo za regres po 300 dinarjev na zaposlenega in po 100 dinarjev za vsakega družinskega člana. Cilj, h kateremu teži GG Bled pri svojem delu, je v ohranitvi gozdov in v skrbi za pospeševanje produktivnosti in družbene koristnosti. Gozdovi postajajo z izgradnjo cest vse bolj pomembni tudi za rekreacijo in za razvoj turizma. Poleg tega v GG Bled skrbe še za uvajanje sodobnih metod projektiranja in organiziranja proizvodnega procesa. Z uvajanjem ustrezne mehanizacije pa žele čimprej odpraviti fizično delo. V. G. Gozdno cSarsđvo Bled Za občinski praznik predsta RADOVLJICA Prav gotovo ni treba pose bej predstavljati tovarne športnega orodja ELAN i/ Begunj. Kolektiv Elana je s svojimi kvalitetnimi proizvodi zaslovel po vsem svetu. Elan je danes pojem kvalitete tn obenem ekspeditiven dobavitelj svojih izdelkov -na domačem in tujem tržišču. Elanove sjmuči pomenijo svetovni vrh elegance, vrhunski dosežek pri željah in zahtevah današnjih smučarskih asov! Na Elanovlh smučeh tekmujejo ziiani smučarski asi iz Evrope, Amerike in drugod. Danes proizvaja Elan nad 200.000 parov smuči letno. Ko pa bo opravljena rekonstrukcija tovarne, bo teh smuči še več! Želite oddih na morju ali telovadnici? Elan ugodi da- nes vsem željam po takšni aktivnosti ali v rekreaciji. V Elanovih čolnih boste zadovoljni in varni! čeprav danes proizvaja Elan ni leto okrog 1500 čolnov, jih bo drugo leto še enkrat toliko. Vodstvo tovarne želi ugoditi željam potrošnikov po svetu, pa tudi v domovini. 1 .lanovi čolni so primerni za morja, reke aH jezera. Z njimi boste povsod zadovoljni in v njih boste varni. Elan opremlja domače in tuje telovadnice, ker je njegovo telovadno orodje najbolj praktično, tehnično popolno in pojem kvalitete. Si hočete okrepiti svoje mišičevje? Potem kar v telovadnico! Na Elanovem telovadnem orodju boste varni, varnost pa prinaša ugodje, zadovoljstvo in zdravje. ELKN BEGUNJE Miroslav Cerar na Elanovem orodju Nad 200.000 Elanovih smuči na leto Z novimi stroji boljša kvaliteta v tovarni verig Lesce Tovarna verig v Lescah je bila ustanovljena konec leta 1922 kot delniška družba s 55 zaposlenimi delavci. Proizvodni program je takrat obsegal proizvodnjo žebljev, vijakov in ročno kovanih verig. Nekaj let kasneje je tovarna zaradi težav opustila izdelovanje vijakov in se je specializirala predvsem na izdelavo raznih vrst verig. Pred drugo svetovno vojno so v omenjeni tovarni izdelovali tudi pluge, plužne dele in drugo poljedelsko orodje. V prvih letih po drugi svetovni vojmi se proizvodnja ni Menjala, kasneje pa so začeti delati tudi drobne verige *n vijake. Tovarna se je v teh letih preusmerila v izdelovanje težkih poljedelskih strojev — traktorskih plugov *n priključkov. Pred približno desetimi leti so v tovarni verig v Lescah začeli izdelovati tudi priključke za traktorje ferguson ter traktorske -n gosenične verige. 1962 — nov objekt za pol milijarde s din Pred sedmimi leti so zgradbi nov objekt za izdelova-težkih sidrnih verig do premera 100 mm, ki jih uporabljajo tudi največje prekooceanske ladje. Ta objekt, ki jih je veljal okoli pol milijarde S din, je močno dvignil bruto-produkt podjetja. Domači in tuji trg sta iz leta v leto zahtevala boljšo kvaliteto in pestrejši izbor. Zato so v tovarni verig usmerili vsa prizadevanja v raziskovanje materiala in izboljševanje organizacije dela in to jim je omogočilo tudi prodor na tuja tržišča. Zanimivi so tudi podatki o proizvodnji in celotnem dohodku. Ob ustanovitvi je imela tovarna 55 zaposlenih, ki so izdelali 360 ton verig, lani pa je 1000 zaposlenih izdelalo kar 9.268 ton verig. Medtem ko je njihov lanskoletni celotni dohodek dosegel vrednost 5 milijard 318 milijonov S din, letos pričakujejo, da se bo povečal na 6,5 milijard S din, izdelati pa nameravajo 10.100 ton verig. Prvotno so sicer predvidevali, da bodo letos proizvedli za nekaj več kot 5 milijard S din svojih izdelkov, vendar so kasneje plan povečali. Za ta korak so se odločili zaradi tega, ker so bili lanskoletni poprečni osebni dohodki zaposlenih v Verigi za 20 odstotkov manjši od republiškega poprečja v tej stroki. Z MODERNIZACIJO VEČJA PROIZVODNJA Prizadevanja kolektiva so letos usmerjena v modernizacijo strojne opreme, ki je v nekaterih obratih iztrošena in tehnološko zastarela. Kolektiv se je pravočasno zavedel resnosti položaja in zato so vsak mesec povečali proizvodnjo, ki je sedaj večja za 15 odstotkov, medtem ko se je z ureditvijo izbora povečala realizacija za 35 odstotkov. V letošnjem letu bodo povečali proizvodnjo lesnih vijakov za 100 odstotkov. Kupili so tudi vrsto novih strojev za verigarno, od katerih nekateri že delajo, ostale pa bodo dobili še letos. Grade tudi prostore za nove peči, s katerimi bodo toplotno obdelali verige im s tem računajo, da bodo dosejli raven tovrstnih inozemskih proizvajalcev. Razen sredstev za modernizacijo proizvodnje kolektiv vlaga precejšnja sredstva za štipendiiranije na visokih in srednjih šolah. Odločili so se tudi, da bodo z izobraževanjem izven delovnega časa — v večerni šoli — skušali popraviti kadrovsko strukturo zaposlenih, za katero menijo, da ni preveč ugodna. V skladu s takšnimi odločitvami so v Verigi že začeli pripravljati program dolgoročnega izobraževanja zaposlenih V. G. Jeseni bo pri nas že v prodaji nova izvedba snežnih verig RADOVLJICA Za občinski praznik predstavljamo Še več stavbenega pohištva Lesno industrijsko podjetje Sled sestavljajo štirje obrati, v* Bohinjski Bistrici, Rečici Pri Bledu, Mojstrani in Pod-Bartu. Za seboj ima že dokaj d°lgo in uspešno življenjsko pot- saj je bilo ustanovljeno *948. leta z odlokom ministr stva za gospodarstvo. V tem času sc je število zaposlenih Povečalo za trikrat, vrednost letne proizvodnje pa že do-TO« 6 milijard starih dinar-Jev- To je za podjetje, ki za-P°slUje 700 delavcev, lepo in Visoko število. Temu primer« so tudi osebni dohodki, so med najvišjimi v tej natrijski panogi ne samo ni saj ind V Sloveniji ampak tudi v Jugoslaviji. Podjetje že leta na-iaJ skrjM /a strokovno VZgOJO Svojih kadrov. Vsako leto or-8ani.'irajo tečaje za pridobi-tev znania, ki je potrebno za P°ikvali f ici rane. kval ifleiran« ln '"'li visokokvalificirane delavce. USPEH NA ZAHODNEM TRŽIŠČU Razen žaganega lesa, kateri je bil dolga leta temelj njihove proizvodnje, izdelujejo tudi stavbno pohištvo, predvsem vrata. Glavni proizvajalec lc-teh jc »Gorjana« v Rečici pri Bledu. Nekaj časa so Stavbeno pohištvo izdelovali le za domači trg. Sedaj pa vse več tudi izvažajo, pred-VSem za konvertibilno področje. Obrat »Tomaž Godec« v Bohinjski Bistrici se lahko ponaša /. velikimi količinami gradbenih troslojnih opaznih plošč, katerih največji proizvajalec pri nas je prav LIP Bled, ki je le plošče pri nas začel prvi Izdelovati. Kar 85 odstotkov njihove proizvodnje izvozijo na švicarsko in zahodnonemiko tržišče. Zelo zahtevni kupci v obeh deželah so s kvaliteto teh plošč izredno zadovoljni. Uspelo jim je. da so kljub močni konkurenci cene temu proizvodu še zvišali. Opazne plo- šče so obenem tudi najpomembnejši izvozni artikel, saj njihova prodaja na tuji trg predstavlja kar 60 odstotkov vsega izvoza. V blejskem Lipu so nam povedali, da so enostavno žaganje lesa, ki je bilo dolgo njihova osnovna dejavnost, spremenili v moderno lesno industrijo. Z žaganjem lesa se ukvarjajo sicer še vsi štirje obrati, vendar so trije modernizirani, na novo opremljeni. Tudi njihov tehnološki proces je dovršen. Zato je v močnem porastu že omenjena izdelava stavbenega pohištva. Ko govorimo o izvozu, naj omenimo, da je podjetje že 15 let registrirano kot samostojni izvoznik in uvoznik. Z inozemskimi kupci in poslovnimi partnerji ima dobre odnose, kar tudi prispeva k dobremu gospodarjenju in napredku kolektiva. OPREMA AVTOMATSKIH KEGLJIŠČ Obrat v Mojstrani se je pred dvema letoma lotil izdelovanja lesne opreme za avtomatska kegljišča. Njihov prvenec na tem področju je bilo kegljišče v hotelu Jelovica na Bledu. Danes pa so zaradi te dejav nosti že znani po vsej Jugoslaviji. Naštejmo nekatera kegljišča, katerim je dal blejski LIP dokončno podobo: Pula, Ankaran, Zagreb, Slavonska Požega, Kranj, Ljubelj itd. Letos se bo seznam teh imen še razširil. STAVBENO POHIŠTVO JE NJIHOVA PRIHODNOST Njihova orientacija v prihodnost je jasna. Dejali so nam, da je zanje to stavbeno pohištvo, v katerega proizvodnjo bodo vložili tudi največ naporov in sredstev. Želijo, da bi letna vrednost tovrstne proizvodnje dosegla 3 milijarde starih dinarjev. Seveda, ob povečanih investicijah. Te bi po njihovem mnenju znašale 2 milijardi starih dinarjev. Ko jim bo to uspelo, bodo na domačem trgu še močnejši in pomembnejši. S predstavniki podjetja smo se pogovarjali tudi o problemih; teh nikjer ne manjka. Podobni so tistim, kakršne imajo sorodna podjetja. Nelikvidnost kupcev, stalno in vztrajno večanje salda terjatev, nestabilne in vedno višje cene surovin in reprodukcijskega materiala. Zaradi tega si v podjetju večkrat belijo glave. Vendar pravijo, da se s trudom in kvaliteto lahko marsikaj doseže. Naš zapis o Lesno industrijskem podjetju Bled končujemo z njihovo iskreno čestitko ob občinskem prazniku Radovljice, s katero želijo njenim prebivalcem obilo sreče in še več delovnih uspehov! J. k. fBLEDE Lesno industrijsko podjetje Bled KVALITETA IN DOBRA ORGANIZACIJA DELA Združena lesna industrija Tržič — takšen je naziv podjetja, o katerem govori ta zapis — je nastala z združitvijo bivše tovarne finega pohištva Tržič in LIP Tržič leta 1960. Danes poteka proizvodnja v treh oddelkih — žaga, pohištveni oddelek in zabojarna. V žagi predelujejo les s tr-žiškega območja, letno pa razžagajo okoli 18.000 m* lesa. Lani so začeli na žagi z obsežnimi rekonstrukcijskimi deli, ki jih nadaljujejo še letos in bodo naslednje leto verjetno zaključena. Na žagi predelujejo predvsem mehek in rezan les, ki ga izvažajo tudi v Italijo ter bukov les, ki ga uporabljajo za proizvodnjo pohištva. Omenimo naj, da ima žagarstvo v Tržiču dolgoletno tradicijo, saj je žaga včasih slovela kot najmodernejša v Jugoslaviji. Tega načela se kolektiv še danes zaveda in zato vlagajo precejšnja sredstva, da so s svojo proizvodnjo med boljšimi žagarskimi obrati. V pohištvenem oddelku, kjer je proizvodni program utrjen z izdelovanjem jedilnih sob in miz, ki jih dopolnjujejo tudi s stoli drugih proizvajalcev pohištva, so prešli od starega obrtniškega načina dela na serijsko proizvodnjo. Res je, da je bilo v začetku nekaj težav zaradi čeprav je Splošno gradbeno podjetje Tržič še zelo mlad kolektiv — ustanovljeno je bilo pred štirimi leti — si je do danes že uspelo pridobiti zaupanje kupcev s kva'Ueto svojih del, točnim izpolnjevanjem pogodbenih rokov in s cenenostjo opravljenih del. O cenenosti najbolje govori podatek, da jc mogoče V Bistrici pri Tržiču dobiti trisobno stanovanje s 76 m1 površine že za 106.000 N din, dvosobno stanovanje s 57 m* površine pa za 81.000 N din. Medtem ko ob ustanovitvi praktično niso imeli nobenih ; m - "SM I zastarele miselnosti delavcev v tovarni, vendar se danes prav vsi člani kolektiva zavedajo pomena ssrijske proizvodnje. Njihovo pohištvo je predvsem namenjeno za izvoz in to na konvertibilna tržišča. Največji tuji kupci so v Zahodni Nemčiji, Franciji, Italiji, Švedski in Nizozemski. Da so izdelki trži-škega »ZLIT« zelo cenjeni in iskani, pove že podatek, da so naročila še enkrat večja kot so njihove trenutne zmogljivosti. ZLIT je danes edini proizvajalec tovrstnega pohištva v naši državi, njihovi izdelki pa slove po dobri kvaliteti, ki izhaja še iz prejšnje tovarne finega pohištva. Oddelek zaboiarne ima tudi zelo veliko tradicijo. Danes so povezani z Iskro in drugimi večjimi podjetji, za katere izdelujejo visoko kvalitetno embalažo, ki je bila že večkrat odlikovana z raznimi priznanji. Čeprav so kupci precej zahtevni, pa v Zlitu ne dobivajo pritožb glede kvalitete. V zadnjem času se v oddelku zabojarne močno razvija tudi sistem paletne embalaže. NIŽJA PRODAJNA CENA — USPEH NA TRŽIŠČU Morda je prav ZLIT značilen pojav delovne organizacije, ki se zaveda, kaj pomeni dobra organizacija dela. Kolektiv omenjenega podjetja namreč meni, da se na tržišču uveljavijo lahko le z osnovnih sredstev, je njihova vrednost danes že dosegla 13 milijonov 420 tisoč N din. Ob ustanovitvi so imeli med delovnimi stroji pretežno lopate in krampe, danes pa imajo že buldožer, žerjav in nakladal-no-kopalni stroj. V SGP Tržič pravijo, da je bilo za njih najtežje leto 1966, ko niso mogli dobiti zadosti del, poleg tega pa se jih je še držal slab glas bivših tržiških Novogradenj. Kot rečeno, danes so si uspeli pridobiti zaupanje investitorjev, saj so na tržiškem območju v štirih letih obstoja zgradili številne nižjo prodajno ceno, pri tem pa ne smejo zanemariti kvalitete. Seveda pa lahko nižjo prodajno ceno dosežejo le, če je njihova lastna cena nižja. In ravno zaradi tega so v zadnjem letu uvedli vrsto organizacijskih sprememb — od tehničnih norm po nemškem sistemu, organizacijskih načel na posameznih delovnih mestih do analitične ocene delovnih mest. Uvedli so tudi stimulativen način nagrajevanja, katerega posebnost je v tem, da je vsak zaposleni dejansko nagrajen po svojem delu, poleg tega pa so uvedli še takoimenovani Tavlorjev. — ameriški sistem, ki zagotavlja polno angažiranost na delovnih mestih. Z vsemi temi prijemi so ogromno pridobili pri porabi časa kot tudi materiala. Čeprav je šlo v ZLITU za številne nove organizacijske prijeme, ki jim zaposleni v začetku niso preveč zaupali, pa današnji rezultati lahko prepričajo vsakega še tako »nejevernega Tomaža«. Medtem ko je njihov polletni dohodek v prvem polletju 1967 dosegel vrednost 502 milijona S din, se je njegova vrednost v enakem obdobju lanskega leta povzpela na 618 milijonov ali za 22 odstotkov, vrednost letošnje polletne proizvodnje pa je od predlanskega večja kar za 74 odstotkov in 42 odstotkov večja od lanske. In prav to 42-odstotno povečanje je re- pomembne objekte. Med temi naj omenimo žičnico na Zelenico, gostišče in Kompasov garni hotel na Ljubelju in 38 stanovanj v Pristavi, medtem ko bo 1. novembra letos vseljivih 50 stanovanj v nistrici pri Tržiču. Poleg tega je SGP zgradil še tržiško klavnico, skladišče za tovarno kos in srpov in samopostrežno trgovino v Bistrici, spomenik NOB in obnavljajo poslopje kina Tržič. Jeseni bodo pri tržiški stolpnici začeli graditi veleblagovnico za Mereator, dela pa bodo končana prihodnje leto. zultat nove organizacije dela pri praktično enakem številu zaposlenih. Omenili smo že, da Zlit izvaža svoje izdelke izključno na konvertibilno tržišče. Kako pa se je gibal izvoz v zadnjih letih? V prvem polletju 1967 so izvozili za 71.000 dolarjev svojih izdelkov, v enakem lanskoletnem obdobju že za 137.000 dolarjev in do konca letošnjega junija je vrednost izvoza dosegla 236.000 dolarjev. Do konca leta pričakujejo, da bodo izvozili za okoli 450.000 dolarjev svojih izdelkov. Ne nazadnje je vredno omeniti tudi to, da so se s povečano produktivnostjo močno povečali tudi poprečni osebni dohodki, ki že presegajo 1000 dinarjev mesečno na zaposlenega. Samo teh nekaj grobih številk potrjuje ogromen vzpon kvalitete in produktivnosti v podjetju. TRIKRAT VEČJI SKLADI Kolektiv združenega lesnega podjetja iz Tržiča se zaveda tudi pomembnosti lastnih sredstev, zato bodo že letos triktrat povečali sklade v primerjavi z lanskim letom, ki jih bodo uporabili za obratna sredstva in nove investicije v strojno opremo. Od nove strojne opreme tudi največ pričakujejo, ta pričakovanja pa bodo izpolnili še zaposleni s polno angažiranostjo na delovnih mestih. Če skušamo na koncu str- S tem, ko so ustanovili svoj biro za projektiranje in urbanizem s sedežem v Kranju, je podjetje pridobilo tudi na svoji intelektualni moči. Tako sc sedaj lotevajo tako imenovanih inžine^ring ponudb — od načrtov do ključa dokončanega objekta v roke. Poglejmo še nekatere številčne kazalce razvoja trži-škega splošnega gradbenega podjetja. Leta 1965 je bila realizacija v vrednosti 2,465.000 N din, 1966 — 2,898,00 din, 1967 — 6,254.000 in 1968 — 10,600.000 din. Letošnji proizvodni načrt predvideva 11 milijonov N din, do konca junija pa so dosegli 5,200.000 ali 51 odstotkov letnega načrta. Ob ustanovitvi je imelo podjetje 62 zaposlenih, medtem ko jih jc danes 147. Podjetje stremi za tem. da bi še bolj modernizirali tako težko kot tudi lahko gradbeno mehanizacijo, v kratkem pa nameravajo odpreti tudi lastno gramoznico. V prihodnje bodo okrepili šc projektivni biro in pripravo dela. Na koncu naj ponovimo ugotovitev, ki smo jo zapisali v začetku. SGP Tržič si je dobil zaupanje kupcev s kvaliteto gradbenih del, izpolnjevanjem pogodbenih rokov in s cenenostjo gradnje. v. g. niti naš zapis v nekatere ugotovitve, potem ne moremo mimo naslednjih dejstev: Združena lesna industrija iz Tržiča se odlikuje s kvaliteto in dobro organizacijo dela, za katero menijo, da se mora še stalno izpopolnjevati. Pomemben činitelj so tudi dobri medsebojni odnosi, važno pa je tudi dejstvo, da ne podlegajo vplivu trenutnega položaja na tržišču, temveč vsa proizvodnja sloni na perspektivnosti in stalnosti. Rezultat teh mišljenj je stalen vzpon podjetja, ki je od kritičnega položaja pred dobrim letom z lastnimi napori prišel med boljša podjetja v lesni stroki. Združena lesna industrija Tržič TRŽIČ SGP Tržič SGP Tržič: Stanovanjski U»ki v Tržiču Za občinski praznik predstavrjaitip SOBOTA — 2. avgusta 1969 GliAS * — H STRAN OBČANI RADOVLJICE PRAZNUJEJO OBČANI RADOVLJICE PRAZNUJEJO Alpska modna industrija Radovljica čestita i za občinski praznik vsem občanom in poslovnim prijateljem priporočamo vam, da pri nakupu zahtevate samo modne pletenine z Zaščitnim znakom almire. obiščite našo lastno prodajalno na trgu v Radovljici in si oglejte naše izdelke. Tovarna vijakov plamen krOPa čestita vsem občanom za občinski praznik in jim želi še nadalje mnogo delovnih uspehov Kolektiv komunalnega podjetja Radovljica ČESTITA vsiin delovnim ljudem In občanom za občinski praznik ter jim želi prijetno praznovanje. Obrtno podjetje KNJIGOVEZNICA IN TISKARNA RADOVLJICA čestita vsem občanom za občinski praznik Radovljice in se priporoča s svojimi uslugami. 12 DELOVNA SKUPNOST TRGOVSKEGA PODJETJA lOr« murka TRGOVSKO PODJETJE LESCE LESCE OB PRAZNIKU OBČINE RADOVLJICA ČESTITAMO CENJENIM POTROŠNIKOM, VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM. PRIPOROČAMO SE ZA OBISK IN NAKUP V NAŠIH PO SLOVALNICAH V LESCAH, RADOVLJICI, NA BLEDU IN NA JESENICAH OKOVJE Kamna Gorica ČESTITA VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA OBČINSKI PRAZNIK. Iz svojega proizvodnega programa nudi vse vrste nasadil, plastične izdelke ter industrijske stole, posebno pa priporoča svoje nove izdelke, kot so tlačilke za blazine in črpalke za črpanje tekočin iz sodov in balonov. Podjetje LKO -Kropa ČESTITA VSEM OBČANOM RADOVLJICE IN OKOLICE ZA OBČINSKI PRAZNIK IN SE PRIPOROČA ZA SVOJE IZDELKE. MESARSKO PODJETJE RADOVLJICA t svojimi poslovalnicami ČESTITA VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN SE ŠE NAPREJ PRIPOROČA ZA NAKUP MESA IN MESNIH IZDELKOV. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GORENJC Radovljica izvaja visoke, nizke, industrijske, športne in turistične gradnje. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta pa do zaključka gradnje. OBENEM VSEM OBČANOM ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK Kulturni, dom na Kokrici je s prenovljeno fasado dobil lepšo podobo. — Foto: F. Perdan Praznik na Kokrici V soboto in nedeljo praznujejo prebivalci Kokrice pri Kranju svoj krajevni praznik. Ob tej priložnosti bodo orga- nizirali vrsto prireditev: proslavo, kresovanje pred kulturnim domom, najrazličnejša tekmovanja ter zabavo v S I P/V D PODJETJE ZA IZVOZ in UVOZ TER NOTRANJO TRGOVINO je za obiskovalce GORENJSKEGA SEJMA pripravilo Izredno ugodne pogoje za nakup stanovanjske opreme: Kredit do 10.000 din BREZ POLOGA BREZ POROKOV BREZPLAČNO vam dostavijo kupljeno pohištvo na dom ali do kamionske ceste. Obiščite SIPADOV paviljon pri Tekstilni šoli v Kranju nedeljo zvečer. Posebno pa jih veseli, da so končno le uredili fasado na kulturnem domu (800 kvadratnih metrov), na katero so čakali več let. Vrednost opravljenega dela je presegla 2 milijona starih dinarjev. Vaščani so opravili prek 500 prostovoljnih ur, občinski svet svobod in prosvetnih društev je prispeval milijon dvesto tisoč starih dinarjev, ostanek pa Kmetijska zadruga Naklo, ki ima v domu skladišče, kulturno društvo Storžič in Krajevna skupnost Kokrica. S krajevnim samoprispevkom so uredili pokopališče, nameravajo pa še nogometno in košarkarsko Igrišče za domom ter kegljišče, če bo denar, bodo asfaltirali tudi prostor pred Kulturnim domom. J. Košnjek Nov vodovod v Volčjem potoku Pred dnevi so v Volčjem potoku odprli nov vodovod po katerem je pritekla voda v 43 hiš. Dela so veljala 210.000 dinarjev. Vaščani so jih prispevali s samoprispevkom. Komunalno podjetje Iz Kamnika je položilo za omenjeni vodovod 5 kilometrov vodovodnih cevi, pri delu pa so pomagali še vaščani in Arboretum Iz Volčjega potoka, vg Nova bencinska črpalka v Boh. Bistrici Pri trgovskem podjetju Savica, v Bohinju, bodo zgradili novo bencinsko črpalko, na levi strani ceste, za vozila, ki se vračajo od jezera. Gradbena dela bodo opravili delavci podjetja »Obnova«, montažo pa strokovnjaki podjetja »Petro!«, j , B. B. RAZPIS šolski center združenega podjetja Iskra Kranj v Kranju bo sprejel za šolsko leto 1969/70 V POKLICNO ŠOLO ELEKTROTEHNIŠKE IN KOVINARSKE STROKE V KRANJU NAKNADNO ŠE 33 UČENCEV, IN SICER: 18 UČENCEV za Združeno podjetje Iskra Kranj, tovarno elektrotehničnih in finomeha-ničnih izdelkov v Kranju, za izučitev naslednjih poklicev: orodjar finomehanik strojni ključavničar rezkalec strugar telefonski mehanik 4 učence 1 učenec 1 učenec 5 učencev 6 učencev 1 učenec 2 UČENCA za Združeno podjetje Iskra Kranj, tovarno elektromotorjev v Železnikih, za izučitev naslednjih poklicev: strojni ključavničar strugar 1 učenec 1 učenec _3 UČENCEV za Puškarno v Kranju za izučitev naslednjih poklicev: orodjar rezkalec strugar puškar 2 učenca 3 učence 4 učence 4 učence Kandidati bodo opravljali sprejemni izpit iz slovenskega jezika, matematike in psihotestov. Za vpis morajo predložiti kandidati osebno do vključno 30. avgusta 1969 v tajništvu Šolskega centra združenega podjetja Iskra Kranj v Kranju naslednje listine: — prijavo za vpis v I. letnik (obrazec 1,20), kolkova-no z državnim kolekom za 0,50 din (v prijavi morajo kandidati navesti poklic, ki se ga želijo izučiti); — izpisek iz rojstne matične knjige; — spričevalo o končani osemletki in — zdravniško potrdilo, ki ga izstavi obratna ambulanta Iskre. Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti. Šolski center združenega podjetja Iskra Kranj nima lastnega internata. Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo in želijo stanovati v internatu, naj vložijo posebno prošnjo za sprejem v internat pri Dijaškem domu v Kranju, Kidričeva 2. Kamniški lovci dobili kočo članom kamniške lovske družine se jc izpolnila dolgoletna želja. Na Palovčah nad Kamnikom so namreč v nedeljo odprli svojo lovsko kočo. Zgradili so jo s prostovoljnim delom. Poleg tega, da so opravili več kot 3000 delovnih ur, je vsak član kamniške lovske družine prispeval še po 300 dinarjev, nekaj sredstev pa so prispeval* tudi kamniške delovne orga-nizacije. Lovska koča je lesena, v njej je tekoča voda H elektrika, dostop do nje Pa je mogoč tudi z avtomobili' vg Se Ratitovcu obetajo lepši časi? Ratltovec je lepa planinska postojanka, ki slovi po zelo bogati planinski flori, zato ni nič čudnega, da je tako množično obiskan. Njegovo lepoto pa uničujejo prav njegovi j obiskovalci, saj prav nič ne prizanašajo planinskemu cvetju. Žalostna je ugotovitev, da se večina planinskih društev ukvarja le z gospodarsko problematiko, za vzgojo članstva pa ni niti Časa ne denar- ja. 11. Denar bodo mogoče dobl-toda narava bo morda tedaj že opustošena. Veliko škodo povzročajo prav ljudje v svojem zmotnem prepriča* nju, da lahko odtrgajo f-zaščitene rože, čeprav je p«"0, povedano vsako trganje *** ščitenega cvetja. Na Ratitovcu Jc sedaj bW* še, ker so uvedli gorsko str3| žo, ki s svojimi opozorili marsikoga odvrne od nan'6" ravauega trganja cvetja.V. P*. Radio Operni koncert — 22.30 Mala nočna glasba — 00.05 Iz slovenske poezije NEDELJA — 3. avgusta 15.00 Popevke na tekočem | glasbe — 18.45 Kulturni kaži Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23 in 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., 24. uri ter radijski dnevnik K 12., 13., 15., 17., 22., 23. in ob 19.30 uri. _ SOBOTA — 2. avgusta_ 8-08 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Čez travnike zelene — 9.50 Maš avtostop — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 So-Pek samospevov — 12.30 ] Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in pevci j — 13.30 Priporočajo vam — ; 14-05 Glasbena pravljica — 14-25 Polke in valčki z Dunaja — 15.20 Glasbeni intermez-Zo — 15.40 Poje sopranistka Vilma Bukovec — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Poje zbor iz Pol->**e - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Top-Pops H _ 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Vili ja Petriča — 20.00 Sobotni večer z napovedovalko Bojano Avscnak r- 20.30 Zabavna radijska ig 18 — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo ir> plesom v novi teden Drugi program 14.05 V ritmu z mladimi — W-30 Zabavni zbori - 15.00 Cik-cak z majhnimi ansambli 15.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe- — 16.02 Z Orkestri — 16.40 Počitniški C(k ktail — 17.35 Glasbe ni va-riete — 20.05 Ljudje med seboj — 20.15 Sobotnih petinštirideset minut — 21.15 4.30 Dobro jutro — 730 Kmetijski nasveti — 8.05 Ra- | dijska igra za otroke — 8.47 , Drobne skladbe za violino in ' klavir — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 še pomnite to- i variši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Pet minut za EP — 10.50 Naši poslušalci j čestitajo in pozdravljajo — ; 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Z novimi ansambli domačih viž — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij — 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 15.30 Humoreska tega tedna — 16.05 Po domače — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Jugotonove glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Godala v noči Drugi program 9.35 Glasbena srečanja — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Nedeljski koncert — 1335 Za prijetno popoldne — 1435 Virtuozno... — 15.00 Odmevi z gora — 15.20 V narodnem tonu — 16.05 Od opere do opere — 19.15 Serenad-ni večer — 20.05 Športna nedelja — 20.30 Strani iz slovenske proze — 20.50 Deset minut za eembalo — 21.15 Večerna nedeljska reportaža — 21.25 Koncert simfonične-■ ga orkestra RTV Ljubljana — 00.05 Iz slovenske poezije traku — 1535 Ob lahki glasbi — 16.02 V plesnem ritmu z majhnimi ansambli — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.05 Z ansambli — 19.30 Popevke današnjih dni — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Iz literatur za glas in klavir — 2030 Svet in mi — 20.45 Orkestralne priredbe Bachovih skladb — 21.15 Komorna glasba — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK — 4. avgusta Izdaja !n tiska CP »Go renjski tisk« Kranj, Ko roška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščl-"*) — Tek. račun pri SDK • Kranju 515 1 135. — Te-fefonl: redakcija 21835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 N din, cena za eno številko °-50 N din. Mali oglasi: °cseda 1 N din, naročniki Imajo H»/0 popusta. Ne Plačanih oglasov ne objavljamo. 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 z orkestrom Paul Mau-riat — 9.45 Iz mladinskega glasbenega arhiva — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 V razcvetu ... — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 1330 Priporočajo vam — 14.05 lepe melodije — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Mali koncert dvojnega kvinteta iz Sel na Koroškem — 16.00 Vsak dan TOREK — 5. avgusta 8.08 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Morda vam bo všeč — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Louis de Froment s svojim orkestrom igra stare francoske mojstre — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz albuma skladb za mladino — 14.20 Popoldanski koncert lahke glasbe — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Igrajo virtuozni solisti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert simfoničnega' orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V to-reh na svidenje — 19.00 Lah- < ko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Dorka Ško- j berneta — 20.00 Radijska ig- j ra — 21.12 Parada popevk — . 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesni orkestri in an- j sambli jugoslovanskih radijskih postaj Drugi program 14.05 Popevke se vrstijo — 14.30 Z ansambli — 15.00 Pol ure z orkestri — 1535 Za ljubitelje beat glasbe — 16.02 Drobne skladbe mojstrov zabavne glasbe — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Prizori Blaznosti na opernem odru — 21.15 Večerni Conceitino — 22.00 Recital violinista Mil-steina — 23.40 Koncert za flavto in orkester — 00.05 Iz slovenske poezije pot — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert opernih melodij — 21.00 Mozaik zabavnih melodij — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Godala v ritmu Drugi program 14.05 Popotovanje s popevkami — 15.00 Z ansambli — 1535 Za prijetno razpclože-ke — 16.40 Počitniški coekta-njc — 16.02 Slovenske popev-il — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Šoferjem na pot — 19.10 Zabavni zbori — 1930 Od tu zabavne glasbe — 20.05 Ogle-in tam z majhnimi ansambli dalo našega časa — 2030 Mednarodna radijska univerza — 20.45 Slovenske narodne pesmi — 21.15 Čajkovski in Shakespearovi liki — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije orkestrom Johnnv Douglas — 16.40 Počitniški cocktail — 1735 Glasbeni variete — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.15 Orkestralni odlomki — 2030 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 21.15 Nocturno in suita — 21.50 Salon komornega jazza — 22.30 Tri posvetne kantate — 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTEK — 7. avgusta 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Iz zakladnice resne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan i — 12.10 Koncert za flavto in orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Nekaj nape-vov iz jugoslovanskih pokra- j jin — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 14.20 Operetne melodije — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odlomek iz opere La Giocon-da — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Turizem in glasba — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Sonjo Gaberšeek — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Večer Debussvjeve glasbe — 23.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 Popevke s tekočega traku — 14.30 V vedrem ritmu z velikimi plesnimi orkestri — 15.00 Latinsko ameriške popevke — 1535 Za ljubitelje beat glasbe — 16.02 Z SREDA — 6. avgusta 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in za vas — 17.05 Odlomki iz \ zgodb — 9.20 Z majhnimi an- opere H v genij Onjegin — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 1835 Iz arhiva lahke glasbe — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute / ansamblom bratov Avscnik — 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske fiiJiuunonijc — 2120 Melodije staleža Dunaja — 22.15 Za ljubitelje ja//a — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Z velikimi orkestri zabavne glasbe Drugi program 14.05 Za oddih in razvedrilo — 14.30 Pol uie /. orkestri sambli zabavne glasbe — 9.45 Počitniški pozdravi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje go-t 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomki iz opere Ro-na — 12 30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Bacchus in Ariana — baletna suita — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz solistične PETEK — 8. avgusta 8.08 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Morda vam bo všeč — 10. i5 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Preletel sokol in drugo iz češkoslovaške glasbe — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez polja in travnike — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba za razvedrilo — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Napotki za turiste — 15.40 S Koroškega do Makedonije — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Krežeta — 20.00 Koncert Akademskega /bora Branko Krsmanovič iz Beograda — 20.30 Rad imam glasbo — 21.15 Oddaja 0 morju in pomoščakih — 22.15 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Razpoloženjska glasba z velikimi orkestri Drugi program 14.05 Bossa nova, tvvist in svving — 14.30 S popevkami op svetu — 15.00 Vesela godala — 15.35 Pisana paleta --16.02 iZ orkestrom Caravelli — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Počitnški kažipot — 19.30 Od popveke do popevke — 20.00 Od premiere do premiere — 20.50 Glasbeni intermezzo — 21.15 Portreti opernih solistov — 22.0) Dunajski slavnostni dnevi INI 23.20 Znani in neznani Chopin — 00.05 Iz slovenske poezije CESTNO PODJETJE V KRANJU razpisuje prosto delovno mesto REFERENTA za izjemna dovoljenja in varnost prometa. Za delovno mesto se zahteva višja strokovna izobrazba gradbene stroke z 2 leti prakse ali srednja strokovna izobrazba gradbene ali prometne stroke s triletno prakso na upravno tehničnih poslih pri tehnični službi. Interesenti za razpisano delovno mesto naj se priglasijo pismeno upravi podjetja v roku 15 dni. Nastop dela jc možen takoj oz. po dogovoru. SOBOTA — 2. avgusta 8.55 Proslava ob 25-letnici ASNOM-a (RTV Skopje) — 17.55 Novi ansambli — nove melodije, 18.25 Disnvev svet, 19.15 Znanost in morje, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 TV magazin — zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 21.35 Rezervirano za smeh, 21.50 Inšpektor Maigret — serijski film, 22.50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Narodna glasba, 18.15 Mladinska igra, 19.15 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV aZgreb) — 20.30 Spored italijanske TV NEDELJA — 3. avgusta 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.25 Poročila, 9.30 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 10.00 Disnevev svet, 11.40 TV kažipot (RTV Ljubljana), 14.50 Poletna liga avtomobilistov (RTV Beograd) — 16.00 Medrepubliška športna tekmovanja v Foči (RTV Sarajevo) — 16.25 Državno prvenstvo v padalstvu — 16.35 Boks (RTV Beograd) — 18.10 Slovo velikega poglavarja — jugosl. nemški film, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Fantje in dekleta (RTV Beograd) — 21.20 Sinj-ska alka (RTV Zagreb) — 22.35 Športni pregled (JRT) — 23.05 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Sx>red italijanske TV PONEDELJEK — 4. avgusta 18.30 Medvedov godrnjav-ček (RTV Ljubljana) — 18.5(5 Človek ne jezi se (RTV Zagreb) — 19.20 Znanost in mi, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Brez tretjega — TV drama, 21.40 Preprosta simfonija, 21.55 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Oddaja za otroke, 18.00 Mali svet (RTV Zagreb), 18.20 Znanost (RTV Beograd) — 18.50 človek ne jezi se, 19.20 T V pošta, 19.45 TV prospekt 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV TOREK — 5. avgusta 18.35 Risanka, 18.45 Po Sloveniji. 19.00 Od Suhe do Son- ce, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Noč vredna spomina — angl. film, 22.40 Dosežki medicine, 23.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika, 17.45 Risanka (RTV Zagreb) — 18.00 Lutkovna oddaja (RTV Skopje) — 18.20 Oddaja o prometu (RTV Zagreb) — 19.00 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.15 Reportaža, 19.45 TV prospekt 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30-Spored italijanske TV SREDA — 6. avgusta 17.45 Rastimo (RTV Beograd) — 18.30 Naš čas, 19.00 Pred svetovnim hmeljarskim kongresom (RTV Ljubljana) — 19.15 Popularna glasba (Sarajevo) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Sladko-slano-slad-ko, 21.35 Slovenske variacije v Pulju (RTV Ljubljana) — 22.05 Ekran na ekranu (RTV Zagreb) — 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Dnigi spored: 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Rastimo (RTV Beograd) — 18.30 Potopisni film (RTV Zagreb) — 19.00 človek in počitek (RTV Beograd) 19.15 Popularna glasba (RTV Sarajevo) — 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.30 Spored italijanske TV Časopis ČETRTEK — 7. avgusta 17.30 Linka — lutkovna predstava, 18.15 Mešani zbor Gallus iz Kočevja (RTV Ljubljana) 18.45 TV komedija (RTV Zagreb) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Vozniško dovoljenje, prosim — I. oddaja, 21.25 Berlin 1969 — filmski festival, 21.45 Smart — serijski film, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) -— Drugi spored: 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.15 Zbor Gallus (RTV Ljubljana) — 18.45 TV komedija, 19.45 T V prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV PETEK — 8. avgusta 18.30 Jan Uvre — mladinski j film, 19.00 Po Sloveniji, 19.20 [ Naš globus, 19.50 Cikcak, I 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vi ja vaja, 20.35 Policaji in tatovi — italijanski film — Poletni qui/. — Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke (RTV Skopje) — 18.15 Glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.00 Mozaik (RTV Sarajevo) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV Kino KINO m SKORAJ a ' V KINU CENTER m FIlmi na 70 mm trak — TOD sistem pseudo plastična slika — lil stercofonski zvok! rn Veliko presenečenje nove filmske tehniket Kranj STORŽIČ 2. avgusta italij. barv. VV film PET MAŠČEVALCEV ob 16. uri, jugosl. barv. film TRI URE LJUBEZNI ob 18. uri 3. avgusta italij. barv. VV film PET MAŠČEVALCEV ob 14. uri amer. barv. CS film EKSPRES POLKOVNIKA RYANA ob 18. uri, franc. barv. CS film OSAMLJENA VOLČIČA ob 20. uri 4. avgusta italij. barv. V V film PET MAŠČEVALCEV ob 18 uri, amer. barv. film OBRAČUN NA SAN VALEN-TINO ob 20. uri 5. avgusta jugosl. barv. CS film REPUBLIKA V PLAMENU ob 16. in 18. uri, amer. barv. CS film PRIŠLI SO V CORDURO ob 20. uri Cerklje KRVAVEC 3. avgusta amer. barv. CS film CHEYENSKA JESEN ob 17. in 19.30 Kranj CENTER 2. avgusta amer. barv. film OBRAČUN NA SAN VALEN-TINO ob 16., 18. in 20. uri, premiera jap. barv. CS filma INVAZIJA IZ VESOLJA ob 22. uri 3. avgusta jap. barv. CS film INVAZIJA IZ VESOLJA ob 9.30, amer. barv. film OBRAČUN NA SAN VALEN-TINO ob 15. in 19. uri, italij. barv. VV film PET MAŠČEVALCEV ob 17. uri, premiera amer. barv. CS filma PRI- i ŠLI SO V CORDURO ob 21. J uri 4. avgusta amer. barv. CS film PRIŠLI SO V CORDURO ob 15.30 in 20. uri, jug. barv. VV film REPUBLIKA V PLAMENU ob 18. uri 5. avgusta amer. barv. CS film PRIŠLI SO V CORDURO ob 15.30 in 18. uri, premiera amer. barv. filma SMEŠNE STVARI SO SE ZGODILE NA POTI V FORUM ob 20.30 Tržič 2. avgusta angl.-franc. barv. film NENAVADNA ZGODBA E. ČHAPMANA ob 17.30 in 20. uri 3. avgusta angl.-franc. barv. film NENAVADNA ZGODBA E. ČHAPMANA ob 15.30, in 20. uri 5. avgusta nemški barv. CS film VELIKA KAČA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 3. avgusta jap. barv. CS film INVAZIJA IZ VESOLJA ob 16., 18. in 20. uri 4. avgusta jap. barv. CS film INVAZIJA IZ VESOLJA ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 2. avgusta amer. barv. film NENADKRILJIVI ob 20. uri 3. avgusta amer. barv. film NENADKRILJIVI ob 15., 17. in 19. uri Škofja Loka SORA 2. avgusta angl. barv. CS film MEJA V PLAMENU ob 18. in 20.30 3. avgusta angl. barv. CS film MEJA V PLAMENU ob 17. in 20. uri 5. avgusta amer. barv. film GOSPOD Z LJUBEZNIJO ob 20. uri Jesenice RADIO 2.-3. avgusta mehiš.-italij. barv. film POJEM ZA PAN-CHO VILO 4. avgusta amer .barv. CS film JESEN CHEYENNE 5. avgusta i tal i j.-jug. barv. film TUJEC V MESTU Jesenice PLAVŽ 2. —3. avgusta italij.-jugosl. barv. film TUJEC V MESTU 4.—5. avgusta mehiŠ.-italij. barv. film POJEM ZA PAN-CHA VILO Žirovnica 3. avgusta amer. film GOLA OSTRINA Dovje-Mojstrana 2. avgusta amer. film GOLA OSTRINA 3. av«usta italij franc.-nem. film OPERACIJA SAN GE-NARO Kranjska gora 2. avsrusta amer. barv. film LOVCI NA SKALPE 3. avgusta amer.-jug. film KLETEV ZVESTE ŽENE Radovljica 2. avgusta angl. barv. film TUJEC V HISI ob 18. uri. amer. barv. film CAMELOT ob 20. uri 3. avgusta amer. barv. film CAMELOT ob 15 uri, franc. barv. film BRIGADE ANTI ■ (1ANGS ob 18. uri, danski barv. film STREŠNIK, ŽENE IN SEKS ob 20. uri 4. avgusta amer film VI-VA VILA ob 20. uri 5. avgusta franc. barv film BRIGADE ANTIGANGS ob 20. uri Bled 2. avgusta angl. barv. film DOLGOTRAJNI BOJ ob 18. in 20.30 3. avgusta amer. barv. CS film VELIKA NAGRADA — GRAND PRIX ob 10., 15. 18. in 20.30 4. avgusta franc. barv. film ČLOVEK VREDEN MILIJO NE ob 18. in 20.30 5. avgusla franc. barv. film ČLOVEK VREDEN MILIJO NE ob 18. in 20.20 Loterija Neuradno poročilo o žrebanju 31. kola srečk — 31. VII. 1969. Srečke s končnicami so zadele din 50 10 80 20 65210 500 926580 10.020 611 100 6241 200 605591 10.000 802821 10.000 858011 10.000 32 20 7802 200 66992 2.000 93832 520 03 10 5853 200 92693 1.000 027083 10.000 34 30 7124 200 217374 10.000 699504 100.000 961454 10.000 75 10 05085 1.000 32325 500 74795 2.000 6 4 52966 504 96036 504 659496 10.004 87 10 3907 200 31517 500 192327 LITIJA 50.000 594877 10.000 748 50 18668 500 25528 500 52598 500 9 4 36459 504 63869 1.004 198209 10.004 KOTLE za žgan jekuho v sch vrst izdeluje kvalitetno KAPELJ V., bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa 4, Šiška 3502 Prodam delovnega VOLA-Gabovec 9, Podnart 3637 Prodam obdelan LES «• grušt, ročno SLAMOREZNI-j CO predelano na motor. Po-ženk 13, Cerklje 3638 Prodam SLAMOREZN K'0 s puhalnikom po izbiri '» avtomatični SADILEC za krompir. Žabnica 61 3639 Prodam 2500 kosov stresi* OPF.KE bobrovec. Podivča 23, Medvode 3640 Prodam lepo cvetoče OLEANDRE. Zupan, Ljubljanska c. 17, Kranj-Labore 3641 Prodam KRAVO sivko, bo v kratkem teletila. Pristjj va 2, Trt«! 36« Prodam rabljen spor i^ otroški voziček, 2iridig Cankarjeva 15, Kranj 3643 Prodam mlado kravo s tretjim teletom« Cerklje 57 ŠTEDILNIK NOV s I" 11,1 ploščami, gorenje, na drv*' pa eni prodam Bki janc 1)1 go, Šenčur 372 GLA« * - 29 STRAN Nagrobne spomenike pc izbiri in naročilu iz najboljših marmorjev ter vsa kamnoseška dela opravlja BORIS UDOVČ, karano-seštvo Naklo telefon 214)5* POROLIT 5700 kosov prodam. Podjed, Olševek 49, Preddvor 3646 Prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK italijanski in POSTELJICO. Kranj, Jezerska c. 120 3647 Prodam več ŠIVALNIH STROJEV za torbarsko obrt in več sedlarskih STOLOV. Kajzer, Virmaše 84, škof j a Loka 3648 Prodam nov MEŠALEC (miksar) in sesalec za prah. Klemenčič, Topolje 8, Selca nad šk. Loko 3649 Prodam zazidljivo PARCELO v Struževem. Informacije: Struževo 28 od 3. 8. 1969 dalje 3650 Prodam vinski SOD 113- litrski Krumpak, Kranj, Kidričeva 30 3651 PARCELO (njivo) 3000 m2, primerno za vikend, na parceli vodovod. Vprežni PLUG OBRAČALNIK in KULTI V A-TOR ugodno prodam. Zapo-ge 6, Vodice 3652 Prodam BUKOVE in MA-CESNOVE PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku 3653 Prodam 600 kosov OPEKE (modelarni blok MB 150. Mlaka 49, Kranj 3654 Prodam KANARČKE (čiv-karje). Malek Peter, Kidričeva 57, Kranj 3655 Prodam večjo količino PUNT, BANK1N in DESKE za opaže. Olševek 64, Preddvor 3656 Ugodno prodam kompletno SPALNICO z VLOŽKI. Ogled Popoldan pri Gregorač, Kranj Kidričeva 33 3657 Prodam KRAVO s teličkom ali brez. Voglje 64, Šenčur 3658 Ugodno prodam KOMPRESOR. Zg. Brnik 85. Cerklje 3659 Prodam motorno SLAMO-REZNICO s puhalnikom in vprežno KOSILNICO mase baris, Zabnica 19 3660 Prodam KRAVO po Kletu Lenart 4, Selca nad Sk. Loko 3661 Prodam PARCELO 660 m2 ?a 3000 N din. Erelih Janez, Posavc 19/a. Pod na. t 3662 Prodam KRAVO cisto si-Boentalko s tretjim teletom. Gorica 7, Radovljica 3663 Poceni prodam ŠTEDILNIK gorenje na trda goriva. Zgoša 5, Begunje 3664 Prodam KOSILNICO BCS in KOBILO 10 let staro. Pre-doslje 1, Kranj 3665 Prodam zazidljivo PARCELO, Strahinj 33, Naklo 3666 Prodam malo motorno MLAT1LNICO. Prebačevo 30, Kranj 3667 Prodam KRAVO po teletu. Britof 52, Kranj 3668 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Repnje 40, Vodice 3669 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO in gnojnični SOD. Bukovica 4, Vodice 3670 Prodam nov GUMIVOZ 16 eolski srednje težki. Kobal Danica, Sp. Gorje 73 3671 Prodam dobro ohranjeno klasično SPALNICO z jogi vložki po ugodni ceni, telefon 22-089 do 14. ure. Naslov v oglasnem oddelku 3672 Prodam KRAVO s teletom ali po izbiri, dobre mlekarice in KONJA 6 let starega. Visoko 5, Šenčur 3673 Prodam nove GAJBICE. Naslov v oglasnem oddelku 3674 Prodam skoraj nov 50-litrski BOJLER, italijanske PLO ŠČICE 5 m2 in MOPED T-12. Galič, Stara Loka 49, škofia Loka 3675 Prodam 59 m2 I-vrstnega hrastovega PARKETA in 200 kilogramov cvetličnega MEDU. Naslov v oglasnem oddelku 3676 Zenitve KMEČKI FANT, star 26 let, s službo in manjšo kmetijo, želi spoznati DEKLE, ki ima veselje do kmetije. Resne ponudbe pošljite pod »gorenj ka« 3682 Ostalo ROLETE LESENE, PLASTIČNE, ZALUZIJE naročite zastopniku Špilerju, Radovljica, Gradnikova 9. Pišite pridem na dom. 2601 Iščem PARTNERJA AVTO KLEPARJA. Delavnica in orodje preskrbljeno. Petere Franc, Šutna 45, Žabnica 3680 Kupim Kupim lepe suhe macesno-ve PLOHE. Jezeršek Stane, Zg. Bitnje 97, Zabnica 3677 Izgubljeno Našla sem VERIGE od tovornega avtomobila. Dobijo se Šenčur 261 3681 RESTAVRACIJA PARK za določen 6as zaposli TOCAJKO in sprejme dva VAJENCA ali VAJENKI v uk 3631 Preklici Ugodno prodam FORD-TAUNUS 17 M, letnik 1964. Grilc Jože, Šenčur 177 3688 Prodam ugodno dobro ohranjen MOPED na dve prestavi, zaradi odhoda v tujino. Šenk Janez, Predoslje 71, Kranj 3689 Prodam dva MOPEDA v voznem stanju. Glinje 5, Cerklje 3690 Prodam MOTOR LAMBRE-TO 150 cem v dobrem voznem stanju. Ambrožič, Sp. Gorje 101 ,Bled 3691 . Prodam MOTOR MAKSI 175 cem s 7500 km. Sajovic, Šenčur 313 3692 Dobro ohranjen CHEVROLET prodam za 3000 N din. Mihelič, Golnik 25 3693 Prodam ZASTAVA 750, letnik 1965, dobro ohranjen. Nastran, Studeno 12, Železniki 3694 Zaposlitve Urh Marija in Anton, Pod reča 12, Medvode preklicu jeva žalivko, ki sva jo izrekla proti Janezu Kepicu in Ivanu . stanujoča Podreča 10, Medvode 3683 Motorna vozila Proti posojilu milijon S din oddam v najem GARAŽO pri Vodovodnem stolpu za dobo j .5 let. Naslov v oglasnem od- j "delku 3630 j Prodam FIAT 750 letnik j 1964, v dobrem stanju. Jezer- i šek, Britof 28, Kranj 3627 Prodam dobro ohranjen MOTOR NSU 110. Ing. Vrtae-nik, St. Žagarja 9, Kranj 3684 Prodam PRIKOLICO za MOPED. Bodlaj Feri, Breg 4, | Križe 3685 Prodam PRIMO NSU 175 cem in MOPED kolibri na dve prestavi dobro ohranjena. Keren Hotemože 7, Pred- | dvor 3686 i Kupim GARAŽO na Zlatem poljll (v bližini bencinske | črpalke). Ponudbe na telefon 23 132 po 19. uri. 3687 Iščem INŠTRUKTORJA za slovenščino (srednja admin. šola). Naslov v oglasnem oddelku 36% Iščem ŽENSKO za varstvo otroka v okolici Kranja. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Naslov v oglasnem oddelku 3697 Dam hrano in stanovanje MOŠKEMU za pomoč na mali kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 3698 Zaposlim MOŠKEGA pri stroju za BRIZGANJE PLA STIČNIH MAS. Starost od 17—30 let. Humer, Cirilova 14, Kranj-Orehek 3699 Prireditve SZDL KOKRICA priredi v nedeljo, dne 3. 8. 1969 ob 15. uri, PROSTO ZABAVO in kegljanje za oslička v soboto in nedeljo. Zabavali vas bodo »VESELI TRGOVCI« Vabljeni! GOSTIŠČE pri JANCETU iz Sr. vasi priredi v soboto /večer KRESNO NOČ. Post reženj boste z odojkom na ražnju, ćevapčići in dobro kapljico. Vabljeni! 3636 BIFE FRANCKA na Golniku priredi jutri, 3. 8. 1969, VESELICO. Vljudno vabljeni! 3679 IŠČEMO SKLADIŠČNE PROSTORE v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pošljite na naslov: Zavod za spomeniško varstvo v Kranju — telefon 21-163. Stanovanja Prosvetna delavka išče neopremljeno ali opremljeno SOBO v Kranju. Plača za leto dni naprej. Ponudbe poslati pod »MIR« 3700 Na Šenturški gori prodam HIŠO takoj vseljivo in PARCELE za vikende. Informacije po telefonu 73-151 ali osebno v gostilni Erjavšek v Cerkljah 3701 Kdor mi posodi 8000 N din za 4 mesece, mu v oktobru preskrbi m opremljeno SOBO s sodobnim pohištvom, posebnim vhodom in sanitarijami. Ponudbe poslati pod »FLORIDA« 3702 HIŠO manjšo ali polhiše (nadstropje) v okolici Bleda kupim. Ponudbe poslati Knaflič Marija, Bled, C. v Vintgar 6 3703 Oddam opremljeno SOBO dvema fantoma. Kranj, San-dulovič, Zl. polje 15/a 3704 Iščem opremljeno SOBO v Kranju ali okolici. Vrbnjak Viktorija, Savska cesta 20/a, Kranj 3705 Iščem enosobno STANOVANJE za dobo enega leta v Kranju ali bližnji okolici. Kranj, Tomažičeva 17 3706 Nujno rabim enosobno stanovanje v Škofji Loki ah bližnji okolici. Dam lepo nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 3707 Iščem neopremljeno SOBO v okolici Kranja. Ponudbe poslati pod »plačam dve leti naprej« 3708 Prodam DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico, takoj vseljivo Cena 33.000 N din, Mote? 14 pri Smlednku 3695 Veletrgovina ŠPECERBJA Bled vam nudi: Speceri-aa — v supermarketu UNION na Jesenicah — v samopostrežbi v Radovljici, — v samopostrežbi v Boh. Bistrici, — v samopostrežbi na Bledu, — v samopostrežbi v Begunjah, — v samopostrežbi v Podnartu, — IN VSEH OSTALIH PRODA JALNA II PO NAJUGODNEJŠIH CENAH zvezke in ostale šolske potrebščine. ŠOLARJI! Pri nakupu vas čaka presenečenje. V E LEŽE LEŽIM I f\l A VAS VABI IMA XIX. GORENJSKI SEJEM MERKUR REKLAMNA PRODAJA, sejemske cene K R A N J Velika izbira potrošniškega blaga .--k »K V»i. I\espeča na Jeprci Požar v Kokri premagan O požaru, ki je prejšnji teden izbruhnil v gozdovih na Kremsarjevi gori v Kokri smo že poročali. V petek smo na gozdnem gospodarstvu Kranj izvedeli, da je praktično prenehalo goreti že v četrtek zjutraj. Na nekaterih mestih se sicer še kadi, kar je znak, da pod površino še vedno tli. Zato so se odloči- li, da bodo delavci GG dežurali tudi v soboto in nedeljo. Gašenje je bilo dobro organizirano, precej pa jim je pomagalo tudi zadnje deževje. Po prvih zelo skopih ocenah je požar prizadel 7 do 9 hektarov površine, zasajene z dragocenim terciarnim borovcem. Tudi višina škode še ni ugotovljena. J. K. Nesreče zadnjih dni DVA MRTVA IN SEST RA NJENIH — taksen je tragačem konec hude prometne nesreče, ki se je pripetila v torek, ob 15,30 na cesti 1. reda v naselju Jeprca v bližina cestnega odcepa za Skofjo Loko. Do nesreče je prišlo, ko je voznik Miroslav Kav- čič z avtomobilom švedske registracije zaradi prehitre vožnje v ovinku oplaail škodo ljubljanske registracije, ki jo je vozil Darko Simon-čič. Pri tem je Simončičev avto obrnilo za 90 stopinj in I je s tem zaprl pot dvema škodama Češkoslovaške regi- | stracije. Trčenje je bilo tako silovito, da sta takoj podlegli sopotnici v Kavčičevem avtomobilu, hudo pa so se poškodovali sopotniki v treh avtomobilih. Zaradi nesreče je bil promet na gorenjska magistrali pretrgan za pol ure, kar je še povečalo gnečo na cesti. vig V četrtek dopoldne se je na cesti prvega reda pri Jeprci zaletela v obcestni kamen voznica osebnega avtomobila Valerija Vrec iz Ljubljane. Nesreča se je pripetila, ker je voznici z zadnjega sedeža skočil v naročje njen pes. Ko ga je odrivala iz naročja, je zapeljala v obcestni kamen, škode na avtomobilu je za 8000 din. Na cesti med Skofjo Loko in Poljanami je v sredo v vasi Log nekaj pred polnočjo v desnem ovinku zaneslo osebni avtomobil, ki ga je vozil Franc Potočnik iz Zminca. Avtomobil se je ob skalah prevrnil na streho. Voznik ni bil ranjen, škode na avtomobilu pa je za 7000 din. Pri bencinski črpalki na Kidričevi cesti na Jesenicah se je v četrtek popoldne pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Stanko Lah iz Sp. Gorij jc vozil od Plavža proti Javorniku. Nameraval jc zavijati na levo, zato je vključil levi smerni kazalec. Ker so nasproti vozili avtomobili, je obstal na vozišču. Za njim je ustavil dr. Štefan Plut. V avtomobil dr. Pluta pa se je zaletel od zadaj voznik osebnega avtomobila Aleksander Ažman, ki je vozilo dr. Pluta potisnil v tovornjak. Ranjen ni bil nihče, skupne škode na avtomobilih pa jc za 9000 din. L. M. Zahvala Po mučni bolezni, ko nas je v 59. letu starosti zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Peter Ješe se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam v tej težki uri stali ob strani, poklonili vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ana, sin Milan, hčerke: Anica, Ljudmila, Martina z možem Janezom in Draga z družino, sestra Marija z družino in drugo sorodstvo. Kranj, dne 29. julija 1969 ■ Pogled na prizorišče gozdnega požara v Kokri, ki Je izbruhnil minuli teden (v četrtek) Za vedno nas je nepričakovano zapustil naš ljubljeni mož, očka, sin, brat, stric, zet in svak Janez ing. Bitenc inženir strojništva Od njega se bomo poslovili v nedeljo, dne 3. avgusta 1969 ob 17. uri na pokopališče v Kranju. Žalujoči: žena Ada, sin Sašo, hčerka Mojca, mati, brat in sestri z družinami; Glivai jevi, Majdiecvi in ostalo sorodstvo. Kranj, dne 1. avgusta 1969 Zahvala Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata Antona Mraka se iskreno zahvaljujemo vsem, tako številnim prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali lepo cvetje ali drugače počastili njegov spomin, z nami sočustvovali in nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Prav posebno se zahvaljujemo sosedom za njihovo nesebično pomoč, č. duhovščini, gasilcem za spremstvo in pevskemu zboru društva upokojencev za lepo petje. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: /ena Mieka, sin Jože, hčerki Tončka in Tilka z družinami ter sestra Kranj, Gorenje, dne 26. Julija 1969 sobota — 2. avgusta 1%9 GLAS » — S!. STRAN Pogovor tedna Jože Kapušin: Odhafamo v ČSSR Včeraj so najboljši jugoslovanski mladinci — smučarski skakalci odpotovali na osemdnevni trening v Banjsko Bistrico v CSSR. Tam bodo vadili na 60-metr-ski skakalnici pokriti z umetno maso. Na ta prvi letošnji trening na umetni masi je odpotoval tudi 16-lctni Kranjčan Jože Kapušin, član SK Triglav, ki jc bil v minuli sezoni med najboljšimi mladinci v Jugoslaviji. Za novo sezono se že dva meseca intenzivno pripravlja in je po mnenju zveznega trenerja za mladince tov. Cernilca kondicijsko najbolje pripravljen. V minuli sezoni je na državnem prvenstvu osvojil četrto mesto, na mednarodnih tekmovanjih pa je dosegel najboljša uspeha na mladinskem troboju Koroška—Julijska Krajina — Slovenija, kjer je zasedel četrto mesto in v Ravscleti (Italija), kjer je bil tretji. »Letos spet odhajamo na tren'ng v CSSR,« nam je v petek ob odhodu dejal eden izmed zelo perspektivnih mladih kranjskih skakalcev Jože Kapušin. »Letos nismo trenirali na Mostecu v Ljubljani, ker je skakalnica iz umetne mase v rekonstrukciji. Zato bomo morali čimbolj izkoristiti trening v CSSR.« • Kateri skakalci — mladinci pa boste letos vadili v CSSR? »Razen mene se bodo v teh dneh prvič spustili Preko mostička skakalnice iz umetne snovi še naslednji skakalci z Gorenjske: Klemen Kobal in Franci Mesec (oba Triglav), Janez Demšar in Andrej Cuznar (Jesenice). Skupaj bo odšlo v deželo, kjer so na svetu najboljši skakalci, devet mladih tekmovalcev. Tu bomo vadili dopoldne in popoldne ter bomo predvidoma opravili v osmih dneh okoli 70 skokov.« • Kakšne načrte imate mladinci za novo sezono? »Po treningu v CSSR bomo imeli še nekaj skupnih kondicijskih treningov; v oktobru pa upam, da bomo že vadili na umetni masi v Ljubljani. Predvsem pa si želim, da bi čimprej prišli na sneg.« • Tvoje želje za v bodoče? »Predvsem želim, da bi v Kranju čimprej zgradili 75-metrsko skakalnico pokrito z umetno maso, tako da bi že v letu 1970 lahko vadili na njej, ker potem ne bo treba več odhajati na trening v tujino, želim pa si tudi, da bi moje priprave za novo sezono čim bolje potekale in je zato moja največja želja, da bi mi podjetje Creina-Kranj omogočila vadbo, da bi se v novi zimi lahko udeleževal vseh skupnih zveznih treningov in tekmovanj.« J.Javornik Gorenjska : Hajduk 0:3 (0:2) Včeraj so končali s pripravami na novo sezono nogometaši splitskega Hajduka, ki so vadili na kranjskem stadionu 15 dni. V sredo pa so odigrali tekmo proti re- Hokejske noviee Jeseniški hokejisti bodo 2. avgusta odšli na turnejo po Švici in Franciji. Odigrali bodo štiri tekme in sicer v Vil-larsu sur Ollon v Švici in v Grenoblu eno, v St. Gervaisu pa dve tekmi. Na pot bo odšla nekoliko pomlajena ekipa s perspektivnimi igralci Kr. gore. Znani so tudi že pari za tekmovanje za Alpski pokal. V njem bo tekmovalo 6 ekip in sicer KAC — Celovec, IEV —Innsbruck, Gardena Recoa-ro — Ortisie, Cortina Doria — Cortina, HK Olimpija — Ljubljana in HK Jesenice. Prvi nasprotnik HK Jesenice bo KAC, 29. 10. v Celovcu. Hokejski klub Jesenice je že izdal izpisnico Ivu Janu. Izpismica velja za eno leto in sicer samo za igranje v inozemstvu. Ivo Jan bo v letošnji sezoni nastopal za Frankfurt. Z. Felc Hud poraz vaterpoliste v Triglava v Pančevu Smučarji v avgustu za republiške naslove Na poletnem smučišču pod Pri soj nikom bo jutri dopoldne letošnje republiško poletno prvenstvo v slalomu. Na prvenstvu Slovenije, ki bo letos že drugič organizirano, bo nastopilo po dosedanjih prijavah okoli 100 tekmovalcev in tekmovalk, ki so dosegli v minuli sezoni boljše rezultate. Prvenstvo je namreč omejeno, ker bi v nasprotnem primeru na tem tekmovanju nastopilo preveliko število tekmovalcev. Organizator tekmovanja je letos smu carsko društvo Radovlji ca. J. J. prezentanci Gorenjske in zmagali s 3:0 (2:0). Pred okoli 1500 gledalci je srečanje vodil Kranjčan Gros. Gorenjski nogometaši so presenetljivo dobro zaigrali in se močno upirali zveznemu ligašu, ki pa je tokrat slabše zaigral kot pa proti kranjskemu Triglavu. V reprezentanci Gorenjske sta se nedvomno najbolj odlikovala vratar Bregar in srednji krilec Nosan. Prav zaradi odlične ožje obrambe domače ekipe gostje niso mogli doseči višje zmage. Reprezentanca Gorenjske je nastopila v naslednji postavi: Bregar, (Pirjevec), Ibrašimo-vič, Bohinc, Tepina, Nosan, Kožar, Bajželj, Vukotič, Pavlic (Bojič), Konc (Krt), Rant. J. Javornik Strelsko tekmovanje v Predosliah Pred dnevi je strelska družina »Franc Mrak« iz Predo-selj organizirala tradicionalno tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško, ki so se ga poleg domačinov razdeljenih na dve skupini, udeležile tudi ekipe ZB Kokrica, Predoslje in Britof ter ekipa ZROP (zveze rezervnih oficirjev in podoficirjev). Prireditev je bila v Valjavčevem logu na Suhi. Zanimivo in napeto borbo so udeleženci na koncu proslavili s piknikom. REZULTATI: 1. ZB Britof (217 od 400 možnih krogov), 2. ZB Kokrica (206 krocov), 3. ZROP (206 krogov), 4. ZB Predoslje (155 krgov). Ekipi strelske družine »Franc Mrak« Predoslje sta tekmovali izven konkurence, dosegli pa sta 247 oziroma 225 krogov. Posamezniki: 1. Jože Vesel (ZB Britof) — 76 od 100 možnih krogov, 2. Jože Kavčič (SD Franc Mrak) — 75 krogov, 3. Jože Sitar (SD Franc Mrak) — 72 krogov itd. ig Nogometni turnir v Pirnieah V počastitev dneva vstaje je bil v Pirničah nogometni turnir na katerem je nastopilo osem moštev. V finalni igri za prvo mesto so zmagali šele po streljanju enajstmetrovk domači nogometaši v igri z ekipo Stare Loke. V borbi za tretje mesto pa je ekipa Godešiča premasala Zbilje. Najboljši strelec turnirja je bil Pavel Rupar (Stara Loka), najboljši igralec turnirja pa Ostanek (Pia niče). F- R- Vaterpolisti kranjskega Triglava so v okviru tekmovanja •Vuge zvezne lige in za vstop med najboljše vatci polo ekipe v državi v torek odigrali drugo tekmo. V Paiu evvi so v igri 7 domačo ekipo ISP doživeli hud poraz. Domačini so zmagali s 17:4 (3:1, 5:0, 4:1, 5:2). Zaradi visokega poraza so kranjski vaterpolisti izgubili precej možnosti, da bi sc letos uvrstili v Prvo zvezno ligo. Po dosedanjih igrah imata največ niozn0 M> nedvomno Korenin in pančevski ISP. Po drugem kolu Kranjčani med šestimi ekipami na lestvici zavzemajo četrto niesto. Sinoči po so Kranjčani nastopili v Beogradu proti Crveni ■pezdi, vendar do zaključka redakcije rezultata šc nismo P'mVU. Tretje srečanje na »turneji« pa bodo vatei polisti T'iglava odigrali v nedeljo v Zagrebu proti domačemu Mcdve-*čaku. J. Jat Zvedeli smo___ ... da bo Cestno podjetje iz Kranja asfaltiralo rokometno igrišče v Dupljah do 18. avgusta. Tako se bo uresničila dolgoletna želja Dup-ljancev, ki že nekaj let uspešno nastopajo v Ljubljanski conski ligi. ... da sc prične tekmovanje v ljubljanski conski rokometni ligi že 24. avgusta. V tej ligi bodo letos nastopile z Gorenjske naslednje eki-Kii/.c, Radovljica, Dup- pe: ik Ije, Ve M* Naš komentar Pokal spet plavalcem Triglava Minuli torek je bil zaključen prvi del letošnje plavalne sezone. S četrtim kolom troboja plavalcev in plavalk Ilirije, Ljubljane in domačega Triglava je bilo končano tekmovanje za moštveni pokal plavalne zveze Slovenije. Kranjski Triglav je bil tudi letos najuspeš-nejši, čeprav je po porazu Kranjčanov v tretjem kolu v Vevčah kazalo, da bo tudi ljubljanska Ilirija zelo resno posegla v borbo za prvo mesto. Toda v domačem bazenu so se v zaključnem kolu kranjske plavalke in plavalci zelo potrudili in zbrali od vseh kol najvišje število točk ter si s tem zagotovili prvo mesto tudi v generalni razvrstitvi in osvojili pokal plavalne zveze Slovenije. Razlika med Triglavom in IKrijo je bila manjša kot smo pričakovali pred pričetkom tekmovanja. 1 jubljanski plavalci so v letošnji sezoni napravili velik korak naprej tako, da so že začeli konkurirati kranjskemu Triglavu. Vse to pa bo nedvomno samo pozitivno vplivalo na še večji kvalitetni dvig slovenskega plavanja. Pred dnevi pa so naslov republiškega prvaka osvojili tudi mlajši pionirji in pionirke kranjskega Triglava na tekmovanju v Trbovljah. Prvi republiški naslovi za PK Triglav torej že prihajajo v Kranj. Ker pa je v drugi polovici sezone še več pomembnih tekmovanj, lahko glede na kvaliteto kranjskih plavalcev in plavalk v vseh starostnih skupinah pričakujemo spel tolikšno število republiških naslovov, kot so jih zabeležili lani. Glede na prizadevnost celotnega plavalnega kolektiva skozi vse leto in glede na dobre pogoje dela lahko povsem upravičeno pričakujemo tudi v letošnji plavalni sezoni od kranjskih plavalk in plavalcev takšnih uspehov. J.Javornik C5 H^JSl^S SOBOTA — 2. avgusta 1969 1 w w ® i i i 1 1 [Urošema C1HC illlllll $Iilt»i ti 1 • I in družbenopolitične organizacije čestitajo | 1 1 vsem občanom in delovnim ljudem za praznik | Skupščina občine Trzic Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Tržič Občinska konferenca SZDL Trzic Občinski sindikalni svet Tržič Občinska konferenca Z K Tržič I Občinska konferenca ZMS Trzic čestitajo ob praznovanju občinskega praznika vsem • \/ • •• v/a** ČO n ^» wk rf-v v ■ ■ m riAll ■ d v kV I I občanom in jim želijo ^ še naprej mnogo delovnih uspehov ^ 0a