Znižanje davkov pred konferenco Kongresa V torek je Senat odobri! predlog za znižanje prometnega davka in ga poslal v razpravo konferenci obeh domov za končno besedilo. WASHINGTON, D. C. — Senat je v torek izglasoval zakonski predlog za znižanje prometnega davka v skupni vrednosti 4.7 bilijona dolarjev v teku prihodnjih štirih let. Predstavniški dom je sličen predlog, le za nekaj višji, sprejel že 2. junija. Ker je nekaj razlike v vsebini predloga, sta morali obe besedili pred konferenco obeh domov Kongresa, da ta izdela končno besedilo. V Senatu so glasovali proti znižanju le trije, v Predstavniškem domu pa 6. To pomeni, da sta oba domova skoraj soglasno za znižanje davkov, katerih eni so bili uvedeni še v času velike depresije pred drugo svetovno vojno, drugi pa tekom druge svetovne vojne. Prometni davek bo odpravljen ali znižan pri avtomobilih, gospodinjskih napravah, klimatskih napravah, televizijskih sprejemnikih, radijskih sprejemnikih, 'pri kozmetiki, pri zenskih ročnih torbicah, zlatnini in draguljih, pri urah, krznu, fotoaparatih, nalivnih peresih, telefonskih klicih in še nekaterih drugih stvareh. Senat je določil, naj prvi del znižanja stopi v veljavo s predsednikovim podpisom, Dom pa s 1. julijem letos. Oba domova sta sklenila, naj bo prvo znižanje prometnega davka na avto-baobile in klimatske naprave veljavno nazaj od 15. maja letos. ■Ko bo zakon podpisan, bodo kup-el avtomobilov in klimatskih naprav, ki so ta davek plačali, dobili tega povrnjenega. Druga stopnja znižanja bo Predvidoma stopila v veljavo 1. januarja 1966, tretja pa v letih 1967, 1968 in 1969. Glavna razlika v besedilu se banaša na odpravo davka na avtomobile. Predsednik Johnson je Predložil znižanje tega davka od 10 na 5%, Kongres pa se je odločil za njegovo popolno odpravo. Senat jo je le odložil za dve leti ^alj kot Dom, pa pustil 1% za Podporo odpravi avtomobilskih ‘grobišč” ob glavnih cestah debele. , 1 -------o- — Donava preplavlja srednjo Evropo DUNAJ, Avstr. — Nenavadno hločno deževje v Alpah in srednji Evropi je nalilo v Donavo t°liko vode, da je reka prestopila svoje bregove že v gornjem toku. V znanem avstrijskem mesecu Ybbs v Alpah je voda preplavila vse ulice, poročni pari s° se morali v čolnih voziti na Poroke. Kaj takega tam še ne P°mni sedanji rod. Od Dunaja navzdol so popla-ve bliskovito rastle; 14. junija s° poplave zajele tudi Jugoslavijo in napravile veliko škodo ^ samo v mestih, ampak tudi kmetih. Pravijo, da ni bilo Podobne katastrofalne povodnji ^ od leta 1954. Showers »»*«5 Vremenski prerok pravi: .^elno oblačno z možnostjo ne-mt. Najvišja temperatura 71. Novi grobovi Mary Kennick V sredo zjutraj je umrla Mrs. Mary Kennick z 2675 Rockefeller Rd., Wickliffe, O. Stara je bila 93 let, rojena v Spodnjih Duplicah, odkoder je prišla pred 70 leti. Umrli so že mož Anton in sestra Frances Ulčar. Tukaj zapušča sina Williama J., advokata, kateri je bil pred leti mestni odbornik 23. varde, in 3 vnuke. Pogreb bo v soboto ob devetih dopoldne iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na pokopališče Kalvarija. Walter H. Fischer Po kratki bolezni je na svojem domu na 7933 Madison Avenue umrl 68 let stari Walter H. Fischer, rojen v Latviji, odkoder je prišel pred 50 leti. Pokojnik je vodil zadnjih 30 let Fixit Roofing & Sideing Cb., ki jo je sam ustanovil. Bil je član Družabnega kluba Slov. nar. doma na Denison Ave. Zapustil je ženo Anno, roj. Godec, sinove Richarda, Walterja in Freda, hčeri Alice Anderson in Frances ter 17 vnukov in vnukinj. Pogreb bo iz Ferfolijevega pogreb, zavoda v soboto ob desetih na Holy Cross pokopališče. ------C----* Ruska letala v Vietnamu WASHINGTON, D. C. — Iz virov vojaške obveščevalne službe prihajajo vesti, da so Rusi poslali v zadnjem času v Severni Vietnam okoli 150 modernih MIG jet lovslkih letal in tudi večje število bombnikov za srednje daljave. Rusi so postavili tudi nad ducat oporišč za protiletalske rakete. Na nekaterih od njih so ameriška izvidni-ška letala že dognala rakete. Združene države omejujejo letalske napade še vedno na del Severnega Vietnama okoli 100 milj južno od področja Hanoj-Hajfong in se izogibajo napadov na jezove in druge bistvene naprave. Dosedanji letalski napadi so bili namenjeni izključno vojnim ciljem in prometnim zvezam. i Satelit Early Bird prenesel operacijo PARIZ, Fr. — Na znanem francoskem potniškem parniku “France” so morali na nekem bolniku napraviti elektro - kar-diogram in ga istočasno preko satelita Early Bird prenesti 1,700 milj daleč v francosko bolnišnico Boucicaut. Bil je v Parizu to prvi prenos z visokega morja, ki se je popolnoma obnesel. Evropa premišlja o nadomestku za dolar Dolarjev bo za meddržavno obračun avanje nemara kmalu zmanjkalo, zlata pa za to v Evropi tudi ni dovolj. PARIZ, Fr. — Evropa je začela verjeti, da se bodo Ameri-kanci vendarle postavili na svoje noge in izravnali svojo plačilno bilanco. To bo imelo za posledico, da se bo dotok dolarjev v evropske države ustavil. To se bo tam hitro poznalo, kajti Evropa je rabila dolarje za medsebojne obračune. Preje je ta posel opravljalo zlato; sedaj je pa zlata premalo na evropskem trgu, kot plačilno sredstvo med evropskimi narodnimi gospodarstvi velja dolar. Ker je torej v Evropi zlata premalo za medsebojne obračune, dolarjev bo pa morda že prihodnje leto začelo primanjkovati, se evropske banke sprašujejo, kaj naj napravijo. Najbolj priroden izhod iz zadrege bi bila svobodna tržna cena za zlato, kot je vsaj v Londonu deloma vpeljana. Drugi izhod bi bilo najemanje dolarjev v Ameriki po višji obrestni meri. Tega pa evropske banke nočejo storiti. Kaj bo torej s plačilnim prometom med glavnimi evropskimi narodnimi bankami, to je trenutno glavno vprašanje v evropskih finančnih krogih. Sedaj je v debato posegla cela Banka za mednarodne obračune v Baslu, ki velja za najbolj solidno evropsko banko. Njeno poročilo samo ugotavlja, da je proizvodnja zlata premajhna, da bi pri sedanji ceni mogla pokriti potrebe mednarodnih obračunov. Ker bo pa tudi dolarjev zmanjkalo, misli banka, da bo treba misliti na novo mednarodno plačilno sredstvo. Kakšno naj bi bilo, tega pa banka ne predlaga. ------------o------ STAVKA PRI EAST OHIO GAS COMPANY V CLEVELANDU SE NADALJUJE Stavka uslužbenstva East Ohio Gas Co., ki se je začela včeraj, se nadaljuje. Razgovori za njen konec so bili prekinjeni in se bodo nadaljevali danes ob desetih dopoldne. Doslej še ni prišlo do nobenih' izrednih težav pri redni oskrbi s plinom. Nadzorno osobje skrbi za redni obrat vseh naprav in za najnujnejša popravila. Prehrana se poleti ne CLEVELAND, O. spodinje se že nekaj tednov bolj brigajo za cene kot za vse razburljive dogodke v Vietnamu in v Dominikanski republiki. Že v zgodnji spomladi so dočakale razočaranje. Cene, ki so spomladi kazale navadno vse znake padanja, se letos niso premaknile z mesta. Ostale so na dosedanji višini in strokovnjaki v federalnem tajništvu za kmetijstvo napovedujejo, da bodo običajna sezonska znižanja majhna, v kolikor jih sploh bo kaj. Vsi seveda iščejo vzroke za ta naprijeten pojav. Vzrokov je dosti, včasih resnično odmerjenih, večkrat pa tudi pretiranih. Vzemimo na primer zelenjavo in sadje. Cene bi se morale bliskovito pomikati navzdol, pa se jim nikamor ne mudi. Farmarji, ki jih pridelujejo, se sklicujejo na pomanjkanje sezonskih delavcev. Tujih ni, pravijo, ker federalna administracija ne do- Naše go- voljuje več mehikanskim sezonskim delavcem prihoda v deželo, domači delavci pa za nizke plače nočejo delati. Poleg tega tudi niso izvežbani v tem poslu. Nabirati bi že znali, toda sortiranje blaga po kakovosti in velikosti, to jim pa ne gre v glavo. Nekaj resnice je že na teh trditvah, toda ne preveč. Federalno tajništvo sumi, da farmarji večkrat namenoma ustvarijo manjšo proizvodnjo, da bi ga prisilili, da zopet dovoli zaposlitev tujih sezonskih delavcev. V nekaterih slučajih je pomanjkanje umljivo. Lani smo na primer pridelali manj krompirja, letošnja pomladanska suša je pa škodovala letošnjemu zgodnjemu pridelku. Odtod visoke cene za krompir, ki so potegnile za seboj še cene za zelenjavo. Zakaj se je meso tako podražilo? Zadnjih par let so farmarji redili več živine kot pred to dobo. Cene za meso in mesne iz- Botfočnost novega zakona o vsefjevanju negotova WASHINGTON, D. C. — Tisti, ki se zanimajo za novi vse-litveni zakon, morajo biti pripravljeni, da zakon še ne bo letos izglasovan. Osnutek se nahaja tako v Senatu kot v Predstavniškem domu v pristojnih odborih. V senatnem pravnem odboru zavira delo znani konservativni demokratski senator Erwin, ki je že povabil 50 prič, naj povedo svoje mnenje o zakonskem predlogu. Kar uganja Erwin, je tipično zavlačevanje. Nič bolje se osnutku ne godi v Predstavniškem domu. Tam meče zakonu polena pod noge predsednik pododbora Cellerjevega pravnega odbora kongresnik Feighan, ker hoče uveljaviti svoje besedilo zakona, dočim Cellar zagovarja tisto besedilo, ki je zanj predsednik L. B. Johnson. Johnson bi že hitro napravil red med kongresnimi politiki, ako ne bi bil tako zaposlen z drugimi, nujnejšimi posli. Zato obstoji nevarnost, da bo osnutek žrtev sporov med Feighanom in Cellerjem, na drugi strani pa zavlačevanja senatorja Erwina. Z ozirom na tak položaj so prizadeti zagovorniki novega zakona ustanovili nov agitacijski odbor, ki ga vodi upokojeni diplomat Murphy. Odbor upa, da bo vkljub pomanjkanju časa spravil zakon skozi Kongres. Člani novega odbora :q: Eisenhower, Truman, Mea%; ed AFL-CIO, Sarnov, gospodar v RCA in podobni vplivni Amerikanci. De Gaulle se na tihem pripravlja na nemire v Afriki PARIZ, Fr. — Francoska vlada ima z nekaterimi med bivšimi njenimi afriškimi kolonijami dogovor, da da dotičnim vladam na razpolago svoje vojaštvo, ako bi vlade ne mogle same obvladati nemirov in uporov. Po tej poti so francoske čete pomagale že v par afriških republikah delati red in mir. Da je dogodki ne prehitijo, je vlada sedaj poslala svojo 11. divizijo na otok Korziko, kjer naj se izvežba v gverilskem vojskovanju v goratih in hribovitih krajih. Ker bi francosko posredovanje temeljilo na dogovorih med priznanimi vladami, bi nihče na svetu ne mogel ugovarjati takim posredovanjem. NOVE AMERIŠKE ČETE NA POTI V JUŽNI VIETNAM Obrambni tajnik McNamara je včeraj objavil, da so Združene države sklenile poslati v Južni Vietnam šest dodatnih borbenih bataljonov s potrebnimi podpornimi enotami, skupno okoli 21,000 vojakov, kot odgovor na krepitev rdečih vojaških sil v Južnem Vietnamu. WASHINGTON, D. C. — Včeraj popoldne je obrambni tajnik McNamara na tiskovni konferenci znova orisal položaj v Južnem Vietnamu. Po njegovih podatkih imajo rdeči v Južnem Vietnamu trenutno okoli 65,000 rednih, stalnih vojakov, od 80,000 do 100,000 pa gverilcev, ki vrše vojaško službo le od časa do časa v okviru potrebe. Med stalnim vojaškim jedrom naj bi bilo 9 bataljonov redne severno-vietnamske armade, ki naj bi prišli v Juž. Vietnam še pred preteklim februarjem, ko so ameriške letalske sile začele bombardirati Severni Vietnam. Za uspešni boj proti taki vojaški sili je nujno potrebno okrepiti oborožene sile Južnega Vietnama. Tako so se Združene države odločile poslati v Južni Vietnam novih 21,000 vojakov, od tega preko 8,000 v 6 borbenih bataljonih. Del tega vojaštva je že na poti v Južni Vietnam. i McNamara je dejal, da je za nove ameriške čete zaprosila vlada Južnega Vietnama, čete so bile vzete delno iz armade delno iz marinskega zbora. Z vojaštvom ki je sedaj na poti v Južni Vietnam, bodo imele Združene države tam v nekaj tednih skupno že blizu 75,000 mož. Obrambni tajnik je priznal, da pojdejo ameriške čete neposredno v boj z rdečimi, če bodo za to naprošene, zanikal pa je trditve, da se vojna v Vietnamu spreminja v nekaj takega, kot je bilo v Koreji. Združene države so še pretekli teden cenile uradno stalno vojaško moč rdečih v Južnem Vietnamu na 47,000 borcev, včeraj je McNamara trdil, da je teh okoli 65.000, podpira pa jih še od 80,000 do 100,000 začasnih vojakov. Vladna stran ima med tem vsega skupaj n a razpolago okoli 574,000 mož z milico in pomožnimi vojaškimi oddelki vred. To razmerje med vojaškimi silami na obeh straneh ni primerno za uspešen boj proti rdeči gverili. Amerikanci sestrelili 2 MIG letali SAJGON, J. Viet.— Ameriške in južnovietnamske letalske sile so včeraj in danes ponovno bombardirale vojaške cilje v Severnem Vietnamu. Pri tem so ameriška mornariška lovska letala, ki so sprem- bo bistveno pocenila delke so takrat začele padati in ostale do konca lanskega leta na primeroma nizki višini. Sedaj farmarji ne redijo več toliko živine, na trg prihaja zmeraj manj pitane živine vseh vrst. Klavnice so morale povišati cene farmarjem, pa tudi potrošnikom. Pravijo, da bodo cene govejemu mesu še rastle; cene živini za zakol še niso namreč dosegle take višine, da bi farmarji mislili na večjo prirejo. Podobno se obnašajo cene za prašiče. Farmarji so omejili prirejo. Ravno letošnjo pomlad so prignali na trg tako malo prašičev in zato dosegli tako visoke cene, kot jih niso imeli že vseh 7 zadnjih let. Vse to je imelo za posledico, da so se cene za meso in mesne izdelke dvignile za 4 do 20 centov za funt, cene za sočivje do 10 centov, za sadje pa za 15-25 centov za standardne kakovosti. Cene za blago boljše vrste so pa še bolj poskočile. Federalno taj- ništvo za. farmarje pravi, da potrošniki ne smejo pričakovati nižjih cen najbrže tja do novega leta. Na drugi strani postaja prepad med cenami, ki jih dobivajo farmarji, in cenami, ki jih plačujejo končni potrošniki, vedno širši in globlji. Ne surovo blago, kot se nahaja na polju, v hlevu, v sadovnjakih, odloča pri ceni za potrošnika, ampak stroški nabiranja in pobiranja, prevoza, industrijske obdelave in stroški konserviranja ter opreme za prodajo so merodajni za cene, ki jih plačujejo potrošniki. S podrobnimi podatki o tem nam bo koncem leta postregla posebna komisija strokovnjakov, ki jo je lani imenoval predsednik Johnson. Cene se seveda zaradi dognanj komisije ne bodo znižale, bomo pa vsaj vedeli, zakaj se nam življenje tako draži, naj bo letina dobra ali slaba. Ijala bombnike, odkrila sovražna letala vrste MIG iii dve od njih jih sestrelila kakih 15 milj južno od Hanoja. To je prvi dejanski spopad med ameriškimi in rdečimi letali nad Severnim Vietnamom. Ko so se rdeče letala pojavila prvič v letošnjem aprilu, da prestrežejo ameriška letala, so bila ta tako iz-nenadena, da niso na napad odgovorila, dokler niso rdeči napadalci izginili v oblakih. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je včeraj glasoval z 217:184 za predsednikov predlog o ustanovitvi novega zveznega tajništva za vprašanja mest. Pričakujejo, da bo Senat predlog prav tako odobril najkasneje tekom enega meseca, nakar ga bo predsednik podpisal v zakon. Podoben predlog predsednika Kennedy-ja je obtičal v Kongresu, ko je ta objavil, da misli na to mesto imenovati črnca. PARIZ, Fr. — Francoski finančni minister je objavil, da bo Francija še ta mesec plačala Združenim državam $178.5 milijonov na račun dolgov, ki jih je naredila v Ameriki po drugi svetovni vojni, čeprav bodo ti zapadli plačilu šele čez več let. To naj bi ustvarilo boljše razpoloženje med Washingtonom in Parizom. WASHINGTON, D.C. — Zastopniki Senata in Doma so se sporazumeli za skupno besedilo o zakonskem predlogu za znižanje prometnega davka v skupni višini 4.6 bilijonov. Oba domova bosta novo besedilo še danes izglasovala in predsednik ga bo jutri podpisal. SANTO DOMINGO, Dom. rep.— Včeraj je prišlo do novih spopadov med uporniki in inter-ameriškimi vojaškimi silami En ameriški vojak je bil mrtev, umrla pa sta tudi dva, ki sta bila ranjena v spopadu v torek. Vodnik upornikov polkovnik Caamano Deno je obdolžil Združene države, da je njihovo vojaštvo v torek stre-tjalo tudi na žene in otroke, ko je boj divjal okoli neke postaje Rdečega križa. Skupno so imeli uporniki v spopadu v torek 67 mrtvih. LONDON, Vel. Brit. — Tu se je danes začela konferenca predsednikov vlad držav-članic britanske Skupnosti narodov. Važen del razgovorov vodnikov 21 držav bo vprašanje končanja vojne v Vietnamu. Konferenca bo trajala skupno 8 dni. Iz Clevelanda in okolice i i Žalostna vest— G. Mihael Peršolja s 7409 Lock-year Avenue je dobil sporočilo, da mu je v Nemčiji umrl 51 let stari brat France, doma iz Domžal. Zapustil je ženo Nado, sina Miloša, hčerko Marijo, v Ljubljani sestro, poročeno Zalar, v Domžalah sestro Vido z družino, sestro Francko, por. Jarc, z družino in brata Srečka, v Clevelandu pa omenjenega z družino. V Jugoslaviji je bilpod-narednik, med drugo svetovno vojno domobranec. Bil je ujet in več let zaprt v Št. Vidu nad Ljubljano. Na obisku— Rojak Frank Žitnik iz Pitts-burga, Kansas, je prišel obiskat svojega soseda v starem kraju Lea Wolfa na 1799 Skyline Dr., Richmond Heights. Skupaj sta se oglasila v uradu AD in si ogledala tudi tiskarno. Hvala za obisk! Rojenice— Mr. in Mrs. John D. Snyder s 23810 Devoe Ave. se je 10. junija rodil v St. Luke’s bolnišnici sinček. S tem je postal Dominic Walter 11-ič stari oče, Mr. in Mrs. John J. Snyder na 19316 I^ildeer Ave. prvič stari oče in stara mati, Mrs. Johanna Miklavčič z E. 71 St. pa pramati. Vsem iskrene čestitke! Ženam in dekletom— Slov. pristava prosi dobre rojakinje, naj spečejo kaj peciva za otvoritveno veselico prihodnjo nedeljo. Vsem že v naprej iskrena hvala. Katere ne bi mogle ponesti spečenega same na Pristavo, naj kličejo UT 1-1725 (Jernej Slak). V bolnišnici— Od preteklega tedna je v St. Alexis bolnišnici Mrs. Antonia Legan s 5120 Stanley Avenue na Maple Heights. Mrs. Jennie Hrovat s 5197 Stanley Ave. na Maple Heights je težko bolna v Huron Road bolnišnici. Obema bolnicama želimo skorajšnjega okrevanja! Zadušnica— V petek ob 7.50 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Franka Pernacha ob 19. obletnici smrti. Zlata poroka— Mr. in Mrs. John Kadunc z 1229 E. 71 St. bosta praznovala v nedeljo, 20. junija, zlato poroko z zahvalno sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob osmih zjutraj. Mrs. John Kadunc je doma iz Šmarja na Dolenjskem, Mr. John Kadunc pa iz Cerknice. Zlato-poročenca imata otroke Johna, Edwarda in Sophio ter 6 vnukov in vnukinj. Pri zahvalni sv. maši bosta navzoča drug in družica pri poroki Mr. in Mrs. Louis Lautizar. — Zlatoporočencema iskreno čestitamo in jima želimo še obilo zdravja in zadovoljstva v krogu njunih otrok, vnukov in vnukinj. Seja— Društvo Dvor Baraga št. 1317 Katoliških borštnarjev ima jutri zvečer ob 8. uri redno sejo. — Asesment bodo pobirali od 6.30 dalje. Društvo Slov. dom št. 6 SDZ ima jutri ob osmih zvečer sejo v SDD na Recher Avenue. Dopolnile— Anton Debelak, o katerega smrti smo poročali včeraj, je bil tudi član Kluba slov. upokojencev v Senklerskem okrožju. 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Cireulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fca Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece fcž. Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 118 Thurs., June 17, 1965 Tito, Johnson in dolarji Pred par tedni smo omenili kar mimogrede, da je Tito precej jasno namignil, da se sedanja ameriška zunanja politika ne razlikuje dosti od politike Hitlerjeve Nemčije. Novici nismo pripisovali pomena. Doba kislih kumar je pred vrati in končno pride prav vsaka novica, samo da je senzacionalna. Pregled jugoslovanskega časopisja v zadnjih 6 tednih pa vendarle pove, da gornji očitek ni kar tako padel z neba, ampak da ga celo resnejše titovsko časopisje ponavlja, tudi časopisje v Beogradu. Še celo vodilni titovski gospodarski tednik “Ekonomska politika” v Beogradu je porabil svoj uvodnik od 8. maja za nemaren napad na našo deželo in njenega predsednika. Dnevnik obravnava na uvodnem mestu le gospodarske probleme, kar je prav. Le izjemoma piše na tem mestu tudi o zunanji politiki; navadno samo takrat, kadar misli, da mora povedati svojim bralcem kaj posebno važnega. “Ekonomska politika” slavi 9. maj 1945 (dan kapitulacije na ruski fronti) kot konec nasilja, ki je bilo prepojeno z ambicijo, da zavlada vsemu svetu, kot začetek dobe mirnega sožitja v duhu ideje o Združenih narodih. Je pa tudi priča, — tako trdi — da “mnogi dogodki dokazujejo, da so še na svetu sile, ki mislijo, da se svet more urejevati z vojaško silo” po Hitlerjevem vzgledu. Na milijone ljudi sluti danes, tako pravi EP, da “strel v Dallasu ni delo resigniranega, razjezenega posameznika, ampak glas tistih sil v ZDA, ki hočejo pod pretvezo ideološkega boja proti komunizmu spraviti svet pod svojo nadvlado, deželam, ki so komaj prišle do svoje svobode, pa obesiti na vrat novi kolonijalizem, ovekovečiti zastarelo družbeno ureditev in reakcionarne institucije, preprečiti vsak progresivni premik k socializmu, ki spravlja v nevarnost obstoj izkorišče-vanja in vire velikih dobičkov iz bede in revščine milijonov.” Za “Ekonomsko politiko” je bila ameriška “realistična orientacija” pokopana s Kennedyjem in “zamenjano z odkrito in najbrutalnejšo demonstracijo vojne sile ZDA v Vietnamu, Kongu in Dominikanski republiki.” Zanjo je prejšnje ameriško cinično opravičevanje intervencije sedaj zamenjano “z odkrito, brezobzirno izjavo, da se bodo ZDA uprle vsaki spremembi v katerikoli zemlji, ki ne bi bila v skladu z ameriškim okusom in interesom.” Vse to je za “Ekonomsko politiko” dokaz, da je “eden med najmočnejšimi zmagovalci v drugi svetovni vojni odkrito prevzel politiko poraženih.” Zato EP ne pričakuje, da bo dan premirja praznovan v ZDA kot dan zmage miru in napredka nad vojno, nasiljem in reakcijo. Taka agresivna politika ZDA grozi, da zažge tretjo svetovno vojno. Da pokaže svojo nevtralnost, posveča EP še par opazk kitajski politiki. Namenoma smo obširneje navedli nekaj stavkov iz EP članka. Po tem kopitu so namreč pisali vsi ostali jugoslovanski časopisi, nekateri zmernejše, nekateri pa udarnejše. Ugotoviti moramo, da tako ostre kritike ameriške zunanje politike še nismo mogli do sedaj opaziti. Kritika je pa bila, je stalna in strupena, le včasih je podobna navadnemu nerganju. Iz nje puhti pravo sovraštvo do naše dežele, ne morda nevoščljivost, načelno nasprotovanje itd. V takem tonu je na primer govoril 1. 1943 Kardelj na znanem kongresu slovenskih titovcev v Kočevju takoj po italijanski kapitulaciji. Takrat zahodni zavezniki niso hoteli verjeti, da je Kardelj mogel tako govoriti. Danes ne morejo tajiti, kar je EP javno napisala v svojem uvodniku, kar pa predstavlja kar čeden obrok na ameriško “preračunano tveganje.” " Daleč od stvarnosti bi bili. ako bi si domišljali, da je titovsko sovraštvo do naše dežele samo načelnega značaja, ker pri nas vlada svoboda, tam pa diktatura. Nagib za to sovraštvo moramo iskati tudi v dolarjih! Jugoslavija ima sedaj na tujem dolgov za $1,028 milijonov. Nad $730' milijonov zapade v letih 1955-1.967. Ako pribijemo še obresti, se bodo letni obroki gibali okoli $250 milijonov. Za plačilo obrokov bo Jugoslavija morala porabiti skoraj polovico vrednosti svojega izvoza. S čim pa naj pokrije še primanjkljaj v plačilni bilanci, ki je do sedaj tudi znašal par sto milijonov dolarjev. Titovci potrebujejo torej ravno sedaj dolarje tako krvavo, kot še nikoli po vojni. Dolarjev pa ni od nikoder in tudi ni upanja, da bi se od kod pojavili. Evropa jih že dolgo ne daje, Amerika se je sedaj tudi uprla, zato jo je “Ekonomska politika” tako lahko začela primerjati s Hitlerjevo Nemčijo. Komunistični režim sicer trdi, da je že poskrbel za kritje zapadlih obrokov. Kako je poskrbel, je namignil sam Tito v svojem govoru v Sremski Mitroviči: Titove banke so pobrale dolarska dobroimqtja domačih Vlagateljev in jih porabila za odplačevanje dolgov, kajti “na tujem moramo varovati naš kredit,” je dodal Tito. Teh dobroimetij seveda ni toliko, da bi bili pokriti vsi za- padli dolgovi v teh treh letih. Sicer pa moramo omeniti še tole: ko je o tem problemu debatirala narodna skupščina v Beogradu, je tam padla opazka, da bo dolarskih dolgov najbrže precej več. Vladni zastopnik je na Ho izjavo molčal. Kmalu po tej debati je prišel v Beograd na obisk nekdanji ameriški poslanik Kennan. Obisk je trajal samo en dan. Tito ga je sprejel ravno na dan pred odhodom v Prago, Berlin in Moskvo. Kennan je znan Titov prijatelj, gotovo bi mu rad pomagal iz zadrege. Kennan ni povedal, zakaj je prišel na obisk, Tito pa tudi ne. Enkrat bo že prišlo na dan. Zaenkrat je pa zanimivo samo vprašanje, čigavi pobudi naj pripišemo obisk. Že ta podrobnost bi marsikaj pojasnila. **•:>«*“ W*« .r-r --ki- uv. irH , | beseda /z naroda | lepe! nekaj novega Cleveland, O. — Kozolec na Slovenski pristavi me sporni j a na domača polja. Služil je za sušenje sena in poljskih pridelkov. Na desno proti veseličnem prostoru, tam prav blizu smrekovega gozdička pa stoji leseno znamenje kakršnih je v naši deželi vse polno, kot spomin in zahvala Bogu ,za uslišanje. In prav danes Slovenska pristava nudi zopet nekaj novega. Veste kaj? Vodnjak, kot smo jih poznali na dvoriščih slovenskih domov — v nekaterih vaseh pa tudi sredi vasi. S tem pogledom na to novo delo, so me misli zanesle prav na moj dom — drago-merški kraj, kjer sem preživel mladostna leta, ki vsakemu izmed nas ostanejo vse življenje v najlepšem spominu. Tam na tisti kraj in zemljo, na katero so bili naši pradedji ponosni in se jo oklepali. Na dom kjer sem spregovoril prvo slovensko besedo in na mojo mater, ki me je učila spoznavanje resnice in ljubezni do vseh. Pri pogledu na to, se mi zdi, da hodim po tisti zemiji, ki sem jo zapustil, pa jo še vedno ljubim. Naj ne bo slovensko mislečega rojake, da si ne bi ogledal tega našega starega vodnjaka. Zato ob tej priliki v nedeljo, 20. junija pridi in si oglej. Pri tem boš slišal melodije naših polj in gozdov, ki bodo odmevala po Slovemski pristavi — saj ta naša pesem — pesem naših ljudi je samo naša in nas povede v daljno dalj, kjer je sleherno slovensko srce najbolj doma. S. Vrhovec -------o------- lefeaj i¥. lovrsM Cleveland, O. — V nedeljo bomo ineli pri Sv. Lovrencu telovo procesijo na prostem, kot smo jih imeli nekdaj doma v Sloveniji. To je bil nekdaj doma eden največjih praznikov. Vse je bilo pospravljeno, vse očiščeno in pometeno, vse okrašeno za procesijo. Okoli farne cerkve je bilo vse okrašeno, zvonovi so pritrkavali in vabili verne v cerkev in v procesijo. Učitelji in učiteljice so pripravili šolarje in jih vodili v procesiji. Celo orožniki so očistili in zlikali svoje uniforme, da bi izgledali praznični in ne bi motili prazničnega razpoloženja. V Ameriki imamo procesije sv. R e š n j e g a telesa le v cerkvah. Pri Sv. Lovrencu se držimo še stare slovenske navade in gremo s procesijo na prosto. Sv. maša bo v nedeljo ob 11.15 dopoldne. Takoj po njej se uvrstimo v procesijo. Slovenski ljudje iz Clevelanda in okolice bodo brez dvoma tudi letos prišli k tej procesiji, kot so prihajali pretekla leta. Svoje avtomobile naj puste tam, koder procesija ne bo šla. Vabljeni so pritrkovalci. Nekdaj je bilo to moje veselje, sedaj pa mi je težko priti v stolp do zvonov. Kdorkoli bo prišel, naj se priključi procesiji, če tega ne more, naj tudi ne stoji ob cesti in prodaja svoje radovednosti. Ne pozabimo, da v pro- cesiji nosijo Boga, Gospoda nebes in zemlje. Jakob Resnik -------o------- Mrvaiska poiifišea m nav ■ kiijoma Cleveland, O. — Ilija Jukič, bivši šef kabineta dr. Vladka Mačka in bivši pomočnik mini-tra zunanjih del v jugoslovanski vladi, je ustanovil Hrvatsko politično knjižnico. Knjižnica bo zalagala in izdajala knjige iz hrvatske politične zgodovine in dela o mednarodnem političnem življenju s posebnim ozirom na Hrvate in Hrvatsko. Že letos bo knjižnica izdala dve knjigi, ki jih je napisal sam Ilija Jukič. Prva je zgodovinska knjiga z naslovom: Pogledi na prošlost hrvatskoga naroda, druga pa razpravlja o sedanjem stanju in nalogah hrvatske narodne politike in ima naslov: Pogledi na današnji položaj i na budučnost hrvatskoga naroda. Prva knjiga bo izšla v juliju, druga pa v septembru. Že naslovi poglavij prve knjige kažejo, da je pisec res skušal opisati razmere in silnice, ki so vplivale na razvoj hrvatskega naroda in označevale njegov napredek. Poglavja so tale: Kako je naatala in kako je prenehala hrvatska država. Kako je prišlo do hrvatsko-mad-žarske zveze. Zakaj v dobi velikašev ni hrvai-ska država zopet vstala. Kako je prišlo do usodne verske delitve v hrvatskem narodu. Hude posledice turškega vdora v hrvatske kraje. Katastrofalne posledice usmrtitve Zrinjskega in Frankopana. Ilirski preporod in Jelačičevi boji z Madžarsko. Strossmajer in Starčevič. Borbe hrvatskega naroda proti usiljeni nagodbi iz leta 1868. Novi rod pod vodstvom Stjepa-na B,adiča in Ivana Lorkoviča na politični pozornici. Supilo in Trumbič v vodstvu hrvatske politike Nastanek hrvatsko-srbske koalicije in ukinitev njenega sodelovanja s Pešto. Trialistične zasnove nadvojvode Ferdinanda. Pogajanja Tomašič - Supilo-Lor-kovič-Radič za ostvaritev hrvatske večine v Hrvatskem Saboru. Zakaj je grof Tisza napravil sporazum s hrvatsko-srbsko koalicijo. Sarajevski atentat in nori vstop Astro-Ogrske v vojsko. Hrvaška politika med prvo svetovno vojno. Stjepan Radič postane voditelj hrvatskega naroda. Radičeva borba s Pašičem in kraljem Aleksandrom. Kdo je vse bil v ozadju zločinskega napada na hrvatske narodne zastopnike v Skupščini. Dr. Vladko Mlaček — naslednik Stjepana Radiča. Atentat na kralja Aleksandra v Marseillesu. Politika kneza Pavla in sporazum Cvetkovič-Maček. Hrvatska politika med drugo svetovno vojno. Zakaj in kako so hrvdtski in sosedni kraji prišli pod komunistično oblast. Ta poglavja kažejo, da bo knjiga zanimala tudi Slovence, ki spremljajo politično zgodovino. Posebno iz vojnih in povojnih časov je pisec zbral veliko dokumentov, tudi takih, ki še nikjer niso bili objavljeni, in bodo nekateri vsebovali presenetljiva odkritja. Onosi in razmere med Hrvati in Srbi in Hrvati in Slovenci so popisani do podrobnosti. Cena za obe knjigi je $5 za tiste, ki naroče in plačajo vnaprej. Naročila sprejema pisec in založnik Ilija Jukič, 84 Hather-ley Court, Hatherley Grove, London, W. 2. Great Britain. M. Kr. /Z NAŠIH VRST Cleveland, O. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam ček za nadaljno enoletno naročnino, ki mi bo potekla ta mesec. Lepo se Vam zahvaljujem za redno pošiljanje in seveda tudi za lepo branje. Le tako naprej! Želim Vam mnogo novih naročnikov: Jaz sem na list naročen že skoraj 40 let. Lepo pozdravljam celotno o-sobje. S spoštovanjem! Lawrence Kožuh * Eureka, Calif. — Spoštovani! Prejeli smo Vaše obvestilo, da nam bo potekla naročnina. Priloženo Vam pošiljamo ček za nadaljne leto. List prejemamo redno in smo z njim zelo zadovoljni, saj je v njem toliko lepega in zanimivega branja. Radi čitamo tudi lepe povesti, ki jih priobčujete. Ameriški Domovini bomo ostali zvesti, dokler bomo živeli. Prav lepa hvala za vse Vaše delo. Pozdravljeni! Mrs. Frank Verbich * Chicago, 111. — Cenjeno uredništvo! Zopet Vam pošiljam naročnino za eno nadaljne leto. Ameriška Domovina mi zelo u-gaja in jo vedno težko pričakujem. Prav lepo pozdravljam vse o-sobje in vse drage slovenske rojake širom Amerike. Filip Stanovnik ------o------- Siei so irail "io kraja" Od leta 1959 je povprečna telesna višina Švedov “zamrznjena. Zlasti vojaške statistike ugotavljajo, da je vsaka naslednja generacija kak centimeter višja od prejšnje. Za daljše časovno obdobje se prepričamo o tem tudi v muzeju: v oklepu srednjeveškega viteza bi bilo tesno sodobnemu človeku ne le povprečne, marveč celo manjše postave. S presentljivimi podatki v nasprotnem smislu so nedavno po-/ stregli trije švedski zdravniki; ki so proučevali telesno višin in njeno postopno večanje v 20 letih. Vse do leta 1950 so bili| Švedi iz rodu v rod višji, potem; pa se je nenadoma ustavilo, kol da so .dosegli naj višjo možno! točko. VESTI i z L c Jadranska cesta odprta Oni del “Jadranske avtomobilske ceste”, ki teče ob obali morja, je v glavnem dograjen in je bil koncem maja odprt. Cesto grade le še ob črnogorski obali in od tam v notranjost. Sedaj je mogoče potovati z avtomobilom vse od Trsta pa do Dubrovnika, kakih 800 milj daleč. Na 3 milijone tujcev upajo Jugoslovanske tujsko-promet-ne ustanove računajo, da bo letos prišlo v Jugoslavijo do tri milijone tujcev, ki bodo pustili tam 120 milijonov dolarjev. Lani so tujci pustili v Jugoslaviji 90 milijonov dolarjev, letos računajo na porast na temelju prijav, ki so jih dobili do konca maj a. __- ! Predpisi zato, da se jih krši? Ljubljansko “Delo” je prineslo 6. maja letos poročilo s seje občinske skupščine v Kranju, iz katerega je razvidno, da so štiri izvozno-uvozna podjetja s področja te službe družbenega knjigovodstva zagrešila tekom lanskega leta 3,868 uvoznih, oziroma izvoznih deviznih prekrškov. Vsega skupaj so ta podjetja sklenila za izvoz 2,051, za u-voz pa 891 zaključkov. Na vsak zaključek pride torej 1.3 prekrška. “Kakšno mora biti naše zunanjetrgovinsko poslovanje, če je toliko deviznih prekrškov,” so se spraševali odborniki. Enajst poletov “Adrie” Pretekli mesec je dobilo slovensko letalsko podjetje Adria-Avionpromet dovoljenje ZDA za 11 neposrednih poletov njegovih letal v Združene države po potniške skupine. Gre za “chartered flights” in še to le za potnike, ne za tovor. To je prvo letalsko podjetje iz kake komunistične dežele, ki je dobilo tako dovoljenje od ZDA. Podjetje ima svoje domače oporišče na letališču pri Brniku na Gorenjskem, letališču glavnega mesta Slovenije Ljubljane. Le naj gTe v Ljubljano, pa bo videl Nemški inženir je ob obisku Mestne plinarne v Ljubljani dejal, da bo odslej vsakomur, ki !se bo pritoževal nad delovnimi pogoji v njihovi plinarni, predlagal, naj si gre ogledat Mestno plinarno v Ljubljani, kjer se bo marsičesa naučil... Drago Ahac v ljubljanskem “Delu” navaja to kot pohvalo 'stanja v ljubljanski plinarni! Slavili so 20-letnico revolucije Prve tedne maja so v Sloveniji slavili 20-letnico zmage “narodno-osvobodilnega b o j a”, revolucije in konca vojne. Govorniki so ponavljali že stare obrabljene trditve o boju proti okupatorju in “domačim izdajalcem”, pa odkrito priznavali, da je bil cilj “osvobodilnega boja” uničenje starega reda in žičnih moritev vrnjene Slovenske narodne vojske. Navedli pa so imena članov prve rdeče slovenske vlade, ki je bila sestavljena 1. maja 1945 v Ajdovščini. Ta vlada je skupno z osrednjo v Beogradu odgovorna za množični pomor nasprotnikov komunistične revolucije, zato je prav, da ne pozabimo njenih članov. Bili so: predsednik Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, minister za notranje zadeve Zoran Polič, minister za pravosodje dr. Jože Pokorn, minister za prosveto Ferdo Kozak, minister za finance dr. Aleš Bebler, minister za industrijo in rudarstvo Franc Leskošek, minister za trgovino in oskrbo dr. Lado Vavpetič, minister za poljedelstvo Janez Hribar, minister za gozdarstvo Tone Fajfar, minister za socialno politiko Vida Tomšič, minister za narodno zdravje dr. Marijan Ahčin, minister za gradnje dr. Miha Kambič, minister za lokalni promet Franc Snoj. Formalno pada odgovornost na celotno vlado, dejansko pa le na člane Komunistične partije, ki so imeli v vladi prvo, zadnjo ter verjetno tudi edino besedo. Pomislimo le na ministra Franca Snoja, katerega dva sinova sta bila pri domobrancih. Mož je bil v Združenih državah, pa se je poleti 1944 vrnil domov, da bi “pomagal” pri poskusih pomiritve med obema taboroma v državljanski vojni v Sloveniji, k čemur so priganjali Angleži. Njegov zadevni poskus ni uspel, saj njegov odposlanec pri prihodu v Ljubljano ni mogel doseči niti stika z odgovornimi vodniki. Snoj je stopil kljub temu v “prvo slovensko vlado” pa bil kmalu iz nje pognan in nato celo zaprt. / , . vzpostavitev “socialistične druž- Zdravmki so brskali po voja- be,, ki naj bi napravila konec izkoriščanja “človeka po človeku”. Navajali so vsemogoče pri ških arhivih, po raznih kronikah ipd. Ugotovitve: v drugi polovici 18. stoletja se je povprečnaj dobitye “narodno-osvobodilnega telesna višina povečala za dva centimetra vsakih 25 let; v prejšnjem stoletju je znašal 25-letni prirastek povprečno tri, v prvih dveh četrtinah tega stoletja (do 1. 1950) pa pet centimentrov. Boljše splošne življenjske razmere, pravilnejša prehrana, manj nalezljivih bolezni, širša dejavnost prosvete — vse to je pripomoglo, da se je okoli 1. 1950 povzpela povprečna telesna višina do rekordne, višine: pri Švedih je dosegla 178.5, pri šve-dinjah 165.5 cm. Izvedenci so bili prepričani, da se bodo Švedi še naprej daljšali, nekateri so celo zatrjevali, da bo sedanja rast presegla pet-centimetrsko četrtstoletno povprečje v prvi polovici dvajsetega stoletja, raziskave pa so dale povsem nasprotne rezultate. Telesna višina povprečnega Šve- iboja” in 20 let socialistične graditve Slovenije in Jugoslavije. Pri tem niso nič omenili mno- da oz. Švedinje je “zamrznila” na ravni okoli leta 1950 in sicer ne glede na to, da so se nadalje in s pospešenim tempom izboljševale splošne življenjske razmere. Trije zdravniki so mnenja, da j e Švedsko, prebivalstvo doseglo trenutno naj večj o možno višino. Če bo ostalo tudi v prihodnje Ameriška in evropska označba mer Pri čevljih je razlika v označbi mere za približnih 32 Vz do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piša. da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6Vz; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11; ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mero. Tako bi na primer št. 38 bila ameriške mere 8, 37 bi bila 5 in •5'6 pa 4. Pri ženskih oblekah pa je razlika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44. Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18 in 46 je 20. Pri moških oblekah pa zače-jajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 43 je 38, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44. Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 13%, 36 je 14, 37 je HVz, 38 je 15, 39 je ISVz, 40 je 15%, 41 je 16, 42 je 16%, 13 je 17. Dolžinske mere: palec ali inča 2.54 cm, 1 milja — 1609.33 m- Votle mere: 1 pint = 0.57 L 2 pinta — 1 kvart; 4 kvarti —' 1 galon; 1 bušel (mernik) = 36.35 1; 1 barel (sod) = 131.741- Uteži: 1 funt = 453.59 g; 1 un- pri tem — pravijo švedski j zdravniki — pomeni, da so po- j e« - 28.35 g. vprečni telesni višini človeške- Toplotne mere: 9 Fahrenhei' g,a rodu začrtane meje, onstran rovih stopinj je enako 5 Celzi' katerih je mogoče le v prime- jevim. 0C = 32 F; 0F je —17.7“ ru, če pride do temeljitih spre- stopinj C; 100 C — 212 F; 50 C memb v življenjskih razmerah, ki so dosegle na' švedskem raz- je 122 F; 10 C je 60 F. Ploskovne mere: 1 aker =5 meroma najugodnejšo razvojno 10.48 arov; 1 kv. milja = 2.59 stopnjo. kv. km. Issued KverS Thuredagj for the Jugeslftffl in Wisconsin * Tedenska priloga za Slovence v Wisconsina rinnnnnriroTr'jnrsTiTrjnr!ru' ■BZOR THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Address All communications to OBZOE PUBLISHING COMPANY Marica R. Staat, Publisher 3601 W. Ohio Ave Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4375 .o6J!8s s aa6 o a a6o-amn. M iltvauški zapiski Milwaukee, Wis. — Dan očetov je tukaj. Želimo jim Vsega dobrega. Zelo redko se Zavedamo velikega pomena očeta v družini. Večinoma nam je to zadnja oseba, ki se je spomnimo. In vendar je po božji postavi Kristusov namestnik v družini. To sledi iz četrte božje zapovedi, ki nam haroča: Spoštuj očeta in ma-I ter. Očeta imenuje na prvem | mestu. Njemu je dana pravica in oblast. Ob dnevu očetov se spomnimo svojega očeta. Vrnimo mu vsaj malo za ves j trud, ki ga je imel ali ga. še I ittia z nami. O Slovensko društvo Triglav Se pripravlja na svoj veliki Mim so Vale 08! AKO RABITE OČALA— obrnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo GLOBE OPTlSfiL GO. Telefon Milchell 5-7174 1732 So. 1 Ith Street Milwaukee 4, Wis, I • p N piknik, ki ga ima vsako leto na koncu meseca junija. Letos bo to na zadnjo nedeljo v juniju in sicer 27. junija. Da piknik kakor tudi vse druge prireditve morejo uspeti, se je treba za to pripraviti. Da se bo društvo moglo dobro pripraviti za ta veliki dan, odbor društva sklicuje poseben sestanek, ki se bo vršil to nedeljo, dne 20. junija v Triglavskem parku ob treh popoldne. člani so nujno vabljeni, da se tega sestanka udeležijo. Le s sodelovanjem in požrtvovalnostjo vsek članov, bo piknik dobro pripravljen in s tem je tudi dano zagotovilo, da bo uspel. Ne recimo, bodo že naredili. Od vsakega posameznega člana je odvisno, v koliko bo kakšna prireditev uspela tako tudi ta. * ZADNJO NEDELJO, DNE 13. JUNIJA SEM IMEL PRILIKO prisostvovati proslavi 35-letnice podružnice 43 Slovenske Ženske Zveze. Proslava se je vršila v cerkvi in dvorani sv. Janeza Evangelista na Deveti cesti. V zvezi s to proslavo pa se je vršila tudi peta državna konvencija slovenske ženske Zveze za državo Wisconsin. Vse podružnice slovenske Ženske Zveze so po- V BLAG SPOMIN DVAJSETE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA SOPROGA FRANK RADO STAUT Počivaj v miru, dragi Rado, Dokler Te angel božji ne vzdrami — Ko zazori — vstajenja dan! Tvoja žalujoča soproga MARICA Milwaukee, Wisconsin, 17. junija 1965. slale svoje delegatinje, da v skupnosti pretresejo vse probleme, ki se tičejo tako celote kakor posameznih podružnic. Proslava obeh dogodkov se je začela s peto sv. mašo v cerkvi sv. Janeza. Pri sv. maši je pel pevski zbor slovenske cerkvene pesmi pod vodstvom organista Ernesta Majhenicha. Pevski zbor, ki je znan po svojem petju, je napravil mogočen vtis in veliko doprinesel k slovesnemu razpoloženju dneva. Po banketu, ki se je vršil v cerkveni dvorani sv. Janeza je bil kratek program. Pozdravne besede na goste je izrekla Mrs. Rose Kraemer, ki je državna predsednica slovenske Ženske Zveze za Wisconsin. Glavni govor je imel duhovni svetovalec Slovenske Ženske Zveze Rev. Claude Okorn, župnik cerkve sv. Janeza. V svojem govoru je razvil dve misli in sicer dostojanstvo žene in pa vpliv žene na duhovno rast naroda. Banketa so se udeležile tudi tri ustavne članice podružnice in sicer Josephine Kolar, ki je obenem predsednica podružnice, Cecila Marolt in Christine Robernišek, četrta članica Antonia Velkovrsh pa ni mogla priti. Vse ustanovne članice so počastili s posebnim darom in šopkom. Glavni odbor so zastopale Josephine Železnikar, ki je glavna blagajničarka, Marie Florvan, doma sicer iz West Allisa a je podpresednica slovenske Ženske Zveze v Ameriki, in Elizabeth Zefran, ki je glavna direktorica za sport. Posebno prisrčna je bila minuta molka posvečena pokojnim sosestram. Podružnica št. 43. je zelo delavna. Svoje redne sestanke ima vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Janeza. Podružnica šteje 214 članic. Mi podružnici čestitamo na njenem jubileju in ji želimo še veliko uspeha in vse dobro za bodočnost. Kmalu po banketu se je začela državna konvencija. Podružnice so podale svoje poročilo. Zastopane so bile sledeče podružnice: milwau-ška št. 12. in 43. westalliska st. 17., sheboyganska st. 1. in willardska, ki je poslala poročilo, ni pa imela svoje zastopnice. Pri tej konvenciji je bila Mrs. Herta Majhenich na- grajena s šopkom orhideje, ker je bila izbrana za mater leta 1965. Mrs. Mary Udovich iz Sheboygena je pa zadela veliko košaro cvetja, ki ga je potem podarila cerkvi sv. Janeza s posebno prošnjo, naj krasi Marijin oltar. Župnik je z veseljem njeni prošnji ugodil. Vsa proslava je potekla v prisrčnem duhu in upajmo, da bo rodila veliko uspeha. Omenimo naj še to, da so se kuharice, ki so vse članice podružnice št. 43. zelo postavile. Piščance je pekel znani kralj piščancev John Rebernišek. Naš fotograf Fred Pugel pa je jemal slike, da se je vse bliskalo. V nedeljo popoldne, 13. junija sta prišla na kratek obisk k svojim sorodnikom John in Sofija Staut (Rifeljeva). Prišla sta iz glavnega mesta naše dežele Washingtona. Veseli smo starih prijateljev in vemo, da se bosta dobro počutila v naši sredi. Dobrodošla! * Pri nas v Milwaukeeju smo zadnja leta zelo napredni. Stare hiše tako podirajo, da je joj. Pri tem gradijo nove ali pa prostor porabijo ali za ve-lecesto, ali za kakšno tovarno, ali pa za povečanje kake šole. Pri tem so seveda prizadeti tudi Slovenci. Eden od tistih, ki bo moral na silo pustiti svoj lep dom bo naš znani dopisnik ing. Dušan Svetlič. Ljudska šola v njegovi bližini rabi njegov prostor. Vemo, da mu to ni všeč. Sočustvujemo z njim, drugega verjetno ne moremo storiti. Pravijo napredek je napredek. Kaj to pomeni ve le tisti, ki je prizadet. o Mesto Milwaukee je izbralo dvorano sv. Janeza za zaklonišče pred zračnimi napadi. Pregledali so dvorano gor in dol, vzdolž in poprek in so ugotovili, da je to v celi okolici najbolj primerna stavba v ta namen. Župnik ni nič rad podpisal tozadevnega dokumenta, ne zaradi tega, ker ne bi uvidel potrebe po zaklonišču ampak, ker njegov podpis velja tudi za tistega, ki pride za njim, pa naj bo to svetska ali duhovna gosposka. Rekel je, zase že podpiše, ne pa za druge. Pa so mu rekli, da ni drugega izhoda, če ni drugega izhoda, ali da bi hodil zaradi tega po sodnijah pa nima pomena. Zadnje čase se v naši okolici zelo pojavljajo nemške ošpice. Da ne nastopi kaka epidemija, js mesto vpeljalo cepljenje za otroke med devetim mesecem in devetim letom starosti. Cepljenje se bo vršilo v nedeljo, 20. junija od 10. dopoldne do 5. popoldne v mestni hiši 841 North Broadway, v Keenan health Center 3200 North 36th Str. in v Johnson Municipal Hospital 2160 South 13th Str. Do sedaj je bilo cepljenih že čez 10,000 otrok. Prva dva cepljenja se vršita v razdobju dveh mesecev, tretje pa po dveh mesecih po drugem cepljenju. To tretje cepljenje da stalno zaščito proti ošpicam. Vse cepljenje stane 4 dolarje, ki jih je treba plačati pri prvem cepljenju. vore, seveda po njihovih pogojih. V bistvu se torej njegovo mnenje krije z mnenjem našega sajgonskega poslanika Taylor-ja. ------o------ V Sudanu so se začasno ognili politični krizi KARTUM, Sud. — , Pretekli četrtek se je sestal novoizvoljeni sudanski parlament. Izvoljeno je bilo predsedstvo, pa tudi novi ministrski predsednik Mahgoub. Podpira ga'vladna koalicija, ki obstoja 4z dveh strank: Narodne edinosti in Umme. Parlament je -izvolil tudi petčlanski vrhovni narodni svet, ki opravlja posle predsednika republike. Iz teh dejstev je razvidno, da se levičarjem ni posrečilo, da bi sprožili novo politično krizo. Seveda pa ne bodo mirovali. Političen položaj v Sudanu je postal zato tako važen, ker se na jugu Sudana, to je v Tanzaniji, Ugandi in Keniji zbirajo politični oblaki, ki so lahko napovedovalci politične b u r j e . Burja bi utegnila vplivati na politične sile v vseh srednje-afriških republikah. Bk Sfitisy @ položaju v Summ legami LONDON, Ang. — Profesor londonske univerze dr. Honey velja za najboljšega strokovnjaka za Južni Vietnam. Na njegovo mnenje da veliko celo angleška vloda. O sedanjem položaju v Južnem Vietnamu misli dr. Honey tole: Glavni komunistični poveljnik gen. Giap namerava po vsej verjetnosti obnoviti svojo taktiko, ki je z njo prisilil 1. 1954 Francijo h kapitulaciji. Tekom deževne dobe hoče doseči toliko lokalnih zmag nad sajgonsko armado, da bo sajgonska vlada omagala in prosilaoooo<^^ H. RIDER HAGGARD: Jutranja zvezda 0<-r^0 Kadar potrebujete denar .. . vprašajte Cleveland Crust največjo ohijsko banko Clan Federal Deposit Insurance Corporation