bcIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA CIVIDALE La polizza assicurativa UNIPOL è scelta di sicurezza ed investimento MOJA BANKA novi - -m. . -i ' ■ tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.400 lir št. 17 (760) • Čedad, četrtek, 27. aprila 1995 US BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDrTNA BANKA CIVIDALE Con piccole cifre ti crei un capitale usando i Piani di accumulo dei Fondi Cisalpino MOJA BANKA Grande successo delle liste civiche in tutte le Valli del Natisone - Decisa conferma a S. Pietro e Resia La Slavia vuol girare pagina Il voto del 23 aprile modifica radicalmente la geografia politica dei nostri comuni Il voto amministrativo di domenica ha dato un responso chiaro. Nelle Valli del Natisone in sei comuni su sette hanno prevalso le liste civiche di centro-sinistra, offrendo la possibilità, per la prima volta nella nostra storia, di cambiare pagina non solo nelle singole realtà comunali ma anche a livello di Comunità montana. A S. Pietro é stato ri-confermato il sindaco Firmino Marinig (nella foto attorniato da alcuni suoi sostenitori) ma é stata ri-confermata soprattutto una linea amministrativa basata sullo sviluppo e sul dialogo. IL VOTO AMMINISTRATIVO pag. 2, 4 e 5 COMUNE SINDACO Lista Orientamento S. Pietro al Nat. Firmino Marinig Lista civica centro-sinistra S. Leonardo Lorenzo Zanutto Per la gente centro-sinistra Pulfero Nicola Marseglia Solidarietà e sviluppo centro-destra Grimacco Paolo Canalaz Per Grimacco centro-sinistra Stregna Claudio Garbaz Insieme per Stregna centro-sinistra Savogna Pasquale Petricig Lista civica centro-sinistra Prepotto Gianpiero Cevolatti Prepotto duemila centro-sinistra Resia Luigi Paletti Insieme per Resia centro-sinistra Taipana Marisa Filipig Insieme per crescere centro Lusevera Maurizio Mizza Insieme centro Malborghetto Stefano De Marchi Con noi per Malborghetto centro E ora si inizi a costruire Si potrebbero usare tanti aggettivi per definire il voto amministrativo di domenica, ma forse quello più appropriato é “storico”. La vittoria delle liste di centro-sinistra in sei comuni della Benecia su sette rappresenta una svolta inimmaginabile solo alcuni anni fa, quando imperava lo stemma scudocrociato in ogni dove. “Križ na križ”, croce su croce, e non si falliva. Oggi possiamo dire che ci siamo lasciati alle spalle un passato dominato troppo spesso dalla sordità, dalla mancanza di idee, dall'arroganza di molti amministratori. La gente ha deciso di cambiare, ed ha deciso di farlo affidandosi agli uomini ed alle idee che davano maggiori garanzie di rinnovamento e di libertà. Altre considerazioni. I) La scelta di puntare sulle liste civiche si é rivelata più che mai felice. E’ un’intuizione che viene da lontano, dalle prime esperienze a Grimacco ed a Drenchia, e poi a S. Pietro al Natisone, dove il centro-sinistra si era formato sulla base di programmi validi molto prima che altrove. Michele Obit segue a pagina 2 S. Pietro al Natisone - Hotel Belvedere venerdì 28 aprile, ore 20.30 Assemblea costitutiva del Comitato Prodi per le Valli del Natisone Ordine del giorno: 1) Iscrizione 2) Discussione e approvazione dello statuto 3) Elezione presidente e direttivo 4) Programma Presenečenje v Čedadu Nov progresistični veter, ki je močno zapihal v Nadi-ških dolinah in na vsem obmejnem pasu je zajel tudi Čedad, kjer je prišlo do pomembnega preobrata, takega, ki ga niso še najbolj optimistično nastrojeni Če-dajci pričakovali. Na prvo mesto se je namreč uvrstila levo-sredinska lista, ki ima na čelu Giuseppe Bernardi, na drugo pa dosedanji župan Giuseppe Pascolini, ki je bil kandidat Ljudske stranke. In prav med njim bo v nedeljo 7. maja balota-ža. Sredinska lista Morattija se je dobro odrezala in je tretja, šele na četrtem mestu je Pol svoboščin, zadnja pa Severna liga. PeKzzo v baiatati Giovanni Pelizzo (PPI in LN) in Venier Romano (pol svoboščin) se bosta 7. maja potegovala za mesto predsednika videmske Pokrajine. Prvi je zbral 28,7 odstotka glasov, Romano pa 38,3% glasov. Čeravno je desničarski kandidat v prednosti, obstajajo stvarne možnosti, da bo Pelizzo izvoljen za predsednika Pokrajine. Že takoj po izidu rezultatov, so predstavniki levice napovedali, da bodo podprli sredinskega kandidata, seveda če bo sredina podprla naprednega kandidata B arazzo v balotaži za mesto župana Občine Videm. Obeta se torej, kljub vse- mu, da tako na Pokrajini kot v največji občini v deželi bosta upravi izraz levosredinske koalicije. Tudi na Videmskem torej, ko se sredinske in levičarske sile združujejo, so zmagovite, če nastopajo ločeno pa prepuščajo zmago desnici. To je bilo najbolj razvidno na deželnih volitvah v Piemontu, Lombardiji in Venetu. Kar zadeva kandidate za pokrajinski svet, gre omeniti, da sta si mesto v 30-članskem svetu že zagotovila predstavnika Ljudske stranke Michela Bacchetti in Paolo Cudrig, ki sta dosegla najvišji odstotek glasov. .j; Beneška galerija - S. Pietro al Natisone Benecia fra pace e guerra Benečija v miru in vojni inaugurazione della mostra documentaria venerdì 28 aprile ore 18.30 "O ■Q 03 o '5 ? .N CT3 N* <0 .03 S | 03 . CQ C\j Več jezikov, Z Evrošolo, protagonisti katere so bili mladi pripadniki trinajstih evropskih manjšin in slovenska narodna skupnost v F-JK, je vsa deželna stvarnost doživela nekaj izjemnega, nepozabnega. Bila je to priložnost, ko je prišlo do tesnejšega stika med evropskimi manjšinami - prvič so sodelovali Slovenci iz Avstrije, ki je komaj vstopila v Evropo in Italijani z Istre -, bila je priložnost, da se potrdi pomen kulturnega bogastva, ki ga predstavljajo manjšine, pomen sodelovanja, sožitja in medsebojnega spoštovanja. beri na strani 3 eno prijateljstvo četrtek, 27. aprila 1995 2 Dopo il voto amministrativo di domenica E ora si inizi a costruire dalla prima pagina 2) Gli elettori per la prima volta si sono trovati davanti alla possibilità di eleggere direttamente il sindaco. In questo caso le liste civiche hanno puntato, più del centro-destra, su nomi affidabili, inseriti nel tessuto sociale, e sono state premiate. Valga l’esempio di Stregna, dove alcune schede sono state annullate perché Claudio Garbaz, candidato sindaco poi eletto, era stato votato anche nello spazio destinato alla preferenza al consigliere. 3) La mancanza di un punto di riferimento per molti, come lo era stata la DC fino a a qualche anno fa, ha costretto anche i cattolici, o comunque chi aveva giurato fedeltà allo scudo-crociato, a decidere per una coalizione o per l’altra. E anche in questo caso hanno contato molto i nomi ed i programmi 4) E’ stata sconfìtta, si spera definitivamente, la bieca usanza di qualcuno di impostare la campagna elettorale solo sulla denigrazione degli avversari. A S. Pietro ed a Grimac-co, in quest’ultimo caso addirittura il giorno prima del voto, sono apparsi volantini con i soliti toni nazionalisti. E’ una politica che non paga, anzi danneggia chi la porta avanti, come dimostra il voto di domenica. I signori della Lista per l’Italia ed i loro affini riflettano su questo, se ne sono capaci. 5) Un discorso a parte merita quanto é successo a S. Pietro al Nati-sone. Quasi 400 voti di distacco tra la lista civica di Marinig e quella di centro-destra erano difficili da pro- nosticare e rappresentano il segno di una nuova volontà. E’ stato premiato l’operato di un’amministrazione che ha guardato, soprattutto in questi ultimi anni, non solo a sé stessa ed al presente ma anche agli altri ed al futuro. L’apertura di tipo culturale ed economico, lo scambio di rapporti con i comuni di oltre frontiera, la creazione di posti di lavoro e di nuove abitazioni sono solo alcuni degli elementi di un progetto voluto da Marinig - onore al merito - e ratificato, domenica, dalla maggioranza dei voti dei cittadini di S. Pietro. * * * Ed ora si inizi a lavorare. Qualche giorno per riprendersi dalla sbornia, e poi occorre rimboccarsi le maniche. I nuovi amministratori hanno davanti a sé quattro anni in cui dovranno dimostrare di aver meritato il voto dei cittadini. La strada é già indicata, non solo dai programmi presentati ma anche da quanto hanno saputo fare le amministrazioni progressiste che hanno governato fino ad ora. Si richiede, soprattutto nei comuni in cui fino ad ora aveva imperversato il monopolio DC, un’inversione di rotta. Novità ci dovranno essere anche a livello di Comunità montana, che ora avrà una nuova faccia e, speriamo, potrà liberarsi dell’immobilismo che l’aveva fino ad ora contraddistinta. Il futuro della Benecia dipenderà molto da quanto sapranno fare, non uno per uno ma tutti assieme e di comune accordo, gli amministratori eletti domenica dai cittadini. Michele Obit Nadškof Šuštar res odhaja? Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar namerava papežu ponuditi svoj odstop. Tako je pred dnevi povedal pomožni škof Jože Kvas, ki je dodal, daje dr. Šuštar bolan. Alojzij Šuštar bo 14. novembra dopolnil 75 let in v tem primeru zakonik cerkvenega prava predvideva, da škof oziroma nadškof papežu lahko ponudi svoj odstop. Stvar bi se ne zdela nič nenavadna, ko ne bi dr. Šuštar nekaj dni po Kvasovi izjavi povedal, da se odlično počuti in da nima nikakršnih zdravstvenih problemov. Sicer o odstopu je stvar dokaj prožna, saj papež odstop lahko sprejme ali pa ga zavrne. Takšni “zapletjaji” pa se zdijo vsekakor neprimerni prav v času, ko v Sloveniji teče-je pospešene priprave na papežev obisk, ki bi se moral uresničiti prihodnje leto. V nekaterih časopisih se je okoli tega obiska in samih nesoglasji znotraj slovenske cerkve razvnela živa diskusija, ki se bo znala v teku naslednjih mesecev še obogatiti. Na pobudo predsednice pododbora parlamentarne komisije Jadranke Sturm Zakon za našo manjšino Slovenska država bo pomagala zamejskim ustanovam, ki so v hudih finančnih težavah Primorska poslanka libe-raldne demokracije Jadranka Sturm-Kocjan, sicer predsednica posebnega odbora za manjšinska vprašanja v parlamentu, je vložila zakonski osnutek o začasnem finansiranju manjšine v Italiji. Osnutek, ki so ga podpisali predstavniki skoraj vseh parlamentarnih strank, obravnava predvsem vprašanje reševanja naših osrednjih kulturnih ustanov (mednje sodi tudi špetrska šola) iz krize, ki je nastala zaradi zakasnitev pri finansiranju iz Rima. V zakonskem osnutku je predvideno, da bo slovenska država pokrila nujne izdatke osrednjih kulturnih ustanov, dokler ne bodo dobile rednih- sredstev, ki jih je italijanski parlament načelno že odobril. Politična pobuda Jadranke Sturmove je vsekakor pomembna in hvale vredna, saj gre v smeri reševanja hudih težav, v katerih se je znašla naša skupnost. S tem v zvezi velja omeniti, da so na slovenskem zunanjem ministrstvu sprožili veliko pobud tudi v ko- rist zamejskega gospodarstva, ki se je ravno tako znašlo v težavah, še posebno po odločitvi za komisarsko upravo na goriški Kmečki banki. Nov položaj v slovenski banki je sprožil težave v nekaterih gospodarskih sredinah v Benečiji, katerim so komisarji na Kmečki banki prekinili prepotrebno kreditiranje. Upati je, da pobude slovenskega zunanjega ministrstva bodo kmalu rodile zaželene sadove in da se bo našlo primerne rešitve tudi za beneško gospodarstvo. Thaler e la questione di confine Polemiche montate Molta eco hanno avuto sulla stampa nazionale e locale le dichiarazioni che avrebbe fatto in un incontro a Portorože il ministro degli esteri sloveno Zoran Thaler. Secondo quanto riportato dall'agenzia ANSA che a sua volta ha ripreso la notizia dal quotidiano Deio di Lubiana, Thaler a-vrebbe addirittura riaperto la questione dei confini con l'Italia. Il nostro ministro degli esteri Susanna Agnelli ha mantenuto una posizione cauta, affermando che se le notizie venissero confermate si tratterebbe di un fatto estreme-mente grave. Ma la Farnesina ha fatto i suoi passi. A nulla sono servite le smentite dello stesso ministro Thaler davanti al corpo diplomatico presente in Slovenia in cui tra V altro ha affermato con decisione che la questione dei confini con l’Italia non si pone affatto tanto più che è stata già risolta con accordi internazionali in primo luogo il trattato di Osimo. Ciò nonostante le strumentalizzazioni non sono mancate da parte delle forze nazionalistiche che si sono fatte vive anche da noi con i soliti volantini in cui si parlava di volontà anessionistiche della Slovenia, cercando così di influire anche sulla competizione elettorale amministrativa. Ed anche i giornali hanno parlato di retromarcia di Thaler. Ma in realtà che cosa ha scritto il Deio, dando il via a tutte queste polemiche? Pensiamo che sia utile per ristabilire la verità tradurre fedelmente il pezzo incriminato che è bene dire subito riguarda i rapporti tra Slovenia e Croazia come del resto risulta più che evidente. Dunque il Deio scrive: "... I rapporti con la Crozia non sono ideali, anche se sono più tranquilli, meno tesi e si registrano meno incidenti. Ci sono diverse possibilità per risolvere almeno parte dei problemi. Thaler ritiene che la Slovenia in man- canza di un accordo bilaterale si troverebbe a pagare un prezzo più alto. Alcuni abitanti di Pirano T hanno informato riguardo una lettera aperta inviata al consiglio comunale dì Pirano in cui sostenevano che i terreni della penisola di Savudria dovessero diventare di proprietà slovena. Il ministro degli esteri ha spiegato perchè ritiene la definizione del confine tra Italia e Jugoslavia dopo la seconda guerra mondiale ingiusta nei confronti degli sloveni. In base alla proposta francese di demarcazione sono rimasti in Italia 120 mila sloveni. La Slovenia ha pagato per tutto il resto della Jugoslavia, soprattutto a vantaggio della Croazia che ha avuto l’I-stria, la Dalmazia e le isole. Gli sloveni sono rimasti invece senza una parte della costa dove hanno vissuto per secoli e cioè quella porzione di costa compresa tra Trieste, Au-risina, Sistina, Duino e S. Croce. Allora la Slovenia ha avuto 46 chilometri di costa anche se la zona B giungeva fino al fiume Mima. Nel nome dell’Jugoslavia si è sacrificata soprattutto la Slovenia ed in cambio non ha ricevuto nulla. «L’ho detto a Gra-niC (ministro degli eseri della Croazia ndr) e Kačič ed ho osservato che che questo aspetto non glielo aveva ilustrato ancora nessuno. Tuttavia ciò non potrà influire molto sulla futura soluzione delle questioni di confine ancora a-perte. D’altra parte nessuno può attendersi che ciò che controlla gli sia ceduto tranquillamente. Temo però che T appartenenza di due comuni catastali -KaStel e Savudria - non potrà essere modificata. Semplicemente perchè in prossimità del fiume Dra-gogna cambia l’asfalto, è stata modificata già da tempo la segnaletica stradale e già da decenni le autorità comunali e repubblicane hanno lasciato quelle località alla Croazia... ” Commissione esteri: no a Peterle 50 anni dalla Liberazione Si svolgerà il 13 maggio presso il centro culturale Cankarjev dom di Lubiana la manifestazione centrale slovena per il 50. anniversario della Liberazione. L’oratore ufficiale sarà il presidente della Repubblica Milan Kučan. Bocciato Peterle Il parlamento sloveno ha bocciato la candidatura dell’ex ministro degli Esteri Lojze Peterle a presidente della commissione Esteri del parlamento. A favore di Peterle si sono espressi 27 parlamentari, 32 i contrari. La candidatura di Peterle era stata presentata dalla stessa commissione Esteri che, a maggioranza, si era espressa a favore del leader democristiano preferendolo a Borut Pahor della Lista associata socialdemocratica. Accordi turistici In vista della stagione e-stiva Slovenia e Croazia stanno cercando soluzioni comuni in previsione dell’ondata di turisti che tradizionalmente mettono in crisi il traffico ai valichi confinari. Va ricordato che nel ’94 il traffico tra i due paesi è aumentato del 36% rispetto all’anno precedente e nei primi mesi di quest’anno c’è stato un’ulteriore aumento del 30%. I giochi della discordia 11 mondo sportivo croato ha chiesto la testa di Anton Vrdoljak, presidente del comitato olimpico nazionale, reo di aver “venduto” i Giochi del Mediterraneo alla Tunisia che sino all’ultimo era in competizione con Fiume. Sembra che la poca decisione di Vrdoljak nell’insistere sulla candidatura croata gli verrà ricompensata con un’importante carica in seno al comitato o-limpico internazionale. Turismo termale Nel primo trimestre di quest’anno il turismo termale in Slovenia ha fatto registrare un forte incremento ed in alcuni centri è addirit- tura radoppiato il numero di presenze. Il centro termale dove si è registrata la maggior affluenza di turisiti è quello di Ptuj, seguito da quello di Portorose. La maggior parte degli ospiti sono stati sloveni, tra gli stranieri primeggiano gli austriaci e gli italiani. Atmosfera favorevole In attesa del vertice Va-lentič-Drnovšek, fra Croazia e Slovenia si respira un’atmosfera favorevole. Questa l’opinione del ministro degli esteri sloveno Zoran Thaler anche se ha ribadito che la firma dell’accordo bilaterale sulle frontiere non è ancora tanto vicina. Per il momento si può puntare a rendere più morbido il regime confinario di modo che le frontiere siano “visibili” il meno possibile. Riguardo il recente congresso mondiale degli istriani Thaler si è dimostrato critico affermando che 1 ’ I-stria ed i tre Stati nei quali è divisa hanno bisogno di incontri che uniscono e non di incontri che risvegliano antiche passioni. Četrtek, 27. aprila 1995 Iz Ljubljane v Tipano an Rezijo S pesmijo med nami Akademski pevski zbor Sv. Cecilija iz Ljubljane, ki je študentski pevski zbor in šteje približno 60 članov bo v naslednjih dneh na turneji po avstrijskem Koroškem in v Benečiji, oziroma v Bardu, Tipani in Reziji. Očiten namen obiska je seveda spoznati del slovenske manjšinske stvarnosti tako v Avstriji kot na Videmskem Conferenza a Cividale Associazionsimo ed obblighi fiscali, questo il tema di una conferenza organizzata dal circolo Ivan Trinko di Cividale per venerdì 5 maggio alle 17. Interverrà la dott. Marija Marc. (Per informazioni tel. 731386). in obenem predstaviti svoje kulturno delovanje. V nedeljo 30. aprila bo Akademski pevski zbor Sv. Cecilija najprej obiskal etnografski muzej v Bardu, nato bo šel v Tipano, kjer se bo odvijalo mladinsko š-portno-rekreacijsko srečanje med pobratenimi občinami Tipana-Breginj. Pevski zbor bo pel med mašo, ki je v pogramu ob 12.30. uri in bo nastopil tudi kasneje med nagrajevanjem. Proti večeru se bojo gostje iz Ljubljane napotili proti Reziji, kjer bodo prenočili. V ponedeljek L maja bo pevski zbor pel med sveto mašo ob 10. uri na Ravanci, v drugem delu jutra se bo pa seznanil z naravnimi in kulturnimi posebnostmi doline pod Kaninom. CENAMI im mm* m Mm Rečan an20. Senjam Društvo “Rečan” z Lies že parpravlja novi Senjam beneške piesmi, ki bo 21., 22. an 23. luja miesca. Zatuo vabi vse tiste, ki želijo sodelovati kot avtorji (glasbe ali besedila), kot pieuci ali s svojo skupino, naj se oglasijo priet ki morejo, narbuj pozno do 30. maja. Lietošnji Senjam je 20. po varsti an upamo, da bojo prisotni vsi tisti znani avtorji in pieuci, ki so nam pomagali v preteklosti za nam pomat okrepit in oleušat tole pomembno prireditev. Seveda je naša želja, kot vsako leto do danes, de se nam približajo tudi novi avtorji. Kot po navadi bomo gledali napraviti kaseto in tudi brošuro z besedil. V tipografiji je tudi zbirka vsieh piesmi telih zadnjih 10 liet. kulturno društvo “Rečan” Evrošola: un festival indimenticabile Quando domenica a Duino sono saliti in corriera per fare ritorno a casa i ragazzi erano davvero affaticati, ma contenti perchè avevano vissuto un’esperienza indimenticabile, dando vita ad una manifestazione come non se n’erano viste nella nostra regione. Il 4. Festival delle scuole delle minoranze in Europa -Evrošola ’95, che si è svolto la settimana scorsa tra Trieste, Gorizia e S. Pietro al Natisone ed a cui hanno partecipato 13 minoranze e 27 scuole, è stato infatti un susseguirsi di manifestazioni culturali, sportive, di scambi di esperienze tra ragazzi provenienti da diversi paesi eu- ropei, accomunati dall’età e dal fatto di appartenere a diverse minoranze linguistiche. Ed il bilancio dell’iniziativa è stato senz’altro positivo come dichiara la direttrice della scuola bilingue di S. Pietro al Natisone prof. Ziva Gruden. E stata una manifestazione davvero bella - ha detto - che ha dimostrato com’è possibile convivere e collaborare nel rispetto e nella valorizzazione delle diversità che sono un grande elemento di arricchimento reciproco. Una bella lezione per tutti noi, per tutta la comunità regionale e naturalmente anche per quella della Slavia friulana. Noi abbiamo ospi- tato il gruppo dei ragazzi bretoni con i quali naturalmente siamo riusciti a stabilire un contatto più stretto e speriamo di poter raccogliere il loro invito a visitarli in Bretagna. Quello che va senz’altro sottolineato è che hanno rispetto a noi una coscienza della propria identità molto più evoluta, una consapevolezza maggiore che è molto evidente anche tra i bambini. Evrošola ’95 è stata caratterizzata da molte manifestazioni a cui hanno preso parte tutti i partecipanti al festival assieme naturalmente ai ragazzi delle scuole slovene, alcune iniziative sono state invece gestite ed organizzate dalle scuole che li ospitavano. Due gli appuntamenti a S. Pietro al Natisone. Giovedì mattina i bretoni - un gruppo di 31 ragazzi e 6 accompagnatori - sono stati o-spiti della scuola media di San Pietro al Natisone dove hanno presentato alcuni a-spetti della propria tradizione musicale ed eseguito assieme ai nostri ragazzi alcuni brani di musica popolare delle valli del Natisone. Venerdì sera invece c’è stata una vera e propria festa presso il Centro scolastico bilingue che ha visto una grandissima partecipazione di pubblico. La serata si è a-perta con i canti del Pod lipo a cui sono seguiti canti e balli dei ragazzi bretoni e poi un ballo generale a cui hanno partecipato tutti. In ricordo della visita nella Slavia friulana gli ospiti bretoni hanno ricevuto una “krivapeta” fatta dai nostri bambini, gli insegnanti la borsa di Moja vas con diverso materiale e pubblicazioni della scuola bilingue ed inoltre la traduzione in francese del Kaplan Martin Cedarmac di Bevk. Razstava v muzeju Kobaridu Ob 50-letnici konca druge svetovne vojne in zmage nad nacifašizmom, Kobariški muzej pripravlja razstavo z naslovom “Reševanje ameriških letalcev v Posočju med drugo svetovno vojno”, ki jo bodo odprli v soboto, 29. aprila ob 17. uri. Avtorji razstave so Janez Zerovc, Edi Selhaus in upravljalci Kobariškega muzeja. Vsebina razstave pomeni predvsem opis dogodka, ki se je pripetil 20. januarja 1945. Ameriški bombnik je namreč tega dne poletel proti Nemčiji, da bi bombardiral cilje na Bavarskem. Protiletalska obramba mu je poškodovala rezervoar z gorivom, tako da se je pilot odločil za reševalno akcijo v Posočju. V okolici Kobarida so člani posadke izkočili, letalo pa se je raztreščilo nad Drežniškimi Ravnami. Sest letalcev so rešili partizani, štiri pa so zajeli Nemci. “Vabimo vas k udeležbi na tradicionalni likovni koloniji za slovenske umetnike po svetu, ki bo letos v Mostu na Soči od 22. junija do 3. julija. Letošnja kolonija se bo odvijala v zelo atraktivnem in slikovitem predelu Slovenije. Mentor Kolonije bo tako kot že nekaj let prof. Milan Butina, uveljavljen in cenjen slovenski slikar in likovni pedagog. Pogoji za udeležbo so enaki kot vsa leta doslej. Organizator kolonije krije udeležence, stroške bivanja in kolonije, udeleženci pa so organizatorju dolžni odstopiti po eno svoje delo. Prosimo vas, da nam vašo prijavo s priloženima fotogra- Taipana e Bergogna giocano Domenica, negli impianti sportivi di Taipana, un centinaio di bambini dai tre agli otto anni di Lusevera e Taipana incontreranno i coetanei sloveni della vicina Borgogna nella 8. edizione di “Taipana gioca”, manifestazione sportivo-ricreativa organizzata dalla locale Poli-sportiva. I miniatleti, divisi in quattro categorie, si cimenteranno nella corsa piana, a ostacoli, campestre e coi sacchi e, immancabile, nel tiro alla fune che avrà anche un fuori programma finale con gli a-dulti. Le gare si svolgeranno dalle 10 alle 12 e dalle 14 alle 16. La messa di mezzogiorno sarà seguita dalla grigliata del “cuoco” Adriano Vazzaz. A fine giornata, premiazioni ed un simpatico o-maggio a tutti i partecipanti a ricordo di un momento di festa e per tenere viva l’amicizia tra popoli confinanti che cercano di programmare assieme un futuro migliore.(gc) fijama oziroma diapozitivoma vaših del pošljete na naš naslov do vključno srede 31. maja. Naš odgovor boste dobili takoj po zaključku tega roka. Za vse dodatne informacije se A Tolmezzo la De Angelis Per gli “Appuntamenti d’arte” che si tengono a Tolmezzo, nel caffè Manzoni di piazza XX settembre, é stata inaugurata ieri sera una mostra personale di Lorena De Angelis, giovane pittrice di Azzida (S. Pietro al Natisone). La presentazione della rassegna, che rimarrà aperta al pubblico fino al 30 maggio, é stata affidata a Raffaella Cargne-lutti. lahko obrnete na naslov Slovenske izseljenske matice, Cankaijeva 1, 61000 Ljubljana, ali po telefonu (386 61 1263309) oziroma faxu (210732). L'incontro alle medie di S. Pietro al Natisone ed in alto un momento della festa al Centro bilingue Trinko v Tolminu Na pobudo kulturnega društva Ivan Trinko iz Čedada, bo v četrtek 4. maja ob 19. uri v knjižnici Ciril Kosmač v Tolminu otvoritev dokumentarne razstave o življenju in delu msgr. Ivana Trinka, ter o vlogi, ki jo je odigral v okviru slovenske narodne skupnosti v Benečiji in v širši furlanski javnosti. Ob razstavi bo tudi predstavitev letošnjega Trinkovega koledarja, kar bo nudilo priložnost za poglobitev širše kulturne in splošne stvarnosti Benečije. Iz Tolmina se bo kasneje razstava preselila v Trst, v Gregorčičevo dvorano (Ul. Sv. Frančiška 20). Razstava o Ivanu Trinku bo na ogled od 16. do 30. maja. ELLE immo dl IUSSIG LUCIO PROPOSTE DELLA SETTIMANA • TORREANO frazione - vendesì appartamento tricamere con orto, ristrutturato • PREMARIACCO frazione - prenotasi costruendo ville a schiera • SAVOGNA - casa con orto, prezzo interessante • a 3 chilometri da CIVIDALE - casa piccole dimensioni, possibilità ampliamento S. PIETRO AL NATISONE (UD) - Via Azzida, 82 - Tel. 0432/727819 Pod pokroviteljstvom Zastopstva Slovencev v Italiji SKGZ in SSO vabita na ENOTNO DEŽELNO PROSLAVO 50. OBLETNICE OSVOBODITVE IN ZMAGE NAD NACIFAŠIZMOM Doberdob, 1. maja, ob 16. uri Most na Soči vabi umetnike četrtek, 27. aprila 1995 Občine: skoraj povsierode v obmejnem pasu pokrajine Videm so udobile progresistične enotne liste Začenja se naša pomlad Listam, ki so lepuo udobile vSpietru an Reziji, so Sindak je Lucio Paolo Canalaz - Paulic, ki ima že puno ešperience, saj je že biu aministrator, podžupan pru na napredni, enotni listi. Po petih lietih, ko je biu šindak demokristjan Elio Chiabai, so takuo ljudje v Garmaku spet zaupali občinski listi, ki je imiela v rokah kamunsko upravo 15 liet. Telekrat je lista “Za Garmak” udobila za 6 glasov, 207:201.V kamun-skem konselju bojo: Fabio Bonini (36) Beppino Crainich (30) Alda Crucil (15) Pio Canalaz (10) Roberto Ruttar (8) Carla Loszach (6) Cristina Bergnach (6) Natale Chiabai (5) Od druge liste, na kateri je biu kandidat za Sindaka Vanni Rossi, bojo v opozicij on, Eligio Pauletig (15), Gabriella Qualizza (14) an Tiziana Trusgna-ch (13). 13 preferenc je i-meu tudi Lodovico Bergnach, ki pa je biu zad za njo na listi. SRIEDNJE lepuo udobila. Lista civica je parjela narvič glasov: 151, kar pride reč 41,7%. Na drugem mestu je lista, ki je bla na-reta v kontinuiteti s staro demokristjansko listo an je imiela za kandidata Amedea Bledig. Parjela je 115 glasov. Na trecje misto je paršu nekdanji šindak Augusto Crisetig, ki je zbrau 86 votu. Cetarta lista od federalistov je parjela 6 glasov. V konselju bojo: Cijan Patrizia (15) Chiabai Adriano (13) Gariup Adriano (8) Stulin Giacomo (8) Martinig Vilma (7) Predan Luciano (6) Garbaz Rino (4) Beuzer Guido (1) V opoziciji od liste Per crescere bojo Bledig Amedeo (119) an Qualizza Andrea (15), od liste Per il nostro futuro Crisetig Augusto (86) an Chiabudini Carla (7). SV. LENART Lista civica je parvič u-dobila an v Sriednjem, kjer so ljudje imiel za vebrat med stierimi listami. An za šindaka so zbrati narm-lajšega kandidata, Claudia Garbaz. Nekateri voliuci so mu dal še perfin preferenco, kar je pomenilo, da je bila skeda razveljavljena, pa vseglih je njega lista V Svetem Lienartu parvič po petdesetih lietih ne bo vodila vič kamuna Krščanska demokracija. U-dobila je lista civica “Za ljudi z ljudmi” s 385 (46,5 %) glasov an župan bo Lorenzo Zanutto. Na drugo miesto z 236 glasov je paršla lista S. Leonardo per il futuro, ki bila podparta od Forza Italia an je imiela za kandidata župana Giuseppe Chiuch. Tretja lista “Libertà e democrazia”, v kateri so v glavnem bli kandidati Ljudske stranke an je imiela kandidata šindaka Giuliana Sittaro, je zbrala 172 glasov. Te zadnja je lista od Valentina Guerra, ki je z-brala samuo 35 votu. V konselju bojo: Crisetig Beppino (43) Sidar Francesco (40) Lauretig Rosetta (34) Osgnach Augusto (31) Podrecca Severino (28) Bernich Andrea (19) Chiuch Daniela (16) Clinaz Romano (14) V opozicijo so paršli: Chiuch Giuseppe (236), Chiuch Renzo (35), Sittaro Giuliano (172) an To-masetig Paolo (32). Izvoljeni v občinski svet so bili: Dario Molaro (23) Negro Giancarlo (15) Cerno Guglielmo (13) Cher Giuseppe (13) Siega Lidia (9) Spaggiari Renato (12) Fortunato Claudio (7) Franz Marialuisa (2) V opoziciji bojo pa Ca-ludio Noacco, Pinosa Mauro (17), Del Medico Dante (16) an Bettoia Stefania (15). GARMAK ŠPETER SOVODNJE PODBONESEC PRAPOTNO Flavio Basilicata Elena Tomasetig Michela Nadues Lino Bordon Giovanni Lesizzi V opoziciji so: Morris Tilatti, Walter Pausin an Gabriele Marinig an še Mario Pavan. TIPANA Parvič bo vodila tipansko kamunsko upravo ’na Zena , Marisa Filipig, ki je tudi e-dina Zena na vsem našem obmejnem pasu. Nje lista Insieme per crescere je parjela 316 votu, druga lista Rilancio e sviluppo pa 217. V komunskem konselju bojo teli konsiljerji:Blasutto Maria Giovanna (11) Candela Sebastiano (3) Filippig Adriano (22) Noacco Armando (29) Pascolo Sandro (15) Sedola Carlo (33) Tomasino Dante (25) Tomasino Loretta (16) Od druge liste so bli izvoljeni pa Livio Presiren, Tomasino Ferruccio (8), Coos Vanda (35) an Bla-sutto Arturo (32). BARDO V Bardu je biu potrjen dosedanji župan (vodu je kamun 30 miescu) Maurizio Mizza, ki je biu kandidat na listi Insieme. Voliuci so jh dali 334 votu (62,6%), drugi listi “Alta Val Torre”, ki jo je vodu kot kandidat za Zupana Ca-ludio Noacco pa 199 (37,4%). brala 255 votu. Lista federalismo jih je parjela pa 7. V karminskem konselju bojo: Ivo Trinco (27) Maria T. Cernoia (12) Sandra Cudrig (11) Germano Cendou 27) Paolo Dus (14) Alberto Cromaz (11) Pietro Martinig (18) Pietro Zuanella (19) Konsilierji opozicije so Michele Oballa, Paolo Cudrig (25), Fabio Medveš (27) an Marcello Gosgnach (31). Giuseppe Firmino Marinig bo za druge štier lieta špietarski župan, saj je napredna občinska lista udobila an zlo močnuo udobila. Prejela 890 glasov, 56,9%. Druga lista, Insieme per S. Pietro, ki je združevala stranke povezane v Polu an je imiela za kandidata šindaka Magdo Saccù je prejela 499 votu, 31,9%. Očitno so špietarski voliuci povie-dali, de ne marajo ekstremizmu, še posebno desnega ne an tudi pruotislovenske kampanije ne. Tretja lista od Severne lige, ki je predlagala za župana Renata Osgnach je imiela relativno dober rezultat , sa’ je parjela 175 votu. V konseju bojo: Dorbolò Bruna Venturini Antonello Ciccone Nino Dorbolò Renata Scrignaro Adriana Blasutig Paolo Videntini Andrea Manzini Dario V opoziciji bojo Renato Osgnach (175), Magda Saccù (499), Sergio Matte-lig an Sion lussa Carmen. An v Sauodnji je udobila lista civica takuo, de bo šindak Pasquale Petricig. Njega lista je parjela 263 votu. Lista Insieme per Savo-gna, kjer je bila glavna politična sila Ljudska stranka an je biu kandidat za šindaka Michele Oballa je z- An v Prapotnem so ljudje imiel možnost zbrat med tremi kandidati za šindaka. Odločil so se, de potardijo zaupanje dosedanjemu socialističnemu županu Giampieru Cevolatti. Njega lista “Prepotto 2000” je zbrala 351 votu, kar pride reč 49,9%. Moris Tilatti, ki je biu na čelu lise Insieme je imeu 225 votu, Mario Pavan, kandidat od Severne lige, ki se je samuo v Prapotnem an Spietru predstavila sama, je zbrau pa 128 votu. Komunski konsiljerji so: Sirch Vincenzo Gerardo Marcolini Tiziano laconcig Samuo v Podboniescu, v Nadiških dolinah, je udobila lista, ki je povezana s Krščansko demokracijo. Sindak je Nicola Marseglia, saj je njega lista Al centro solidarietà e sviluppo zbrala 595 votu. Lista civica, ki je imiela za kandidata Zupana Alda Mazzolale prejela pa 312 glasov. Komunski konselj bo takuo sestavljen: Cedermas Severino (652) Suber Adriano (647) Blasutig Dennis (643) Cencig Corrado (633) Carlig Lucia (630) Miscoria Mario (625) Melissa Camillo (621) Medveš Sandra (620) V manjšini bojo pa Aldo Mazzola (312), Brescon Paolo (356), Domeniš Piergiorgio (333) an Fe-drizzi Pio (330). REZIJA Luigi Paletti, na čelu e-notne napredne liste, ki je vodila občinsko upravo v Reziji v zadnjih petih letih, je prepričljivo zmagau s 574 glasov, kar pomeni s 60,6%. Pericle Beltrame je z drugo listo parjeu 373 votu (39,4%). Občinski svetovauci so: Bortolotti Ennio (12) Di Lenardo Chiara (14) Giusti Barbara (13) Golob Rodolfo (18) Madotto Nevio (32) Negro Luigia (24) Siega Franco (40) Valente Dino (33). V opoziciji bojo Beltrame Pericle, Copetti Francesco, Di Bernardo Mario an Micelli Stefano. FOJDA Lista civica je ostala na o-blasti v Fuojdi, kjer je udobila s 1141 glasov (57,3%). Zupan je Franco Beccari. Druga lista Insieme je zbrala 849 glasov (42,7%). AHTEN Dosedanji župan Enzo Degano je šu v opozicijo saj je njega lista prejela 613 glasov, uduobu je na listi Per Sttimis Maurizio Mal-duca s 714 glasov. NEME Je biu potrjen za župana Renato Picogna na čelu liste Per Nimis - Più mani, ki je prejela 1224 votu (63,8%). Kandidat Walter Tosolini je prejeu 534 glasov (27,8%), Sandro Vizzutti pa 162 (8,4%). četrtek, 27. aprila 1995 Pokrajina: DSL napoveduje podporo Pelizzu Levica odločilna v balotaži 7. maja Če bo obveljal bolj ali manj jasen dogovor med levosredinskimi strankami, se zna zgoditi, da bodo tako videmsko Občino kot tudi videmsko Pokrajinio upravljale sile levo-sredine. Dejstvo je, da tudi v teh dveh primerih nepovezava med sredinsko-levičarskimi silami je dala začasno prednost desnici, ki pa v balotaži ne bo imela kakšnih dodatnih možnosti, da bo lahko povečala število glasov. Za Občino Videm levičarski kandidat Barazza bo lahko računal na podporo Ljudske stranke in Severne lige, ti dve strani pa bosta, v zameno, lahko računali na podporo levice, kar zadeva Pokrajino, kjer središčni kandidat Giovanni Pelizzo (zbral je 28,7 odstotka glasov) bo šel v balotažo s predstavnikom desnice Venier Romanom (38,3). Povedati velja, da je DSL že takoj po izidu rezultatov povedala, da bo v balotaži 7. maja podprla Pelizza. Tudi volilna preizkušnja za videmsko Pokrajino je pokazala, da kandidati levice, če tekmujejo ločeno, niso uspešni. Če to misel prenesemo v špetrško okrožje, kjer sta za DSL kandidirala Germano Cendou, za Demokratični pakt pa Nino Ciccone, lahko rečemo, da sta se oba dobro odrezala. Ko pa bi se v tem okrožju predstavil le en kandidat levice, bi bile možnosti za izvolitev res stvar- Giovanni Pelizzo ne. Kljub temu velja povedati da je Germano Cendou (D- SL) v svojem okrožju zbral 13,3 odstotka glasov (1.378), kar je veliko več, denimo, od zadnjih parlamentarnih volitev. Pripadnik Demokratičnega pakta Nino Ciccone pa je v istem okrožju zbral 5,9 odstotka glasov (610), kar predstavlja tretji najvišjih odstotkov Pakta v vseh 30. pokrajinskih okrožjih. Izvolitev v Pokrajinski svet pa si je zagotovil Paolo Cudrig, ki je v špetrskem okrožju zbral drugi najvišji odstotek znotraj Ljudske stranke in sicer 25% (2.596), prva na tej posebni lestvici pa je njegova kolegica in bivša podžupanja Michela Bacchetti, ki je v čedajskem okrožju zbrala rekordnih 26 odstotkov glasov (2.925). Povejmo da je Dario Mo-laro za Demokratični pakt v okrožju Cente (v njem je tudi Bardo) zbral 4,7 odstotka glasov (445) in se znotraj stranke plasiral na 6. mesto. Slabše je šlo zeleni Mirjam Calderari, ki je v špetrskem okrožju zbrala le 1,9 odstotka glasov (201). Kot zanimivost poglejmo, v katerih okrožjih so posamezne stranke zbrale največji odstotek glasov: Komunistična prenova ( 11,6 v Červinjanu); Severna liga (19,8 - Buia); Ljudska stranka (26 - Čedad); DSL (33,9 -Červinjan); CCD (11,8 - Pau-laro); Forza Italia (28,3 - Videm); AN (21 - Trbiž); Demokratični pakt (8,8 - Paula-ro); Zeleni (7,8 - Trbiž). Paolo Cudrig Prodoren uspeh naprednih V petih odšestih slovenskih občinah s Tržaškega in Goriškega so se uveljavile napredne levičarske liste, izjemo predstavlja Občina Steverjan. V Zgoniku je za županjo bila potrjena Tamara Bla-žina, katere lista je prejela 61,7 odstotka glasov. Na drugo mesto se je uvrstila lista “Polo per Sgonicco” (20,19), tretja je Slovenska skupnost. V Dolini je premočno (67,3) zmagal Boris Pangerc z listo, v kateri so bile levičarske stranke in SSk. V Repentabru pa je zmagal predstavnik napredne liste Aleksij Križman z 48,4 odstotki, druga je lista SSk (32,1). V Doberdobu je bil četrtič za župana potrjen Mario Lavrenčič na napredni listi, ki je zbrala 57,1 % glasov, druga je Slovenska skupnost (42,9). V Sovodnjah je prav tako zmagala napredna lista (56,5) in za župana potrdila Igorja Petejana, druga je Slovenska skupnost (43,5). V Steverjanu pa je za župan bil izvoljen Hadrijan Corsi (SSk) z 49,3 % glasov, napredna lista pa je prejela 47,5 % glasov. 5 Pascolini e Bernardi vanno alla sfida finale A Cividale ballottaggio tra Popolari e centro-sinistra Solo due voti dividono le liste guidate Giuseppe Bernardi e Giuseppe Pascolini, il primo candidato di “La Cividale che vogliamo”, il secondo dei Popolari civida-lesi. Saranno loro i protagonisti del ballottaggio che si svolgerà domenica 7 maggio. Rimangono fuori dalla corsa alla poltrona di sindaco Paolo Moratti della Lista Moratti, Patrizia Legovini del Polo delle libertà e Silvano Domeniš della Lega Nord. Il voto di domenica in parte sorprende. Ci si aspettava un testa a testa tra Pascolini e Legovini (era stato 10 stesso sindaco uscente, di recente, a definire la candidata di Forza Italia, An e Ccd come sua unica antagonista). Spunta invece la lista di centro-sinistra (1878 voti, pari 25,2%). Con la stessa percentuale, ma con due voti in meno (1876) é giunto la lista guidata dal sindaco u-scente Pascolini, espressione del centro. Pascolini ha però ottenuto 50 voti in più come candidato sindaco. Terza, con 1.527 voti ed 11 20,5%, é giunta la Lista Moratti. Quarto il Polo delle libertà (1.396 voti, 18,8%), che forse ha pagato il fatto di aver candidato una non cividalese. Solo 764 voti (il 10,3%) infine alla Lega Nord guidata da Domeniš. Giuseppe Pascolini Ora la partita é aperta, soprattutto sul fronte degli apparentamenti. Per il momento si possono fare soltanto i-potesi, la più probabile delle quali vede un appoggio della Lista Moratti e della Lega Nord a Bernardi (ufficiosamente, tra Lega e centro-sinistra, un accordo esisteva già prima di domenica). Lo stesso Bernardi ammette che nei prossimi giorni ci sarà un incontro tra i tre schiera-menti. Dall’altra parte é invece ipotizzabile un accordo tra Pascolini ed il Polo. Nella giornata dei verdetti, l’unico a pronunciarsi senza timori é Bernardi. “Questo voto é una cosa meravigliosa e inaspettata. La gente ha capito che non siamo demagoghi, e Giuseppe Bernardi che manterremo le nostre promesse. Dò un consiglio a Pascolini, rimanga a casa” afferma. Il candidato della lista “Cividale che vogliamo” dichiara dunque aperte le ostilità, ma anche il suo antagonista si dichiara sicuro di sè. Pascolini afferma “ero sicuro di vincere, ed ho vinto” e chiede il voto a tutti i cividalesi perché “non si metta in pericolo una situazione consolidata”. Nell’ultimo volantino, uscito venerdì, Pascolini esprimeva il suo parere sul confronto tra i candidati sindaci, al quale non aveva preso parte perché “sarei andato a sentire un inelegante sciorinamento di contumelie da parte di personaggi poco qualificati a lanciare strali”, (m.o.) Videm: levica v igri Tako kot za Pokrajino tudi za videmsko Občino velja ugotovitev, da brez vzajemne podpore sredinskih in levičarskih strank, bo zmaga pripadla desnici. Gre za leit-motiv, ki je postal vodilo v vseh deželah Italije, povsod, kjer se je volilo: levo-sredinske sile so zmagovite le če so skupaj. To velja tudi za videmsko Občino, kjer je v prvem krogu največ glasov zbrala predstavnica desnice Olivottova, ki je dobila 42,4 odstotka glasov. V balotaži 7. maja se bo pomerila s predstavnikom levice Ba-razzo, ki je zbral 27,7 % glasov. Čeravno zgleda razlika v glasovih velika, Barazza ima lepe možnosti, da postane videmski župan, če ga bodo, ob levici, podprli tudi predstavniki centra (PPI-LN), ki so zbrali 17,7 % glasov. Nedeljski volilni izidi za Občino Videm so naslednji: Silvana Olivotto (AN, CCD, FI, Pannel-la) 42,4%; Enzo Barazza (Patto democratico, Laburisti, PDS, Zeleni) 27,7%: Italo Tavoschi (PPI, LN) 17,7%; Nedeide Ponte (RC) 5,0%; Alberto di Caporiacco (Lega Friuli) 2,8%; Diego Volpe Pasini (Per Udine) 2,5%; Anna Germini (Nuova Udine) 1,9%. PROVINCIALI - IL VOTO NEI NOSTRI COLLEGI COLLEGI Udine Lega Friuli Rif. Comunista Lega Nord Popolari FVG PDS CCD Forza Italia Lista Pannella Alleanza Nazionale Patto dei Democratici Verdi Colomba CIVIDALE DEL FR. (Cividale, Corno di Rosazzo, Premariacco) VOTI % VOTI % VOTI % VOTI % VOTI % VOTI % VOTI % VOTI % VOTI % VOTI % VOTI % 444 3,9 540 4,8 1.723 15,3 2.925 26,0 1.194 10,6 139 1,2 2.497 22,2 146 1,3 1.062 9,4 209 1,9 392 3,5 FAEDIS (Attimis, Drenchia, Faedis, Grimacco, Moimacco, Prepotto, Pulfero, S. Leonardo, S. Pietro, Savogna, Stregna, Torreano) 350 3,4 520 5,0 1.871 18,0 2.596 25,0 1.378 13,3 188 1,8 1.573 15,1 99 1,0 1.014 9,8 610 5,9 201 1,9 TARCENTO (Lusevera, Magnano, Nimis, Taipana, Tarcento) 286 3,0 541 5,7 1.870 19,7 1.236 13,0 1.049 11,1 129 1,4 2.264 23,9 81 0,9 946 10,0 445 4,7 627 6,6 TARVISIO (Chiusaforte, Dogna, Malborghetto-Vaibruna, Moggio, Pontebba, Resia, Resiutta, Tarvisio) 262 3,2 479 5,9 1.043 12,9 1.244 15,4 760 9,4 478 5,9 1.150 14,3 62 0,8 1.817 22,5 100 1,2 672 8,3 6 novi matajur Četrtek, 27. aprila 1995 Kronaka Nona Verrina ima 102 Uet! Telo zadnjo saboto, 22. obrila, je biu v Ceba-jovi družini v Gorenjim Tarbju senjam: tisti dan njih mama, nona an bi-žnona je dopunla 102 liet. Moremo lahko reC, de nuna Verzina (Virginia Pe-trussa, uduova Chiabai) je nona ne samuo cielega srienjskega kamuna, pač pa vsieh Nediških dolin. Lepuo jo gledajo an va-rjejo hči Angelina, ki živi ta par nji, pa tudi vse te druge hčera, ki žive tle okuole (Vigja tu Gniduc, Tonina tu Hostnem, Tere-sina du Senčjurje, Lidia du Polic). Marija, ki živi v Belgiji v kraju Tamines z nje družino, hode pa po-gostu jo gledat. Nona Verzina se je bla rodila v Martinovi družini le v Gorenjim Tarbju, kar je poročila Zanuta Ceba-jovega je paršla za nevie-sto v telo družino. Imiela je sedam otru-ok, sest čeč an adnega pu-oba, Bepcja, ki na žalost je umaru kar je imeu samuo 49 liet. Subit potlè je umarla an Bepcjova žena, Tonina, ki je živiela ta par taSči. Zavojo tega je nona Verzina puno pre-tarpiela, z nje veliko vie-ro v Boga je prenesla an tuole, takuo ki je bla prenesla vsake sort težave v nje dugem življenju, od mizerje do boliezni moža, ki je puno liet ležu na pa-stiej. Se nam pari pru do-luožt, de nona Verzina ima Se adno sestro, le v Gorenjim Tarbju, ki je Sla za neviesto čeh Tonci-nam, se klice Vigja an li-etos tudi ona dopune 100 liet! Višno viSno, de v Gorenjim Tarbju imajo dobar ajar! Nona Verzina, vsi mi vam iz sarca čestitamo an kuražno napri! Tele so čičice Jurcove družine iz Gorenjega Barnasa Veseu rojstni dan draga Stefania Osam liet od tega, bluo je 27. obrila, na vrateh Jurcove družine v Gorenjim Bar-nase so bli obiesli flok roza, rodila se je bla Stefania. Drugi flok roza so ga spet obiesli lietos, 28. ženarja. Oznanju je rojstvo druge čičice, ki se kliče Marzia. Jurcove sestrice jih videmo na fotografij tle par kraj, so zaries dna lieuS, ku te druga. Mama Raffaella Jurjova an tata Lorenzo Blasutig -Jurcove družine morejo bit zaries ponosni, mahtih imiet take čičice. So nam jal, de so tudi pridne an de ta velika varje zlo zvestuo to malo. Stefania an Marzia so pravo ve-seje ne samuo za mamo an za tata, pa tudi za vso žlahto an parjatelje. Takuo, ki smo že jal, do- nas, četartak 27. Stefania, ljamo an velik poljubček, dopune osan liet an smo Si- Nji an sestrici Marzi želmo gumi, de doma ji napravejo vse narbuojše v njih življe- lepo fešto. Vsi mi jih poši- nju. 7. maja vsi na Kolovrat V nediejo 7. maja, vsi na Kolovrat! Kliče vas Planinska družina Benečije. Tel je program: ob 8.30 se srečamo dol par Muoste, ob 9. pa na placu par Pacuhe. Tle pustimo naše makine an par nogah puodemo po stazi, ki sta jo očedla Gregorio -Mušeljev iz Gorenje Dreke, Mario iz Ravni, ki pa živi v Franciji an njega kužin Livio, le iz Ravni, Zanutove družine, ki stoji du Vidme. Vsi tarje so člani nase pla- ninske družine. Pravejo, de za prit do varha Kolovrata, skuoze Dreko, se bo hodilo ne tri ure an brez se previč potit. Sevieda, če sta nomalo leni an se vam na da hodit, moreta prit z makino daj do bloka. Blizu koče bo glih opudan sveta maša, ki jo bo molu monsinjor Nisio Mateucig, domačin, sa’ se je rodiu v Belihovi družini par Pacuhe. Gor z Dreke so nas skregal an jal, de muormo postrojit: bivak ni od jagru, pač pa rezultat diela od alpinu an pro-loco. Kar je glih je glih! Po sveti maši bo pašta za vse. Kar se nomalo odpočie-mo an otaščamo jo tudi lahko zaplešemo, sa’ bo tudi ra-monika. Če se nam na bo dalo plesat, jo pa zapiejemo. Je zaries ’na liepa parložnost, ki jo bo škoda zamudit an smo Sigurni, de predvsem Drejča-ni, tisti, ki žive dol po Laškem, pridejo v velikem številu. Vič nas bo, lieuš bo. Lietos se gre v Rimini Če imata vic ku šestdeset liet, al pa če jih imata manj, imata pa posebne težave z zdravjam an Zelta iti na muorje v liepi družbi, kupe z ljudmi, ki jih Ze lepuo poznata, ker so iz vaših kraju, se lahko v-pišeta na počitnice, ki jih tudi lietos Gorska skupnost Nediških dolin organi-zava. Te druge lieta sta hodil v Misano, lietos vas po-pejejo v nov prestor, v Mi-ramare di Rimini. Kada? Od sriede 31. maja do sriede 14. junija. Ce vas tala stvar zanima an Zelta viedet, kieki vič se moreta obarnit na vaš kamun, kjer Zivta an i-mata residence, al pa v po-liambulatorjo v Spietre, kjer skarbe za asistenco na domu (tel. 727565). More- ta vprašat novice tudi tistim ženam, ki skarbjo za te potriebne ljudi doma. Za napravt vse potriebne dokumente an jih kon-senjat imata cajt do sabo-te 6. maja. Pohitita! Hotel, prevoz s koriero napri an nazaj, dvie fešte, an izlet v Valleverde, pregled miediha ankrat na tiedan... vse tuole vas bo koštalo samuo 560.000. Miedih m V zadnjih cajtih je le paršla h koncu križeva pot ljudi v Tipani, ki že lieta an lieta godernjajo an protestavajo, ker jim ni zagotovjena parva pravica v vsaki demokratični državi, pravica do zdravstvenega varstva. Zdravniki so parhajali an odhajali še priet ko so se jim ljudje par-vadli an priet ku so se med sabo zapoznal. Sele sada so jim pošjal zdravnika, ki bi muoru ostat v telem kamunu na dugim, čeglih je dielo na takem teritorju zaries te-žkuo. Nuov miedih se kliče Franco Fiorin, ima 38 liet an je doma iz Tricesima. Sada se v Tipani troštajo, de jim ministertsvo da dovoljene za imiet dva oporečnika (obiettori di coscienza), ki bi bili v veliko opouoro še posebno za pomagat starim judem. A tečno INSTALLAZIONE ANTENNE LABORATORIO RIPARAZIONI TV • VIDEO • HI-FI ELETTRODOMESTICI SOLO DA NOI PREZZI ECCEZIONALI CIVIDALE DEL FRIULI - V.LE LIBERTA’ 28/D - TEL.0432/700739 irave Tu nediejo že zgu-oda an karabinier se j’ pobrau votat v bližnjo Suolo. Kar so mu dali njega škedo se je pobrau v kabino. Slo je napri deset, dvajst, trideset minutu an šele je biu notar. Kar je bluo šlo skuoze že malomanj ’no uro, predsednik od se-gja ga je vprašu, če je naredu njega votacjon an de naj pusti fraj kabino. - Ja, ja, gaspuod predsednik, sem že podpisu muoj voto. Seda čakam te druge tri! - je odguoriu karabinier. - Ce ste že votu, na kor čakat obednega, pridite hitro uon an pustite prestor pa te drugim, ki čakajo, de se sprazni kabina! - je zaueku predsednik se- gja- - Ist na morem iti uon če na pridejo te drugi tarje! - je odguoriu na vas glas karabinier. - Ma ki z adni tarje - je jezno zaueku predsednik - na kor obednega, če ste naredu vašo votacjon, pridite hitro uon z kabine, ki tle je duga varsta ljudi, ki čaka za iti votat! - Ne, ne, ist muo-rem počakat te druge tri zatuo, ki učera nas je cieli dan naš mare-šjal učiu, kuo se muore votat. Nam je zlo lepuo parporočiu za na-rest an križ gor na tist partit, ki smo vebral an napisat prejmak an ime adnega konsilie-rja, ki bi ga radi imiel v konseju. An priet, ku puojdeta uon s kabine, nam je glih takole parporočiu: “Piegare la scheda in quattro, avete capito? In quattro!” Al ste zastopu seda, zaki čakam te druge tri!?!?” Ita: enološki laboratorji Agrarni tehnični inštitut iz Čedada, kjer se Suola puno naše mladine, bo v kratkem cajtu imeu še adno pomembno strukturo, ki je bila še kakuo potriebna: enološki laboratorji. Kraji od Čedada naprej pruoti goriški an tržaški, odkoder parhaja puno študentu, so vinorodni, sa’ pardielajo puno kvalitetnega vina. Tala struktura, ki bo ko-štala okuole pu milijarde lir, bo sevieda hnucu študentom, ki bojo lahko poglobili njih znanje o vinu, bo sevieda tudi prostor, kjer bojo poglabljali znanstvene študije (ricerca scientifica). “Na stuojta zabit na naše domače pobožne piesmi an piejta jih par vsaki andohti” Naši judje, ki žive po sviete, nam pogostu pišejo. Telekrat publikamo ’no pismo, ki nam je paršlo iz ni-ekega kraja blizu Milana, je bluo napisano po slovi-ensko “zak tel je izik, ki mi ga je mama navadla” (je napisano v pisme), sevieda, kiek smo muorli postrojit “zak v Suoli nam ga nieso učil pisat, še guorit ne, tekrat če smo uagal reč samuo adno besiedo po našim, so ble multe”. Telo je pismo: “San bla mlada čeča, kar san sla po sviete an po sviete san ostala. Kar moren, se uar-nen damu. Od moje velike družine jih je ostalo malo, tata an mama so umarli. Van pišen, zak čen zahvalit moje farane, zak za Veliko nuoč so mi nardil velik šenk. Sla san h maš go par Cerneče, mašavu je mlad gaspuod nunac, nie biu iz naših kraju. Celo mašo smo jo zmolil po taljansko, sa’ seda je takuo tle par nas. Lepuo so piel pobožne piesmi, an tele po taljansko. Jih piejemo tud kjer živim seda, tle blizu Milana. Pa kuo se mi je ugrielo sarce, kar so začel piet “Buog je od smarti ustù”. Tekrat san se Cula zaries “tan domà”. Se mi je parie-lo, de čujen vse glasuove mojih dragih judi, ki jih nie vič, san vidla obraze tistih, ki seda nas gledajo iz Nebes. Za tuole želim zahvalit pieuce an mladega godca. Troštan se, de kar se uarnen še damu an priden h maš, bon čula še naše pobožne piesmi. Na stuojta jih zapustit, lohni van, ki sta ostal doma van na diejo nič, za nas, ki smo deleč od duoma, so vse: so naše življenje, so naši te stari, so naša “hiša”, naš duor. Buohloni za vaše dielo an kuražno napri! Maria ” Šport novi matajur četrtek, 27. aprila 1995 7 Risultati PROMOZIONE Valnatisone - 7 spighe 0-0 Manzano - Juventina 1-0 1. CATEGORIA Sovodnje - Zaule 2-1 3. CATEGORIA Savognese - S. Gottardo 1-1 Savognese - Moimacco 2-0 Pulfero - Asso 3-4 JUNIORES Valnatisone - Basaldella 4-2 GIOVANISSIMI Tricesimo - Audace 1-1 PULCINI Manzano - Audace 0-8 AMATORI Carpacco - Real Pulfero 0-5 Bar Campanile - Green 9-0 PALLAVOLO MASCHILE Asfjr - S. Leonardo 1-3 PALLAVOLO FEMMINILE S. Leonardo - Rodeano 2-3 Prossimo turno PROMOZIONE Aviano - Valnatisone Juventina - S. Giovanni 1. CATEGORIA Mossa - Sovodnje 3. CATEGORIA Paviese - Pulfero Asso - Savognese GIOVANISSIMI Audace - Colugna ESORDIENTI Audace - Donatello PULCINI Aurora - Audace AMATORI Reai Pulfero - Invillino Garden - Poi. Valnatisone PALLAVOLO MASCHILE Povoletto - S. Leonardo PALLAVOLO FEMMINILE Lignano - S. Leonardo Classifiche PROMOZIONE Pordenone 46, Pozzuolo 36; A-viano 34; Zoppola, 7 spighe 31; Cordenons 30; Caneva, Tricesimo 27; Juniors 26; Valnatisone, Cussignacco 25; Maniago, Flumìgnano 23; Serenissima 21; Spilimbergo 15; Polcenigo 12. 3. CATEGORIA San Gottardo 37; Stella Azzurra, Savognese 36; Moi-macco 35; Ciseriis 34; Lumi-gnacco 31; Nimis 25; Faedis 24; Paviese 20; Forti e Liberi, Fulgor 16; Asso 14; Pulfero 8; Celtic 4. JUNIORES Ita Palmanova 45; Tricesimo 42; Manzanese, Gemonese 37; Comunale Pozzuolo 32; Torviscosa 25; Trivignano, A-quileia 23; Cussignacco 22; Valnatisone 21; Fiumicello, Tavagnacco, Serenissima 15; Basaldella 12. GIOVANISSIMI Audace 33; Chiavris 25; Mo-ruzzo 21 ; Nimis 20; S. Gottardo 19; Ragogna 18; Fortissimi, Tarcentina 15; Cassacco, Colugna 11; San Daniele, Tavagnacco, Tricesimo 0. PALLAVOLO MASCHILE Paluzza 34; Pradamano 30; Codroipo 22; S. Leonardo, Artegna, Povoletto 20; Morte-gliano 16; Asfjr 12; Percoto 8; Tricesimo, Ospedaletto 6; Buia 2. PALLAVOLO FEMMINILE Cassacco 20; S. Leonardo, Gonars 16; Rodeano, Trivignano, Reana 14; Lignano 12; Dlf Udine 10; Bagnarla 8; Palazzo- Io 6. Le classifiche giovanili e della pallavolo sono aggiornate alla settimana precedente. Nell'incontro casalingo con la 7 Spighe la Valnatisone, dopo la sosta pasquale, ha ottenuto un pareggio che le va stretto. Gli interventi del portiere ospite Za-vagno hanno evitato la capitolazione della formazione di Basiliano-Blessano. Continua così la serie positiva degli azzurri che ormai hanno ottenuto in anticipo la salvezza. Dopo aver assaporato la quasi vittoria di mercoledì scorso con il S. Gottardo, salvatosi in extremis, la Savognese con due gol di Flavio Chiacig ha liquidato la seconda della classe, il Moi-macco. A due giornate dal termine si è riaperto il capitolo promozione con quattro formazioni (S. Gottardo, Stella Azzurra di Attimis, Savognese e lo stesso Moi-macco) che si giocheranno i due posti disponibili. I gial-loblù hanno un buon calendario dalla loro parte, ma nel calcio nulla è scontato. Ultimi cinque minuti fatali per il Pulfero che ormai assaporava la gioia del successo sugli udinesi dell’Asso. Non sono bastate le reti Liquidato il Carpacco, sabato match con l’invillino Reai travolgente Positivo pari della Valnatisone - Il Pulfero si scioglie nel finale - Per gli Esordienti buon galoppo a Tolmino siglate da Blasutig, Saccavi-ni e Chiuch per concludere l’incontro positivamente. Alla fine é mancato un solo punto agli Juniores della Valnatisone, che hanno visto svanire il sogno della coppa del Comitato regionale. Mezzo passo falso dei Giovanissimi dell’Audace a Reana con la fuori classifica Tricesimo. Passati in vantaggio al 14’ del primo tempo con Massera, i biancoazzurri sono stati raggiunti dai padroni di casa al 19’ della ripresa. Domenica fitti Per la Savognese il sogno svanisce in zona Cesarini | ^ UntoFl^Jf. SAVOGNESE 1 S. GOTTARDO 1 Savognese: Predan, Dre-cogna, Floreancig, Caucig, Chiacig, Cernotta, Blasutig (Trinco), Oviszach, Rot, Terlicher, Podorieszach (Stacola). Savogna 19 aprile - E’ stata una gara molto combattuta e giocata su entrambi i fronti, con un’unica nota stonata che riguarda la scadente prestazione del direttore di gara, spesso abulico e lontano dalle azioni di gioco. I gialloblù hanno visto allontanarsi all’ultimo istante una vittoria che avrebbe consentito l’aggancio degli udinesi in testa alla classifica assieme al Moimacco. I-niziano bene i ragazzi di Bruno Qualizza che si fan- no avanti al 6’ con una punizione calciata da Chiacig e bloccata dal portiere ospite. Due minuti più tardi Terlicher costringeva in uscita l’estremo ospite che si salvava deviando in angolo. La prima conclusione ravvicinata degli udinesi trovava pronto alla parata Predan. Una conclusione di poco sopra la traversa al 19’ veniva effettuata da Rot. Ancora un’uscita del portiere udinese su Terlicher. Un clamoroso fallo di mano volontario di un difensore che toglieva a Chiacig, in piena area la possibilità di concludere a rete da pochi passi, veniva ignorato dall’arbitro che non concedeva neppure il calcio d’angolo. L’inizio del secondo tempo registrava due iniziative di Chiacig neutralizzate dal portiere. Il risultato si sbloccava al 19’ con una decisione del direttore di gara che ha dell’assurdo. Al termine di una concitata azione gialloblù, un difensore ospite toglieva dalla porta, con le mani, il pallone indirizzato in rete da Podorieszach. L’arbitro non concedeva la rete, ma decretava il calcio di rigore senza applicare la regola dell’espulsione dell’autore del fallo di mano. Dal dischetto Rot trasformava con il solito “mestiere” spiazzando il portiere. Alla mezz’ora un Podorieszach Val Resia: 1. maggio con la tradizionale camminata Il 1. maggio, oltre alla tradizionale festa del “Majni-ch” con il relativo mercato, si svolgerà la 15. edizione della classica “Camminata in Val Resia”, gara amatoriale organizzata quest’anno dal locale gruppo canoro Monte Canin. Il programma prevede due percorsi di 5 e 10 km. partendo dall’abitato di Lipovaz, a Prato di Resia, e toccando suggestive località della vallata di Resia. Il costo delTiscrizione della gara é fissato in 10 mila lire che comprendono, oltre l’assistenza medica e assicurativa, un ricordino e la tradizionale pastasciutta. ospitando il Colugna si festeggerà la conquista del secondo titolo consecutivo. Sabato gli Esordienti hanno riposato. Domenica mattina, approfittando della sosta, hanno giocato a Tolmino. Si sono imposti per 3-2 con i gol di Federico Crast ed una doppietta di Maurizio Suber. In seguito si è giocato per dare spazio ai ragazzi più giovani che hanno imitato i loro colleghi con il risultato di 3-1. Pulcini a forza... otto a Manzano con la quaterna di Michele lussa e le doppiette di Adnan Besié e Fabio Va-lentinuzzi. Il Reai Pulfero, dopo a-ver maramaldeggiato ai danni degli Skrati (10-0 in due incontri), si è ripetuto a Carpacco. Dopo il 3-0 dell’andata i rossoneri sono andati a segno in trasferta con una tripletta di Liberale ed i gol di Benati e Paravan. Da segnalare il rientro di Federico Szklarz dopo l’infortunio subito a Pantia-nicco. Sabato a Podpolizza è in programma l’incontro di andata dei quarti con l’invillino. Fabrizio Floreancig, difensore della Savognèse. Sopra la rosa del Rea! Pulfero troppo individualista da buona posizione calciava a rete, con Rot libero a due passi dalla porta. Ancora Chiacig in evidenza con un tiro a fil di palo, poi un ottimo intervento di Predan salvava il risultato. Quindi due conclusioni di Chiacig, la prima alta sopra la traversa, la seconda parata dal portiere. A due minuti dal termine la Savognese poteva chiudere la gara con Trinco che da due passi dalla porta calciava a colpo sicuro. Il pallone, dopo aver rimbalzato sul corpo del portiere, colpiva la traversa e terminava in angolo. All’ultimo istante il S. Gottardo, in azione di contropiede, riusciva ad andare a segno con Giordano portandosi a casa un’insperato punto. Paolo Caffi E’ mancato un solo punto per la qualificazione alla Coppa del Comitato regionale Figc Juniores, quaterna al fanalino di coda VALNATISONE BASALDELLA 4 2 Federico Golop, difensore in gol Valnatisone: Birtig, Bledig, Primosig, Podrecca, Golop, Mo-reale, Bergnach, David Speco-gna, Durante, Campanella, Pozza. S. Pietro al Natisone, 22 aprile - Giocando in scioltezza gli Juniores non hanno faticato molto per avere ragione del fanalino di coda Basaldella, riscattando la sconfitta di misura subita all’andata. Ancora una volta i ragazzi allenati da Ezio Casta-gnaviz sono scesi in campo contati, con Primosig (portiere) nell'insolito ruolo di difensore di fascia. A passare per primi in vantaggio erano gli udinesi con un classico “golonzo”. Il vantaggio è durato solo tre minuti. Su traversone di Golop, Podrecca al volo metteva il pallone in rete. Il gol del vantaggio azzurro nasceva da un calcio di punizione di Podrecca che metteva in condizione Golop di battere indisturbato il portiere ospite. Alla mezz’ora da segnalare una traversa colpita da Durante, che tre minuti più tardi serviva a Podrecca il pallone del terzo gol. Nella ripresa, anche per il gran caldo e l’impossibilità di sostituire i giocatori stanchi, la Valnatisone controllava il gioco e nel finale realizzava con Durante la quarta rete. In seguito lo sfortunato autogol dei locali permetteva agli ospiti di rendere meno pesante il passivo. Sovodnje n velikega usp Med Številnimi Športnimi dogodki, ki so tudi prejšnji konec tedna obeležili zamejski telesnokulturni prostor, gre vsekakor podčrtati, da so tudi v okviru velikega mladinskega praznika, Evrosole, del programa posvetili Športu. Sicer večdnevno srečanje manjšinskih šol je pomenilo velik praznik za nas zamejski prostor in zato vreden posebne pozornosti. Kar zadeva specifično prvenstvene preizkušnje velja posebej omeniti uspeh nogometašev Sovodenj v 1. amaterski ligi, ki so z zmago proti tretjeuvrščenemu Zauleju (in istočasnem porazu drugouvrščene Caprive) postavile resno hipoteko za napredovanje v višjo ligo. Do konca prvenstva manjkajo Se tri kola, položaj na lestvici pa je naslednji: Sovodnje 41 točk, Capriva in Mossa 37, Zaule 36. Prihodnjo nedeljo bodo Sovo-denjci igrali proti Mossi, (r.p.) novi matajur Četrtek, 27. aprila 1995 Kronaka NEDISKE DOLINE Lipa Srečanje med parjatelji 2e puno liet naši ljudje, tisti nomalo buj parlieteh, al pa ki imajo težave z z-dravjam, hodejo v Misano Adriatico na polietne počitnice, ki jih organizava Gorska skupnost Nediških dolin. V saboto 22. obrila se je zgodila liepa rieč: ’na skupina ljudi je iz Misana par-Sla s koriero gledat lepote naših kraju an se sreCala s tistimi, ki hodejo dol h njim na ferje že vič liet. Festa je bla go par Lipi, ni bla samuo viCerja, biu je ples an za tuole sta poskar-biela, pridno ku nimar, Li-žo an Gušto. So ble tudi nieke smiešne igre, vsako-antarkaj so jo pa zapiel, vsi kupe. Mešale so se naše slovienske piesmi s tistimi iz Romagne. Je bluo žalostno se pozdravit an se pustit, kar je paršla ura se varnit damu. Tatje na diele Ahtita se, tele zadnje cajte po vic vaseh naših dolin so se spet “parkazal” tatje. V sauonjskem an podbo-nieškem kamunu so bli na “diele” ponoC, kar judje po navadi spijejo. V špietar-skem an v podutanskem kamunu so kradli tudi Cez dan. Kar pravejo judje, pari, de teli tatje poznajo lepuo navade od gaspodarju hiš, kamar gredo krast, poznajo lepuo tudi hiše. Vedo, kje je buj lahko arzdriet vrata, vedo, kada so ljudje doma an ne. Zatuo, ahtita se lepuo. Na žalost, tudi tle par nas se bomo muorli zakliepat, ku po velikih miestah. Gremo v Lourdes Ce želta iti v Lourdes, tela je na liepa parložnost, ki vam jo ponuja Ado Cont. Odhod bo s koriero v petak 23. junija, ob štierih zjutra iz Villasantina, ob peti zjutra pa taz Fuojde. Tisto viCer prideta v Carcassone, kjer poviCerja-ta an prespijeta. V Lourdes prideta drugi dan, 24. junija, okuole pu-dneva. Tle se ustaveta tudi drugi dan. V pandiejak 26. junija puodeta v Biarritz, luštno miesto na Oceanu an v San Sebastian.. V torak 27. an v sriedo 28. vas popejejo gledat lepe kraje Provence (v južnem kraju Francije). Ustaveta se tudi v Montecarlo. Damu prideta v Cetartak 29. junija okuole punoCi. Za vse druge novice an za se vpisat moreta telefo- nat al Adu Contu v Fuojdo (0432/728545) al pa Mariji Grazi Del Fabbro (Villasantina), tel. 0433/74221. Pohitita, zak je še malo prestoru. ŽPETER Nokula Noviči v vasi V saboto 22. obrila sta se na Cedajskem kamune poročila Francesca Cicco-ne iz Nokule an Enrico Bellocchio iz Čedada. Okuole njih se je zbralo puno judi, žlahta an parjatelji, ki so se kupe z njimi veselili do poznih urih v Podboniescu go par Škofe. Novicam, ki bojo živiel v Hrastovijem (podutanski kamun) dokjer na zazidajo hišo v Sarženti, želmo vse narbuojše v njih življenju. Sveto obhajilo v Spietre Po vsieh farah Nediških dolin se v telem pomladnem cajtu naši otroc par-pravjajo na parvo sveto obhajilo. V Spietre so se že parbližali telemu sakra-mentu. Zgodilo se je v nediejo 22. obrila. Bla jih je liepa skupina, sedanajst, parha-jali so iz vasi, ki spadajo pod špietarsko faro. Par maš, ki jo je molu monsinjor Nisio Matteu- cig, je pieu, ku po navadi, cerkveni zbor iz Spietra. SVET LENART Podutana Pogreb Na velikonočni pandiejak je biu v Podutani pogreb našega vasnjana, ki nas je za venCno zapustu par dni priet. Giovanni Gosgnach, ta-kuo se je klicu, je v žalost pustu družino an parjatelje. Naj v mieru poCiva. Cerchiamo in affitto per i mesi estivi una casetta nel comune di Stregna (possibilmente a Tribil inferiore, Varch o Tribil superiore). Telefonare al 731190 e chiedere di Daniela. VENDESI A S. Pietro al Natiso-ne vendesi licenza (abbigliamento, pelletteria, calzature, prodotti tessili, profumeria, merceria, arredamento, ornamento casa). Prezzo interessante. Telefonare al 727221 (prefisso 0432). Studio immobiliare BRAI DOTTI Una soluzione in più per vendere o comperare casa Informazioni senza impegno V« De Rubeis 19, Cìvidate - Tel. 731233 novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste Mlieko po teleferiki m Včlanjen v USPI/Associato all'USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 39.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTR1EST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Žiro račun SDK SeZana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% PODBONESEC Dost Zvine redmo Iz štetja žvine, ki so ga nardil lansko lieto miesca dičemberja, se je vidlo, de je v našem kamunu padlo število goveje žvine za 172 glavi. Miesca diCemberja lieta 1953 je bluo 1.614 glav, diCemberja lieta 1954 pa samuo 1.442. Tuole je velika škoda za naše judi, sa’ Ce naš judje se prežive je pru zavojo živinoreje, ki jim da kajšan dobiCek. Se na more zasto-pit, kuo se je paršlo do tega, sa’ sena ne manjka par nas, ker ga vsako lieto tudi prodajajo dost. Morebit, da so dauki na žvino preveso-ki, ki strašijo ljudi redit žvino. Če puode takole na-pri, bo naš kamun ostu brez žvine. (Matajur, 16. 2. 1955) SOVODNJE Telefon po naših vaseh Pretekli tiedan so zaCel z napeljavo telefona v Tar-Cmunu, Mašerah, Cepleši-SCah an Matajuru. Cez par dni diela pridejo h koncu an ljudje bojo mogli nucat telefon. Stroške za napeljavo telefona bo krila daržava. DREKA Nova mlekarinca Pred kratkim so imieli vsi soCi dreških mlekarn konsej v Pacuhu. Na ta konsej so paršli tudi nekateri predstavniki od Associazione cooperative della Provincia di Udine. Ker so domačini povie-dali, de imajo potriebo mlekarno so tisti iz Vidma obljubil, de se bojo intere-sal za ušafat pomuoC od governa za gradnjo nove mlekarne. V to novo mlekarno naj bi se spravjalo vse mlieko, ki se pardiela v dreških vaseh. Mlieko bi muorli spejat skupaj s teleferiko, ki naj bi jo postavili po vseh tistih vaseh buj delec, ki pardie-lajo vic mlieka. Tudi za tele teleferike so tisti iz Vidma obljubili, de bojo pomagale oblasti. Novo mlekarno, ki bi zbierala vse mlieko, mislijo zgradit go par Trinke. Kor pomagat na vso moC našim kimetam, sa’ statistike so pokazale, de se je šte- vilo glav goveje žvine zlo zmanjšalo v zadnjih lietih. Štetje žvine od lanskega lieta, ki ga je naredu naš kamun je pokazalo, de je v našem kamunu samuo 475 glav goveje žvine, od katerih je samuo 269 krav. Zlo malo redijo par nas tudi uce, naštiel so jih samuo 80. Če pogledamo, ki dost sena se pardiela par nas, bi lahko redili še ankrat tarkaj žvine. (Matajur, 1.3.55) Informacije za vse GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje miediha po-noC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvi-Cer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za NediSke doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. AMBULATORIO DI IGIENE Certificazione patenti - Libretti sanitari - Sana e robusta costituzione - Vaccinazioni Sv. Lenart v sredo od 12.30 do 13.30 Speter v pandiejak od 8.30 do 9.30, v sredo od 11.00 do 12.15, v petek od 10.00 do 11.15, v saboto od 8.30 do 10.00. CONSULTORIO FAMILIARE SPETER Ass. Sociale: dr. LIZZERÒ od pandiejka do petka od 8.00 do 10.00 Pediatria v pandiejak od 9.30 do 12.00 v petak od 9.30 do 12.30 Ginecologo: dr. SCAVAZZA v torak ob 11.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Za apuntamente an informacije tele-fonat na 727282 (umih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). KADA VOZI LITORINA Iž Čedada v Videm: ob 5.55,6.45,7.25,8.10,8.55,10.00, 10.55, 11.50, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.50, 16.45, 17.35, 18.15, 19.10,20.10. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20,7.05,7.45,8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.10, 12.50, 13.30, 14.10, 14.50, 16.25, 17.15, 17.55, 18.40, 19.40,22.40. NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Bolnica - Ospedale Cedad.......7081 Bolnica - Ospedale Videm.......5521 Policija - Prva pomoč...........113 Komisariat Cedad ....731142-731429 Karabinierji....................112 Uffficio del lavoro Collocamento.................731451 INPS Cedad...................700961 URES-INAC....................730153 ENEL Cedad 700961-700995 ACI.............................116 ACI Cedad ...................731987 Avtobusna postaja Rosina.......................731046 Aeroporto Ronke Letališče 0481 -773224/773225 Muzej Cedad..................700700 Cedajska knjižnica...........732444 Dvojezčni center Speter.......727490 K.D. Ivan Trinko.............731386 Zveza slov. izseljencev......732231 OBČINE - COMUNI Dreka........................721021 Grmek.........................725006 Srednje......................724094 Sv. Lenart...................723028 Speter.......................727272 Sovodnje.....................714007 Podbonesec...................726017 Tavorjana....................712028 Prapotno.....................713003 Tipana........................788020 Bardo........................787032 Rezija.................0433-53001/2 Gorska skupnost-Speter.......727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno ODI. DO 7. MAJA Sriednje tel.724131 - Manzan (Sbuelz) tel. 740526 OD 29. APRILA DO 5. MAJA Cedati (Minisìni) tel. 731175 Oh nediejah in praznik ah so odparte sanino zjutra, za ostali čas in za ponoe se mone klicat samuo, ce riceta ima napisano »urgente*. ai si mm — ; - BČIKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA “LA MARMI DI NEVIO SPECOGNA LAPIDI E MONUMENTI S. Pietro al Natisone Zona industriale 45 tel. 0432-727073 VABILO delničarjem_________________________ na redni in izredni občni zbor, ki bo v prvem sklicu dne 28. aprila 1995, ob 18. uri, v Kongresnem centru Pomorske postaje v Trstu, Nabrežje Bersaglieri 3 in v drugem sklicu V PETEK, 5. MAJA 1995 ob isti uri in v istem kraju, s sledečim dnevnim redom: Redni občni zbor: 1. Obveznosti in sklepi v zvezi s členom 2364 c.z.; 2. Pooblastilo za nakup lastnih delnic. Izredni občni zbor: 1. Povišek družbene glavnice od 50.000.000.000 lir na 90.000.000.000 lir, z izdajo proti plačilu 4.000.000 rednih delnic po nominalni vrednosti 10.000 lir in z dodatkom v ceni v višini 8.500 lir za vsako delnico. Vse nove delnice za povišek glavnice so namenjene izključno novim bančnim partnerjem, stari delničarji se odpovejo opcijski pravici. 2. Sprememba členov 5., 9., 13. in 14. družbenega statuta. Za udeležbo na občnem zboru in pravico do glasovanja se upoštevajo veljavni zakonski predpisi. Upravni svet m i