Verena Rojc je mlada glasbenica, ki se ji uresničujejo sanje, že drugič je uspešno opravila avdicijo v milanski Scali /^12 Naš pogovor s psihologinjo Valentino Ferluga o specifični učni težavi - disleksiji /8 Klop je tudi ta teden ugriznil v kislo jabolko reševanja krize SSG - in ugotavlja, da ne ^^jjik bo padlo z neba... / 22 Primorski Si manjšina na Koroškem sama koplje grob? Rado Gruden Da so odnosi med dvema največjima krovnima organizacijama koroških Slovencev izredno konfliktni, je že dolgo znano. Razlog je v tem, da imata Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) s predsednikom Karlom Smollejem na čelu in Zveza slovenskih organizacij (ZSO), ki jo vodi Marjan Sturm, povsem nasprotne poglede na to, kako naj Slovenci v Avstriji uveljavljajo svoje pravice in predvsem, kako naj do teh pravic pridejo. Če prva organizacija zahteva dosledno izvajanje določil manjšinske zaščite in upoštevanje načel pravne države, pa druga ta cilj zasleduje tudi s povezovanjem in predvsem z dogovarjanjem s predstavniki večinskega prebivalstva v Avstriji. In to tudi s tistimi, ki so v preteklosti dosledno nasprotovali zaščiti manjšine. Med te nedvomno sodi predsednik koroškega Heimatdiensta Josef Feldner, s katerim Sturm, skupaj s predsednikom Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernardom Sadovnikom, sodeluje v tako imenovani konsenzni skupini, ki naj bi si prizadevala za ustvarjanje sožitja med slovensko in avstrijsko kulturo. Cilj je plemenit, vendar konkretnih rezultatov doslej ni bilo. Kljub temu je konsenzna skupina dobila tudi nekaj »uradnih« nagrad na evropski in avstrijski ravni, ki pa so povzročile še dodatne spore v manjšini. Prav sodelovanje Sturma s Feldnerjem je razlog, da je Smol-le konflikt s predsednikom ZSO še dodatno zaostril in zdaj tudi dejansko prekinil odnose med NSKS in ZSO. Spor je Smolle razširil na Koordinacijski odbor koroških Slovencev in odločitev o nadaljnjem sodelovanju v tem pomembnem telesu prepustil odločitvi Zbora narodnih predstavnikov NSKS. Nesoglasja s Sturmom je »preselil« tudi v Ljubljano in od Slovenije zahteval, da se opredeli do politike, ki jo vodi manjšina na Koroškem. Veliko vprašanje je, ali je sodelovanje z organizacijami in predstavniki, ki - so jih ali pa jih še vedno - zagovarjajo nemška nacionalistična stališča, sploh smiselno. Vendar pa zaradi tega dialog - tudi zelo oster, vendar še vedno dialog - v manjšini ne sme za-mreti. Stara modrost pravi, da tisti, ki ga ni, nima nikoli prav. Zato tudi »izstop« NSKS iz manjšinskega dialoga ni na mestu. Edini rezultat bo še bolj šibka manjšina v zadovoljstvo tistih, proti katerim se tudi NSKS upravičeno bori in ki si želijo, da si manjšina na Koroškem sama izkoplje grob. dnevnik PETEK, 23. OKTOBRA 2009_ št. 251 (19.650) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Novico je premier Berlusconi pisno sporočil občnemu zboru združenja obrtnikov CNA Nova obljuba vlade: ukinila bo davek Irap Obrtniki, industrialci in trgovci navdušeni - Cgil: Prednost delavcem sovodnje - Načrtovanje čezmejnega elektrovoda Trasi sprejemljivi Tehnično preverjanje »soške« trase - Dogovor dosežen tudi v Gradišču in Zagraju SOVODNJE - Obe trasi čezmejnega elektrovoda, ki ga načrtuje slovensko-italijanski konzorcij z družbo KB1909 na čelu, sta za sovodenjsko upravo in občin- ski svet sprejemljivi. Tako alternativna trasa, ki je speljana daleč od hiš na Peči in v Rubijah, kot »soška« trasa, za katero sicer še preverjajo, ali je tehnično uresničljiva, upoštevata navodila sovodenjskih upraviteljev in občinskih svetnikov. Dogovor je dosežen tudi v Gradišču in Zagraju. Na 15. strani RIM - Vlada preučuje možne ukrepe za znižanje davčnega pritiska na podjetja, še zlasti pa za postopno ukinitev deželnega davka na proizvodne dejavnosti Irap. Tako je predsednik vlade Silvio Berlusconi zapisal v sporočilu, ki ga je poslal na včerajšnji občni zbor vsedržavnega združenja obrtnikov CNA, kjer ga je prebral podtajnik pri predsedstvu vlade Gianni Letta. Premierjevo sporočilo so poleg obrtnikov pozdravili industrialci in trgovci. Voditelj sindikalne zveze Cgil Guglielmo Epifani pa je menil, da mora vlada znižati davčni pritisk najprej za delavce in upokojence, šele potem naj bi prišla na vrsto podjetja. Na 5. strani Okusi Krasa na obisku pri proizvajalcih Na 4. strani Odbornik FJK Riccardi o novi in stari železnici Na 7. strani Kriza SSG odmevala v poslanski zbornici Na 7. strani V Trstu odpira vrata nova knjigarna Na 8. strani V Vilešu zaposlili 128 brezposelnih Na 14. strani Za Goriško 40 tisoč doz cepiva proti novi gripi Na 16. strani jedrska politika Srečanje med Izraelom in Iranom TEL AVIV - Predstavnika Izraela in Irana sta se prejšnji mesec v Kairu udeležila pogovorov o jedrski politiki na Bližnjem vzhodu, je včeraj sporočil Izrael. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je to prvič po islamski revoluciji v Iranu leta 1979, da sta se tovrstnega srečanja udeležila predstavnika obeh držav. Iran je pogovore z Izraelom že zanikal. Izrael in Iran sta se udeležila skupščine, ki jo je organizirala mednarodna komisija za neširjenje jedrskega orožja in razoroževanje. Na 13. strani KOROŠKA - Izredna zaostritev odnosov v slovenski manjšini NSKS prekinil odnose z ZSO zaradi Sturmovega sodelovanja s Feldnerjem CELOVEC - Med krovnima organizacijama slovenske manjšine na Koroškem, Narodnim svetom koroških Slovencev (NSKS) in Zvezo slovenskih organizacij (ZSO), so odnosi na najnižji točki doslej in vsaj ta trenutek ni videti izhoda iz slepe ulice. NSKS se je namreč do nadaljnjega umaknil iz Koordinacijskega odbora koroških Slovencev in prekinil sodelovanje z ZSO. Umik je predsednik Narodnega sveta Karel Smolle (desno) utemeljil s tem, da se ne more strinjati s sodelovanjem predsednika Zveze slovenskih organizacij Marjana Sturma (levo) s predsednikom koroškega Heimatdiensta Feldnerjem. Na 3. strani 2 Petek, 23. oktobra 2009 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Bralna kultura višješolcev Adrijan Pahor V minulih sedmih dneh sem bil udeleženec dveh pobud, pri katerih so aktivno sodelovali dijaki naših višjih srednjih šol v Gorici: v četrtek 15. t.m. smo profesorji višjih šol organizirali izključno za pete razrede doživet orientacijski pohod na Vrhu v sovodenjski občini. Pohod je predvidel poleg zanimive krožne poti s postojankami tudi paleto različnih tematskih področij, ki so poleg topografije in orientacijskih zmožnosti zaobjele tudi literarno in zgodovinsko. Druga pobuda je potekala v organizaciji skupnosti Sončnica, in sicer po poteh soške fronte v okolici Doberdoba. V obeh primerih smo se torej gibali v območju južnega dela fronte, ki je še danes zaradi marsikje vzorno ohranjenih zgodovinskih objektov izredno zanimiv in sporočilen. Zanimivo pri vsem tem pa je predvsem to, da so predvsem na orientacijskem pohodu dijaki sodelovali izjemno doživeto, urejeno, obzirno, odgovorno, skratka z veliko mero zanimanja in zdrave radovednosti. S tem svojim obnašanjem so prijetno presenetili nas vzgojitelje, saj je tovrstna dejavnost potekala, kar se jaz spomnim, prvič v organizaciji naše šole. Presenetili so nas tudi zaradi določene mere predznanja in splošne kulture, saj so marsikatera vprašanja posegla v območje splošne izobrazbe, literarna in zgodovinska pa v čas, ki ga v razredu še nismo obravnavali. Sodelovanje dijakov in njihova res nenareje-na angažiranost sta me navdali s pre- / pričanjem, da so teorije raznih strokovnjakov na področju šolske problematike, izrečene na raznih seminarjih, vse prej kot iz trte izvite, namreč ko dokazujejo, da je prevelika količina podatkov in besedil, za katere je predvidenih le nekaj šolskih ur časa, v kričečem nasprotju z vsemi ugotovitvami o tem, kako dijake pripraviti do tega, da bi postali aktivni bralci literature s svojo bralno izkušnjo, ki bo nekakšna spodbuda za pogovor. Le tako bi lahko posredovali svoje ugotovitve in odkrili svojo razpoložljivost za sodelovanje, pri katerem bi tako prišlo do izmenjave različnih vpogledov v branje. Če učitelja zanimata učenčevo mnenje in sodelovanje, potem mora imeti za pouk književnosti in zgodovine več časa na razpolago ali pa omejiti obseg avtorjev oziroma učnega programa. Ze vrsto let se namreč pri pouku slovenske (in ne samo) književnosti ukvarjamo z dilemo, ali učence zanima kopica avtorjev in krajših odlomkov iz njihovih del ali pa raje skrčen izbor avtorjev in zmožnost pogovora o integralnem besedilu. Verjetno je za vsem tem pomanjkanje volje preseči ustaljene pristope, kakršnih smo bili sicer v malce drugačni obliki navajeni mi v bistveno drugačnih časih, medtem ko imamo danes pred sabo učence z drugačnimi zanimanji in drugačnimi življenjskimi potrebami. Če upoštevamo dejstvo, da so učenci najpomembnejši dejavnik pouka, potem je neupoštevanje njihovih zanimanj za književni pouk v bistvu negacija učenčeve želje po učinkovitem, ljubiteljskem pristopu k leposlovju. Danes smo profesorji književnosti nagnjeni k temu, da vključimo v učni program čim več avtorjev s čim več besedili z namenom, da ohranimo tradicionalne avtorje in jim nato dodamo še čim več tistih mlajše generacije z željo, da bi bil izbor čim bolj popoln. K temu nas v nekem smislu »(pri)sili« tudi sedanji koncept državnega izpita, ki lahko maturantom ponudi vsakršno besedilo bolj ali manj znanega slovenskega avtorja dvajsetega stoletja. Pouk književnosti je zato zreduciran na obravnavo izbranih, že kanoniziranih avtorjev in besedil, ki jih določa skupina ali celo ožji krog strokovnjakov z večkrat zelo subjektivnim literarnim okusom. Cena takšnega koncepta pouka književnosti pa je upadanje bralne kulture in bralne pismenosti. Prepričljiv nastop dijakov na letošnjem pohodu in suvereno odgovarjanje na vprašanja iz literature dokazujeta, da je bralna izkušnja pustila določene sledi tudi pri tistih dijakih, ki jih načeloma književnost ne zanima. Ustrezno razvita bralna zmožnost namreč omogoča dostop do različnih podatkov in znanja, prispeva k razvoju jezikovnih zmožnosti, ki jih ne moremo pridobiti z gledanjem televizije ali deskanjem po spletu. Pa tudi ne z branjem zgolj načrtno izbranih odlomčkov iz antologij posameznih avtorjev.... PISMA UREDNIŠTVU Nedeljske volitve v Demokratski stranki Prijatelj Dušan Udovič je svoj današnji (22. t. m.) uvodnik o pomenu nedeljskih volitev Demokratske stranke sklenil z obetavno ugotovitvijo: "Zato ni naključje, da se bo volitev po napovedih udeležilo tudi veliko volivcev, ki sicer niso pristaši ali simpatizerji Demokratske stranke." Naj mi Dušan ne zameri, če bralce zavoljo natančnosti opozorim, da v stavku manjka drobna a odločilna besedica: "še"! Kajti ugotovitev se lahko nanaša le na volivke in volivce, ki še niso pristaši ali simpatizerji stranke, a bodo to postali, še preden bodo spustili svojo glasovnico v žaro, ker bodo morali pred tem podpisati izjavo, da soglašajo s temeljnimi strankinimi vrednotami in da pristajajo na vpis v javni seznam volivk in volivcev Demokratske stranke. Prepričan sem, da se stranka le teh brez razlik v svojih vrstah in brez pridržkov veseli. Ravel Kodrič Kdo ima interes za gradnjo plinskega terminala v Žavljah? »Italija hiti s plinovodom -Frattini: uplinjevalnik bo! Po Rovi-gu Zavlje? Napovedi ministra Claudia Scajole«. Ti so naslovi, ki jih v zadnjih tednih beležite v Primorskem dnevniku. Stopnjevanje in hitenje z napovedmi s strani vladnih ministrov o uresničitvi uplinjevalnika pri nas, v izvedbi družbe Gas Natural z uradnim sedežem v Španiji, zbuja lahko radovednost ali celo zaskrbljenost. Tudi upoštevajoči sledeče: V četrtek, 8. oktobra letos, se je v televizijski oddaji Annozero, ki jo vodi Michele Santoro, razpravljalo tudi o pogajanju predstavnikov državnih inštitucij z mafijsko organizacijo v prvih letih devetdeset s posredovanjem palermskega župana Ciancimina in s posledičnim atentatom na sodnika Borsellina. V studiu je bil poleg drugih prisoten eden od sinov omenjenega župana, oseba, ki je odločila sodelovati s sodstvom in ki naj bi izročila del dokumenta tako imenovanega »il papello«. No, v tem kontekstu omeni Santoro, da je bilo takrat investiranega mnogo javnega denarja na Siciliji tudi za uresničitev plinarne, ki je bila v kratkem času privatizirana v delniško družbo z imenom Gas Natural s sedežem v Španiji in gospod Ciancimino je postal eden glavnih delničarjev. To je rekel Santoro in prisotni Cianciminov sin potrdil. Ker nisem izsledila nobenega komentarja s tem v zvezi, bi me zanimalo vedeti, kdo so še drugi delničarji družbe Gas Natural, ki prihaja k nam in kateri so interesi, ki stojijo za tem. Hvaležna vam bom, ko boste lahko zadostili moji radovednosti. S spoštovanjem. Silvana Valoppi koroška - Zaradi ostrih napadov na manjšino Avstrijska vojska se ne namerava več udeleževati proslav brambovcev CELOVEC - Skrajno radikalni nastopi predsednika nemškonacio-nalne Zveze koroških brambovcev (KAB) Fritza Schretterja, nazadnje na proslavi KAB ob 89. obletnici koroškega plebiscita v celovškem Domu glasbe, ko je ostro napadel predstavnike slovenske manjšine in tudi Slovenijo, so privedli do spektakularne-ga koraka vodstva avstrijske vojske na Koroškem. Brigadni general koroškega vojaškega poveljstva Gunther Spath je predsedniku brambovcev pisno sporočil, da se avstrijska vojska oz. vojaška godba v prihodnje ne bo več udeleževala deseto-oktobrskega slavja brambovcev. Ze mesec prej je obrambni minister Norbert Daraboš odpovedal udeležbo vojske tudi na spornem srečanju vojnih veteranov (in SS-ov-cev) na Vrhu (Ulrichsberg) pri Celovcu, na kar so prireditev sploh odpovedali. Kot je Spath poudaril v pismu predsedniku KAB, so bile Schretter-jeve izjave na letošnji proslavi »zaznamovane z nestrpnostjo in napadi, zazrte v preteklost in ne v prihodnost«. Nadalje je Spath Schretterju očital, da na proslavi iz njegovih ust ni bilo slišati niti ene misli o spravi in sožitju v deželi, »podkrepili pa ste s svojimi besedami medsebojno nasprotovanje«. Zato se v prihodnje osebno ne bo udeleževal oktobrskega slavja brambovcev, posledično pa razmišlja tudi o umiku vojaške godbe na tem slavju. Brigadni general koroškega vojaškega poveljstva je pismo posredoval tudi deželnemu glavarju Dorflerju (BZO) in deželnima svetnikoma Rohru (SPO) in Martinzu (OVP) ter poveljstvu vojske. Koroški socialdemokrati so medtem že pozdravili napoved o umiku vojaške godbe ne le pri spornem srečanju vojnih veteranov na Vrhu, temveč sedaj tudi pri plebiscitnih proslavah brambovcev. Predsednik stranke Reinhard Rohr je med drugim ugotovil, da »maščevanje, sovraštvo ali oboje- Brigadni general Gunther Spath stransko obračunavanje ne bo privedlo do poti, ki je zazrta v bodočnost. Tja bosta nas pripeljali le sprava in sporazumevanje,« je menil socialdemokratski član koroške deželne vlade. VsE priznanje za pogum in za besede zbliževanja je brigadirju Spathu izrekel predsednik Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik. »Ta dežela se bo le tedaj lahko razvijala, če se bo prenehalo s sovražnostjo in nestvarnimi napadi na slovensko narodno skupnost in drugače misleče in ko bosta na mesto ščuvanja in maščevanja stopila sprava in stvarno ovrednotenje zgodovinskih dejstev,« je še pristavil predsednik EL. Komandant koroške vojske Spath je s svojimi jasnimi besedami prispeval pomemben delež k ohranjanju demokratične in kulturne razprave v deželi in mu zato velja tudi zahvala in priznanje, je še dejal Smrtnik, ki je še predlagal, da bi se začelo bolj tesno sodelovanje vojaških godb iz Slovenije in Koroške in da bi prav v jubilejnem letu 2010 (90. obletnica koroškega plebiscita) prišlo do skupnih koncertov. (I.L. koroška - Katja Gasser in Marko Lipuš V deželnem gremiju za kulturo tudi manjšinca CELOVEC - Kolegij koroške deželne vlade je na svoji zadnji seji soglasno imenoval člane novega kulturnega gremija, svetovalnega telesa z osmimi strokovnimi sosveti. Gre za strokovno usposobljene ljudi z večletnimi izkušnjami na področju kulture, med njimi sta tudi dva predstavnika iz vrst slovenske narodne skupnosti. Ena izmed članov strokovnega sosveta za literaturo je Katja Gasser, o kateri je pripisano, da je v soglasju z zakonom predstavnica narodne skupnosti. Član strokovnega sosveta za elektronske medije, fotografijo in film pa je Marko Lipuš. Tudi o njem je v sporočilu deželne tiskovne službe izrecno zapisano, da je predstavnik narodne skupnosti. Sadovnik bo v Beljaku prejeto denarno nagrado podaril slovenski Glasbeni šoli CELOVEC - Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk - SKS Bernard Sadovnik bo danes predal predstavnikom slovenske Glasbene šole osebno prejeto denarno nagrado v višini 1.000 evrov, ki mu je bila izročeno ob podelitvi kulturne nagrade mesta Beljak, za nakup instrumentov. S tem želi tudi opozoriti na še vedno nerešeno vprašanje financiranja Glasbene šole. Koroška deželna vlada od Dunaja ponovno pričakuje plebiscitno darilo CELOVEC - Koroški deželni glavar Gerhard Dofler je po seji kolegija deželne vlade sporočil, da je vlada sprejela resolucijo ob 90. obletnici koroškega plebiscita prihodnje leto, v kateri dežela Koroška poziva zvezno vlado na Dunaju, da - kot že ob 80. obletnici - spet zagotovi tako imenovani plebiscitni dar za Koroško. Dunaj naj bi Celovcu dodelil 5 milijonov evrov za projekte na južnem Koroškem. Deželna vlada pa je vnovič odločno zavrnila ureditev drugega sprejemnega centra za begunce v Avstriji. To je odgovor na napoved avstrijske notranje ministrice, po kateri bo drugi sprejemni center za begunce v Avstriji nastal ali na Štajerskem ali na Koroškem. Kot je slišati, je še vedno v igri tudi dvojezična občina Zelezna Kapla. Kot je znano, je župan Franc-Jožef Smrtnik napovedal kandidaturo, čeprav se je občinsko pred-stojništvo, ki pa v tej zadevi nima pristojnosti, izreklo proti. (I.L.) tv slovenija Dokumentarec o Slovencih in Everestu Na 1. programu Televizije Slovenija bo v torek, 3. novembra, ob 21.00 premierno prikazan dokumentarni film Mount Everest. Oddajo so pripravili v Izobraževalnem uredništvu Televizije Slovenija. Scenarij je napisal Viki Grošelj, režijo in montažo opravil Stipe Božič, snemalci na terenu so bili Stipe Božič, Boštjan Virc, Davo Karničar in Ang Dor-jee Chulding Sherpa. Film povzema 30 let slovenskih soočanj z najvišjo goro sveta, ki so izjemno zaznamovala tako slovenski, kot tudi svetovni alpinizem. Ob dveh svetovnih alpinističnih legendah, kot sta prvopristopnik sir Edmund Hillary in Peter Habeler, prvi človek, ki je dosegel vrh brez uporabe dodatnega kisika, je glavna pozornost v filmu namenjena dvema zgodovinskima slovenskima dosežkoma na gori. To sta prvenstveni vzpon po zahodnem grebenu leta 1979 in prvi smučarski spust z vrha leta 2000. Trideset let slovenskih poskusov na Mount Eve-restu je tudi velik del najbolj epske dobe slovenskih himalajskih odprav. Jutri po koprski TV o Primorskem dnevniku V jutrišnji oddaji Brez meje bosta voditelja Špela Lenardič in Mitja Tretjak obiskala sedež glavnega uredništva Primorskega dnevnika v Trstu, kjer se bosta pogovorila z vsemi, ki ustvarjajo edini slovenski dnevnik v Italiji. O njegovi 64-letni zgodovini bodo tako spregovorili bralci, bivši in sedanji uredniki, novinarji in člani upravnega sveta. Oddaja bo na sporedu ob 18. uri na TV Koper. / ALPE-JADRAN Sobota, 24. oktobra 2009 slovenci v avstriji - NSKS zaradi sodelovanja Sturma s Heimatdienstom dejansko prekinil odnose z ZSO Odnosi med NSKS in ZSO na najnižji točki doslej 3 LJUBLJANA, CELOVEC - Odnosi med slovenskimi organizacijami na avstrijskem Koroškem se zaostrujejo. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Karel Smolle je včeraj v Ljubljani ostro napadel sodelovanje predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjana Sturma v koroški konsenzni skupini, v kateri sodeluje tudi prvi mož Hei-matdiensta Josef Feldner. Kot posebej problematično je Smolle na novinarski konferenci izpostavil dejstvo, da "osrednjo vlogo" v kon-senzni skupini igra generalni sekretar Heimatdiensta, "zloglasni" Andreas Mol-zer, evropski poslanec iz vrst avstrijskih svobodnjakov (FPO). Molzer, ki je konec avgusta javnost pozval, "da bi bil že čas, da se začnejo tudi v Sloveniji znova uporabljati nemška krajevna imena za Ljubljano, Maribor, Celje in Ptuj", saj so imeli ti kraji še pred sto leti nemško večino, je tudi izdajatelj tednika Zur Zeit. Za časnik, ki po Smol-letovih besedah o Hitlerju piše kot o socialnem revolucionarju, je nedavno dal intervju tudi Sturm, zaradi česar je bil Smolle zaprepaden. Medtem ko naj bi konsenzna skupina uradno odpirala poti za sožitje med slovensko in avstrijsko kulturo na avstrijskem Koroškem, je po mnenju Smol-leta ravno nasprotno. Dokler Sturm ne zapusti skupine, nimava dovolj skupnega za sodelovanje, je poudaril Smolle in obenem pozval slovensko vlado, da se vsebinsko opredeli do politike, ki jo vodi manjšina na Koroškem, med drugim tudi do tega, kar počne Sturm. Sturm pa je v odzivu na včerajšnje ostre besede Smolleja dejal, da dela kon-senzna skupina "izredno pozitivno politiko" in v deželi ustvarja "pozitivno vzdušje". Ob tem je dodal, da skupina uživa veliko podporo, "sicer ne uradne Koroške, ampak recimo civilne družbe, Cerkve, gospodarske zbornice, delavske zbornice". Glede poziva Molzerja, da bi bil čas, da se tudi v Sloveniji uporabljajo nemška krajevna imena za Ljubljano, Maribor, Celje in Ptuj, pa je Sturm dejal, da Molzer ni zahteval, da bi bila omenjena mesta označena z dvojezičnimi krajevnimi tablami, temveč da bi bilo v smislu zgodovinskega spomina prav, da bi otroci v slovenskih šolah vedeli, da so ti kraji nekoč imeli tudi nemška imena. Glede na razklanost slovenskih organizacij na avstrijskem Koroškem pa je Smolle v Ljubljani v odgovoru na novinarsko vprašanje ponovno izpostavil pomembnost demokratično izvoljenega skup- Karel Smolle nega zastopstva, ki bi moralo dobit tudi zakonsko podlago. Po mnenju generalne politične sekretarke NSKS Angelike Mlinar je to edini možen "korak v evoluciji". Smolle in Mlinarjeva sta spregovorila tudi o internacionalizaciji vprašanj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Konec septembra sta bila Smolle in Mlinarjeva v Bruslju, sedaj pa namerava NSKS vzpostaviti stike tudi v drugih drža-vah.Poleg tega je delegacija NSKS v sredo obiskala rusko veleposlaništvo na Dunaju, kjer so načeli tudi vprašanje morebitne slovenske notifikacije Avstrijske Sporno sodelovanje Marjana Sturma (desno) in Josefa Feldnerja (levo) državne pogodbe (ADP). Slovenija note še ni odposlala, na veleposlaništvu pa ni nihče vnaprej izrazil odklonilnega stališča do tega, je dejal Smolle. Da so odnosi med NSKS in ZSO na najnižji točki doslej, pa priča tudi novica, da se je NSKS do nadaljnjega umaknil iz t.i. Koordinacijskega odbora koroških Slo- vencev (KOKS), v katerem sta obe organizaciji doslej usklajevali stališče v za manjšino najpomembnejših vprašanjih. Poglobitev nesoglasij med obema organizacijama je postala javno, potem ko je ZSO za pretekli ponedeljek sklicala sejo ožjega Koordinacijskega odbora, na kateri naj bi z Narodnim svetom uskladili stališča glede gorenji tarbij - Praznik kostanja doslej zelo dobro uspel V nedeljo zaključni dan tradicionalnega Burnjaka vključitve Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk v KOKS ter preučili predloge o reformi zakona o narodnih skupinah. Narodni svet je sodelovanje na seji kratkoročno odpovedal ter sporočil, da bo o nadaljnji koordinaciji političnega dela z Zvezo slovenskih organizacij oziroma z njenim predsednikom sklepal Zbor narodnih predstavnikov začetek novembra. V pisni utemeljitvi za neudeležbo na seje Koordinacijskega odbora Narodni svet Sturmu očita »kolaboracijo s protislovenskimi, nemškonacionalnimi, pro-tievropskimi in bolj ali manj skrito faši-stoidnimi organizacijami, mediji in osebami«. Predsednik NSKS Karel Smolle je ob tem v pogovoru za slovenski radio (ORF) na Koroškem še pristavil, da ne vidi potrebe po kakršnem koli usklajevanju v tem gremiju, dokler bo ZSO imela takšnega predsednika. Sturm je v zvezi s tem dejal, da še ni rečena zadnja beseda in poudaril, da mimo dialoga, tudi znotraj manjšine, pač ni poti. Očitke NSKS, da utira pot Heimat-dienstu za razširitev na Slovenijo s pomočjo nemške etnične skupine v Sloveniji, pa je Sturm odločno zavrnil. Blizu Maribora bo namreč v nedeljo prireditev, ki jo organizirata slovensko društvo iz Limbuša in društvo nemško govorečih žena iz Maribora. Glede na to, da bo na prireditvi sodelovala tudi t.i. Koroška konsenzna skupina, Narodni svet koroških Slovencev prireditvi ostro nasprotuje. (STA/I.L.) Moja domača žival Prvi dve nedelji je Burnjak privabil veliko obiskovalcev nm »Ljubezen« je največkrat obojestranska. Jih negujemo, nas kratkočasijo, jih razvajamo, nam vsak dan izkazujejo svojo naklonjenost. Če ne gre za psa ali mačko, je mogoče kanarček, ki čudovito žvrgo-li, hrček, ki v svoji kletki nemirno »nabira kilometre« ali zajec, ki potuhnjeno spi v kakšnem kotu. Karkoli že je, gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali. čedad - DEMOKRATSKA STRANKA Na primarnih volitvah tudi trije Benečani ŠPETER - Tudi v Nadiških dolinah bodo lahko vsi, ki se prepoznavajo v idealih Demokratske stranke, sodelovali na nedeljskih primarnih volitvah in izbirali državnega in deželnega tajnika ter s tem v bistvu določili tudi sestavo državne in deželne skupščine. Za mesto v slednji se potegujejo tudi trije Benečani, in sicer Simone Bordon, Jole Na-mor in Michela Domenis. Letošnji županski kandidat v Špe-tru in lokalni vodja Demokratske stranke Bordon bo na državni in deželni ravni volil za Pierluigija Bersanija in Vin-cenza Martinesa. Bersani je na državni ravni glavni favorit, saj je na sekcijskih kongresih dobil več kot 50 odstotkov glasov. Na listi, ki podpira Martineso-vo kandidaturo, je Simone Bordon na 17. mestu, tako da ima dobre možnosti za izvolitev v deželno skupščino naj -večje opozicijske stranke. V naši deželi pa bi lahko Bersani-ja prehitel Franceschini, ki ga podpira evropska poslanka Debora Serracchia- ni, ki je na junijskih evropskih volitvah v Furlaniji Julijski krajini dobila celo več osebnih preferenc kot predsednik vlade Silvio Berlusconi. Na listi Serracc-hianijeve ni nobenega kandidata iz Nadiških dolin. Odgovorna urednica Novega Ma-tajurja Jole Namor in lastnica ter upra-viteljica hotela in restavracije Pri Škofu (Al Vescovo) v Podbonescu Michela Dome-nis kandidirata na listi Marie Cristine Car-loni, ki je na državni ravni povezana z Ignaziom Marinom. Obe sta v bistvu brez možnosti za izvolitev. Domenisova je namreč na listi 30., Namorjeva pa 32. Simpatizerji Demokratske stranke iz Nadiških dolin, oziroma občin Dreka, Grmek, Podbonesec, Špeter, Podutana, Sovodnja in Srednje, bodo lahko v nedeljo svoje preference oddali v Beneški Galeriji v Špetru. Volišče bo odprto od 7. do 20. ure. Potrebna je osebna izkaznica, volijo pa lahko tudi priseljenci z veljavnim dovoljenjem za bivanje in šestnajst- ter se-demnajstletniki. (NM) GORENJI TARBIJ - Tradicionalni beneški praznik kostanja, znameniti Burnjak, se bliža h koncu. Priljubljena prireditev, ki jo pod pokroviteljstvom Občine Srednje in s podporo Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda ter nekaterih drugih pokroviteljev pripravljajo številne domače organizacije, je v Nadiške doline prejšnji dve nedelji privabila veliko ljudi. Organizatorji pričakujejo, da bo tako tudi v nedeljo, ko se bo praznik zaključil. Tako kot običajno bodo že v jutranjih urah odprli prodajno razstavo kmečkih pridelkov in obrtniških izdelkov. Ob desetih bo tudi voden pohod po stezah in bunkerjih 1. svetovne vojne s skupino Fiamme verdi in ob spremljavi moškega zbora Monte Nero. Ob 11. uri bodo v Centru Okno v slovanski svet nagradili tiste, ki so v okviru tekmovanja Kostanjeve slaščice najbolj izkazali. Po kosilu bo za veselo vzdušje in ples poskrbel ansambel Bintars, ob 14.30 pa bodo klovni z raznimi igrami zabavali otroke, ki se bodo udeležili Malega Burnja-ka. V cerkvi sv. Janeza Krstnika bo spet na sporedu poseben koncert. Tokrat bo ob 15. uri nastopil goriški MEPZ Lojze Bratuž. Priložnost, da se izkažejo, bodo dobili tudi mlajši pevci, saj bodo ob 15.30 zapeli člani otroškega zbora I Tril-ly, ki ga sestavljajo učenci podutanske šole. Za zaključek pa je ob 16.30 predviden še nastop moških zborov CAI in Monte Nero iz Čedada. (NM) in memoriam Ukve so se poslovile od Franca Sivca Franc Sivec se je rodil 18 novembra 1919 v Libušnjah pri Kobaridu. Leta 1948 se je preselil v Kanalsko dolino, leta 1954 je nastopil službo sirarja v ukovški mlekarni. Pozneje si je kupil hišo v Žabnicah, kjer je bival do nedavne smrti. Franc Sivec je bil mož, ki je vse svoje življenje od pozne mladosti do skoraj zadnjega diha svoje duševne in telesne moči podaril ukljanskemu mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru. Po nastopu službe sirarja leta 1954je v Ukvah prevzel cerkveno petje in orglanje in je neprekinjeno deloval skoraj do upokojitve. Veliko zaslug ima za razvoj, rast in ohranjevanje slovenske pesmi v Ukvah in širom po Kanalski dolini. Organist Franc je bil poleg mešanega cerkvenega pevskega zbora tudi med ustanovitelji mešanega pevskega zbora Planinka iz Ukev, ki ga je dolga leta vodil in s katerim je nastopal na prireditvah in pevskih revijah v Kanalski dolini, na Koroškem, v Sloveniji in našem zamejstvu. Najraje je pevce učil narodne pesmi. Med poslovilnimi govori na pogrebu je izstopal pozdrav cerkvenega pevskega zbora iz Ukev. Njen predstavnik je med drugim povedal, da se morajo prav Francu Sivcu zahvaliti za dragoceno delo za ohranitev slovenske pesmi, prav posebej cerkvene in njegova zasluga je, da se je slovenska pesem tako močno ukoreninila v Ukvah. Dokler mu je dopuščalo zdravje je tudi redno obiskoval slovenske prireditve v Kanalski dolini. Pokopan je na žabniškem pokopališču. R. B. 4 Petek, 23. oktobra 2009 GOSPODARSTVO podjetja - Primorski tehnolološki park (PTP) je včeraj gostil start-up delavnico Tekmovanje Start-up Slovenija kot pomoč inovativnim podjetjem Tekmovanje v dveh fazah, končnega zmagovalca pa bodo razglasili aprila ŠEMPETER PRI GORICI - Primorski tehnološki park (PTP) je včeraj gostil Start-up delavnico, ki je del istoimenskega tekmovanja, v okviru katerega bo Tovarna podjemov aprila prihodnje leto razglasila najboljše mlado slovensko podjetje z inovativno idejo in potencialom rasti. Tekmovanje, v katerem je v dveh letih sodelovalo več kot 2000 podjetnikov, so predstavili v Vrtojbi. S tekmovanjem Start-up Slovenija želijo podjetja, stara do tri leta in z inovativno idejo, strokovno podpreti, jih povezati s potencialnimi investitorji in promovirati v širši javnosti, je povedal vodja projekta Urban Lapajne. Ob Tovarni podjemov projekt prvič soorganizirata klub Poslovni angeli Slovenije in Tehnološki park Ljubljana, osrednji partner pa je Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije. Na dosedanjih dveh tekmovanjih se je skupaj predstavilo čez 2000 podjetnikov, prejeli pa so 75 poslovnih načrtov slovenskih start-up podjetij, je povedal Lapajne. Po njegovih besedah bo letošnji izbor potekal v dveh fazah. V oktobru in novembru iščejo primerne podjetniške ideje, po novem letu pa bodo najboljše podprli in izbrali najboljše poslovne načrte. Zmagovalca, ki bo prejel 10.000 evrov in podjetniško izobraževanje CEED Top Class, bodo razglasili aprila, je pojasnil. V okvir Start-up Slovenija sodijo tudi posebne delavnice, forum in podjetniške šole. V dosedanji zgodovini tekmovanja so se dobro uvrščala tudi severnopri-morska podjetja, kar to območje postavlja v vrh slovenskega inovativnega podjetništva, je dejal Lapajne. Lani se je v finale uvrstilo podjetje Konstelacija H2, predlani pa podjetje Neptun digital, sicer oba redna člana PTP. Direktor PTP Stojan Ščuka je prepričan, da je med letošnjimi novimi člani parka - sprejeli so jih že 19, do konca leta pa jih bodo še 10 do 15 - tudi nekaj potencialnih uspešnih start-up podjetij. Sodelujoče podjetje namreč na tekmovanju dobi povratne informacije o svoji ideji, se predstavi javnosti in tudi morebitnim vlagateljem, sta poudarila Ščuka in direktor Neptun digital Aljoša Pavšič. Tekmovanje Start-up Slovenija jim je pomagalo pri uveljavitvi in navezovanju poslovnih stikov, odprlo jim je mnoga vrata. Podjetje se sicer danes sooča z učinki krize, saj jim je propadlo kar nekaj že potrjenih naročil. Zato so ob tehnologiji za krmiljenje zaslonov ponudili še storitve, da so konkurenčnejši, je še povedal Pavšič. (STA) Vesela druščina je odlično Fior Rossovo in Pangerčevo olje tudi poskusila TRST - V začetku oktobra oktobra so se prvi udeleženci Okusov Krasa zbrali na posestvu kmetije Fior Rosso in kmetije Borisa Pangerca na Montu (Dolga krona), da bi si ogledali veliki nasad oljk, ki se od leta 2002 razteza na približno 13 hektarjih gričevnatega sveta. Kot so ugotovili udeleženci, v glavnem trgovci in gostinci s Krasa, gre za pravi raj sredi urbanega okolja, z lepo urejenimi vrstami dreves (okrog 2800) nad Žavlja-mi, s sugestivnim 360-stopinjskim razgledom na Dolino Glinščice, Socerb, Dolino, Miljski zaliv in Debeli rtič, tržaško pristanišče in mesto, žal tudi na industrijsko cono, naftne zbiralnike in tovarniške obrate (tudi zapuščene), Naselje sv. Sergija, Katinaro in Kras. Tu sta si uredila nasad avtohtone oljke - vrste belica in tudi toskanskih sort, lec-cina, maurina in pendolina - nekdanji dolinski župan, velik ljubitelj domače kmečke kulture Boris Pangerc in Gioacchino Fior Rosso, Sicilijanec, ki si je z ženo Adrijano Zeriul iz Prebenega zamislil ambiciozni podvig. Potrebno je bilo veliko truda in več- letno čiščenje zanemarjenega zemljišča, ki je z leti postalo pravo odlagališče. Gostitelja sta s ponosom pokazala Gi-gliolo in Roso, prvi oljki, ki sta ju zasadila 6. junija 2002, in razkazala značilnosti le-tošje letine, na Pangerčevem delu, ki nosi ledinski naziv Portovca, in na Fior Rosso-vem Facciumari, ki po sicilijansko označuje razgled na morje. Ob kmečki zgradbi, ki sta jo Gioacc-hino in žena Adriana s pomočjo hčerke Samante in sina Danijela - ki študira na kmetijski šoli v Novi Gorici - postavila s kamnom, izkopanem ob čiščenju zemljišča, je bila na nato degustacija Fior Rossove močne belice in Pangerčevega bolj mehkega blenda Dagla, na osnovi oljk belic in leccina. Ob sončnem zatonu je bilo res prijetno okušati ekstradeviško oljčno olje in prepečeni kruh s svežo paradižnikovo omako, ki si jo je omislila gospa Adriana, na prvem prazniku kmetij Fior Rosso in Borisa Pangerca pred letošnjo obiralno sezono, ki sta ga proizvajalca iz Brega namenila gostincem in trgovcem Okusov Krasa. Gostince SDGZ je zastopal Satko Sardoč, trgovce pa Pavel Kukanja. (dd) slovenija - Septembrska števila Gospodarskih gibanj EIPF Pričakovanja se »normalizirajo«, dejanski položaj pa niti približno LJUBLJANA - Gospodarska kriza se nadaljuje, a optimizem narašča. Skoraj vsi kazalniki poslovnih tendenc so bili letos višji, krepitev zaupanja je septembra prineslo predvsem zvišanje zaupanja v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki. Pričakovano trošenje se bliža običajni ravni, a dejansko še zaostaja. Kot v septembrski številki ugotavljajo Gospodarska gibanja, mesečna publikacija Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani (EIPF), dolgoročna dinamika domačega trošenja postaja manj negativna, pri čemer je trošenje države najmočnejša, investicije pa najšibkejša sestavina. »Trendna dinamika tujega povpraševanja se je izboljšala,« navajajo analitiki EIPF. Zaostajanje blagovne menjave za primerljivo lansko je bilo poleti manjše kot v prvi polovici leta. Trgovinski primanjkljaj se je nekoliko povečal, v prvih osmih mesecih je znašal 501 milijon evrov. Industrijska proizvodnja se je avgusta v mesečni primerjavi povečala za pet odstotkov, a je ostala daleč, za skoraj petino, pod lansko. Gradbeništvo ostaja v krizi, julija je bila vrednost opravljenih del v letni primerjavi nižja za petino. Turizem rešujejo domači gostje, trend števila turističnih nočitev se je po ugotovitvah publikacije obrnil navzgor. Medletni padci v transportu so manjši kot v industriji in gradbeništvu, število novoregistriranih vozil je za petino, osebnih avtomobilov pa za šestino manjše kot lani. »Kriza tako doma kot v svetu vse bolj pustoši na trgu dela: zmanjšuje se število aktivnih prebivalcev, še hitreje pa število delovno aktivnih,« navajajo Gospodarska gibanja. Število registriranih iskalcev dela hitro raste, povpraševanje podjetij po delavcih se ob sezonskih spremembah trendno zmanjšuje. Cene so se septembra znižale, dolgoročnejša dinamika je tako ostala nespremenjena. K znižanju so največ prispevale sezonske pocenitve turističnih storitev, dražji pa so bili obleka in obutev. Osnovna inflacija se je začela zmanjševati, cenovna pričakovanja se pri blagu povečujejo, pri storitvah zmanjšujejo, navajajo. Plače in stroški dela, ki so se v poletnih mesecih umirili, so avgusta upadli, dolgoročnejša dinamika pa se je ustalila. Razlike v rasti plač med dejavnostmi so se zmanjšale. Dinamika stroškov dela se po veliki eksploziji, ki jo je povzročilo gospodarsko pregrevanje in ukinitev davka na plačilno listo, ki je namesto povečanja konkurenčnosti končala v povečanju stroškov dela, vrača na normalno, le za dve odstotni točki višjo raven kot v območju evra, pišejo Gospodarska gibanja. Skupni javnofinančni prihodki so septembra močno padli, dolgoročnejša dinamika je ostala pozitivna. Počasna rast denarnih agregatov se nadaljuje, dolgoročnejša dinamika se je še nekoliko zmanjšala. Slabotna rast kreditov je v Sloveniji za skoraj odstotno točko višja kot v evrskem območju. Še skromnejša je rast depozitov, neto finančna pozicija podjetij in prebivalstva se je zato še poslabšala. Tako depozitne kot posojilne obrestne mere so v Sloveniji višje od evrskega povprečja. »Banke poslovne rezultate rešujejo z višjimi cenami ostalih storitev,« navajajo Gospodarska gibanja. Ob majhnem tekočem primanjkljaju je plačilna bilanca v osmih mesecih izravnana, od konca lanskega leta je skoraj nespremenjena tudi neto zunanja zadolžitev Slovenije. (STA) trst - Agencija Čedajska banka bo danes gostila Okuse Krasa TRST - Okusi Krasa prihajajo tudi v banko, in sicer na povabilo treh tržaških agencij čedajske banke Banca di Cividale. S sodelovanjem lokalne sekcije Slow Fooda bo mogoče danes v agenciji v Ul. XXX ottobre poskusiti vina, olja, suhomesnate proizvode in kruh tipične domače proizvodnje. Kot so zapisali v tiskovnem sporočilu čedajske banke, je »ovrednotenje ozemlja posebna značilnost lokalne banke. Tako smo se odločili, da bomo tipične enoga-stronomske okuse tržaške pokrajine predstavili v naši banki in povabili svoje stranke na degustacijo.« V ponedeljek, 26. oktobra, pa bodo Okusi Krasa na pokušnjo na odprtju razstave portretov Fabia Ri-naldija v prostorih občinske izpostave za vzhodni Kras (v Doberdobski ul. 20/3 ob 18. uri). Razstava bo na ogled od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.00, v torek in četrtek pa tudi od 14.00 do 16.30. Razstava se bo razširila tudi na openske trgovinske izložbe, pri pobudi pa poleg SDGZ sodelujejo Juliet, Triestefotografia, Rajonski svet za vzhodni Kras, konzorcij Skupaj na Opčinah in Zadružna kraška banka (ZKB). Na MIB o upravljanju tveganj zavarovalnic TRST - V prostorih tržaške poslovne šole MIB School of Management bo danes posvet o vlogi me-nedžerjev pri upravljanju tveganj na poti uresničevanja sporazuma Solvency II. Ta uvaja nova premoženjska merila za zavarovalnice, kar zahteva močno ovrednotenje politik upravljanja tveganj. Poslovna šola MIB je za to priložnost povabila nekaj največjih italijanskih in mednarodnih strokovnjakov, uvodne besede pa bosta udeležencem namenila generalni direktor združenja zavarovalnic ANIA Paolo Garonna in deželna odbornica Federica Seganti. EVRO 1,5000 $ +0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. oktobra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 22.10. 21.10. okusi krasa - Sodelujoči gostinci in trgovci Obisk na Dolgi kroni Ogledali so si oljčni nasad kmetij Fior Rosso in Borisa Pangerca - Družabnost in poslovni stiki ameriški dolar japonski jen 1,5000 136,90 10 2438 1,4921 135,82 101870 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 43,6060 701100 43,5890 69,3230 ll lUlJjIVa l uuila danska krona rvritancKi ti int" 7,4438 0,90530 7,4434 0 90010 Ul 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ 10,3234 8,3270 UpiUU 1 J 10,3155 8,3280 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 25,917 15105 25,879 15112 jVILoIjKI llallK estonska krona m^HTarcki T/*\nnt" 15,6466 265,92 15,6466 265,32 1 1 laULCIl JPJ IUI II 1 L poljski zlot 4,1870 1,5740 4,1780 1 5754 Kol IOUJI\I UUIOl avstralski dolar nAlnarcKi 1,6235 1,9558 1,6175 1 9558 UUlUol jM ICV romunski lev lit"/*\\/cki ifac 4,2915 3,4528 4,2915 3,4528 IILUVjM IILaj latvijski lats hr37l ICki fAal 0,7085 2,5998 0,7090 2 6193 Ul a ¿.lil j M ical islandska krona ti lira 290,00 2,2040 290,00 2 1883 LUI jl\a lila hrvaška kuna 7,2213 7,2210 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 22. oktobra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,24375 LIBOR (EUR) 0,395 LIBOR (CHF) 0,28219 0,58188 1,23188 0,68813 1,0075 1,23875 EURIBOR (EUR) 0,428 0,733 1,021 1,253 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 f 22.655,38 € +21,38 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 22. oktobra 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,09 IMTCDCI IDr»DA ^ /11 -2,82 KRKA I I IKA KOPER 72,80 2746 -0,62 -0,99 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 175,73 -3,00 -0,35 -1 45 TELEKOM SLOVENIJE 340,84 155,29 -0,07 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 35,21 DELO PRODAJA - CTni -3,64 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - KTUABCM7 Qnn NOVA KRE. BANKA MARIBOR 13,57 lk/11 IMnTCCT -4,77 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS HIB! IANA 27,28 15,12 -2,50 -2,83 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 199,40 -0,92 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 27,68 -1,42 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 22. oktobra 2009 -1,49 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,34 1708 -1,11 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 6,82 1 43 -0,93 -2,22 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 5,63 -2,31 -1,66 EDISON ENEL ENI 1,10 4,23 1795 -3,25 -0,18 FIAT FINMECCANICA 10,85 12 27 -0,94 -1,36 +0 99 FINMECCANICA GENERALI IFIL 18,63 -1,22 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,09 1519 -3,20 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,32 -2,32 -1,93 -1 24 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,79 9,21 1 9 -1,76 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,40 12 8 -0,68 -2,39 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 21,92 -1,16 -0,95 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,26 6,1 +0,62 -2,48 -1 83 TENARIS TERNA 1,18 13,36 -0,22 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,70 0,09 1033 +0,09 -17,66 UNICREDIT 2,61 -1,81 -2,43 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ^^^^^^ ■ 81,25 $ -0,15 IZBRANI BORZNI INDEKSI 22. oktobra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.410,10 1.070,60 -1,49 -1,18 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.232,84 -0,21 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Pon^.-jfl SRX, Beograd BIFX Saraievo 373,88 1.992 48 -0,54 -0,69 Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 3.598,10 -2,80 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.081,31 1.763,15 +1,33 +0,55 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.092,91 1.163,51 5.762,93 +1,06 -0,22 -1,21 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 5.207,36 3.820,85 2.670,31 -0,96 -1,35 -1,57 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.151,2 2.902,19 -1,05 -1,18 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.267,17 2.681,97 22.210,52 3.051,41 16.789,74 -0,64 -0,39 -0,48 -0,62 -1,29 / ITALIJA Petek, 23. oktobra 2009 5 politika - Pisno sporočilo občnemu zboru združenja obrtnikov CNA Berlusconi: Vlada bo ukinila davek Irap Obrtniki, industrialci in trgovci navdušeni - Cgil: Prej znižati davčni pritisk na delavce in upokojence volitve Veneto še razdvaja desno sredino AQUILA, RIM - Prihodnje deželne in upravne volitve v Italiji bodo predvidoma 28. in 29. marca 2010. Tako je povedal notranji minister Roberto Maroni, ko se je včeraj srečal s krajevnimi upravitelji v LAquili. Minister je pojasnil, da je že pripravil ustrezni zakonski ukrep za združitev omenjenih volitev. Volilna preizkušnja bo zadevala enajst dežel in kakih tisoč občin, približno sto od katerih ima več kot 15 tisoč prebivalcev. Morebitni drugi krog volitev za krajevne uprave naj bi bil 11. in 12. aprila. Stranke so medtem že začele s pripravami ter še zlasti z evidentiranjem kandidatov. V desni sredini je posebno žgoče vprašanje, kdo bo kandidiral za predsednika Veneta in Piemonta. Severna liga namreč zahteva ti kandidaturi zase, kar je posebno razburilo dosedanjega predsednika Veneta Gian-carla Galana, ki bi rad ostal na svojem mestu, pri čemer uživa veliko podpore v svoji stranki, se pravi v Ljudstvu svobode, zlasti na krajevni ravni. »Vprašanje Veneta je že zapečateno, sploh ne obstaja vprašanje Veneta,« je včeraj dejal vodja Severne lige Umberto Bossi z njemu lastno rezkostjo. Govoreč novinarjem ob vstopu v poslansko zbornico, je Bossi pojasnil, da se je o zadevi že dogovoril s prvim možem Ljudstva svobode Silviom Ber-lusconijem, kar je zanj več kot dovolj. Tu pa se je Bossi najbrž uštel. Kakor hitro so tiskovne agencije objavile njegova izvajanja, se je oglasil eden izmed koordinatorjev Ljudstva svobode Ignazio la Russa in dejal, da je vprašanje v resnici še povsem odprto. »Zadevno odločitev mora sprejeti vodstvo stranke. Doslej smo zaslišali Berlusconija in Fi-nija ter evidentirali več imen, odločitev pa bomo predvidoma sprejeli na začetku novembra,« je zatrdil. Vodja Cgil Guglielmo Epifani ansa RIM - Vlada preučuje možne ukrepe za znižanje davčnega pritiska na podjetja, še zlasti pa za postopno ukinitev deželnega davka na proizvodne dejavnosti Irap. Tako je predsednik vlade Silvio Berlusconi zapisal v sporočilu, ki ga je poslal na včerajšnji občni zbor vsedržavnega združenja obrtnikov CNA, kjer ga je prebral podtajnik pri predsedstvu vlade Gianni Letta. Premier je v svojem sporočilu pojasnil, da bi do ukinitve davka Irap lahko postopoma prišlo z raztegnitvijo oprostitve plačevanja davka za mala podjetja, z razširitvijo t. i. zakona Tremonti-ter in s trajno podporo malim podjetjem, ki investirajo v raziskave in tehnološke inovacije. Sicer pa je Berlusconi še sporočil, da vlada preučuje tudi druge možne ukrepe za zmanjšanje davčnega pritiska, oživitev potrošnje in za olajšanje investicij. »Povsem soglašamo s postopno ukinitvijo davka Irap. To zahtevo postavljamo od nekdaj,« se je takoj navdušeno odzvala zveza industrialcev Confindustria. Pozitivno je sporočilo vlade ocenilo tudi vodstvo združenja trgovcev Confcommercio. Drugačni pa so bili odzivi pri delavskih sindikatih. Voditelj sindikalne zveze Cgil Guglielmo Epifani je menil, da mora vlada znižati davčni pritisk najprej za delavce in upokojence, šele potem naj bi prišla na vrsto podjetja. To iz razlogov pravičnosti, pa tudi zaradi nujne oživitve potrošnje. Voditelj sindikalne zveze Cisl Raf-faele Bonanni pa se je spravljiveje zavzel za znižanje davčnega pritiska tako v prid delavcem in upokojencem kot podjetjem. Predstavniki vladne večine so Ber-lusconijeve besede pozdravili, iz vrst opozicije pa je bilo slišati različne reakcije. Če je načelnik Italije vrednot v poslanski zbornici Massimo Donadi izrazil pripravljenost na sodelovanje, pa je načelnica demokratov v senatu Anna Finocchiaro menila, da vlada spet meče pesek v oči. Medtem pa je včeraj guverner Banke Italije Mario Draghi opozoril na druge pereče probleme. Italija bi morala kot druge države v okviru izhodne strategije iz krize zmanjšati podpore gospodarstvu, pa tudi urediti svoje javne račune. neapelj - Afera o priporočilih v Kampaniji »Imava čiste roke« Clemente Mastella brani sebe in ženo Sandro Lonardo, ki je včeraj stopila pred sodnike NEAPELJ - »V svojem življenju nisem nikoli ilegalno prejel niti lire, sem poštenjak. Jaz in moja družina imava čiste roke.« Tako je na včerajšnji živahni tiskovni konferenci v Neaplju vodja stranke Udeur ter bivši pravosodni minister in sedanji evropski poslanec Clemente Mastella komentiral preiskavo v zvezi s sumom, da so v Deželni službi za varstvo okolja Kampa-nije zaposlovali oz. dajali zakupe in naloge ljudem, ki so jih priporočali prav predstavniki Udeur, med katerimi tudi sam Mastella in njegova žena, predsednica deželnega sveta Kampani-je Sandra Lonardo, ki ji je sodstvo prepovedalo bivanje v tej deželi in sosednjih pokrajinah. V zvezi s priporočili je Mastella, ki ne namerava napovedati vojne sodstvu in se želi braniti na sodišču, dejal, da je bolj kot za priporočila šlo za opozarjanje na določene osebe, in dodal, da je priporočil »samo uboge ljudi s težavami«, tako on kot žena pa sta vedno zahtevala, naj vse poteka na podlagi kriterijev in pravil obnašanja v skladu z zakonom. Vsekakor, je dejal, je priporočil manj ljudi kot stranka Italije vrednot. Podobno se je na spletni skupnosti Facebook izrazila Sandra Lonardo, ki je včeraj nastopila pred neapeljskim sodnikom za predhodne preiskave, kjer je zaprosila za odložitev zaslišanja, ker želi pregledati dokumentacijo, ki jo obtožuje. Lonar-dova, ki je prejela veliko število solidarnostnih izjav, trdi, da ni nikoli upravljala zakupov, da ni nikoli vplivala na nikogar, prav tako ni ilegalno prejela niti lire od nikogar. Clemente Mastella med tiskovno konferenco ansa Franceschini: Če zmagam, bo Toualdi moj namestnik RIM - Včeraj, tri dni pred primarnimi volitvami generalnega sekretarja Demokratske stranke, je dosedanji strankin voditelj in kandidat za novi mandat Dario Franceschini presenetil s sporočilom, da bo v primeru zmage za enega izmed svojih namestnikov imenoval poslanca Jeana Leonarda Touadija, ki se je rodil v Kongu, v Italiji pa živi od leta 1979. Toual-di je po poklicu novinar in pisatelj, v poslansko zbornico pa je bil izvoljen na kandidatni listi Italije vrednot. To stranko je zapustil, potem ko je njen voditelj Antonio Di Pietro napadel predsednika republike Giorgia Napolitana. Franceschini je dejal, da je Toualdija izbral, ker je dober politik, pa tudi zato, ker je temnopolt. Pristavil je, da v primeru zmage namerava imenovati tudi drugega namestnika, in sicer žensko. Franceschinijevi pristaši so njegovo napoved pozdravili, njegov glavni tekmec Pierluigi Bersani pa je menil, da bi bilo pametno sprejeti takšne poteze po širšem posvetovanju. Danes splošna stavka baznih sindikatov RIM - Sindikati Patto di Base so za danes oklicali celodnevno splošno stavko. Kot je povedal njihov vse-državni glasnik Piero Bernocchi, stavkajoči postavljajo vrsto zahtev, kot so zamrznitev odpuščanja iz služb, občuten povišek delavskih plač in pokojnin, uvedba minimalne zajamčene plače za vse, ukinitev zakona o imigraciji Bossi-Fini ter paketa o javni varnosti, preklic Bru-nettove reforme, stalna zaposlitev nestalno zaposlenih itd. Ob stavki bo danes dopoldne v Rimu poulična demonstracija. Sprevod bo krenil ob 10. uri s Trga Republike proti trgu San Giovanni, kjer bo zaključni shod. Po podatkih Karitasa v Italiji veliko več revnih RIM - V enem letu se je število ljudi, ki se v stiski obrnejo na Karitas, povečalo celo za petino v primerjavi z letom prej. Med njimi pa niso samo tujci: v letu 2008 je delež italijanskih družin oz. posameznikov poskočil za deset odstotkov, največ težav pa je na jugu Italije. Podatki izhajajo iz poročila o revščini v Italiji, ki sta ga včeraj v Rimu predstavili italijanska Karitas in Fundacija Zancan. Podatke so zbirali v 372 od skupnih šest tisoč telefonskih centrov Karitas na Apeninskem polotoku. Pet tisoč družin je iskalo pomoč zaradi prenizkih dohodkov, petina italijanskih sogovornikov je prosila za ekonomsko pomoč, tretjina tujcev pa je potrebovala zaposlitev. mediji - Pobuda dnevnika La Repubblica 100.000 žensk podpisalo peticijo proti »žaljivemu« Berlusconiju RIM - Pod peticijo dnevnika La Repubblica, ki premiera Silvia Berlusconija obtožuje žalitve žensk, se je podpisalo več kot 100.000 žensk. Časnik se je za zbiranje podpisov odločil potem, ko je Berlusconi na televiziji poslanki Demokratske stranke Rosy Bindy dejal, da je »bolj lepa kot pametna«. Pripomba 58-letni Bindyjevi, ki jo je Berlusconi dal prek telefonskega klica v oddajo, kjer je bila poslanka gostja, so mnogi ocenili kot žalitev za ženske tudi zato, ker Bindijeva ne velja za krasotico, La Repub-blico pa je spodbudila k zbiranju podpisov. »Ta moški nas žali, ustavite ga,« piše na peticiji »za dostojanstvo žensk«. Več žensk, ki je peticiji pridalo svoj podpis, je zraven pustilo sporočilo kot »Ta žalitev prihaja od moškega, ki je bolj iskren kot inteligenten«. Nekdanja ministrica Giovanna Melandri je glede premiera, za katerega je znano, da ga moti njegova majhna telesna višina, dejala, da je »bolj visok kot vljuden«. Posebno pa je vžgal stavek »Nisem ženska na vašo razpolago«, s katerim je Bindijeva odgovorila Berlusconiju v omenjeni oddaji. Rosy Bindi razkazuje majico s »svojim« geslom ansa mediji - Televizija Nova pogodba z Brunom Vespo predraga za RAI RIM - Upravni svet javne radiote-levizije RAI včeraj ni odobril nove pogodbe z novinarjem Brunom Vespo, voditeljem znane oddaje Porta a Porta. Razlog? Osnutek pogodbe je predvideval prevelik povišek, še zlasti za to obdobje suhih krav. Kot se je razvedelo, bi pogodba morala veljati tri leta, vsako leto pa naj bi Vespa prejel »najmanj« 1,6 milijona evrov plače. Upravni svet pa je na svoji včerajšnji seji med drugim sklenil, da bo družba RAI absorbirala družbo RAISAT, potem ko so propadla pogajanja o sodelovanju z družbo Sky. V zvezi z mediji naj v tem sklopu zabeležimo še eno novico. Če ne bo sklenil nove konvencije z ministrstvom za gospodarski razvoj, bo Radio Radicale moral korenito skrčiti svojo dejavnost ali celo zapreti. Zato je skupina 202 senatorjev predložila popravek k finančnemu zakonu, v katerem je predvideno, da bi Radio Radicale na osnovi nove konvencije prejel 10 milijonov v treh letih. Popravek so voditelji radia včeraj predstavili na tiskovni konferenci skupno s predstavniki podpisnikov popravka. priseljenci - Študija UNICEF Pojav imigracije v Italiji še vedno manj izrazit kot drugje RIM - V Italiji se populacija najmlajših (in posledično podoba celotnega prebivalstva) naglo spreminja, saj se je število otrok tujih priseljencev v nekaj letih skoraj podvojilo. Po podatkih, ki jih navaja poročilo organizacije UNICEF »Innocen-ti Insight«, predstavljajo tuji otroci deset odstotkov vseh otrok v Italiji. V osmih obravnavanih državah pa je Italija glede priseljevanja še vedno na zadnjem mestu, saj je njen desetodsto-tni delež tujih otrok daleč najnižji. Na posebni lestvici je na vrhu Švica, kjer predstavljajo otroci tujih družin kar 39 odstotkov celotne otroške populacije. Sledijo po vrsti Avstralija (33 odstotkov), Nemčija (26 odstotkov), ZDA in Nizozemska (22 odstotkov), Francija (17 odstotkov) in Velika Britanija (16 odstotkov). V Italiji je pojav imigracije še vedno manj izrazit kot v ostalih zahodnih državah. Študija pa obenem potrjuje, da je število priseljencev v stalnem porastu. V letu 2006 se je v Italiji rodilo 57 tisoč otrok, čigar starši so bili tuji državljani. Otrok s tujim državljanstvom je bilo leta 2003 350 tisoč, leta 2007 pa že 660 tisoč. Značilno za Italijo je to, da prihajajo priseljenci iz najrazličnejših držav, njihova socialna in ekonomska situacija pa se zelo razlikuje od primera do primera. 92 odstotkov otrok priseljenskih družin živi z obema staršema, podatek je enak za avtohtone družine. Toda mladi med 18. in 24. letom v primerjavi z italijanskimi vrstniki manj obiskujejo univerze, več jih je v poklicnih šolah, delovne razmere pa so zanje slabše. 6 Petek, 23. oktobra 2009 HHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Na nedeljskih primarnih volitvah Demokratske stranke kandidira tudi več Slovencev. Volilci bodo dobili dve glasovnici (eno za državne, drugo za deželne volitve), na katerih lahko prekrižajo le eno kandidatno listo. Državna skupščina Tržaška in goriška pokrajina sodita v skupno volilno okrožje. Na listi za Pierluigija Bersanija kandidira senatorka Tamara Blažina. Dario Franceschini uživa podporo dveh list. Na prvi kandidira tudi pokrajinski svetnik doma iz dolinske občine Emilio Coret-ti, na drugi pa Andrej Gergolet, tajnik doberdobske sekcije Demokratske stranke. Nosilec kandidatne liste za Ignazia Marina je Štefan Čok, deželni koordinator Slovencev v stranki. Deželna skupščina Za tajniško mesto v FJK se potegujejo Vincenzo Martines, Debora Ser-racchiani in Maria Cristina Carloni. Na listi, ki podpira Martinesa, so med drugim tržaški občinski svetnik Stefano Ukmar, podpredsednik Pokrajine Walter Godina, zgoniška občinska odbor-nica Nadja Debenjak, pokrajinska svetnika Mariza Škerk in Sandy Klun ter Alan Oberdan. Na strani Serracchianijeve kandidirajo Manuel Zeriul, nekdanji deželni poslanec Igor Dolenc in pokrajinski svetnik iz Nabrežine Massimo Veronese. Na listi, ki podpira deželno tajniško kandidaturo Marie Cristine Carlo-ni, sta tudi pokrajinska odbornica Marina Guglielmi in Valentina Mercandel. Volitve so proporcionalnega značaja in brez preferenc, tako da bodo kandidati izvoljeni po vrstnem redu na posameznih listah. Volitve od 7. do 20. ure V tržaški pokrajini bo 17 volišč. Lahko volijo vsi in ne samo člani Demokratske stranke. Na volišče je treba priti z osebnim dokumentom in z volilno izkaznico. Lahko volijo tudi občani, ki so dopolnili 16 let in tujci z bivališčem pri nas. Volilni prispevek znaša dva evra. poziv senatorke tamare blazina Podpora Bersaniju V nedeljo smo tudi Slovenke in Slovenci, ki volimo Demokratsko stranko in prizadeto spremljamo njeno snovanje, vabljeni, da se s svojim glasom izrečemo za novega državnega in deželnega tajnika stranke. Glavnina Slovencev na Tržaškem se je na nedavnih kongresih strankinih krožkov odločila za Pierluigija Bersanija. Med njimi so ugledni predstavniki stranke in njene slovenske koordinacije: člani voljenih teles v krajevnih upravah in institucijah ter aktivni člani civilne družbe. Splošne razloge, zaradi katerih smo se odločili podpreti Bersanija na državni in Vincenza Martinesa na deželni ravni, lahko strnemo v cilj: zakoreniniti stranko med ljudmi kot napredno, levosredinsko ljudsko stranko, ki si prizadeva za obnovo in posodobitev italijanske družbe z globoko reformo, ki naj sloni na nagrajevanju dela in zaslug, na pravičnosti ter na enakih možnostih za vse državljanke in državljane. Našo izbiro narekujejo še specifični razlogi; gre za jasno opredelitev Demokratske stranke kot večjezične medetnične stranke, ki naj odseva pestro večkulturno stvarnost dežele Furlanije Julijske krajine, ki jo slovenska narodnostna skupnost od nekdaj tvorno soustvarja. Ta pestrost je za stranko in za celotno družbo bogastvo in dodatna prido- bitev. V taki stranki si bomo Slovenci in Italijani v okviru zavzemanja za splošne državljanske pravice skupaj prizadevali za reševanje odprtih vprašanj slovenske manjšine. Obenem pa bo stranka svojemu slovenskemu članstvu zagotavljala ustrezno samoupravo v okviru slovenske koordinacije. Zaradi vsega navedenega vas vabimo, da se v polnem številu udeležite nedeljskih volitev in oddate svoj glas za Bersanija in Martinesa. S tem boste hkrati pripomogli k izvolitvi primernega števila Slovencev v strankina vodilna telesa. Tamara Blažina v imenu Slovencev, ki podpirajo Bersanija in Martinesa demokratska stranka - Na nedeljskih primarnih volitvah Na listah za Rim in deželo kandidirajo tudi Slovenci Na državnih listah Tamara Blažina, Emilio Coretti, Andrej Gergolet in Štefan Čok Stavka baznih sindikatov, danes okrnjeni prevozi Bazni sindikati CUB, Cobas in SDL organizirajo danes na državni ravni 24-urno splošno stavko za vse delavce javnega in zasebnega sektorja. Stavkajoči zahtevajo višje plače, ukinitev prekernega dela, preprečitev nesreč pri delu, nov zagon za šole, socialno politiko in javno zdravstvo, več pogajanj na državni ravni, ponovno uvedbo premične lestvice, enake pravice za Italijane in tujce ter pravico do hiše. V Furlaniji-Julijski krajini bodo okrnjeni zlasti prevozi. Osebje v uradih bo v glavnem stavkalo cel dan, osebje na vlakih od 11. do 15. ure, delavci v letalskem prometu od 12. do 16. ure. Na Tržaškem bo promet avtobusov okrnjen od 9. do 13. ure in od 16. ure do polnoči. Stavka bo v tovornem prometu celodnevna, okrnjene naj bi bile tudi zdravstvene storitve, roke pa naj bi prekrižali tudi v šolah, na univerzi in v drugih javnih ustanovah. Ali bodo vse omenjene storitve res okrnjene, je odvisno od števila delavcev, ki bodo pristopili k protestni pobudi. Zaščita mladoletnih v Furlaniji-Julijski krajini Tržaški odbor organizacije UNICEF vabi danes ob 16.30 na zavod ITIS (Ul. Pascoli 31) na srečanje o pravicah in zaščiti mladoletnih v naši deželi. Posegli bodo pravniki in predstavniki deželne uprave, sledila bo debata. Koledar policije za UNICEF v Sudanu Do jutri je še možno kupiti koledar policije za leto 2010, ki je na prodaj v dveh raličicah (stenski koledar stane osem, namizni pa šest evrov). Izkupiček bo namenjen dobrodelnim pobudam, zlasti programu organizacije UNICEF na jugu Sudana, kjer usposabljajo sodnike, policijske funkcionarje in socialne skrbnike za zaščito otrok in žensk. Kdor želi kupiti koledar, mora nakazati denar na tekoči račun št. 745000 (Unicef Comitato Italiano) s pripisom »Calendario della Polizia di Stato 2010 per il proge tto Unicef nel Sud Sudan«. Kopijo potrdila o plačilu je treba do jutri vložiti v uradu za stike z javnostmi na Kvesturi (od 9. do 13. ure). Več informacij nudijo na tel. št. 040-3790502. poziv za evroposlanko in za franceschinija Debora Serracchiani nov obraz v italijanski in tudi v deželni politiki Debora Serracchiani je nov obraz v italijanski in deželni politiki, ki je pri nas uspela razbiti stare politične sheme in delitve. Njen velik uspeh na evropskih volitvah priča o njeni priljubljenosti med ljudmi, zato smo prepričani, da bo na nedeljskih primarnih volitvah Serracchiani izvoljena za novo deželno tajnico Demokratske stranke. Tako se začenja poziv v prid Serracchianijevi in Dariu Franceschi-niju, ki nam ga je v imenu somišljenikov poslal Massimo Veronese, pokrajinski svetnik in vodja Demokratske stranke v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu. Po Veronesejevem mnenju je evroposlanka iz Vidma pokazala veliko zanimanje za naše večjezično okolje in tudi za položaj slovenske manjšine. »Debori Serracc-hiani so že člani in članice Demokratske stranke izkazali zaupanje. Prepričan sem, da jo bodo z zaupanjem nagradili tudi volilci na primarnih volitvah,« piše Veronese v svojem apelu. danes - Ob 1 7. uri v Narodnem domu Doprinos psihoanalize k psihoterapiji, znanosti in umetnosti Na pobudo Psihoanalitičnega kulturnega foruma bo danes popoldne ob 17. uri v mali dvorani Narodnega doma v Ul. Filzi okrogla miza o nevsakdanji temi, s katero se Psihoanalitični kulturni forum tudi prvič predstavlja javnosti. Okrogla miza nosi naslov »Psihoanalitični kaleidoskop - doprinos psihoanalize k psihoterapiji, znanosti in umetnosti. Sodelovali bodo člani foruma-psioanalitiki dr. Pavel Fonda, dr. Hektor Jogan in dr. Vlasta Po-lojac ter psihoanalitično usmerjene psi-hoterapevtke dr. Breda Kozina, dr. Veronika Lokar in dr. Suzana Pertot. Ustanovitelji Foruma poudarjajo, da njihov glavni cilj ni edukacija na področju psihoanalize, temveč gre predvsem za to, da v okolju, v katerem živijo, spodbudijo zanimanje za psihoanalizo nasploh in širijo vedenje o tem, kolkšen je njen doprinos na različnih področjih znanosti in kulture. Tako bo Pavel Fonda v svojem uvodnem posegu govoril o psihoanalizi nasploh, Breda Kozina bo predstavila vpliv psihoanalize na nevroznanosti, Hektor Jogan po »Oče« psihoanalize Sigmund Freud podal psihoanalitični pogled na »Frizerko« Eveline Umek, medtem ko bo Veronika Lo-kar spregovorila o psihoanalizi in pravljicah. Suzana Pertot bo z vidika psihoanalize govorila o internetnih deskarjih, Vlasta Polojac pa bo posege zaključila z referatom o travmi v Mušičevem slikarstvu. Debora Serracchiani v arthivskem posnetku s Pierom Fassinom kroma / ŠPORT Petek, 23. oktobra 2009 7 pokrajinski svet - »Zaslišanje« deželnega odbornika Riccardija »Dolgi roki za novo železnico, zato je treba posodobiti sedanjo« Še nič konkretnega o morebitni spremembi trase na Krasu in pod Glinščico Hitra železnica je za Furlanijo-Julijsko krajino prednostni projekt, ki pa, poleg veliko denarja, zahteva dolge časovne roke. V tem času je treba pozornost nameniti posodobitvi sedanjih železniških prog, ki so dotrajane oziroma zastarele. To so osnovne misli, ki jih je odbornik za prometnice Riccardo Riccardi včeraj popoldne zagovarjal na seji pokrajinskega sveta. Povabili so ga z namenom, da pojasni usmeritve deželne vlade na področju železniškega prometa. Riccardi je bil zelo realist. Poudaril je, kot rečeno, strateški pomen hitre železnice od Benetk do Trsta in Divače, v isti sapi pa dejal, da je treba hitro nekaj ukreniti. Dežela je v ta namen večkrat spodbudila italijansko železniško družbo in od nje čaka konkretne odgovore, »ker postopek za hitro železnico nas ne sme odvrniti od sedanjih težav, ki jih ni malo.« Železnica Trst-Benetke je počasna in zasičena, proga za Slovenijo pa zastarela, tako da ni čudno, da se glavnina tovora na relaciji Italija-Slo-venija-srednja in vzhodna Evropa prevaža po cestah ali avtocestah. Riccardi je priznal, da glede posodabljanja sedanje železnice obstajajo precej različne vizije (in interesi) med Italijo in Slovenijo. Glede dokončne trase železnice Ronke-Trst in Trst-Divača je bil deželni odbornik (spremljal ga je izvedenec Mario Golliani) precej splošen. Ne zato, ker bi hotel kaj skrivati, temveč zato, ker o trasi pod Krasom in pod Glinščico očitno še ni padla zadnja beseda. Strokovnjaki namreč pripravljajo šele študijo o izvedljivosti, kateri bo sledil izvršilni načrt za novo progo. Deželni odbornik Riccardo Riccardi v zvezi s hitro železnico pod Glinščico čaka na na mnenje strokovnjakov kroma Riccardi je vsekakor potrdil stališče, da se namerava Dežela posvetovati z lokalnimi upravami. O potrebi po posodobitvi sedanje sič (Demokratska stranka-SSk), medtem ko je demokrat Emil Co-retti postavil problem Glinščice v luči načrtovanega predora in iz- železnice je spregovoril Zoran So- kopnega materiala. »Zaslišanje« v naših krajih. odbornika Riccardija so iz tribune za občinstvo pokrajinskega sveta spremljali nekateri zastopniki odbora, ki nasprotuje hitri železnici repentabor - Seja odbora Razvojnega društva V dveh letih je bilo opravljenega veliko dela V petek, 9. oktobra, je potekala odprta seja upravnega odbora Razvojnega združenja Repentabor, s katero je združenje proslavilo drugo obletnico ustanovitve. V tem obdobju je bilo opravljenega zelo veliko dela. Na prvem mestu so številni nastopi Združenega mešanega pevskega zbora Repentabor, za promocijo re-pentabrskega vinarstva je skrbela vinarska sekcija z vsakoletnim ocenjevanjem vin idr., mladinska sekcija pa je izvedla nekatere že tradicionalne dejavnosti, kot sta pustno rajanje in izdelava voza ob Prazniku terana in pršuta v Dutovljah, na sporedu pa so bile še druge pobude za vse generacije. Predstavili so pobude za delovanje v prihodnjih letih, prioriteta pa ostaja povezovanje ljudi ob meji in sodelovanje z vsemi repentabrskimi društvi. cerkev - V tržaškem semenišču začetek akademskega leta Višjega inštituta za verske vede ■ • I • • v | vtšt | • Ljubezni ni mogoče ločiti od resnice Tržaški škof msgr. Giampaolo Crepaldi je v svojem uvodnem predavanju orisal papeževo okrožnico Caritas in veritate Ljubezni ni mogoče ločiti od resnice in obratno, drugače obe izgubita pomen. Prav tako, če se razum prepriča, da lahko sam proizvaja resnico, se v resnici omeji, saj ne pričakuje, da bi kje »preko« obstajala kaka druga resnica in se tako umika s področij stvarnosti, kot so etika in vera, ki ju potisne v sfero iracionalnega. Isto velja tudi za druga področja, kot so npr. politika, ekonomija idr. To je sporočilo najnovejše okrožnice papeža Benedikta XVI. Caritas in veritate (Ljubezen v resnici), o katerem je včeraj popoldne ob priložnosti odprtja akademskega leta Višjega inštituta za verske vede v zborni dvorani tržaškega semenišča v svojem uvodnem predavanju dejal tržaški škof msgr. Giampaolo Crepaldi. Msgr. Crepaldi je bil verjetno najbolj poklicana oseba za oris okrožnice, saj je kot tajnik Papeškega sveta za pravičnost in mir sodeloval pri njeni pripravi, tako da so tečajniki prejeli sliko najnovejšega papeškega dokumenta tako rekoč »iz prve roke«. Novi tržaški škof je v svojem predavanju predstavil temelj- no sporočilo okrožnice, katero je tudi povezal z razlago poslanstva inštituta za verske vede in z vlogo krajevne Cerkve. Svet je sposoben resnice in ljubezni, vendar se te sposobnosti ne zaveda popolnoma in zato potrebuje stalno očiščenje od vsega tistega, kar ga otežuje ter ga dela lenega in odvisnega od pristranskih interesov, nezaupanja, pomanjkanja upanja, vase zagledanega razuma, šibke volje in nesposobnosti ugotavljanja smisla v stvareh in osebah. V okrožnici, je opozoril msgr. Crepaldi, piše, da se v vsaki resnici nahaja več, kot pričakujemo, v ljubezni, ki jo prejemamo, pa je vedno nekaj, kar nas preseneča. Vendar, je opozoril, smo stalno izpostavljeni skušnjavi, da tega »več« ne vidimo. V primeru resnice gre za samoo-mejevanje razuma, ki v prepričanju, da lahko sam proizvede resnico, želi točno omejiti področje znanega, na katerem bi potem izvajal svojo absolutno oblast, vendar se z absolutiziranjem tudi sa-moomeji. Podobno bi lahko trdili za ljubezen: če se slednja odtrga od resnice, se Msgr. Giampaolo Crepaldi kroma omeji na kvantitativno dimenzijo bivanja ali pa jo postavijo na področje subjektivnih čustev oz. zasebnosti, brez javnega pomena. Podobno velja tudi za razvoj gospodarstva, trga in tehnike, ki ne morejo delovati brez nečesa »drugega«, ki je pred njimi, jih spodbuja in jim kaže pot. Zato družbeno in politično sožitje potrebuje temelje in mora ostati odprto tistemu, kar ni odvisno od njega. Tudi čista tehnika sovpada s čistim nihilizmom, ker predvideva samo pravice, ne pa tudi dolžnosti, na gospodarskem področ- ju pa morata delitev dobrin in solidarnost biti prisotni v vseh gospodarskih fazah preko vključevanja elementov zastonj -skosti. Vsa področja človekovega delovanja morajo torej, če želijo delovati kot taka, sprejeti predpogoje, ki si jih sama ne morejo dati. Ti predpogoji, izhaja iz okrožnice in posledično iz predavanja msgr. Crepaldija, so Bog, vera in krščanske vrednote, katerih sprejemanje, piše v papeževi okrožnici, je neobhodno potrebno za izgradnjo dobre družbe in resnično celostnega človeškega razvoja. Ljubezen in resnica, je poudaril novi tržaški škof, morata voditi tudi tržaško Cerkev, ki ni stvarnost, ki je ločena od resničnega življenja mesta, medtem ko je naloga inštituta za verske vede ta, da prikaže Kristusovo resnico, pri čemer je temeljnega pomena to, da pravilno postavi odnos med razumom in vero. Pri tem naj se upošteva, da metafizika zagotavlja zastonjskost resnice, ki zagotavlja tudi vero. Poleg tega je treba gojiti interdisciplinarnost kot skupno služenje resnici, je opozoril msgr. Crepaldi. vprašanje Di Pietro opozoril na krizo SSG Kriza Slovenskega stalnega gledališča je odmevala tudi v poslanski zbornici. Vodja Italije vrednot Antonio Di Pietro in njegov strankarski kolega iz Fur-lanije-Julijske krajine Carlo Mo-nai sta na to temo predložila vprašanje ministru za kulturo Sandru Bondiju, od katerega zahtevata pisni odgovor. Di Pie-tro in Monai sta podčrtala, da je SSG edino javno stalno gledališče v drugem jeziku in da je najpomembnejša kulturna ustanova slovenske manjšine v Trstu, Gorici in Vidmu. Poslanca sta obnovila zgodovino gledališča (vključno s požigom Narodnega doma) in poudarila, da se slovenski teater že dolgo sooča z ekonomsko stisko, zaradi katere se sezona 2009-10 ni začela, upravni svet je odstopil, pod vprašajem pa je sam obstoj ustanove. »Do finančnih težav je prišlo zaradi visokih stroškov za vzdrževanje in upravljanje ter nerednega financiranja s strani Dežele, Pokrajine in Občine Trst (ustanovnih članov),« piše v dokumentu. Glede na to, da bi bila z odpovedjo sezone deželna kulturna ponudba osiromašena in da je situacija v nasprotju s predpisi o gledališčih in manjšinah, poslanca sprašujeta, ali bo vlada ukrepala, posredovala pri krajevnih upravah in omogočila SSG-ju nadaljnje delovanje. Sestanki o negovalkah Tržaška prefektura na svoji spletni strani (www.prefettura.it/trieste) objavila vrstni red sestankov z delodajalci, ki so vložili prošnje za ureditev položaja negovalk in hišnih pomočnic ter pomočnikov. Vsak delodajalec bo prejel obvestilo po priporočeni pošti. Prefektura sporoča, da je udeležba na sestanku obvezna. Kdor se na navedeni datum ne more udeležiti sestanka, lahko z notarskim pooblastilom imenuje namestnika, ki bo podpisal pogodbo. Nesreča na Openski cesti Del Openske ceste je bil včeraj popoldne nekaj časa zaprt za promet. Do trčenja je prišlo ob 14.40 v bližini doma Beatitudini, kjer je avtomobil fiat punto na spolzkem cestišču zaneslo na nasprotni vozni pas. Fiat se je zaletel v levi bok nasproti vozečega avtomobila volvo, naravnost v vrata voznice. Slednja si je zlomila roko, njena sopotnica pa je utrpela nekaj udarcev. Služba 118 ju je odpeljala na Katinaro, kjer sta ostali nekaj ur na opazovanju. Iz poškodovanega vozila se je izlila na cesto hladilna tekočina in zaradi čiščenja je bil promet skoraj dve uri ustavljen. Z nesrečo in prometom se je ukvarjala tržaška občinska policija. Pozneje je do podobnih težav zaradi druge nesreče prišlo na tržaški hitri cesti. Sreče si ni priborila Eno izmed tržaških trafik je prodajalec v večernih urah že zapiral, ko je opazil, da je ženska, ki redno zahaja v trafiko, skrila nekaj v svoj nahrbtnik. Vprašal jo je, kaj se dogaja, ona pa je brez razlage zbežala. V prodajalni je pustila plen: dva kompleta srečk za loterijo Gratta e vinci v skupni vrednosti 400 evrov. Trgovec je obvestil policijo, ki je pred dnevi zaradi poskusa tatvine podala na javno tožilstvo kazensko ovadbo zoper 65-letno gospo, ki jo je prodajalec prepoznal na sliki. 8 Petek, 23. oktobra 2009 TRST / disleksija - Naš pogovor s psihologinjo Valentino Ferluga Otrok z disleksijo ni nesposoben ali len Nasprotno, inteligenten je, vendar težko bere, zaporedja si s težavo zapomni, obrača črke in napačno piše besede Če vzamemo v roke slovar, lahko pod geslom disleksija preberemo naslednjo definicijo: »Disleksija je stanje, pri katerem se kljub intelektualnim sposobnostim pri posamezniku pojavljajo težave pri branju, pisanju in črkovanju. Disleksija ni posledica znižane motivacije, senzornih okvar, nespodbudnega domačega okolja ali česa podobnega, lahko pa se pojavlja skupaj z naštetimi dejavniki. Čeprav je to težava, ki traja vse življenje, se posamezniki uspešno spopadajo z njo, če jo le dovolj zgodaj odkrijejo in obravnavajo.« Še pred leti se o disleksiji še vedelo ni in otrok, ki je težko bral in si še težje zapomnil kakršnakoli zaporedja, obračal črke ali napačno pisal besede, je bil pač zaznamovan kot nesposoben oz. len. K sreči je danes ta težava vse bolj poznana in z njo se soočajo učitelji in starši, ob njih pa seveda cela vrsta strokovnjakov, od pedagogov in defektologov do psihologov. Otrokom z disleksijo že nekaj let pomaga tudi 33-letna psihologinja Valentina Ferluga, ki sodeluje kot prostovoljka s tržaško sekcijo italijanskega združenja di-sleksije AID, ljubljanskim Društvom za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami Bravo ter s pediatrično bolnišnico Burlo, kjer strokovnjaki opravljajo diagnostične teste in pa rehabilitacijo. »Ko govorimo o disleksiji, govorimo o specifični učni težavi pri osvajanju veščin branja, organizaciji študija in spomina (pri pisanju govorimo o disgrafiji ali disorto-grafiji, pri računanju pa o diskalkuliji, op.p.). Te ne gre enačiti z učnimi težavami, ko na študij vpliva več dejavnikov, od otrokovega slabega obvladovanja jezika, do čustvenih ali družinskih težav, in podobno. Otroci z disleksijo so namreč normalno inteligentni in motivirani, uspešni pa so na drugih področjih, v umetnosti na primer ali v glasbi.« Kako pa diagnosticiramo disleksi- jo? Za to obstajajo specifični testi, pravi protokol, za katerega skrbijo usposobljeni strokovnjaki. Otrok mora najprej prebrati neko berilo, poslušalec pa pri tem ugotavlja število napak, ki jih je napravil. Nato sledi še branje seznama besed oz. t.i. ne-besed; večkrat se namreč zgodi, da otrok med branjem razume pomen berila in posledično besede ugiba. Ko pa ima pred seboj nek spisek besed, ki niso med seboj povezane, zahteva to od njega drugačen način branja in navadno napravi veliko napak. Strokovnjaki opazujemo hitrost branja in število napak, ki sta seveda različna od otroka do otroka, psiholog pa nato opravi še test, ki preverja ali je otrok inteligenten. Prvi se znakov disleksije najbrž za- Psihologinja Valentina Ferluga kroma vedajo učitelji, ki se z otrokovim branjem soočajo dan za dnem v šolskih klopeh. Koliko so pravzaprav pozorni do tega problema? To je odvisno od posameznika oziroma od tega, koliko vsak pozna to problematiko. Zato je pomembno, da se o tem govori in da šola prireja izobraževalne tečaje za učitelje. Če učitelj problematike ne pozna, otroka obravnava kot neumnega, zato je jasno, da je strokovna pomoč nujno potrebna. Za otoka je nedvomno šolsko obdobje najbolj travmatično, saj se od njega zahteva učenje zaporedij in dobro branje, ki mora biti podlaga študiju. Učitelj je v tem trenutku nadvse pomembna figura, ki mu mora pomagati pri umirjenemu sprejemanju težav. Lahko mu na primer svetuje različno metodo učenja, ki pa ne predvideva različnega študijskega programa ali, še hujše, izolacije. Glasno branje pred razredom je na primer za otroka z disleksijo težavno; takrat bi bilo primerno, da mu učitelj vnaprej pove, kateri odlomek naj dlje vadi. Otrokova samozavest se bo tako okrepila. Ko smo že pri otrocih, kako slednji reagirajo pred neuspešnostjo v razredu? Najbrž je zanje travma, ko jih sošolci zaznamujejo kot lenobe. Seveda. Otrok se trudi, v delo vlaga, rezultati pa so porazni. V njem se navadno pojavi občutek manjvrednosti in vrsta sekundarnih posledic, kot so na primer upad samozavesti, frustracija, strah pred ponovnim neuspehom, včasih se pojavi glavobol, tako da noče več v šolo. Če se težavo odkrije pravočasno, otrok doživlja vse skupaj na različen način: pomoč, razumevanje težave in iskanje novih strategij ga bodrijo in mu vlivajo zaupanja. Tudi njemu lahko uspe. Disleksije pa se v bistvu ne da pozdraviti in traja vse življenje ... Disleksija ni bolezen, saj se je ne da pozdraviti, lahko pa si vsak posameznik pomaga na različne načine, tako da težave obvladuje. Diagnostično oceno lahko izdelamo šele po drugem razredu osnovne šole, ko naj bi otrok popolnoma osvojil pisanje in branje; prej govorimo le o sumu. Preventiva pa je vselej najpomembnejša: že v vrtcu bi lahko potencirali otrokove šibke točke skozi igro in s fonološkimi vajami, na primer. Kako pa sprejemajo starši dejstvo, da ima njihov sin težave pri branju in pisanju? Težko je seveda tudi zanje. Razumljivo je, da si vsi želijo čudežne formule, ki bi vse zbrisala, a je žal to le utopija. Vdajo pa se ne: za svojega otroka se borijo in na vse kriplje vztrajajo. Konec poletja je državno združenje AID priredilo kampus za srednje in viš-ješolce na didaktični kmetiji pri Gorici. Kaj se je pravzaprav tam dogajalo? Kampus je bil namenjen tako strokovnjakom (obiskovali sta ga tudi slovenski logopedinja in psihologinja) kot tudi dijakom. Slednji niso prihajali le iz naše dežele, pač pa od vsepovsod, celo iz Sicilije. Na kampusu je šestnajst mladih udeležencev spoznavalo kakovostne tehnološke oz. računalniške pripomočke za boj proti dislek-siji, se pravi računalniške programe, na podlagi katerih si lahko vsak organizira študij. Teden je bil uspešen in nadvse spodbujajoč, tako da so bili udeleženci navdušeni nad enkratno izkušnjo. Pa tudi njihovi starši so enotedensko druženje ocenili kot pozitivno, saj so si lahko še sami izmenjali izkušnje in pomagali drug drugemu. Lepo bi bilo, ko bi tovrstni skupinski momenti postali stalnica, vendar se tu, kot sicer povsod, postavlja problem financiranja. Ko smo že pri računalniških pripomočkih, pa velja omeniti tudi t.i. sintetiza-tor govora (Carlo II), se pravi program, ki pretvarja poljubno besedilo v govor: analizira ga in simbole pretvori v besede. Otrok na ekranu sledi pisanemu besedilu, posluša izgovarjavo in prepoznava oz. asimilira besedo. V Italiji je sintetizator precej razširjen, prizadevamo si, da bi v kratkem poskrbeli še za primerno slovensko verzijo. Kako pa kljubujemo disleksiji v Trstu? Tu deluje tržaška sekcija združenja AID, ki so jo ustanovili šele pred kratkim in je torej v začetni fazi: potrebna je organizacija struktur za rehabilitacijo, čakalna doba za diagnostične ocene je izredno dolga, tako otroci kot njihovi starši pa bi potrebovali tudi psihološko podporo. Pri združenju smo vsi prostovoljci, najbolj aktivne pa so seveda mame, ki so na lastni koži doživele težave povezane z disleksijo. Za zgled nam je lahko slovensko društvo Bravo, ki je zelo aktivno, saj prireja veliko pobud, začenši s predavanji za starše in učitelje, navsezadnje pa gre upoštevati, da ima na voljo več sredstev. Slovenija je nedvomno do specifičnih učnih težav bolj pozorna od Italije: otroke s temi problemi ščiti šolski zakon in na vseh šolah deluje strokovna šolska psihološka služba. Razpolagaš mogoče s kakim podatkom o razširjenosti te težave? Na deželni ravni ima od 3 do 10 odstotkov otrok disleksijo. Z bolj konkretnimi podatki pa bo postregla epidemiološka raziskava, ki ravnokar poteka in preverja pogostnost fenomena v tem prostoru. Začela se je v lanskem šolskem letu in pri njej sodelujem tudi sama. Obiskali smo 100 šol, kjer smo se omejili na učence 4. razreda osnovne šole, tako da smo testirali 1.500 otrok. Opravili smo predvidene teste, raziskava pa se še ni končala. Po zgledu Dežele FJK, so tovrstno raziskavo speljale še ostale dežele, tako da bomo v kratkem razpolagali s podatki o pogostnosti te težave na državni ravni. Mogoče velja na koncu omeniti še državni kongres združenja Airipa, ki bo danes in jutri v La Spezii; na njem bodo raziskovalci predstavili rezultate svojih najnovejših raziskav s področja tovrstnih učnih težav. Sara Sternad knjige - Nad veleblagovnico Oviesse v Drevoredu XX Settembre Jutri bo za prve bralce odprla vrata velika nova knjigarna Lovat Odprtje nove poslovne dejavnosti je vedno razveseljiv dogodek, znamenje zaupanja in poguma, ki sta še toliko bolj dobrodošla v teh kriznih časih. Če pa gre za odprtje knjigarne, je zaupanja in poguma potrebno še več. Podjetniška družina Lovat iz Trevisa ju očitno premore v izdatni meri, sicer se ne bi odločila za novo naložbo in najbrž zanjo tudi ne bi izbrala Trsta, ki ne slovi po veliki privlačnosti za investitorje. V tretjem nadstropju nad veleblagovnico Oviesse v Drevoredu XX Set-tembre je v teh mesecih zrasla nova, več kot tisoč kvadratnih metrov velika knjigarna, ki so jo Lovatovi sinoči na neformalnem sprejemu pokazali svojim gostom, jutri pa bo odprla vrata tudi za občinstvo (nepretrgano od 9.00 do 19.30, tudi ob nedeljah). Knjigarna, ki ima oddelek z otroško in mladinsko literaturo, ima stekleno steno s pogledom na drevored, ko bodo prejeli dovoljenje, pa bodo kupcem postregli tudi s kavo ali kozarcem vina v majhnem baru. Lokal je opremljen minimalistično, tako kot že obstoječi knjigarni v Padovi in Villorbi (tam so za ureditev knjigarne odkupili odsluženo industrijsko halo), zato so glavne protago-nistke knjige v vseh svojih barvnih odtenkih, ki jih poudarja skrbno zasnovana svetlobna oprema. Vstop v knjigarno je (vsaj za začetek) nekoliko zapleten, povzpeti se je treba po tekočih stopnicah nekdanje Stande in nato še peš po zadnjem delu stopnic, potem pa se lahko izgubimo med knjigami ... Na prvem otoku naletimo na tržaške avtorje, Borisa Pahorja, Maura Covacicha, Pina Rovereda in Veita Heinichena. Kot nam je povedala prijazna koordinatorka knjigarne Paola, imajo tudi nekaj slovenskih knjig, v načrtu pa imajo razširitev ponudbe tudi z literaturo iz Slovenije. Med gosti na predstavitvi knjigarne je bil tudi tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj in turizem Paolo Rovis, nekaj priložnostnih besed o podjetniški dejavnosti družine Lovato pa je podal novinar in pisatelj Alessandro Marzo Magno. V knjigarni je zaposlenih šest ljudi, pomaga pa jim zunanji svetovalec. (vb) Okusi Krasa drevi pri Sardoču v Prečniku Nadaljujejo se odprtja razstav v sklopu pobude Okusi Krasa. Tokrat je na vrsti fotograf Miloš Zidarič iz Saleža, ki je s svojim »tretjim očesom« ove-kovečil trenutke zadnjih treh izvedb Barcolane. Zidaričev oče je od predvojnih do petdesetih let vodil svoj fotografski atelje v Komnu, mali Miloš pa je ob njem nedvomno odkrival skrivnosti nastajanja fotografij in ob dolgih sprehodih po Krasu črpal znanje in ljubezen do fotografije. Ta ljubezen ga je pripeljala s kraške planote na jadrnico slovenskih novinarjev, kjer se je navdušil nad Kosminovo perfor-manso. Nastali posnetki izražajo prav ta občutek in vzdušje tistih trenutkov. Pred odprtjem razstave bo ob 19. uri degustacija vin Edija Kanteja, Mateja Lupinca in Benjamina Zidaricha iz Pra-prota in Ladija Miliča iz Zgo-nika ter olja Pacor iz Cerovelj, ter olja in medu farme Jakne Davida Perica iz Štivana. Za glasbeni uvod bo poskrbel Mešani pevski zbor Rdeča Zvezda - Devin. Ob 20. uri pa se bo druščini pridružil še letošnji zmagovalec tržaške regate Mitja Kosmina; srečanje z njim bo vodil Berti Bruss. Zato ne zamudite pestrega večera, ki se vam ponuja pri Sardoču v Prečniku drevi ob 19. uri. Večer prireja SDGZ s prispevkom Trgovinske zbornice Trst in Pokrajine Trst, v sodelovanju s tržaškim foto-krožkom Fotovideo Trst 80. Rezervacije za večerjo na tel. 040-200871. Posvet o ekonomiji in negotovosti V konferenčni dvorani Bruno de Finetti Ekonomske fakultete Univerze v Trstu bo danes ob 9. uri zadnji posvet, ki ga tržaška univerza prireja na temo negotovosti v gospodarskih dejavnostih človeka. Tema današnjega posveta, pri katerem sodeluje tudi Ekonomska fakulteta Univerze v Turinu, bodo tveganja, ki so povezana z določanjem modela in predvidevanjem makroekonomskih in finančnih pojavov ter njihovih učinkov na delovanje institucij, zlasti tistih, ki delujejo na področju socialnega skrbstva in pokojnin. Filmski večer v centru Veritas V centru Veritas (Ul. Monte Cengio 2/1a) bodo drevi ob 18.30 predvajali film Il pas-saggio della linea Pietra Marcella. Film je zgodba potovanja po Italiji, ki ga zaznamuje ritem vlakov; neskončne vožnje od juga proti severu in v nasprotno smer, podnevi in ponoči. na srečanju bo prisoten režiser. Tekstilni izdelki brez etiket Med naloge občinske policije sodi tudi nadzorovanje trgovskih dejavnosti, pri katerih morajo trgovci spoštovati vrsto državnih in evropskih predpisov. V sredo so redarji obiskali več trgovin v Terezi-janski četrti, samo v eni od teh pa so zasledili nepravilnosti. V kitajski trgovini tekstilnih izdelkov blago ni imelo etiket, ki morajo po zakonu navajati podatke o tekstilnih vlaknih. Blago so zasegli, trgovcu bodo naložili globo. Zneska še niso določili. Ob vhodu so razstavljene knjige domačih avtorjev, med njimi Borisa Pahorja kroma / ŠPORT Petek, 23. oktobra 2009 9 opčine - Potopisno predavanje pri SKD Tabor Po znanih in manj znanih poteh Sirije, Jordanije in Irana Borut Bogatez in Ivana Soban sta potovala in pripovedovala Od minareta do minareta glasba - Združenje Buenos Aires Mednarodni festival strastnega tanga Romantika in nostalgija melodij argentinskega tanga zaznamujeta že štiri leta Tržaški mednarodni festival tanga, ki ga prireja glasbeno združenje Buenos Aires. Kot so na včerajšnji predstavitvi v gledališču Miela poudarili njegovi pobudniki, bo program letošnje izvedbe festivala kljub splošni finančni krizi, ki hudo ovira kulturno delovanje, zanimiv in pester. Po treh poletnih izvedbah festivala, je izbira letos padla na jesenski čas, je pojasnil predstavnik združenja Buenos Aires Maurizio Marc-hesich, ki je hkrati poudaril pomembno vlogo, ki jo festival odigrava v našem prostoru, saj spodbuja povezave in sodelovanja na glasbenem področju s slovenskimi in hrvaškimi sosedi. Program bo letos obsegal šest koncertov tako na odru tržaškega gledališča Miela kot v gledališču Gustavo Modena v Palmanovi oziroma v dvorani Vittoria v Fagagni. Če se poglobimo v posamezna srečanja, velja omeniti, da je prvo na sporedu že jutri, ko bo kvintet TriesTango ob 22.30 nastopil v gledališču Miela s programom argentinskih skladateljev; peterica bo z istim repertoarjem nastopila še 9. novembra v Palmanovi in 15. novembra v Fagagni. S komornim programom tanga se bosta 16. novembra v Mieli in 20. novembra v Fagagni predstavila Jorge Perez Tedesco na violončelu in Beatriz Pe-drini ob klavirju, kot zadnji pa bodo 29. novembra v gledališču Miela nastopili Peter Soave in hrvaški Rucner String Quartet, ki bodo izvajali predvsem glasbo Astorja Piazzolle. Festival lahko računa na podporo Dežele FJK, Pokrajine Trst, Zadružne kraške banke, zavarovalnice Generali, gledališča Miela, občin Fagagna in Palmanova, občinskega kulturnega krožka Nicolo Trevisan, združenja Apclai in pa hrvaške skupnosti v Italiji. (sas) S sliko in besedo sta Ivana Soban in Borut Bogatec popeljala prisotne po Siriji, Jordaniji in Iranu Čar potovanja po deželah Tisoč in ene moči sta Borut Bogatez in Ivana Soban predstavila pred dnevi v prostorih SKD Tabor. Popotnika sta s sliko in besedo oblikovala večer Od minareta do minareta, na katerem sta opisala dvomesečno potovanje (od februarja do aprila letos) po Jordaniji, Siriji in Iranu. Glavna nit potovanja je bila gostoljubnost tamkajšnjega prebivalstva, s čimer sta popotnika lahko podrobneje spoznavala različna mesta, kulture in navade. Tako sta ob obrokih z domačini odkrivala tamkajšnje specialitete, na potepanji pa sta lahko obiskala tudi skrite kotičke teh dežel. Potovanje sta začela iz najjužnejše točke Jordanije, ob Rdečem morju, v mestu Aqabi, od koder sta odpotovala v Wadi Rum, v vasico na vzhodu države, ki jo naseljuje velika družina bedui-nov. Pot sta nadaljevala v znamenito Petro, mesto, ki so ga Na-batejci vklesali v skalo. Preden sta zapustila Jordanijo sta se še kopala v Mrtvem morju. Prek zgodovinskih mest Damaska in Haleba sta Sirijo spoznavala še z obiski neštetih ruševin starih rimskih in arabskih mest. Obiskala sta Homs, Hamo (znana je po vodnih mlinih, ki so služili namakanju), Crac des Chevaliers, kjer stoji križarski grad, Aleppo (eno glavnih postojank poti svile, z 12 km dolgim labirintom - bazarjem), Palmiro (starodavno rimsko mesto) in še pomočila dlani v Evfrat. Tako sta prišla do Turčije, od koder sta začela še zadnji del potovanja po Iranu. Gostoljubnost domačinov sta spoznala že na prvem tridev-nem obisku mesta Tabriz, kjer izdelujejo krasne preproge. Sledil je izlet na Alamut, trdnjavo, ki jo opisuje tudi Vladimir Bar-tol v svojem romanu. V Teheranu sta se soočila s stikanjem tipične iranske in zahodnjaške kulture: tako sta se čudila Irancem s hamburgerji, neskafeji, pepsi-colami, oblačili D&G ter kavbojskimi klobuki, iranskim ženskam pa s čadorji in allstarkami. Iz hrupnega Teherana sta odpotovala v Yazd (mesto na vzhodu ob robu puščave), nato v Shiraz in še v Esfa-han. Obiskala sta tudi iranski »Rimini« in odkrivala manj znane kotičke stare Perzije, kot je puščava Khur in zeleni Kurdistan. Po mesečnem potepanju sta morala Iran zapustiti (zaradi zapadlosti vizuma) in tako zaključila skupno dvomesečno potepanje po deželah Tisoč in ene noči. vila revoltella - Razstava Carlo Fontana in njegov pisani rastlinski svet f i Lv df m ■ i - Cvetlična, sadna in povrtnin-ska tihožitja krasijo stene rastlinjaka v čudovitem parku vile Revoltelle, kjer so predvčerajšnjim odprli razstavo umetniških del v Neaplju rojenega in Trevisu živečega umetnika Carla Fontane. Ob pogledu na njegova dela se zdi, da nas motivi s platen popeljejo v barvit svet travnikov, gozdov, prisotna pa je tudi urbana krajina, v kateri se občasno pojavi kakšen list ali cvetlica. Razstava z naslovom Grandi foglie blu je nastala v kuratorski navezi predsednika združenja Juliet Roberta Vi-dalija in organizatorja razstave Ge-ryja Lee Doveja, gre pa, kot je na uradni predstavitvi pojasnil občinski odbornik za kulturo Massimo Greco, za zadnji del umetniške trilogije, v okviru katere so si obiskovalci v preteklih mesecih lahko ogledali dela italijanskega umetnika Claudia Massinija ter primorskega slikarja Živka Marušiča. Tema tokratne razstave se vrti okrog številnih arhitektonskih detajlov, krajinskih elementov in predstavljanja negibnih stvari, kot so cvetje, drevje, travniki ... Kurator razstave Roberto Vidali je dejal, da je Carla Fontano težko ukalupiti v kakršnokoli umetniško strujo, saj so pri njegovem slikanju opazni elementi kubizma, futurizma in detajli sodobne umetnosti. Govornik je še povedal, da umetnik pri svojem de- lu zelo rad uporablja žive barve, ki pričajo o njegovi zaljubljenosti v življenje in veselju, ki ga umetnik občuti ob opazovanju običajnih predmetov. Na tržaški razstavi je na ogled okrog 35 platen različnih formatov in nekaj manjših povrtninskih instalacij, vsa dela pa je Carlo Fontana opredelil kot opus, ki je posvečen Trstu. To je jasno razvidno iz enega platna, na katerem je v eksploziji barv mogoče opaziti tržaško mestno hišo, ki jo je umetnik obogatil s posebnim detajlom, s srcem namreč. Na slikarjevih delih je mogoče občudovati enostavne oblike naših hiš, ladjice, ki plujejo v Tržaškem zalivu, krajine in podobe pa niso samo ikonografski motivi, temveč skozi formo in barvne odnose pronica prefinjen občutek za razpoloženje in atmosfero. Fontana namreč ne govori o formi in prostoru, ampak o nostalgiji, govori o hrepenenju in ljubezni, govori o upanju in pričakovanju. Njegova platna zbujajo spomine in čustva, je dejal umetnik, ki je ob tem še poudaril, da navdih za svojo umetnost najde med sprehodom po Krasu, med pitjem kavice v tržaškem mestnem jedru ali pa med opazovanjem listja, ki se ga drevje jeseni znebi. Slikarski opus Carla Fontane bo v rastlinjaku parka vile Revoltella na ogled do nedelje, 8. novembra, in sicer vsak dan med 15.30 in 17.30. (sč) glasba - Čezmejni dekliški zbor Krasje nastopil v Brjah pri Ajdovščini Koncert je zazvenel prepričljivo Pod vodstvom Matjaža Ščeka so dekleta izvedla skladbe slovenskih in tujih avtorjev - Zbor je te dni na mednarodnem festivalu v Dubrovniku Čezmejni dekliški zbor Krasje je v nedeljo, 11. oktobra, nastopil v cerkvi sv. Cirila in Metoda na Brjah pri Ajdovščini. Skupaj z mešanim zborom Lipa iz Šempasa je oblikoval popoldanski koncert, ki je v akustični cerkvi zazvenel prepričljivo, številna publika je sprejela glasbeno sporočilo z odobravanjem in iskrenim aplavzom. Zbor Krasje je pod vodstvom dirigenta Matjaža Ščeka izvedel štiri dele iz maše Messe Basse Gabriela Faureja, nato vrsto avtorskih skladb Alessandra Orologia, Marija Kogoja, Mirana Rustje in AljošeTavčarja pa še narodno Ko tičica v priredbi Ignacija Ote, za zaključek pa so dekleta zapela še rock gospel Hold on. Zbor je pri klavirju spremljal Iztok Kocen, pri gospe-lu se mu je pridružil z električno kitaro Jakob Šček. Za dekliški zbor Krasje, ki združuje dekleta z obeh strani nekdanje meje na vzhodnem Krasu in je nastal le pred dobrim letom dni, je nedeljski koncert sodil v sklop intenzivnih priprav na prvo zahtevnejše gostovanje. Slednje pravkar poteka, saj se zbor od včeraj udeležuje mednarodnega zborovskega festivala v Dubrovniku, ki bo potekal do nedelje. Zbor Krasje deluje komaj leto dni, a nastopa prepričljivo šolstvo - DTTZG Žige Zoisa Stekli so stiki z delovnim okoljem Na oddelku za geometre Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa so že začeli uresničevati letošnji projekt stikov z delovnim okoljem, ki je pomembna obogatitev šolske ponudbe. Dijaki letošnjega petega letnika, ki so bili s svojimi sošolci v poletnem času na praksi v Trstu in bližnji okolici, so se ravnokar vrnili s tradicionalne prakse v Ljubljani. Ta izkušnja je zanje priložnost stika s stroko v drugačnem okolju, a tudi spoznavanja mesta, ki je za naše pojmovanje neverjetno mlado in dinamično, v jutranjih urah pa tudi zelo kaotično. V podjetjih so se veliko trudili in naučili, proste ure pa so bile v Ljubljani kar prijetne. Ogledali so si še nekaj primerov sodobne arhitekture in mesto na Metelkovi ter sledili predavanju o krajinski arhitekturi oziroma ureditvi javnih površin v mestih. Prejšnji teden so si dijaki tretjega, četrtega in petega letnika geometrov ogledali cementarno Italcementi v Trstu. Obrat, zgrajen v 50. letih prejšnjega stoletja, uporablja apnenec, ki prihaja z žičnico iz kamnoloma v Ricmanjih, glineni peščenjak iz kamnoloma v sami cementarni in žlindro iz škedenjske železarne. Materiale drobijo v krogličnih mlinih, sušijo, sestavijo primerno zmes in žgejo v vrtilnih pečeh, dolgih 48 m in prevlečenih s šamotno opeko. Ohlajeni klinker spet meljejo v krogličnih mlinih in z različnimi dodatki sestavljajo različne tipe cementa za posamezne uporabe. Zelo zanimiv je bil prikaz kontrole kvalitete proizvodov, skrbi za okolje z urejanjem kamnoloma v Ricmanjih in omejevanjem izpušnih plinov, skrbne uporabe vode in preprečevanja nezgod na delovnem mestu. 1 0 Petek, 23. oktobra 2009 TRST dom glasbe - Vokalno-instrumentalna skupina Vruja Istrski melos Skupina umetelno in dopadljivo prepleta tradicijo s sodobnejšimi glasbenimi prijemi Prirejanje in podajanje ljudske glasbe je zelo zahtevna naloga, saj ob nespornem glasbenem znanju terja spoštovanje do tradicije in odprt odnos do sodobnega sprejemanja glasbe v splošnem. Med temi čermi uspešno in dopadljivo pluje istrska skupina Vruja, ki je pri nas že večkrat nastopila, vodilni član skupine, Marino Kranjac pa je še posebej poznan, ker je sodeloval s tržaškimi folkloristi. V novi zasedbi, ki se oblikovala po odhodih nekaterih članov, se je prijetna vokalno-instrumentalna skupina v petek ponovno predstavila tržaškemu občinstvu, in sicer v bolj komornem okviru Hiše glasbe, kjer redna sre- čanja z ljudsko glasbo prireja folklorni klub Mediterraneo. Šestčlanska skupina, ki prvenstveno izvaja ljudsko glasbo Istre in poje v vseh njenih jezikih (slovenščini, hrvaščini in italijanščini), je tokrat želela predstaviti svojo najnovejšo cd ploščo RujCupinjŽanestra, izvedla pa je tudi več skladb s prejšnje. (bip) Včeraj danes Danes, PETEK, 23. oktobra 2009 SEVERIN Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 18.06 - Dolžina dneva 10.34 - Luna vzide ob 13.04 in zatone ob 21.30. Jutri, SOBOTA, 24. oktobra 2009 RAFAEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj C, zračni tlak 1007,2 mb pada, veter 10 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 83-odstotna, nebo močno poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,9 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 24. oktobra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Trg Cavana 1 (040 300940), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Q Kino AMBASCIATORI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Up«. ARISTON 17.00, 18.45, 21.00 »Lebanon«. CINECITY - 16.30, 20.00, 22.15 »Par-nassus - L'uomo che voleva inganna-re il Diavolo«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Bruno«; 16.00, 18.50, 21.40 »La battaglia dei tre regni«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Oggi sposi«; 16.00, 17.00, 18.05, 19.05, 20.10, 21.10, 22.15 »Up-3D«; 15.50, 18.00, 20.00 »Up«; 22.00 »Bastardi senza gloria«. FELLINI - 16.00 »L'incredibile viaggio della tartaruga«; 17.20, 18.50, 20.30, 22.10 »Basta che funzioni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Lo spazio bianco«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Julie % Julia«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.05, 20.00, 22.00 »Oggi sposi«. KOPER - KOLOSEJ - 18.00, 19.50, 21.40, 23.30 »Nadomestniki«; 16.20, 19.30, 21.50, 0.10 »Počitnice za odrasle«; 17.35 »Bitka za planet Terra-3D«; 15.30, »V višave-3D«; 16.30 »Garfield in festival zabave«; 18.30, 21.20 »Komiki«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Parnassus - L'uomo che voleva ingannare il Diavolo«; Dvorana 2: 16.20, 19.00, 21.40 »La battaglia dei tre regni«; 22.00 »Ba-stardi senza gloria«; Dvorana 3: 16.00, 17.30, 20.30, 22.15 »Bruno«; Dvorana 4: 16.00, 19.00, 22.30 »Up«; 17.30, 20.00 »Baaria«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »La battaglia dei tre regni«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.00 »Up-Digital 3D«; Dvorana 3: 17.30, 20.10, 22.10 »Oggi sposi«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.15 »Bruno«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Julie & Julia«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo danes, 23. oktobra, potekale na naši šoli volitve za obnovo razrednih svetov s pričetkom ob 18. uri. Ob tej priložnosti se bodo starši lahko tudi pogovorili z razredniki. Obenem bo potekalo tudi srečanje za starše 1. razredov. Starši dijakov so naprošeni, da se volitev polnoštevilno udeležijo. RAVNATELJSTVO DPZIO J. ŠTEFANA sporoča staršem dijakov, da bodo v sredo, 28. oktobra, ob 17.15 na sedežu zavoda, (ploščad Canestrini 7), zborovanja za volitve predstavnikov staršev v razredne svete. Srečanju z razredniki in volitvam bodo sledile in- Na konservatoriju Tartini je z odliko in pohvalo diplomirala iz zborovske kompozicije in dirigiranja Tamara Stanese Čestitajo ji člani nekdanje vokalne skupine Musica noster amor 0 Čestitke Dragi BORIS, mama je dokazala, da ljubezen ne pozna meja. Ti pa si se v življenju naučil, da je sreča doma tam, kjer se zanjo borita vsaj dva. Prehodil si pot in dočakal Abrahama. Ostani kakor si, skrben, ljubeč, deloven in pošten gospodar, kar pomeni pravi Božji dar. Pa še tega ne pozabi, da Slovenske si matere sin, ki zaveda se svojih korenin. Srečno, Marica in Anton. Zapojte z nami še enkrat uspavanko, čaše nalijmo si, ker DANA razveselila družino je! Celi družini čestitajo glasbeni prijatelji, ostanimo prijatelji! ¿ft Izleti TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA obvešča, da za tradicionalni izlet olj-karjev, ki se bo odvijal v dneh 28., 29. in 30. oktobra v Lago di Garda in Švico, so na razpolago še zadnji 2 mesti. Cena izleta za vse tri dni (vse vključeno) znaša 280,00 evrov. Za vse dodatne informacije, za podrobni program izleta ter za najhitrejša 2 zamudnika sta na razpolago v jutranjih urah Laura 040-8990103 in Roberta 040-8990108. Obenem prosimo vse že vpisane izletnike, naj poravnajo vpis do najkasneje danes, 23. oktobra. JELINČIČEVA KOČA NA ČRNI PRSTI - Na povabilo Planinskega društva dividualne govorilne ure staršev s posameznimi profesorji. Starši so naprošeni, da se volitev polnoštevilno udeležijo. RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da se je 21. oktobra tajništvo zavoda dokončno preselilo v nov sedež v ulici Weis 15. Obenem obveščamo da bo tajništvo odgovarjalo na novo telefonsko številko: 0405199039. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje izvedenca v komplementarni medicini FRANCA BOŽJAKA ROLEZEN NI PORAZ, TEMVEČ KIICKSPREMEMDI Danes, 23.10. ob 20.uri v Marijinem domu v Rojanu (ul.Cordaroli, 29) KRUT Društvo slovenskih upokojencev za Goriško Društvo slovenskih upokojencev v Trstu VABIJO NA SREČANJE MALI PRINC " v znamenju medgeneracijskega sodelovanja" Koncertna predstava nedelja, 25. oktobra ob 17.uri v Kulturnem domu v Gorici Ob tej priložnosti bo prirejen spoznavalni izlet v Oglej. NUDIMO GRADBENO-OBRTNI-ŠKA, PLESKARSKA DELA IN KNAUF. Dolgoletna tradicija in garancija. Janmont d.o.o. 00386(0)5-7686240, 00386(0)-41617838. PART-TIME ZAPOSLIMO OSEBE z izkušnjami ter veseljem do dela z malimi otroki. Življenjepis na odg.otroci@gmail.com / Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst vabi na 6. REVIJO CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV OPENSKE DEKANIJE jutri - v soboto, 24. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Boljuncu. DRUŠTVO ZA UMETNOST v sodelovanju z Zadrugo Naš Kras in ob podpori Finančne družbe KB1909 in Zadružne kraške banke, vabi v DANES, 23. oktobra, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje razstave Soucfi2I)f)9 Razstavljajo Jana Pečar, Luisa Tomasetig, Tanja Kralj, Rado Jagodic, Ivan Žerjal in Robi Jakomin. Dela bo predstavil Štefan Turk. Glasbena kulisa: Andrejka Možina in Gorazd Pintar. Podbrdo organizira SPDT v soboto, 24. oktobra, avtobusni izlet v Baško grapo. Pred 50. leti je P.D. Podbrdo prevzelo upravljanje planinskega doma na Črni prsti, ki je poimenovan po Zorku Jelinčiču. Za kočo je prej skrbelo naše društvo. Spoznali bomo posebnosti in slikovitost vasi in zaselkov po pobočjih nad ozko dolino. V popoldanskih urah se bomo udeležili spominske svečanosti. Prijave sprejema Livio, tel. št.: 040-220155. Odhod avtobusa s Trga Oberdan ob 7.30 oz. s Trga v Sesljanu ob 7.45. KRUT, v sklopu prireditve Starosta Mali Princ, vabi v nedeljo, 25. oktobra, na izlet z vodenim ogledom bazilike in arheološkega območja v Ogleju in na popoldansko koncertno predstavo v goriškem Kulturnem domu. Podrobnejše informacije in vpisovanja na sedežu krožka, Ul. Cicerone št. 8, Trst, tel. št.: 040-360072. SŠKDTIMAVA, ŠKD CEROVLJE-MAV-HINJE INTD BREST iz Brestovice organizirajo v nedeljo, 25. oktobra, čez-mejni pohod po sledeh soške fronte, v okolico Grmade. Zbirališče je ob 8.15, start pohoda pa ob 9. uri izpred vaške šole v Brestovici. Udeležencem sta na voljo dve možni progi, krajša (9,5 km) in daljša (13,5 km) ter ogled Grofove jame in jame Pejce. Sledi kosilo in družabne igre. Toplo vabljeni. S Poslovni oglasi PODARIM dve mali mucki, stari dva meseca. Tel. št.: 347-4164957 ali 3480937701. Id Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel.: 040-299442. JOŠKO IN LJUBA COLJA sta odprla osmico v Samatorci št. 21. Tel. 040 -229326. KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah na št. 133 odprla osmico. Toplo vabljeni. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 3. Tel. 040-327240. Ei Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM UŠAJ j e odprt v Nabrežini št. 8 od petka do vključno ponedeljka. 339-2241221 Loterija 22. oktobra 2009 Bari 51 67 77 65 83 Cagliari 58 23 59 9 51 Firence 16 42 45 61 32 Genova 8 17 68 56 48 Milan 85 8 20 73 69 Neapelj 85 34 36 40 1 Palermo 21 5 49 63 77 Rim 12 44 72 85 58 Turin 42 24 16 34 68 Benetke 22 21 8 59 39 Nazionale 39 27 81 90 80 0 Mali oglasi IŠČEM DELO kot varuška, nudim lahko tudi pomoč pri učenju in pisanju domačih nalog. Tel. št.: 347-5142426. IŠČEM DELO 24 ur dnevno, za nego starejše osebe. Tel. 329-6055490. KOTALKE znamke rollerblade z štirimi plastičnimi kolesci, št. 42, v zelo dobrem stanju, podarim. Tel. 040208989 ali 348-4462664. Super Enalotto Št. 127 29 33 34 64 65 87 jolly 37 Nagradni sklad 3.780.616,52 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 75.697.178,88 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 3 dobitniki s 5 točkami 189.030,83 € 1.292 dobitnikov s 4 točkami 438,92 € 51.062 dobitnikov s 3 točkami 22,21 € Superstar 42 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 5 dobitnika s 4 točkami 43.892,00 € 217 dobitnikov s 3 točkami 2.221,00 € 3.867 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 24.861 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 59.681 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € TRST DANES - PETEK, 23. OKTOBRA OB 17.00 - NARODNI DOM -TRST, UL. FILZI 14 PSIHOANALITIČNI MLEJDOSHOP Sodelujejo: Pavel Fonda, Hektor Jogan, Breda Kozina, Veronika Lokar, Suzana Pertot,Vlasta Polojaz PSIHOamUTtČM KVUVRM FORUM VSI TOPLO VABLJENI! ÜK Obvestila ŽIVIJO 50-LETNIKI! Pozor, vsi rojeni v letu 1959 - od Krasa do Brega, Trsta ter vse do Milj in še dlje... - se dobimo v soboto, 7. novembra, zvečer v znani gostilni na Krasu, da proslavimo naše srečanje z Abrahamom. Poskrbljeno bo za dobro voljo, zabavo in tudi ples! Pridružite se nam, ne bo vam žal!! Za vse podrobnejše informacije lahko pokličete - Danjel: 333-7410475, Loredana: 329-8552014 (v večernih urah), Jožko: 348-9001666, tnica: 040-368430. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se do konca oktobra nadaljuje vpisovanje na tečaje pilates vadbe, ki potekajo na sedežu društva ob večernih urah ob ponedeljkih in četrtkih. Za vpis in pojasnila 040-327327, 340-4835610 (tnica) 040-327062, 328-2767663 (Norma) v večernih urah. JUS NABREŽINA vabi člane, da se udeležijo vzdrževalnega čiščenja Brščic. Zbirališče »Za vodico«. Čiščenje se bo vršilo vsako soboto od 9. ure dalje. Odpade v primeru slabega vremena. Vsakdo naj s seboj prinese tudi potrebno orodje. ANGLEŠČINA - SKLAD MITJA ČUK prireja intenzivne jezikovne tečaje ob koncih tedna. Prvo srečanje - Pregled angleških časov - danes, 23. in v soboto, 24. oktobra. Informacije in predvpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Op-čine; tel. 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. FUNDACIJA ELIC- SINTESI Umetnostna šola za otroke vabi na umetniške delavnice v trgovskem centru Le lorri d'Europa v dneh 23., 24. in 25. oktobra v popoldanskih urah, ki bodo v 2. nadstropju (ob stopnišču). Vabljeni! Za informacije pokliči 040-55273 ali 3334784293. MLADINSKI KROŽEK V DOLINI prireja v svojih prostorih vsak petek med 16. in 18. uro družabnost za osnovnošolce in nižje srednješolce. Pomagali ti bomo pri pisanju domačih nalog, če ti le-te povzročajo težave, gotovo pa nam bo ostalo tudi časa, da se skupaj zabavamo in igramo s prijatelji. Začetek danes, 23. oktobra. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'albero azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju iv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 starosti. Delavnice predvidene v naslednji tednih so: 28. oktobra: »Ondina radovedna nogavička«, »londone vijugasti karton«; 23. in 30. oktobra: »lina simpatična nogavička«, »Nelo znani čopič«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. PRAVLJIČNE LUTKOVNE URICE za otroke iz vrtca: vabljeni vsako soboto od 10. do 11. ure v Finžgarjev dom na Opči-nah. Vodi Urška Šinigoj. Za informacije: 340-2449425. RAZSTAVA DEL GOJENCEV (mladih in odraslih) umetniške šole icuola iupe-riore d'trte Fundacije Magna Fraterni-tas Universalis v dneh 23., 24. in 25. oktobra v 2. nadstropju trgovskega centra Le Torri d'Europa; otvoritev v petek, 23. oktobra, ob 19.00 uri. Za informacije 040-55273 ali 333-4784293. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vljudno vabi na javni sestanek »iplošna varianta št. 118 regulacijske načrta«, ki bo danes, 23. oktobra, ob 19. uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke (Ul. Ricreatorio 2) na Opčinah. DRUŠTVO UPORABNIKOV Linuxa LUGTrieste prireja predavanja v okviru »Linux Day« na osrednji tržaški univerzi v stavbi H3 v soboto, 24. oktobra, od 9. do 18. ure. Predavanja bodo na temo odprtega programja in operativnega sistema Linux. Več informacij na strani trieste.linux.it. Vabljeni! S.K.D. SLAVKO ŠKAMPERLE Vas letošnje šolsko leto prvič vabi na pravljično uro in likovni kotiček: »irečna iuzana«, avtor Matt Buckingham. Pravljica je pri- merna za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole. Vabljeni v soboto, 24. oktobra, ob 11.40, v društvene prostore na štadjon 1. Maj. Ne pozabi: s seboj pri-nesi staro cd zgoščenko. SKD LIPA iz Bazovice vabi na »Pot pastirskih hišic« v soboto, 24. oktobra, ob 20.30 v bazovskem domu predstavitev poti in ogled filma »Pastirske hišice na Krasu«. V nedeljo, 25. oktobra, pohod in ogled pastirskih hišic v okolici Lokve. Zbirališče pri jami Vileni-ci ob 13.30. Predstavitev in pohod bo vodil Boris Čok. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77, v soboto, 24. oktobra, ob 15.30 tekmovanje v risanju ter ob 16.30 predvajanje risanke (v ital. jeziku) Madagaskar 2, ki sta namenjena otrokom, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče v treh občinah (info: torek in četrtek, od 16.00 do 19.00 na tel. št.: 040/2028028). SZSO vabi vse voditelje in pripravnike na »Dan voditelja« v nedeljo, 25. oktobra, v Marijanišče na Opčine. Zbiranje ob 10.40 pred opensko cerkvijo, po sv. maši bo sledil program na temo »Kaj pomeni skupnost voditeljev in kako mora delovati«. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 13.30 iz Pa-drič odhod avtobusa za nastop v Celovcu. V torek, 27. oktobra, ob 20.45 bo redna pevska vaja. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 26. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na predstavitev fotomonografije o Alojzu Rebuli. Biografija v slikah/Biografija per immagini. Sodelujeta urednica dela Alice Zen in avtor spremne besede prof. Miran Košuta. Začetek ob 20.30. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo od 26. oktobra do 25. novembra potekala vpisovanja za sodelovanje na Božičnem sejmu 2009, ki se bo letos odvijal od 4. do 8. decembra na parkirišču Kulturnega večnamenskega centra v Boljun-cu. Prijavnice in pravilnik dobite na spletni strani občine Dolina ali direktno v uradu za Trgovino ob torkih, sredah in četrtkih od 9.00 do 12.00 ure. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA obvešča člane Deželnega sveta SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 26. oktobra, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju v Slovenskem kulturnem centru v Špetru (Ul. Alpe Adria 67a). TEČAJI ZA ODBORNIKE in člane v organizaciji ZSKD in SDZPI bodo potekali v Trstu po naslednjem vrstnem redu: informatika 26. oktobra in 2. novembra. Tečaji bodo potekali na sedežu Zavoda v Trstu (Ul. Ginnastica 72), tel. 040-566360, od 19. do 21. ure, razen fiskalne zakonodaje, ki bo potekal na sredo od 18. do 20. ure. Vpisnino je potrebno poravnati pred začetkom tečaja. ŽUPNIJE BORŠT - BOLJUNEC - DOLINA vabijo v sredo, 28. oktobra, ob 20. uri v Mladinski Dom v Boljunec na srečanje z misijonsko skupino iz Pivke. Predstavili nam bodo njihovo delovanje in diapozitive o misijonih v Vietnamu. KRUT vabi na tečaj »Ohranjanje zdravja z naravnimi metodami« predviden v sredo, 28. oktobra, ob 19.30. Obenem sporoča, da bo tečaj 2. stopnje začel 4. novembra, ob 17.45 in tečaj 3. stopnje 28. oktobra, ob 17.30. Prosimo potrdite prisotnost! Vse informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone št. 8b, tel. št.: 040-360072. UPRAVA OBČINE DOLINA bo kot vsako leto ob priliki 1. novembra, položila venec na občinski spomenik padlim v Spominskem parku v Dolini v sredo, 28. oktobra, ob 15. uri skupaj z delegacijo občin Kopra in Pirana. Ob priložnostni misli Županje Fulvije Premolin bo zraven tudi partizanska pesem v izvedbi MoPZ Upokojencev iz Brega pod vodstvom Manuela Purgerja. Zbirno mesto: ob 14.45 pred Županstvom. Delegacija tržaških Županov in Predsednice Pokrajine Trst pa bo polagala vence na spomenike padlim v soboto, 31. oktobra, s pričetkom ob 9. uri v Nabreži-ni pred Županstvom. Predvidoma bo omenjena delegacija v občinskem parku v Dolini pribl. med 11. in 11.30 uro. AŠD SK BRDINA v sodelovanju s smučarsko komisijo pri ZSŠDI, vabi na predstavitev nove elanove smučarske opreme za sezono 2009/2010, ki bo v četrtek, 29. oktobra, ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah, Proseška ulica 109. Vabljeni!!! SKD V. VODNIK vabi v petek, 30. oktobra, ob 20.30 na predstavitev 12. številke zbornika Brazde s Trmuna (Istrska poroka). Nastopili bodo člani študijskega krožka Beseda slovenske Istre, pripovedovalca Istrskih štorij in člani kulturnega društva Šavrini in anka Ša-vrinke iz Gračišča z godci. Ob predstavitvi še dve razstavi. JUS MEDJAVAS obvešča, da sprejema prošnje za sečnjo drvi do sobote, 31. oktobra. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 31. oktobra, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini. Ples ob zvokih Dua Melody. TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli sestanki po družinah. Na Opčinah: vsako soboto od 17.30 do 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah (info: 3771174411 - Martina); na Kontovelu in Proseku: vsako soboto od 15.00 do 16.00 v telovadnici na Kontovelu (info: 3472735272 - Karin); v Križu: vsak petek od 15.30 do 17.00 (info: 3349309930 - Jakob); v Saležu: vsak torek od 17.00 do 18.00 v knjižnici v Saležu (info: 3408940225 - Madalena). AŠZ SLOGA obvešča, da bo potekal tečaj motorike pod vodstvom prof. Dra-siča ob torkih in četrtkih od 16. do 17. ure v telovadnici srednje šole na Op-činah. AŠZ SLOGA obvešča, da potekajo treningi odbojke za začetnice in začetnike (letniki '98, '99, '00) ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18. ure v občinski telovadnici v Repnu. KRUT, obvešča, da bo začetni tečaj delavnice Bachovi cveti v četrtek, 4. novembra, od 16.00 do 17.30. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072. SK DEVIN prireja sejem rabljene športne opreme od 4. do 29. novembra v Se-sljanu 41/d. Zbiranje 4. in 5. novembra, prodaja od 7. do 29. novembra, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.00. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS ob priliki praznovanja sv. Martina, namerava organizirati v sodelovanju z vaškimi organizacijami razstavo starega kmečkega orodja. Kdor bi rad pripomogel obogatiti razstavo starih predmetov naj se javi v uradu Rajonskega sveta (Prosek 159). KRUT vabi vse tečajnike, ki so opravili Reiki 1. stopnje na tečaj 2. stopnje, ki se bo odvijal na sedežu 7. in 8. novembra 2009. Zahtevan je predhodni razgovor s predavateljico! Zainteresirani dobijo vse dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040-360072. LETNIKI 1974 so vabljeni na večerjo 35. letnikov, v soboto, 7. novembra, v Repen pri Križmanu, ob 20. uri. Javite se na mail: vecerja74@gmail.com najkasneje do 2. novembra. KRUT obvešča, da 12. novembra steče začetni ciklus Psihomotorike. Istočasno seznanja, da se ob četrtkih odvijajo srečanja nadaljevalnega tečaja. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040-360072. SKD SLAVEC Ricmanje-Log prireja v soboto, 14. novembra, ob 19. uri družabni večer. Postregli vam bomo z okusno večerjo, prijetno glasbo v živo in smehom. Za informacije in prijave: 3474481432 (v večernih urah). ŠPANŠČINA - SKLAD MITJA ČUK prireja intenzivne tečaje ob koncih tedna. Prvo srečanje jezika - »Fin de semana espanol« - Tečaj španščine s kulinaričnim kotičkom - 14. in 15. novembra. Informacije in predvpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine; tel. 040- 212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure od ponedeljka do petka od 10.00 do 14.00. 40-LETNIKI pozor, pozor!! Dne 21. novembra, ob 20. uri bomo praznovali svojo obletnico na skupni večerji. Pridi tudi ti! Smeha, plesa in zabave ne bo manjkalo. Informacije: Martina (tel.: 335-6228630) in Emanuela (tel.347-5710673) od 20. do 21. ure. Rezervacije in plačilo sprejemamo do vključno 15. novembra. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na podelitev priznanj 4. Natečaja za zborovske skladbe za nagrado Ignacij Ota v petek, 20. novembra, ob 18. uri v Narodni dom v Trst (ul. Filzi 14). PRI SKLADU MITJA ČUK - Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob petkih ob 19. uri začetniki, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. Informacije in predvpisi tel. št. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za predstavitev prošenj za dodelitev prispevka k znižanju cene goriva za stanovanjsko gretje na goratih področjih za leto 2007 in/ali 2008. Bivajoči v Občini Repentabor, ki izpolnjujejo pogoje predvidene v razpisu, lahko predstavijo prošnjo na posebnem obrazcu razpoložljivem v občinskem tajništvu. Rok za predstavitev prošenj na tržaško pokrajino zapade 30. novembra 2009. 0 Prireditve DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 26. oktobra, OB 20.30 v Peterlinovo dvorano, Donizet-tijeva 3, na predstavitev fotomonografije o Alojzu Rebuli. Biografija v slikah/Biografija per immagini. Sodelujeta urednica dela Alice Zen in avtor spremne besede prof. Miran Košuta. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje priznanega poznavalca komplementarne medicine Franca Božjaka na temo »Bolezen ni poraz, temveč klic k spremembi«. Predavanje bo v Marijinem domu v Ro-janu (Ul.Cordaroli, 29) danes, 23. oktobra, ob 20. uri. KONS - DRUŠTVO ZA UMETNOST v sodelovanju z Zadrugo Naš Kras in ob podpori Finančne družbe KB 1909 in Zadružne kraške banke, vabi danes, 23. oktobra, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje razstave Sorica 2009. Razstavljajo Jana Pečar, Luisa Tomase-tig, Tanja Kralj, Rado Jagodic, Ivan Zer-jal in Robi Jakomin. Dela bo predstavil umetnostni kritik Štefan Turk. Za glasbeno kuliso bosta poskrbela Andrejka Možina in Gorazd Pintar. PSIHOANALITIČNI KULTURNI FORUM vabi na okroglo mizo »Psihoanalitični kalejdoskop - doprinos psihoanalize k psihoterapiji, znanosti in umetnosti. Pri okrogli mizi sodelujejo: Pavel Fonda, Hektor Jogan, Breda Kozina, Veronika Lokar, Suzana Pertot, Vlasta Polojaz. Srečanje bo danes, 23. oktobra, ob 17. uri v mali dvorani Narodnega doma, Ul. Filzi 14. Toplo vabljeni! SKD PRIMOREC vabi na otroško glasbeno igro Mavrična ribica v izvedbi Otroške dramske skupine Slovenec danes, 23. oktobra, ob 18.30 v Ljudski dom v Trebče. V BAMBIČEVI GALERIJI bo do danes, 23. oktobra, na ogled razstava akvarelov Andreja Kosiča »Veličastni jesenski Kras«. Urnik: od ponedeljka do petka med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro. 1. ZBOROVSKA REVIJA SAKRALNE GLASBE MONTUZZA »In Christo per Mariam« v organizaciji zbora »Capel-la Corale dei Frati Cappuccini« v cerkvi »SantApollinare Montuzza« se bo nadaljevala 24. in 31. oktobra, vedno s pričetkom ob 20.30. Vse potrebne informacije na tel. št. 340-3138982. V DOMU JAKOBA UKMARJA v Šked-nju bodo v soboto, 24. oktobra, ob 20.30 nastopili trio Marko Manin in otroški zbor A.M. Slomšek iz Bazovice. Vljudno vabljeni! ZCPZ - TRST vabi na 7. Revijo cerkvenih pevskih zborov openske dekanije, ki bo v soboto, 24. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Boljuncu. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v nedeljo, 25. oktobra, ob 18. uri v Finžgarjev dom na Opčine. Za otroke in vse, Petek, 23. oktobra 2009 ki imajo otroško srce, bo na sporedu igra Mary Poppins v izvedbi slovenskega odra. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi na zabavno predstavo »Imate kaj za prijaviti?«. Predstavo prireja gledališka skupina skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana, v nedeljo, 25. oktobra, ob 17. uri v društveni dvorani. Besedilo in režija Ruggero Pag-hi. Sodelujoči: D. Konestabo, L. Pir-jevec, P. Rotter, E. Jeličič, N. Celar, C. Poletti, M. Maurel, R. Paghi, tehnika A. Cebroni in F. Berne. SKD SLOVENEC IN SEKCIJA VZPI-AN-PI IZ BORŠTA IN ZABREŽCA vabita v nedeljo, 25. oktobra, ob 14.30 na pokopališče v Boršt na »Spominsko svečanost ob 60. letnici postavitve spomenika NOB. Spored: ob 14.30 zbirno mesto na »Solnah« in nato sprevod do pokopališča; polaganje vencev; govor dolinske županje Fulvie Premolin; govor zgodovinarja Boruta Klabjana; učenci COŠ F. Venturini Boršt-Bolju-nec-Pesek; Mepz Slovenec-Slavec; Pihalni orkester Breg. V primeru slabega vremena bo svečanost v srenjski hiši v Borštu. SLOMŠKOVO DRUŠTVO IZ KRIŽA v sodelovanju z Ribiškim muzejem Tržaškega Primorja vabi na večer na temo »Izvirni slovenski obmorski ribiči«. Predaval bo inž. Franko Košuta v petek, 30. oktobra, ob 20. uri v Slomškovem domu v Križu. Prispevki Popravek: Ob 3. obletnici smrti Milkota Trampusa daruje družina 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na pokojne Heleno Sedmak, Albina Tenceja in Slavkota Košuto darujeta Jolanda in Srečko Tretjak-Bibc 50,00 evrov za Ribiški muzej v Križu. V spomin na dragega moža Steliota Ker-maca daruje žena Palmira 100,00 evrov za GD Prosek. V spomin na Stelia Krmaca darujeta Marija in Anita s Palacina 20,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Ob 8. obletnici smrti našega Sergija Cibica daruje družina 20,00 evrov za F.C. Primorje. V spomin na dragega Steliota Kermaca daruje žena Palmira 100,00 evrov za F.C. Primorje. 23.10.1989 23.10.2009 Močnejša kot smrt je ljubezen. Anica Raubar Milič 20 let si naš angel. Vsi iz Zagradca Maša zadušnica bo danes od 16.00 na Repentabru. Ljubezen ne pozna meja, a to kar najbolj manjka, je tvoja toplina. Tvoji dragi Ob boleči izgubi mame MILICE izrekamo naši dragi pevovodkinji Anastasiji in svojcem občuteno so-žalje pevci MVS Lipa Ob izgubi drage Milice Purič izražamo Pinotu, Anastasiji in sorodnikom iskreno sožalje. Odbor KD Lipa in MePZ Lipa Ob prezgodnji izgubi drage mame Milice izrekata Anastasiji Purič iskreno sožalje MoPZ in KD Valentin Vodnik 12 Petek, 23. oktobra 2009 KULTURA / naš intervju - Tržaška violinistka Verena Rojc Če igraš violino v milanski Scali in nad tabo pleše Roberto Bolle ... 24-letna violinistka je bila že drugič sprejeta v simfonični orkester gledališča Teatro alla Scala Verena pravi, da so se ji lani, ko je prvič stopila na milanski oder, tresla kolena. Kajti tisti oder ni bil »navaden« oder: na njegovih deskah in v orkestru pod njim so ustvarjali zgodovino klasične glasbe. Gledališče se namreč imenuje Teatro alla Scala, odprli pa so ga davnega leta 1778. Verena Rojc je prvič stopila na tisti oder natanko dvesto dvajset let pozneje, to je lani, ko je s svojo violino sodelovala na avdiciji za tamkajšnjo akademijo. »Mesto v orkestru si priigraš v desetih minutah: v tem omejenem času moraš pokazati, koliko veljaš, o tvoji usodi pa odločajo koncertni mojstri, ki te poslušajo.« Verenina izvedba jih je očitno prepričala in to dve leti zapored: tudi letos je uspešno opravila avdicijo in bila sprejeta v simfonični orkester kot prva drugih violin, ki velja za eno glavnih orkestrskih vlog. Akademija milanske Scale prireja namreč vsakoletne razpise za člane orkestra, baleta, scenografe ali mojstre luči. Kdor uspešno opravi avdicijo, dobi enoletno honorarno pogodbo, zaposlitev pa je omejena na posamezne projekte. Verena je na primer preživela v Milanu septembrske dni, ko so v Scali uprizorili balet Sen kresne noči; Verena je igrala violino, na odru pa je v glavni vlogi plesal sloviti (in šarmantni) Roberto Bolle! Z orkestrom je nastopila tudi v Turinu, kjer je koncert posnela državna postaja Radio 3. Kako pa poteka njeno življenje v Scali? »Tu vadim približno šest ur dnevno, sledim individualnim lekcijam koncertnih mojstrov - prvih violin -Francesca Manara in Francesca De Angelisa ter seveda koncertiram.« Zenska radovednost je narekovala vprašanje, ali koncertna oblačila nudi Scala. »Obleke lahko vsak izbira in kupuje po lastnem okusu, obvezno pa morajo biti elegantne in črne barve. Obleka ti mora seveda tudi omogočiti, da nemoteno igraš, zato izbiram take, v katerih sem komod.« Verena je violino prvič dobila v roke, ko je bila stara osem let. »Oče mi je predlagal, da bi študirala violino in ta inštrument sem takoj vzljubila.« Verenin oče je pianist, kot sama pravi pa je ni nikoli zamikalo, da bi svojo violino zamenjala za njegov klavir. Njen prvi učitelj je bil priznani pedagog prof. Bruno Polli in Verena je bila Mogočna dvorana milanske Scale, v kateri je že večkrat nastopila tudi slovenska violinistka Verena Rojc foto marco brescia n kroma njegova poslednja gojenka. Pri enaindvajsetih letih je z odliko diplomirala na tržaškem konservatoriju Tartini v razredu prof. Massima Bellija; letos poleti je pri njem tudi z odliko in pohvalo zaključila dveletni violinski visokošolski študij. Verena vadi tudi osem ur dnevno, izpopolnjevala pa se je že na številnih mojstrskih tečajih in tako imenovanih masterclassih. Z vztrajnostjo je v teh šestnajstih letih posegla po številnih nagradah. Leta 2000 je na primer prejela zlato plaketo Občine Trst kot najboljša študentka violine na tržaškem kon-servatoriju. Zelo ponosna je na prvo nagrado, ki jo je leta 2001 osvojila na violinskem natečaju v Vittoriu Venetu, to pa zato, »ker gre za pomemben natečaj z zelo kvalitetno komisijo, v kateri sta bila Giulio Franzetti in Piero Toso«. Verena danes poučuje violino na podružnicah Glasbene matice v Doberdobu in Špetru ter sodeluje s številnimi orkestri. Med njimi je tudi operno gledališče Verdi, kjer je lani opravila natečaj in dosegla habilitacijo, s katero lahko sedaj igra v tržaški operni hiši. Ima štiriindvajsetletna violinistka še kako skrito željo? »Zadovoljna sem, da sem stopila na oder milanske Scale, o vstopu v njen simfonični orkester pa za zdaj le razmišljam. Nivo, ki ga tam zahtevajo, je res izredno visok: hvala bogu, saj je to eden najpomembnejših svetovnih orkestrov! Na splošno je kvaliteta italijanskih orkestrov in gledališč danes višja kot nekoč. Kljub temu pa jim država ukinja prispevke: rada bi, da država ne bi podpirala samo Scale ali gledališča Santa Cecilia, temveč vsa gledališča, med katerimi je seveda tu- di naše Slovensko stalno gledališče. Danes je moja želja predvsem ta, da bi država nehala ukinjati prispevke za kulturno delovanje.« Poljanka Dolhar Denis Novato na televiziji in v živo Kdor je zamudil lanski koncert, ki ga je Denis Novato priredil ob 20-letnici igranja in na katerem je njegova harmonika vzpostavila dialog z najrazličnejšimi zvrstmi glasbe, si bo lahko ogledal ponovitev oddaje, ki je nastala ob dogodku, v ponedeljek, 27. oktobra ob 13.40 na prvem programu slovenske televizije. Ekipa SLO 1 je namreč dokumentirala pestro in praznično vzdušje tistega večera, ko so na oder med drugimi stopili Oliver Dragojevic, Darja Švajger, Alpski kvintet, Hrušiški fantje in Boris Kobal. Ker pa je poslušanje koncerta v živo še lepše doživetje, se bodo ljubitelji harmonike kmalu lahko udeležili dveh koncertov, ki jih bo Denis Novato izvedel v domačem okolju. 22. novembra bo v Zgoniku zaživel praznik z naslovom Denis Novato in muzikantje Evrope,. 6. decembra pa bo tržaški harmonikar nastopil v Kosovelovem domu v Sežani. Do konca leta bo Novato igral predvsem na balkanskih in avstrijskih odrih, kjer bo v prihodnjih mesecih predstavil tudi svojo novo cd-ploščo. (ROP) Rupel ponovno v vlogi pisatelja V biografiji Dimitrija Rupla ni nikoli umanjkal podatek, da ni zavezan le politiki, temveč kot pisatelj tudi literaturi. Toda od izida njegovega zadnjega literarnega dela je minilo že skoraj 20 let, zdaj pa, ko ima več časa, kot je Rupel povedal na novinarski konferenci, se med bralce vrača s političnim trilerjem Predsednik ali Tako, kot je bilo.V ljubljanski knjigarni založbe Vale-Novak, ki je Ruplov roman tudi izdala, se je nabralo lepo število predstavnikov medijev, ki so budno spremljali vsak Ruplov premik. Tik pred začetkom predstavitve knjige je prispel tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je bil tako eden prvih, kateremu je Rupel namenil knjigo s posvetilom. Direktor založbe Vale-Novak, Luka Novak je za uvod povedal, da Ruplov opus obsega 10 romanov in več dram. Po dveh desetletjih leposlovnega zatišja je Rupel po Novakovi presoji napisal »izjemen političen triler«, ki premore visoko literarno vrednost. Roman je fikcija na podlagi zgodovinskih dejstev, a ključ je težko najti. (STA) opčine - Razstava v Bambičevi galeriji Kosičev Veličastni jesenski čas Za umetnika, ki se že več kot petdeset let posveča likovnemu izražanju, je osnovni ustvarjalni vzgib navezanost na naravno okolje V Bambičevi galeriji na Opči-nah se zaključuje slikarska razstava akvarelov goriškega mojstra Andreja Kosiča z naslovom Veličastni jesenski čas. Intimno sozvočje z naravnim okoljem predstavlja osnovni ustvarjalni vzgib, ki spremlja zdaj že preko petdeset let predanosti likovnemu izražanju Andreja Kosiča. Prirojeni talent je umetnik, po rodu iz Rupe, vztrajno gojil tudi v nelahkih časih po drugi svetovni vojni, ko je za preživetje vzporedno bil zaposlen še v trgovskem poklicu. Naravne lepote kraja, v katerem je doraščal in nenazadnje bogata kulturna dediščina Posočja na slikarskem področju, so predstavljali posrečen splet okoliščin, ki so omogočile razvoj in ustvarjalno rast cenjenega umetnika. Ze v šolskih klopeh je prišel do izraza njegov posluh do likovnega izražanja in njegovi učitelji so ga znali primerno spodbuditi, da je po slikarskem tečaju v zavodu Notre Dame nadaljeval na goriški šoli za umetnost, ki jo je takrat vodil priznani slikar Leopold Perko. Redno je gojil stike s številnimi umetniki in zahajal v njihove ateljeje ter si pridobil tako snove izkušnje. Andrej Kosič se je intenzivno posvečal ustvarjanju, predvsem sli- karstvu, nenehno je kakovostno rastel in se dosledno razvijal, a ostal vselej zavezan figuraliki, želji po likovni pripovedi in izpovedi. Osnovni ustvarjalni vzgib črpa umetnik vselej iz stika z naravo in sočlovekom. Njegovi prikazi se res opirajo na zunanji videz, vendar s širokim razponom notranjega, intimnega podoživljanja. Njegove slike preveva poseben sij, zakar že ob prvem pogledu zaslutimo poduhovljenost interpretacije. Njegova občutljiva slikarska duša se najpopolneje izraža prav preko žarečih, svetlih in pestrih barv, ki so ga iz gostejših nanosov tehnike na olje zanesljivo vodile v pretanjenost akvarela, la-zurnih gibkih in hkrati mehkih potez, ki opevajo mogočnost svetlobe in danost življenja. Akvareli na ogled na razstavi so iz zadnjega ustvarjalnega obdobja. Označuje jih izbira podolgovatega vodoravnega formata, zakar postanejo posamezni krajinski izseki prave vedute. Raztegnjeni pogledi na travnike, jase, gozdiče vsakič drugače zaživijo v siju žarečih barv in njihovih nežnih, čeprav živahnih kombinacij. Voljnost mehke vpojne podlage in reliefno izstopajoče teksture akvarelnega papirja dajeta obenem občutek čvrstosti zavoljo zadrževanja barvnih prelivov, ki jih spretna umetnikova roka vešče oblikuje, da pridobijo zaželjeno obliko. Veličastni jesenski čas nas privabi s paleto toplih barv, rumene, oranžne, rdeče in njihovih raznoterih odtenkov, le pozorno oko bo v objemu hvalnice naravni lepoti opazil sivino, dasiravno z modrim odsevom prerezanih dreves. Umetnikova pozitivna naravnanost ne prezira bolečih preizkušenj, ki jih zasledimo tako v naravnem okolju kot v vsakodnevnem soočanju človeka s trpljenjem. Čeprav je ta problematika bolj občutena v ciklusu nabožnih motivov in ciklusu Nedorečeno, je prisotna tudi v novejših delih. Poetika v interpretaciji in sposobnost sočutja, ki se preko ustvarjalnega procesa preobrazi v sposobnost vzbujanja emocij v gledalcu, zaživi kot najplemenitejši vidik umetniškega dela, ki nam zaupno priča o veličastju in nam s svojo lepoto ogreje dušo. Jasna Merku / ŠPORT Petek, 23. oktobra 2009 13 slovaška - Včeraj se je začelo dvodnevno srečanje obrambnih ministrov zavezništva Rasmussen: Afganistan največji izziv za Nato doslej Na sestanku sicer ne bodo sprejeli konkretnih odločitev glede bodočega delovanja jedrska politika Izrael in Iran po 30 letih • v I • prvič skupaj TEL AVIV - Predstavnika Izraela in Irana sta se prejšnji mesec v Kairu udeležila pogovorov o jedrski politiki na Bližnjem vzhodu, je včeraj sporočil Izrael. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je to prvič po islamski revoluciji v Iranu leta 1979, da sta se tovrstnega srečanja udeležila predstavnika obeh držav. Iran je pogovore z Izraelom že zanikal. Izrael in Iran sta se udeležila skupščine, ki jo je organizirala mednarodna komisija za neširjenje jedrskega orožja in razorože-vanje, je včeraj potrdila tiskovna predstavnica izraelske komisije za jedrsko energijo Jael Doron. Je pa poudarila, da se predstavnika obeh držav na srečanju septembra v Kairu nista pogovarjala med seboj. Po pisanju včerajšnje izdaje izraelskega dnevnika Haarec so na srečanju, ki je 29. in 30. septembra potekalo pod pokroviteljstvom Avstralije, sodelovali še predstavniki Arabske lige, Jordanije, Egipta, Turčije, EU in ZDA. Izraelka Meirav Zafary-Odiz in iranski predstavnik pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) Ali Ašgar Soltanijeh sta se večkrat sešla z drugimi predstavniki. Na skupščini so razpravljali o možnosti, da bi Bližnji vzhod razglasili za območje brez jedrskega orožja in preprečili širjenje jedrskega orožja. Iranska organizacija za jedrsko energijo je navedbe izraelske strani, da so se izraelski in iranski predstavniki pogovarjali o jedrskih vprašanjih, zanikala, je na svoji spletni strani objavila iranska državna televizija. "Ta laž je del psihološke operacije, ki naj bi vplivala na uspeh iranske diplomacije na srečanjih v Ženevi in na Dunaju," je poudaril tiskovni predstavnik iranske organizacije za jedrsko energijo Ali Širzadian. (STA) Anders Fogh Rasmussen ansa BRATISLAVA - V Bratislavi se je včeraj začelo dvodnevno srečanje obrambnih ministrov Nata. Na njem naj ne bi sprejeli nobenih konkretnih odločitev glede prihodnjega delovanja v Afganistanu, ki je, kot je pred srečanjem dejal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen, najbolj kompleksen izziv doslej. "Afganistan je najbolj kompleksen izziv za Nato doslej," je pred srečanjem na Slovaškem dejal Rasmussen. Poudaril je, da mora zavezništvo ostati v državi, da ta ne bi znova postala poligon teroristov Al Kaide. Dejal je, da se zaveda, da vse več ljudi meni, da so stroški posredovanja v Afganistanu po osmih letih previsoki. "Tem ljudem pa moram jasno in nedvoumno povedati, da bi bili stroški v primeru ne-delovanja še mnogo večji," je dodal. Opozoril je, da bi bil v tem primeru pritisk na Pakistan, ki ima jedrsko orožje, "ogromen", nestabilnost pa bi zajela celotno Srednjo Azijo in "samo vprašanje časa je, kdaj bi posledice čutila tudi Evropa". Vodja oddelka za mednarodna vprašanja na ameriškem obrambnem ministrstvu Alexander Vershbow pa je ob tem zahteval, da mora Nato svojo pripravljenost za posredovanje v primeru kriz izkazati tudi tako, da v novih državah članicah zavezništva, ki prihajajo iz Vzhodne Evrope, organizira večje vojaške vaje. Dodal je, da potrebuje zavezništvo verodostojen program vaj, da bi tako pokazalo, da lahko v primeru kriz uresniči načrte o vojaškem posredovanju. To je za ameriško vlado "pomembna prednostna naloga" in v luči lanske rusko-gruzijske vojne "toliko bolj pomembna". "Nato mora izpolniti svoje dolžnosti, če želi še naprej igrati pomembno vlogo," je dodal. Dvodnevno srečanje v Bratislavi bo sicer posvečeno prihodnji strategiji Nata v Afganistanu, vendar ministri naj ne bi sprejemali nobenih konkretnih odločitev. Govorili naj bi še o težavah zaradi omejenih proračunskih sredstev ter o prenovljenem ameriškem načrtu raketne obrambe Evrope. (STA) rusija - Preko video povezave v pogovoru sodeloval Erdogan Putin in Berlusconi za pospešitev gradnje plinovoda Južni tok MOSKVA - Ruski premier Vladimir Putin se je včeraj na pogovorih z italijanskim in turškim kolegom, Silviom Ber-lusconijem in Recepom Tayyipom Erdoganom, zavzel za pospešitev načrtov glede plinovoda Južni tok. Putin meni, da bi omenjeni projekt lahko zaključili prej, kot je bilo načrtovano, to je pred letom 2013. Putin se je z Berlusconijem že v sredo srečal v Sankt Peterburgu, kjer sta okrepila tesne vezi med državama, premiera pa sta preko video povezave nato včeraj govorila še s turškim kolegom Erdoganom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Putin je ob tem pojasnil, da obstaja možnost, da bi lahko projekt plinovoda Južni tok, katerega nosilca sta ruski Gazprom in italijanski Eni, končali že pred letom 2013, ko naj bi bi bil plinovod sicer uradno končan. Berlusconi naj bi tudi želel, da bi Južni tok zgradili še pred plinovodom Severni tok, ki bo potekal pod Baltskim morjem in pri katerem prav tako sodeluje Gazprom. "To je izziv, ki ga moramo sprejeti," je dejal Berlusconi. Južni tok bo potekal preko Črnega morja do bolgarske Varne, od tam pa po jugozahodnem kraku skozi Grčijo do južne Italije, po severozahodnem pa čez Srbijo in Madžarsko do Avstrije, predvidoma pa naj bi en odcep potekal tudi skozi Slovenijo do severne Italije, vendar meddržavni sporazum med Slovenijo in Rusijo o gradnji tega kraka plinovoda še ni podpisan. (STA) Vladimir Putin in Silvio Berlusconi ansa Začeli so se Evropski razvojni dnevi STOCKHOLM - Odprtje letošnjih Evropskih razvojnih dni so včeraj v Stock-holmu zaznamovali pozivi razvitemu svetu, še posebej Evropi, naj gospodarski krizi navkljub ne pozabi na obljube o povečanju razvojne pomoči svetovnemu "jugu", ter opozorila pred največjim izzivom sodobnega sveta - globalnim segrevanjem, katerega posledice najbolj grozijo prav najrevnejšim. Kot je v svojem nagovoru udeležencem ugotovil premier Švedske, ki kot predsedujoča EU gosti letošnje Evropske razvojne dneve, Fredrik Rein-feldt, se je svet od lanskih razvojnih dni močno spremenil: gospodarska kriza ga je pahnila v najhujšo recesijo po 30. letih 20. stoletja, katere posledic ni bilo mogoče predvideti. "Kot še nikoli doslej je blaginja naših otrok in njihovih otrok naša konkretna odgovornost," je zbrane v Stockholmu opozoril švedski premier. Nagrada Saharov ruskim borcem za človekove pravice STRASBOURG - Vodje političnih skupin v Evropskem parlamentu so za letošnjega dobitnika nagrade Saharov, ki jo parlament podeljuje za dosežke na področju človekovih pravic, izbrali Ljudmilo Aleksejevo, Olega Orlova in Sergeja Kovaljeva v imenu organizacije Memorial in vseh drugih aktivistov za človekove pravice v Rusiji. Predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek je ob razglasitvi letošnjih dobitnikov nagrade izrazil upanje, da bo ta prispevala k zmanjšanju negotovosti, strahu in nasilja do zagovornikov človekovih pravic v Rusiji. Kot je prepričan Buzek, aktivisti tovrstnih organizacij po vsem svetu potrebujejo svobodo izražanja. Poudaril je še, da je treba zagotoviti svobodo misli in svobodo tiska. Uradna slovesnost ob podelitvi nagrade v vrednosti 50.000 evrov bo na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta 16. decembra v Strasbourgu. Švedska cerkev odobrila poroke istospolnih parov STOCKHOLM - Splošna sinoda lute-ranske Švedske cerkve je včeraj odobrila poroke istospolnih partnerjev. Odločitev bo stopila v veljavo 1. novembra. Švedski cerkvi pripada kakih 80 odstotkov od skupno devet milijonov Švedov, sicer pa je ena od 39 verskih skupnosti na Švedskem, ki lahko opravlja pravno zavezujoče poroke. Na Švedskem je sklepanje istospolnih zakonskih zvez dovoljeno od 1. maja. Zakon, ki dovoljuje istospolne poroke, je švedski parlament z veliko večino podprl 1. aprila. Od sedmih parlamentarnih strank so bili proti zgolj krščanski demokrati, sicer ena izmed štirih strank v desnosre-dinski koaliciji. (STA) severna koreja - Zaplet Kim Jon Il v sporu s sinom, katerega je določil za naslednika SEUL - Severnokorejski voditelj Kim Jong Il je ustavil propagandno kampanjo, katere cilj je bil promocija njegovega najmlajšega sina Jong Una kot naslednika na čelu te komunistične države. Razlog za to naj bi bil spor med očetom in sinom, ker naj bi izbrani naslednik začel prezgodaj razkazovati mišice, trdi vodja južnokorejskega varnostnega inštituta. Kim Jon Il in Jong Un naj bi se sprla pri vprašanjih, ki zadevajo upravljanje vojske, je zatrdil vodja južnoko-rejskega Inštituta za strategijo nacionalne varnosti, ki je povezan z južnokorejsko obveščevalno službo, Nam Sung Wook. Po njegovih trditvah je Kim Jong Il iz svoje bližine odstranil tudi Jong Unovega strica Jang Song Thae-ka, ki je pred tem veljal za njegovo desno roko. Govorice o Kimovem nasledniku so se začele, ko je 67-letnega severnokorejskega vodjo avgusta lani zadela kap. Večina medijev je zatem poročala, da je Kim za svojega naslednika izbral svojega tretjega in najmlajšega sina Jong Una. Konec lanskega leta so severnokorejski mediji začeli propagando, katere cilj je upravičiti pričakovano nasledstvo, a ta se je sredi julija ustavila, so povedali južno-korejski viri. Sedaj časniki pozivajo k solidarnosti do Kim Jong Ila. Jong Un naj bi namreč junija ali julija svojega očeta soočil z vprašanji o upravljanju vojske. Posledično pa je Kim začel omejiti vpliv Jonga in njegovega strica. (STA) haaško sodišče - Trdi, da ni pripravljen Karadžic namerava bojkotirati začetek sojenja HAAG - Nekdanji vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžic je pisno obvestil Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, da bo bojkotiral začetek sojenja proti njemu, napovedan za ponedeljek, je dejal Karadžicev odvetnik. "Obveščam vas, da moja obramba ni pripravljena za sojenje, ki bi se moralo začeti 26. oktobra, zato se tega dne ne bom pojavil pred vami," je Karadžic zapisal v obvestilu haaškemu sodišču. Nekdanji vodja bosanskih Srbov, obtožen genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov med vojno v BiH, se bo branil sam, v preteklosti pa je od sodišča zaman zahteval, naj preloži začetek procesa. Sodišče mu ni ugodilo, češ da je imel od julija lani dovolj časa, da se pripravi na sojenje. 64-letni Karadžic, ki so ga v Beogradu aretirali julija lani, sicer trdi, da je nedolžen. Medtem je haaško tožilstvo sporočilo, da so na začetek sojenja pripravljeni. "Mi smo pripravljeni, na sodnikih pa je, da se odločijo," je dejala tiskovna predstavnica glavnega haaškega tožilca Sergea Bram- Radovan Karadžic mertza Olga Kavran. Dodala je, da je najpomembneje, da se sojenje začne, in "če se ne bo v ponedeljek, se bo pač kasneje". Kot je slišati v Haagu, bi se sojenje lahko začelo tudi brez Karadžiceve navzočnosti, predsednik sodišča pa bi od njega lahko tudi zahteval, da se pojavi pred sodiščem. Karadžic je zaprt v priporu haa-škega sodišča v Scheveningnu. Da se bo branil brez odvetnika, pa se je odločil sam. Pri obrambi mu sicer svetuje skupina odvetnikov pod vodstvom Petra Robinsona. (STA) sirija - Predsednik kritičen Asad: Obama bi moral na Bližnjem vzhodu ravnati odločneje DAMASK - Sirski predsednik Bašar al Asad je včeraj v Damasku okaral administracijo ameriškega predsednika Baracka Obame, ker ji ni uspelo izpolniti obljube o pospešitvi bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Ob tem je opozoril, da se čas za to izteka, poroča ameriška tiskovna agencija AP. "Doslej smo slišali le floskule, medtem ko z vpletenimi stranmi, vključno s Sirijo, ni bilo nobene razprave," je na novinarski konferenci v sirski prestolnici dejal al Asad, ki se je včeraj srečal s finsko kolegico Tarjo Halonen. ZDA si prizadevajo za obnovitev bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj, ki pa so se znašla v slepi ulici. Izrael namreč nasprotuje zamrznitvi gradnje judovskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih, kar je ena glavnih zahtev Palestincev. Slednji pa se soočajo s trenji med glavnima palestinskima gibanjema, Hamasom in Fatahom, kar pogajanja dodatno otežuje. Sirski predsednik je bil do ameriške administracije kritičen, kljub njenim prizadevanjem za izboljšanje odnosov s Sirijo, ki so bili v času Obamovega predhodnika Georgea Busha precej napeti. Sirija si sicer prizadeva za močno vlogo ZDA na Bližnjem vzhodu, saj upa, da bo tako znova dobila nadzor nad ozemljem, ki ga je izgubila v šestdnevni vojni leta 1967. (STA) / ŠPORT Petek, 23. oktobra 2009 518 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Pokrajinski odbornik za delo o sodelovanju z družbo IKEA V novi trgovini v Vilešu zaposlili 128 brezposelnih Na dan odprtja našteli 13.000 obiskovalcev - V restavraciji»pospravili« 7.500 polpet gorica - Načrti in sejem Čezmejno zaposlovanje Alfredo Pascolin V novi veletrgovini IKEA v Vilešu so zaposlili 128 brezposelnih, ki so bili vpisani v sezname pokrajinskih uradov za delo. »Z družbo IKEA smo vzpostavili zelo dober odnos, to je treba priznati. Z odgovornim za osebje Filippom Carusom in poverjenim upraviteljem Robertom Montijem smo se nazadnje srečali po odprtju in se z njima dogovorili, da bomo sodelovanje še okrepili, družba IKEA pa se je obvezala, da bo povečala število zaposlenih na nedoločen čas,« pravi pokrajinski odbornik za delo Alfredo Pascolin in pojasnjuje, da sta pokrajinska urada za delo iz Gorice in Tržiča nudila pomoč velikemu številu brezposelnih pri pripravi prošenj za zaposlitev v novi trgovini IKEA v Vilešu. »Nekaterim smo pomagali pri pisanju kurikulumov, druge smo pripravili na kolokvij, tretjim smo sploh svetovali, da naj poskusijo odposlati družbi IKEA svojo prošnjo po zaposlitvi,« pravi Pascolin in pojasnjuje, da sta pokrajinska urada za delo veliko pozornost usmerila v iskanje raznih oblik finančne pomoči, ki so družbo IKEA še dodatno spodbudile k zaposlitvi brezposelnih delavcev. »V Vilešu je zdaj skupno zaposlenih 268 oseb; približno 40 jih je prišlo iz drugih trgovin švedske verige, 230 pa je bilo torej novih zaposlitev. S posredovanjem tržiškega in goriškega pokrajinskega urada za delo se je zaposlilo 128 oseb, pri čemer je treba upoštevati, da bo v Vilešu služilo kruh še veliko drugih de- Zaposleni ob odprtju trgovine IKEA v Vilešu bumbaca lavcev iz goriške, tržaške in videmske pokrajine, ki so se zaposlili po drugih kanalih in niso bili vpisani v sezname brezposelnih. Od 128 zaposlenih jih bo 28 delalo s polnim urnikom, samo 9 pa jih ima pogodbo za nedoločen čas. Na tem bo treba še delati, sicer pa se bo po obdobju usposabljanja število pogodb za nedoločen čas nedvomno dvignilo,« poudarja Pascolin in pojasnjuje, da je med 128 zaposlenimi, zdaj že bivšimi brezposelnimi, 82 žensk. Za pokrajinskega odbornika za delo je sicer odprtje veletrgovine v Vilešu velika razvojna priložnost za goriški prostor. »Nedvomno bo imelo odprtje tudi negativne učinke na krajevni trgovski sektor, toda sem prepričan, da se bodo številna podjetja okoristila od prisotnosti nove veletrgovine,« poudarja Pascolin. Medtem so na dan odprtja v trgovini IKEA v Vilešu našteli 13.000 obiskovalcev, na blagajnah pa so izdali preko štiri tisoč računov. Dnevni zaslužek je znašal okrog 260.000 evrov, pri čemer so obiskovalci samo v restavraciji potrosili 31.400 evrov in med drugim »pospravili« 7.500 švedskih polpet. Kljub navalu obiskovalcev je bilo v parkirišču trgovine še nekaj prostih mest, sicer pa pri družbi IKEA nameravajo urediti še dodatno parkirišče z dvesto mesti, saj pričakujejo ob vikendih in med bližajočimi se božičnimi prazniki še več obiskovalcev kot na dan odprtja. (dr) bumbaca Postaviti na noge čezmejno okence za zaposlovanje in sploh ugotoviti število čezmejnih delavcev sta cilja pokrajinskega odborništva za delo za prihodnje leto. »Zaradi gospodarske krize smo v letošnjem letu posvečali maksimalno pozornost reševanju stiske delavcev, ki so ostali brez dela, zato pa prihodnje leto nameravamo okrepiti sodelovanje z uradi za zaposlovanje iz Nove Gorice,« pojasnjuje pokrajinski odbornik za delo Alfredo Pascolin in opozarja, da so stik z novogori-škimi kolegi že vzpostavili in da si že izmenjujejo podatke o potrebah krajevnih podjetij. »Zanimivo je, da slovenska in italijanska podjetja iščejo iste profile delavcev; na obeh straneh meje primanjkuje specializiranih kovinarjev in varilcev, ki zato prihajajo v našo pokrajino in na območje Nove Gorice iz Hrvaške in iz drugih držav vzhodne Evrope,« razlaga Pascolin in poudarja, da je sad sodelovanja z uradom za zaposlovanje iz Nove Gorice tudi čezmejni sejem dela, ki bo potekal na novogoriškem županstvu v torek, 27. oktobra. Sejma se bodo udeležili razne ustanove in podjetja z obeh strani meje, ki bodo nudili informacije o zaposlovanju. Kdor išče zaposlitev, bo dobil pomoč za pisanje kurikuluma, ki ga bosta novogoriški urad za zaposlovanje oz. pokrajinski urad za delo dostavila najbolj primernim sogovornikom. Z italijanske strani se bodo sejma udeležili pokrajinski urad za delo, SDZPI, podjetja Intenergy, Minerva, Mipot in Sweet, s slovenske pa razne družbe in ustanove, ki delujejo na različnih področij. V okviru sejma, ki bo trajal med 13. in 17. uro bo potekalo tudi več predavanj. V uvodnem delu bodo spregovorili novogoriški župan Mirko Brulc, pokrajinski odbornik za delo Alfredo Pascolin in generalna direktorica Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Marija Poglajen. (dr) Craxijeva v Gorici in Tržiču Podtajnica na zunanjem ministrstvu Ste-fania Craxi bo spregovorila na svečanosti ob odprtju akademskega leta Tržaške univerze, ki bo danes ob 11.30 na univerzitetnem sedežu v Ulici Alviano v Gorici. Craxijeva bo jutri ob 17.30 v Euro-palace hotelu v Tržiču sodelovala na posvetu s temo »Julijska krajina in Istra skupaj v Evropi«. Ženske v poeziji in glasbi Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici bo danes ob 17. uri literarno srečanje z naslovom »Poesia e musica al femminile«. Prebirali bodo verze Glorie Angeli, Isabelle Flego, Marine Moretti, Irene Navarra in Klavdije Von-cina, na violino bo igrala Alice Pecorari. Lipizer začenja sezono V deželnem avditoriju v Gorici se drevi ob 20.45 začenja koncertna sezona združenja Lipizer. Nastopil bo filharmonični orkester Jura iz romunskega mesta Bacau. Parada mladih avtorjev V knjigarni Ubik na goriškem Korzu prirejajo niz petih srečanj s petimi mladimi avtorji. Danes ob 18. uri bo svojo knjigo »Il nemico. Romanzo eretico« predstavil 39-letni Goričan Emanuele Tonon, ki je bil gost televizijske oddaje Darie Bignar-di »L'era glaciale«. Wartsila gradi elektrarno Družba Wartsila Italia bo pripravila načrt in zatem uresničila električno centralo na biomaso v Gorici. Elektrarna bo proizvajala 34 megavatov električne energije, zgradili pa jo bodo do maja prihodnjega leta. Nova cedra v občinskem vrtu Sredi gredice v vrtu goriške občinske palače so včeraj dopoldne zasadili mlado cedro, visoko dvanajst metrov. Nadomestila bo usahlo cedro, ki jo je bila prizadela drevesna plesen. Kraj zasaditve so sanirali v upanju, da bo nova cedra odpornejša. Konopljo gojil in sušil Novogoriški policisti so v gozdu v bližini Kala nad Kanalom odkrili nasad konoplje. 51-letni domačin je konec septembra večji del nasada »požel«, manjši del pa pustil, da še nekoliko zraste. Moškemu so zasegli 22 stebel s prepovedano konopljo, ki jih je sušil na podstrešju. V hiši so odkrili tudi manjši laboratorij za gojenje, v katerem je bilo 10 stebel konoplje, prav tako pa so na različne količine že posušene konoplje naleteli v vsakem prostoru stanovanjske hiše. (tb) gorica Pred javnostjo danes o šolski reformi Napovedana reforma višjih srednjih šol ostaja ovita v nejasnost. Čeprav se počasi izrisuje slika novih licejev, zelo malo je znanega o usodi tehničnih in poklicnih zavodov. Na temo reforme in njenih učinkov na slovensko šolstvo bo danes potekal v Gorici posvet, ki ga prireja Sindikat slovenske šole in je odprt čim širši javnosti. K udeležbi so povabili ravnateljice, šolnike, predstavnike manjšinskih krovnih organizacij in stanovskih skupin ter slovenske konzulte pri goriški pokrajini in politike; potrjena je udeležba senatorke Tamare Blažina. Posvet, ki se bo v avditoriju slovenskega višješolskega centra v ulici Puccini začel ob 17. uri, bo uvedel tajnik sindikata Joško Prinčič, ki bo besedo najprej prepustil ravnateljici obeh višješolskih polov, Mihaeli Pirih. Zaradi aktualne teme - reforma naj bi stopila v veljavo prihodnje leto, kar pomeni, da naj bi rok za vpise zapadel januarja - pričakujejo veliko zanimanje in aktivno udeležbo prisotnih. gorica - Priprave na nedeljske primarne volitve Demokratske stranke Pozorni na manjšino Na listah »Semplicemente democratici« Andrej Gergolet in Alenka Florenin - »Naša kandidatna lista je rezultat trimesečnega soočanja z ljudmi in teritorijem« »Pozornost za manjšino potrjujejo tudi Slovenci med kandidati Demokratske stranke, ki na nedeljskih primarnih volitvah podpirajo izvolitev Debore Serracchiani na deželno tajniško mesto in Daria Francesc-hinija v državni vrh stranke,« je včeraj poudaril Andrej Gergolet, tajnik doberdob-skega krožka Demokratske stranke (DS), na predstavitvi liste »Con Debora Serracchia-ni - Semplicemente democratici - Per Franceschini«. Gergolet je tretje ime na li- sti sedmih kandidatov za državno skupščino v tržaško-goriškem volilnem okrožju; ostali goriški kandidati so Giuseppe Cin-golani, Teresa Pruonto in Angiola Maria Re-staino. Na isti listi, vendar za izvolitev članov deželne skupščine, pa je sovodenjska županja Alenka Florenin. »Da je DS vključila kandidata iz obeh slovenskih krožkov stranke - iz Doberdoba in Sovodenj - je pomembno priznanje za vlogo, ki jo manjšina lahko odigra,« je še dodal Gergolet. Z leve Andrej Gergolet, Teresa Pruonto, Giuseppe Cingolani in Stefano Podlipnik bumbaca Cingolani je včeraj predvsem poudaril, da lista »Semplicemente democratici« na strani Serracchianijeve in Franceschinija stavi na odprto stranko, ki se obrača na čim širši krog ljudi, zato da med ljudmi dozorevajo politične izbire. »Naša kandidatna lista je rezultat trimesečnega soočanja s strankinimi krožki, ljudmi in teritorijem. Dosledno zagovarjamo primarne volitve in aktivno politično udej-stvovanje ljudi, medtem ko je pri alternativnih kandidatih pozornost osredotočena na strankine člane in je vera v primarne volitve bolj majava,« je opozoril Cingolani. »Demokracija ne pomeni ljudske legitimacije lea-derjev, da počenjajo to, kar se jim zljubi, kakor trdijo somišljeniki predsednika vlade, temveč aktivno vključevanje ljudi v politično in družbeno življenje. Pravi leader deli svoje izbire z volilno bazo, kakor Obama,« je prepričan Stefano Podlipnik, ki kandidira na listi za deželno skupščino. Množična udeležba na primarnih volitvah DS bo zato lahko le okrepila italijansko demokracijo. »To je tudi edini način, da poenotimo Demokratsko stranko in prekinemo z medsebojnim preštevanjem in ločevanjem,« je pripomnil Gergolet. »Ser-racchianijeva in Franceschini utelešata ta odprti in etični pristop do politike, za katerega upamo, da ga bo osvojila vsa Demokratska stranka,« je še povedal Cingolani in pozval k množični udeležbi na nedeljskih primarnih volitvah. Tudi na Goriškem bodo volišča - teh bo 21 - odprta od 7. do 20. ure, svoj glas za deželni in državni vrh DS pa lahko oddajo tudi mladi ob 16. leta dalje. Zato poziv k udeležbi še posebej velja za mlade, ki želijo spremeniti obraz italijanske politike in države. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. oktobra 2009 15 sovodnje - Zelena luč za elektrovod konzorcija z družbo KB1909 na čelu sovodnje Obe trasi sprejemljivi, bodoali soglasje občinskega sveta stanje Dogovor dosežen tudi v Gradišču in Zagraju - Investitorji preverjajo izvedljivost trase ob Soči Obe trasi čezmejnega podzemnega elektrovoda, ki ga načrtuje slovensko-italijanski konzorcij z družbo KB1909 na čelu, sta za sovodenjsko upravo in občinski svet sprejemljivi. Tako alternativna trasa, ki je speljana daleč od hiš na Peči in v Rubijah, kot »soška« trasa, za katero sicer še preverjajo, ali je sploh tehnično uresničljiva, upoštevata navodila sovodenjskih upraviteljev in občinskih svetnikov, ki so svojčas zahtevali, da naj se elektrovod gradi čim dlje od naseljenih območij. Predsednik družbe KB1909 Boris Peric in inženir Rosario Lo Cascio sta sovodenjskim občinskim svetnikom predstavila načrt za alternativno traso v sredo. Pojasnila sta, kje naj bi bil elektrovod speljan in katere učinke na okolje bi imel. Lo Ca-scio je razložil njene tehnične značilnosti, nato pa odgovarjal na vprašanja svetnikov večine in opozicije. »Vsi občinski svetniki so se za alternativno traso izrekli pozitivno. Investitorji so se obvezali, da bodo preverili, ali je uresničljiva tudi "soška" trasa, ki naj bi bila speljana ob bregu Soče. Obe varianti sta za nas vsekakor sprejemljivi,« pojasnjuje sovodenjska županja Alenka Florenin in pravi, da so na srečanju načeli tudi vprašanje odškodnin za vaško skupnost. »O tem bo sicer govora na za to namenjenem omizju, sicer pa sem prepričana, da bodo investitorji pokazali senzibilnost za naše potrebe,« poudarja Floreninova. Trasi sta torej sprejemljivi tudi za oba načelnika opozicijskih svetniških skupin Slovenske skupnosti Petra Černica in Skupaj za Sovodnje Walterja Devetaka. »Zadovoljni smo, da so bili upoštevani principi in načela, o katerih smo se dogovarjali med zasedanjem načelnikov svetniških skupin,« pravi Černic, ki meni, da je bila izbrana pot dogovarjanja uspešna. Po njegovih besedah so lahko z doseženim soglasjem zadovoljni tako prebivalci in upravitelji sovodenjske občine kot investitorji. Podobne misli izraža tudi De-vetak, ki pričakuje, da se bo občinska uprava uspešno dogovorila z investitorji tudi glede morebitnih odškodnin. »Za alternativno traso imamo soglasje občin Sovodnje, Gradišče in Zagraj. Še v teku je sicer preverjanje tehnične izvedljivosti trase ob Soči, če se bo izkazalo, da je ta načrt neuresničljiv, pa bomo nadaljevali z postopkom za izgradnjo alternativne trase,« pojasnjuje Peric in napoveduje, da bodo prihodnji teden priredili še eno javno srečanje v Gradišču, kjer sicer že imajo soglasje župana Franca Tommasinija in vseh njegovih občinskih svetnikov. »Po srečanju v Gradišču bomo zaprosili za srečanje deželnega odbornika Riccarda Riccardija in potem bo stekel nov postopek za storitveno konferenco,« zaključuje Peric. (dr) tržič - Župani pozivajo Ferrija Pred odločitvami posvetovanje elektrovod - Investitorji li »socialne odgovornosti« pripravili alternativo Slovensko italijanski konzorcij z družbo KB1909 na čelu je februarja lanskega leta dobil zeleno luč deželne storitvene konference za gradnjo elektrovoda, ki bi povezal Vrtojbo z Redipuljo. Takrat je pozitivno mnenje izreklo devet pristojnih uprav, medtem ko sta se občina Zagraj in goriška pokrajina izrekli proti. Na podlagi izida glasovanja je bil vsekakor načrt sprejemljiv in dežela je imela 90 dni časa, da prižge zeleno luč za gradnjo. Do tega ni prišlo, ker okrog projekta ni vladalo popolno soglasje; predvsem pokrajina, občina Zagraj, ponekod pa tudi opozicije v občinskih svetih so nasprotovale projektu. Ker dežela ni hotela političnih sporov s krajevnimi upravami, je investitorje pozvala, da naj pripravijo načrt za alternativno traso. Tega so se investitorji takoj lotili, čeprav so imeli in še imajo pravico, da na podlagi sklepa lanske storitvene konference od dežele zahtevajo zeleno luč za začetek gradnje, saj formalno ne obstaja ničesar, ki bi to lahko preprečilo. »Za pripravo alternativnega načrta smo se odločili, ker čutimo veliko socialno odgovornost do tega prostora, ker hočemo upoštevati priporočila županov in krajevnih skupnosti, ker hočemo priti do čim bolj dogovorjene rešitve,« poudarja predsednik družbe KB1909 Boris Peric in pojasnjuje, da vlada okrog alternativne trase soglasje vseh občinskih uprav, zato pa bodo načrt predstavili deželnemu odborniku Riccardu Riccardiju, v kolikor se bo "soška" trasa izkazala za neures-ničljivo. Slovenskemu italijanskemu konzorciju se sicer začenja muditi, ker načrt za čezmejni elektrovod pripravlja tudi družba Adria Link, ki bi svoj kabel speljala po desnem bregu Soče. Družba Adria Link sicer nima zelene luči za prečkanje središča Gradišča, toda tudi brez soglasja tamkajšnje uprave bi lahko zahtevala sklic storitvene konference in nadaljevanje upravnega postopka. (dr) Predstavitev načrta sovodenjskim občinskim svetnikom bumbaca elektrovod »Raje po bregu Soče« Černičeva načrta še ni videla »Najboljša varianta za uresničitev čezmejnega elektrovoda bi po našem mnenju predvidela postavitev kabla pod avtocesto; ker to baje iz tehničnih razlogov ni uresničljivo, bi bila za nas sprejemljiva trasa, ki bi bila speljana po bregovih Soče. To bi omogočilo, da bi se izognili vaškim središčem, da bi kabel ne bil speljan po pokrajinskih cestah, da bi lahko ta poseg združili z z gradnjo kolesarskih poti vzdolž Soče.« Tako poudarja pokrajinska od-bornica Mara Černic in pojasnjuje, da se bo vsekakor v prihodnjih dneh pogovorila z župani občin, po katerih bo speljan podzemni kabel. »Načrt želimo preveriti skupaj z župani; v kolikor bo upošteval njihova priporočila in zahteve, smo pripravljeni ga podpreti,« razlaga Černiče-va, ki se vsekakor noče dokončno izreči o načrtu za alternativno traso, saj ga dejansko še ni videla. »Dokler ga ne dobim v roke, se o njem ne morem izreči; zato upam, da bodo investitorji z načrtom prišli tudi do mene,« zaključuje Mara Černic. ■ ••v v zemljišč Uslužbenci razlastitvenega urada družbe Autovie Venete si bodo prihodnji teden ogledali zemljišča, ki jih bodo razlastili zaradi gradnje avtoceste Go-rica-Vileš na območju sovodenjske občine. Lastniki zemljišč so medtem na dom dobili pisma, v katerih sta določena datum in ura, ko je predviden ogled omenjenih uslužbencev. »Večji del zemljišč si bodo ogledali v torek in sredo, nekaj pa tudi v četrtek,« pojasnjuje sovodenjska županja Alenka Florenin in poudarja, da je uprava na razpolago vsem občanom in lastnikom zemljišč, ki bi potrebovali pomoč ali informacije. »Doslej se sicer na občini ni zglasil še nihče,« pravi Floreninova in razlaga, da razlastitve bodo opravljene na podlagi prvega načrta za avtocesto, kateremu so Sovodenjci že poslali svoje ugovore. Prvotni načrt za avtocesto je bil nato spremenjen; sprememb in z njimi povezanih ugovorov v sedanji fazi razlastitev ne bodo upoštevali, pač pa jih bodo vzeli v poštev, ko se bo gradnja dejansko začela. Zaradi tega vsebina pisem, ki jih te dni dobivajo v So-vodnjah, ni definitivna, morebitne dvome pa bo mogoče rešiti na licu mesta skupaj z uslužbenci iz razlastitvenega urada. Le ti bodo preverili in popisali, kaj vse se nahaja na določenem zemljišču. »Evidentirali bodo drevesa, po-vrtnine, trte, lope, zidove, vse kar je na določenem zemljišču prisotno,« pravi županja in poudarja, da lastniki ne bodo ničesar izjavljali v zvezi s pogoji razlastitev in odškodninami. »Lastniki se ne bodo takoj odločili, ali sprejmejo ponujeno vsoto. Za premislek bo še nekaj časa, tako da bo mogoče razlastitveni komisiji javiti dodatne opombe. Če bo na primer v zapisniku ugotovljeno, da so na določenem zemljišču trte, bo lastnik lahko opomnil, da gre za sorto z zaščitenim poreklom DOC,« razlaga županja. Uslužbenci razlastitvenega urada bodo vsekakor med ogledom prisluhnili pripombam lastnikov, na voljo pa jim bodo pustili tudi svojo telefonsko številko. Uslužbenci razlastitvenega urada so si že ogledali zemljišča v ostalih občinah. Nazadnje so bili v Fari, kjer je ogled potekal povsem mirno in brez nikakršnih težav. Nihče ni preprečil vstopa na svoje zemljišče, tako da ni nikjer prišlo do kreganja ali vroče krvi. Županja Floreninova nazadnje opozarja lastnike, da lahko komisiji javijo tudi, ali so neposredni obdelovalci, saj ta status prinaša znatno višje odškodnine. (dr) gorica - Na Domovem občnem zboru izvedenec za zdravljenje odvisnosti Mamila in računalniki V ospredju sporna uvedba naročil za krvne izvide Vse več mladih preveč časa presedi pred računalniki - Načrtujejo več debatnih srečanj z dijaki slovenskih višjih srednjih šol Konferenca županov je pozvala goriško zdravstveno podjetje, naj se posvetuje z občinskimi upravami, ko sprejema posebno pomembne odločitve. Župani so direktorja zdravstvenega podjetja Roberta Ferrija opozorili, da je uvedba naročil za krvne izvide, ki so jo že ukinili tudi zaradi navala protestov, povzročila kar nekaj težav in veliko slabe krvi. Zaradi tega so prvi občani zahtevali, naj pride do posvetovanja z njimi pred vsako odločitvijo, ki uvaja novosti, s katerimi se ni ravno enostavno sprijazniti. O nedavnem pozivu konference županov je tržiška občinska odbornica v Tržiču Cristiana Morsolin spregovorila med zadnjo sejo občinskega sveta, med katero je v zvezi z naročili za krvne izvide odgovorila na svetniško vprašanje Giuliana Antonacija. Morsolinova je poudarila, da so v tržiški bolnišnici ponovno vzpostavili stari postopek za krvne izvide, sicer pa kdor hoče, se lahko na izvid še vedno tudi naroči. Med zasedanjem občinskega sveta je v razpravo posegel tudi župan Gianfranco Pizzolitto, ki se postavlja v bran tržiških športnih ribičev. Pred kratkim je namreč luška kapetanija prepovedala športni ribolov ob kanalu Valentinis in v Pancanu, kjer je po novem prepovedano tudi pobiranje školjk. Ribiška društva bodo tako zahtevala preklic prepovedi, v primeru, da ne bo uspešna, pa bo pri luški kapetaniji posegel tudi župan. Miha Kramli, vodja centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici, in ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel na Domovem občnem zboru foto k.d. Športno združenje Dom iz Gorice je prvič v svoji preko 45-letni zgodovini povezalo svoj redni občni zbor z nadvse pomembno in vzgojno pobudo z naslovom »Odpri oči: Mamilom reci ne!«. Ob tej priložnosti so medse povabili novogori-škega psihoterapevta Miho Kramlija, vodjo centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici, ki je zbranim na občnem zboru spregovoril o novih oblikah odvisnosti v goriškem prostoru. Poleg pojava mamil, ki včasih že dosega raven socialnega alarma in je zelo razširjen med mladostniki, je Kramli posebej izpostavil računalniško odvisnost oziroma prekomerno posedanje pred računalniki. Kramli je s svojim izvajanjem potrdil, da ima na tem področju velike izkušnje in da lahko ponudi marsikateri ključ za razumevanje stanja in tudi nasvete za ukrepanje. Torkovo informativno srečanje, vključeno v vzgojni projekt »Odpri oči: mamilom reci ne!«, ki ga že več let izvaja združenje Dom, je bilo prvo v letošnji sezoni. V programu je namreč več debatnih srečanj o drogah in zasvojenostih med mladimi, pri katerih bodo sodelovale tudi slovenske višje srednje šole iz Gorice, tako da bodo dijaki poučeni o nevarnostih mamil in o vseh oblikah odvisnosti. Domova pobuda je v minulih sezonah že požela zadovoljive uspehe, saj prispeva k os-veščanju javnosti, pozornost družbe pa usmerja na mlade, ki so podvrženi nevarnosti mamil. Vzgojni projekt sloni na sodelovanju Fundacije Goriške hranilnice, goriškega Kulturnega doma in ravnateljstev goriških višjih srednjih šol. 16 Sobota, 24. oktobra 2009 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Priprave v ambulantah zdravstvenega podjetja Cepivo proti novi gripi na voljo od 9. novembra Goriška bo dobila 40 tisoč doz - Prednost bodo imele ogrožene skupine ljudi Tudi na Goriškem razsaja sezonska gripa, proti kateri je že steklo cepljenje. Po navedbah goriškega zdravstvenega podjetja pa bo cepivo proti pandemski oz. novi gripi na razpolago od 9. novembra dalje. V prvi fazi bodo cepili skupine najbolj ogroženih ljudi, kdor pa tem ne pripada, bo do cepiva lahko prišel v drugi fazi, predvidoma januarja prihodnjega leta. Z 9. novembrom bodo ambulante goriškega zdravstvenega podjetja prejele 40 tisoč doz cepiva proti pandemski gripi, medtem ko je proti sezonski gripi na razpolago 30 tisoč doz. Cepljenje je priporočeno za zdravstvene delavce (zdravnike in bolničarje), ženske po tretjem mesecu nosečnosti, otroke in mlade od šestega meseca do sedemnajstega leta s kroničnimi boleznimi, predčasno rojene otroke, kronične bolnike do 65. leta starosti, redne krvodajalce, osebje varnostnih sil, pripadnike civilne zaščite in gasilce, pa še za osebje javnih služb v neposrednem stiku z ljudmi. K večjemu tveganju za okužbo in nastanek zapletov ob obolenju za pandemsko gripo prispevajo kronične pljučne bolezni, kronične srčno-žilne bolezni, kronične ledvične bolezni, kronične nevrološke bolezni (multipla skleroza, Parkinsonova bolezen itd.), imunska oslabelost zaradi bolezni ali zdravil in sladkorna bolezen. Cepljenje bo potekalo v pokrajinskih ambulantah goriškega zdravstvenega podjetja, kjer bodo z 9. novembrom ustrezno okrepili osebje. Nikakor ne bo dovoljeno sočasno cepljenje proti epidemski in pandemski gripi; kdor se bo odločil za obe cepivi, bo najprej prejel cepivo proti sezonski bolezni, po zamiku treh tednov pa še cepivo proti novi gripi. Za cepljenje se bo treba predhodno naročiti pri splošnem zdravniku ali na brezplačno telefonsko številko, ki bo pravočasno sporočena. Zdravstvene oblasti pričakujejo, da bo vrhunec obolelosti za obema oblikama gripe ob koncu leta, hkrati pa tudi pojasnjujejo, da za večino ljudi je pandemska gripa le blaga bolezen, saj si brez posebnega zdravljenja lahko opomorejo v tednu dni. Zadostuje, da počivajo, uživajo zadosti tekočine in jemljejo zdravila za lajšanje spremljajočih bolezenskih znakov. nova gorica - Cepivo proti pandemski gripi Za začetek 1.500 doz Cepljenje se začne prihodnji teden in lahko poteka sočasno s cepljenjem proti sezonski gripi - Tujcev ne bodo sprejemali Slovenija je včeraj v Bruslju od proizvajalca, podjetja Glaxo Smith Kline, prevzela 34 tisoč doz cepiva proti pandemski gripi A H1N1. Gre za prvo pošiljko cepiva, s katero naj bi že v prihodnjem tednu začeli cepiti zdravstvene delavce in kronične bolnike. Pristojne zdravstvene in druge službe v goriški zdravstveni regiji so na cepljenje pripravljene. Izvajale ga bodo v t.i. cepilnih centrih, ki bodo na Goriškem organizirani na Zavodu za zdravstveno varstvo Nova Gorica v Rožni Dolini ter v zdravstvenih domovih v Ajdovščini, Tolminu in Novi Gorici, kjer so včeraj predstavili potek cepljenja. Strokovna vodja novogoriškega zdravstvenega doma, Lilijana Besednjak Kocijančič, pravi, da Javna agencija za promet z zdravili še ni prižgala zelene luči za cepljenje, ki pa naj bi se vendarle začelo konec prihodnjega tedna. Po zadnjem, sredinem usklajevalnem sestanku v Ljubljani so znane nove podrobnosti o cepljenju: »Novo je to, da lahko cepimo sočasno proti epidemski in pandemski gripi ter da bo najverjetneje za starostno skupino od 18 do 60 let potreben le en odmerek cepiva,« pojasnjuje Besednjakova, ki kljub temu priporoča zamik med cepljenji proti sezonski in novi gripi. »Nekajdnevni zamik priporočamo zaradi boljšega sledenja stranskih pojavov. Ob obeh cepljenjih namreč lahko pride do stranskih pojavov, kot so rdečina ali oteklina na mestu vboda, povišana telesna temperatura, bolečine v sklepih in mišicah, ki pa so po cepljenju proti pandem-ski gripi lahko bolj izraženi.« Koliko odmerkov bo pravzaprav potrebnih, bo znano šele v prihodnjem tednu, odvisno bo tudi od odzivov prebivalstva. Na Goriško zaenkrat prihaja 1.500 odmerkov cepiva, od tega 500 v novogo-riški zdravstveni dom. Tudi tu imajo prioritetno listo, v prvi fazi sicer prostovoljnega cepljenja bodo cepili zdravstvene delavce in kronične bolnike, ki pa se morajo, tako kot v drugem valu tudi ostali, za cepljenje predhodno naročiti. »Temeljni razlog je ekonomski,« odločitev pojasnjuje direktor Marjan Pintar. »Cepivo je pakirano v vialah po 10 odmerkov, kar pomeni, da moramo zaradi njegove kratke, le 24-urne obstojnosti po pripravi, to dozo čim prej Novogoriški zdravstveni dom foto t.b. ustrezno porabiti,« dodaja Besednjakova, »poleg tega je aplikacija težavna in ni taka kot pri cepljenju proti običajni gripi«. Pri tej cepivo namreč prispe v brizgi, pri pan-demski pa je potrebnih več priprav, saj ga mora za to posebej usposobljeno osebje pripraviti oziroma zamešati samo. Cepivo je brezplačno, posameznik plača le strošek storitve, kar znaša sedem evrov, interesentov iz tujine pa ne sprejemajo. Glede na prioritetno listo je težko napovedovati, kdaj bodo na vrsti prišli vsi, ki bi želeli biti cepljeni, to bo odvisno tudi od količine odmerkov, ki jih bo Slovenija od proizvajalca dobivala v več zaporednih mesečnih pošiljkah. »Slovenija naj bi letos dobila 266 tisoč od skupno 800 tisoč odmerkov,« je vče- raj še razjasnila Besednjakova, ki se je dotaknila tudi polemike na evropskem nivoju glede »boljšega cepiva za izbrance«: »Dovoljenje za uporabo ima le cepivo proizvajalca Glaxo Smith Kline, s katerim bomo cepili tudi v Sloveniji. To cepivo ima preizkušeno sestavino, ki delovanje cepiva in s tem zaščito podaljša na leto do dve. Cepivo proizvajalca Baxter, ki naj bi sicer imelo manj stranskih učinkov in s katerim naj bi "izbrance" cepili v Nemčiji, pa sploh ni v uporabi, saj tako kot cepivo proizvajalca Novartis nima dovoljenja za uporabo, ampak je dobilo le priporočilo za nadaljnjo raziskavo. V tem primeru gre le za medijski konstrukt,« je še povedala Besednjakova. Tamara Benedetič štmaver - V nedeljo Dvajsetič na Sabotin Jutri poklon bratoma Rusjan V nedeljo se bodo ljubitelji pohodov, narave in vesele družbe že dvajsetič povzpeli na Sabotin, od koder pogled zajame dobršen del osrednje Goriške in vzhodnih ravnic Furlanije. Sabotin je nekoč že veljal za prvovrstno izletniško točko Goričanov. Vzpone nanj je prekinila povojna razmejitev, saj je bil hrib podvržen strogemu režimu mejnih prepovedi. Dostop je bil onemogočen skoraj 40 let, tako da so povojne generacije o gori slišale le iz pripovedovanja starejših. Da so prepovedi in kontrole popustile, gre zahvala tudi organizatorjem netekmovalnih obmejnih in čez-mejnih pohodov, med katere sodita štma-vrsko društvo Sabotin in Krajevni svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje. V nedeljo bo dvajseti jesenski vzpon na Sabotin. Zbirališče bo na mostiču čez Osimsko cesto nad Štmavrom od 8.30 ure dalje. Kolona bo startala ob 9. uri, po dobri uri hoje in po okrepčilu bo med obnovljenimi razvalinami cerkvice sv.Valentina na vrhu hriba tradicionalna maša. Po sestopu bodo Štmaverci na sedežu domačega društva pripravili družabnost s kosilom in kostanjem; vsak udeleženec pohoda bo prejel spominsko čepico. Štmavrski jesenski praznik se bo začel že dan prej ob 20.30 na društvenem sedežu in bo posvečen stoletnici prvega poleta bratov Rusjan. V ta namen so si prizadevni člani društva Sabotin omislili dve razstavi, ki sta povezani z letalstvom. Velik del razstavnega prostora bodo tako zasedli modeli letal, ki jih je izdelal že pokojni Julijan Srebrnič iz Solkana. Gre za dokaj velike leteče modele letal, ki so pisala zgodovino osvajanja neba. Solkanski rojak je namreč veljal za enega najbolj vnetih in natančnih izdelovalcev tovrstnih mojstrovin. Razstavo bo obogatil še sprehod skozi fotografske posnetke letalskih poskusov bratov Edvarda in Jožeta Rusjana. O času, ko se je tudi na goriških tleh rojevalo letalstvo, bo govoril Vili Prinčič. Zavrteli bodo film Leteča brata Rusjan, ki so ga lani posneli tudi na Goriškem, zapela bosta moški zbor Sabotin in moški zbor Srečko Kumar iz Kojskega. Razstavi bosta odprti do polovice novembra. (vip) CENTER EMIL KOMEL Mladi talenti v Desklah V Kulturnem domu v Desklah bodo danes ob 12. uri nastopili izbrani gojenci centra Emil Komel iz Gorice. Pobuda sodi v koncertni ciklus Kogojevih dnevov, ki ga organizira društvo Soča iz Kanala. V program so vključili tudi prireditev Mladi za mlade, ki bo povezala ta kvalitetni festival z mlajšimi generacijami in je namenjena učencem tamkajšnje osnovne šole. Goričani bodo zanje zaigrali program skladb za različne inštrumente. vrtojba - Na hitri cesti v bližini meje Z obnovo odseka do sončne elektrarne Na odseku hitre ceste med nekdanjim mejnim prehodom Vrtojba in cestninsko postajo Bazara je gradbeno podjetje Primorje v ponedeljek začelo s pripravljalnimi deli za obnovo že precej poškodovanega vozišča, podvozov in odbojne ograje. Gre za dela, kot so jih pred dvema letoma že opravili na drugi polovici hitre ceste, trajala pa naj bi do začetka decembra. Do takrat bo promet oviran, saj bo preusmerjen na drugo polovico hitre ceste, kjer bo potekal dvosmerno. Zaprt bo tudi izvozni krak za Šempeter, obvoz pa bo urejen in ustrezno označen. V času del bo tudi delna zapora polovice cestišča na lokalni cesti Ron-do-Šempeter-Vrtojba in regionalni cesti Šempeter-Miren. Na tem odseku bo občina Šempe-ter-Vrtojba skupaj z Darsom uredila protihrupne ograje, ki pa bodo hkrati temelj za že pred časom najavljeno fotovoltaično oz. sončno elektrarno. »Pogodba z Dar-som za temelje in protihrupne panele je že podpisana, projekt fotovoltaike pa tre- nutno še usklajujemo in dokončno definiramo. V njem bo nosilni investitor morala biti občina, zaradi možnosti pridobitve nepovratnih evropskih sredstev,« je povedal župan Dragan Valenčič. Dodal je, da zdaj projekt fotovoltaike časovno usklajujejo s potekom Darsovih »gradbenih« del, saj se nekatera dela žal podvajajo. V skladu s sklenjeno pogodbo bo občina za temelje, na katere bodo postavili panele, ki bodo naselje Laze zavarovale pred hrupom in so hkrati osnova za sončno elektrarno, plačala približno 86 tisoč evrov. Strošek panel pa si bo občina delila z Darsom v enakem deležu, to je 182 tisoč evrov. Denar za projekt fotovoltai-ke, v celoti vreden 1,2 milijona evrov, bodo nato v sodelovanju z Goleo, Goriško lokalno energetsko agencijo, iskali na razpisu švicarskega sklada. Valenčič je napovedal, da se bodo z odgovornimi iz tega sklada sestali v začetku novembra, projekt bo nato potrebno vključiti še v občinski proračun, elektrarno pa, ko bo na-red, oddati v upravljanje. (tb) šempeter - Poslovanje družbe Iskra Avtoelektrika v devetih mesecih z 11 milijoni evrov izgube Iskra Avtoelektrika je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila 10,9 milijona evrov izgube, saj je prodaja znašala le 44 odstotkov prodaje v enakem lanskem obdobju. Podobno je konsolidirana prodaja skupine dosegla le 60 odstotkov primerljivega obdobja v letu 2008, je šempetrska družba včeraj objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Z oceno letošnjega poslovanje družbe in skupine Iskra Av-toelektrika do konca septembra se je na sredini seji seznanil nadzorni svet šempetrske družbe. Nadzorniki so se seznanili še s poročilom o likvidnosti in solventnosti Iskre Avtoelektri-ke ter obravnavali potencialne obveznosti družbe in skupine, je še zapisano v skopem sporočilu. Kot je znano, je po podatkih nerevidiranega poročila Iskra Avtoelektrika ob polletju ustvarila 4,4 milijona evrov izgube, na ravni skupine pa je minus znašal 3,8 milijona evrov. Družba se je namreč v prvi polovici leta soočala z v povprečju 40-odstotnim padcem naročil, zaradi česar je v začetku avgusta odpovedi prejelo 245 delavcev. Septembra je vodenje Iskre Avtoelektrike prevzel Igor Mi-hajlovič, saj se je dolgoletni predsednik uprave Aleš Nemec upokojil. Sredi septembra so iz družbe tudi sporočili, da je njihovo nemško hčerinsko podjetje Iskra Deutschland pri nemškem deželnem sodišču v Mannheimu izgubilo tožbo zaradi kršitve patenta, ki jo je vložila družba Robert Bosch. Po januarskem prejetju sodbe je šempetrska družba zato s predstavniki Bosc-ha začela pogajanja za sklenitev licenčne pogodbe. (Sta) kromberk - V Mipu 18 tisoč pršutov V | V • • čaka na žigosanje Stečajni upravitelj napoveduje pravni spor Pomurska skupina Panvita je po nedavnem prihodu v Mi-pov obrat v Kromberku že oživila dva od sicer treh zastavljenih ciljev, in sicer redno proizvodnjo poltrajnih mesnih izdelkov in prenos dela proizvodnje in obrata iz Gornje Radgone. Tretji cilj pa je skorajda nedosegljiv. V pol leta, za kolikor sta sklenjeni najemna in licenčna pogodba z Mipom v stečaju, po napovedih predsednika uprave odbora Panvita MIR Petra Polaniča namreč ne bodo uspeli obuditi kraškega programa oz. dogovora za odkup Mipovih pršutov na zalogi. Panvita je za ponoven zagon proizvodnje v Mipu vložila pol milijona evrov, saj je obrat, kljub sodobni proizvodni opremi, dobila v nezavidljivo slabem stanju. Dodatnih 200 tisoč evrov so pripravljeni potrošiti še za odkup 18 tisoč pršutov, ki še niso žigosani z znakom kraški pršut. O tem se morajo s stečajnim upraviteljem Mipa Miroslavom Benedejčičem še dogovoriti, a ta ima pri tem zvezane roke. Zataknilo se je pri Gospodarskem interesnem združenju Kraški pršut, katerega član je bila tudi družba Mip. Odkar pa je ta v stečaju, ji GIZ prereka članstvo. Benedej-čič je prepričan, da imajo pršuti, ki so bili v Kobjeglavi vzgajani po specifikaciji za kraški pršut, pravico biti žigosani kot taki. Tega se po njegovih besedah zavedajo tudi odgovorni na državni ravni, vendar pa nihče ne ukrepa. »Če GIZ ne vrne ukradene štam-piljke, bomo sprožili pravni spor, pri čemer ne dvomim, da bomo uspeli. To je umazana igra, v ozadju katere so premoženjske koristi,« je bil ob nedavni napovedi, da se Mipovi izdelki vračajo na police v začetku novembra, jasen stečajni upravitelj. (tb) GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 22. oktobra 2009 521 / gorica - Drevi Marcorejev poklon Glasbena sezona goriškega Kulturnega doma se začenja z velikim odmevom, o čemer priča zanimanje tako za nocojšnji koncert v okviru niza »Canzoni do confine - Pesmi ob meji 2009« kot tudi za koncert »Abba show«, ki bo na sporedu v petek prihodnjega tedna. Odziv ljudi je presegel pričakovanja, pravijo v Kulturnem domu, kjer so vstopnice oz. vabila v hipu pošla. Na nocojšnjem koncertu, ki je posvečen Giorgiu Gaberju, bo kot gost večera nastopil znani italijanski kabaretist Neri Marcore s pevci Roccom Burtonejem, Pierom Si-dottijem, Annaliso Conte in priznanim goriškim pevcem Maurom Punterijem. Izvajalce bo spremljal orkester pihal pod vodstvom Valterja Sivilottija. Ob tej priložnosti bodo predstavili vrsto novih priredb najlepših in najbolj priljubljenih Gaberjevih pesmi. Nocojšnji koncert z začetkom ob 21. uri bo potekal v veliki dvorani Kulturnega doma, vstop pa bo možen le z vabili. (ik) nova gorica - Nova sezona Kulturnega doma Jazz, blues in gospel z različnih koncev sveta Na odru novogoriškega Kulturnega doma se v jesenskih mesecih vsako leto zvrsti niz treh glasbenih dogodkov, ki na Goriško pripelje zasedbe in glasbo z različnih koncev sveta. Gre za ponudbo koncertov za ljubitelje posebnih, a zelo priljubljenih glasbenih zvrsti, kot so jazz, blues in črnska duhovna glasba. Gre hkrati za glasbo, ki je tu nimamo priložnosti velikokrat slišati. Jesenski glasbeni tris se jutri ob 11. uri v mali dvorani Kulturnega doma začenja z norveško zasedbo pianista Daga Arnesena, ki velja za enega najpomembnejših skandinavskih jazz pianistov. S kontrabasistom Terrjem Gewel-tom in bobnarjem Palom Thowswnom bo predstavil projekt Norwegian Song, ki v jazzovskem slogu oživlja ljudske norveške napeve, spogleduje pa se tudi s klasično glasbo in skladbami romantičnega norveškega skladatelja Edvarda Griega; koncert je nastal v sodelovanju z društvom Controtempo in festivalom Jazz & Wine. Večer bluesa bo sledil konec novembra, ko v Novo Gorico prihaja Sandra Hall z Gnola Blues Bandom, sredi decembra pa bo čas za gospel z zasedbo Wanda Trent Phillips Quintet. Mala dvorana Kulturnega doma bo prizorišče ne le glasbenega dogajanja, temveč tudi umetniškega filma. Pretekli petek so tako uvedli novo celoletno filmsko ponudbo za otroke in mladino, poimenovano Filmski vrtiljak. »Gre za celoletno ponudbo kakovostnih in umetniških filmov za otroke in mladino, kjer bodo mladi gledalci lahko spoznavali filmsko govorico,« pojasnjujejo v novo-goriškem Kulturnem domu in dodajajo: »Naš namen je, da mlado populacijo ponovno privabimo v kinodvorano, za katero je film v svojem bistvu tudi narejen, in da vzpodbudimo dialog na relaciji med gledalci oz. starši in otroci.« Mladim je treba - še menijo - v poplavi raznovrstnih oblik vizualnih informacij, privzgojiti kritičen odnos do filmskih vsebin. Program v novi sezoni sestavljajo tako kakovostni in nagrajeni animirani filmi kot igrani in dokumentarni filmi, primerni za različne starostne stopnje -od najmlajših v prvem do mladostnikov v drugem delu sezone. Izbirali so med naslovi, ki so jim jih ponudili domači distributerji, pri izboru pa so glavno vlogo odigrale žanrska raznovrstnost, kakovost ter vsebinska raznolikost. Prvi del sezone bo tako postregel s sedmimi animiranimi filmi; danes ob 18. uri vrtijo animirani film Wall E, sledili bodo Trije razbojniki, Kung fu panda, Egon in njegov maček, G - force in V višave. V drugem delu bo program namenjen nekoliko starejšim, ki si bodo prav tako lahko ogledali sedem, večinoma igranih in dokumentarnih filmov. Drevi ob 20.15 prav tako v mali dvorani začenjajo novo sezono Filmskega gledališča. Izbor art filmov različnih žanrov evropske, neodvisne in svetovne produkcije, ki so bili nagrajeni na pomembnih festivalih, je tako kot doslej pripravil filmski kritik Denis Valič. Za uvod bodo tokrat zavrteli dva filma. Predfilm je Čikorija an' kafe, kratki animirani film Dušana Kastelica, narejen po istoimenski pesmi Iztoka Mlakarja. Zatem pa bodo zavrteli komično dramo Kar-brez-skrbi, film Mika Leigha, ki je tako pri občinstvu kot pri kritikih žel uspehe in nagrade za najboljšo glavno in stransko igralko, stranskega igralca, za najboljšega režiserja in najboljši scenarij. (tb) KRUT Društvo slovenskih upokojencev za Goriško Društvo slovenskih upokojencev v Trstu VABIJO NA SREČANJE MALI PRINC " v znamenju medgeneracijskega sodelovanja" Koncertna predstava nedelja, 25. oktobra ob 17.uri v Kulturnem domu v Gorici Ob tej priložnosti bo prirejen spoznavalni izlet v Oglej. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. ~M Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD poteka v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 24. oktobra, ob 20.30 »I Menecmi. Una strana com-media degli equivoci« v izvedbi skupine Il teatro di Picari iz Macerate; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). GLEDALIŠČE VERDI V GORICI obvešča, da je v teku predprodaja vstopnic za ponovitev predstave »Stomp«, ki bo v sredo, 11. novembra; pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481-383327 je v teku tudi predprodaja abonmajev za gledališko sezono 2009-10. V NOVEM OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU je v teku predprodaja abonmajev za gledališko sezono 200910. Prva predstava bo balet »Carmen« v četrtek, 12. novembra, ob 21. uri, nastopa Rossella Brescia; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU je v teku predprodaja abonmajev za gledališko sezono 2009-10. Prva predstava bo »Metti in salvo il teso-retto« v četrtek, 5. novembra, ob 21. uri, igra Gianrico Tedeschi; informacije pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481-630057). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 27. in 28. oktobra, ob 20.45 »Re-mitur«, igra Ariella Reggio; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481790470). U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Oggi sposi«. Dvorana 2: 16.45 - 18.40 »Up«; 20.10 - 22.00 »Lo spazio bianco«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.00 »Brueno«. NOVA GORICA KULTURNI DOM: 18.00 »Wall-E«; 20.15 »Kar-brez-skrbi«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »La battaglia dei tre regni«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Up« Digital 3D. Dvorana 3: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Og-gi sposi«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Brueno«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Julie & Julia«. S Izleti AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja avtobusni izlet v Celovec in Beljak z ogledom božičnih tržnic v ponedeljek, 7. decembra; odhod ob 7. uri iz Jamelj, vrnitev približno ob 21. uri, kosilo je vključeno v ceno izleta (45 evrov za člane, 48 evrov za ostale); vpisovanje v torek, 27. oktobra, med 19.30 in 21. uro v večnamenskem centru v Jam-ljah; informacije na tel. 334-2400658 (Elisa v večernih urah) in 338-6495722 (Martina). KD SOVODNJE organizira tridnevni izlet na božične tržnice v Nuernberg, Bamberg in Rothenburg. Odhod bo 6. decembra ob 6. uri pri Kulturnem domu v Sovodnjah. Prihod v Nuernberg ob uri kosila in popoldan prost za ogled mestnega središča in tržnic; večerja in prenočitev. V ponedeljek odhod proti Rothenburgu in ogled srednjeveškega mesta z vodičem. Kosilo prosto in odhod proti Bambergu; prost popoldan v mestu. Zvečer prihod v Nuernberg in večerja. V torek ogled središča z vodičem, prosto za kosilo in nakupe. Vrnitev v Sovodnje v večernih urah; informacije in vpisi na tel. 3493666161 (Erik). OD DEVETAKOV DO BONETOV bo v nedeljo, 25. oktobra, speljan pohod za spoznavanje doljanskih zaselkov. Vodila ga bosta Srečko Vizintin in Tanja Visintin. Zbirališče bo ob 9. uri pred gostilno Pri Miljotu pri Devetakih. Poskrbljeno bo za prevoz udeležencev do startne točke. SŠKD TIMAVA, ŠKD CEROVLJE MAV-HINJE IN TD BREST iz Brestovice organizirajo v nedeljo, 25. oktobr, čez-mejni pohod po sledeh soškefronte v okolico Grmade. Zbirališče je ob 8.15, start pohoda pa ob 9. uri izpred vaške šole v Brestovici. Udeležencem sta na voljo dve možni progi, krajša (9,5 km) in daljša (13,5 km) ter ogled Grofove jame in jame Pejce. Sledijo kosilo in družabne igre. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prosijo izletnike, ki bodo 7. novembra obiskali Vicenzo, naj do 1. novembra uredijo s plačilom v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398); urnik odhoda avtobusa bo ob 6.45 iz Štivana, s postanki ob 6.50 v Jamljah pri spomeniku, ob 7. uri na Poljanah pred gostilno, ob 7.15 v Dobedobu pred spomenikom in ob 7.30 v Ronkah pri pi-ceriji Al Gambero. ZDRUŽENJE KRVODAJALCEV SO-VODNJE prireja družabno srečanje z degustacijo briških vin in večerjo ob glasbeni spremljavi v soboto, 28. novembra, v kleti na Dobrovem. Predviden je avtobusni prevoz v obe smeri z vmesnimi postanki v Štandrežu (pri cerkvi), Sovodnjah (pri telovadnici), Gabrjah (na trgu) in Rupi (pri gostilni Sonja); vpisovanje z obveznim plačilom celotnega zneska poteka na sedežu združenja v Gabrjah vsak torek in petek od 19. do 20. ure do 6. novembra; informacije na tel. 3403423087 (Paolo Braini). ZGODOVINSKI AVTOBUS E'STORIA-BUS bo odpotoval v nedeljo, 25. oktobra, iz Gorice skozi Oglej in Redipu-ljo s postankom na Debeli Griži v Za-graju; vrnitev s postankom pri oslav-ski kostnici in ogled muzeja prve svetovne vojne v Gorici; informacije in vpisovanje med 17. in 19.30 na tel. 0481-539210, eventi@leg.it. H Čestitke Novemu doktorju THOMASU MARUSICU iz Doberdoba, ki je na fakulteti iz ekonomskih ved Tržaške univerze uspešno diplomiral, čestitamo in mu želimo še nadaljnjih uspehov. Vsi, ki ga imamo radi. Danes MARCO v Doberdobu jih 40 slaviš, želimo ti obilo nasmeha, dobre volje, zdravja in vse kar si želiš. VSE NAJ NAJ ti kličemo domači vsi, prav vsi Bedrejetevi. I!3 Obvestila AKŠD VIPAVA sklicuje redni občni zbor v petek, 6. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih društva na Peči ob kotal-kališču. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v nedeljo, 8. novembra, v vinski kleti Dobrovo v Brdih, kjer bo na programu družabno srečanje z Martinovo večerjo in glasbo v živo. Odhod iz Doberdoba ob 16.30 s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Odhod drugega avtobusa tudi ob 16.30 s trga Me-daglie d'oro v Gorici, nato s postanki pri vagi ob pevmskem mostu, v Pod-gori pri športni palači in v Štandrežu. Prijave čimprej na tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-882024 (Ivo), 048121361 (Ema B.) in 0481-78061 (Ana); na račun 25 evrov. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja tradicionalni piknik 25. oktobra ob 16.30 v turistični kmetiji Kovač v Doberdobu; informacije in vpisovanje na tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in tel. 0481-78192 (Jožko Vižintin). ČASOPIS ISONZO SOČA prireja v soboto, 24. oktobra, ob 15. uri kulturni 5S Poslovni oglasi GORIŠKO PODJETJE IŠČE uradnika/uradnico z znanjem slovenščine, italijanščine in zlasti ruščine. Tel.0481-531611 PART-TIME ZAPOSLIMO OSEBE z izkušnjami ter veseljem do dela z malimi otroki. Življenjepis na odg.otroci@gmail.com spehod od goriškega gradu do Kostanjevice. Zbirališče ob 15. uri pri Leopoldinskih vratih goriškega gradu, vrnitev približno ob 18. uri. Vpisovanje na sedežu Isonzo Soča v Ul. San Giovanni 5/A v Gorici (tel. 048133343, lahko tudi na telefonski tajnici); strošek 3 evre. 55-LETNIKI IZ SOVODENJ in okolice (letnik 1954) organizirajo v soboto, 7. novembra, družabnost z večerjo in glasbo v restavraciji na Majnici; informacije in vpisovanje čimprej v lekarni Marko Rojec v Sovodnjah. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 25. oktobra, ob 13. uri. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi osnovnošolce in osnovnošolke na jesenski sklop sobotnih likovno-glasbe-nih ustvarjalnih delavnic pod mentorstvom Jane Pečar in Tanje Gaeta, ki bodo potekale v Kulturnem domu Andreja Budala 31. oktobra ter 7., 14. in 21. novembra med 10.30 in 12.30; informacije in vpisovanje pri odbornikih društva ali na tel. 328-0309219 najkasneje do 29. oktobra. OTROŠKA PEVSKO-GLASBENA SKUPINA OTON ŽUPANČIČ za otroke od 4. leta dalje se srečuje ob sredah od 17. do 18. ure v zgornjih prostorih Kulturnega doma Andreja Budala v Štan-drežu; vadi Tanja Gaeta (tel. 3280309219). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega sveta SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 26. oktobra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Slovenskem kulturnem centru v Špe-tru (Ul. Alpe Adria 67a). V CENTRU GRADINA v Doberdobu prireja družba Rogos danes, 23. oktobra, pokušnjo vin Benjamina Zidaricha. Prisoten bo sam Zidarich v spremstvu Claudia Fabbra, ki bo uvedel večer. Po-kušnja se bo začela ob 20. uri. Nujna predhodna najava na tel. 333-4056800, inforogos@gmail.com. KULTURNO DRUŠTVO SKALA iz Ga-brij sklicuje redni občni zbor danes, 23. oktobra, ob 19.30 v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Gabrjah. PD RUPA-PEČ vabi v četrtek, 29. oktobra, ob 19. uri na sedež društva v Ru-pi, kjer bo za udeležence avgustovske- ga izleta po Španiji prijateljski večer s prikazom diapozitivov Vittoria Selve. TABORNIKI RMV obveščajo, da potekajo sestanki v Doberdobu vsako drugo soboto od 15. do 16. ure v prostorih društva Jezero; informacije na tel. 349-3887180 (Gabrijel). in Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah ter praznikih odprto; tel. 0481-78125. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. 15 Prireditve SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE prireja danes, 23. oktobra, ob 17. uri v avditoriju Slovenskega šolskega centra v ul. Puccini v Gorici posvet o reformi višje srednje šole. ŠTUDIJSKI CENTER ANTONIO RIZ-ZATTI iz Gorice prireja javno srečanje ob 50-letnici revije Iniziativa Isontina danes, 23. oktobra, ob 17. uri v dvorani nekdanje bolničarske šole v Ul. Vit-torio Veneto 185 v Gorici. V KNJIGARNI EDITRICE GORIZIANA (LEG) na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v soboto, 24. oktobra, ob 17.30 predstavitev romana »I ponti della delizia«. Z avtorjem Guidom Cervom se bo pogovarjal Marco Cimmino. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sodelovanju s KRUT-om in Pokrajinskima zvezama upokojencev Severne in Južne Primorske pevsko revijo Starosta mali princ v nedeljo, 25. oktobra, ob 17. uri s pevskim nastopom upokojenskih zborov štirih obmejnih mest v Kulturnem domu v Gorici. Na koncertu se bo predstavil tudi zbor združenja staršev otrok šole in vrtca iz Romjana. V jutranjih urah bo potekal izlet v zanimivo arheološko območje zgodovinskega mesta Ogleja, pod pokroviteljstvom Unesca; odhod izpred Rdeče hiše ob 9. uri samo z enim avtobusom, po kosilu vožnja v Gorico na koncertno predstavo. Za izlet je potrebna čimprejšnja prijava na tel. 0481-532092 (Emil D.). PRAVLJICE SVETA v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s slovensko knjižnico Damir Feigel, z dijaki Zavoda združenega sveta v Devinu ter Videmsko univerzo: prvo srečanje bo v ponedeljek, 26. oktobra, ob 18. uri v Feiglovi knjižnici v Gorici. Pravljico O povodnem možu bo pripovedovala Karolina Čer-nic, Ieva Dudaite in Kamile Vaupsaite pa bosta v litovščini pripovedovali pravljico »Joniukas ir Grytute«. SLOVIK prireja forum na temo Izobraževanje in raziskovanje: ključna dejavnika v kriznem obdobju v četrtek, 29. oktobra, ob 18. uri v goriškem sedežu Tržaške univerze v Ul. Alviano 18 v Gorici. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 10.00, Giovanna Marin vd. Guenci Della Rovere na pokopališču; 11.00, Sergio Pascoli iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev. Petek, 23. oktobra 2009 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST La Contrada - Gledališče Orazio Bobbio Ugo Vicic in Francesco Macedonio: »Remitur! Le donne al parlamento«. Nastopa gledališče La Contrada v režiji Francesca Macedonie. Urnik: do 25. oktobra ob 20.30,v nedeljo ob 16.30. Lia Bront :»Mare«. Nastopa Daniela Gat-torno, režija Anna Giulia Bobbio. Urnik: jutri, 24. ob 16.00 in ob 17.00 ter v nedeljo, 25. oktobra ob 11.00 in ob 12.00. Gledališče Rossetti Furio Burdon: »La notte dell'angelo«. Nastopajo Massimo De Francovich, Daniela Giovanetti in Guido Saudelli. Urnik: v torek, 27. ob 20.30, v sredo, 28. ob 16.00 v četrtek, 29, v petek, 30. in v soboto, 31. ob 20.30 ter v nedeljo, 1. novembra ob 16.00. Dvorana Bartoli Giuliana Musso, Carlo Tolazzi: »In-demoniate«. Nastopajo: Sandra Co-satto, Marta Cuscuna, Fabiano Fantini, Riccardo Maranzana, Federeico Scridel, Massimo Somaglino, režija: Massimo Somaglino.Urnik: od petka 30. in v soboto 31. oktobra ob 21.00. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine Od srede 28. do sobote, 31. oktobra / Stalno gledališče iz Kalabrije - Luigi Pirandello, režija: Elisabetta Courir / Il giuoco delle parti, igrajo Geppy Glei-jeses, Marianella Bargilli in Leandro Amato. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 27. in v sredo, 28. oktrobra ob 20.45 / Ugo Vicic in Francesco Macedonio: »Remitur! Le donne al parlamento«; režija: Francesco Macedonio. GORICA Kulturni Dom Jutri, 24. oktobra ob 20.30 / »I Me- necmi«; nastopa teater »Picari« iz Macerate. V nedeljo, 25. oktobra, ob 17.00 / »Starosta Mali Princ«. V soboto, 31. oktobra ob 20.30 / »Ra-mayana«; nastopa kitajska opera iz Sin-gapurja. ŠTANDREŽ Kulturni Dom V nedeljo, 25. oktobra ob 17.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«.Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. _SLOVENIJA_ SEŽANA »Kosovelov dom obvešča abonente Rdečega abonmaja, da predstava "Art Export" v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, načrtovana v torek, 28. oktobra, odpade zaradi položaja gledališča. Predstavo bomo obiskali spomladi 2010 ali jo, če to ne bo mogoče, zamenjati z drugo.« LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 24. oktobra ob 19.30 in 21.50 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. V ponedeljek, 26. in v torek, 27. ok-torbra ob 19.30 / Sebastjan Horovat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. V sredo, 28. in v četrtek, 29. oktobra ob 19.30 / Thomas Middleton, William Rowley: »Premenjave«. V četrtek, 29. oktobra ob 19.30 / Thomas Middleton, William Rowley: »Pre-menjave«. V petek, 30. oktobra ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. Mala drama Jutri, 24. oktobra ob 20.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II - Igra«. V torek, 27. oktobra ob 20.00 / Milena Makarovič: »Barčica za punčke«. V sredo, 28. oktobra, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Bog masakra«. Danes, 23. in v ponedeljek, 26. oktobra ob 20.00 in 21.30 / David Mamet: »Bostonska naveza«. V nedeljo, 25. oktobra ob 20.00 in 22.00 / Gostuje AGRFT in zavod MASKA: »Žlahtna plesen Pupilije Ferke-verk, rekonstrukcija«. V petek, 30. oktobra ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Jutri, 24. oktobra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtja«. Danes, 23. oktobra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merill: »Sugar -nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 26. in v torek, 27. okt- PRIREDITVE obra ob 19.30 / Percy Bysshe Shelley: »Cenci«. Mala scena Jutri, 24. oktobra ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Slovensko mladinsko gledališče V petek, 30. oktobra ob 21.00 / Pier Paolo Pasolini: »Amado mio«. Režija: Ivan Peternelj. Koprodukcija SMG in ŠKUC gledališče. Cankarjev dom Jutri, 24. oktobra ob 20.00, dvorana Duše Počkaj / Herbert Achternbusch: »Ella«. Režija: Primož Ekart. Igrata: Primož Ekart, Štefka Drolc; produkcija: Imaginarni, CD. Šentjakobsko gledališče Danes, 23. oktobra ob 19.30 / M. Grgic: »Zbudi se, Katka« (komedija); režija Boris Kobal. Jutri, 24. oktobra ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka« (komedija); režija Gojmir Lešnjak Gojc. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 23. ob 20.30 in jutri, 24. oktobra ob 18.00 / Sedmi koncert v okviru simfonične sezone 2009. Dirigent: Stefan Anton Reck. Glasba: Schumann in Mahler. ■ WUNDERKAMMER Festival antične glasbe V sredo, 28. oktobra ob 20.30 Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli / »Notte, dolce notte, terribile notte«. Giorgio Caoduro - bariton in Alessandra Sa-gelli - klavičembalo. ■ WUNDERGARTEN Glasovi geta V soboto, 31. oktobra ob 20.30 Cerkev Rožnovenske Device / »So sol d'amar-ti«. ženski vokalni trio Lombardo-Be-nigni-Zambruno in Piemonta, na sporedu predvsem pesmi okcitanske tradicije. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 26. oktobra ob 20.30 začetek sezone z Maureen Jones in Massi-milianom Baggiom (oba klavir), na spre-du W.A.Mozart/Sonata K448, J.Brahms/Varijacije na temo Haydn op.56 b in S. Rachmaninov/Suite n.2 op.17. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 29. oktobra ob 20.45 / Trio di Parma/ Alberto Miodini klavir, Ivan Rabaglia violina, Enrico Bronzi violončelo. GORICA Kulturni Dom Danes, 23. oktobra ob 21.00 / »Canzoni di confine - Pesmi ob meji 2009«; gost večera: Neri Marcore. V petek, 30. oktobra ob 20.30 / koncert Abba show s skupino »Abba-zia« iz Reke. _SLOVENIJA_ SEŽANA Jutri, 24. oktobra ob 22.00 / v MC Podlagi bodo nastopala skupine Fortaste in The Lift iz Krškega. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 24. oktobra ob 19.30 Galllusova dvorana / »Zbor ruske državne kapele«, dirigent Sergej Veprincev. Šentjakobsko gledališče V nedeljo, 25. oktobra ob 17.00 / Svet-lana Makarovič: »Mali Kakadu« (mu-zikal za otroke), režija: Andrej Jus. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 - 1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Kavarna Tommaseo: do 4. novembra razstavlja umetnik Boris Zuljan in sicer dela iz »tržaškega okolja«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija, Proseška ul. 131: še danes, 23. oktobra je razstava akvarelov Andreja Kosiča: »Veličastni jesenski Kras«. Urnik: od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: na ogled je razstava Katarine Kalc »Merjaščeva pozitivna perspektiva«. Urnik ogleda v času odprtja kavarne. GORICA V galeriji Mario Di Iorio v državni knjižnici v Ul. Mameli je na ogled razstava z naslovom F.M. Dostojevskij: drama svobode; do 3. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah in praznikih med 15.30 in 18.30. Vodeni obiski bodo potekali od ponedeljka do petka ob 10., 11., 16. in 17. uri, ob sobotah ob 11. in 12. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15.30, 16.30 in 17.30. V Kulturnem domu je do 25. oktobra na ogled fotografska razstava: »11. Foto-srečanje 2009«. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA V Kosovelovi knjižnici: je na ogled razstava pod naslovom »Krožna pot po naših gradiščih«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. -/ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. KOPER - PIRAN Galerija Loža Koper in Mestna galerija Piran: Valentin Oman - razstava »Ara Pacis«, slike. Možnost ogleda do 22. novembra. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spa-cala: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: razstava slik Janeza Mohoriča. Razstava bo predvidoma na ogled do sredine novembra. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 18.00 Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spa-cala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija CD: od četrtka, 29. oktobra, do 15. decembra bo na ogled razstava Dušana Tršarja pod naslovom "Retrospektivna kiparska razstava". roncade - Drevi Ameriški rock skupine Eagles of Death Metal Ljubitelji rock'n'roll glasbe se drevi ob 20. uri lahko odpravijo v Roncade, kjer bo v tamkajšnjem lokalu New Age nastopila ameriška rock'n'roll skupina Eagles of Death Metal. Zasedba je marca letos nastopila že v ljubljanski Cvetličarni, kjer je doživela dober uspeh. Eagles of Death Metal sta pred desetimi leti ustanovila zvezda svetovne rock scene Josh Homme (pevec in ustanovitelj bolj slavne stoner-rock zasedbe Queens of the Stone Age) in Jesse Hughes. Dvojici sta se kmalu zatem pridružila še kitarist Dave Catching in bob-narka Samantha Maloney. Leta 2004 je kvartet izdal svojo prvo ploščo Peace, Love, Death Metal in jo predstavil širši publiki s krajšo glasbeno turnejo v ZDA. V naslednjih letih je zasedba izdala še dva albuma, Death by Sexy in Heart on, večkrat pa so posamezne člane zamenjali novi. Organizatorji večera zagotavljajo, da je zvezda skupine Josh Homme potrdila svojo prisotnost na odru; oboževalcem ameriškega banda se tako obeta prava rock'n'roll poslastica ... Pred glavno atrakcijo večera pa bosta publiko ogreli še predskupini Sweethead in This City. Na voljo je še nekaj vstopnic: zanje bodo imetnici izkaznice ARCI odšteli 18 evrov, ostali pa si jo morajo nabaviti pri blagajni za dodatnih 9 evrov. (R.D.) videm - Šestega novembra Corrado Guzzanti in njegov Recital Rimski komik Corrado Guzzanti se vrača v našo deželo z novim spektaklom Recital. V petek, 6. novembra, ob 21. uri bo z Marcom Marzocco in sestro Caterino Guzzanti nastopil v videmski športni palači Palasport Carnera. Guzzanti se je po nekajletni odsotnosti aprila vrnil na sceno z izredno uspešno turnejo Recital. Po poletnem premoru je avtor svoje delo nekoliko ažuriral, saj se je dogajanje na politični in socialni sceni stalno spreminjalo. Guzzanti bo publiki postregel s svojimi zimzelenimi liki, kot so bili Quelo (la seconda che hai detto) ali blondinka Vulvia (Rieducational Channel), hkrati pa zagotavlja, da bo dogajanje na odru povsem realistično in ironično: z ministrom Tremontijem in državnim oz. svetovnim gospodarstvom, z Bertinottijem in krizo današnje levice, Di Pietrom oz. duhovnikom Pizzarrom in božjo besedo. Na voljo je še nekaj vstopnic (od 40 do 28,50 evrov); več informacij je na voljo na telefonskih številkah 0431/510393 ali 0432/523989 oziroma na spletnih straneh www.azalea.it, www.euritmica.it in www.tic-ketone.it. GLEDALIŠČE w / ŠPORT Petek, 23. oktobra 2009 523 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu avtomobilizem - Danes skupščina FIA v Parizu Moslej odhaja Todt ali Vatanen? 69-letnega Britanca ne bodo pogrešali - Volijo predstavniki 132 držav PARIZ - Mednarodna avtomobilisti-čna zveza (FIA) bo danes dobila novega predsednika. Po 18 letih se poslavlja Max Mosley, ki so si ga ljubitelji tega športa v zadnjem času bolj kot po dejavnem vodenju zveze zapomnili po škandalih. V boj za njegovo nasledstvo se podajata Finec Ari Vatanen in Francoz Jean Todt.Mosleyja, ki je na vrhu FIA od leta 1993, že od leta 1991 pa je bil predsednik FISA (takratne športne organizacije FIA), bi si lahko zapomnili predvsem po razcvetu formule 1 v času njegovega predsednikovanja, ali pa po uvedbi strogih varnostnih zahtev v vseh av-tomobilističnih športih. Toda njegove dosežke na športnem področju so večkrat zasenčila dogajanja v zasebnem življenju. Škandal s prostitutkami in domnevno nacistično ozadje njegovih posteljnih užitkov iz lanskega leta zanesljivo ni prispeval k dvigu priljubljenosti 69-letnega Britanca. Zadnji žebelj v predsedniško krsto si je zabil sam; s predlaganimi spremembami v formuli 1, predvsem velikimi omejitvami proračunov ekip. Te se s spremembami niso strinjale, nekaj časa je formuli 1 grozil celo potop. Predlog sprememb so umaknili, nato pa je Mosley napovedal, da se na letošnjih volitvah ne bo potegoval še za en mandat. Po prvi izvolitvi so Mosleyja na predsedniškem mestu potrdili še trikrat, v letih 1997, 2001 in 2005. V naslednjih štirih letih bo tako na vrhu avtomobilistične organizacije novo ime. Po mnenju poznavalcev ima precejšnjo prednost Jean Todt, nekdanji vodja Ferrari-jevega moštva formule 1, ki je v časih Michaela Schumacherja dosegel vse, kar je v tem športu mogoče doseči, izkušnje pa ima tudi z dolgoletnim vodenjem Peugeotovega moštva v reliju V avtomobilizmu je že od leta 1966. Njegov tekmec prihaja prav iz sveta relija, nekdanji svetovni prvak in štirikratni zmagovalec Dakarja Ari Vatanen pa je že desetletje dejaven politik in je tudi član evropskega parlamenta. Največje športne uspehe je dosegel leta 1991 z naslovom svetovnega prvaka ter v letih 1987, 1989, 1990 in 1991 z zmagami na najtežjem vzdržlji-vostnem reliju na svetu. Danes bo na sedežu FIA na skupščini glasovalo 221 predstavnikov avtomobilisti-čnih organizacij iz 132 držav. V prvem krogu mora eden od kandidatov za zmago dobiti absolutno večino, v morebitnem drugem pa bo nato zadostovala navadna večina. I jfitßr s v Šampion v reliju Finec Ari Vatanen in nekdaj uspešen vodja Ferrarija Francoz Jean Todt (na sliki) kandidirata za predsedstvo FIA ansa ljubljana Priznanje OKS za Kufersina^ in koroško SŠZ LJUBLJANA - Olimpijski komite Slovenije (OKS) je na Fakulteti za šport v Ljubljani slavnostno proslavil 18-letnico svoje ustanovitve. Ob tej priložnosti so podelili vrsto priznanj ter čestitali Miroslavu Cerarju, s 30 medaljami najuspešnejšemu slovenskemu športniku na velikih tekmovanjih, za njegov 70. rojstni dan. Plaketo OKS sta med drugimi prejela tudi predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jure Kufersin in koroška Slovenska športna zveza. O prireditvi bomo še poročali. ZOI 2010 v VANCOUVRU V zibelki antičnega olimpizma, v Olimpiji, kjer so potekale prvotne olimpijske igre, so med ruševinami Herinega svetišča prižgali olimpijski ogenj. Olimpijska bakla bo tako lahko krenila na več mesecev dolgo pot do prizorišča zimskih olimpijskih iger, ki bodo februarja prihodnje leto v Vancouvru ansa APrimorski ~ dnevnik evropska liga Zmaga Lazia, remi Rome in poraz Genoe RIM - V evropski nogometni ligi (nekdanji pokal UEFA) so včeraj nastopili tudi trije italijanski klubi. Roma je v gosteh pri angleškem Ful-hamu igrala neodločeno 1:1, izenačujoči gol pa je v 3. minuti sodnikovega podaljška dosegel Andreoli. Roma je pred tem zastreljala tudi enajstmetrovko. Lazio je z 2:1 premagal Villar-real, zmagoviti gol pa je v 2. minuti sodnikovega podaljška dosegel Rocc-hi, potem ko so Španci le minuto prej zapravili stoodstotno priložnost. Gladek poraz pa je v Lilleu doživela Genoa, ki očitno še ni prebolela hudega poraza z Interjem v prvenstvu. Lille je bil boljši s 3:0, Genoa pa je samo v prvih minutah pokazala nekaj več. EVROLIGA - 1. krog: Armani Jeans - Panathinaikos 67:75, Lotto-matica - Caja Laboral 77:65 KOZMUS - Atlet Primož Koz-mus, zlat na olimpijskih igrah v Pekingu (2008) in zlat na letošnjem svetovnem prvenstvu v Berlinu, je včeraj zatrdil: »Odločitev o koncu kariere je jasna. Pustil sem si le nekoliko priprta vrata, če bi se morebiti kdaj v prihodnje vendarle želel vrniti. Takih rezultatov kot v zadnjem času pa ne bo več.« ZNIŽANA KAZEN - Italijanski kolesar Riccardo Ricco bo z nekaj zamude lahko začel naslednjo sezono. Mednarodno športno razsodišče (CAS) mu je namreč zmanjšalo do-pinško kazen, ki si jo je prislužil po tem, ko je bil pozitiven na Touru leta 2008, s 24 na 20 mesecev prepovedi nastopanja. Dirkati bo lahko začel sredi marca, tako da že načrtuje nastop na dirki Milano-San Remo in tudi na majskem Giru, saj je že letos junija podpisal pogodbo do leta 2011 z moštvom Ceramica Flaminia. ROSSI - Svetovni motocikli-stični prvak Valentino Rossi se bo leta 2010 udeležil preizkušnje svetovnega prvenstva v reliju v Mehiki. KOŠARKARSKO SP - Žreb za košarkarsko SP bo 15. decembra v Istanbulu. SP v Turčiji bo od 28. avgusta do 12. septembra, uvrščene pa so že Turčija, ZDA, Španija, Grčija, Slovenija, Srbija, Francija, Hrvaška, Brazilija, Argentina, Kanada, Porto-riko, Angola, Slonokoščena obala in Tunizija, Iran, Kitajska, Jordanija, Nova Zelandija in Avstralija. «ULTRAS!« V SLOVENIJI Slabi zgledi ne pomagajo pri preprečevanju nasilja Dimitrij KriZman Na Prešernovem trgu štiri ali pet maric (ne grofic, pač pa policijskih kombijev), na ljubljanskem nebu helikopter ali celo dva: taka je bila slika, ki jo je slovenska metropola med drugim ponujala v sredo opoldan. Če ne bi vedel, da se ob dveh začne pokalna tekma med Olim-pijo in Mariborom in če ne bi vedel, da je v soboto pred prvenstveno tekmo med istima nasprotnikoma prišlo v središču mesta do hujših izgredov med Olimpijini Green Dragonsi in policijo, bi lahko pomislil edinole na obisk tujega državnika, ko tudi vladajo neobičajni varnostni ukrepi. Mimogrede bi veljalo tu povedati, da je prejšnji petek precej policistov bilo angažiranih za hokejski derbi, v soboto so bili na sporedu omenjeni izgredi, predvčerajšnjim mobilizacija policije, da bi nove izgrede preprečili, pojutrišnjem pa je že na vrsti hokej Olimpija - Med-veščak Zagreb, za kar bo spet armada policajev preprečevala stik med Olimpijinimi ultrasi ter zagrebškimi Bad blue boysi. Kdo to v končni fazi plačuje, pa je jasno... Ob tej zgodbi je po mojem mnenju prisoten še drugi vidik, ki je še celo bolj pomemben in v katerem sta nasilje terpolicijska mobilizacija ne vzrok (stroškov, namreč) pač pa posledica nečesa. Posledica družbenega nelagodja določene skupine ljudi. Trditev, da gre vendarle za majhen krog pre-napetežev, ki bi se radi tepli, ni na mestu. V soboto je policija v Ljubljani odpeljala na hladno 53 (!) izgrednikov. Meni se to nikakor ne zdi malo. Za derbi Roma - Lazio, z ustrezno večjim številom obiskovalcev, bi policija morala odpeljati 600 (!!) ljudi, da bi bilo razmerje enako ljubljanskemu. Kaj torej predstavlja ta množica? Od kadar pomnim družbeno stisko, ki jo ne uspe preliti v drugačne, bolj smiselne in manj škodljive oblike protesta. V zadnjih kriznih časih, ko so se tudi v Sloveniji razmere prav za družbeno najšibkejše še zaostrile, pa tudi odpor do vladajoče politike, krive neodločnosti in do povzpetniških direktorjev podjetij, ki za večkrat slabo vodenje dobivajo astronomske plače. Teh novic so slovenski mediji polni vsak dan in zato popolnoma razumem po sili okoliščin nasilnega brez- poselnega, katerega bivši direktor se smehlja z naslovnic brezplačnih časopisov in zagotavlja, da si pri 35 letih zasluži plačo desetih tisočakov mesečno. Pred kratkim je odpuščena delavka na sodišču dosegla, da se je stečajni upraviteljici njenega bivšega podjetja preklicala nagrada 190.000 evrov. Čakam kdaj se bo našel nekdo, ki mu bo film počil čisto dokončno in bo namesto sodišča vzel pravico (ali »pravico«, če želite) v lastne roke ter bo koga izmed teh prepotentnežev počakal za temnim vogalom. Kar v Sloveniji predstavlja ta »elita« di-rektorčkov, v Italiji v marsičem oziroma na še slabšem nivoju pooseblja lep del politike. Nauk, ki ga ponuja, je namreč naslednji: tudi brez kakršnegakoli znanja ali delovnih izkušenj, falirano študentsko kariero, s skakanjem z enega brega na drugi, če ne celo goljufijami, se da doseči »marsikaj«. Razlika med Slovenijo in Italijo je morda edino-le ta, da v Italiji šport (nogomet) ni edina pretveza za sproščanje družbeno pogojenega nasilja. (dimkrizman@gmail.com) trst - Objekti Atletski Grezar bo dokončan jeseni 2010 Dela so vredna 13,5 milijona evrov - Komu bo služil? Stadion Pino Grezar v Trstu bo dokončan do jeseni prihodnjega leta, sta med včerajšnjim obiskom na gradbišču potrdila tržaški župan Roberto Dipiazza in odbornik za šport Paris Lippi. Stadion, ki je bil zgrajen leta 1932 za potrebe Trie-stine, so po selitvi nogometnega moštva v bližnji sodobnejši stadion Nerea Rocce zaprli leta 2005 in ga zdaj preurejajo v atletski stadion, skupno pa so dela vredna kar 13.456.000 evrov. »Z Roccom, dvorano Palatrieste in Grezarjem bo športno naselje dobilo svojo končno podobo,« je naglasil Dipiazza. Kako potekajo dela, sta obrazložila občinska inženirja Tevini in Nicotra. Tribune so že zgrajene, ta čas pa dokončujejo podzemne povezave med Grezarjem in Roccom ter športno palačo, slačilnice in atletsko stezo. Slednja bo imela osem prog, krivulja notranje proge pa meri 39,70 metra, kar naj bi zagotavljalo možnost za doseganje optimalnih rezultatov. Osrednje igrišče bo travnato, na njem bo mogoče igrati rugby in nogomet do C-lige. Na pokriti tribuni bo prostora za 2.484 gledalcev, skupno pa jih objekt premore 6.226. Gradijo tudi stavbo z dvema velikima slačilnicama, uradi, ambulanto, prostor za kontrole dopinga, skladišča in delavnici za nujna popravila. Celoten objekt bo dostopen osebam s posebnimi potrebami, obnovili pa bodo tudi trg Valmau-ra pred stadionom. Skratka, Trst bo imel lep atletski stadion, brez odgovora pa ostaja vprašanje, čemu bo pravzaprav služil in ali je bila tako velika investicija smotrna. 20 1 0 Petek, 23. oktobra 2009 TRST / »langueges meet sport« - Inter po svetu vodi nogometne šole v okviru projekta Inter Campus »Nikoli ne bi verjel, da me belcev ne bo več strah!« Sirotam in otrokom iz vojnih območij ter v manj razvitih državah želijo povrniti otroštvo, šolanje in zdravstveno oskrbo utopija? Italijanski dijaki se slovenščine učijo prek športa Nižja srednja šola Rismondo z italijanskim učnim jezikom je prva šola v Trstu, ki je v redni predmetnik vključila slovenščino kot enega od jezikov, ki so na izbiro v okviru obveznega študija drugega evropskega jezika. Letos bo šola v okviru svojih dejavnosti vključila tudi zanimivo ponudbo za vse, ki obiskujejo ure slovenščine. Učenci se bodo na zimovanju učili smučarskih veščin pod vodstvom slovenskih učiteljev smučanja, plavalni tečaj v okviru športne vzgoje pa bodo prav tako vodili slovenski vaditelji plavanja. Jezika naše skupnosti se bodo torej učili tudi na zabavnejši način, ne le med šolskimi klopmi. Utopija? Na žalost še, ampak bi bilo lahko v času podiranja mej, uvajanja slovenščine v šolo z italijanskim učnim jezikom in v duhu Združene Evrope mogoče. Zavedanje, da je šport lahko odlično sredstvo širjenja slovenske kulture in jezika med večinsko prebivalstvo, se v naši skupnosti še ni po-notranjilo. Seveda je finančna plat v takih projektih nezanemarljiva, ampak bi veljalo o njih kdaj tudi razmisliti. Ideje so se porodile po poslušanju raznolikih predavanj na posvetu Languages meet sport, ki so ga prejšnji teden priredili v Trstu. V Italiji, Sloveniji in nasploh v Evropi je projektov za promoviranje učenja jezikov, strpnosti, spoštovanja in zbliževanja narodov prek športa že na pretek. V dveh dneh se je v hotelu Savoia zvrstilo štirideset predavateljev, ki so predstavili najrazličnejše projekte in programe, ki se že razvijajo v tej smeri: od učenja jezikov na plavalnih prvenstvih do promoviranja večje-zičnosti na OI v Londonu 2012, America's cupu in drugih jezikovnih tečajev, ki potekajo prek športnih aktivnosti. Predavala sta tudi slovenska predavatelja dr. Rado Pišot in dr. Vesna Mikolič. (V.S.) »Nikoli ne bi verjel, da me belcev ne bo več strah!« Izjava enega izmed 9.000 otrok, ki so vključeni v projekt Inter Campus, je zgovorna in istočasno za nas (zahodnjake) mogoče absurdna. Je pa resnična: izjavil jo je ugandski otrok, ki je s pomočjo projekta, ki ga podpira milanski nogometni prvoligaš Inter, ugotovil, da smo »belci« tudi normalni ljudje in lahko prijatelji. Izjava ni kaplja v morju, temveč je takih in podobnih utrinkov na pretek. Prireditelji in prostovoljci, ki že 12 let razvijajo projekt v 19 državah sveta, jih skrbno hranijo in se preko njih tudi učijo. Projekt vključuje odpiranje nogometnih šol, s katerimi želijo sirotam ter otrokom iz vojnih območji in manj razvitih držav povrniti otroštvo in igro. Istočasno je nogometna šola, ki jo vodijo lokalni trenerji in prostovoljci (Inter v vsaki državi izobražuje trenerje in prostovoljce, ki nato sami vodijo nogometne šole), učinkovit način, da otroke integrirajo v družbo oziroma da jim nudijo šolanje in zdravstveno oskrbo. Zamisel se je porodila Massimu Mo-rettiju, članu izvršnega odbora Interja, potem ko je posvojil hčerko, ki je živela v eni izmed brazilskih favel. Osebna izkušnja mu je omogočila, da je spoznal tamkajšnjo realnost: revščino in bedo. Klic pomoči je v Mo-rettiju porodil željo, da bi otrokom brazilskih favel pomagal. Zaradi različnih okoliščin otroci niso obiskovali šol, kar je posledično vplivalo na njihovo socialno mobilnost in na obnašanje. Začetek projekta sovpada z letom 1997, ko je Inter kupil Ronalda, brazilskega nogometnega idola. »Otrokom smo takrat razdelili Inter-jeve drese, v katerih je igral tudi Ronaldo, pod pogojem, da so oni vsak dan obiskovali pouk,« je pojasnil Moretti na predavanju v Trstu v okviru mednarodnega simpozija Languages meet sport. Priljubljeni popoldanski nogometni trening na peščenih igriščih so tako lahko obiskovali le šolarji - posledično je čedalje več otrok obiskovalo šolo, da bi se le pridružilo ostalim in prejelo Interjevo majico. »Uradna majica našega kluba je bila za tamkajšnje otroke posebna nagrada. Ko so jo oblekli, so se čutili pomembne. Zdelo se jim je, da so končno postali nekdo.« Odkar je Inter v brazilskih fa-velah vzpostavil sistem nogometnih šol, je preko 80 % otrok pismenih. Inter pa ne rešuje samo opismenjevanja ali deviantnosti otrok. »V afriških državah otroci nočejo k zdravnikom. Prek nogometnih šol pa je njihova zdravstvena oskrba možna: ko pridejo na trening, jih zdravniki lahko pregledajo. Strah pred belimi haljami so premagali tudi zato, ker so posredno zaupali trenerjem,« pravi Morettijeva hčerka Laura, ki sodeluje pri projektu. »Tre- iŠti f V kolumbijskem Caliju je v projekt Inter Campus vpreženih 650 otrok origlia nerji so pomembni posredniki tudi v tistih državah, kjer vodijo mirovne misije vojaki, ki pa so otrokom tuji in se jih zato bojijo.« Da so jeziki dodano bogastvo za vsakogar, je Moretti med predavanjem večkrat ponovil. Poudaril pa je, da je pri otroški igri jezik drugorazreden: »Pri igri ni važno, kateri je tvoj materni jezik.« Morebitne razlike med igro otroci spregledajo. Tako je prostovoljcem in trenerjem Inter Campusa uspelo približati Izraelce in Palestince ali pa otroke različnih narodnosti bivše Jugoslavije. Nosilci projekta so letos prvič organi- Inter campusi delujejo v 19 državah: v Bosni in Herzegovi-ni, Iranu, Mehiki, na Kitajskem in Poljskem, v Argentini, Bolgariji, Braziliji, Maroku, Kame-runu, Libiji, Kolumbiji, Kubi, Angoli, Ugandi, Paragvaju, Boliviji in Romuniji. Od leta 2003 deluje Intercampus tudi v Sloveniji, in sicer v Ljubljani. V vsaki državi deluje Inter preko partnerja. V slovenski prestolnici je to Alfaklub SRO: cilj je socialna integracija otrok s posebnimi potrebami. zirali svoje svetovno prvenstvo. 19 otroških reprezentanc se je pred mesecem dni zbralo v Toskani. »Otrokom smo obrazložili, da so oni ambasadorji države, iz katere prihajajo. Da torej pri nas predstavljajo vse ostale otroke. V reprezentanco so bili vključeni tisti, ki so v letih našega delovanja na določenem območju pokazali vedenjski napredek,« je pojasnila Laura. Na prvenstvu so nastopili tudi Iranci in skupna ekipa Palestincev in Izraelcev: reprezentanci bi se morali pomerili prav v uvodni tekmi, a naposled Iranci tekme niso hoteli odigrati. »Že res, da je niso odigrali. Pozitiven korak pa je že to, da so se prvenstva udeležili. Ne smemo hiteti z reševanjem sporov, ker je to nemogoče. S prisotnostjo so že storili korak naprej,« je samozavestno povedal Moretti. V projekt so vključeni otroci do 14. leta starosti. Noslici poudarjajo, da Inter Campusi niso kovačnice talentov: »Otrok ne ločimo iz njihovih okolij, ampak smo mi tisti, ki pridemo k njim. Nimamo prakse drugih klubov, ki med kopico otrok izberejo nekatere in jih potem »uvažajo« v domače klube. Naš projekt ima drugačno osnovo, saj želimo ponuditi otrokom pravo otroštvo in izhod iz kriznih situacij,« je še pojasnil Moretti. Novica, da je romski otrok, ki je sodeloval v Inter Campusu, postal frizer, je nosilce projekta izredno razveselila. Veronika Sossa balinanje - Jutri začetek deželne C-lige Gaja meri na obstanek Ekipa je letos okrnjena - V Domu Ervatti se bodo izmenično vrstili s Portualejem - Za uvod v gosteh Jutri se bo pričelo deželno balinarsko prvenstvo C-lige, B-liga je startala prejšnji teden, A-liga pa pred štirinajstimi dnevi. Za tukajšnje ljubitelje balinanja bo omenjeno prvenstvo zanimivo, saj bomo videli na delu kar tri pokrajinske ekipe. Te so Trie-stina, Portuale in naš predstavnik, pa-driško-gropajska Gaja. Dvanajst nastopajočih društev je bilo razdeljenih na dve skupini. Gabriellijevi varovanci bodo nastopili skupaj s Tržačani, pristaniščniki pa bodo imeli le goriške in videmske nasprotnike. Do konca januarja (vmes bo v decembru tritedenski premor) bodo zamejski privrženci balinanja vsako soboto imeli priložnost spremljati prvenstveno srečanje Gaje ali Portualeja. Obe ekipi, kot vsi dobro vedo, bosta odigrali domača srečanja v domu pristaniških delavcev pri Briščikih. Kljub temu da bo balinišče med zimo polno zasedeno in se odborniki in igralci Portualeja trudijo, da bi objekt dočakal goste v čim-lepši luči, pa ne moremo mimo dej- Kar zadeva ambicij Gaje in Por-tualeja so si po vsej verjetnosti složne. Ekipi nikakor ne razpolagata s takim igralskim kadrom, s katerim bi se potegovali za vidnejše uvrstitve. Zato si bosta skušali čimprej matematično zagotoviti obstanek v ligi. Kljub temu da je prvenstvo C-lige kvalitetno, pa nikakor ne smemo misliti, da bo njihova naloga lahka. V play-outu bosta sicer nastopili le zadnjeuvrščeni ekipi iz obeh skupin (v play-offu pa prvi dve iz vsake skupine). V primerjavi z lansko sezono so letos gajevci precej okrnjeni. Njihov najboljši igralec Emanuele Rosati nastopa v Maniagu (B-liga), ekipo je zapustilo tudi nekaj tržaških balinarjev, domačin Žagar pa letos ne namerava nastopati. Ekipa pa se je okrepila z Ro-satijevim bratom in bratrancem, ki bosta običajno sestavljala štafeto. Kar se tiče pristaniščnikov je odbor odslovil Bonina (letos bo nastopal za Triestino), njegovo mesto pa bo zapolnil Miljčan Stebel. Prejšnji teden sta Portuale in Gaja odigrala trening tekmo, ki so jo tesno osvojili prvi z rezultatom 11:9. Izidi posameznih srečanj so bili nasled-nji:štafeta Skupek, Zocco/A. in M. Rosati 29-21, krog Micheli/D. Calzi 2223 in Doliak/Capitanio 21-25,tehni-čno zbijanje Armani/Sancin 8-8 in Battain/A. Rosati 12-7, hitrostno zbi-janje Skupek/Leghissa 27-26, posamezno Zocco/Sancin 2-13,dvojica Tenze, Skupek/L. Milcovich (Natural), Calzi 13-6 in Stebel(Doliak),Arma-ni/Mervic(Iacobini), A. Rosati 13-8 in Sibelja(Micheli), Schillani, Battain/ Kramar(Nesich), M. Rosati, Capitanio 9-13. V prvem krogu C-lige se bo Gaja jutri ob 15. uri pomerila v gosteh z ekipo GTN Laipacco, v katerih vrstah nastopa tudi Crapiz (član Maka v zamejskem prvenstvu), Portuale pa se bo ob isti uri predstavil svoji publiki v srečanju proti novincu iz Spilim-berga. Z.S. rn ÎV TL i arsenal Španščino me uči Fabregas! Kako popestriti učenje tujih jezikov med mladimi? Pri priznanem londonskem klubu Arsenal so dobili pravo rešitev. Učenci od 9. do 13. leta starosti se francoščine, španščine in nemščine učijo preko nogometa in s pomočjo nogometnih adutov Fabregasa, Walcotta, Vele, Alunie in drugih. Tečaj Arsenal double club, ki poteka kot šolska ali obšolska dejavnost, traja od 6 do 8 tednov. Ura je dvodelna, prav tako kot nogometna tekma. V »prvem polčasu« se otroci jezika učijo v učilnicah, »drugi polčas« pa izvajajo na igrišču. Vse je podrejeno nogometu in prvoligaškim ekipam: delovne zvezke in ostalo gradivo bogatijo fotografije nogometnih igralcev in tematske vaje o prvoligaških prvenstvih, na DVD-ju se pred kamero pojavljajo igralci in trener, ki kdaj pa kdaj otroke tudi obiščejo v učilnicah ali pa na treningih. Tudi športni del jezikovnega tečaja je podrejen učenju tujega jezika: ob nogometnih specifičnih terminih se učenci učijo tudi barv (z raznobarvnimi krožnički), številk (z majicami igralcev), pa še in še. Večkrat mučna jezikovna ura se prelevi v pravo zabavo, ki smo jo tudi novinarji in vsi ostali preizusili na predstavitvi v Trstu v okviru mednarodnega simpozija »Languages meet sport«. Izobraževalni program Arsenal Double club, ki je leta 2008 prejel tudi evropsko jezikovno nagrado (European Award for Languages), je s tečaji tujih jezikov odpravil nezanimanje med mladimi do študija drugega jezika. Vpis mladih od 14. do 16. leta na tečaje tujih jezikov se je v nekaj letih namreč drastično zmanjšal (leta 2000 83 %, 2008 pa le 47 %), saj je bilo učenje izbira posameznika. Z drugačnim pristopom pa se je zanimanje za tuje jezike spet povečalo. Nosilci projekta načrtujejo, da bodo sedaj začeli tudi s tečaji portugalščine. Projekt deluje tako v Španiji kot v Nemčiji v povezavi s prvoli-gaškimi klubi, kjer stopijo učenci v stik z nogometnimi asi, kar jih nedvomno bolj motivira pri učenju tujega jezika. (V.S.) / ŠPORT Petek, 23. oktobra 2009 21 šolski šport - Dijakinje Trubar - Gregorčič na državni fazi v aerobiki Deveto mesto in enkratna izkušnja Nastopilo je 14 šol - Točko sestavile profesorica Vižintin in dijakinje Dijaška ekipa licejskega pola Trubar Gregorčič je v sredo v Lignanu v okviru državne faze Dijaškega prvenstva nastopila v aerobiki gorica - 28.10. Tavčar in Brumatti o košarki V sredo, 28. oktobra, ob 18. uri, bo v Kulturnem domu v Gorici srečanje pod naslovom »Košarka včeraj, danes In jutri«. Gosta večera bosta tržaški športni novinar Sergio Tavčar in »zvezda goriške košarke« Pino Brumatti. Tavčar je športnik od malih nog, košarkarski trener in že več kot 30 let športni novinar in Tv komentator. Od leta 1985 je na čelu športnega uredništva v italijanskem programu televizije Koper-Capodi-stria. Sodeluje tudi s prispevki in komentarji z raznimi italijanskimi časopisi (Il Giorno, Il Resto del Carli-no, il Gazzettino, I Giganti del basket). Bil je več let dopisnik in komentator našega dnevnika. Goričan Giuseppe 'Pino' Brumatti sodi med "mite" italijanske košarke. V sedemdesetih letih je igral pri Sim-menthalu v Milanu in državni prvak v sezoni 1971-72. Za državno reprezentanco je odigral preko 100 tekem; profesionalno košarko je opustil leta 1989, pri 41. letu starosti. Od leta 2007 je športni direktor goriške ekipe Nuova Pallacanestro Gorizia. Srečanje bo potekalo v italijanščini. Dijakinje licejskega pola višje srednje šole Trubar Gregorčič iz Gorice so v sredo tekmovale v Lignanu na državni fazi Mladinskih iger v aerobiki. V konkurenci 14 šol so osvojile deveto mesto: za umetniški vtis in tehnično izvedbo so prejele skupno 14 točk. Zmagala je šola iz Lombardije s 16,40 točkami (maksimalen izkupiček je 20 točk, op. a.). V primerjavi z boljšimi ekipami je bila tehnična izvedba sedemčlanske ekipe goriških dijakinj enakovredna ostalim, koreografija pa ni bila tako izdelana. Profesorica Marta Vižintin, ki je z dijakinjami tudi sestavila minuto in 15 sekund dolgo točko, je poudarila, da je to posledica pomanjkanja izvedencev na tem področju: »V naši bližini oziroma celo v naši deželi ne obstaja center aerobike, kjer bi lahko dobili nekaj napotkov, kot na primer v srednji Italiji. Tudi dejstvo, da se s konkurenco soočimo šele na državni fazi, saj smo na pokrajinski in deželni ravni edini, ni pozitivno. Prav zato pa je deveto mesto uspeh.« Profesorica je še poudarila, da sodi aerobika med tiste športne panoge, ki jih lahko gojijo v šoli z dijakinjami, ki se ne ukvarjajo s to panogo. V dijaški ekipi so tako zbrane rokometašica, karateistka, plesalke in tudi dijakinja, ki se ne ukvarja s športom. »Naš nastop je izključno šolski produkt. Za tem so ure in ure dela s panogo, v kateri pa nismo izvedenke,« je še dodala profesorica športne vzgoje. Točko, s katero so se predstavile na državni fazi, so dijakinje in profesorica sestavile letos februarja; marca so nastopile na pokrajinski, maja pa na deželni fazi. Na nastop na državni fazi v Lignanu so zadnji mesec vestno pripravljale trikrat tedensko po pouku, pred tem pa so proste ure vedno izkoristile za trening. Zaradi odhoda Julije Kodrič na študijsko izmenjavo v Kanado, se je od junija ekipi pridružila Andrejka Leban. Prikazana točka je splet osnovnih gibalnih struktur in gimnastike (aerobika je prepovedana), v katero so po pravilniku vključeni obvezni liki gibljivosti, statične, dinamične in odrivne moči. Pravilnik določa tudi last- nosti glasbene spremljave, ki mora vsebovati od 125 do 150 udarcev. Čeprav so bile dijakinje z uvrstitvijo nekoliko razočarane, so v Lignanu, kjer se je v teh dneh zbralo preko 3000 dijakov, pridobile enkratno življenjsko izkušnjo. Med bogatim spremljevalnim programom in izven tekmovalnih igrišč so lahko spoznale vrstnike iz cele Italije. V Lignanu se bodo tekmovanja v ekipnih športih zaključila v nedeljo, včeraj pa so domov odpotovali dijaki, ki so nastopali v individualnih športih. V ženski gimnastiki je odličen rezultat dosegel goriški li-cej DAnnunzio, ki je bil drugi. TRUBAR-GREGORČIČ: Nataša Pahor, Sara Cossutta, Diana Berte, Car-lotta Zitter, Silvia Baglieri, Marta Carlesso, Andrejka Leban. Profesorica Marta Vižintin. odbojka - 1. ženska divizija na Goriškem Spet lahka zmaga Soče Picerije Frnažar Mlade nasprotnice jim niso bile dorasle - Težje tekme še pridejo Soča Pizzerija Frnažar - Delfino Blu 3:0 (25:8, 25:5, 25:13) SOČA PICERIJA FRNAŽAR: Bevciar 6, Brumat 0, Camauli 12, Černic 10, Gabbana 7, Gallizia 2, Povšič 6, Pozzo 1, Zavadlav 5, Turus (L), Marussi. Trener Paola Uršič. Sočanke so tudi v drugem krogu prišle do zelo lahke zmage, saj so združeno ekipo igralk iz Gradeža in Štarancana sestavljale v bistvu štirinajstletnice, ki jim je velike težave povzročal že servis gostiteljic. Tekma je bila tako popolnoma enosmerna in nezanimiva, saj je bila tudi na mreži premoč Soče več kot očitna. Letošnja ekipa nastopa okrepljena, vendar vse tekme ne bodo tako lahke kot dozdaj. Že težji nastop jih bržkone čaka prihodnjo sredo proti Libertasu Capri-va. Zaenkrat pa je ozračje v ekipi odlično. □ Obvestila SK DEVIN prireja Smučarski sejem v Sesljanu 41/d. Zbiranje 4. in 5.novembra (10.30-19.00), prodaja vsako soboto in nedeljo od 7. do 29.novembra od 10.30 do 19.ure, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.ure. Informacije na : info@skdevin.it ali 040 209873 SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo zjutraj z društvenimi učitelji. Tretja izmena bo od sobote 14. novembra do nedelje 6.decembra. Možnost najema smučarske opreme. Vpisovanja na info@skdevin.it ali na 040 209873 AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v Domu Brdina - Trg Brdina na Opčinah: v četrtek, 5. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme; v petek, 6. novembra, od od 18. do 21. ure; v soboto, 7. novembra, od 16. do 21. ure; v nedeljo, 8. novembra, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Info.: 040-2171189 ali 347-5292058. otroška telovadba - Športna šola Trst odprla vrata Pridobivanje gibalnih izkušenj in uživanje v igri z vrstniki Pri Športni šoli Trst se je začela nova vadbena sezona. Na Prvem maju se vsako soboto zjutraj zbere veliko število otrok, pod vodstvom diplomiranih vzgojiteljic Biserke Cesar, Daše Stanič in Petre Fur-lan. Športna vadba poteka v dveh skupinah: najprej so na vrsti najmlajši otroci (od prvega do tretjega leta), ki v spremstvu svojih staršev delajo prve korake v svet športa. Spoznavajo različne gibalne igre, urijo osnovne motorične sposobnosti in spretnosti. Sledi jim skupina predšolskih otrok (od tretjega do šestega leta), ki je v letošnji sezoni še posebno številčna. Namen vadbe ni ta, da se otroci že tako zgodaj začenjajo ukvarjati s športom, ampak da si preko igre pridobijo čim več gibalnih izkušenj ter osvojijo čim več osnovnih gibanj, kar jim bo prav prišlo v prihodnosti, ko se bodo ukvarjali s posameznimi športi. Pomembno je, da otroci med vadbo uživajo in da se družijo s svo- jimi sovrstniki, obenem pa dobivajo tudi vpogled v delovanje društva. Skupina predšolskih otrok je polno zasedena, še nekaj mest pa je pri vadbi najmlajših otrok s svojimi starši. Zato organizatorji vabijo vse malčke, da se jim pridružijo v sobotah zjutraj na stadionu Prvega maja. več fotografij na WWW.primorski.eu košarka Kontovel že drevi doma proti Romansu V četrtem krogu v beli skupini deželne košarkarske D-lige bo Konto-vel (4 točke) po dveh zaporednih uspehih igral že nocoj doma proti Romansu (2). Srečanje - sodnika Bada-rac in Serafino iz Pordenona - se bo pri Briščikih pričelo ob 21. uri. V letošnji sezoni se bo zaradi sočasne obveznosti odbojkarske članske ekipe še nekajkrat ponovilo, da bodo Gerjevi-čevi varovanci svojo domačo tekmo odigrali že na petek zvečer. Drevišnji nasprotnik se je poleti na papirju precej okrepil, nosilci igre so branilca Gennaro in Stanissa, krilo Cabas in orjaški center, Srb Ilic. Košarkarji z Goriškega so doslej zbrali eno samo zmago (v prvem krogu v Perteolah) tudi zaradi težkega razporeda, saj so izgubili proti močnima Geattiju in Mon-falconeju, kateremu so, zanimivo, tesno podlegli, potem ko v zadnji četrtini niso dosegli niti točke! V Konto-velovem taboru so vadbo nekoliko motile odsotnosti in poškodbe, drevi bo zagotovo odsoten Godnič (na dopustu), nastop mladih Bukavca in Regenta pa je še vprašljiv zaradi lažjih poškodb. DEZELNO PRVENSTVO U21 Priložnost za podvig je splavala po vodi Bor Nova Ljubljanska banka - Ser-volana 55:57 (10:9, 17:27, 32:37) BOR: Pipan 7, Pertot 9, Brian Fi-lipac, Erik Filipac, Gallocchio 4, Gom-bač, Stokic 2, Devčič 14, Lesizza 7, Rutar 4, Bocciai 7, trenerja Andrea Mura in Gaetano De Gioia. V pokrajinskem derbiju proti močni, sicer okrnjeni Servolani so borovci zamudili priložnost za podvig. V prvem polčasu sta obe ekipi imeli ogromne težave pri doseganju košev, gostitelji so zlasti prekomerno občutili odsotnost Devčiča, ki je moral že v teku druge četrtine sesti na klop s tremi prekrški. To dejstvo so Škedenjci pridno izkoristili s centrom Medizzo, ki je bil najboljši strelec srečanja z 20 točkami. Kljub vsemu (ob ugovarjanju zaradi zelo slabega sojenja so domači tabor doletele kar tri tehnične napake) so v nadaljevanju Borovi mladinci zmogli reakcijo in igra je bila do zadnjih sekund izenačena. Bor je imel na voljo tudi zadnji napad, vendar zmagovita trojka se žal ni posrečila. Ostala izida 4. kroga: Santos -Virtus Udine 73:71, Barcolana - Ca-sarsa sinoči, Sistema Pordenone prost. Vrstni red: Servolana 6, Virtus Udine 4, Bor NLB, Santos in Sistema Pordenone 4, Barcolana in Casarsa 0. DRZAVNO PRVENSTVO U17 Končni izid je lahko varljiv Basketrieste - Jadran ZKB 98:59 (21:15, 47:35, 67:50) JADRAN: Škerl 7, Sacher 21, Dellisanti 16, Valentinzu 0, Kraus 0, Daneu 8, Longo 0, Gregori 6, Zoch 0, Majovski 0. Trener: Gerjevič. 3T: 2 Dellisanti. Končni rezultat tretjega kroga je lahko varljiv, saj so bili jadranovci vse do 3. četrtine enakovredni Tržačanom. Visoko razliko so si nasprotniki priigrali v zadnjih desetih minutah, ko so našim košarkarjem pošle moči. Nosilci igre Škerl, Dellisanti in Sacher so takrat zapustili igrišče, tako da so zadnje minute odigrali mlajši člani ekipe (letniki 1994), pri domačih igralcih pa najboljša peterka. Delni izidi prvih trideset minut pa vsekakor kažejo, da jadranovci niso veliko zaostajali za nasprotniki (vsako četrtino so izgubili za maksimum šest točk), med katerimi je izstopal skoraj 210 cm visoki Sauri. Ostali izid: Fogliano - Venezia Giulia 54:71. Vrstni red: Venezia Giu-lia* 6, Basketrieste 4, CBU, Fogliano, Servolana 2, Jadran*, Azzurra 0 (* s tekmo več). Petek, 23. oktobra 2009 Št. 65 (118) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Matia, Agata, Patrizia, Julija in Jožica. e-mail: kiop@primorski.eu malo za salo malo zares Ne bo ekskluzivno Nov plan za rešitev SSG Bralcem z velikim ve mo, da se je Klop preko . sedem agentov prvi dok dvojice Marija Marc - Renato Manzoni. Preko tajnih virov smo izvedeli, da bosta izvedenca za rešitev krizne situacije gledališča svetovala družbi Dom, ki upravlja Kulturni dom, naj spremeni ustroj ustanove in na ta način naj olajša SSGfinan-čnih bremenitev pri upravljanju dvorane. Pripravljal naj se bi triletni plan prenove. Ekonomski plan je že skoraj izdelan. V petem nadstropju se bo verjetno odprlo kavarno, pivnico, s panoramskim razgledom na sosednji blok. V veselje naše mladine bo lokal verjetno upravljal po novem legendarni Savo Lipovec, ki ga bo poimenoval Liverpool 2. Prostor bo tudi za nočni klub, kjer bo lahko zahajala zamejska smetana, da bi se odpočila po trdih delavnih urah. V četrtem nadstropju predvidevajo malo koncertno dvorano. Za koncertno dejavnost bo skrbela organizacija Glasba brez meja. Otvoritveni koncert bo jubilejni (stoti) koncert Vlada Kreslina v zamejstvu v zadnjih 3 letih. V čast pisanih glasbenih okusov zamejske publike organiza-toriji nameravajo izvesti tudi tisoči koncert skupine Kingston v zamejstvu, kjer bodo predstavili novo uspešnico v slogu poletnih songov z naslovom Na goli riti. V tretjem in četrtem nadstropju bi našel prostor welness center, ki naj bi stal prej na stadionu 1. maj, za katerega se nista krovni organizaciji jasno izrazili. Termalne terapije bodo izvajali z vodo iz Ra-dencev, ki jo bo tovoril Pierpaolo Cerani. Prvo nadstropje bo verjetno namenjeno novi podružnici ZKB. V pritličju pa bi seveda po najboljšem slovenskem trendu zadnjega obdobja našel svoj prostor market. Na javni razpis so se prijavili Mercator, Gigi z Opčin in seveda mreža marketov tržaškega župana Dipiazze. Najboljši kandidati za upravljanje prostorov pa je družba župana, saj je v svojo ponudbo vključila tudi delovno mesto za brezposelni dosedanji odbor gledališča, ki bi sedaj, po planih tržaške grupe, lahko v novem prodajalnem centru dobil zaposlitev na oddelku za zelenjavo, kjer bo prodajal zelje, solato in bučke. Načrt pa, poročajo naši tajni agenti, ni popolnoma prepričal javnih uprav, zlasti občinskega odbornika za javna dela, ki je hkrati tudi župan. Zato sta izvedenca za rešitev gledališča predlagala, da se v kleti zgradi podzemno, dvoetažno garažo, ki naj bi na ta način omejila hudo tržaško situacijo parkirišč. Z razliko od javnih ustanov je bil v našem prostoru nov plan sprejet z velikim navdušenjem. Po manjšinskih hodnikih že kroži vest, da bosta dobila izvedenca naročilo za pripravo podobnega plana za stavbo v lasti družbe Dom pri Sv. Jakobu. Klop se je po vsem tem še pozanimal o novi lokaciji gledališča. Kmalu pa je izvedel, da triletni plan prenove predvideva selitev SSG-ja na pločnik Ul. Petronio. Razložili so nam, da bo postalo naše gledališče ulično gledališče. Ob tem pa bo ohranilo status produkcijske hiše in stalnega gledališča, saj bo obstalo in se ne bo premaknilo iz Ul. Petronio. adlo neba! zaklopka misli Vprašanja (o) vodstvu Klop išče vinjetista Imaš smisel za humor in smatraš, da si spreten risar karikatur in zbadljivih vinjet? Če si dovolj drzen in prepričan v svoje sposobnosti imamo Klopi pravo rešitev za razkazovanje tvoje nadarjenosti! Žal je letos Klop zabredel v kronično pomanjkanje vinjet. Stran že dolgo časa ne krasi nobena šaljiva risbica, zato smo se odločili razpisati natečaj za mesto uradnega Klopovega vinjetista. Zainteresirani kandidati morajo izrisati v črno belem stilu vi-njeto na poljubno temo in novi logo naše rubrike. Material lahko pošljete v digitalni obliki na naš naslov elektronske pošte klop@pri-morski.eu, najkasneje do 29. oktobra 2009. Seveda je rok nekoliko kratek, vendar potrebni rekvizit uspešnega vinjetista je tudi hitrost pri oblikovanju vinjet. O zmagovalcu bo odločala strokovna klo-pova žirija, ki bo v novembru objavila izid razpisa. Prepričani smo, da se med našimi bralci skriva potencialni talent ali celo bodoči Fo-rattini, zato upamo, da se bo naš poštni nabiralnik napolnil s številnimi prispevki, zato kar pogumno! Mali oglasi Da ne boste bralci mislili, da se pri Klopu samo zafrkavamo, vam ponudimo tale sestavek v razmislek. Ker pa nočemo izpadati za nadute, naj v sledečem eseju izpostavimo zlasti nekaj vprašanj. Ne ponujamo resnice, ne ponujamo odgovorov, ponujamo vprašanja. Naša resnica se skriva v naših vprašanjih. Mnenja smo, da se v manjšini v zadnjem obdobju dogajajo številni dogodki, ki očitno kažejo, da se situacije iz preteklih let niso niti malo izboljšale. V prvi vrsti politične razdvojenosti. Pri Klopu ne razumemo početja zlasti tiste skupine ljudi, ki si prizadeva ustvariti zbirno stranko vseh Slovencev v Italiji. Sprašujemo se torej, ali je v imenu enotnosti, ki si je pri Klopu globoko zaželimo, koristno podžigati zdrahe v našem prostoru? Poleg tega ne razumemo, kje je smisel dobesednega odpiranja prepadov v naši tesni skupnosti in postavljanja zbirne strani na antipode glede na dnevnik, za katerega pišemo? Ali ni to simptom neke shizofrenije v manjšini? Situacija gledališča in Deželnega zavoda za poklicno izobraževanja pa je potegnila na dan čedalje bolj očitne in konstantne probleme. Mnenja smo namreč, da je marsikdo pozabil, da je Jugoslavija propadla skoraj pred dvajsetimi leti. Ne razumemo, zakaj v določenih organizacijah, na določenih mestih, vodilne sile razmišljajo in delujejo brez nikakršne perspektive. Po burni prvi polovici devetdesetih let je postalo očitno, da je bilo treba situacijo temeljito spremeniti. Sprašujemo pa se, ali je do te spremembe sploh prišlo? Na vodilnih položajih v manjšini so še vedno eni in isti ljudje, od katerih se je marsikdo izkazal za neprimernega na mestu, kjer se je znašel. Med drugim je tragično, da isti možje prekrivajo številne vodilne funkcije, kar nas avtomatično pripelje do vprašanja, ali gre delo teh ljudi v interes slovenskega naroda zunaj matice ali v njihove osebne? To pa lahko povežemo z aktualnim problemom prej italijanske kot slovenske države: nagrajevanje delavnosti in uspešnosti. Na tem mestu bi izpostavili dva dejavnika: mlade sile in kadrovanje. Zelo očitno je namreč, da sta obe krovni organizaciji zanemarili ustvarjanje in gojenje pomladkov. Verjetno se splača seči do dna in postaviti eno vprašanje: ali ste vsi manjšinski veljaki prepričani, da poznate mlade Slovence v zamejstvu? V očeh nekaterih smo demotivirani, v očeh drugih pa perspektivni. Mogoče se nahaja resnica prav vmes: motivirani smo že, ampak nas marsikdaj površnost, zaprtost, pomanjkanje perspektive in težave pri uveljavljanju našega glasu demotivirajo. Globoko nas demotivira stavek, ki smo navajeni ga poslušati, in sicer: »ni denarja za investiranje v mlade.« Drugi problem: kadrovanje. Ali ne bi bilo kadrovanje na vseh organizacijskih nivojih primerno? Ali smo prav prepričani, da smo sposobni počenjati to, kar počenjamo? Smo prepričani, da smo ustrezno izobraženi za vodstvo manjšine? Zakaj je nastal v Gorici konzorcij podjetij, ki organizira vsako leto seminar Slovik za izobrazbo mladih Slovencev v Italiji? Če združimo pojma mladi in kadrovanje, pa se avtomatično odpira sledeče vprašanje: zakaj bi se moral mlad sposoben in izobražen Slovenec v zamejskem okolju žrtvovati za manjšino, tako rekoč za narodov blagor? Vprašanje denarja je v našem vsakdanu stalnica. O tem se hočeš nočeš moramo pogovoriti tudi v naši skupnosti. Vsem je zelo dobro znano in očitno, da je bilo v boljših časih zapravljanje denarja in slaba administracija manjšinskega premoženja povsod na dnevnem redu. Treba je premisliti manjšino, treba je ustvariti vizijo. Ne moremo si dovoliti ustvarjati predračune za pet milijonov evrov, če jih bomo imeli na razpolago štiri. Prav tako si ne moremo dovoliti po prilivu sto tisočih evrov, zapraviti natanko vse, do zadnjega kovanca. Seveda pa ne gre mimo tega, da je skrajni čas za razmislek glede razporeditve sredstev. Deli naj se po principu kvalitete in kvantitete in ne po principu političnega ravnovesja. To je za nas Klopovce božja resnica. Odmisliti moramo, da je manjšina agencija za zaposlovanje. V naših organizacijah ni prostora za vse, prostor naj bo le za sposobne in zaslužne, za motivirane posameznike, ki se zavzemajo za rast Slovencev v Italiji. IŠČEM rabljeni avtomobil tujega proizvajatelja, po možnosti rabljeni Mercedes za nočno dirkanje na relaciji tržaško nabrežje - Furlanska cesta. Cena po dogovoru pred kozarčkom vitovske iz Sa-matorce. Tel št. 040-7784377, kontaktna oseba Mario. PRODAM parcelo z razgledom na žaveljski zaliv, na sicer vlažnem področju, ampak še najbolj primerna za izgradnjo energetskega objekta. Cena: m2 zemljišča proti 2m3 naravnega plina. Samo resno zainteresirani. Tullio, ob uri merende (16.30-18.00). Tel št. 332-538977. ZAMEJSKA KULTURNA USTANOVA išče nove kandidate za mesta upravnih odbornikov. Od kandidatov pričakujemo ustrezno univerzitetno izobrazbo, odlično poznavanje zamejskih kriznih situacij, relevanten bo tudi ne-beg pred lastno odgovornostjo. Kandidati, ki se na podlagi navedenih pogojev prepoznate, ste vljudno vabljeni, da pošljete podroben življenjepis-CV s kratkim opisom nedelavnih izkušenj na e-naslov potro-sim.vse@in.zbežim.org. SI LEPA? SI INTELIGENTNA? Se zavzemaš za aktualne teme? Torej pokliči nas! Iščemo te za prestižno delovno mesto od leta 2013 dalje v italijanski institucionalni ustanovi. Lepo te prosimo prikaži se! Piši na Primorski dnevnik pod šifro Zamejska agencija za zaposlovanje. Ker se žal kot mnogokdaj na Primorskem ne dogaja nič zanimivega, vam tokrat predlagamo selitev v bližnjo Ljubljano. Svetujemo, da za obisk IKEE počakate še nekaj dni, da se gneča razredči in da se v Vileš odpravi prej Klopova odprava, ki bo o obisku poročala v naslednji številki. Tokrat smo torej za vas zbrali tri pobude, ki se bodo odvijale v slovenski prestolnici ta konec tedna: Danes Ljubitelji elektronske glasbe naj ne zamudijo enkratne priložnosti, saj bo dvorana Tivoli ob 21.00 gostila nastop Armina van Buurena svetovno znanega ustvarjalca elektronske glasbe, ki se mu tudi letos obeta osvojitev naslova svetovnega DJ-a leta. Cena vstopnic 29-50€. SITI teater v BTC-ju bo gostil gledališko predstavo Čefurji raus! - avtorja Gorana Vojnoviča, ki navdušuje gledalce in kritike! Začetek ob 20.00. V nedeljo Če zagovarjate pregovor »zdravi duh v zdravem telesu« in raje tekate, se lahko udeležite 14. Ljubljanskega maratona. Športna prireditev nudi, poleg daljše preizkušnje v maratonu, tudi polmara-ton in rekreacijski tek na 7000 m v samem središču mesta. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 24. oktobra 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih: Otroški pevski zbor Zvonček 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Focus 6.05 Aktualno: Tg2 Medicina 33 6.15 Aktualno: L'avvocato risponde estate 6.25 19.00 Talent show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: Tgr Montagne 9.45 Aktualno: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Variete: Scalo 76 Talent 17.20 Nan.: Las Vegas 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.10 Dnevnik, športne vesti in rubrike 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Nebbie e delitti 3 22.50 Nan.: Law & Order 23.45 Aktualno: L'era glaciale V" Rai Tre 8.15 9.15 9.20 12.00 12.45 13.10 14.00 14.50 15.10 15.15 15.40 16.00 17.00 18.10 19.00 20.00 20.10 20.35 21.05 21.10 23.10 0.00 9.45 10.30 11.30 11.40 12.00 13.30 14.05 15.30 15.50 19.35 20.30 21.10 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.10 Vremenska napoved 11.30 13.30, 17.00, 20.00, 23.15 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: I migliori anni (v. C. Con-ti) 23.20 Aktualno: Tv7 0.20 Aktualno: L'appuntamento - Scrit-tori in tv Nad.: Febbre d'amore Nan.: Giudice Amy 17.35 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldasnki forum Nad.: Sentieri Film: Un dollaro d'onore (western, ZDA, '58, r. H. Hawks, i. J. Wayne, D. Martin) Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Film: Terra di confine - Open Range (western, ZDA, '03, r. - i. K. Costner, i. M. Gambon) DLULI. ir"COS rs El JiMKii f n ¿TLKRA D[ CüM-'fNL RV I In ■- k"1,-.... VV LK III si I- iiP'i «l-sl 1 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, II caffe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso Dok.: La Storia siamo noi Aktualno: Figu - Album di persone notevoli Aktualno: Cominciamo bene - Prima, sledi Cominiciamo bene Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike Le storie - Diario italiano Nad.: Vento di passione Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis Dnevnik - kratke vesti Variete: Trebisonda - Melevisione Nan.: Zorro Tg3 GT Ragazzi Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo Vremenska napoved Deželni dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob Nad.: Le storie di Agrodolce -Aspettando la nuova serie Nad.: Un posto al sole Dnevnik Dok.: Blu notte - Misteri italiani Variete: Parla con me Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 21.50 0.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 0.05 Film: Mickey occhi blu (kom., ZDA, '99, r. K. Makin, i. H. Grant, J. Caan) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 9.55 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Nan.: Distretto di polizia 9 (i. S. Corrente, G. Bevilacqua, S. Pesce, F. Parenti) 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.10 Nan.: Still Standing 6.30 13.40, 17.45 Risanke 8.55 Nan.: Happy Days 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Starsky & Hutch 11.20 Nan.: The Sentinel 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.20 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: Il mondo di Patty 17.10 Nan.: iCarly 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.05 Risanke: Simpsonovi 20.30 Kviz: Il colore dei soldi 21.10 Variete: Colorado 0.00 Nan.: Cosi fan tutte 1.00 Variete: Poker1mania 1.55 Motociklizem: VN Malezije, vaje ^ Tele 4 Rete 4 6.50 Nan.: Tutti amano Raymond 7.20 Nan.: Quincy 8.20 Nan.: Hunter 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled Tiska 9.00 Ad est di dove 10.05 Klasična glasba 11.00 Formato famiglia 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Aktualno: Hard Trek 13.00 Itinerari nascosti 13.50 Variete: ...Tutti i gusti 14.30 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.45 Variete: Village 16.00 Tg 2000 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Variete: Expo Mittel School 20.20 Passione sport 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Stoa 23.30 Film: Spirito santo e le magnifiche canaglie (western, '73, r. R. Mauri, i. V. Karis) LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 0.00 1.05 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Il fiume rosso (western, ZDA, '48, r. H. Hawks, i. J. Wayne, M. Clift) Nan.: Stargate Sg-1 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: The District Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Niente di personale Aktualno: Zeru Tituli Nočni dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič 9.35 Kratki dok. film: Karateistka Aša (pon.) 9.50 Enajsta šola (pon.) 10.20 Jasno in glasno (pon.) 11.25 To bo moj poklic (pon.) 12.20 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Dok. odd.: Operacija Valkira (pon.) 14.10 Pogled na...Fortunat Bergant (pon.) 14.20 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Doktor pes 16.05 Iz popotne torbe 16.20 Igr. nan.: Linus in prijatelji 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 19.50 Gledamo naprej 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.05 Otr. nan.: Anica 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Nan.: Hotel poldruga zvezdica 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Polnočni klub 0.30 Iz arhiva TVS - Tv Dnevnik 23.10.1991 (pon.) 0.55 Dnevnik (pon.) (t Slovenija 2 6.30 7.30 8.00 9.00, 1.25 Zabavni infokanal Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 23.10.1991 Šport Špas - Oddaja o športu, zdravju in okolju (pon.) Podoba podobe (pon.) Seja državnega zbora (prenos) Circom regional Minute za... Oddaja Tv Koper Mostovi - Hidak (pon.) V dobri družbi z Blažem Zlata šestdeseta Dok. odd.: In vendar se vrti Nad.: Kingdom Film: Strah pred pajki (pon.) Film: Krvava poroka Nad.: Gandža (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.50 Športna oddaja 15.20 Film: Key Largo (ZDA, '48, i. H. Bogart, L. Bacall) 17.00 Glasb. odd.: In orbita 17.30 Kuharski recepti 17.50 Kino premiere 18.00 Zlatko Zakladko 18.15 Ali me poznaš 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.20 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Fanzine - mladinska oddaja 20.30 Potopisi 21.00 Biblija med zgodovino in mitom 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki 23.35 Avtomobilizem 23.50 Športna oddaja 0.35 Čezmejna TV, TDD-TV dnevnik v slovenskem jeziku "i Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, Kultura in Polje Evrope 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 0.00 Mozaik (pon.) 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video-strani z novicami vsako polno uro 18.00 Mladinska oddaja: Miš maš 18.40 Pravljica (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 21.30 V Tomovi dnevni sobi 22.00 Ekonomika 22.30 23.30 Vedeževanje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; ; Koledar; 7.25 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 8.15 Istrski kalejdo-skop; 9.10 Prireditve; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla bla; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon, sledi Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.05 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.50 Parlamentarne minute; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45, 10.45, 12.00 Val v izvidnici; 13.00 Danes do 13-IH; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 17.45 Šport; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 23. oktobra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1010 1000 OSLO 3/5 O / STOCKHOLM 7/9 O v " T ^ - K06ENHAVN < AMSTERDAM 0 7/14 VARŠAVA O 4/5 1020 LIZBONA O 16/18 MADRID O 10/14 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. MOSKVA 4/8 0 O KIJEV 6/12 BEOGRAD ° 10/19 SKOPJE O 1/17 O SOFIJA 1/16 • \vATENE -v^ 1010 C Na prehodu včerajšnje atlantske fronte, bo nad Meditera-nom nastal nov ciklon, ki bo delno vplivoval na vreme pri nas med danes popoldne in jutri zjutraj; nato se bo ciklon pomikal proti jugovzhodu in vreme se bo postopoma izboljšalo. Nad severnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska. Topla fronta se od juga pomika nad Slovenijo. Po krajši prekinitvi priteka nad naše kraje zopet bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 18.06 Dolžina dneva 10.34 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 13.04 in zatone ob 21.30 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. -fc^X MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.59 najvišje 8 cm, ob 5.36 najnižje 2 cm, ob 11.40 najvišje 26 cm, ob 19.58 najnižje -29 cm. Jutri: ob 11.20 najvišje 18 cm, ob 22.01 najnižje -23 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........15 2000 m . 1000 m ..........13 1500 m............8 2500 m . 2864 m . UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona GRADEC X\ 6/16 BmŽO O 3/12 6/13 KRANJSKA G. ^ ČEDAD O VIDEM O 9/18 x 8/19 (O CELOVEC O 6/17 O TRŽIČ * 6/15 O KRANJ o 7/16 S. GRADEC CELJE 6/15 O MARIBOR o 6/16 PTUJ O M. SOBOTA O 8/16 O N. GORICA 10/20 O LJUBLJANA 8/16 /Vn. MESTO 8/14 ZAGREB 10/15 O O 6/15' PORTOROŽ O 11/20 OUMAG KOČEVJE (vvh h ČRNOMELJ REKA 12/21 PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Ponoči se bo po kotlinah in v nižinskem pasu pojavljala megla v pasovih. Dopoldne bo prevladovalo zmerno oblačno vreme, čez dan se bo oblačnost povečala. Zlasti popoldne bo v priobalnem pasu in na vzhodu zmerno deževalo, drugod bodo padavine rahle. Pihal bo zmeren severni do severov-^zhodni veter. V tržaškem zalivu bo pihala burja. Zvečer bo dež od zahoda postopno ponehal in ponoči se bo prehodno delno zjasnilo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Jutri bo pretežno oblačno, čez dan bo od juga postopno spet začelo deževati. Na Primorskem bo dopoldne začela pihati burja, ki se bo popoldne precej okrepila. TOLMEČ O 8/15 & 8/19 O PORDENON 9/18 TRBIŽ O 7/14 O GRADEC 9/15 CELOVEC O 8/13 O 5/13 KRANJSKA G. O 8/14 S. GRADEC CELJE 9/14 O K MARIBOR O 9/15 PTUJ O M. SOBOTA 010/15 ZAGREB 11/13 O (NAPOVED ZA JUTRp Na območju Pordenona in v Karnji bo dopoldne prevladovalo delno oblačno vreme,drugod po nižinah, ob morju in na Trbiškem bo pa v glavnem oblačno z rahlimi padavinami. Popoldne se bo vremensko stanje postopoma izboljšalo, v Juljiski krajini pa bo verjetno do večera še vztrajala oblačnost. Ob obali bo pihala zmerna burja. Jutri zjutraj bo dež postopno ponehal, najpozneje v vzhodni Sloveniji. Popoldne se bo delno zjasnilo, na Primorskem bo še pihala zmerna do močna burja. V nedeljo bo delno jasno z jutranjo meglo po kotlinah. Osebne znamke Pošte Slovenije Slovenska pošta je januarja2007 sklenila, da bo, podobno kot nekatere druge pošte, vpeljala sistem osebnih znamk. Osebna znamka je znamka, ki jo lahko naroči kdorkoli. Izbere motiv, določeno osebo ali dogodek, ki bi ga rad prikazal na poštni znamki, in izbere sliko ali fotografijo za tako znamko. Na spletni strani HYPERLINK "http://www.posta.si/" www.posta.si ali na pooblaščenem poštnem uradu predstavi svoj predlog in, ko je odobren, plača pristojbino ter v dveh tednih prejme svoje osebne poštne znamke. Taka znamka velja za poštni promet kot katerakoli druga uradna znamka, ki potuje po Sloveniji ali izven nje. Pri tem seveda veljajo nekatera splošna pravila, ki se jih morata držati tako naročnik kot poštna uprava. Vsebina znamke ne sme biti žaljiva do kogarkoli in mora spoštovati splošna : i ! moralna pravila. V glavnem so takšne znamke osebnega in družinskega značaja (rojstva, poroke, obletnice) ali pa poslovnega značaja (odprtje novih prostorov, predstavitev novih izdelkov, vabila na sejme itd). Poštna uprava je pripravila dva formata, in sicer ležečega ter pokončnega, ki imata 5 mm debel raznobarvni rob, na katerem je vpisano ime Slovenija, poštni rog in vrednost znamke v črkah A, B, C in D. To so vrednosti za standardizirana in ne-standardizirana pisma za notranji promet in za promet s tujino. Robovi imajo 11 različnih barv z različnimi napisi (Abraham, rojstvo, poroka...). Osebne znamke so tiskane v polah po 20 znamk in treba je naročiti vsaj eno polo. Cena izdelave je seveda višja od navadne znamke. Kot primer naj navedemo, da je tarifa za standardno pismo, ki potuje znotraj Slovenije, označena s črko A in velja danes 0,26 €. Izdelava osebne znamke z vrednostjo A pa stane 0,69 €. Vse izdelane osebne znamke poštna uprava odda naročniku, ki potem sam razpolaga z njimi. Uporablja pa jih lahko seveda kdorkoli. Do pred nekaj tedni so lahko naročali osebne znamke samo državljani Slovenije, danes pa jih lahko naročijo tudi v tujini. Baje je Pošta Slovenije v tem času izdelala že čez 3.000 osebnih znamk. Teh znamk seveda filatelisti ne bodo našli v nobenem katalogu, ker ne spadajo med redne poštne izdaje in so na tekmovalnih fila- telističnih razstavah dovoljene le rabljene na celotah in še to izjemoma. So pa vsekakor zanimive in nekatere so celo zelo iskane. Filatelistični klub Košir iz Trsta je letos naročil znamko o pisatelju Damirju Feiglu ob 130-le-tnici rojstva in 50-letnici njegove smrti (slika 1). Italija pa osebnih znamk zaenkrat nima. Nekaj spletnih strani za ljubitelje: HYPERLINK "http://www.posta.si/predsta-vitev-storitve/473/Osebne-postne-znamke" http://www.posta.si/predstavi-tev-storitve/473/Osebne-postne-znamke; HYPERLINK "http://www.osebneznam-ke.org/naslovnica.aspx" http://www.oseb-neznamke.org/naslovnica.aspx. Nove slovenske znamke Meseca oktobra ne bo izšla nobena nova slovenska znamka. O znamkah, ki so izšle meseca septembra, smo pisali v prejšnji številki Postiljona. Tokrat bi opozorili le na zanimiv listič z dvema znamkama, ki ga je Pošta Slovenije izdala skupaj s Pošto Hrvaške. Razlika je le v imenu države in v valuti. Skupen naslov lističa je Hiška, ker je na eni znamki prikazan "kažon", ki so ga gradili pastirji v okolici Pazina, na drugi pa "hiška", ki so jo postavljali navadno kmetje na kraški gmajni. Hiške so zložene s kamni na suho in so jih rabili kot zavetišče pred dežjem predvsem pastirji in kosci (slika 2). Kot piše Janez Bogataj, je bila na Krasu največja koncentracija takih hišk na območjih Gabrovice, Sežane, Trebč, Bazovice in Banov. Najstarejša ohranjena hiška v Sloveniji je iz 15. stoletja. Listič je poštna uprava predstavila 25. septembra na gradu v Štanjelu. Nastopila je folklorna sku- pina iz Sežane, o motivu na znamkah pa je spregovoril podpredsednik FZS Peter Su-hadolc. Italijanske novitete Italijanska pošta bo ta mesec izdala rekordno število znamk. Tudi o teh znamkah smo na kratko spregovorili v zadnji rubriki Postiljona. 15 znamk bo izšlo v dneh od 21. do 25. oktobra, ko je v Rimu mednarodna filatelistična razstava. Med temi novitetami bo ena znamka posvečena italijanskemu jeziku z miniaturno sliko Danteja in verzom iz Božanske komedije. Tri znamke bodo posvečene športu: Alboreto (avtomobilizem), Mazzola (nogomet) in Bartali (kolesarstvo). Druge tri znamke bodo izšle v lističu in bodo posvečene trem znanim likom iz stripov (Cocco Bill, Dia-bolik in Lupo Alberto). Glasbi bodo namenjene tri znamke izdane 24. oktobra. Operno glasbo bo predstavljal Luciano Pavarotti (slika 3), lahko glasbo Mino Reita-no in filmsko glasbo Nino Rota. Naslednjega dne pa bo izšlo še pet znamk o dnevu Evrope. Poleg teh serij, ki imajo vse logotip filatelističnega festivala v Rimu, pa je italijanska poštna uprava izdala še nekaj drugih novih znamk: 21. oktobra je izšla vsakoletna znamka ob Dnevu filatelije, nato bo izšla znamka ob 130-letnici diplomatskih odnosov med Italijo in Bolgarijo in dve znamki za letošnji božič (na prvi bo posnetek slike Jezusovega rojstva iz 17. stol., na drugi pa bodo stilizirani božični obeski). ITALIA -M €0.65 Nove poštne tarife v Sloveniji Junija in julija so v Sloveniji zvišali poštne pristojbine za običajni poštni promet. Standardno pismo v notranjem prometu ali tarifa A stane zdaj 0,26 €. Navadno pismo raznih velikosti do 20 gr. ali tarifa B stane 0,30 €. Standardno pismo za tujino ali tarifa C stane 0,40 € in navadno pismo raznih velikosti za tujino ali tarifa D stane 0,45 €. 60 let FZS V soboto, 17. oktobra, je bila v prostorih glavne pošte v Ljubljani slavnostna prireditev ob 60-letnici Filatelisti-čne zveze Slovenije. Predsednik Igor Pirc je poudaril, da Zveza s svojimi 28 društvi, s številnimi razstavami in z mnogimi sodelovanji na razstavah v tujini dobro opravlja svoje delo, vendar je treba izrabiti tudi bolj sodobne oblike dela in komunikacije s pomočjo interneta in zato so prenovili svoj portal HYPERLINK "http://www.fzs.si" www.fzs.si. Med nagradami, ki so jih podelili ob 60-letnici, je prejel priznanje tudi tajnik TFK Košir iz Trsta Igor Tuta. Ob tej priložnosti so izdali obsežen Almanah, ki s članki in preglednicami prikazuje današnje stanje na področju filatelije v Sloveniji. Člani vseh včlanjenih društev bodo Almanah prejeli zastonj. Mednarodna razstava v Rimu Kot smo že prej povedali, je v teh dneh v Rimu Mednarodni filatelistični festival Italia 2009, ki se ga udeležujejo filatelisti iz 44 evropskih držav, Argentine, ZDA, Kanade, Avstralije, Egipta in Izraela. Festival je v Kongresni palači EUR od 21. do 25. oktobra. Komisar za Slovenijo je Branko Morenčič iz Nove Gorice. Med sodniki pa je tudi predsednik SFK Košir iz Trsta Peter Suha-dolc, ki je lani opravil izpit za mednarodnega filatelističnega sodnika pri Evropski zvezi filatelističnih zvez (FEPA) in pri Svetovni filatelistični zvezi FIP. IT