POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 D 1 N
DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT; TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
©
Naročnina v Jugoslavlfi snaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—* — Uredništvo in upravai Maribor, Ruška eesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14335. — Podružnice: Llubllana, De*
Iavska zbornica t-» Celje, Delavska zbornica <-* Trbovlle, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — RokopisI te ne vračalo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemalo. — Mali oglasi trgov, znal at a vsaka beseda Din /.—v 9uli oglasi. M slutijo v tocialte namene delavstva in nameščencem, vsaka beseda Din OJt
Štev, 75	«	Maribor,	sobota,	dne	6.	avgusta 1938	* Leto XIII
Rekli bodo, da hujskamo
T?oda mi smo za pozitivno delo!
Moderni diktatorski režimi se pojavljajo enostavno na stališče, da ne Stne nihče imeti svojega mnenja in ne j-ahtev, ki niso v skladu z njih politi-*°- Samo misel, beseda, pa že zasuče-J0 ključ za tvojim hrbtom, češ, da si revolucijonar, upornik, sovražnik domovine itd. Lahko te vodijo pri tem nafl>o>ljša pamet, najbojlši namen in 2drav razum.
Ce si lačen, moraš potrpeti; ne smeš ?°drnjati ali celo pripovedovati, kaj nai se stori, da boš imel kruha. Bedak ker ne veš, da oseba, da ti niti v poštev ne prideš, kjer so višji gospodarji interesi na tehtnici, ki jih pa ti ne F^eš in ti jih tudi nihče ne skuša polniti. Noče, in ti ne smeš zahtevati P°iasnil, kaj šele, da bi ti dajal nasvete- zahteval zase to, kar misliš, da ti je Potrebno ali da ti pripada.
. Jeziš se, mrmraš, morda s,tiskaš ce-9 Pest. Toda nič ti ne pomaga, ker nisi zaveden, ker nisi morda niti organiziran v organiziciji, ki se bori za bolj-socialne razmere.
.Lačni in nagi potrebujejo organizacijo, potrebujejo razum in izobrazbo, se bodo "nali boriti za svoje pralce. Tedaj bodo pa tudi vsi oni. ki karies odklanjajo glas bednih, vpošte-va]i gflas organizirane moči, kar bo v Prid onim in tem. Stiskanje pesti je nemarno. le delo, pozitivno delo vseh je koristno vsem in je zato potrebno.
To načelo naj bi že vendar zmagalo tern, kjer še ni!
jta zvezo med Poljsko m nordijskimi driavami
Poljski zunanji minister Beck v zadnjem času mnogo potuje po nordijskih državah in vodi živahno akcijo za sklenitev mirovnih pogodb. Ustvaril bi rad takozvani mirovni pas od Severnega do Črnega morja. Pogodbe med Poljsko in Severnimi državami bi naj služile svetovnemu miru in bi te države Judi podpirale stremljenja Zveze društva narodov, ki bi se pa morala reor-Kanizirti, ker baje pod sedanjimi razmerami ne more izvrševati svojega poslanstva.
Notranji minister dr. KoroSec v Šoštanju
Vabilo v stranko JRZ
* V nedeljo je govoril dr. Korošec v Šoštanju. Rekel je, da obhajamo 20-'etnico obstoja države.
Rekel je, kakor poročajo listi, med drugim:
V	notranji politiki ni momentano nič novega, vendar vidimo vsi. ki znamo Poslušati in videti, da se pripravlja nekaj novega v notranji politiki...
Hrvati pojdejo v Beograd, da si oseb-np ogledajo opozicijo. Dan odhoda še 'ji točno določen, ker v Zagrebu ne vedo. kaj bi odpeljali in v Beogradu ne yedo. kaj jim prinesejo iz Zagreba. Vlakovodja bo dr. Maček sam. To je res Zanimivo. Menim le, da dr. Maček ne ustavil svoj vlak na prvi postaji. V ^oglednem času se pa vlak vendar ustavi na pravi postaji, kjer ga počaka vpčina Srbov, večina Slovencev in ve-'na muslimanov. To, mislim, je prava i£užba za Hrvate.
D
rsava in seda
lisli
Ob 20-letnici Jugoslavije je prav in pošteno, da se spominjamo, kaj nam je bila država v minulih letih in kaj želimo, da bi nam bila. - Če voščimo prijatelju god, mu s tem želimo srečo, ob-ene pa že tudi računamo z njegovim prijateljstvom. Vsaj to, če ne več!
In, kadar slavimo jubilej države, ji tudi želimo dobro in srečo. Ker smo pa država državljani, izrekamo ob nje godu dobro in srečo sami sebi.
Pojmi o državi so res različni. Danes to zlasti lahko opazujemo, ko se nekatere države vdajajo praznim in abstraktnim frazam ali pa diktaturam posameznih družabnih plasti, ki potem državo in državljane izkoriščajo v eks-ploatacijske ali hegemonistične namene. V teh državah ni več državljanov in njih inicijative. Inicijativa prihaja od nekod, državljani pa morajo molčati in služiti kakor v dobi suženjstva ali v srednjem veku. Tu niso v državi več državljani, ampak le neka individualna volja, državljani pa niso niti več plane-toidi, ker ne morejo in ne smejo imeti ne volje ne inicijative.
Rekli smo. da so država državljani. Ti državljani so sestavni deli. enakovredni in enakopravni. Imajo svoje
zdrave misli in inicijative, ki jih hočejo uveljaviti v državi, ker so do tega opravičeni. Toda ne le opravičeni, celo naravni nagon jih sili k temu. da v drža-
vi	sodelujejo v dobro in srečo skupnosti. Zato voščijo državi za god.
Po prevratu se je naša država konstituirala precej demokratično. Tega ne more nihče zanikavati. Poznejših dogodkov pa je bilo, žal, krivo raznih prerekanj in napetosti neumevanje ustave morda na vseh straneh. Ob popolni uvidevnosti bi bila razna nesoglasja prav lahko dosegla milejšo obliko in takozvani — bratski sporazum.
Delavstvo ne more imeti interesa na tem, da država ne bi obstojala. Nasprotno, smatramo, da je država, ki jo je rodil razvoj, dolžna poskrbeti za to, da postanejo razmere v njej take, da bodo državljani v njej zadovoljni socialno in politično, zlasti pa se jim mora nuditi prilika, da bodo sodelovali. Predpogoje za to zahteva socialistično delavstvo ob 20-letnici države.
Predpogoji niso neznani. Socialistično delavstvo je te vedno in povsod povedalo in zagovarjalo. In če jih ob tej priliki ponovimo, storimo to samo za-
radi tega, ker so važni za državljane m s tem za državo.
Ponovimo kratko glavne zahteve. Predvsem zahtevamo demokracijo.
V	tej zahtevi so zapopadene naše zahteve minimalnega programa: svoboda tiska in besede, svoboda zborovanja, svoboda koalicije, svoboda mnenja in izražanja, svoboda sodelovanja v politiki in gospodarstvu, popolna enakopravnost, samoodločevanje v socialnih institucijah, direktna, tajna in proporčna volilna pravica v politične in nepolitične ustanove, zadostno socialno zavarovanje in zadostno zaščito varnosti delavcev itd. To so zahteve, ki jih delavstvo izraža ob tej priliki, ker je prepričano, da bo država šele tedaj izpolnila svojo nalogo napram državljanom. to pa je napram državi - družbi.
Vsi ti problemi so prav za prav politični. čeprav imajo drugačno ime. Zato je in ostane naša temeljna zahteva popolna polit'čna svoboda in enakopravnost ne le v teoriji ampak tudi v praksi. Če pojdemo na to pot, če se to izvrši. potem naše voščilo za 20-letnico rojstva ne bo brezuspešno.
Ne bo! Samo to želimo ob tej priliki kot socialisti.
Angleško posredovani« v Pragi
Lord Runciman v Pragi
Lord Runciman, ki hoče intervenirati v čehoslovaškern manjšinjskem vprašanju, je prispel v sredo v Prago. Časnikarjem ni hotel dajati pojasnil, skliceval se je le na izjave Chamberlaina. Zahvalil se je za prijazni sprejem v javnosti ter rekel, da je prijatelj vseh in nikogar sovražnik.
Runciman ima namen študirati vprašanja srednje Evrope ter upa, da je bo razčlenil. Apelira pa na vse, da pokažejo dobro voljo za rešitev miru, zlasti tudi na tisk.
Runciman se predstavi najprej predsedniku republike dr. Benešu, potem zunanjemu ministru dr. Krofti in pred-
sedniku čehoslovaške vlade dr. Hodži.
Zanimivo pri tem posredovanju je, da se krkonoško nemško prebivalstvo silno veseli prihoda posredovalca, ker ne mara vojne in ne politično-geogra-fično izpremembo. Ta moment utegne posredovanje olajšati, ker se morajo henleinovci zavedati, da večina krko-noških Nemcev ni z njimi.
Lord Runciman meni, da se bo mudil v čehoslovaški republiki kake tri mesece, če hoče resno izpolniti svojo misijo. Prepričan pa je tudi, da bo v svojem posredovanju, ki je jako kom-. olicirano, naletel na marsikatero tež-I kočo.
Francoska utiteljjka zveza za čehoflovaSko
Ne suženjstva, ne vojne!
d Sovjetska Rusija pazno zasleduje razvoj j K°dkov, ki so v zvezi s čehiislovaškim vpra-*Ueni. Moskva si ne obeta mnogo od Run-^anovesa posredovanja.
V	Nantesu v Franciji se je vršil kongres francoske strokovne organizacije učiteljev in učiteljic. Zveza ima 110.000 članov. Na kongresu je bilo več sto delegatov. Glavni tajnik zveze je ostro govoril proti vojni ter soglašal s stališčem francoske vlade glede čehoslova-škega vprašanja. Zabraniti hočemo
vojno in preprečiti grozeče besede. Odločno smo proti onim. ki vedno kažejo zobe. Mir je treba braniti dan za dnem in je vreden, da ga branimo in žrtvujemo zanj. Ne zahtevamo od vas, da zbirate med suženjstvom ali vojno, mi ne maramo ne suženjstva ne vojne.
Za balkanski sporazum
V	Bolgariji so se vršile vslike manifestacije, ko je bilo razglašeno, da je Bolgarija pristopila k Balkanski zvezi. Bolgarski narod je hotel s temi manifestacijami pokazati, da je za mir s svojimi sosedi. Svobodno oboroževanje, ki ga je s tem dosegla Bolgarija, pa bi lahko postalo tudi nevarno za svetovni mir, £* fc«.. v liilisttU <<* na*
.«XX„1	 1;--	  x---x------
Štiri milijone brezdomovincev
Za londonski begunski odbor izdelana statistika pravi, da je v Evropi okoli štiri milijone brezdomovincev.
Od teh je Rusov 1,500.000, Armencev 350.000 in okoli 250.000 drugih narodnosti. Emigrantstvo je torej že kar prisilno preseljevanje narodov.
Riisl ponovno zavzeli hrib Čangkufeng
Vendarle pogajanja z Japonci?
Ruska vojska je te dni ponovno zavzela hrib Čangkufeng, na rusko-mand-žursko-korejski meji, s katerega jo je pregnala japonsko-mandžurska armada. Sovražnosti se nadaljujejo. Trdi se pa, da je japonska vlada predlagala ustavitev sovražnosti in pogajanja.
Vojna z Rusijo Japonski ne gre v račun. Na dve fronti se po enoletni vojni s Kitajsko Japonska ne more več boriti.
Spričo teh dogodkov bo Anglija posredovala v sporu med Rusijo in japonsko, ker bi po mnenju Anglije ta vojna nedvomno povzročila tudi vojno
v	Evropi, ki se ji je pa treba izogniti.
Japonski listi pa groze dalje s terorjem. Japonska direktno odklanja posredovanje. Rusija pravi, da ne namerava pričeti vojne, branila bo pa svojo mejo in zagotovila nje varnost, če ne bo šlo drugače, tudi z orožjem.
Horty pojde v Nemčijo
Hitler je povabil ogrskega državnega upravitelja Horthyja v Nemčijo kot svojega osebnega gosta. Horthy bo potoval v Nemčijo dne 22. avgusta t. I. Obisk je političen.
Mednarodna konferenca za zašiito političnih beguncev
ki se te dni vrši v Londonu, nadaljuje z razpravami, ki so se pričele že na konferenci v Evianu. Sklenjeno je bilo, da se osnuje stalni begunski urad in je bil za predsednika izvoljen angleški delegat lord Winterton, za ravnatelja pa znani ameriški pravnik George Rubly.
Med Italijanskim fašizmom in katoliško akcijo se v zadnjem času opaža silna napetost. Pričakovati je, da bo prišlo med obema taboroma do resnega spopada. Cerkev očividno ne bo deležna več zahvale za usluge, ki jih je storila s svojim zadržanjem fašizmu.
Korporativni parlament dobi Italija 1. 1939. Volitve bodo odpravljene, ker bodo poslanci samo prvi funkcionarji stranke in prisilnih združenj. Fašizem pravi, da so volitve predraga reč in razen tega po nepotrebnem razburjajo duhove.
RepuUilcansIca of
•>DELAVSKA POLITIKA«
Štev. K
■ 1, ’
ansfta ofenziva traja z uspehom
na desnem bregu reke Ebro
Po sedemdnevni ofenzivi so prodrli republikanci doslej na 45 km dolgi fronti 35 km globoko v od sovražnika zasedeno ozemlje.
Sovražnik je poskušal, da bi z napadi na dveh mestih zaustavil napredovanje republikancev: središče protinapadov je organiziral pri Gandezi in severozapadno od Gandeze, pri Fayo-nu ter Pobla de Masaluca, kjer se vrača republikanska fronta v polkrogu k reki Ebro.
Položaj pri mestu Gandezi je ugoden za republikance, ki so že prodrli do. prvih hiš, razen tega pa obvladajo cesto Gaodeza—Alcaniz, zapadno od Gandeze, v dolžini 8 km, po kateri edino bi mogli nacisti dobivati ojačenja.
Pri Pobla de Masaluca je bil odpor nacistov zlomljen. Republikanci so zavzeli pokopališče in prodrli v smeri proti zapadu dalje.
Vsled velikih uspehov republikancev na fronti ob Ebru, so bili nacisti prisiljeni odpoklicati veliko svojih čet s fronte
Teruel—Sagunto
(ob morju).
Na tej fronti so koncentrirali nacisti vse sile in se na vso moč trudili, da bi prodrli do Sagunta in potem naprej proti Valenciji. Sedaj se je položaj tod docela izpremenil. Republikanci so pričeli s protinapadi in zavzeli že doslej precej pozicij, ki so jih v teku dolge ofenzive zavzeli nacisti.
Ofenziva republikancev
zapadno od Teruela
Med tem se je pričela iznenada razvijati ofenziva republikancev zapadno od Teruela, v gorovju Montes Uni-versales in Sierra de Albarracin.
Na zapadnih pobočjih gorovja Montes Universales so republikanci zavzeli hrib Muela de San Juan (1610 m), kjer izvira reka Tajo.
Tod in v gorovju Albarracin so imeli nacisti^ izgrajene svoje postojanke že od početka državljanske vojne. Med gorovjem Montes Universales in Albarracin prodirajo republikanci po do-
| hni reke Guadalaviara, ki teče proti vzhodu in potem mimo Teruela. Ta ofenziva republikancev, združena z prodiranjem na Ebru, je precejšnjega pomena, zlasti, ker večje nacistične sile ni mogoče odpoklicati in vreči proti Gandezi ob Ebru. Narobe, Franco mora na ta ogroženi predel fronte, zapadno od Teruela privesti ojačenja, kar je pa spričo težavnega goratega terena zelo otežkočeno.
Ako bi se republikancem posrečilo, da prodirajo dalje preko Gandeze in obenem pri Teruelu, potem bi se lahko zgodilo, da bi morali nacisti izprazniti vse_ ozemlje, ki leži vzhodno od Teruela in reke Guadalonpe, ki se izliva v Ebro, torej vse ozemlje do Sredozemskega morja.
Republikanska akcija je najboljši dokaz za to, da odpor republikancev ni zlomljen.
6 nacističnih letal
so sestrelili republikanci cb Ebru, drre 2. t. m., sami pa so izgubili 2 lovski letali.
Avstrijske novice
Dafna U* m svetu
Centralna seja > Jugoslovanskega* novinarskega združenja se bo vršila v nedeljo, dne 7. t. m. v Mariboru. Ob tej priliki si bodo no-■ vinarji ogledali Mariborski teden in razstavo ter aero-miting na Teznu.
333 novih zgradb v vredni sti 128 milijonov dinarjev je bilo zgrajenih lansko leto v Beogradu. V prvi polovici letošnjega leta pa 188 novih stavb, ki so veljale 78 milijonov dinarjev. Gradbena podjetnost torej v Beogradu še narašča.
Kongres učiteljskega združenja se bo vršil od 20. do 25. t. m. v Zagrebu.
Nove delniške družbe. V letošnjem prvem polletju je bilo ustanovljenih 26 novih delniških družb.
Nov nemiki dnevnik so pričeli izdajati člani »Kulturbunda« v Novem Sadu.
Letošnji jesenski velesejem v Ljubljani bo otvorjen dne 1. septembra in bo trajal do 12. septembra. Ta velesejem bo 44 prireditev, ki bo podala vrsto kulturnih in gospodarskih razstav.
»Branilcem Bohinja«. Pri koči Planina na kraju so odstranili tamošnje vojaško pokopališče izza svetovne vojne. Kosti so prenesli v piramido, ki so jo zgradili na vzvišenem mestu nedaleč od pokopališča. Na privatno iniciativo bi morala biti vzidana v piramido plošča iz belega marmorja z napisom: Branilcem Bohinja. Plošča pa ni smela biti vzidana, »ker ni bila v načrtu«. Zato bo morala počivati na podstrešju koče Planine na kraju.
Traktorji na Pohorju. Tvornice papirja v Vevčah so nakupile v bližini »Puške koče« ogromno lesa. Odvažanje debel so sedaj poskusili s traktorjem, kar se pa baje ni obneslo. Zanimivo je, da so morali traktor peljati na tovornem avtomobilu do »Mariborske koče«, ker je cestni odbor prepovedal uporabo novo zgrajene ceste, ki je do sedaj v zelo dobrem stanju.
Peki v Budimpešti se bunijo, V glavnem mestu Madžarske, Budimpešti so bili pekovski mojstri prisiljeni prodajati kruh za revne ljudi po znižanih cenah, ki jih je določila občina. Pekovski mojstri so sedaj organizirali velike protestne akcije proti tej odločbi oblasti. Smatramo, da bi takšna odredba bila prav primerna tudi pri nas, kjer še vedno peki sami določajo krušne cene.
Kratko zasedanje čehcslovaškega
Anglija ne namerava izvajati ta pakt vse dotlej, dokler se ne reši špansko vprašanje.
Pogajanja za združitev delavske neodvisne stranke z angleško laburistično stranko, ki se
že dalje časa vodijo, lepo napredujejo in je pričakovati, da se bodo pristaši neodvisne delavske stranke vrnili v svojo matično organizacijo.
Italijanski odbor za oboroževanje je izdelal nov program za veliko oborožitev vseh italijanskih vojnih armad, na kopnem, morju in v zraku. Za to oborožitev bo Italija potrebovala ogromne finančne zneske, ki jih bo dobila z novimi davki.
V kaznilnici Garsten so trije nacisti ,
■kazen zaradi atentata z razistreljivom. Ob »an‘ šlusu« so Bili izpuščeni in so postali SS-mozj5, Prišli so nazaj iv kaznilnico, aretirali upravnik* kaznilnice in ga neznanokaim odvedli. Ker mesece ni bilo >o njem glasu, je žena vprašal* naravnost pri tajni državni policiji, kje ‘da ** mož nahaja. Dolbila je odgovor, da je njeg°TJ
bivališče zia sedaj neznano.
1
*
Gradec je dobil častni naslov »mesto narod nega podviga«. Štajerski gauleiter se je za I* izredno najvišjo čast zahvalil v prekipeval čih besedah. Naslov je časten in niso z nji® zvezane nobene druge ugodnosti. Vendar st na zadnjih dunajskih propagandnih shodih najski nacisti , ki so nepoboljšljivi nergači, 1* nevoščljivosti odrekali Gradcu pravico do kega naslova, češ da se je boril samo z ^ sedami. Zahtevali so, naj se tudi Dunaju ^ deli časten titel. Predlagali so, naj se Dul,aI imenuje »mesto borcev za svobodo«.
* .
Hugo Breitner, bivši socialnodemokrati® finančni referent dunajske mestne občine s£ je preselil v Ameriko. Ob njegovem prihodu' New York objavljajo ameriški časopisi obširi® poročila o velikem delu, ki ,ga je izvršil **J Dunaju za dunajsko delovno in revno deluv’' stvo od prevrata do leta 1934. Ni zidal 1,3 Dunaju luksuznih stavb, pač pa je dal sezid3" nad 50 000 zdravih in udobnih delavskih št*” novanj in celo vrsto stavb in zgradb za soci^' ne, zdravstvene, kulturne in športne name**3. Vse te zgradbe ostanejo trajni spomeniki d®’ najskega socialističnega občinskega gospod^' stva. Denarna sredstva za vsa ta velika ja''113 dela je Breitner dobival iz tekočega občins^ ga gospodarstva in s predpisom primerni11 davkov, ki delavskih in revnih slojev ni*0 obremenjevali. Občine ni nič zadolžil. Vršil ie praktično socializacijo. Še posebno pa mu *e šteti v čast, da v soc. demokratičnem obči*1' skem gospodarstvu, kljub temu da je šlo 23 milijarde dinarjev, ni bilo nobene korupcije. K** so prišli Dollfussovi ljudje na dunajski maž*' strat, so pretaknili vse, pa niso našli najmanj^ nerednostl.
Obisk slovenskih rudarjev Iz Francije
menta. Dne 2. t. m. se je vršila v Pragi seja čehoslovaškega parlamenta, na kateri so bile rešene nekatere nujne zadeve, nato pa je bilo zasedanje parlamenta odgodeno na nedoločen čas.
Izginilo je med poletom nad Tihim oceanom
V torek dopoldan, dne 2. julija, je prispelo v Ljubljano iz Francije 71) slovenskih, rudarjev in rodbinskih članov. Na štirinajstdnevne počitnice, ki jih določa Bfumova zakonodaja v parla-1 Franciji, so prišli, da zopet vidijo svojce in
svojo milo domovino, * ?. j j* i,o
Drage sodrugengoste je na ljubljanski železniški postaji sprejela deputacija delavskih organizacij in ustanov. V deputaciji so bili zastopniki delavske zbornice, strokovne komisi-.x,	ije> kulturne organizacije in posamezne stro-
cSoners šesTn ?	„	T	\kovne	°r2anizacije. Zlasti naj omenimo	taj-
S Š6St P0tn,k' ,n devet mozmi posad- nika Zveze rudarjev Jugoslavije s. Arha.
Po izstopu iz železniške postaje so gostje odšli v delavsko zbornico na majhen prigrizek,
ke. Domneva se, da ga je uničil strašen vihar ki je besnel nad delom oceana.
Med Francijo in Nemčijo je bila te dni pod- kjer so se izvršili medsebojni pozdravi ter so puana nova trgovmska pogodba.	!gosti dobiIi vsa za potoyanje g(J potre[)na pQ_
Angieske-itahjanski pakt se najbrž še ne bo jasnira. pričel kmalu izvajati, ker je angleški velepo- Popoldan so dragi gostje odpotovali v svoje niovini slanik \ iRimu nastopil; dvomesečni dopust. I kraje na obisk svojcev.	'
Sodrugom želimo v stari domovini najvesC' lejše počitnice in sprejmejo naj zagotovilo na' še bratske sodružnosti na svoji poti po domovini.
Značilno pa je, da pri sprejemu teh naš*!1 sodrugov ni bil zastopan izseljeniški kornisa' rijat. Če se spomnimo na občni zbor izselje' niške zbornice, kjer se je kategorično poudat' jalo, da so vsi rojaki izseljenci naša kri in če še pomislimo, da so sindikati člani izseljenih zbornice, potem res ne moremo umeti, kak° je mogoče prezreti obisk velike skupine iz vrst našega organiziranega delavstva. Uver' jeni smo, da v tem ni bil namen, vendar neprijetno za naše rojake in nas, če ne oPa' žarno priporočljivega interesa, kadar ob$e tako veliko število rojakov, ki si služijo boreI! kruh v inozemstvu, svojce in nas v stari d°'
i«
Potetic.
.MAKSIM GORKI
(Prevel Tone Maček.)
41
Na mah pa se mu je razjasnil obraz in tlesknil je z dlanjo po klopi.
— Kaki časi, Jegor Petrov, a? Nekdaj — je vsak po svoji mili volji ležal na peči in se potil kolikor je hotel, a danes, — če ne vprašaš za mnenje soseda, te bo preganjala zmeda — je res ali ne?
Sam sebi se je začel smejati.
Povedal sem o tem razgovoru Jegorju, ki je dimil s svojo žgočo mahorko in skozi zobe.zagodrnjal:
— Narodič je zelo po ceni!
Po kratkem molku je pristavil:
— A njegova prislovica je resnična — naj bodo bolehni ali čili, življenje jih skupaj sili! Veš — tudi v tem bomo našli košček svoje koristi. Če uspemo da spravimo Varvaro Kirilovno v mesto, bodisi v našo tiskarno, ali pa kam za kuharico ali za gospodinjo, bo naš tajnik lahko najlepši posel pri Astaho-vu zasnoval. Prepričan sem, da bo šel Gnjedoj k njemu za hlapca, radi tega je Saška pognal.
— Najbrže se motiš, — sem rekel in v dvomu zmajal z glavo.
— Jaz — da se motim? je vzkliknil Jegor in priprl kremenaste oči. — Jaz, dragi moj, vidim vse te reči in korake že za celo leto naprej, le meni verjemi!
Smeje se, je nadaljeval:
Res, prenesti naš sklad v Kuzmov dom, bi nam bilo zelo ugodno in najmanj nevarno: Mokjej je nepismen, Marja nas ne bo izdala, a sam starec ne bojiičesar našel, — urediti moramo tako, da ne bo našel, to pa bo naloga Gnjedoga.
Pravijo — da je starec Marjo pretepel, ker se druži z vojakom, —- sem pripomnil.
Jegor je prostodušno pojasnil:
—- Kako pa more on koga pretepsti? Saj ne more, je preslaboten. Dokler je bil še pri močeh, je sina zbil, da je postal bebast in gluh za vse življenje. To je le Mokjej tepel svojo sestro na očetovo povelje, a on, gluhec, je ne sme preveč hudo tepsti, ker se Marje boji, ona ga sama namlati kadar ni prelena. Saj sem jo danes videl, — šla je z Varvaro Kirilovno na zeljnik zeljne glave izpodrezovati. nič ji ni bilo, hahljala se je.
Zamišljeno me je gledal in nadaljeval:
— To vse ni tako važno, dragi moj soimenec, to so malenkosti. A nekaj drugega je; si opazil ali ne, da se naš Avdjej med nami vedno bolj dolgočasi?
— Da, to sem opazil.
— Saj, saj. Ali se ti ne zdi, da se mu ne ljubi več hoditi z nami?
— Ne. tega nekako nisem opazil.
— Nekako?
Dosjekin se je nasmehnil, trenutek pomolčal in znova tiho spregovoril:
— Za celo leto vidim vse naprej, da... Od tega vre včasih V mojem srcu, kakor da bi se v njem smola kuhala.
Na čeljusti so se mu napele mišice in stisnil je sko?i zobe:
— Razumerrn da moramo biti mi najbolj P°*r’ pežljivi ljudje v Rusiji, — ne bo že jutri naš prflZ' nik, tudi ne čez leto in najbrž tudi ne čez deset R to razumem! Koliko je še dela! Vsa Rusija — kakor gora, ki sega do nebes. Da ... Da bratec,
to razumem in se radi tega ne vznemirjam. Le h°' jim se, — da bi koga nekoč ne ubil.
Začel sem se bati zanj in hladna groza se je d°' taknila mojega srca. — Kaj nameravaš? —- sem vprašal in stopil tik pred njega.
Hitro se je streznil in začel govoriti mehkeje, 2 nasmehom v očeh.
— Zdrzni ljudje — so sila! O ti moj Bog^kak^ se mi topi srce pri spominu na tistega ključavničarja, ki so ga na Lesni ubili! Ko se spomnim nam-me tu notri kar nekaj privzdigne: tam — ie .uf t človek, jaz pa se hranim z njegovo silo in živim-
Vidim, kakor da se je pravkar zgodilo: prišli so________
njemu vojaki in ga pozvali — pojdimo! »Torej. ^ jih je vprašal, — imate ukaz da me ubijete?« Nis mu smeli odgovoriti, kaj praviš na to? »Smilite mi, — je rekel, — da tako mladi fantje začetU svoje življenje z umorom. Pojdimo!« In so ga ust lili. Kakšni ljudje! Še opsovati se jih človeku ljubi. Tretji dan po tistem dogodku sem sede i enim izmed njih v krčmi, — bil je čisto uničen: dasto se je režal in zadiral, a oči je imel čisto m Najbrže je vse tri dni pijančeval in se PW°‘nu zapil. Videlo se je, da ga življenje nič več ne seli, — duša mu je umrla.	.
sem ga spet vpraš
—	Kaj je s teboj Jegor Stresel se je in vstal.
fDalie pri
ihodniiž)
TRBOVLJE
Nesreče na zapadnem obratu. Pred kratkim je padel kopač Koritnik Jože v 15 m globok jarek s polnim vozičkom premoga. Poleg zloin-Jjene noge je dobil še težke telesne poškodbe. Le slučaju je pripisati, da je ostal še pri življenju. Krivda je v tem, ker ni bilo nameščenih varstvenih naprav, takozvanih lovk. Vse Pa se takoj uredi po že izvršeni nasreči. Zato, rudarji, čuvajte se pred nezgodami in pazite na varstvene naprave. Na zapadnem obratu, na takozvanem gornjem oddelku, se že več let vozijo rudarji z 12 sedežnim vozičkom (bagerjem) v jaino. Dokler je bil tir nov, je bila vožnja v redu. Sedaj pa rudarje na vsakem yzponu meče sem in tja in voz tudi večkrat iztiri, kar je pa zvezano z lahkimi poškodbami. Ker imajo rudarji pripoznano, da se šteje izhod v 8-urnik, se velikokrat zgodi da se Pripeljejo šele čez eno uro po delu iz jame. Temu so krivi pazniki, ker hočejo čim več Producirati in izvoziti, s tem pa zadržujejo rudarje pri jaških. Ker ima vlakovodja predpisano vožnjo, mora v takem poznem času ^oziti z največjo brzino, kar postane za rudarje lahko usodepolno. Tako se je v torek, dne 2. avgusta na popoldanski tretjini zgodila slična nesreča. Blizu izhoda je prekretnica jako slaba. Vsled tega se je zgodilo, da je lokomotiva šla v pravo smer, vagoni, 11 po številu, z rudarji pa so se zaleteli v oporni steber zidu. Tudi to pot je pripisati le slučaju, da se ni pripetila večja nesreča. Štiri rudarji s° se morali zateči k zdravniku, ostali so pa dobili več ali manj prask po obrazu in vsem telesu. Kar se pa' tiče pravočasnega izvoza yudarjev iz jame in nazaj je pa zguba za podjetje, ker če pride tretjina prepozno ven, se zrnena tudi pozneje odpelje. Zato apeliramo na merodajna vodstva, da naj ukrene potrebno, da se preprečijo morebitne nezgode in skrbi za Pravočasni dovoz ljudi iz jame ter da da popraviti tir in preložiti prage od vhoda do no-Vozgotovljene proge. Prizadeti rudarji.
SV. PAVEL PRI PREBOLDU
Država naj uredi vprašanje izseljencev! Pred kratkim je prišel s svojo družino iz Bel-Kije v našo občino J- N. Kot rudar je delal Preko deset let v tamkajšnjih rudnikih. Zadnji dve leti pa je zbolel in postal za delo nesposoben. Ko je izčrpal bolniške prispevke so ga belgijske oblasti poslale preko meje. Naša oblina mu je sicer dala skromno podporo (250 mesečno), s katero pa nikakor ne bo mo-?el shajati. Ker ima štiri otročičke, ga tudi nihče noče vzeti v stanovanje. Nahaja se v obupnem položaju. Pri tej priliki moramo Vprašati, zakaj naša država ne sklene medsebojne pogodbe z Belgijo in ostalimi državami, kjer so zaposleni naši rudarji, da bi ti prejemali od tam rente in pokojnine. N. je delal dobrih 25 let po raznih rudnikih in ima sedem let vojaščine. Zdaj pa izgleda, da bo moral z družino vred zaradi stradanja poginiti. Ker ni nič preskrbljeno za rudarje, ki so slučajno zašli v Belgijo, bodo še mnogi delili usodo N. Merodajni, zganite se za te trpine!
ŠTORE—TEHARJE
športni klub Štore priredi v nedeljo, dne t. m. svoj drugi športni dan. Po tekmi bo velika vrtna veselica v občinskem parku na Teharjih. Poleg bogatega sporeda bo nastopilo tudi del. pevsko društvo »Bodočnost«. —
V	slučaju slabega vremena se bo veselica vršila v prostorih gostilne »Adrinek« v Štorah. Vabljeni vsi!
POBREŽJE PRI MARIBORU
I.	Delavsko kolesarsko osrednje društvo za
dravsko banovino, podružnica Pobrežje, pri-redi ob priliki Mariborskega tedna dne 7. av-Susta t. I. medklubsko dirko za prehodni pokal. Start: pokopališče Pobrežje ob 6. uri zjutraj. Cilj: Maribor, nova carinarnica, Kopitarjeva ulica. Po dirki sprevod skozi mesto na Pobrežje, popoldne velik vrtni koncert v gostilni Klemenšak na Pobrežju. — Družnost.
navodila za naSe zunanje sodruge, ki se bodo udeležili proslave 20-letnice države v Mariboru
1. Prijavite čimprej svoje udeležence nam in domačemu županstvu, da vam bo^ županstvo pravočasno priskrbelo znake in knjižice, brez katerih ne dobite četrtinske vožnje.
2. Na domači postaji si kupite obrazec k 12 za din 2.— in polovično karto do Maribora, ki velja za brezplačno vožnjo nazaj. V Mariboru pustite vozno objavo K 12 na tabornem prostoru žigosati. Ne oddajte svojih kart pri izhodu v Mariboru.
3. Prijavite nam takoj one sodruge in so-družice, ki reilektirajo na hrano in stanovanje. Denar za kosilo din 10.— za posameznika je treba poslati takoj, nakar pošljemo nakaz-nice.
4. Po prihodu v Maribor se podajte takoj pred Delavsko zbornico, kjer se bo formirala naša povorka.
5. Skrbite za svoje reditelje: Na vsakih 50
udeležencev pride 1 reditelj, ki mora svoje ljudi dobro poznati. Reditelj naj ima na levem rokavu rdeč rediteljski trak.
6. Prijavite pravočasno godbe in društvene zastave. Na društvenih zastavah mora biti pripet državni trak 1 m dolžine in okrog 12 cm širine.
7. Opozarjamo vse udeležence, ki bodo prihajali iz smeri Zidani most—Maribor, da naj n e uporabljajo rednega vlaka, ki pride v Maribor ob 9.13 uri dopoldne,, ker je ta že prepozen. Povorka se bo namreč začela pomikati ob 8.45 ter bo vsako poznejše uvrščanje v povorko nemogoče. Uporabljajte zatorej nočne vlake ali pa izredne vlake.
8. Po prihodu v Mariboru se obračajte takoj na naše reditelje, ki bodo imeli rdeče rediteljske trakove in upoštevajte njihova navodila.
MARIBOR
Vsem strokovnim organizacijam, delavskim kulturnim društvom v Mariboru in sosednjih občinah ter vsem obratnim zaupnikom v vednost!
V	nedeljo, dne 7. avgusta s pričetkonr točno ob 9. uri dopoldne se bo vršil v Delavski zbornici II. nadstropje
strogo obvezen sestanek vseh organizacijskih in društvenih odbornikov ter obrat, zaupnikov.
Dnevni red: Udeležba pri proslavi 20-letnice države. Na ta sestanek delegirajte tudi svoje reditelje. Prav posebno vabimo delavska kolesarska društva, da pošljejo svoje člane.
Tokrat vsi, točno in zanesljivo.
KRAJEVNI MEDSTR. ODBOR v Mariboru.
Obisk. Te dni sta se mudila v našem mestu glavni urednik ameriškega »Proletarca« s. Frank Zaitz in njegova sodružica Angela. Naše sodruge je njun obisk izredno razveselil, saj so imeli po dolgem času zopet enkrat priliko stopiti v stik s predstavnikoma slovenskega socialističnega gibanja v Ameriki, čijih imeni sta nam bili poznani že od davno poprej. Tako s. Zaitz, kakor tudi s. Angela sta se zelo zanimala za naše prilike, zlasti pa sta razgledala naše ustanove in organizacije. Upamo, da bo ta obisk mnogo doprinesel k poglobitvi stikov med nami in našimi sodrugi ono-stran morja. S. Zaitz in sodružica ostaneta v Jugoslaviji še do konca tega meseca, pa jima želimo, da bi te dni svojega zasluženega odmora preživela kar najlepše.
Razstava delavske kulture v okviru jubilejne razstave »Maribor 1918—1938«, bo nekaj posebnega in v tej obliki prva v Sloveniji. Bo čisto priprosta, ker mi delavci nimamo denarja za svilo in pozlato, ne za plačane umetnike in arhitekte, vendar bo zelo učinkovita in poučna. Mariborski »Vzajemnosti«, ki je razstavo organizirala, gre res vse priznanje. Razstava je razdeljena na štiri glavne dele: 1. delavska telovadba in šport, 2. delavska pesem in glasba, 3. delavski oder, 4. delavski tisk in knjiga. Naj noben delavec ne zamudi, ogledati si našo razstavo, ki bo otvorjena od
6.	do 15. avgusta vsak dan od 8. do 19. ure.
Izšla je »toonika delavske kulture v Mariboru«, zelo zanimiva brošura 60 strani, ki nam podaja kratko zgodovino vseh mariborskih delavskih kulturnih, gospodarskih in strokovnih organizacij, od početkov do danes. Knjižico je spisal s. Anton Tanc in se dobiva za ceno 3 dinarjev na naši razstavi. Vsak delavec naj si jo nabavi.
Strojniki in kurjači pozor. Vabimo vse organizirane in neorganizirane strojnike in kurjače, da se udeležijo sestanka, ki se bo vršil dne 7. avgusta s pričetkom ob 9. uri v Delavski zbornici II. nadstr. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo delegata iz Ljubljane o poteku kongresa, ki se je vršil v Beogradu. 2. Dogo-
vor o udeležbi manifestacije proslave 20 letnice Jugoslavije, katere se bodo udeležili vsi strojniki in kurjači. Sestanek je obvezen za vse tovariše.	_	Odbor.
Preko meje sprejemajo naše ljudi brez potnega lista? Še ni dolgo tega, ko so nam dan za dnem pošiljali iz nemških krajev v Maribor naše državljane, čeprav so bili morda že celo življenje zaposleni v njihovi državi. Sedaj pa izgleda, da je delovnih sil v Nemčiji povsod zmanjkalo, čeprav je na drugi strani res, da se neprestano vračajo naši sezonski delavci, ker ne morejo zdržati tako trdega dela pri slabi hrani in slabi plači, ki je niti ne smejo pošiljati domov, iz nekega pisma iz bližnjega. Wildona pa posnemamo sledeče:
» Draga moja! Kakor sem Ti že zadnjič
pisal, sem Ti preskrbel službo v sosednji vasi pri kmetu, ki je Slovenec in Te bo zato lahko kmalu naučil nemški. Pridi brez skrbi, ker je tukaj dela zadosti, jesti in pijač tudi, boš lahko pila kolikor boš hotela. Obleko pa kar na sebe obleči in nikomur prej nič ne povej. Na Špičniku se okrog ene ure prav lahko pride čez mejo. Dokumente vzemi seboj tolike, da vidijo kdo si, pa Te sprejmejo. Potnega lista pa ni treba. Tudi mene so prav radi sprejeli brez tega. — Podpis.«
Tragičen konec zločinca. Pri Mariborski koči na Pohorju je orožnik ustrelil pobeglega kaznjenca Črepinka, ki se je zadnje tedne potikal po Pohorju. Crepinko je obiskal Mariborsko kočo že parkrat poprej. Prišlo mu je prav, da je gospodinja, nič hudega sluteč, pustila čez noč na na pol zamreženem kuhinj skem oknu najrazličnejše dobrote za želodec. Crepinko je na ta način prišel poceni do mesa, svinjskih glav, šunke itd. Noč pred svojim koncem je skušal vlomiti v notranjost koče, ker na kuhinjskem oknu ni več našel, kar bi mu prišlo prav. Bil je pregnan. Na »Pohorskem domu« pa je v tem času odnesel nekemu gostu izpred vrat par čevljev, ki jih je, ko so ga ustrelili, imel na sebi. Usodne noči so Cre-pinka pričakovali domači in orožniki. Domači so že ob 11. uri pogasili luči. Crepinko je na to čakal in se potem takoj podal na delo. Izbil je zapahe na vratih ledenice pod kočo in vstopil. V tem hipu sta se približala dva orožnika z domačim šoferjem. Crepinko je na poziv stoj oddal skozi odprtino vrat dva strela iz revolverja. Ena krogla je švignila orožniku mimo roke. Tretja krogla pa je Cre-pinku obtičala v revolverju. Tedaj je stopil ; iz ledenice na plan, hoteč pobegniti. V tem pa je streljal orožnik in ga pogodil smrtno. Crepinko je bil doma iz Radizlja pri Slivnici.
V	življenju je zašel na stran pota, kradel je in vlamljal, po pobegu iz kaznilnice pa je bil nevaren zlasti ženskam, ako jih je zalotil na poti. Kmetje so naslednji dan prihajali v trumah ogledovat mrtveca in pripovedovali, da je marsikoga izmed njih tudi dejansko pretepel, ker je bil silno močan.
Proslava 20-letnice Jugoslavije v Mariboru
Izkaznice.
Vsem krajevnim pripravljalnim odborom smo poslali takoj po točni prijavi izkaznice in znake, poleg pa priložili še nekaj več kakor so naročili. Tako se morete tudi še naknadno prijaviti pri krajevnem odboru za udeležbo. Zadnji teden prosimo vsa naročila kot nujna na telefonsko štev. 29-15.
Krajevni odbori prijavita udeležbo domačim postajam.
Z železniško direkcijo smo dogovorjeni, da bo odbor na podlagi prijav sestavil skupno število udeležbe, da bodo pa tudi krajevni odbori prijavili svojim domačim postajam število udeležencev in čas odhoda v Maribor ter vrnitve iz Maribora. Prosimo, da na to prijavo ne pozabite.
Narodne noše. — Posebej vabimo na udeležbo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru naše narodne noše.
Nadaijna navodila.
Mnogo izprašujejo zaradi zbirališč, zaradi sporeda, sprevoda, zaradi voznega reda itd. Vsem sporočamo, da bomo vsa navodila pravočasno objavili.
Izkaznice in znake morajo imeti tudi Mariborčani.
Da si morejo Mariborčani nabaviti izkaznice in znake, ker tudi oni brez njih ne bodo mogli na taborišče, jih je dal odbor v prodajo mariborskim papirnim trgovinam in trafikam. Vabimo Mariborčane, da si čimpreje nabavijo knjižice in znake.
Odbor za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru.
Pariz proslavlja Jauresa
Pariz, 31. julija.
Socializem v Franciji je vtelešen v velikem Njegovem mislecu, vzgojitelju in govorniku Jeanu Jaurčsu (izgovori: Zoržs), ki ga je šo-vinističen nacionalist ustrelil 31. julija 1914. ob l2hruhu svetovne vojne. Vsako leto se v tem Času spominjajo socialisti pa tudi drugi Fran-c°zi tega velikega moža.
Socialistične organizacije so priredile letos oniemorativno proslavo 28. julija v dvorani asram, v isti dvorani, kamor je 1. 1914. skli-xal Jaur&s pariške socialiste na zborovanje, na katerem je	hotel povedati	in razjasniti sta-
,	ce	do vojne	— pa ni mogel	več govoriti, ker
Je na predvečer umrl mučeniške smrti.
Veličastno okrašena dvorana z velikan-o sliko Jaurčsa in s kipom njegovega prija-e ja jn sodelavca Guesda (izgovori: Ged) na ru> okrog katerega stoji socialistična mla-a	v uniformi — modra	srajca in rdeča
ratnica. Orkester zaigra Beethovnovo sim-‘jo. nato socialistično himno.
, avt|i govornik P^ul Faure (izgovori: For), £a)e stra"kin tajnik, je prebral rokopis zadnje-anka, ki	ga je napisal	Jaures tik pred
smrtjo. Ta rokopis je ohranil stavec v tiskarni strankinega časopisa. Dvorana sveto posluša zadnje Jaurčsove besede. Kot da smo v cerkvi... Nato pravi Faure: Mi vsi se danes, ob tej težki uri vprašujemo: »Kaj bi storil Jau-r&s? Kakšnega mišljenja bi bil Jaurčs, kaj bi mislili Vaillant, Paul Lafargue, Marcel Sembat in drugi, ki so nas vodili? Toda žal, možje, ki jih vprašujemo, so umrli in sami si moramo odgovoriti. Nimamo pravice reči: Jaures in Guesde bi delala isto, kakor delamo mi. In vedar. Ves čas smo delali in delamo v istem duhu... Ob tem zadnjem Jauresovem rokopisu, ki mi ga je prinesla verna roka in ki mu je mučeniška smrt dala pomen testamenta, zatrjujem, da delamo in bomo vedno delali, kakor piše ta Jaurčsov testament:
. »Najvažnejš od vsega je stalna delavnost, neprestano prebujanje delavske misli in zavesti. V tem in samo v tem imamo poroštvo bodočnosti.«
Velikega Jauresa priznava vsa republikanska Francija. Tako so danes bojevniške orga^ nizacije priredile veličasten sprevod, ki se je pomikal po pariških ulicah proti Pathčonu, kjer počiva Jaurfes. Ker Francozom ni za velike statistične številke, temveč bolj za udejstvovanje v krogu prijateljev, v krogu »svojih«, kakor se reče, imajo tudi Več organizacij sta-
rih bojevnikov. Za današnji komemorativni sprevod je podpisalo oklic eno in dvajset bojevniških organizacij, med katerimi so na primer »bojevniki in invalidi z Alp in pariškega okrožja«, »federacija republikanskih bojevnikov«, »federacija republikanskih rezervnih častnikov«, »Seinski križ«, »unija železničarskih invalidov zapadnega okrožja« itd.
V	globokem molku se je razvil in razšel veličastni sprevod pred Pantheonom, kjer je Jean Louguet sprejel od bojevniške deputacije palmovo vejico, ki so jo položili na Jaur&sovo grobnico.
Kaj je Panteon? To je bila prvotno cerkev, posvečena sv. Genovefi, ki je svetniška za-ščitnica Pariza. Narodna skupščina 1971. leta je pa sklenila, da jo spremeni v veličasten tempelj, v čigar grobnici naj počivajo največji Francozi. Panteon je veličastna stavba v obliki grškega križa in meri 112 m v dolžino, 84 m v širino in 9.1 v višino. V hladnem podzemlju počivajo v kamenitih grobnicah med redko izvoljenimi Gambetta, Rousseau, Voltaire, Vic-tor Hugo, Emile Zola, Mirabeau, Berthelot in — Jean Jauržs, ki so ga prenesli v Panteon 1924. leta. V največjem francoskem socialističnem mislecu priznava republikanska Francija tudi enega največjih francoskih duhov in mož.
Š,
Vse za otroka. Pedagoška centrala priredi v sklopu splošne kulturne razstave na razstavišču letošnjega Mariborskega tedna razstavo, ki bo .gotovo zanimala vse vzgojitelje, zlasti pa roditelje.
Perilo, kravate, ugodno pri
Jakob Lah, Maribor
1 CELJE
Proslava 20-letnice Jugoslavije v Mariboru 14. avgusta. Prijavne pole. Zaupnike, ki še niso oddali prijavnih pol z imeni udeležencev opozarjamo, da je skrajni rok danes, v soboto, dne 6. t. m. do 20. ure. Zamudniki storite svojo dolžnost in ne ovirajte z odlašanjem dela pripravljalnega odbora. — Sestanek vseh predsednikov, tajnikov in zaupnikov bo danes v soboto, dne 6. t. m. ob 19. uri v zletni pisarni. Dnevni red je zelo važen,- Brez izjeme vsi in točno. Kdor je zadržan, naj pooblasti svojega namestnika. — Posebni vlak bo odpeljal v nedeljo, približno ob 5. uri zjutraj. Točen čas odhoda bomo pravočasno sporočili. — Zbirališče naših udeležencev in godbe na dan odhoda 14. avgusta bo v Celju pred Delavsko zbornico. Tu prejmejo udeleženci zadnja navodila. — Zletna pisarna.
Prometne prilike pri nas. V poletni sezoni imamo v Celju polno avtomobilistov-tujcev, ki se ustavljajo za par ur v našem mestu. Ti avtomobilisti pa pogrešajo prometna znamenja, kje smejo in kje ne smejo parkirati. Čudimo se mestni upravi, da ne napravi reda in namesti znamenja, da bi prišlo do prometnega reda. Tujci se upravičeno jeze .•*<& *	•*■+*<*•
  Ce postavi tujec svoj avto ob
Celjski dom, ga spode avtoizvoščki, če ga odpelje v Razlagovo uiico, pa ovira promet in ga napodi stražnik. Napravite red, da ne bodo tujci upravičeno zabavljali nad nemogočimi prometnimi razmerami. Predstojništvo policije naj postavi stražnika pred obe kavarni, ki naj dodeli mesta in daje informacije tujcem, dokler mestna uprava ne namesti prometnih znamenj.
»Vzajemnost« vabi vse prijatelje, ki se zanimajo za kulturno delo med delavstvom, za dramatiko in petje, da se prijavijo v društveni sobi ob sobotah od 18. do 20. ure.'
Kino Dom - Celje
6., 7. in 8. avgusta: »Gospa Sylvelin«. — 9. in 10. avgusta: »Vihar«. — 11. in 12. avgusta: »Kariera Parižanke«. —
V ogledalu
Glas krvi v »LJublJanskm zvonu«. Tudi naši kulturni delavci in književniki premišljujejo, kako bi postavili čim trdnejši jez proti navalu novega pangermanizma. Ta jez so našli v slovanstvu, ki je zadnji čas postalo zelo moderno. Tudi zadnji »Ljubljanski zvon« razmišlja v uvodniku o slovanstvu in meni, da je glas krvi močnejši od vseh verskih in družbeno-socialnih nasprotij, da se glas krvi vedno iznova oglaša v ljudskih množicah in da se glas krvi lahko opira tudi na gotovo stvarnost, — Če pobijamo pangermanizem s-panslavizmom, ali ne izganjamo hudiča z Belcebubom? Posebno, če bomo oprli svoje slovanstvo na rasistični glas krvi. V istem »Zvonu« beremo tudi fraze, ki so izposojene iz nacistične kovačnice, na pr. o življenjskem prostoru (Lebensraum) itd. Res je beseda samo posoda misli, vendar ji daje obliko. — »Zvon« hrabro odganja sovražnika pri prednjih vratih, ne dopušča naj, da se mu bo vtihotapil v hišo pri zadnjih vratih!__________
Ali sl ie poravnal naročnino? Ako io no, Izpolni svojo dolinoatl
Stran 4
»DELAVSKA POLITIKA«
Štev. 75
Izkoristile priliko, od 1. do 20. avgusta smo odloiill, da odprodamo tisoie ostankov katere Imamo na zalogi od najboljiega blaga po neverjetno nizkih cenah, zniiamo tudi cene na regularnem blagu za 10% zato vsi v
CESKI MAGAZIN
MARIBOR
Ulica X. oktobra
ObISiite	fek
UH. MARIBORSKI TEDEN I
od 6. do 15. avgusta 1938
PolovIZna voinja na železnicah od 4. do 17. avgusta t. I.
Veliki narodni tabor 14. avgusta 1938
Jubilejna kulturna razstava ob priliki proslave 20>letnlce Jugoslavije v Mariboru
Velika gospodarska In kulturna revija
Industrija - Tekstil - Trgovina - Obrt - Kmetijska razstava - Razstava cest - Tujskopro-metna razstava - Fotoamaterska razstava -Filatelistična^ razstava - Gostinstvo - Vinska pokušnja - Zenska rečna dela - Razstava narodnih noš iz vseh krajev države - Razstava .Nanos* - Čebelarska razstava - Razstava malih živali - Koncertne in gledališke prireditve - Športne prireditve - Veselični park na razstavišču itd.
Mariborski otok, najlepže kopališče v Jugoslaviji - Zeleno romantično Pohorje • Vinorodne Slovenske gorice - Gostoljubni, lepi Maribor Vas vabijo'
KRANJ
Občinska seja. Na občinski seji, z dne 29. julija, se je ;k rt,s,... v-\ ukrenilo sledeče: Odobren je bil sklep uprave Mestne hranil-nie, ki je \ ttvitl	podarila	zne-
sek 100.000 din za zgraditev novega Prosvet-1 nega doma, ki ga bo zgradilo »Prosvetno dru-1 štvo« v Kranju. Za častnega občana je bil sprejet notranji minister dr. Koroše in sicer z velikim odobravanjem sedajne večine. Sprejet bil tudi sklep vodovodnega odbora, da se nadalje od gradnje novih hiš plača 1.5% občinske takse od celotne stavbene vrednosti, v svrho zgraditve novega vodovoda. To novo občinsko takso morajo plačati tudi vsi oni hišni posestniki, ki so nove hiše zgradili od leta 1935 dalje. Potrjen je bil tudi računski zaključek Mestne hranilnice za leto 1937, katerega prebitek je zadovoljiv in *to predvsem na račun poslovanja z številnimi malimi vlagatelji in dolžniki. 7*10«	1 < >m itut-r-**. ,>,..1.,
Tako težke opekline na nogah je dobil tesar Lokar Viktor iz Struževa, da je moral iskati pomoči v ljubljanski bolnici. Ko je polil z bencinom drva v štedilniku, se je bencin vžgal v steklenici. Nastala je eksplozija, goreča tekočina se mu je v trenotku razlila po nogah. Ravnajte z bencinom previdno.
Protižidovska kampanja se je pričela tudi v Italiji. Na povelje fašistične stranke so pričeli čistiti v šolah, zlasti pa na univerzah, kjer nameravajo odstraniti vse učitelje in profesorje židovskega pokolenja.	|
Gb priliki obiska Narodnega tabora obiščite tudi tvrdko
Justin Gustinčič
ker bo v Vašem interesu, da bodete našli stalno tvrdko, katera razpolaga z vsemi predmeti Vaše uporabe
Vsake vrste cevi, osovine, jermenice, ležaje kovine, betonsko železo, orodje, poljedelske stroje, tračnice, mlinske naprave ter vsake vrste železa. Špeci-jalna mehanična delavnica, trgovina koles znamk Styria, Dtirkopp, Legna-no in še drugih znamk. (Motorna kolesa »BSA«, angleška pneumatika »Dunlop« ter nadomestni deli. — Automatska bencinska črpalka.
Maribor, Tattenbachova 14
JESENICE
Podraženje sladkorja na Jesenicah. Prejeli srno, Popravek: Objavili ste notico »Podraženje sladkorja na Jesenicah«, čije vsebina ne odgovarja resnici, pa Vas vljudno prosimo, da brez ozira na zakon o tisku prinesete ta-le popravek: Sladkorne tovarne prodajajo svoje zaloge sladkorja po nespremenjenih cenah in zato veljajo tudi za nadalje za Jesenice te-le franko cene, t j. z uračunjeno vozarino, drž. trošarino in skupnim davkom na poslovni pro+ met (za vagonske pošiljke): drobni kristalni sladkor (sipa drobna) po 12.70 din za kg, debeli kristal (sipa debela) po 12.80 din za kg, kocke (v zabojih po 50 kg) po 14.50 din za kg. Ti podatki dokazujejo, da je vest, ki ste jo priobčili v Vašem cenj. listu 23. julija popolnoma neosnovana, zato pričakujemo, da boste resnici na ljubo in v obvestilo širokih krogov či-tateljev, priobčili ta popravek. S spoštovanjem Savez Fabrika Šečera Kraljevine Jugoslavije.
— Prinašamo ta popravek, besedo ima naš informator. Uredništvo.
Obrtna razstava oblačilne stroke. Ob priliki svojega 15-Jetneg.a delovanja priredi obrtno krojaško in šiviljsko združenje radovljiškega sreza v prostorih osnovne šole na Jesenicah v dneh od 7. do 10. avgusta t. 1. razstavo mojstrskih in vajeniških del ter razstavo obrtnega šolstva. Razstava, ki bo sploh kot prva obrtna razstava in posebej še izrecno krojačev in šivilj, bo po svojem obsegu res strokovna in tudi zanimiva. Okoli 100 mojstrov in moj-sterc ter okoli 80 vajencev nam bo prikazalo prav vsa v poštev prihajajoča oblačila, obrtno šolstvo pa, kako važna je poleg delavnice obrtna šola za vajenca. Videli bomo, kako vajenec napreduje v delavnici, kako v šoli in, kako se mora obrtnik izpopolnjevati potom strokovnih tečajev in strokovnih knjig, z razstavami pa seznanjati javnost o razliki solitk nega obrtnega dela od konfekcijskega itd. — Uprava združenja bo izdala tudi primerno bro-šurico, v kateri apelira, posluževati se pri nabavi oblačil v prvi vrsti domačih obrtnikov. Apeliramo na vso javnost, da se te razstave res polnoštevilno udeleži in pripomore prirediteljem do željenega uspeha.
STUDENCI PRI MARIBORU
Priprave za proslavo 20 letnice Jugoslavije
se vršijo tudi v tuk. občini zelo intenzivno. Vsa društva so se sporazumela za korporativno udeležbo proslave. Knjižice in znaki so vsem društvom in posameznikom za din 4 na razpolago v občinskem uradu. — Hišni lastniki se že sedaj naprošajo, da naj ob dneh proslave na vse hiše razobesijo zastave. Občina Studenci bo zastopana na kult. razstavi z 10 grafikoni, iz katerih bo razviden razvoj tako glede naraščanja prebivalstva v zadnjih 20. letih, število hiš, proračunov in socialnega skrbstva, zlasti pa bo zanimiv pregled priseljevanja pp zadnji gospodarski krizi. Kajti malokatera občina »beg z dežele« tako občuti kakor ravno predmestja Maribora. Občina hoče z razstavo pokazati uspehe svoje delavnosti in sposobnosti.
Veselica del. kult. društva »Vzajemnost«, ki
se vsled slabega vremena v nedeljo, dne 31. julija ni mogla vršiti, se bo vršila v nedeljo, dne 14. avgusta ob 15. uri v vseh prostorih gostilne Mraz. Veselica se bo vršila ob vsakem vremenu. Ob 14. uri zbirališče pred gostilno Majhenič, na to skupen odhod na veselični prostor. Vabljeni vsi prijatelji in vsa bratska društva.
Medklubska dirka senjorjev, katera je priredilo I. Delavsko kolesarsko društvo v Studencih ob priliki 10 letnice, je bila iz tehničnih razlogov razveljavljena. Vse podružnice se naprošajo, da vzamejo to na znanje. Družnost.
— Odbor.	■
Proti reakciji kulturno delo
Prvobitna naša naloga!
Vse delavsko gibanje, vse delavske organizacije so vedno uvidevale in poudarjale, da je kulturna zaostalost človeštva največ kriva strašnih današnjih političnih in socialnih razmer. Proti delavstvu so nastopali vedno kapitalisti in reakcionarci. To nas uči fevdalna doba, ko sta klerikalizem in viteštvo tlačila podanike vsak s svoje strani. Hotela sta imeti hlapce, sužnje, tovorno živino. Zato je tudi delavski boj v prejšnjih letih veljal tema dvema zaveznikoma.
Po hudih bojih si je delavstvo izvojevalo nekaj političnih in socialnih »zaščitnih« pravic, ki 'jih označuje današnja gospoda kot milost ali nagrado delavstvu, čeprav ima delavstvo do teh in še več pravic, to je, do enakopravnosti, naravno pravico.
Zasluga delavstva so vse pridobitve, zasluga delavstva je, da je velik del človeštva iztrgan analfabetizmu.
Ta napredek pa reakciji ni všeč. Ljudje znajo čitati, misliti, poznajo naravne zakone in socialne in politične probleme. To pa je nevarno.
| In danes že povsod čutimo to spoznanje reakcije. Monopolizira tisk, da v njem piše in objavlja to, kar je reakciji prav. Povišuje reakcijo, prepoveduje pa nje obsojanje ali kri-1 tiko. Prepoveduje celo resnične dogodke pojasnjevati ali razglabljati o problemih. > ’,v"#
tirava« eia W.tš ris ii
Posledica teh ukrepov in še terorja more biti le propadanje človeškega duha in zasuž-njevanje človeštva.
Kaj nam narekuje ta proces. Ali hočemo tudi mi imeti namesto razumnih in živih ljudf| le živino ali slepo orodje kapitalistične org a-nizacije? Mislimo, da ne!
Kakor v onem stoletju ali v srednjem veku je v sedanji dobi napela reakcija vse sile v drugi obliki, v obliki zatiranja človeškega duha. To je še hujše zlo, kakor ono prejšnjih dob.
Zato je danes kulturno delo tembolj P°' tiebno. Dvigniti moramo človeštvo iz prepada' in mu s kulturo dati zavest človeškega dostojanstva. V ta namen mora vršiti kulturne delo z mnogo večjo intenzivnostjo kakor doslej.
PTUJ
Moderni sužnji. Da delavci nimajo nikjer posebno dobro vemo, toda po nekod izrabljanje uslužbencev presega včasih vse meje. Za danes se dotaknemo le dveh slučajev. Delavec tvrdke B. vozi skoro dnevno iz precej oddaljenega skladišča v trgovino na ročnem vozu 1—2 soda bencina in mora vleči, da mu pojema sape. — Drugod se spet višji nastavlje-nec dejansko loti vajenca, da mora iskati zdravniške pomoči. — Msilim, da ne bo škodovalo, če bi nadzorna oblast takim človekoljubom posvetila nekoliko več pozornosti.
Književnost
Pozor, dame In gospodje!
Izrabite priliko 20 odst. popusta za trajne kodre za čas Mariborskega tedna. Higijenska brivnica, Prvovrstna postrežba.
Salon Knez, Maribor
S .o dna ulica š t e v. 9
?enn niti potrebujete, da zaslužite 1000 Din MtJUU Ulil mesečno doma.— Postranski zaslužek. Dopisi: lAnosi, Maribor,Orožnova 6.
I
Doc. dr. Stojan Bajič: »Kolektivni smlouva v jihoslovanskem pravu«. V mesečni reviji »Pracovni Pravo«, katero izdaja socijalistična centrala strokovnih organizacij v Pragi pod uredništvom s. Jaromira Hlavačeka, je objavil v julijski številki doc. dr. Stojan Bajič iz Ljubjane pod gornjim naslovom članek: »Kolektivna pogodba v jugoslovanskem pravu«. Članek je prevedel iz slovenskega rokopisa v češčino redaktor g. J. K. Strakatv. Dr. Bajič razlaga v tem članku, ki naj vzbudi pri Čehih zanipianje za delovno pravo bratskega naroda, za položaj kolektivne pogodbe po obrtnem zakonu, kakor tudi razsodiščno postopanje v slučaju sporov iz kolektivne pogodbe v ministrski naredbi v minimalnih mezdah in posredovanju ter razsodiščih z dne 12. februarja 1937. članek opozarja tudi na pripadajočo jugoslovansko literaturo o kolektivnih ugovorih.	a.	r.
DelousRl pravni svetovalec
Zasebna tožba (Preserje)
Vprašanje: Sosed me je po krivem obdolžil nasproti moji ženi, da hodim okrog z drugim1’ ženskami ter da imam z njimi ljubavno razmerje: isto je govori! tudi nasproti tujim ljudem. Ali ga lahko tožim z ubožnim spričevalom?
Odgovor:	Preskrbite	si ubožno spričevala
ter zaprosite, za pravico revnih in vložite tožbo, kolekov Vam ne bo treba plačati.
Vrnitev kavcije (Litija)
Vprašanje: Bil sem uslužben pri neki zavarovalnici. Ob vstopu v službo sem položil kavcijo. Pred več meseci sem po pravilni odpovedi izstopil iz službe, a kavcije do danes nisem dobil vrnjene. Zavarovalnica mi na moje opomine niti ne odgovori.
Odgovor: Zavarovalnico morate tožiti, ako drugače ne morete ničesar doseči od nje. Morebiti pa bo plačala, če ji pošljete opomin P° odvetniku.
Zapadlost dolga (Loke-Trbovlje)
Vprašanje: Leta 1930 je moja mati prodala svoje posestvo. Kupovalka bi morala določen znesek kupnine plačati v moje roke kot dedni odpravek po materi in sicer do konca tekočega leta. Denarja še nisem prejel- in bi rad vložil tožbo, zlasti ker je kupovalka že naslednji leto prodala posestvo dalje.
Odgovor: Če se je kupovalka zavezala plačati Vam dotični znesek šele do konca tekočega leta, je poprej ne morete ■ tožiti in bi sodišče zavrnilo Vašo tožbo kot prezgodnjo.
Rum
Likerji
Pelinkovec
Cognac
jajčni konjak
Vermouth vino
Malinovec
JOSIP BflUMflH
veležganjarna, izdelovalnica ruma konjaka, likerjev in sadnih sokov
UT. ILJ PRI MARIBORU
Pristna slivovk* Pristni brinjevec Sadno Žganje t DrOZenka Vinski kis Špirit 96%
Vsi ti izdelki se dobijo v vsaki količini v novo otvorjeni »točilnici
gostilne „Wilson“ Maribor, Aleksandrova 53
Telefon Stev. 24-37 po naJnlZJih cenah Prvovrstna Itajerska vina lastnega pridelka
B. RANGUS - KRANJ
zlatar in juvelir Sodni cenilec
Velika zaloga zlatnine, ur, jedilnega orodja, kristala, optike itd. Zahtevajte brezplačni cenik!
Otvoritveno naznanilo!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva otvorila sl. avgustom
moderno trgovino z najboljšimi Čevlji znane znamke
19
KING-SHOE“
v Mariboru, Gosposka ulica it. 30 (Hotel zamorc)
Potrudila se bova cenj. odjemalce čimbolje zadovoljiti z prvovrstnim blagom po konkurenčnih cenah. Priporočava se
Maribor v avgustu 1938.
TURK & VREMEC
Otvoritev	na	no
preurejene prodajalne!
Svojim cenj. odjemalcem vljudno sporočam, da bom zopet otvoril na novo preurejeno prodajalnico za vse vrste mesa, pre kajeno meso, mesne izdelke in delikatese na
Aleksandrovi cesti 19
Prodajalna je popolnoma preurejena in opremljena z vsemi higijeničnimi in tehničnimi novostmi, kakor tudi hladilnimi n pravami.
Za obilen obisk se najtopljeje priporoča
Josip Benko
Maribor, Aleksandrova c. *9 in Glavni trg	 •
Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavilelj Viktor Eržen v Mariboru.