^^ /^O l^f Gorenjski časnik od leta 1947 ICfy PRVI PREDHOONIKTBDNIK GOREWJEC LCTA IQOO PETEK, 25. SEPTEMBRA 2009 Leto LXÍI, St 76, cena 1.35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija VotčjAK 12ha7a ob torkih in ob petrih narlada: 22.000 izvodov WW.G0RENISKJGJAS.S1 • V* Pokojninska reforma naj bi zvišala starostno mejo za upokojitev, odhod v pokoj naj bi vsako leto po 65. letu nagradili s 3,5 odstotka višjo pokojnino. Danica Zavrl žlebih in izenačitvi moških in pokojninske blagajne izločili ...................................... žensk. Starostna meja za prejemke socialne narave, Kranj • Pokojrinski sistem u pokoj i řev bo za oboje 65 let. kot sta varstveni dodatek in li* spet deležen prenove, §e ven- íjenci. 50 v gorenjskih obCnah zagrožene visoke /ain). od 42 do 1.400 rov. inipektorii doslej ie nikogar niso kaznovali. GG+ Znova si želi v vesolje "že ob prverri obisku v Sicveniji smo raziskovali, od kod irvira na$a druži* na. zdi se mi. da bomo tokrat malce odprli Pandorino skrinjico, " je pove* dala ameriški dstronavtka Sunila Wîl* llams pred obiskom Lei. odkoder iz* vira njena prababica. 10 EKONOMIJA V LTH ugotovljenih že za 35 milijonov teijatev Do 3. oktobra bo vste^jnem postop-za lo^ki LTH znana končna vsota lerjdtev, iUviika po besedah ste čajnega upravitelja OuSana Tajjata spreminja iz dneva vdan, t'enutno že presega 3S milijonov evrov. ZADNjA Mamut že v gumijasti preobleki Postavitev mamuta v naravni velikosti. največje skulptuře ¥ Sloveniji, na sotočju Kâmniike Bistrice in Ncvijtcc je §e za korak bllfje. Po Številnih za* pletih med kiparjem in občino je pred dnevi začel z delom livar Roman Kamiek z Ccre pri Komendi. 24 VREME Dcmes bo zmerno do prtUžno Močno. Vsobrto in ned^o bo ddm jasno, s^utraj bo ponekod po iviinoh nosida m^gb. 9/22 juřri; deimjasno m CN o VÛ vo tr\ o I à 4 k a 2 POLITIK k dan ica. zavrl GORENJSKI GLAS petelc, 25. septembra 2009 Kriza priložnost za spremembe Masi ana Ahačič Semolič je znova poudaril. ....................................... da sta sedanjo gospodarsko Radovljica • "Marsikaj smo krizo povzročila pohlep kapi- že storili in veliko še bomo, tala in lestvica vrednot, kjer je zato opozarjamo politike, ki na prvo mesto postavljen do- uvajajo sistemske spremem» biček. "Upali smo, da bo kri- be zdaj, ko so delavci zaradi za prinesla spremembe na recesije najbolj ranljivi, da bolje v smislu povečevanja ne bomo odnehali," je na državne blaginje, a pm spo- sredini novinarsld konferen- roâla že nekaj časa kažejo, da ci poudaril Dušan Semolič, pričakovanih sprememb ni. predsednik ZSSS. Dejal je ie, da bodo sindikati še na- Vztrajamo, da delavci ne smejo imeti manj kot ácststo Tudi tisti delavci, Id bi morda lahko ddali še kakšno leto ali dve, zdaj zaradi groženj s podaljševanjem delovne dobe drvijo v pokoj. prej vztrajali pri nasprotova- evrov plače, ker gre tu za niu podaljševanja starostne sredstva, od katerih so odvis- me je za upokojitev, saj ukrep vidijo kot krivičnega za večino delavcev, "iudi ti- ne cele družine." Tudi na vprašanje, od kje vzet: denar za plače delavcev, Semslič po- sti delavci, ki bi morda lahko nuja preprost odgovor naj se delali Še kakšno lete ali dve, lastniki odpovedo delu svoje- zdaj zaradi groženj 6 podalj- ga dobička v korist ddavsldh Sevanjem delovne dobe drvi- plač, enako naj se odpravijo jo v pokoj, ker se bojijo pri- nenormalno velika razmerja hodnosti. Poleg tega za stare med plačami menedžerjev in delavce iii ddoviiili iiicsU po delavcev. "PoUebujetno si- drugi strani pa ni niti stalrdh stemske spremembe» ki jih zaposlitev za mlade, ki bi politiki sami od sebe ne bodo radi delali. Prepričani smo, naredili, áe manj lastniki, da bi povečevanje starostne zato izkoristimo krizo, da pri- meje vodilo v več bolniške demo do sprememb. Če bo odsotnosti, invalidnosti in treba, tudi z zasedbo tovarn brezposelnosti." po vsej Sloveniji." Preddvor Srečanje SD z Miranom Potrčem Konec minulega tedna je bilo v PotoČah srečanje socialnih d(;rnukr4luv. Udeležil se ga je ludi podpredsednik titrarike SD in podpredsedr^ik državnega zbora, poslanec Miran Potrč. Opisat je trenutne razmere v državi in probleme, ki jih skuša 6m bolj uspešno reševati. Dotaknil se je tudi zunanje politike, predvsem najnovejših dogodkov pri reševanju odprtih vprašanj s sosednjo Hrvaško. Srečanje, ki ga je na kratko obiskal tudi župan občine Preddvor Miran Zadnikar, je popestril mešani pevski zbor KokrŠkega odreda, nam je sporočil predsednik občinske in območne organizacije SD Ivan Crginič. D. t- arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas ' Avtokarto prejme MARIJA ŠTEMPIHAR iz Šenčurja. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Abonmaji za Vas! Prešernovo gledališče Kranj bo tudi letos petim naročnikom Gorenjskega glasa podelilo brezplačni abonma. Nagradno vprašanje se glasi: Katere predstave vključuje letošnji redni abonma Prešernovega gledališča Kranj? Odgovore s svojimi podatki (ime, naslov, telefon) in pripisom 'za abonma" pošljite najkasneje do srede, 30. septembra, na naslov: Gorenjski glas, Bfeiweisova cesta 4, 4000 Kranj, ali na kotiček®^ g-gias.si. Predvidevamo, da bo prispelih pravilnih odgovorov več, zato bo pet nagrajencev'do I oči I žreb. Imena nagrajencev bedo objavljena v petkovem Gorenjskem glasu. O. K. krizo Leto dni po volitvah vlado Boruta Pahorja podpira 38 odstotkov ljudi, kažejo raziskave javnega mnenja. Danica Zavrl Žiesir Ljubljana - Na ditavnozbor-skih volitvah 21. septembra l&ni je zmagala du tedaj upo zicijska stranica SD, ki jo je podprlo 3043 odstotka volivk in volivcev. Nekdanja največja vladna stranka SDS se je z 29,26 odstotka uvrsti- la na drugo mesto. Parlamentarni prag 30 prestopili še Zares. DeSUS. SNS, SLS, SNS m LDS. zunaj pa sta ostali NSi in Lipa. ki jima ni uspelo preseči štiriodstotne- Vladna ekipa trenutno nima veliko razl^ov za dobro ga parlamentarnega praga, razpoloženje./mo; t,na o<^ki Po volitvah je Borut Pahor kot predsednik zmagovalke je bila v dnevnem tisku ob- LDS, o tem meni: "Leto dni jo, izgubljajo zaupanje de- volitev in mandatar za sesta- javljena javnomnenjska raz- po volitvah se je vladi znižala lavcev, poleg tega pa pada vo nove vlade sestavil t, i. iskava, v kateri vîado kot podpora v javnosti» kar se mi tudi politični ugled Slovenije vladni trojček (poleg SD §e uspešno ocenjuje 58,4 od- zdi v današnjih razmerah v svetu, ki se je morala deni- )im olajšdi razvoj." Sicer pa dodaja, da sodeč po delu ministrov iz njene stranke, vlada trdo dcia. Eden od gorenjskih poslancev SDS in gorenjevaštó župan Milan Čadež pa je d^ jal, da je }anŽeva vlada sedanji pustila dobro dediščino, češ da je bila Slovenija tedaj po gospodarski rasti na tretjem mestu med državami £U, sedaj pa se lahko enačimo le še z baltskimi državami in Portugalsko. "Gospodarska situacija se je poslabšala , pojavljaj o se stavke, sindikati, ki so v navezi z oblast- Zares in LDS), ki se mu je pridružila še stranka De- stotka, kot neuspešno pa 56,4 odstotka vprašanih, normalno. Vlade namreč jav- mo v zvezi s HrvaŠko podre- nost ne ocenjuje le po nje- diti zahtevam velesil. Pol^ SUS. Vladna koalicija je še Med strankami pa najvišjo nem delu, pač pa ji pripisuje tega je problematično kadro- vedno enako sestavljena, podporo uživa opozicijska odgovornost tudi za splošne vanje te vlade, tudi afera Pa- večkrat pa je v letu dni že SDS. Njen prvak Janez )an- razmere, v katerih smo se tria, ki je preobrnila rezultat prišlo do nesoglasja med nji- ša leto dni od volitev ocenju- znašli. V gospodarski krizi so lanskih volitev, še ni razreše- mi. Ministrska ekipa je bila v je kot leto prelomljenih veliki gospodarski giganti na. Zaradi vsega tega me ne državnem zboru sicer potr- predvolilnih obljub, neizpol- prave socialne bombe, na kar preseneča, da je podpora vla- jena 21. novembra, s čimer njenih pričakovanj, velike bi moraJa biti pozorna vsaka di padla. Naši stranki pa se je Slovenija dobila deveto zadolžitve države in nekom- vlada. Mislim, da se bo pod- povečuje. Ža! ne moremo vlado, odkar je samostojna petentnega spopadanja via- pora vladi spet dvignila, če bo nič narediti, ker so vsi naái država. Sedanja vlada se ves de z gospodarsko krizo. začela krčiti javne izdatke in predlogi zavrnjeni," poudar čas.spopada s posledicami Mi pa smo za oceno prve- podpirati podjetniško pobu- ja MUan Čadež in dodaja, da gospodarske krize, po mne- gâ leta po volitvah vprašali do ljudi, pri Čemer naj bi tudi sam dobiva veliko sig- nju mnogih, ne le opozicije, dva gorenjska politika. Davo- sprejela zlasti takšne ukrepe, nalov ljudi, nezadovoljnih z precej neuspešno. Ob oblet- rina Pire, predsednica go- ki bodo manjšim podjetjem današnjim stanjem in denici parlamentarnih volitev renjskega odbora stranke poenostavili poslovanje in lom vlade. LjUBgANA DeSUS nasprotuje zamrznitvi pokojnin Z včerajšnje seje vlade je bifa umaknjena obravnava proračuna, ker se premieru Borutu Pahorju ni uspelo dogovonti s stranko upokojencev o vprašanju zamrznitve pokojnin. Za Stranko DeSUS zamrznitev pokojnin ni sprejemljiva, zdi pa $e jim tudi nepotrebna, češ da pokojnine sledijo rasti plač, in če bodo te ostajale enake, bo tako tudi s pokojninami. Predsednik stranke DeSUS Kart Erjavec meni, da bi morali poseči po drugačnih ukrepih za proračunsko varčevanje, denimo davku na luksuz ali dodatnih dohodninskih razredih. Rezen.'e vidi tudi v možnosti povečanja prispevne stopnje za pokojninsko zavarovanje. Pogovori o tej temi se bodo še nadaljeval). D. 2. UuegANA V razpravi je predlog družinskega zakonika V javni razpravi je predlog družinskega zakonika, ki je že ob predstavitvi sprožil živahne polemike. Najbolj sporno se zdi določilo o zakonski zvezi, ki je predlagana kót življenjska skupnost dveh oseb, istega ali različnega spola, ob tem pa se istospolnim partnerjem odpira tudi možnost posvojitve otrok. Sicer pa po besedah ministra za delo Ivana Svetlika zakonik v ospredje postavlja otroka in njegove koristi. Med drugim prepoveduje teiesno kaznovanje otrok, uvaja pa tudi institut zagovornika. Pristojnost odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka se prenašajo s centrov za socialno deb (ti bodo imeli večjo svetovalno vlogo) na sodišče, država bo imela večjo možnost posega v družinske odnose. D. 2. Podnebni zagovorniki na Jezerskem Danica Zaviu. Žlebir jezersko «Ta teden je Slovenija gostila mednarodni podnebni tabor, ki sta ga v okviru projekta Evropa pred izzivom pripravila British Council in predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. Trideset mJadih iz šestih držav: Turčije, Daaiske, Velike Britanije, Finske, Madžarske in Slovenije je na Jezerskem razpravljalo o ključnih izzivih podnebnih pogajanj, zavezanih za zmanjševanje škem sodelovanju, prilagaja« problemih. Udeležence ta- v državnem 7bcni. Na'sliki: emisij, financiranju ukrepov nju podnebnim spremem- bora je prvi dan obiskal tudi udeleženci konference na Je-v državah v razvoju, tehnolo- bam in podobnih aktualnih evropski komisar za znanost zerskem. in razvoj Janez Potočnik. Častiu pukrovilelj projekta, sodelovalo je več uglednih mednarodnih strokovnjakov, med njimi tudi kliniato-loginja dr. Lučka Kajfež Bo* gataj, prišli pa so tudi ambasadorji držav, iz katerih so bili udeležer)ci. Slednji so oblikovali deset prednostnih nalog, ki bi jih po njihovem mnenju moraJa obravnavati podnebna konferenca, ki bo decembra v Koebenhavnu. Včeraj so jih predstavili tudi il ft i « sL- GORENISKI GLAS petek, 25. septembra 2009 À KTU A LNO 3 Zdravi velik denar Na Gorenjskem manjka zobozdravnikov, iz obveznega zavarovanja dobite plombo in en pregled na leto, zobozdravniki v javnih zavodih pa tudi zaradi zastarelih standardov napovedujejo opozorilno stavko. Sutana P. Kovačič Kranj • Goren[sko pesti pomanjkanje zobozdravnikov. "V škofjeloškem zdravstvenem domu dela na primer pet zobozdravnikov v šolskem zobozdravstvu / okviru javnega zavoda, od teh petih so šle tri zobozdravnice skoraj hkrati na porodniški dopust Zelo se trudimo dobiti nadomeščanje za Čas porodniških dopustov, objavljen imamo razpis, pa odziva ni. Trenutno vsaka od teh treh ambulant dela dvakrat na teden, vsaj toliko nam je uspelo dobiti zobozdravnikov za honorarno delo/' je povedala Šolska zobna ambulanta v Ot Šenčur le sprejema mlade paciente. / ^«te: r.r« Doki Karla Hribar, dr. dentalne medicine, vodja zobozdrav- postili zobozdravnici: ambu- koncesijo, kar pomeni, da jih zobozdravstvene storitve od stva v Zdravstvenem domu lanta v Šenčurju že sprejema je le še osem zaposlenih v države na leto îe (še) 42,5 (ZD) Škofi a Loka. paciente petkrat na teden, v javnem zavodu. Pri tnladin- evra, za kar lahko dobi eno Zobna poliklinika Kranj je ambulanti OŠ NaJdo pa bo skem zobozdravstvu ima sivo plombo in en pregled. z letošnjim Šolskim letom zobozdravnica začela reřdíio koncesijo nekaj manj kot "Problem je tudi v zastarelih združila ambulanti mladin- delati oktobra, " je povedala petdeset odstotkov zoboz- standardih, ljudje pa upravi- skega zobozdravstva s po» Irena Matjan. dr. dentalne dravnikov," je povedal Jože íeno zahte'/ajo sodobne sto- lovičnim programom, ker so medicine, direktorica Zobne VetemiJc, direktor Osnovne- ritve. Predlog zdravstvene za- zaradi pomanjkanja zoboz- poliklinike Kranj. dravnikov želeli omogočiti 'Glavni problem pomanj- ga zdravstva Gorenjske. "Tudi zobozdravniki, ki dela- var o valnice, da bi uvedli financiranje zobozdravstvene padentom lažji in pogostejši kanja zobozdravnikov v jav- jo na koncesijo, morajo dejavnosti po t. i. sistemu dostop do zobozdravnika. "Odsotno zobozdravnico na- nih zavodih vidim v razmer- opravljati dežurstva, ker so glavarine Iglede na število ju med kcncesionarji in Šte- za to zavezani s pogodbo, opredeljenih oseb), se nam domeščamo v tej ambulanti vilom zobozdravnikov v jav- Kar se tiče nadomeščanj za ne zdi sprejemljiv, saj bi se petkrat na teden. V zobni nih zavodih, ki je občutno v čas odsotnosti, koncesionarji čakalne vrste še podaljšale, ambulanti Zdravstvene po- korist koncesionarjem. Zo- to urejajo sami, niso pa dolž- dostopnost storitev bi se še staje Stražišče odsotno zo- bozdravniJd zasebniJd zapo- ni nadomeščati zobozdravni- bolj odmikala," je povedala bozdravnico nadomeščamo slujejo mlade zobozdravni- kov. ki so zaposleni v javnem Hribarjeva. Sindikat zoboz- oikrat na teden in najkasne- ke, ki jim dajo višje plačilo, zavodu," je razložila Karla dravnikov Slovenije - DENS je v februarju bomo omogo- kot jim ga lahko v javnih za-čili padentom vsakodnevno vodih," je povedala Matjano- Hribar. tudi zaradi nestrinjanja s Oâtno se javnemu zoboz- plačnim sistemom za 1. okto- zobozdravniško oskrbo. V va. "Okoli osemdeset odstot- dravstvu s spremembo pravil ber napoveduje opozorilno šolski zobni ambulanti OS kov zobozdravnikov za odra- in zakonodaje obetajo bolj stavko. Sprejemali bodo le Šenčur in OS Naklo smo za- sle na Gorenjskem dela na črni časi. Pacientu pripada za nujne primere. Pasji kakci so lahko zelo dragi Gorenjske občine nepobiranje pasjih kakcev kaznujejo od slabih 42 do celo 1400 evrov. Inšpektorji so sicer na preži, a kaznovali niso še nikogar. Simon Šlbic prijatelji. Preverili smo po rov, na Jesenicah tristo evrov, prekršek še niso izrekli kaz- ....................................... nekaterih gorenjskih obči- v Tržiču pa 420 evrov. Pose- ni, edino v Radovljici se prav Kranj • Pasji iztrebki na jav- nah in ugotovili, da se globe ben primer pa so Cerklje, saj te dni ukvarjajo s prijavo po-nih površinah so res nepri- gibljeiooddobrih4i evrov pa so za nepobiranje pasjih iz- java pasjih iztrebkov, vendar jetna nadloga; ne samo da se vse do 1400 evrov. A brez Uebkov določili ^obi pclde- so ti aa zasebni površini. Obstajajo pa tudi občine, ki ne poznajo sankcij za nepobiranje pasjih kakcev. morajo sprehajalci izogibati morebitnega razburjanja za- set ali pa 1400 evrov. "Globe tem smrdečim "pehotnim radi pretinnih kazni, saj in- minara", ampak so nevarni špektorii le redko (Če sploh so 1400 evrov za pravne osebe» samostojne podjetnike tudi za zdravje ljudi in živali- kdaj) kaznujejo neodgovorne posameznike in posamezni- Mednje sodita tudi občini Zelo moreči so na pločnikih lastnike psov. "Redarje smo ke, ki samostojno opravljajo Šenčur in Škofja Loka, venin sprehajalnih poteh ter posebej usmerili v nadzor to- dejavnost (štiristo evrov) za dar v obeh še ugotavljajo, da predvsem na otroških igriŠ- vrstnih kršiteljev. V njihovi odgovorno osebo pravTie ose- bodo za discipliniranje neod- govornih lastnikov psov potrebovali ustrezen odlok, ki čih. Občine se različno spo- prisotnosti so lastniki psov be, saj menimo, da tu ne gre padajo s tem problemom; disciplinirani in odstranjuje- posamezen primer, temveč večina jih je postavila poseb- jo iztrebke, ko redarjev ni, pa za organizirano dejavnost bo doiočil primemo sanka- ne smetnjake za odlaganje je stanje drugačno," na pri« pravne osebe, v kateri sode- jo.vSkofjiLokisonaprimer pasjih kakcev, veiiko pa jih je mer ugotavlja Drago Zadní* luje oziroma je navzočih več postavili že dvajset košev za že sprejelo tudi ustrezne ob* kar, direktor občinske uprave živali. Za fizične osebe je glo- pasje iztrebke, ki pa so slabo činske odloke o nrejanjn in vTr?ihi ba bistveno nižja in znaša uporabljani, je razložil Jemej vzdrževanju javnih površin, V Mestni občini Kranj je petdeset evrov;" je pojasnila Tavčar iz službe za stike z v katerih so določile globe za za nepobiranje pasjih kakcev Marta fare, direktorica občin« javnostjo. Vseeno pa v Škofji lastnike psov, ki na javnih ze- predvidena globa v višini ske uprave. Iz vseh naštetih Loki menijo, da bi morala lenicah ne pospravljajo kak- 41,73 evra,' v Žireh 62,59 občin so nam rudi odgovori« biti u problematika ťuouio cev za svojimi štirinotnimi evra, v Radovljici 83,46 ev- li, da doslej inšpektorji za tak urejena po vsej državi. Pilatus spet leti Slovenska vojska in Društvo gibanja proti širitvi in hrupu letališča v Lescah našla skupen jezik. Marjana Ahačič z Občine Radovljica in letaliŠ- ..............................................................................ča v Lescah- Predstavniki dru- Lesce - Pretekli teden je slo- štva so s temi ugotovitvami venska vojska znova uvedia soglašali," je pojasnil Simon vzletanje in pristajanje voja- Korez, tiskovni predstavnik âdh zrakoplovov na letališču Slovenske vojske. v Lescah, so sporočili z gene- Kot je povedal predsednik ralštaba Slovenske vojske. Društva Miha Zalokar, so se Zaradi pritožb Društva giba- na sestanku dogovorili, da se n)e proti šmtvi in hrupu leta- tieningi padalske ekipe raz- lišča Lesce so namreč v avgu- poredijo na vsa letališča v stu začasno ustavili polete Sloveniji, ki so za to primer- vseh vojaških plovil z leškega na, letni načrt treningov pa- letališča, tudi letala pilatus, s dalske ekipe pa se objavi na katerega svoje treninge spletu. "Slovenska vojska je opravljajo padalci. bila tudi obveščena, da se s "Slovenska vojska je s pred- primernimi koridorji letenja stavniki društva izvedla dva hrup lahko precej zmanjša sestanka in jih obvestila, da je in bo tak način letenja tudi letališče v Lescah uponbljala upoštevala, prav tako kot ur-za pristajanje helikopterjev nik letenja, ki je že sedaj do-ob reševanju ponesrečencev ločen le med 8. in 15. uro ob v gorah ter za urjenje padal- delavnikih. Društvo je od ccv vojaške reprezentance. Slovenske vojske dobilo tudi Vsi poleti so bili lz\'edeni zagotovilo, da bo vožnjo s skladno s področno zakono- svojimi letali dovoljevala le dajo in predpisi ter v popol- osebam, zaposlenim v Slonem soglasju z odgovornimi venski vojski." Kran) Dan lekarn na temo Zdravila in mladostniki Ob petem dnevu slovenskih lekarn bodo danes v vseh javnih lekarnah v Sloveniji na voljo informativne knjižice in informativni lističi o pravilni ter varni uporabi zdravil pri mladostnikih. Lekarne bodo opremljene tudi s plakati, ki bodo opozarjali na temo Zdravila in mladostniki. Farmacevti v lekarnah bodo obiskovalcem na voljo za strokovni nasvet o pravilni fn varní uporabi zdravil. V okviru aktivnosti ob dnevu slovenskih lekarn so organizatorji lekarniške farmacevte še pozvali^ naj se pri ozaveščanju o pravilni in varni uporabi zdravil povežejo z lokalnimi osnovnimi in srednjimi šolami. Lekarniški farmacevti bodo v sodelovanju s pedagogi pripravili predavanja o varnem zdravljenju z zdravili za mladostnike in njihove starše. S. K. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA MarijaVoi^k NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto ZapkAnik Dano Zavrl Žkbir UREDNlSlVO NOVINARJI-UREDNIKI: Boš^an Bogataj, Alenka Brun, Igor KavSČ, Suzans P. Kovaáč, PetEind, Mateja Rant, Stojan Saje Vilma Stanovnik, Simon Šubtc^ Cveto Zaplobik Danica Zavrl Std^n Zzvg'. stalni $ode^vd: S^arjana Aha% Maja Betorœlj, Ma^ GregorK^ Ana Hirtman, Kolnfek, Milena Mildavae, Miha Naglic^ jasna Paladin, Marjeta Srnoinikar, Ana Vol^ak OSU KOVNA ZASNOVA jernej Stnbr, IlovarStritar d.0.0. TEHNIČNI UREDNIK Grega Fla^ik FOTOGWIJA Tna Doki» Gorazd Kavčí LEKTORICA Mar^ Vozlič VOD|A OGLASN EGA TRŽENJA Mateja Žvižaj COnENjSKI GLAS (tSSN 0352 (66$) ]e registrirana blagovna In storitven« 2flAmlra ped P^i Uradu RS lntf1«Hualno lastnino. Ustanovitel; in ízdajatel): Cor^jskt^a$. d 0.Ù. Kranj / Direktorica: Manj» VoK^ak j Nasl«v; Bleíwelsova ztsta 4.4000 K^anj / Tel.: 04/20142 00. fo. 04/Î0142 ij, f-mail: info^g gts.sl; mali ogla$iin ©smrtnice: leL: Ck4/îOS ^ 47 / Dl lAVNIl on no [ M)IU>IA] Ol"» Ml(5 )k|%lk< )| ^k ini ï\u„ sk« i\ i ww \\ nki 'i i \h \ -.1 11 f I ^ ;'u-> 5 'J A SI v % sCON/nli Nkt t I «ARj^OR HOÎAVl]{ ( >\ i>kA j ; M Pol skrbi bolnike Pediatričr^i oddelek Splošne bolnišnice Jesenice praznuje pol stoletja obstoja. UrSA Peternel Jesenice • Pred petdesetimi leti, natančneje 29. novembra 1959, so v Splošni bolnišnici fesenice odprli samostojen otroški oddelek. Imel je }i bolniških postelj, a je že kmalu postal premajhen, zato so ga leta 1964 preselili v nove prostore stanovanjske stavbe. Leta 1999 pa so oddelek selili še enkrat, in sicer v zgornje nadstropje glavne bolnišnične stavbe v nove, sodobne in otiokom prilagojene prostore, kjer deluje še danes. Ob praznovanju pet- desedetnice oddelka danes na Bledu pripravljajo sreča- nje, ki ga bodo začeli 5 pro- Utrinek s pediatričnega oddelka: dveletni dvojčici Nika In Neža sta morali v bolnišnico zaradi slavo in podelitvijo priznanj, bronhitisa. Večino časa sta bila ob njima mamica Helena in očka Aleš. / f©» Ank« buw nadaljevali pa s strokovnim (in nato tudi družabnim) prečno po dvanajst do tri- ola'og45oo pregledov v am- leti iztiošijo, prihajajo nove, programom. Kot je o delu najst bolnikov, pozimi več, bulanti, od tega največ v aler- sodobnejše naprave ... Tako pediatričnega oddelka pove- poleti manj. Med najpogo- goioški, imajo tudi petsto do bi bili veseli še kakšnega dal predstojnik Peter Najde- stejšimi bole;znimi so okuž- šeststo primerov na otroški ultrazvoka, naprave za mer-nov, dr. med., letno sprejme- be dihal, prebavne težave in kirurgiji, skrbijo pa tudi za jenje življenjskih funkcij ... jo okrog dva tisoč bolnikov, alergije. Na oddelku je zapo- okrog šeststo novorojen- Veliko pozornosti namenja-starih od nekaj ur pa do do- slenih šest pediatrov, pet di» čkov, kolikor se jih letno rodi jo tudi izobraževanju, pred-polnjenega osemnajstega plomiranih medicinskih se- na Jesenicah. Po besedah vsem pa si prizadevajo za leta starosti. Povprečna ležal- ster in dvajset srednjih me- Petra Najdenova so z oprem- strokovnost in pravilno obrana doba je 2,76 dni, na od- dicinskih sester. Poleg dela Ijenostjo kar zadovoljni, vnavo otrok s čim manj stro-delku pa imajo dnevno pov- na oddelku ietno opravijo še res pa je, da se aparature z kovnimi napakami. Izkušnje za obnovo dediščine Z uvodno konferenco so se začele izvajati aktivnosti čezmejnega projekta Brezmejna doživetja kulturne dediščine. Boštjan Bogatai nepremične kulturne dediščine ter izvedba manjših investicij kot vzorčni primer za prihodnje obnove," je pojasnila Franja Gabrovšek, skrbnica projekta na razvoj» ni agendji. V sklopu projekta bodo na Gorenjskem iz- nami, hkrati pa bomo z ne- Zavoda za varstvo kulturne vedene Štiri investicije v ob- ...................................... kaj investicijami na Gorenj- dediščine Slovenije je pove- činah Bled. Radovljica. Tr- Krani • S Čezmejnim pro- skera pomagali pri ohranja- dal, da jim manjkajo pred- žič in Gorenja vas-Po!jane. jektom Slovenija-Avstrija, nju dediščine,'' je povedal Brezmejna doživetja kul- Bogo Filipič, direktor Regi- vsem viri bogate gorenjske dediščine: "Mi vsakodnevno V slednji bodo dvorec Visoko, Rupnikovo linijo in Šu- turne dediščine želijo part- onalne razvojne agencije svetujemo lastnikom kultur- bičevo hišo registrirali v na-nerji poglobiti sodelovanje Gorenjske (ESC Kranj), ne dediščine, vendar nas je vigadjske sisteme, postavili med slovensldmi in avstrij- kjer projekt vodijo premalo, da bi ustregli table kulturne dediščine in skokoroškimi institucijami Na Gorenjskem je precej vsem. Pri projektu bomo pokrili jaške utrdbe na Hra na področju kulturne de- objektov in spomenikov» ki lahko uporabili nove načine stovem griču v sklopu Rup- diščine, izboljšati njihovo jih je treba zaščititi, olepšati komuniciranja in razmišlja- nikove linije. Projekt je tržno usmerjenost in zave- ali ohraniti ter tudi približa- li o uporabi kulturne dediš- skupno vreden 1,33 milijona danje o pomenu kulturne ti Gorenjcem in obiskoval- čine tudi za druge najnene." evrov (85 odstotkov prispe- dediščine. "Naši prijatelji iz cem, pri vsem tem pa bodo avstrijske Koroške imajo na tem področju veliko izku* Šenj in jih želijo deliti pomagali partnerji na drugi strani Karavank. Miloš Ekar "Naš osnovni cilj je izme- va Evropski sklad za regio-njava izkušenj in primerov nalni razvoj), za investicije dobrih praks na področju pa bodo morale občine pri- iz kranjske območne službe obnavljanja in ohranjanja spevati zgolj pet odstotkov. A Strah in) Mladi prisegajo na sonce Biotehniški center Naklo je znan po ekološki naravnanosti. Na nujnost varčevanja z energijo )e opozorila petkova prireditev S soncem smo močnejši. Tako imenovani Solarni show so pripravili dijaki, ki so poleti obiskali tabor za ZERO CO2 agente v organizaciji Slovenskega e-foruma. Klemen Stanonik, jure jeglič, Tjaša Križnar, Ana Prešeren, Urška Colorejr Katja Po-gačnik in Matej Bergant (na sliki) so svoja spoznanja o uporabi sončne energije přepletli s plesom, petjem in glasbo ob pomoči dijakov in mentoric Bernarde Božnar, Mete Kastelic Svab in Marjete Vovk. Njim sta Tomaž Ointinjana in Maja Biejec iz E*foruma podelila simbolne priponke, njihovo delo pa so pohvalili župan Občine Naklo Ivan Stular, Franci Dovč iz projekta EKO-šola in ravnateljica srednje šole 6C Naklo Andreja Ahčir. Učitelj Tomaž Levstek je predstavil delovanje sončne elektrarne v Strahinju. V šoli so odprli tudi razstavo srednjih EKO-šol o podnebnih spremembah. S. S. GORENJSKI GLAS petek, 25. septembra 2009 GORENJSKA 5 Komunala v se Poslanec in župan Damijan Perne še vedno čaka na imenovanje na mesto direktorja Psihiatrične bolnišnice Begunje, za direktorja Komunale Kranj pa bodo ponovili razpis. Suzana P. Kovaćič zaključimo tako, da ne potrdimo nobenega kandidata Kranj • V torek naj bi župani in v najkrajšem možr^em občin ustanoviteljic Komu- času ponovimo razpis," je nale Kranj glasovaJi o direk* komentiral dogajanje za za- torju Komunale Kran], saj prtimi vrati predstavnik naj- se sedanjemu direktorju vplivnejše občine v Svetu za- Ivanu Hočevarju izteče voda občin ustanoviteljic, mandat prvega decembra, kranjski župan Damijan Hočevar je vnovič kandidi- Peme. ral, poleg njega sta v ožji iz- Ravno poslanec in župan bor priSla še Barbara Avčin Damijan Peme pa se pote- Kjian (med drugim je bila guje 2a m^sto direktorja v direktorica podjetja Slopak) Psihiatrični bolnišnici Be- in nekdanji poslanec Anton gunje. "2e ob nastopu župa- KokaJj. Župani niso zaupali novanja sem večkrat pouda- novega mandata nobenennu ril, da bi se želel vrniti v svo- Damijan Perne / m®. Tm« oou od kandidatov. "V času do jo stroko, psihiabijo. Kdaj bi imenovanja se je pojavilo ve- se mi ta priložnost lahko po- sko slabo. Junija se je prilož» sklepa o izbiri direktorja bo!-liko nedopustnih prijemov nudila, nisem mogel načrto- nost za vrnitev v stroko po- nišnice, so vsakršne izjave o lobiranja, kar je močno dvig- vati, zato sem se odločil tudi nudila z razpisom v psihia- nadaljevanju moje politične Ivan Hočevdr/Feto:rTr>8 0p^) nilo strasti in zameglilo realno končno odločitev. Zato za kandidaturo na mesto po- trični bolnišnici. Če bom iz- kariere prehitre,"" je pove- slanca, saj je bilo znano, da bran, bom mesto poslanca dal Perne. Ce bo uspel, ga smo se z zelo veliko večino je bilo v preteklosti sodelo- prepustil svojemu nasledni- bo na mestu poslanca nado- županov odločili, da razpis vanje med vlado in Gorenj- ku. Dokler pa ne dobim mesti! Alojz Potočnik. Stoletnik še pomni Ivana Tavčarja Danica Zavsl Žlebia $koQa Loka - Martin Košir s Poljanske ceste je že tretji Ločan, ki je letos dopolnil sto let. Rojen je bil 13. septembra 1909 in je v otroških letih živel na Visokem» od koder še pomni pisatelja Ivana Tavčarja. V zakonu s prvo ženo se mu je rodila hčerka Tilka, ki ima danes 7} let. Nato je ovdovel, se znova poročil in dobil še sinova Toneta in Vinka ter hčerko Minko. Družina se mu je do danes povečala z devetimi vnuki, dvanajstimi pravnuki in prvim pra- pravnukom. Upokojitev ie Stoletnik Martin Košir med svojimi otroki: Tonetom, Tilko, MInkoin Vinkom /contdkavm leta 1975 dočakal v jelovid, pred desetletjem pa je dni- pravlja še sam. Največkrat glč ovdovel. Danes z njim si skuha sok, kakor v teh sprehodi proti mestu niso več tako nevarni. Ob ato- Rdečega križa in župan občine Škofja Loka Igor živita sin Vinko in snaha krajih rečejo močniku, nato vem jubileju se je družina Draksler Siavl|enec je žu- )oži, ki pravita» da je ata pa gre rad ma!o naokoli, veselila pri Ruparju na pana posadil na stol, ki ga zelo samostojen, nikoli ga Vesel je, da so v soseščini Sv. Andreju, voščit sta mu je {>red sedemdesetimi leti nič ne boli in zajtrke si pri- zgradili pločnik, da njegovi prišla tudi Anica Pintar z sam izdelal. Š KOF)a Loka Blaznlkov večer posvetili Tinetu Debeljaku Na Blaznikovem večeru v Škofjl Loki, ki ga je v sredo v Sokolském domu pripravilo loško muzejsko društvo» so se spomnili svojega rojaka dr, Tineta Debeljaka, ki je leta 1945 odšel v Argentino. Ob dvajsetletnici njegove smrti so izdali knjigo Kazimierja Wierzinskega Olimpijski venec v prevodu Tineta Debeljaka. Muzejsko društvo je ob tej priložnosti Debeljaka posthumno proglasilo za svojega častnega člana. Listino o tem je predsednik društva Aleksander Igličar izročil Meti Debeljak Vombergar In Jožejk! Debeljak Žakel) (na sliki z leve proti desni), ki sta prišli iz Argentine. D. Ž. v Mačah bo slovesno V nedeljo bodo namreč blagoslovili novo obzidje pri podružnični cerkvi sv. Miklavža, ki so ga zgradili letošnje poletje. DakicaZavklZlebir cerkveni ključar Lojze Arh. ............................................................................skupna vrednost naložbe je Mače • Cerkev, občina in vaš- bila 44 tisoč evrov, deloma jo Čani so letošnje poletje sode- je financirala občine Pred- lovali pri urejanju obzidja dvor, ki je financirala tudi vso cerkvice v Mačah, podružni- projektno dokiunentadjo, fi- ce preddvorske župnijske nančno in z delom pa so so- cerkve. Uredili pa so tudi me- delovali tutiï vaščani. teomo kanalizacijo. "Dela so Nedelja, 27. septembra, bo se začela ob koncu junija in v Mačah zaradi nove pridobit- bUa dokončana ravno do veli- ve še posebej slovesna. Lojze kega šmarna. Izvajalo jih je Arh pravi, da bi radi vaŠČane Cestno podjetje iz Kranja, pri in vse druge, kd so sodelovali gradnji 60 metrov zidu pa pri obnovi, povabili na sloves- smo izdatno pomagali tudi nost Ob 10.30 bo maša, novo domačini, ki smo opravljali cerkveno obzidje pa bo blago-prevoze s traktorji. Ocenjuje- slovil Frand Petrič, ki ga porno, da smo opravili okoli znamo kot urednika verske^ 360 strojnih ur/' je povedal tednika Družina. v •î u Na novo zgrajeno cerkveno obzidje k cerkvici sv. Miklavža Po DB REZJ g Taborski dnevi četrtič Kulturno društvo Tabor Podbrezje vabi na četrte Taborske dneve, ki se bodo začeli v nedeljo, 27. septembra, ob 10. uri z blagoslovom in predstavitvijo novih podob križevega pota pri cerkvi na Taboru. Isti dan ob 17. uri bodo v Pirčevem domu odprli razstavo o protiturških taborih v Transilvaniji^ pTof. dr. Peter FIster pa bo predaval o arhitekturi taborov. Od 28. septembra do 3. oktobra bo ob 17. uri voden ogled razstave, med katerim bosta Dragica in |ožef Peme prikazala slikovno gradivo s potovanja po Romuniji. S. S. ŠENČUR Prompt odslej v Ser)čur|u V torek se je podjetje Prompt, vodilno slovensko podjetje na področju distribucije elektronskih komponent in gradnje sekundarne infrastruktureza telekomunikacije in energetiko, v zadnjem čdsu pa tudi po gradnji sončnih elektrarn, slovesno z Bleda preselilo v industrijsko cono Šenčur. "Naše podjetje je vedno v ozadju, vendar brez naše opreme ne gre. Ni signala mobilne telefonije, ne dela bankomat, računalniška mreža," je povedal direktor Peter Praprotnik, ki je novo, tehnološko izredno napredno stavbo {t. i. pametna hiša) odprl skupaj s partnerjem Nedeijkom Dabićem (na sliki). Odprtje sta popestrila Perpètum Jazzile in Mambo Kings, poslovnim part» nerjem so predstavili šfevilne novosti, na strehi pa odprli novo sončno elektrarno z dvajsetimi kilovati nazivne moči. 6. B. > < k 6 info@g'éa$.si GORENJSKI GlJ^S petek, 25. septembra 2009 KRATKE NOViCE CERKLjE Letos sedem občinskih priznanj Letos bodo po sMepu občinskega sveta podelili sedem priznanj občine Cerklje na Gorenjskem. Veliko plaketo prejme Komorni moški pevski zbor Davorina )enka Cerklje (predlagatelj župan Franc Čebulj). malo plaketo dr. Borut Belehar {predlagatelj Lista za razvoj vasi pod Krvavcem)» nagrado bo prejel Mladinski center Cerklje (predlagateljica Nina Ve-selinović)» priznanja pa bodo §la v roke Milana Zamljena (predlagatelj PGO Šenturška Gora in krajani), mentorji PCD Zalog pri Cerkljah Tina Lončar, Peter Lončar, Boštjan Kovač in Janez Plevel (predlagatelj Miro Janežič), Cveto Kotnik (predlagatelj KO Rdečega križa Cerklje) in |ože Močnik (predlagatelj uredniški odbor Grajskega zbornika). Podelitev priznanj bo na osrednji občinski slovesnosti, ki bo jutri, 26. septembra, ob 19. uri v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah. Slavnostna govornica bo ravnsteljica OŠ Davorina Jenka Damijana Božič-Močnik. Na slovesnosti bodo podelili tudi priznanja za najbolj urejene vasi in objekte v občini. S. Š. CERKgE Letos zasadili jesen Na Osnovni §oli Davorina Jenka v Cerkljah so v ponedeljek ob svetovnem dnevu miru v okviru programa ENO zasadili že tretje drevo na zelenici za šolsko stavbo, kjer tako nastaja učna pot z različnimi drevesnimi vrstami. Zasaditev so organizirali učenci v projektu ENO, Mavričniki In Unicefov ter Unescov krožek pod mentorstvom Katje Sodnik, Renate Flander in Tatjane Škrab Grašič. Povabili so tudi otroke iz vrtca Murenčki. Ob tej priložnosti so zapeli tudi nekaj pes- mi, glas-no izrazili želje drevesu na poti rasti, misli o miru, tretješoici pa so prisegli, da bodo vzorno skrbeli za letošnje drevo • jesen. Zasaditvi se je pridružil tudi župan Franc Čebulj, ki je na koncu skupaj z mentorico Lilijano Skubic in naj* mlajšim murenčkom spustil belega goloba - simbol miru. Za njim je poletela jata 33 golobov, kolikor je oddelkov na šoli. Program so razključili s pesmijo Naj bo mir, ki so jo zapeli v petih jezikih. Cil) programa ENO, ki ga vodijo na Finskem, je zasaditi sto milijonov dreves do leta 2017. S. S. Brdo pri Kran)u Razstava del z Mežanove kolonije V galeriji hotela Kokra na Brdu pri Kranju bo danes ob 19.30 odprtje razstave del, nastalih v mladinski Mežanovi koloniji ob gradu Strmol. Razstava je nastala ob dnevih evropske kulturne dediščine 2009 in občinskem prazniku. S. S. Ob občinskem prazniku iskrene čestitke ter veliko uspeha vsem občankam in občanom Občine Cerklje na Gorenjskem. Franc Čebulj, župtui Občinski svcl Občinska uprava • V V nic kamen Po temeljiti obnovi Petrovčeva domačija v središču Cerkelj ni več kamen spotike, ob letošnjem občinskem prazniku ugotavlja cerkljanski župan Franc Čebulj. Simon Šubic Letošnje praznovanje občinskega praznika spremljajo sami jubileji: petnajst let samostojne občine, devetdeset let od smrti prve^ slovenskega poklicnega igralca in cerkljanskega roja* ka Ignacija Borštnika, čigar dan smrti ste v CerkJjah tudi določili za občinski praznik... "Tako je, letos praznujemo petnajsto leto samostojne občine Cerklje na Gorenjskem in devetdeset let smrti Ignadja BoiStnikar a to še niso vsi jubileji. Letos tudi desetič praznujemo občinski praznik na dan Borštnikove smrtí, lani pa je minilo 150 let od rojstva Ignadja Borštnika, na katerega smo kot :t iin^. i II Župan Franc Čebulj pred obnovljeno Petrovčevo domačijo v središču Cerkelj 1 ^m« cerazó Ka««; njegovi rojaki zelo ponosni. V preteldosti so ga sicer bolj dobili smo nov vrtec Miixen- Cerklje vidi tudi v rasti prebi- vodovodno omrežje. V tem častili in poznali v Mariboru, čki, h kateremu prav sedaj valcev; če je bilo še leta 1994 oziru je najpomembnejša kjer prirejajo Borštnikovo gradimo tudi prizidek. V v občini 5.652 prebivalcev, gradnja nove fekalne kanali- srečanje, v zadnjih letih pa Cerkljah smo zgradili večna- jih je sedaj že ć.729." se trudimo, da bi Borštnika mensko športno dvorano, v zad je, vodovoda, meteorne kanalizacije, javne razsvet- vsi Slovend znali povezati Velesovem pa bomo v krat- Omenili ste že obnovo Pel- Ijave, plinovoda, optičnega tudi z njegovim rojstnim kem uredili nov nogometni rovčeve hiše, ki je ta trenu- omrežja, elektrifikacije in obnova cestišč na Zgornjem Brniku. Po desetih letih intenzivnih prizadevanj se je letos končno začela tudi re- krajem - s Cerkljami. Prav center. V zadnjih letih smo tek največji investicijski za- zato smo po Borštniku po- zgradili tudi Kulturni hram logaj na območju občine imenovali tudi naš kulturni Ignadja Borštnika, pa novo Cerklje. Kaj boste pridobili hram, ki smo ga zgradili upravno občinsko zgradbo s tem objektom? pred dvema letoma, tedaj je in gasilski dom. Našo odgo- "Petrovčeva hiša je bila v konstrukcija regionalne ce- občina tudi omogočila izid vomost do okolja dokazujejo Cerkljah dolgo časa velik ka- ste od Vopovelj do Spodnje-knjige Ignacij Borštnik na nov zbirni center za ločeno men spotike, sedaj lahko že ga Brnika, ki ji bo kmalu slepoti domov s ponatisom nje- zbiranje odpadkov, čistilna zatrdim, da temu ni več tako. dila tudi gradnja krožnega gove ljudske igre Stari Ilija naprava Češnjevek in mno- Po treh letih obnove bo zaži- križišča na Spodnjerh Bmi-ter objavo nekaterih njego- go kilometrov kanalizadjske- vela do konca oktobra. Res je, ku. Naj ob tem napovem še vih pesmi in eseja o Borštj\i- ga omrežja. Prav sedaj smo ta projekt, Id bo na koncu stal skorajšnji začetek gradnje ku, ki ga je napisal Martin tudi pred zelo velikim izzi- približno 1,6 milijona evrov, fekalne kanalizadje na tras Kadivec. Letos je občina iz- vom, to je obnovo oziroma ne bi bil uresničljiv brez po- Pšata-Zalog. Med drugim dala in založila novo knjigo o kar novogradnjo medobčin- mo6 Evropskega sklada za projekti je treba omeniti vsa Ignadju Borštniku - Pesmi skega vodovodnega sistema regionalni razvoj, ki je pri- še ureditev parkirnih prosto in igri, ki jo je prav tako ure- Krvavec, pri katerem sodelu- speval približno polovico rov v Adergasu ter novo, raz je pet občin solastnic, priča- zneska oziroma okroglih širjeno cesto Grad-Ravne, ki kujemo pa tudi evropska 842 tisoč evrov, ostalo pa je bila doslej tako ozka, dajo Župan občine Cerklje sle sredstva. Ta smo prejeli tudi smo finandrali iz občinske- je bilo treba v času avtobus- že vse od njenega nastanka. za obnovo Petrovčeve hiše v ga proračuna. Nova Petrovče- nih prevozov zapirati, sedaj dil Martin Kadivec." Kako doživljate teh petnajst let> • "Petnajstletna samostojna pot je bila zelo pestra in težka, a mislim, da smo v tem Cerkljah, ki bo oktobra že va domadja bo zagotovo predana svojemu namenu. Prav tako smo v teh letih sprejeii vse potrebne prostorske dokumente za nemoten dvignila ponudbo kulturnih. pa nič več. Poleg tega smo se odločili še za razširitev ce- času ogromno naredili in razvoj občine, med drugim zelo težko bo v naslednjih smo predvideli tudi območja izobraževalnih in turističnih ste na Sv. Lenartu... Na kon- vsebin v kraju, saj bodo v njej cu bi vendarle rad poudaril, dobili prostor info in inter- da za vsemi uspešno realizi-netna točka, sodobna knjižnica z okoli 20 tisoč enot ranimi projekti v petnajstih letih stojijo dobra občinska petnajstih letih slediti take- za razvoj turistične dejavno- knjižnega gradiva in s čitalni- uprava, kvalitetni izvajalci mu tempu. Realizirali smo sti, na brniškem letališču co, slik^tó atelje in muzej- del, ki jih je bilo v teh letih kar precej, in seveda tudi mnod naši občani in občan- številne infrastrukturne in smo omogočili gradnjo sko-razstavni prostor." družbene projekte, ki so zelo ekonomsko-poslovne cone spremenili podobo krajev na več kot osemdesetih hek- Poleg obnove Petrovčeve ke. Nekateri od njih bodo za pod našim Krvavcem. Tako tarjih- Recesija je te načrte si- hiše je občina v zadnjem ' svoje nesebično delo tudi le- smo obnovili skoraj vseh 170 cer nekoliko zavrla, a upamo, letu Izpeljala oz. še vodi to s prejeli občinsko nagra- kilometrov občinskih cest in da bo projekt čim prej realizi- tudi druge pomembne pro- do, zato vabim vse občane, javnih poti, ob tem urejali ran. saj bo ta cona zagotovo jekte... da se nam pridružijo na tudi razsvetljavo, vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Obnovili smo centralno prinesla nov razvojni zagon občini in dodatna delovna "Tako kot že nekaj let smo osrednji proslavi ob letoš-tudi v minulem letu zgradili njem občinskem prazniku, Osnovno Š0Í0 Davorina len mesta ne samo za naše obča- ogromno primarnega siste ki bo jutn ob 19. uri v K\u- ne, ampak za širšo okolico. ma fekalne kanalizadje, so- turnem hramu Ignadja ka s podružnico v Zalogu, Nenazadnje se razvoj občine časno pa smo obnavljali tudi Borštnika." s. : GORENJSKI GLAS petek, 25. septembra 2000 MiM* M •» i« tt mô/a. bert0rtcc.7@e-síos.s i 7 Na bližnjem svetovnem balinarskem prvenstvu v Lyonu bodo nastopili tudi trije Gorenjci: Davor janžič, Dejan Tonejc in Aleš Borčnik. Simon Šubic Ljubljana • V Maconu pri Ly* onu se bo v ponedeljek priče« lo svetovno prvenstvo v balinanju. Slovenska Članska reprezentanca se v Frandjo od« pravlja optimistično razpoložena in z željo po vsaj ^ni medalji, po tihem pa računajo še na kaj več. Selektor AleS Škobeme je sicer v reprezentanco vpoklica! DaVorja ]an< žiča (Pontese, Italija), Dejana Tonejca (Radovljica Al peto- ur), AleSa Borčnika {Trio Buzet, HrvaŠka), ter Gregorja Sever^ \n Erika PetriČa (oba San Daniele, Italija). "Imel sem velik izbor ig- ralcev, zato menim, da sem V Lyon po vsaj eno medaljo (z leve): Aleš Škoberne, Erik Petrič, Cr^or Sever, Aleš sestavil zelo kakovostno re- Borčnik> Dejan Tortejc in Davor Janžič prezentanco, Njena postava je podobna koř na lanskem svoj izbor oceni] Škobeme. zelo dobra, z reroltati, kakrš- boljše Štiri in narediti rezultat evropskem prvenstvu, na ka- Skofleločan Davor Janžič ne dosegam na treningu, nad 50-Kar bo manj, bom ra- terem smo osvojili pet od še- in Leščan Dejan Tonejc bo- lahko posežem na sam vrh," zočaran. Vsaj poL%iale si že- stih možnih medalj. Zagoto- sta tako kot !ani skupaj za^- je optimističen. Tonejc napo- lim tudi v hitrostnem zbija- vo gre za zelo kakovostne ig- rala v dvojicah. "Z Dejanom veduje borbo za medaljo tako nju," napoveduje zmagovalec ralce, ki so vsi sposobni pose- sva dobro uigran par, saj sva Či po medaljah. Končni us- skupaj uspešno igrala že v peh bo precej odvisen tudi mladinskih vrstah. Misiim, od žreba, saj se zavedamo, da da nama vsaj četrtfinale ne se je svetovni vrh precej raz- more uiti. potem pa bo vse v dvojicah kot v igri v krog, ki v hitrostnem zbijanju na le-bo tudi njegova disciplina, tošnjih svetovnih igrah na "Forma je dobra, bojimo se Tajvanu in drugi na sredo- nikogar." zagotavlja. Vodičan Aleš Borčnik bo zemskih igrah. NajizkuSenej- Si reprezentant in hkrati kape- širil in bo treba garati do zad- odvisno od nasprotnika," je pričakovano nastopil v hI- tan Gregor Sever bo igral po- njega dne. Skromna želja je dejal Janžič, ki bo v Franciji trostnem zbijanju in štafeti samemo, peti dan reprezen- vsaj ena medalja, po tilieni nastopil tudi v natančnem (skupaj s PetriČem). "V Štafeti tance Erik PetriČ pa bo z Borč- pa si želim precej več," je zbijanju. 'Trenutna forma îe si želiva prebiti vsaj med naj- nikom nastopil v §tafeti. Zmagovaka Jure Bogataj in Jaka Oblak Minuli konec tedna so na kranjski skakalnici pripravili dve tekmi pokala Cockta. V najmočnejši kategoriji članov je v soboto vse tekmece ugnal jure Bogataj» v nedeljo pa jaka Oblak. Vilma Stanovnik (SD Dolomiti) in 6. Primož ..........................................................................Pelerka (SK Triglav). "To je Kranj • Kljub slabi vremenski rezultat, ki sem ga v tem tre- napovedi in sobotnemu dež- nutku potreboval, saj sem ju cb začetku tekmovanja se dobro treniral, pravega uspe- je prek sto smučarjev skakal- ha pa kar ni bilo»" je po tekmi cev in skakalk vvečinoma le- povedal Jure Bogataj, ki pa pem sončnem vremenu mi- mu je malce slabše šlo v ne- nuli koncc tedna pomerilo doljo, ko jc 3 skokoma 104 in na dveh tekmah za pokal 107 metrov osvojil 12. mesto. Cockta, ki ju je na kranjski skakalnici organiziral SKTri- Se je pa zato v nedeljo znova izkazal Zirovec v dresu Triglav natanko ^t let po prvi glava Jaka Oblak, Id je skočil tekmi na novi skakalnici. 113,5 ^ ^netia ter za se- Na sobotni tekmi je (po boj pustil Roka Mandla (SSK prekinjeni drugi seriji) s sko- Costella Ilirija), Jurija Tepe- kom 113,5 metra slavil Jure ša, Jerneja Damjana (SSK Bogataj (SK Triglav), pred Costella Ilirifa), Roka Zimo Rokom Zimo (NSK Tržič inAnžetoDam)ana(SSKO> Tnňx) in Jakom Oblakom Stella Ilirija), ki so se za njim (SK Triglav). Na 4. mesto se zvrstili do 6. mesta. je uvrstil Rok Urbane (SK Med mladinci do 20 let je Kranjčan Jure Bogataj je zmagal na sobotni tekmi za Triglav), na 5. Jurij Tepeš takov soboto kot nedeljo sla- pokal Cockta. Skakalnica na Bauhenku bo najboljše slovenske skakalce znova gostila 10. oktobra, ko bo v Kranju člansko državno prvenstvo v posamični in ekipni konkurenci. Prav tako bo v Kranju 24. oktobra zadnja tekma za pokal Cockta za poletno sezono. vil Dejan Judež (SK Zagorje), nedeljo pa ga je ugnal Jaka Med mladinci do 18 let je bU Kosec (SSK Mengeš), Urban oba dneva nepremagljiv Pete« pa je bil drogi. Med dekleti je r Prevc (SK Triglav), na dm- bila oba dneva najboljša Eva go mesto pa se )e oba dne\^ Logar (Zabrdje), ki je obakrat uvrstil Luka leban (NSKTr- zmagala pred Špelo Rogelj žič Tiifix). Pri mladincih do (SSK Costella Ilirija) in Bar- 16 let je v soboto slavil Urban baro Kiinec (SSK Alpina Sušnik (NSK Tržič Trii«), v Žiri). . Kranj Izkazali so se tudi gorenjski lokostreki Novomeški klub Vring, ki letos praznuje dvajset let obstoja, je bil minuli konec tedna organizator letošnjega lokostrelskega dvodnevnega državnega prvenstva v prestižnem tarč- nem programu. Med Gorenjci so se izkazali: člana Lokostrelske sekcije Škofja Loka Najka Tomat in Andrej Zupan» član Lokostrelskega kluba Šenčur Anže Kus in članica kluba Feniks Kranj Toja Cerne. Najka, ki nastopa z ukrivljenim lokom, je v soboto postala misdinska državna prvakinja, v nedeljo pa je zmagala še v absolutni konkurenci. Enak uspeh je dosegla Toja Čeme s sestavljenim lokom. KamnogoriČan Andrej Zupan je v soboto postal članski podprvak, v nedeljo pa je v absolutni konkurenci stal na tretji stopnički. Stopničko višje je v nedeljo stal mladinec Anže Kus iz Šenčurja, ki pa Je v soboto postal v svoji konkurenci podprvak Omeniti je treba še ekipo Feniksa iz Kranja v postavi Toja in Tomo Černe ter Boštjan Langus» ki je v konkurenci s sestavljenim lokom v dramatičnem boju z lokostrelci Í7 Dravograda klonila šele v finalu, ter Dejana Sitarja iz Dvorij, ki sicer nastopa za dolenjski kljb Varing Novo mesto. Dejan je zmagal s sestavljenim lokom v absolutni konkurenci in v soboto med člani z rezultatom prek magičnih 1400 krogov dokazal, da ni letos neutemeljeno stal tudi na zmagovalnem odru svetovnega pokala. V. S. KftAN) Nova sezona za kegljače Minuli vikend so se pričela tekmovanja v vseh kegljaških lig* ah za sezono 2009-2010. Tudi letos nastopa veliko ekip z Gorenjskega in kar nekaj jih upa na vidnejše rezultate. Pri ženskah v 1. A nastopa Eta Kamnik in povratnik med najboljše, tržiški Ljubelf. V1. B sta ekipi kranjskega Triglava in Avia team iz Medvod. Prvi favorit je celjska ekipa Lanteks (Miroteks), Kamničankc pa računajo na drugo ali tretje mesto. Pri moških pa v 1. A nastopata ekipi kranjskega Triglava in Calcit Kamnik, slednja upa na mesto med dve in tri, ker je prvo rezervirano za mariborski Konstruktor. V 1. B ligi nastopajo Ljubelj Tržič, Knauf Insulation Ško^a Loka, Hidro Medvode in Siliko Kranj. V 2. ligi so Jesenice, Coma Medvode in Calcit'2 Kamnik. V 3. ligi pa so ekipe Triglav-a Kranj, Ljubelj-2 Tržič, Adergas In Simon Jenko Po- dreča. Rezultate bomo objavljali na internetni strani www.gorenjskiglas.si. M. F. a MERKUR A as 1. B rokometna liga za ženske I RK NAKLO MERKUR :ŽRk BRANIK li I ] SOBOTA, 26. 9. 2009 ob 18.00 url Šponnd dvordna STRAI lINJ VABUENI • VSTOP PROST ABANKA 'À W W W.C O R E N S KIG LÂS.S I Spodnja Besnica^ sobota, 3. oktobra Odpnadirkdzaltat^ríiededcovindekiic, 1400m-sta!tob14.urí Zaíetniki in zacetniœ, 3S0 m - start ob 16.50 Finalna dirka Gorenjskega glasa za kategorizirane tekmovalce z licenco - start ob 14.30 Organizator Kolesarski klub Sava Kranj v sodelovanju s Krajevno skupnostjo BesniG lnfb:www.tadejvaljaveccon>/janez.feriic^grnait.com^ 0)1/561663 I \ SolKL triglav Gorenjski Glas jř L 8 ■ o GORENJSKI GLAS * petek. 25. septembra 2009 Kranj Zaslišali bodo ie kranjsko zdravnico Na torkovem nada jevanju sojenja 6i-l«nemu Preddvorča- nu Ivanu Fortunu zaradi poskusa uboja 38-Ietneg3 sina Roberta so kranjslcem okrořnf»m sodišču zaslišali zdravnika Matjaža Groznika iz ljubljanskega kliničnega centra, ki je 15. januarja zvečer pregledal oškodovanca Roberta Fortuna in ugotovil, da ima plitvo vbodnino in jo ocenil kot lažjo poškodbo. Ker napadeni sin ves čas navaja, da je z roko odbil očetov zamah s kuhinjskim nožem in je pri tem prejel tudi ureznine na levem zapestju, je okrožno državno tožilko Ireno Kuzmo zanimalo, ali je možno, da so kakšno ureznino spregledali. Zdravnik je odgovoril, da je popisal vse odkrite rane, vedno pa je možno, da kakšno manjšo rano spregledajo. Ker ljubljanski zdravnik ni bistveno pripomogel k razjasnitvi dejanskega stanja, je sodni senat na predlog tožilke sklenil, da 15. oktobra zaslišijo še zdravnico Alenko Hočevar iz Zdravstvenega doma Kranj, ki je prva oskrbela oškodovanca. Sodišče bo na naslednji obravnavi, ki bo najbrž tudi zadnja, še preverilo, kaj o obravnavanem primeru piše v knjigi dežurne službe kranjskega zdravstvenega doma. S. S. jESEMC£ Dnevi zaščite in reševanja Danes se na Jesenicah pričenja dvodnevna prireditev Dnevi zaščite in reševanja z naslovom V nesreči nisi sam. Organizatorja sta Občina Jesenice in občinski štab civilne zaščite, predstavile pa se bodo vse organizacije s področja zaščite in reševanja od gasilcev, reševalcev, gorskih reševalcev, policije. skavtov, Rdečega križa Slovenije, radioamaterjev, inšpek* torjev in redarjev, policije, vojske, uprave za zaščito m reše- vanje, sveta za preventivo, centra za obveščanje... Akcija bo potekala danes in jutri na parkirišču pod stavbo Občine Jesenice, sodelujoče službe se bodo predstavile na stojnicah In z zanimivimi prikaznimi vajami. U. P. nesr£CE RAoovgicA Prehitro v ovinek % Včeraj nekaj čez 1. uro zjutraj se je na lokalni cesti Radovlji-ca-Nova vas-Zapu!e zgodila prometna nesreča, v kateri sta se dve osebi huje ranili. 31-letnl voznik iz Nove vasi se je pripeljal iz smert Nove vasi proti Radovljici. V desnem preglednem ovinku hitrosti vozila ni prilagodil razmeram na cesti, zato je zapeljal desno z vozišča, nato ps silovito trčil v drog javne razsvetljave. Po trčenju je vozilo obrnilo za 360 stopinj, obstalo pa je na travniku ob vozišču. V prometni nesreči se je voznik hudo ranil, prav tako pa 26-letni sopotnik. Slednjega so iz zverižene pločevine rešili jeseniški poklicni gasilci. Oba ponesrečenca so prepeljali v jeseniško bolnišnico, kjer sta ostala na zdravljenju. S. t. KRIMINAL Kamnik Ukradli kosilnico « v noči rsa torek so neznari storilci vlomili v prostore športnega društva v Kamniku in ukradli samovozno motorno kosilnico. Društvo so oškodovali za okoli štiri tisoč evrov S. S. LUK JEZIKOVNA ŠOIA vabi k !OVEJjH mož brani ženo "Izpustite jo, nič ni kriva," je na kranjskem sodišču dejal Silvester Vinšek, ki naj bi ga po mnenju tožilstva obdo žena žena Zdenka Vinšek Volčič nameravala ubiti. h « » Simon Sobic takratnega stanja. Po zdiav- .............. nikovi oceni je imel namreč Kranj • Na kranjskem okrož- oškodovanec v času napada v nem sodišču se je v sredo krvi 2,z promiJa alkohola. nadaljevalo sojenje 54-letni Najbližja soseda Veronika Kranjčanki Zdenki Vinšek Obradowč je pojasnila, da je Volčič, obdoLženi poskusa 6. maja zjutraj obdolžena uboja. 6. maja zgodaj zjutraj priáia v k njej in dejala, da je naj bi svojega moža Sitvestia naynlatila moža. "Smrdela je Vinška z najmanj dvema ste- po pijači, zato sem jo spodila, klenicama udariû po obrazu Hudo mi je, da nisem šla tain glavi, tako da je padel v ne- koj tja/' je potožila senatu, zavest. Našli so ga šele na- Na vprašanje zagovornika slednji večer, ko je njegovo Marka Klofutai^a, ali ji je življenje že viselo na tanki morda Zdenka rekla, da ga je nitki. Obdolžena zanika ob- ubila, je odgovorila: "Ne, tega tožbe, češ da je obravnavane- ni rekla." Zdenldna hči Anja ga dne sploh ni bilo doma. Volčič je razložila, da ni ma Sodni senat pod vodstvom rala hoditi k materi in Silvu, Obtožena Zdenka Vinšek Volčič ob prihodu na sodišče, okrožne sodnice Andrijane ker ju ni želela gledati, kako Ahačič je uvodoma prisliih-nil izvedencu medicinske propadata. "Februarja letos let. Ravno ga je hotela zapu- no vinjena se ga ni bala." je mi je mami povedala, da jo stiti. ko se je to zgodilo," je nadaljevala pripoved. stroke, jeseniškemu kirurgu s palico udaril po glavi in jo obdolženkina sestra Rozi Naposled je na prostor za dr. Antonu lahu, ki je ugoto- stiskal za vrat. Tedaj so jo Tušar rotila senat Pojasnila priče stopU še oškodovanec vil, da je imel oškodovanec na telesu dve vrsti ran - zlo- peljalinaurgenco.Tudiumi- je, da je po njenem vedenju SUvester VinSek, ki sedaj kaJa se je pred njim, večkrat Silvester duSevni bolnik, a se biva v zavetišču za brezdom- me in vbodnine oz. vrezni- je prišla k nama z bratom zadnja leta ni zdravi]. "Bala ce. Z njegovim pričanjem si ne. "Rane so bile lahko pov- in prespala." Mater je opi-sa- se ga je od prvega dneva, senat zaradi zelo nerazum-zročene z istim predmetom, lahko bi šlo za udarec s ste-' !a kot čudovito osebo, veno- Doma se je obnašal drugače Ijivega govorjenja ni mogel mer pripravljeno pomagati, kot drugje. Eksplodiral je za kaj prida pomagati, med klenico, ki se je kasneje raz- "Ko spije» pa se ne obvia- vsako drobnarijo, roke ji je redkimi besedami, ki se jih bila," je pojasnil izvedenec. dujc, valja se po tleh, niče- zvijal, grozil ji je, večkrat se je dalo razumeti, pa je pove- Na vprašanje, kdaj je prete- sar se ne spomni." Podobno • je porezala in opekla. Dokler dal: "Izpustite jo, nič ni peni Silvester Vinšek padel v je povedal tudi njen sin mu ni pokazala steklenice, ji kriva/'Na vprašanje, kako je nezavest, je dr. Lah odgovo- Andrej. ni odprl vrat Pri njem je bila prejel rane, je odgovoril. ril, da se je to lahko zgodilo Spustite jo domov. Kako reva. Nič čudnega, da ji je da se ne spomni, in dodal, ' zaradi udarca s topim pred- jo lahko obsodite za kaj take- počil film, vsakomur bi. In da v stanovanju ni bilo niko- metom po glavi, kasneje pa ga. Niti en dan niste tako ži- ker se je naveličala takega gar. "Ona ni nič kriva." je Še tudi kot posledica njegovega veli. kot je morala ona deset življenja, se ga je nažrla. Edi- enkrat dejal ob slovesu. KRATKE NOVICE Kranj Gobarji, bodite previdni Policisti v zadnjem Času beležijo vse več vlomov v osebna vozila, predvsem na mestih, kjer pohodniki In gobarji puSčajo svoja vozila pred odhodom v gozd oziroma hribe. Vse pohodnike in gobarje zato opozarjajo, naj pred zapustitvijo vozila poskrbijo za vredneJSe pred* mete, ki jih v avtomobilih ni priporočljivo puščati na vidnih mestih, ker to lahko privabi nepridiprave. Nahrbtnike, denarnice, torbe, mobitele in podobne predmete vzemite s seboj ali pa jih shranite na mesta, kjer niso vidni skozi okna, najbolje v prtljažni prostor, svetujejo policisti. S. š. ( C p 4 'K Vložena tožba zoper Florjandča ■0 A 1. stran FlorjanČiČ je obtožen tudi kaznivega dejanja poneverbe oziroma neupravičene uporabe tujega premoženja. Kranjsko tožilstvo je prav tako na sodišče vložilo tožbi zoper nekdanjega direktorja kranjske porodnišnice Marka Lavriča in Edvarda Jurjevca, nekdanjega direktorja podjetja Primož Trubar. Obema očitajo zlorabo položaja ali pravic. Okrožno državno tožilstvo v Kranju je zoper Jožeta Flor- honorariev v skupni vi§ini činskega lastnika Gorenjske- J Dr. jože Plorjančič je prejšnji teden prejel priznanje FOV jo znanja in sposobnosti za 'uvoz* učiteljev nujen." šola, ki vnaša sodobne peda- kar je problem tudi ostalih goške pristope, naša odlika šol. Študenti v Šolanju ne iš- "V letu 2009 so bile v Slo- znanstveno raziskovalno veniji akreditirane Še tri nove delo. Na osnovi izbranih iz- Izvajanje programa druge so sistematičnost, zahteva- Čejo znanja, ampak se veli« Šole, ki izvajajo program bimih predmetov pridobijo stopnje pa ne bo potekalo mo znanje in kompetent- kokrat obnašajo kot zbiralci prve stopnje Zdravstvena specialna znanja, ki so po- na Jesenicah, ampak v Ljub- nost študentov. Močno se ECTS kreditnih točk. Proble- nega, to so šole v Celju, Mur- trebna za njihovo delo v kli- Ijaní. Zakat? zavedamo, da se bo visoko- mi oeudeležbe-na predava- ski Soboti in Slovenl Gradcu, ničnem okolju. Program po- "NaŠa visoka šola je junija šolski prostor zelo zapolnil njih so povezani s slabo teo- Nobena od šol še ni pridobi- teka štiri semestre, študent letos ustanovila Študijsko z diplomanti tega progra- retično pripravo na klinično la koncesije za redni študij, opravi obveznosti pri šestih središče Ljubljana, ki se na- ma, poleg tega pa se sreču- usposabljanje, kar vpliva na vpisujejo pa izredni študij, obveznih in štirih izbirnih haja na Letališki cesti 16. jemo z nedorečenimi pristo- opravljanje obveznosti v kli- kar pomeni v Sloveniji dve- predmetih ter izdela in zago- Radi rečemo, da Visoka šola pi na področju izvajanja ničnem okolju. Našim Štu- k redit ni h točk " ^^^ novih mest za izredni var j a magistrsko nalogo. S za zdravstveno nego [eseni- programa, predvsem klinič- den tom želimo približati študij. Posledica tega je slab- tem si pridobi naziv magi- ce pokriva Gorenjsko, ven- ne prakse. Jasno nam je dejstvo, da sebo vprihodno- ši vpis na izredni študij na ster oziroma magistrica dar nam po zbranih poda- tudi, da za vse Šole ne bo sti prostor zaposlovanja v vseh obstoječih Šolah (Ljub- zdravstvene nege. Spodob- tkih velik delež Študentov, ki prostora v kliničnem okolju, zdravstvu zasitil tudi za to liana, Maribor, Izola, leseni- nosti magistrantov, ki )ih de- živijo v Kranju, "odhaja" na Zato gradimo na izobraže- poklicno skupino in da bo za ce, Novo mesto). Nastala si- lodajalci lahko pričakujejo, šolanje v Ljubljano, ker je tuadja zahteva od nas še več- se bodo kazaJe v razviti odgo- Ljubljana bližje. S tega vidi- vanju mentorjev. Študenti štirideset odstotkov klinične delodajalce izjemno pomembna predvsem usposob- jo inovativnost in odgovor- vomosti za sistematično ka, pa tudi z vidika ustvarja- prakse izvajajo v terciarnih Ijenost diplomantov. Naša nost" spremljanje kliničnega deîa, nja konkurenčnosti, smo se okoljih, s Čemer pridobivajo visoka šola gradi na tem, da v postavljanju raziskovalnih odJočUi, da za potrebe študi- kompetence v skladu z di- bodo diplomanti naše šole vprašanj v dnevni klinični ja na drugi stopnji ustanovi- rektivo Evropske unije. V prepoznani in želeni v kli- praksi, vodenju aplikativnih mo še študijsko središče v oktobru izdajamo prvi učbe- ničnih okoljih. Ocenjujemo, raziskav, sposobnostih vode- Ljubljani, saj je v ljubljanski nik iz zdravstvene nege, iz- da je to najboljša popotnica, nja in sodelovanja v sprem- regiji zaposlenih štirideset delali smo Zbir intervencij ki jo mlad človek lahko pri- Koliko študentov vseh ge- nendj skupaj boste torej v novem Študijskem letu imeli na šoli? 'Točnega števila vam še ne Ijanju in izboljševanju kako- odstotkov vseh diplomiranih za klinično usposabljanje, dobi s pridobljeno diplomo, moremo povedati, saj so ta vosti dela, zavzemanju za medicinskih sester v Slove- projekt je podprlo Ministr- Verjamemo v naše študente teden potekali zadnji izpitni spremembe in izboljšave, niji. Prvo leto bomo Študij stvo za zdravje. Smo mova- in jim pomagamo na njihovi rok». Načrtujemo, da bo v pr* usposobljenosti za mentor- izvajali samo v Ljubljani, saj tivni, z našimi izobraževal- poti dos^anja znanja in povem letniku sedemdeset no- stvo študentom, imeli bodo gre za izjemno zahteven nimi dogodki posegamo v klicnih kompetenc, istočas- vih študentov, tem se bodo pogoje za visokošolske učite- strokovni in logistični pro- razvoj področja na splošno, no pa jih spodbujamo, da pridružili ponavljavd prvega Ijice, usposobljeni bodo za jekt, ki je povezan tudi s po- povezujemo študente s štu- tudi oni sprejemajo odgo* letnika, ki niso uspeli opraviti pogojnih izpitov za drugi pisanje strokovnih in znanstvenih Člankov..." goji za nastanitev tujcev, Id dentsko konferenco, smo vomosti za svoj Študij in ka-bodo izvajali program. V uspešni na razpisih za raz- riemi razvoj." À/ 12 GG + petek, 25. septembra 2009 Cerkev SO delovali središču krščanstva Dr. Marko Benedik Kranjskogorski župnik dr. Mdrko Benedik, doma iz Stražišča, je pripravil doktorsko disertacijo z naslovom Delovanje slovenskih duhovnikov v Rimu v 20. stoletju. Raziskava je posvečena slovenskim duhovnikom, ki so sodelovali na različnih področjih v 'Večnem mestu". Jože Košnjek "Nadškof Vovk je bil po — drugi svetovni vojni najbolj Na Vašo disertacijo nas je nadzorovana oseba v Slovetii- opozoril nekdanji krujsko- ji. Oblast je spremljala vsak gOTsId zdravnik dr. Josip njegov korak, njegov položaj Turk in predhgal objavo pcv pa je bil dodatno zapleten govora z Vami v Gorenj- * tudizato, ker je v tujini še ži- skem glasu. Sami sprva zanj vel škof Gregorij Roiman. Drugi jugoslovanski škof]e so lahko potovali v PJm na niste bili preveč navdušeni, ker bi Vam lahko kdo ofitai samohvalo, kasneje pa ste se. srečanje s papežem, Vovk pa omehčali. Hvala lepa. Povej- ni smel, da se ne bi srečal z te nam. kako ste se sploh znašli v Rimu in začeli br« Rožmanom. Pater Anton Prešeren je bil v Rimu njegov skati po tamkajšnjih arhivih? pomemben zaupnik. Po raz- "Zaradi bolezni sem moral ličnih poteh in kanalih mu je leta 2001 Mpustiti vodenje v Rim pošiljal tudi poročila o župnij Kranjska Gora in Ra- razmerah v Sloveniji. Nekaj teče. Po nasvetu sem za tera- sporočil je jugoslovanska ob- pijo izbral študij, ki me je vedno privlačil. Vodstvo nad- last preslregla, vseh pa ne. Po smrti škofa Rožmana no- Disertacija dr. škofije mi je dodelilo tako vembra leta 1959 se je poimenovano sobotno študij- ložaj nadškofa Vovka spre-sko leto, ki sera ga deloma menil in je že januarja na-preživel v Rimu. Posebej me slednje leto dobil dovoljenje je zanimalo delovanje jezuit- za potovanje v Rim. Tam se Marka Bencdika P®^ Antona Prešema, je srečal s papežem in sestal rojenj leta 1883 na Brezni- s predstavniki rimskih konci pri Žirovnici. Odigral je gregadj. Nadškof Vovk je pa-zelo pomembno vlogo v živ- tra Antona Prešerna določil ljenju svojega rojaka ljubljan- za svojega delegata za slovenskega nadškofa Antona Vov- sko semenišče v izseljenstvu ka. Jeseni leta 2003 sem od- v Buenos Airesu. Pater Prešel v Rim in želel najprej v je- šeren je bil najzaslužnejši, da je neke vrste enciklopedija o delovanju slovenskih duhovnikov v zahtevnih razmerah 20. zuitskem ariúvu najti doku- je Sveti sedež 22. novembra Dr. Marko Benedik se je rodil leta 1940 v Kranju. Do leta 1982, ko je prišel v Kranjsko mente, ki bi pomagali osvetli- leta i960 odobril ustanovitev Coro, je bil župnik na Bohinjski Beli. Ker je po letu 2001 zbolel, je vodenje župnije prevzel ti 'bonum positivům' v postopku beatifîlcadj e nadškofa papeškega slovenskega zavoda Slovenik. Pater Prešeren Vovka. Ker je bil jezuitski ar« je bil prvi rektor Slovenika» v hiv zaradi obnove zaprt, sem katerega so prvi prišli štu-stoletja v Rimu. dobil posebno dovoljenje za dentje iz Buenos Airesa v Ar- mlajši lanez Avsenik, dr. Marko Benedik pa je bil kaplan. Leta 2007 je znova prevzel vodenje kranjskogorske In rateške župnije. tor arhiva državnega tajništva. Barbara Rus, hčerka begimce in jim pomagal najti pot v novo domovino. V Ste poleg patra Prešerna in Iskre med rimskimi Slo« J • • ' raziskovanje v arhivih vati- gentini leta 1961, leta 1965 Romana Rusa, dolgoletnega tretjem poglavju disertacije venci odkriJi še kakšnega Z^a to upanje je kansldh kongregaclj in držav- pa prvi študentje iz Slovenije. • sodelavca in napovedovalca posebej obravnavam Radio Gorenjca? nega tajništva. Naredil sem Bil je resnično ambasador na radiu Vatikan in pisca še Vatikan, ki sta ga med dru- "Da. lesemčana Jožeta okrog 900 kopij različnih do- slovenske Cerkve in najpo- danes iskanih vodnikov po gim uspešno vodila Anton Žabkarja, ki je zasedal zelo kumentov, ki so potrjevali, da membnejši Slovenec teda- Rimu in Italiji, mi je prijaz» Iskra, rojak iz Begunj, ki je pomembno mesto v držav- je imel pater Prešeren odprta njega časa v Rimu, ki je znal no omogočila vpogled v bo- bil tudi uslužbenec rimskega nem tajništvu. Študiral je na vrata do vseh pomembnih pomagati vsakomur, ki je pri gat očetov arhiv. Na splošno vikariata, in Rafko Vodeb. vatikanski diplomatski aka* uradov in tudi do papežev njemu iskal pomoč." Pija XÍ. in XII. ter laneza lahko rečem, da v 20. stolet- Četrto poglavje pa je name- ju slovenski duhovniki v njeno Steviliiiiu slovenskim demiji, ki je najboljša dipio- matslu Šola na svelu. Med XXIII. Leta 2004 sem se vr- Pater Prešeren gotovo ni bil Rimu niso zasedali posebej profesorjem» ki so predavali drugim je bil predstavnik niJ v Rim in poskušal tudi v edini slovenski duhovnik, visokih položajev, ampak so na papeških imiverzah in in- Svetega sedeža pri Organiza- bili izjemno vplivni in spo- Štitutih. Naj omenim samo ciji združenih narodov v štovani uslužbenci, profesor- nekatere: Viadimiria Truh- New Yorku in papeški nun- treha našemu župniku čestitati, daje ob napornem dusnopastirskem in gospodarskem delu v župniji našel čas za raziskovanje. Hvaležni smo mu. " (prof, patru. Po nasvetu prijateljev torja dr. Bogdana Kolarja iz- Prešerna to Sc pater Ivan sorjc na univerzi Urbaniana Ijcni in delavni. Nihče ni J , J sem vlogo patra Prešerna v bral to temo za svojo doktor- Zore in primorski rojak Vir- in je z nadškofom Vovkom uma2ai imena domovine in dr. j OSlp 1 Urk, odnosu nadškofa Vovka do sko nalogo. V silno lepem, gil Šček, ki je bil med letoma sodeloval na koncilu, Franca slovenske katoliške Cerkve. rimskih uradov obdelal v ma- vendar zamudnem ddusem 1921 in 1924 celo slovenski Dolinarja, Bruna Korošaka in Živeli so izven domovine, ki jezuitskem arhivu najti dokumente o patru Prešernu, vendar so mi povedali, da njegovega arhiva ni. Iskal sem na- ki je v preteklem stoletju deloval v Rimu. "Delovanje slovenskih duhovnikov sem sistematično ji, tajniki in vodje oddelkov, ki so veliko naredili za Sîove- prej in s pomočjo nekaterih začel raziskovati ieta 2006, nijo in slovensko cerkev." pri jaznih uslužbencev našel v ko sem na pobudo takratne- fondu hrvaške jezuitske pro- ga slovenskega veleposlanika Jih lahko nekaj našlejeteř larja, Ivana Žužka, ki je avtor cif v Skandinaviji." zakonika cerkvenega prava za vzhodne Cerkve, Maksimilijana Jezemika, Janeza Kaj je po Vašem mnenju značilno za slovenske du- Beieja, Franca Šegulo, ]ane- hovmke, ki so v preteklem vince iz časa NDH kar precej pri Svetem sedežu dr. Ludvi- "Pred drugo svetovno voj- za Vodopivca, ki ga uvrščajo stoletju delovali v Rimu? dokumentov o znamenitem ka Toplaka in mojega men- no so bili poleg patra Antona med najpomembnejše profe- "Bili so zanesljivi, priljub- krajan in nekdanji zdravnik v Kranjski Gori) ^trski nalogi." odkril marsikaj zanimivega, poslanec v italijanskem par- Ladislava Bavdaža. Treba jih je zaznamovala kot emi- Veliko so mi pomagali in lamentu. Med drugo sveto- omeniti tudi patra Marka Tako nadškof Vovk kot pa- svetovali uslužbenci arhivov. ter Prešeren sta Gorenjca. Kakšno je bilo njuno sodelovanje? med nnnu vno vojno in po njej so slovenski duhovniki v Rimu de- Rupnika in njegov center Al grante in je njihovo delo po krivici ostalo skrito našim letí, ki ga večinoma poznamo očem. Oni pa so v Rimu de lovaii tudi v slovenskem sod- le po mozaikih, čeprav je nje- takrat direk- alnem odboru, ki je skrbel za gova dejavnost širša." lovaii za prepoznavnost svoje domovine. ' ' GG + petek, 25. septembra 2009 13 Kultura Od zamrznjene likovni hrane CUïïl CyiÔUt belgijski ilustrator Carll Cneut jeflamskega rodu in je trenutno eden najbolj iskanih avtorjev v svoji državi. S knjigami, k« |ih |e ilustriral, je prisoten v številnih državah sveU. Tudi v Sloveniji, saj so doslej pri založbi Narava izšle že tri knjige z njegovimi ilustracijami. Duhovit in iskriv sogovornik je spregovoril o sebi» svojem delu in presenečenjem nad lepo Slovenijo. IcoR Kavčič bom prenehal ilustrirati." Kako se po6itíte v Sloveniji? Ste prvič pri nas? "V Sloveniji sem prvič in nisem si mislil, da je dežela tako lepa. O vas prej nisem vedel skoraj n\f. in lahko le rečem, da je, z letalom le mo in pol iz Belgije, clrugačna, kot sem pričakovali" Ste pričakovali vzhodno Evropo? ' To še najmanj, Pričakoval pa sem nekakšno mešanico Italije in Avstrije, a sem se motil. Ljudje so zelo prijazni, bolj kot v mnogih državah. Ko sem se izgubil na ljubljanskih ulicah, sem za pomoč vprašal gospo, ki je takoj opazila mojo stisko, in mi je ponudila, da me kar ona odpelje na želeni cilj. Še se bom vmil, sicer pa kar nekaj mo-, jih prijateljev pogosto prihaja v Slovenijo, oziroma jo bodo v kratJœm obiskali." VaĚ obisk v Sloveniji je bi] namenjen predvsem pred- stavit>i najnovejše v sloven- Solcev in sošolk študirala neuib j>vela, sezaprem vate- zato, da bi postali ilustratorji. Ije in delam." Danes nobeden femed njih ni ilustrator, jaz. ki si tega ni- Lahko preživite z ilustraci* sem želel, pa sem." \0i "Lahko. Ko oddam ilustra-Govorili ste o razliki med dje. dobim nekaj denarja, ilustracijo za otroke in odra- kasneje pa še odstotek od sle. Ko gledam vaše mehi- prodaje. Bolje se prodaja Ije, pokrajine, figure, vidim knjiga, večji je zaslužek. Ob nekaj vmes. tem veliko časa posvetim "Moje deio je res neiqe na tudi trženju. Vsako leto grem sredi, ilustracije imajo radi na knjižni sejem v Bologno, otiod in odrasli Najbrž je to na leto pa po šolah opravim naključje. Če kot ilustrator iS- tudi po dvesto branj. Danes češ neki svoj slog in ga potem se moraš tudi kot ilustrator najdeš, pri tem ne veš zares, prikazati iz ateljeja in pred- komu bodo tvoja dela bližja, stavljati okrog sebe in svoje Mislim, da sem laliko vesel, delo. Ne gre le za ilustriranje, da imam slc^, ki je všeč tako ' ampak tudi za ekonomiko." otrokom kot njihovim staršem. A toni stvar odločitve, to Kaj je trenutno na vaši ilus« je slučaj, nekaj lor se ^odi*' tratorsU mizi, sicer ste tudi profesor na univerzi v Gen- Kako v Belgiji poteka sode- tu? lovanje med pisci in ilustra "Končujem novo knjigo, torji? Kdo išče tn kakš> sicer pa res že četrto leto na jevl<^ založbe? učim na univerzi. Poklicali "Ko bom enkrat za neko ščino prevedene ilustrirane Carll Cneut - postal je tisto, kar si ni želel, sedaj i " v . knjige Skrivnostno grlo tem, /foio;cot^ioK*vřif tcnjlgo začutil, slavčevo, pa tudi predhod- daje popolna, "Zdaj avtorji poiščejo so me, da naredim oddelek mene. Na začetku so prišli v za ilustradjo/' založbo tn so iskali ilustrator- ja, pa so tam ponudili mene, Id "proizvajate* mlade Car- zdaj pa mi avtorji pošljejo be- lie Cneute sedilo in me prosijo» naj nare- "Seveda ne. Pomembno je, nih uveb. ki ata prav tako iz šli pri založbi Narava ... dim ... ha, ha. No, tudi Belgi- da študentje v iskanju svc^e- ja ni velika država in vsi vemo ga sloga delajo drugače kot drug za drugega. S Petrom jaz in da se razlikujejo tudi Verhelstom, ki je zelo po- med seboj. Slabo bi bilo, če memben in cenjen pisatelj, je bi imeli male Cneute. Dm- "Predstavil sem tri knïigez Čudovita pravljica Skrivnostno grlo slavčevo, ki mojimi ilustradiami, hkrati $0 jo v Belgiji prodali v već kot 11 tisoč izvodih, je bUo drugače. Prebral sem gačen slog risanja je edina pa je moj obisk tukaj sovpa- na voljo tudi na Gorenjskem glasu« Maloprodajna ^odl)o, se srečal z njim, bil je možnost, da uspejo. Narediti dal tudi s pesniškim sreča- cena knjige je 16,00 evra, naročniki jo lahko njem v Vilemd m predstavit- i^upit^ p^ jelo Ugodni ceni 12 evrov« Na vijo flamskih litcratov v Slo- vemji. Res pa sem že nekaj časa rudi obljubljal Petru (Vimiku, direktorju založbe Narava), da bom prišel." Gorenjskem glasu si knjigo lahko tudi ogledate. zelo prijazen in dolgo sva se moraš nekaj zelo osebnega, pogovarjala. Dejal je. da je to biti moraš originalen. V Panna jim skupna knjiga." Kaj je bilo najprej, slikarstvo ali ilustracija? V Sloveniji na primer ima večina ilustra« toriev slikarsko izobrazbo... zu točno vel, s katere šole je in od katerega učitelja. Škoda _ Delate za mnoge avtorje, štirih let študija, da bi ven doslej ste ilustrirali 18 prišel "zaznamovan"." šele pri 27 letih. Pomagal kaj povsem dnagega, kar re- knjig, ste kdaj odklonili, bosem nekemu ilustratorju ..." dmo delam sedaj. Na neki disi ker vas ni pritegnila Kaj Še želite narediti na po* točki pa sem se odloči!. Naro- zgodba, se niste razumeli z dročju ilustracijepa vam ^.elit^ reči, da j^ šlo za m- Idfučje? Čeno sem imel ilustracijo za avtorjem ... otroško revijo. Narisal sem "Zdaj vzamem eno zgodbo še ni uspelo? "Narediti popolno knjigo. "Da. Delo v oglaševanju dve, prvo, za katero sem mis- od dvajsetih, saj tudi časovno Enkrat bi rad ráredil popol- "ŠtudiraJ sem grafično ob- me je povsem zadovoljevalo, lil, da je za otroke pričakova- ne bi zmogel toliko. Včasih no knjigo. Ko dokončaš knji- likovanje. saj v "mojem Je pa soseda, ki je delala za na, in drugo, na katero sem tudi po osem mesecev delam go, si vesel zanjo, ampak ta času" nisi mogel študirati neko revijo za otroke, vsak te- bil ponosen in je bila taka. eno ilustracijo. Včasih odklo- še vedno ni popolna. Tako ilustracije. Lahko si ji posve- den potrebovala eno ilustra- kot sem si jo jaz želel. Če nim, ker mi ni všeč besedilo, nastajajo nove in nove knji- čaJ le več pozornosti. Ampak djo. Tip, ki je to sicer počel, bodo izbrali slednjo, bom na- včasih mi tudi avtor ne ustre- ge. Ko bom enkrat za neko jaz nikoli nisem želel postati je nekega večera stal na mo- daljeval, če pa prvo, nikoli za. Lahko pa je zgodba lepa, knjigo začutil, da je popolna, ilustrator, moja želja je bila jih vratih in me prosil, naj več ne bom ilustriral. Izbrali pavglavi nimam prave ideje." bora prenehal ilusbirati." delati v oglaševanju, kar sem mu pomagam, češ saj sem so tisto, na katero sem bil posedem let tudi z uspehom hodil v umetnilko šolo, on nosen, dobil sem ponudbo Ste disdplinirani pri delu? Ste v Sloveniji dobili kakš- počel. Specializiral sem se za da mora ^odaj zjutraj na pot za ilustriranje knjige, pa dru "Potrebujem disciplino, no novo idejo? promoviranje zamrznjene . ...Pomagal sem mu in odtlej ge in tretje. Pri tretji sem Vstanem ob 8.30, ne smejte Ne ravno nove ideje, am- hranev RusijL Ukvarja] sem sem jaz risal ilustracije. Tako spoznal, da je to tisto, kar ho- se, v Belgiji je to zgodaj, po- pakvsvojiglavisemsi ohranil se z embalažo in predstavlja- za zraven. Se vedno me po- čem v življenju početi." njem te hrane v zamrzoval- klic ilustratorja ni zanimal. tem delam do 12. ure, po od- množico slik. Ne morem deti-mom pa še od 13. do 20. ure nirati določenega momenta. nikih v supermaiketih, kar je Vedno sem mislil, če ilustri- In to počnete že deset let? zvečer. Kadar zaključujem ki bi me inspimal, vem pa, da bilo takrat v Rusiji novost. r»š 75 otroke, moraš paČ de- "Začel sem pri tridesetih, knjigo, delam tudi do polno- v moji podzavesti ne manjka Prve ilustracije sem naredil lati otroške stvari, kar je ne- Smešno je, da je večina so- či. Takrat kar nekako izgi- utrinkov iz Slovemje." t V 14 CG + petek, 25. septembra 2009 Na rohu Kadar je bil ravno prav okrogee., je bilo z njim najl£pSe Se Življenje odpira ali zapira i SODNA KRONIKA TEDNA Milena Mikiavčič usode Najprej sem lepo prosila nekaj mlačnega, postanega mamo, naj me ne spravlja in usmrajenega. Ko je bil več v skušnjavo in mi ne pri meni, sem ga pozabila nosi sladkarij. Bila je globo* vpraSati celo to, kako j ko užaijena. zabela je [okati in mi očitati, da za mene stori vse, kar more, jaz ji pa vračam z nehvalcžnostjo. Prvič, kar pomnim, sva se razšli jezni, ko sem ji omenila, da reče Petru, da bi ga rada videla. Vstaja je s stola, mi vrgla v obraz, a sem se zato žrtvovala zate, in zaloputnila 2 vrati za seboj ...Î" Ko je Vesna prebiraj a svojo lastno zgodbo, se je zgrozila. "Mar sem to res jaz?" me je spraševala po telefonu. Zasmejala sem se in ji krito povedala, da sem zapisala le tisto, kar sem slišala. Ničesar drugega. Po krat- je dejal ob odhodu njen kem razmisleku je potem zdravnik in ji krepko stisnil priznala, da bi \si ljudje, ne roko. Sprva ni razumela, kaj samo ona. morali o sebi več- ji je hotel reči, a tisti stavek. Peter je domala noč in dan tičal v ateljeju in pripravljal slike za novo razstavo. "Bila sva še mlada, a ži- najinim sinom, če ga kaj vela kot dva starca. Ne pom- e z vidi. ga vzame v naročje. Zdelo se mi je samo po sebi umevno, da bo že mama tista. ki bo poskrbela za vse. Všeč mi je bilo, če ga je tudi Peter malo "čutil", to sem spoznala po njegovem smehu. Malo je manjkalo, da mu nisem namignila, da bi ni ljubilo razpredati o njih. kakšno stekleničko konjaka Peter pa je bil vedno pogo- lahko vtihotapil tudi v bolnišnico ..." nim, kdaj sva bila zadnjič skupaj v postelji. Če se je že pojavila kakšna strast, sva, dnig za drugim, odpovedala. in to prej, preden se je sploh pokazalo kaj "ognja". Med nama je bilo ogioinao neizrečenih obtožb, a se mi šteje rahlo vinjen. Ne toliko, da bi opazOi drugi, a dovolj. A nekoč je bilo tudi vsega da sem vedela jaz. Moja "lepega" konec. Na pokuši- no so jo poslali domov. "Niste še zdravi, a večno ne na, saj me je lahko imela mama, ki je prihajala na obisk, je bila videti zadovolj- morete bežati pred seboj," ji ♦ 4 « krat spregovoriti na glas. kajti na ta način bi, morda, delali manj napak, ker bi svoje težave tudi "slišaH" :n ne, da bi jih le živeli. Vesna pravi, da danes vidi okoli sebe veliko mladih, ki so ji podobni. Le da se je ona tc odvisnosti od mame poskušala rešiti, mBogim pa kaj podobnega ne pade niti na láíj pameti, "Po svoje je bilo zelo udobno. Ničesar mi ni bilo treba narediti, niti razmišljati. Bila sem odvisna tako od da beži pred seboj, se ji je zase. Ko sem ji povedala, da bom začela hujšati, kajti pri višini 165 cm sem tehtala že več kot sto kiic^amov, bila sem gromozanska, se je po- križaj a. Vzdržala sem dan. Piše: Simon Šubic Mištrafovicu potrdili zaporno kazen Višje sodišče v Ljubljani |e potrdilo sodbo prvostopenjskega so^šča, Id je 264etnega Blaža Mištrafovic^ iz Spodnje Senice pri Medvodah zaradi krutega umora svojih staršev obsodilo na dvajsetletno zaporno kazen. Kot poročajo Slovenske novice, je njegova odvetnica Maja Kristan povedala, da se na željo obsojenega ne bo več pritožila na vrhovno sodišče. 264etni Mištrafovič je v noči na 17. september lani v domači hiši z močnimi udarci s pilo najprej umoril svojo mater Drago Mištrafovič, lanalu zatem je s sekiro in izvijačem pokončal še spečega očeta llijo. Kasneje je v hiši podtaknil ogenj in tako skušal zakriti svoj zločin. Na sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je ocenilo, da je mJadenič moril iz koristoljubja in na zahrbten način, sta se pritožila tako zagovornica kot tožilstvo, ki je za dvojni umor potem še velikokrat vrinil v dva, potem pa sem, iz dolgo- zahtevalo tridesetletno zaporno kazen. podzavest. časja, spet odprla predal, "Ko sem zadnjič (enkrat na kjer sera hranila riževo čo- začetku letošnjega avgusta) kolado. Pravi Šok pa je prišel brala v časopisu, da današ- tisti dan. ko me je osebni nja mladina ne zna poprijeti zdravnik odločno postavil pred dejstvo, da bo spet potrebno iti v sluibo, da \e bilo dovolj lenarjenja. Planila za delo, sem z grozo ugotovila, da je med njimi veliko potencialnih kandidatov, ki jih verjetno Čaka podobna sem v jok in njegova asi- stentka me je komaj umirila. Že misel, da bo potrebno se je lažje odpovedati heroi- zjutraj vstati in oditi v muzej, usoda, kot je bila moja. Iz prve roke lahko povem, da nu kot pa udobju, ki ga nu- kjer me bo čakalo cel kup ob- dijo starši nje kof tudi od zdravil, s ka- Ko se je Vesna vrnila do-terimi so mi stregli v velikih mov, se je vzela v roke, kajti želela je. da vsaj pri sinu nadoknadi zamujeno. Žal količinah. Sploh si nisem mogla predstavljati, da bi veznosti, se mi je zdela nemogoče grozljiva. Za hip me je prešinila celo misel, da Peter tako ali tako veliko zasluži, da bi bilo pravično in dan preživela brez pomirje- pa jo je nadobudnež, ki je prav, če bi me vzdrževal." val. Tudi spanec je bil odvi- pri dveh letih zlezel povsod, Vesna mu je nekoč to tudi "Vesna pravi: "Odgovora ni- sen od tabletke, ki mi jo je sem našla... Vsaj na začetku ne. Zadoščalo pa je že spoznanje, da sem" svoje življenje totalno zavozila, da bo potrebno nekaj storiti, ker prinesla nočna sestra. Ko me je prišel obiskat Peter, sem se morala prav potrudi- ti, da sem ga objela, kajti čustva. ki so bila nekoč močna k)er ne bi smel, prej utrujal kot razveseljeval. Tisočkrat omenila, a so bile njegove besede, ki so bmhale iz nje- jo je zamikalo, da bi poklica- ga, tako odločne in březla mamo, sosedo, kogarkoli, kompromisne, da ji kakšna ker so ji oČi kar same lezle podobna ideja ni nikoli več drugače lahko še umrem, in vroča, so se sprevrgla v skupaj in ni imela niti toliko moči da bi si skuhala kavo. padla na pamet... (se nadaljuje) Ustavimo nasilje (6) Damjana Smit^ moj pogled Pa pojdimo h konkretnim predlogom, kako laliko naredimo ta svet bolj prijazen. Ne zacašajmo se na druge, kaj hodo ampak n;)j vsak naredi, kar lahko, hoče in zmore. Nasilje je v različnih oblikah prisotno na vseh področjih našega življenja. Veliko ga je na cesti, o tem sem tudi sam» paHla. Pred eno izmed šol kjer naj bi predavala, so bila vsa parkirna mesta že zasedena. držala. V njegovem avtu sem zagledala invalidski voziček in najraje bi se udrla v zemljo. Seveda sem želela napa- Rilo je avtomobilov kot na ko popraviti, ampak bilo je sejmu in padal je dež. Par- prepozno. Karkoli sem reHa, kimo mesto za invalide pa je bilo prazno in vabeie, ker je bilo povsem blizu šole. Bi ali ne bi? Konec koncev bi lahko je bilo neumno. Gospod pa je bil ves čas prijazen. Najbrž je že navajen takšnih egoistov. To je bila ena izmed Od lastnika bulmastifov i zahteva odškodnino Na ljubljanskem sodišču poteka pravdni postopek, v katerem 58-letni Tržičan Stanislav Meglič, ki sedaj živi v Ljubljani, od Sa^e Baričeviča, lastnika štirih bulmastifov, zahteva 112 tisoč evrov odškodnine. Podivjani psi so namreč 1;. marca 2006 v Ljubljani napadli Megliča in ga hudo pogrizli. Kot je opisal sodišču, je pešačil proti svojemu avtomobilu, ko je zagleda! avtomobil z odprtim prtljažnikom, v njem pa tri pse. Tedaj je z dvorišča prišla sedaj že pokojna Rozi Roter s četrtim psom, Id se ji je iztrgal iz rok in stekel proti Megliču, za njim pa tudi ostali psi. Psi so planili vanj in ga vz^ajno grizli po vsem telesu, tudi po obrazu. Zaradi gnc^a, ki mu je kasneje tekel iz ran, je kasneje dobil celo okvaro jeter in akutno odpoved ledvic. Še zdaj v desni roki nima prave moči in dobiva mravljince. Trajno ima tudi poškodovano Čeljust. Posledice napada bulmastifov so vplivale tudi na njegovo kariero, saj bo še nekaj časa delal le po štiri ure na dan. Če je prej predaval tudi v tujini, sedaj opravlja uradniške posle. Na cestah štirje mrtvi , v, v 1 r r 1 1 • u fx t. 1 i • Na slovenskih cestah se je v minulem tednu se iahko prepnčamo na vsa- malo goljufala, ker miamo v najboljših lekcij v mojem jm /• »l x 1 »i. kem kilometru, ti ga naredi- avtu nalepko za invalide, življenju. Tudi to je nasUje. prometnih nesreč, v katenh SO mo kot vozniki, kolesarji ali Ampak hčerke, ki ima cere- Vsi, ki parkiramo avtomobi- Umrfe Štiri OSebe, l8l udeležencev pa je bilo pešd. Pokaži mi, kako vozS, bralno paralizo, ni bilo z me- le na parkirnih mestih za in- ranjenih, SO sporočili z Generalne policijske in povem ti, kdo si. Če se noj. Pa vseeno. Mudilo se mi valide, krademo njihov pros- 1 ^^ „ Pvrnnn in ^ je/moj ego Hie je podpihoval tor in kažemo brezob- "P"^®' prometnih nesreč, v njih pa je umrla ena oseba, dvanajst pa je bUo ranjenih. Najpogostejša vzroka nesreč sta bila neprilagojena hitrost ter nepravilna stran oziroma smer vožnje Na slovenskih cestah je letos (do ponedeljka) umrlo 135 oseb, v enakem obdobju lani pa 161. imamo za Evropo in če želimo bili Ud vsdk iiačiu boljši kot naši južni sosedje, potem bo treba spremeniti tudi tn tako sem parkirala. Takoj ko sem stopila iz avta, mi je bilo žal. Za menoj je zapeljal zimost. Zato bi bilo prav in pošteno, da bi poleg parkirnega mesta, ki si ga prisvoji- balkanski način obnašanja v gospod, ki je prav tako želel mo, dobili v istem paketu Se prometu. Ena izmed vsakdanjih zgodb so parkirna me- parkirati na tem mestu. Bil invalidnost tistih, ki jim to je prijazen in v^udno me je mesto pripada. To je pa že sta 2a invalide. Na tem izpitu vprašal, aJi se bom dolgo za- preveč, kajne. GG + petek, 25. septembra 2009 15 Knjige in ljudje Knjige in knjigoljubi (13) Pahorjeva gorenjska ljubezen Miha Naglič nom Madame de Sevigné» delil kot pisemsko ljube- na, sva ugotovila, da je naj- francoske markize (živela v zen, v kateri sta osebno ina korespondenca kar vred- Zadnjič smo se tudi v našem letih 1626-96), ki še danes simpatijo dopolnjevali skrb na, da ne gre v pozabo, saj je časopisu pridružili veliki po siovi po svojih pismih, ta pa za slovensko usodo in njen odsev tako časa kot povezave zomosti, s katero je sloven- imajo tudi literarno vred- odsvit v književni obliki. s Trstom, hkrati pa podana v ska javnost počastila 96-let- nosi. Bolje rečeno; gre za Bila je intelektualka s po- poglobljeneni tonu z njene nico pisatelja Borisa Pahor- pisma kot literarno formo. sebnim ženskim čarom, ki strani, v kar iskrivo medite- ja. Že ob lanski 93-le^id pa Pisatelj in ta gospa sta si na- je bila, ko sta sinova odra- ranskem z moje. Sklenila je izšla knjiga, ki nI bila de- mreč dolgo dopisovala in sla, ob soproga, tako da se sva, da jo oddava zâupni ose- ležna tolikSne publicitete, a tako ustvarila pravi literarni je vsa predajala pouku in bi, njenemu nekdanjemu di- je dragocer^ in lepo berljiva: opus. Kdo |e torej ta gorenj- obenem ostajala nepoteše- jaku, univ. prof. Miranu zbirka avtobiografskih zapi- ska Madame de Sevigné? na tako v svoji ženskosti kot Hladniku. No, jaz sem se sov pod skupnim naslovom "Večkrat sem tako nazval v odzivu na svojo razum« sklepa držaJ, gospa Marija pa Moje subote. Beseda suhota Marijo Žagar in si predstav» sko-umetniško radoživost." je svoja pisma izročila prija- naj bi med drugim pomeni« Ijal, kako bi nam prav prišel la "pokrit prostor". Pahor z krožek po duhu nji podo- - njo označuje vse tiste prosto- bnih elitnih dam, ki bi s svo- Boris Pahor, teljid, pisateljici Nadi Mati- čič, in me o predaji obvestila, vendar se je dogajanje tako re, v katere se je v svojem jimi svojskimi pogledi žlaht- i^^Sç suhote in njihovi razviialo, da je Nada Matičič dolgem živ]jen]u zatekal v obdobjih raznih preí2ku- niie kulturno ozračje naše družbe. V tak damski zbor ljudje. Študentska založba, zbirka Beletrina, drugi dom, pa soba v kraški Puhar, Mojca Drčar Murko, « hiši v Dutovljah, kamor je hodil samotarit in "klepat" preminula, njeni sorodniki pa so korespondenco, 'ker se ni nihče javljal', uniSli. Zdi se mi, da je vsak komentar odveč, pozitivno pa je, da so po Mariji Žagar ostala njena pisma, ki bodo dokaz, ko če naj omenim samo v ma- Tudi ona je imela svojo su- bodo objavljena, dâ gre za iz- hoto. "Edina srečna varian- gubo pisateljice, izredne sti- šenj, tudi najhujših; suhote bi spadale od tistih^ s kateri- so mu torej služile kot zavet- mi sem se pobliže seznanil, Ljubljana, 2008, ja. Takšna je bila, denimo, poleg Žagarjeve Kristina 565 strani, 27 evrov. hišica v Barkovliah, njegov Brenk, Duša PoČkaj, Alenka _ tični deželi živeče osebe." svoje vrstice. Prav posebna je Bojim se, da veČina bralcev ta je bila hišica, ki sta jo bila listke, ki ji usoda ni bila nabila "platnena suhota", voja- še zmeraj ne ve, kdo je bila 2 možem postavila na klonjena. Uresničeno bo ški šotor v libijski puščavi, imenovana - z izjemo tistih, Uskovnici. kjer je poleti do- vsaj to, da bodo kot pričeva- Iqer je prebil del svoje vojaš' ki jim je bila profesorica življala svoj paradiž in ka- n\e, da je bila zaslužena čine. Ne nazadnje so bile slovenščine na gimnaziji v mor je blaženo razpoložena primerjava z Madame de njegove suhote tudi taborišč- Kranju. "Ne spominjam se začela vabiti že nekaj mese- Sevigné, njena Pisma." ni bloki v "krematorijskem natanko, kako se je najino cev poprej, Da, v njenih pis- Tako Pahor v knjigi, ki je iz- svetu", ki ga je preživel v le- poznanstvo spočelo, verjet- mih je ohranjeno pričeva- šla lansko jesen. To jesen pa tih 1944-45• Nekaj takšnih suhot je našel tudi na Gorenjskem: na sve- no z njeno Željo, da bi na- nje, kako edinstveno je zna- boste v naših Snovanjih pre- stopil na šoli. vsekakor se je med nama razvila človeŠko- la čutiti intimnost naravne- brali, da so se tudi njegova ga elementa in kako emi- pisma našla in da bomo lah- tovnem kongresu PEN, po- književna vez, ki je trajala nentno je to znala zaupati v ko oboja brali v knjigi, ki bo leti 1965 na Bledu, v sobah tri desedetja in bila vmes tekoči pisavi brez poprav- izšla prihodnje leto. V Član- Doma v Planici in hotela pretrgana samo zaradi eks- kov in obogateno s številni- ku z naslovom Čudna pota Prisank v Kranjski Gori. In komiinikacije, ki sem je bil mi izraznimi dragulji." neke korespondence bo celo ne nazadnje v suhoti, ki jo nekaj let deležen po objavi .Ce je res tako. se vprašamo, Modbo in skrivnost najdbe opiše v poglavju Na Uskov- intervjuja s Kocbekom kje je zdaj njuna korestwn- domnevno izgubljenih pi niči. Tja ga je povabila Ustvarila sva posrečeno denca? "Nekega dne, ko sva sem razlail prof. dr. Miran dama, ki jo počasti z ime- razpoloženje, ki bi ga opre- bila kar evforično razpolože- Hladnik. Boris Pahor /P016 i^uštin Malle, ki je izrekel v Avstriji inHtalijt / f«« jote »(cin,ei V zamejstvu deluje sicer še jedra" in za živi most med pomembno opozorilo politi- nija loo-odstotna lastnica družbe Študentski dom Ko- več slovenskih znanstveni- Slovenijo, Avstrijo in Italijo, kom in znanosti v Sloveniji rali tega problema lotiti Pe- kov in raziskovalcev, vendar Nekaj takega bi lahko naredi- je jedro slovenskega razisko- li tudi na Hrvaškem in na m organizacijam v zamejstvu. Na Koroškem in v Itali- dagoška akademija v Ljublja- ni in Visoka pedagoška šola v rotan na Dunaju, ki bo postal vanja združeno v teh ustano- Madžarskem. Njegovo mi- ji nimamo niti ene znanstve- Celovcu, za f>odročje medi- slovensko kulturno in znan-vah. Minister Boštjan ŽekŠ nistrstvo bo spodbujalo in ne ustanove, ki bi se ukvarja- jev pa Fakulteta za družbene stveno središče na Dunaju- S je v nagovoru povedal, da ti pomagalo zamejskim razis- la z vprašanjem dvojezično- vede v Ljubljani. tem je končano prerekanje inštituti delajo v Avstriji in kovalcem, ki morajo biti sti, z načrtovanjem izobcaže- Minister za visoko šolstvo, med Mohorjevo družbo, ki je Italiji, vendar je njihovo delo vključeni tudi v čezmejne vanja dvojezičnih učiteljev in znanost in tehnologijo Gre- bila lastnica doma, in prejš- koristno tudi za Slovenijo, projekte. Slovenski inštituti v z dejavnostjo medijev. Po gor Golobič je pretekli teden njo vlado, kaj bo s Korota- zato bi morali imeti enak do- zamejstvu lahko kandidirajo njegovem mnenju bi se mo- sporočil, da je postala Slove- nom in kdo bo lastnik. y v ]6 CG + petek, 25. septembra 2009 razgle d Manifest.kom vil ha Nauuč Mihovanja vsi Arabd (od Maroka do Ira- doseči - enotnost in zmago? ka), T\irki, Iranci, Pakistana» Eno do uvodnih razmišljanj Indonezija ... Številni med je napisal dr. Jože Mencin- njimi so Biblijo zavrnili (ali ger. "Po koncu krize bo svet pa jo berejo le šmdijsko, kot precej drugačen, kot je zdaj, eno od del svetovne tojižev- saj je kriza že dosegla fazo, v nosti), sprejeli pa so Komu- kateri njeno razreševanje za- nistični manifest Njegove- čenja spreminjati svetovni mu zadnjemu stavku • Proie- gospodarski red. To bo kapi- tard vseh dežel, združite se!- talizem; tega tudi zdajšnja jevdrugipoiovid 19. inv20. začasa in 'začasna" podižav- stoletju gotovo prisluhnilo • Ijanja bank. zavarovalnic ali več ljudi kot Jezusovemu drugih delov gospodarstva evangeliju. To zgodovinsko ne bodo spremenila. Inačic dejstvo mnogi obžalujejo, a kapitalizma pa je veliko; ostaja dejstvo. morda zdajšnja kriza ustvar- Manifest torej poznamo, v ja možnosti za prelom in za njem ni nič novega. Nove in iskanje novega kapitalizma zanimive pa so aktualne re- oz. za vračanje v evropsko so- cepcije tega besedila. Spre- daino tržno gospodarstvo, v mna besedila, denimo, ki sistem, v katerem bodo novi uvajajo najnovejšo izdajo te 'finančni produkti' uvrščeni loijižice pri založbi Sanje. Ži- med prevare ali igre na sre-žek ugotavlja, da je svetovni Čo, v katerem bodo lastniki proletariat, ki ga Manifest predvsem latniki družb in ne slej ko prej nagovarja, danes lastniki premoženja, delava razcepljen na tri frakcije. Prvo tvorijo "intelektualni pa sodelavd in ne reproduk- djski material. " delavď' (za računalniki), Zna biti, da gre res za to, Zadnjič nisem dokončal pi- drugo "stari razred materia]- kar trdi naš gorenjski rojak. sanja o rdeči pošasti. Zato se je lotim še to pot, potem pa z njo ne bom več strašil. nih deîavcev" (za stroji v tovarnah, rudnikih, na gradbiščih ...), tretjo "izobčenď' V rdečih časih smo si prizadevali za "sociaiizem s Človeškim obrazom" iin ga v Sicer pa: ste se kdaj vprašali, (med njimi so najbolj števil- veliki meri tudi dosegli, vsaj katera je najbolj razširjena in ni prebivalci slumov velikih pri nas), zdaj gre za to, da najbolj vplivna knjiga tega mest na svetovnem jugu), počlovečimo kapitalizem, sveta.^ Spodobi se in pravič- "Proletariat je torej razcep- Napotki, ki sta jih zapisala no je, da prvenstvo prepustimo Bibliji. Vendar se mora- Ijen na tri zoperstavljene si dele: na intelektualne delav- Marx in Engels v Manifestu nam pri tem ne bodo veliko mo hkrati zavedati, da je Sve- ce, ki so polni predsodkov pomagali, čeprav so nekate- to pismo ^vna knjiga le za zoper 'jcmetavzarske' deiav- re od njunih ugotovitev Se dobro tretjino vsega človeš- ce, ki izkazujejo populistično danes (oziroma spet) never- tva. Vseh ljudi na tem plane- sovraštvo do intelektualcev jetno aktualne. Tudi če Ma- tu nas je zdaj že več kot šest milijard, vseh kristjanov raž- in izobčencev, ki so v antago- nističnem odnosu do družbe nifest ni veČ navodilo, po katerem bi se morali ravna- ličnih vrst naj bi bilo za dobri kot lake. Stari poziv 'Pro- ti, je zagotovo odlična spod- dve milijardi. Ob njih pa je letarci vseh dežel, združite buda k razmišljanju o aktu- Se cela vrsta velikih nadj in se!'je torej danes aktualnejši alnih rečeh. Novo, "sanj- malih narodov, ki krščanstva kot kdajkoli prej: v novih po- sko" izdajo je vredno brati ne sprejmejo in zato tudi Bi- gojih 'postindustrijskega' ka» že zaiadi petih uvodnih raz- blija ne more biti njihova te- pitalizma enomost treh frak- mišljanj. Proletarci vseh de- meljna knjiga. Taki so Kitaj- dj delavskega razreda že JE žel, berimo Komunistični ci, Japonci. Indijo, Korejci, njihova zmaga." A kako jo manifest! Vaš razgled Na tradicionalnem 54. Kravjem balu v Bohinju smo v fotografski objektiv ujeli tudi zgornji prisrčni prizor. Mali deklid sta se v pastirid seveda preoble- kli zgolj za potrebe omenjenega dogodka. Je pa res, da želijo organizatorji ^s prireditvijo» Id se je tokrat raztegnila kar na tri dni, življenje planšarjev približati tudi mladim in jih mogoče celo navdušiti za to dejavnost. M. R. Potem ko so jih ob koncu poletja prignali s planinskih pašnikov, se jezerske ovčke pasejo na pašnikih v dolini. Fotoaparatu so se nastavile, kot bi se zavedale svoje pomembnosti za te kraje, kjer so včasih predstavljale enega glavnih virov preživela, danes pa ovco jezersko-solčavske pasme najdemo tudi v grbu Občine jfezersko. D. Ž. Mučitelji in mučenci Marjeta Smolnikar sedmica Albert Einstdn, eden najvećih primeru, da imamo v mislih rečeno) zmedeno resnico aktu- so v tef državi in pod to vlado ska vlade z lahkoto in brez po- modrecev iz rodu homo sapi- delavske plače ali pokojnine od alnega predsednika slovenske večji aH manjši mučeniki. misleka obsodila politične umo- ens Je zadel v polno, kcje ig'fl- težke^ deia zsfxranîk Slovenk vlade in njegovih ministrov ter Žalje tako, da gospodarsko po- re med drugQ svetovno vojno in vil, čeS daje vse relativno. Vze- in Slovencev, pa je teh enaldh ministric. litičnih raz mer, znaČil nih za po njej. V nasprotnem primeru mimo, petsto evrov. Znesek je petsto evrov nesramno malo; k Brez dlake na jeziku bi človek deželico na sončni strani Alp, bi tožilci in policisti že zdavnaj lahko velik oii majhen. Otifis-no. kam merimo. Če so me toliko ne, da se z njimi dostojno komentiral, da se je s prihodom ni mogoče samodejno in brez identijicirali brezdušne krvnike pr^iješ čez mesec. poznavalci družbene kronike Nič manj relativna ni percepd- vladne ekipe Boruta Pahorja slovenska družba razdelila v ostanka, če uporabim pojem iz komunistične revolucije. V na-računstva, uvrsriii med države sprotnem primeru se ne bi Aid pravilno obvestili, m verjamem, ja, se pravi, čutno dojertyanje dve temeljni skupini: v mučite- zahodnega krščansko demo- GuliČ niri v Co^i^ sanjah useda so me, sta aktualna notra- razsežnosti časa. Vzemimo, Ije in v mučence. V prvi skupini kratičnega tipa. Kratko malo del v fotelj direktorja urada za nja ministrica Katarina Kresal tristo petinšestdeset dni. Leto se so poleg vlade, tajkurwv (ime* zato ne, ker slovenska politična verske skupnosti. In tako dalje, in njen partner Miro Senica, lahko vleče kot jara kača, po- novanih tudi podjetniki oriro- resničnost izhaja oziroma te- In, ne nazadnje, v nasprotnern znani ljubljanski odvđnik, v meni, da mu ni videti konca, ma menedzerji), úndikalnih melji na vrednotah ali, bolje re- prirr\eru papež Benedikt XVI. svojem prejšnjem življenju (beri. predenje gospodična po- ali mine, kot bi trenil. Odvisno vodij, predsednika države in čeno, ne vredrwtah komunistič- pred siovmsfcim vladnim pred- pač, kaj v tem omejenem času vseh tisfih, ki se v imenu določe- ne revolucije. Tako je, na pri' sednikom Borutom Pahorjem stala del vladne ekipe Boruta počnemo. Zaff>tovoje čisto ne-> niJi osebnih koristi delajo, kot mer, tisto, karve^a na Zahodu vrat svoje rezidence zagotovo ne Pahorja) v eni sami noči ali, kaj drug^a tristo petinšestdeset daje aktualna vladajoča oíígar- za levo sredinsko politično on- bi zaklenil. Bojim se, da bomo konkretn^e, za eno samo večer- dni uživati v družbi atraktivne hija povsem običajna politična entiranost. v Sloveniji v resnid ruijnovgše dogodivščine vladne' jo v ljubljanskem Maximu, blondinke, denimo, na dalma' dn^na levosredinske provini- ortodoksrui komunistična pa- ga predsednika Boruta Pahor- odštela tudi do petsto evrov. tinskem otoku Prvič nasproti ence, kije tako kot vlade drugih radigma. V nasprotnem prime- ja, ki imajo prepoznaven ko- Za večino ravadnih smrtnikov, ííbenikc, ali enako doigo pre- držav podle^ "vesoljni"^spo- ru bi vlada Boruta Pahorja ali munističen predznak, Slovenci živečih na sončni strani Alp, našati vlado Boruta Pahorja in darski krizi oziroma je vanjo katera koli druga dosedanja, še močno čutili. Tudi ali celo je račun nesramtu> velik. V njene nebuhze. Se pravi (mio hočeš r%očeš padla. Vsi dni^pa demokratično izvoljena sloven- predvsem v Piranskem zalivu. i i GORENJSKI GLAS petek, ^5. septembra 2009 EKONOMIJ stefa n .zargiQig-^s. si 17 Bojan Starman bo reševal Muro Žirovsk ari KI rieKuariji pu^iaricL urzdvi uprave murskosoboške Mure. imenovan za novega štifan žargi sovlagateljev, pri čemer je tega dne mnogim nerazu- 15 let, uspešno opravlja fiink- ....................................... postajalo-ob odtnibrezbriž- mno celo vzklikali: "DelaB djo župana občine Žiri, ni pa Kranj • Dvodnevni upor de- nosti lastnikov • vse bolj jas- bomo vsi-ali pa nihče!" V to- bil znova izvoljen v parla- lavcev največje tekstilne to- no, da rešitve za Muro v ob- rek so se izoblikovaJe zahteve ment» saj mu je stranka SDS vame v srednji Evropi, mur- segu, kakršnega je imela do- po odstopu uprave, nadzor- pred volitvami 2008 obmik skosoboške Muie, je v torek slej, ni. Še več razni rešitelji, nes sveta (ki ga je vodil Hen- hrbet. Sedaj prejema nado- na večerni seji nadzornega vključno s prokuristom odbora, ki sta se je udeležila Zdenkom.PodJesoikom. ki rik Petemelj iz Kranja) in vodst\'a sindikata. Prvi dve mesHlft pofiîanke plače, saj bo prihodnje leto izpolnil po- tud! premier slovenske vlade je vodil to družbo zadnje me- zahtevi sta bili na torkovi seji goje za upokojitev. Borut Pahor in minister za sece, so napovedovali vedno nadzornega sveta tudi'uresni- gospodarstvo Matej Lahov- nik, izsilil nekaj presenetlji« tev dda. Od sedanjega števila Mure - predsednika uprave je vih odločitev. Po večmeseč- zaposlenih 3300 naj bi bilo nadzorni svet z včerajšnjiiD manjše možnosti za ohram- Ceni. Na mesto prvega moža . sprejema najtežji izziv Delo direktorja Mure je danem, lahko pa bi rekli tudi dela celo za manj kot petsto dnem imenoval Bojana Stai* nes zagotovo najzahtevnejši večletnem iskanju rešitve za delavcev, na daljši rok pa mana, župana občine Žiri, v izziv v Sloveniji. Po neurad- to gospodarsko bolnico, ki morda za okoli ťsoč. Kdo je Bojan Starman preteklem mandatu poslanca nih informacijah sta Bojana državnega zbora z liste SDS, Starmana k temu nagovorila sicer pa izkušeccga gospo- predsednik Slovenske od- darstvenika. škodninske družbe Tomaž Kuntarič in minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, s predlogom pa se je strinjal Bojan Starman je 59-letni tudi premier Pahor. Na naše diplomirani ekonomist, ki |e vprašanje, kako da se je odlo- svojo poklicno pot začel v Al- čil sprejeti ta izziv, je dejal: pini, ki jo je od leta 1988 do "To je samo eden od izzivov, 1996 tudi kot direktor vodil v ki sem jih sprejel. Tudi Plani- najtežjih časih po slovenski ka ni bib majhen izziv, imam osamosvojitvi. Naslednja tri znanje Lnizkiašnje." Karzade-leta je vodil sanacijo in stečaj va poznavanje položaja, nam Bojan Starman kljub kar obilni pomoči z državnim - davkoplačevalskim denarjem ni našla poti ozdravitve, je delavcem, ki že leta prejemajo minimalne plače, v ponedeljek prekipelo. Dovol) imajo nanueč raznoraznih obljub, neuspešne- kranjske Planike, leta 1999 je povedal,daseznjiminten- pa postal direktor logistike zivno seTnanja, vse ho poslal ' na ministrstvu za obrambo, v akdjo, da bi čirr. bolj uspeš Leta 2001 je prevzel vodenje no prestrukturirali Muro. Lesne industrije Jelovica Čim prej je treba pripraviti Škoťja Loka, ki jo je vodil vse načrt dela, za koliko delavcev do leta 2004, ko je bil konK pa bo delo, si še ne upa napo- leta izvoljen v slovenski par- vedati. Na naše vprašanje, ali lament. Vsi mu priznajo, da se bo zaradi precejšnje odda» Delavci Mure, morda spod- mu je v dobrih treh letih Ijenosti preselil v Mursko So- bujeni tudi z uporom v Gore* uspelo sanirati to podjetje in boto in kaj to pomeni za žu- nju, so tako v ponedeljek za- ga iz izgube popeljati na pot panovanje v Žireh, pa nam je prli vrata tovarne in v navalu pozitivnega poslovanja. Ob odvrnil, da bo verjetno kombi- razumljivih čustev ljudi, ki vsem tem Bojan Starman že niral bivanje v Mursld Soboti Delavci zahtevali odstope iskanja novih partnerjev, jim je ogrožena eksistenca, četrti mandat, skupaj torej že in vožnjo domov v Žiri. Izhod krize bo težji od krize Ključni problem državnega proračuna bo, kako zmanjšati obseg javnega financiranja, je prepričan finančni minister Stefan Žargi tri milijarde evrov ter izdaja prepričan, da bo izhod iz kri- dobrih 41 odstotkih (brez za prek 2,2 milijarde poro- ze celo težji kot kriza sama; uJaepov bi dosegel skoraj 54 Ljubljana • V sredo je bil na štev, jamstveno shemo za država bo morala najti odgo- odstotkov), primanjkljaj pa 13. redni seji upravnega od- kreditiranje podjetij v višini vore na to, kako mianjšati od- 2manjSalinaokoa3,4odstot- bora Gospodarske zbornice 1,2 milijarde evrov ter za ii« hodke ter izvesti resne struk- ka (brez ukrepov bi znašal Slovenije (GZS) gost slovenski rrinister za finance Franc žične osebe tristo milijonov turne spremembe. Zlasti še, 74 odstotka) BDP. evrov. Za uresničevanje tiz- ker je bilo po njegovem pre- Ker je bil minister s časom Križajiič, ki je predstavil od- bonskih ciljev je bilo danih pričanju s spremembami zelo omejen, na »krataú seji prta \prašanja javne in prora- 61, za subvencije v gospodar- davčnega sistema doseženo niso predstavili zahtev GZS, čunske porabe ter pregled stvu 255 in za trga dela (za razbremenjevanje gospodar- s katerimi je sicer ob pogo- dosedanj ih ukrepov vlade za skrajšani delovnik in čakanie stva in gospodinjstev, na od- stih stikih s to dx>mico destabilizacijo finančnega po- na delo) 255 milijonov evrov. hodkovni strani proračuna pa bro seznanjen, V krajši raz-slovanja. V svojem skoraj Konec letošnjega leta bo sku- ni biio storjenega nič-Rešitev pravi je bilo opozorjeno na enoumem nastopu je na- pen javnofinanćni priman j- vidi v doslednem spoštovanja katastrofalno nelikvidnost v taiično prikazal vzroke in po- kljaj prek pel odstolkov BDP. fi&kalucga pravila - določene gradbeništvu in popoin za- sledice krize, ukrepe eko Kljub nekaterim napove- zgornje meje možnih izdat- stoj v pohištveni industriji. nomske politike in stanje, dim o skorajšnjem končanju kov, pri čemer plače javnih nujnost ukrepov in vlaganj kot ga ocenjujejo do konca krize (ob tem je omenil, da bo uslužbencev in plačila držav- za povečanje konkurenčno- letošnjega leta. ter opozoril UMAR še ta teden popra\'il Ijanom (tudi pokojnine), ki sti, direktor GZS Samo Hri- na ukrepe, ki bodo potrebni svojo oceno gospodarskih gi» predstavljajo skoraj dve tretji- bar MiliČ pa je točko na hitro zai^odizkrizevprihodnjih banj za letošnje leto navzdol ni proračuna, ne morejo zaključil z zagotovilom, da dveh letih. Take je ditava sa od sedanjega štiriodstotnega ostati neprizadeti. Tako naj ima minister polno podporo zagotavljanje likvidnosti v padca BDP proti sedmim od- bi javnofinančni dolg do leta vsega gospodarstva pri zniže- bančni sektor plasirala prek stotkom) je minister Križanič 2013 po ocenah zadržali na vanju plač v javnih službah. V LTH ugotovljenih že za 35 milijonov terjatev Podatki o stanju terjatev LTH v stečaju se dnevno spreminjajo. Do 3. oktobra bo znana končna vsota. š rEFAK žarci $koQa Loka • "Ste^j družbe Loške tovarne hladilnikov - LTH je velik in zahteven stečaj, ki bo trajal verjetno kar nekaj let," nam je včeraj pojasnil stečajni upravitelj Dušan Tal jat Trenutno preizkušajo kar 535 prijavljenih terjatev, saj je treba do 3. oktobra sodišču predati seznam preizkušenih terjatev. Seštevek terjatev se tako stalno spreminja, od prve informacije o nekaj več kot dvajsetih mili- Dušan Taljat j onih evrov je trenutna vsota že presegla 35 milijonov ev- bi namreč žeieii, da do pro- rov. Poseben problem so tudi daje funkcionalne celote pri-tako imenovane ločitvene de čim prej. Predlog sodišču pravire, ko gre za upnike, ka- s ízklimo œna 9.0,7. miliion;^ terim je LTH zastavil premo- evrov je že oddan. PriČakuje- ženje za zavarovanje terjatev, jo. da ločitveni upniki temu Ti namreč imajo prednost ne bodo oporekali. Nekaj zapřed poplačili drjgih upni- nimanja, pogovorov in kov, tudi terjatev delavcev, dov je bilo. Posebna prodaj-Slednje obsegajo neizplača- na enota je Unija za izdelavo ne plače pred uvedbo stečaja zamrzovalnih skrinj, ki je si- in do 15. junija ter plačilo ne- cer v pretežni lasti leasingo- poravnanih prispevkov in dajalca- Dogovori o nakupu s davkov državi. Terjatve iz na- turškim kupcem so v za- slova piaČ Še niso izračunane, ključni fazi. znano pa je, da LTH državi Ker je potapljanje podjetja dolguje okoli 3,5 milijona ev- trajalo dalj časa, nam je ste-rov. Ker je bil pretežni del čajni upravitelj potrdil, da so premoženja zastavljen, je po se dogajale tudi razne nepra-oceru Taljata malo možnosti vilnosti. Vodstvo je v tem za to poplačilo, oziroma bodo času nekatere dele prodajalo deleži poplačila skromni. in s tem neenakopravno pb- Druga plat nalog stečajne- čevdo nekaterim upnikom, ga upravitelja je ugotavljanje kar so po stečajni zakonodaji premoženja in posledično prepovedana dejanja. Za stečajne mase. Kot nam je konkremo prodajo blagovne povedal Dušan Taljat, so ce- znamke podjetju nekdanjega nitve nepremičnin, opreme, direktorja (Agovitu) za pol tehnične d oku mp ntar i j e in milijona evrov je bila že vlo- zalog v glavnem končane in žena izpodbojna tožba. Dru- oblikovan je tudi že predlog ga prepovedana dejanja še za prodajo. Zaradi visokih preveijajo, večje težave bodo fiksnih stroškov \'zdr2evanja s takimi posli v tuiini. Športno društvo Gorenjski glas vabi na 3. tek Gorenjskega glasa Finalna tekma Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih in pokala mladih Dobimo se v Preddvoru v nedeljo, 27. septembra, ob to. uri pred Ot Matija Valjavca. Dolžina proge za 2«nstce in moSke je 11.040 metrov, za otroke In mladine« od ssodoiô^o metrov. Prijave spr^emsmo na ddn tekmovanja od S. do 945 v bližini starta. Vabljeni vsi navijači m ljubitelji Gorenjskega giesa^ t I I I Info: janež Ferlic. ali janez.ferlic^gmail.com www.go rem s kiglâ5.si I é I i ft I i8 KMETIJSTVO (veto.zaplotn it: ®g-glas.s i GORENJSKI GLAS petek, 25. septembra 2009 Tako velikega jurčka še ni našel Cveto Zaplotnik Žirovski Vrh • Ko je kmet Franc Štremfel iz Žirovsk^a Vrha v ponedeljek kosil praprot, je našel tako velikega jurčka kot še nikoli doslej pri svojih že častitljivih letih. Goban je tehtal 2.6 kilograma, klobuk je imel 53 centimetrov premera, bet je obsegal 35 centimetrov in meril v dolžino 25 centimetrov. Franc, tudi sicer zvesti bralec Gorenjskega glasa, je na svojo najdbo zelo ponosen. d: Kranj Odprta vrata ekoloških kmetij Ob mednarodnem dnevu odprtih vrat ekoloSkih kmetij bodo v nedeljo odprle vrata potrošnikom, kmetovalcem in drugim tudi Štiri gorenjske ekološke kmetije. Na kmetiji Porta na OvsI» šah» kjer se bo Fistrovim pridnjžlla tudi ekološka kmetica Silva Potočnik s Skalarjeve kmetije na Brezjah, bodo v nedeljo med n. in 17. uro predstavili obiskovalcem izdelavo mošta, zbirko starega kmečkega orodja, kmečki vrt ("garklc"), rejo krav dojilj in prašičev, vrtnir^e in zelišča ter ležišča na ser^u. V nedeljo od do 17. ure bodo odprta tudi vrata kmetije pr' Prapotnjk na PoljŠici pri Podnartu, kjér bo možno poskusiti in kupiti sadje, zelenjavo, jabolčnik, kis» marmelade in domače namaze, si ogledati ovce na paši, vključiti otroke v delavnico ustvarjanja iz buč ali poskusiti srečo na srečelovu in tomboli. Na ekološki kmetiji Kovač na Kurirski poti v Kranju, ki je znana po pridelovanju špargljev, bodo med 9. in 18. uro ponudili obiskovalcem šparglje v slanici, v kisu ali globoko zamrznjene, noke, žita in ajdovo kašo ter jim predstavili pobiranje krompirja. Na Zgornjem Gorenjskem bodo v nedeljo od io. do 17. ure odprta vrata kmetije Pr' Potovč'nk na Dovjem, ki je zrïana po sadju, moštu, čajih, mazilih» pecivu in marmeladi. Še posebej so ponosni na zdravilna zelišča ter na izbor likerjev in žganja. C Z. Lísce Predavanje o dedovanju kmetije v torek ob štirih popoldne bo v sejni sobi. KCZ Sava Lesce predavanje o postopku dedovanja kmetije, o vrstah pogodb, o tem, kam se obrniti po nasvet... Na predavanje vabi kmetijska svetovalna služba. C. Z. S2Q ri SêV%t9Qhf «Loio. Protrvodf^i M 8um#fM S*v»t«ch, d.0.0^ jo v okviru Podlovne skupino Sftvâ nosilno podjetje gumsrske dejavnosti, ki proizvaja in trii g u meno-tehnićne iídelkd in pnevmatike. V okviru Savatoch d.0.0. doluje sedem proizvodnih programov. V pro9ramu EKO izdelujemo napihljive ^elke in izdelke za zaèdito in fe&evanje. Gre za dinamićen in visoko inovaHven program, kj svoje velikopotezne načrte podpira e standardi kakovosti in procesi stalnih izboljšav, predvsem pa z motiviranimi, sposobnimi in prizadevnimi sodelavci. Ponujamo vam moinost, da Skupaj uresničimo zsst^avljeno strateg ilo \n dlje. K sodelovanju vabimo nove sodelavke tn sodelavce za program EKO> In sicer za - področje razvoja Pnčtkuj^mo univerzitetno izobrazbo strojne smofi^ aktivno znanje jezika, želeno je znanje tudi drugega tujega jezika. Z novi/Dr sodelavci želimo okrepiti obato;ečo skupino fazvoinih tehnologov^ ÍA^mo tudf vodio ekupme* področje prodaje Za opravtjsnje referentakih del pričakujemo kandidate s 6. stopnjo izobrazbe z znanjem angleikega jezika in vsaj osnovnim znanjem nemškega joska. Vabimo vss, da se r>am f^družítdY Cenimo samostojnost, podietnost, smisel za skupinsko delo ter pripravljenost za p^oblrânie novih znanj In srečevanje z novimi izzivi. Za dodaine oolaeniia smo vam na volio po telefonu. številki: 04 206 S3 77 in 04 206 $2 17. Ponudbe s kratkim ŽMjeniei^om in dokazili pričakujemo do S. oMobra 2009 na naslov; Savatech, d. o. o., Kadrovaka alužba, Škofjeloika c. 6, 4000 Kranj. strast "Cobarjenje je tudi strast, ljudje zaradi gob jemljejo dopust, nekatere pri tem nekoliko odvračajo le klopi," pravi Bojan Arzenšek, predsednik Gobarskega društva Kranj in dober poznavalec gob. cvhto Zaplotnik V teh dneh je videti ob gozdovih veliko avtomobilov. Se je gobarska sezona vendarle začela^ "Letošnja gobarska sezona se je za t. i. jurčkarje, to je za tiste, ki nabirajo samo ali predvsem juičke, začeta prejšnji teden, za boljše poznavalce, ki nabiramo gobe predvsem za proučevanje in raziskovanje« traja vse leto. Pozimi gledamo predvsem za lesnimi vrstami, ob vsaki otoplitvi se pojavi tudi kakšna zanimiva enodnevna goba. Prva bolj izdatna goba je marčna polževka, ki raste marca, a smo jo dobili že tudi za svete tri kralje, to je 6. januarja, ko je bilo toplo kot spomladi. April in maj je čas smrčkov, konec maja, junija imamo že gobane, ki jim laiki pravijo "tapozabljeni" jurčki od jeseni. Od junija riaprej je vse odvisno od vremena, v bolj toplem, deževnem vremenu z nevihtami dobro rastejo lisičke. Glavni čas za go-barjenje je od 15. avgusta do | 13. oktobra, odvisno od tega, kdaj se začne deževno vreme. Letos se je sezona začela nekoliko kasneje, okrog 10. septembra, rast je pestra, na razstavi v Šenčur* ju prejšnji teden smo imeli blizu dvesto petdeset različ gojiti, jurčkov pa ne. Zakaj ne: "Jurčke in še nekatere druge vrste gob, ki rastejo v sožitju z drugimi živimi bitji, bi se načeloma tudi dalo gojiti, vendar bi bil nakup mice-lija predrag, prav tako tudi gobe, ki bi zrasle iz micelija." Vse vrste gob niso užitne. Ali je res, da so se zastrupit* ve z gobami pojavile tedaj, ko so jih ljudje začeli nabirati s knjigo v roki? "V mikološki zvezi se podobno kot prej v gobarski zvezi zavzemamo za pouče-vanje ljudi in organiziranje razstav gob, na katerih opozarjamo obiskovalce tudi na nevarnost strupenih gob. Nekateri morda še vedno nabirajo gob« s knjigo v roki, vendar ne za uživanje v prehrani, ampak bolj za seznanjanje. Pri nabiranju je treba biti zelo previden, tudi zato, ker goba zaradi vremenskih vplivov lahko precej spremeni zunanji videz." Bojan Arzenšek Iz Milj je predsednik Gobarskega društva Kranj in predsednik mikološke komisije pri MIkološki zvezi Slovenije. Je determinator - samostojni svetovalec, kar je drugi najvišji strokovni naziv v mikološki zvezi. Pozna od ^iristo do petsto vrst gob, z majhno pomočjo literature do tisočt za uživanje jih nabira od petdeset do sto vrst fe res, da vsaka, tudi najbolj užitna goba lahko postane strupena oz. težavna za pre« bavo, če je nabrana prestara, al pravilno shranjena...? "Z gobami je enako kot z vso ostalo prehrano. Ker so pravo gojišče za bakterije in plesni, se lahko pokvarijo. Nekatere vrste so zelo ob- nih vrst gob, podobno bo spoštujejo bil tokrat vremenski vpliv šutljive in je možno, da se tudi ta konec tediia na raz- ^^^^ ® samomkhh glivah prevladujoč." stavi v Mercatorju." in gobarski bonton r pokvarijo, še preden jih gobarji prinesejo domov. V Večina gobarjev verjetno "^«"j uničujejo nepoznane ^'Gobarji zdaj bistveno Ah je kaj resnice na tem, da vrečki se pokvarijo še hitreje nabira le tuičke gobe, kot so jih v preteklosti. goba ne raste več, ko jo en« krat vidiš > kot v košari." '•Večina nabira jurčke, po- ^^ lahko naberejo le 'To je res v tretjini prime- se lahko z gobami zastrupi leg njih pa še lisičke, marele, ^^^ kilograma gob. vendar rov. Če hodimo preblizu jur- divjad, krave na paši? golobice, šampinjone oz. d- P^ '«daj, ko gobe dobro raste- čka, pomendramo nevidne 'Tega še nisem slišal, vem gančke, kosfenjevke..." jo, hitro presežejo to mejo. Vsakemu je jurčka, ki ga je mb v zemlji, s tem pa prekinemo dotok hrane. Goba pa, da jurčke zelo radi jedo jeleni, sme, miši, polhi..." Koliko vrst gob po vašem n^el, težko pustiti v gozdu, tudi preneha rasti, če se hitro mnenju pozna oz. nabira Gobarjenje je tudi strast, in močno spremenijo rastne Ali drži trditev, da so vse povprečen gobar? ljudje zaradi tega jemljejo razmere. M gobe, ki jih objedajo polži, tudi užitne? "Povprečen Slovenec po- dopust ali hodijo prej iz služ-zna vsaj pet vrst gob, povpre- be. nekatere pri temnekoli- Gospodarjenje v gozdu se "To je "lari fari". Ko nabi- čen gobar jih nabira manj kot deset vrst." ko odvračajo le klopi." je spremenilo: steljarjenja ramo gobe za predstavitev na ni več, obronki gozdov se razstavi, običajno vzamemo Kje na Gorenjskem najbol) zaraščajo... AJi morda zara- tisto zeleno mušnico, ki ie Je res, da t. i. jurčkarji pov- rastejo gobe? zročajo precej Škode v gozdu? "Takšnih cobariev. ki na- "Gobe rastejo po vsej Go- čene vrste gob? di tega izginjajo tudi dolo- objedena od polža. S 'tem ob- iskovalcem razstave takoj renjskj, najboi) znani ob- "Spremembe pri gospo- razbijemo napačno predsta-močji sta Pokljuka in Jelovi- darjenju s kmetijskimi zem- vo, da polži ne jedo le užitnih samo jurčke, vse dru- ca, nekoiiko slabše rastejo na Ijišči in gozdovi vsekakor gob^ ampak tudi strupene ge vrst gob pa zbrcajo, je k sreči pri nas vse manj. Nekaj škode nastaja pri množičnem nabiranju jurčkov, predvsem premladih primerkov, Id še ne oddajajo trosov. Gobarji pa so tudi trosila trosov, še posebej, če gobe nabirajo v zračne košare. Ko hodijo po gozdu ali travniku, nevede iz košare prodnatih terenih, kjer pa jih vplivajo na vrstno pestrost, mušnice." ob izpolnitvi vseh rastnih pogojev lahko najdeš tudi osemdeset na štirih kvadrat- nekatere gobe so zaradi tega vse bolj ogrožene, za zdaj pa Je jurček "kralj gob"? še ni dokazano, da bi v Slove- "Vsekakor! Jurčkov je naj nih metrih. Jurčke je možno niji oz. na Gorenjskem zara- več, tudi največ gobarjev jih di tega katera vrsta že izumr- nabira." la. Zaraščanje travnikov vpliva tudi na travniške gobe, za Je jiuček "kralj" tudi v Ion- na)tî vse do 1500 metrov nadmorske višine." Ali na rast gob vpliva tudi luna? karželj ugotavljamo, da se je prav zaradi tega že deloma "Vsekakor! Običajno ,bolj preselil v gozd." sproščajo tiose in jih tako poženejo po pohii luni, letos cu, torej v kulinaričnem smislu? "Ne! Nekatere gobe so kulinarično boljše od jurčka. razširjajo tudi na druga ob- so pognale malo pred mla- Nekatere vrste gob, na pri- Jurčka bi uvrstil nekako med močja jem, vendar se mi zdi, da je mer šampinjone je možno prvih dvajset." i » ■ i i 1 I I G0REN(SK1 GLAS petek, 25. septembra 2009 À i 19 Planinski izlet: Dobrač (2166 m) Podrta gora Ste pomislili na tisto Podrto goro v verigi spodnjebohinjskih gora? Ne, ie ena je, ki je dobesedno podrta že nekaj stoletij, ko je klonila pod silo uničujočega potresa. Turistično dostopen dvatisočak. Jelena Justin ni 13 evrov. Tukaj droben nasvet: če boste dovolj zgodnji, Tehnologija, ki kazi naravo, a brez nje tako težko živimo. Vrh Dobrača je tam, kjer je križ, tik pod njim pa ceHcvica. Obisk Dobrača ie ťudi kuSČar, škorpijon, modras, Pisalo se )e leto 1548, ko se vam ne bo treba plačati nič, je ob silovitem potresu v Zilj» saj v mitnici ni nikogar. Ka- bližno pol ure hoje pridemo daleČ \e bila videti kot minia- sko dolino zrušilo skalovje z kor vam volja, torej! Ceste je na sedlo, kjer se pot rahlo tura, kot nekakšna maketa obisk Naravnega parka Do- netopirji, veČ kot devetsto Dobrača. mogočnega masi- skoraj 20 kilometrov in pri- postavi pokonci in poteka gradu. Omenjena cerkev je brač, Id je bil leta 2008 tudi vrst različnih metuljev, 125 va, ki ga opazimo tako s Ka- pelje vas na Rosstratte, na med ruševjem. Strmo se najvišje stoječa cerkev v Evro- razglašen za park leta. Park vrst ptičev, vidite pa lahko ravank kot z Julijcev. Še da- nadmorsko višino 1752 me- dvignemo na greben in pred pi, A to še ni pravi vrh Dobra- je zanimiv predvsem po iz- celo planinskega oila in nes so dobro vidne posledice trov, kjer je parkirišče in pla- seboj že zagledamo televizij- Ča. S prvega vrha se rahlo razitem kraškem svetu, ki ga medveda. A brez skrbi! Da potresa, ki je spremenil tudi ninsko gostišče Rosstratten- ski stolp. Videti je zelo blizu, spustimo in povzpnemo do krasi več kot dvesto jam, iz- bi videli slednja dva, morate strugo Zilje, ki je takrat po- stuberl Od tu naprej bo pa a poti do njega je še kar ne- m(»o6)œa križa, znak upa- raziti pa sta tudi flora in fav- imeti res veliko srečo! pla\ala dobršen del doline. potrebno peš. kaj. Proti stolpu hodimo sko- nja in minj, pod katerim sto- na; gladiole in kamnokreč Vrh njega danes stoji stolp Možnosti sta dve in svetu- raj po robu in s tem nam pot ji sbvenska cerkev. Lahko do- sta edinstveni za ta del Av- Nadmorska višina: 2166 m avstrijske televizije, ki v viši- jem naslednje: odpravimo se nudi odličen razgled na plaz stopen vrh nam postreže z ve- strije. Zaradi dokaj tople kli- Višinska razlika: 454 m no meri krepko čez 150 me- po makadamski cesti, mimo oz. na poditijo, ki je posledi- ličastnim razgledom: Vzhod- me uspeva črni bor. Pestro trov. prvega pašnika, kjer nas na ca potresa izpred več kot ni in Zahodni Julija, vzhod- je tudi živalstvo: smaragdni Najlažji dostop do Dobra- razpotju desno, §e naprej po šeststo let Vzporedno z našo ne Karnijske Alpe, Visoke ča je, če se zapeljemo čez Ko- makadamu, usmeri pot Št. potjo poteka tudi makadam- Ture z najvišjim Velikim ~ : rensko sedlo na avstrijsko 201 oz. 204. Jaz pa předla- ska cesta, kl jo obiskovalci Klekom /Gros^ocknerjem. Trajanje: j ure Zahtevnost: ★★ * # * stran in v dolini zavijemo gam, da gremo levo, na ozko Dobrača običajno uporabijo Z vrha bomo sestopili po desno proti Beljaku / Villa* pot, ki nas mimo umetniško za vzpon. Mi se bomo po tej makadamski cesti, po kateri chu. Sledimo oznakam za oblikovanega simbola za cesti vrnili. Tik pod vrhom se da s terenskimi avtomobi- Spittal. Ko v Beljaku opazi- zrak. popelje po južnem bomo naleteli na markadje, li pripeljati tudi do planin- mo smerokaz za beljaške to« robu Dobrača. Prijetna, ču- saj se nam bo z desne strani skega doma. Takoj pod vr- piice Warmbad, zavijemo dovita potka je sicer neozna- priključila markirana pot. hom se pot strmo spusti. levo. Kmalu smo v Juden- Čena, a dobro shojena in vid- Ob stolpu, je planinski dom nato pa sledi enakomeren dorfu, kjer cesta zavije desno na, zato ni težav. V poletnih Ludvig - Walter Hutte, tik spust, ki pravzaprav obide na Villacher Alpenstrasse mesecih še kako prifa, saj pred njim pa naša pot zavije planoto Dobrača. Vmes Beljaška alpska cesta. Na za- poteka v send, kar je vseka- do nemške cerkvice, ki smo nam bo na pašnikih družbo četku se plača cestnina v viši- kor zeîo dobrodoSlo. Po pri- jo opazovali že ob vzponu. Od delala živina- Naivliie ležeča cerkev v Evropi jalovec in Mangart v času pašne sezone 7 M^r ' y OM VN V i Gorenjski Glas Za ifos i£ 6c Ičt hekžimč las Jedi zajesmske dni 94 KUHARSKI RECEPT Ianez Štrukelj Piščančje prsi v solati z ajdovo kašo Na krožnike nadevamo do- ne naredijo mehurčki, nato Priprava: Namočene, pre- Jogurtová strjen k a bro začinjeno solato, jo oblo- zalijemo z juho. Dodamo vrete in rahlo ožete zrezke do-Žimo z v rožice zvitimi rezi- divji riž, korenje, mandeljne bro zadnimo s sojino omako. Sestavine: 5 dl Jogurta, 5 di Sestavim: 40 dag piščancih piščančjth prsi in pol- in soHmo ter' popopramo. strtim česnom, poprom, soljo sladke smetane. 8 H- prsi, 20 dag ajdcm fcoáe, jo dag j^bno dekoriramo. na kodcc narezanem paradiini- in prelite z oljčnim oljem pu stov želatine, 12 dag rjavega rižem ka. ic dag vioženih kumaric, s ^ . l j. .. dag videnih ^bic. lodagšahtk kremna juha z divjim u idsu, sesekljan česen in sesekljan drobnjak ali peteriilj, djàto ob'c, bohamični lds sd, poper. stimo krajši čas, da se marini- ' ^^^^^^ w»»»^»«^- Priprava: K jogurtu prime- Kuhamo Še nekaj minut. Na koncu dodamo še vino in zelenjavno začimbo ter juho še rajo. Zrezke spečemo na hitro prevremo. Juho pretlačimo s na vročem žaru ali v ponvi, jih šamo namočeno, ožeto in nad paličnim mešalnikom. Tik damo v kozico in prelijemo s soparo stopljeno žebtino. Do- Sestavine: 2 drobni Čebuli, 6 pred serviranjem j uhi doda- pripravljeno omako ter dobro damo stepeno smetano, med Jedilnih žlic margarine, 5 dog mo kuhane sojine rezance in Pr^mvc; Ajdovo kašo skuha- pirine moke, 0,75 I zelenjavne sesekljan peteršilj. mo, oplaknemo, odcedimo in juhe, 20 dag divjega riža, 3 na- ohladimo. Piščančje prsi soii- ribani korenčki, j skodelica so- sojj^j zrezki na žaru v mo, popopramO; jih opečemo jinih rezancev, } kuhinjske afidalujjjsld omaki «1 ««ÉÉ ft* Tfl t • prevremo. Omaka: Na maščobi ove- katEro smo vtepD vanilin sladkor. Vse skupaj s Šibo rahlo na maščobi in ohladimo, lah- žlice sesekljanih mandljev, sol, ko vzamemo tudi prsi pečene- poper, 1 žlička zelenjavne za ga piščanca. Zelenjavo nareže- Čimbe, pol dl belega vina. nemo narezano čebulo, do- umešamo. Kremo damo v z damo česen, paradižnikovo oljem na tanko namazane mezgo, nekoliko zalijemo z modele za puding. V hladilni-zelenjavno juho ter dodamo ku naj stoji vsaj dve uri, da se SesUivine: 8 sojinih zrezkov, še džuveč iz konzerve. Oma- dobro strdL Strjenko previdno pol di sončničnegfi olja. 8 dag ko dobro prevremo in začini- zvrnemo na primerne krožni- mo, primešamo oljčno olje, Pripravo: V posodi na mar- čebule, 2 stroka česna, sojina mo. Poleg ponudimo slan keinjopxelijemospoljubniin kis, tri četrt na kocke narezanih garini prepražimo seseklja- omaka po okusu, i žlica para- krompir s sesekljanim dtob- sadnim sokom. Obložimo jo s piščančjih prsi, sesekljan Če- no čebulo. Dodamo moko in dižnikove mezge. 1 konzerva njakom in zeleno solato z na- sen, peteršilj, sol in poper. neprestano mešamo, da se džuveča. ribanim tofujem. svežim sadjem in dekoriramo z limonino meliso. ¥ i I « * I V 20 KAŽIPOT, OGLAS ~ GORENJSKI GLAS petek, 25. septembra 2009 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 KanKilo/d obravo spieitmamo po lelefonu 04/tabu «H cuDm m Bldvifisovi (nii i vKraniuOi pooolti- M in fetrtlà U 00 ute>CHi «lasov m »nudb v nibiíb' iTiedno uMtflu. JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BU5, LANCOVO 91, 4240 RAEXMJIOV,mj^51$249 Izleti: MADŽARSKETOPUCB3.10.-6. 1$. 10.. 18.10,' TRST: 8.10.: KOPALNI IZLET • BERNARDIN: ^ 10.; MEDŽUCORJE: 9,10. • 11-10,; BERNARDIN: 4 10. -7. io, 15. n-18.11. ; RIM 19.11. • 22. iv; TOPOLSĆICA: 28. 9. Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki clasov Kažipot b^^ezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Večer folklore in ljudskega petja Cerklje • Društvo upokojencem/ Cerklje» Folklorna skupina Strmol Cerklje pod Krvavcem prireja v nedeljo ob i8. uri v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika Večer folklore in ljudskega petja. Srečanje čebelarjev Preddvor • Čebelarsko društvo Preddvor vabf vse ljubitelje čebelarstva na 4. tradicionalno srečanje pri čebelarski lipi, ki bo v nedeljo ob 14. uri. Ob dnevu turizma Kranj • Turistično društvo Kranj danes od 10. do 13. ure pred TD Kranj na Koroški cesti 29 prireja pogostitev na vrtu ob dnevu turizma. Tradicionalno srečanje zbiralcev Ljubljana • jutri bo med 9. in 13. uro v prostorih Dijaškega doma Tabor z vhodom iz Kotníkové ulice tradicionalno mednarodno srečanje zbiralcev kovancev, bankovcev, telefonskih kartic, značk, odlikovanj, militarij» razglednic in drugih, drobnih starinskih predmetov. Občinsko gasilsko tekmovanje Tfilč • Občmsko gasilsko tekmovanje CZ Tržič in GZ Naklo bo jutri z začetkom ob 10. uri na prostoru industrijske cone Mlaka (dvorišče komunalnega podjetja Tržič). IZLETI Na Mrzli vrh Sko^a Loka • Društvo upokojencev Bitnje Stražišče vabi v torek, 6. oktobra, na izlet v Škofjeloško hribovje - na Mrzli vrh. Odhod bo ob 7. uri z avtobusne postaje Stražišče (pri cerkvi) in bo ustavljal na postajališčih proti Škofji Loki. Prijave in vplačila sprejema Cirila Resman, v ponedeljek, 28. septembra, v društveni pisarni v Bitnjah In v sredo, 30. septembra, v Šmartinskem domu v StražiŠču. iJradne ure na obeh lokacijah so od 9. do 11. ure. Prijavite se lahko tudi po tel.: 040/268 005. Kolesarski izlet Kranj « Društvo upokojencev Kranj obvešča, da bo kolesarski izlet v torek, 29. septembra, z odhodom ob 8. uri izpred društva in bo potekal na relaciji K ran j-Ore he k-T rata-Frankovo naseije-Suha-Puštal-vzpon na Sv. Andreja. Zahtevnost je srednja, proga je dolga 35 kilometrov, nekaj je tudi vzpona. Cora nad Ločnikom Kranj - Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 1. oktobra, na jesenski potep po zahodnem delu Dolenjske • pohod na goro nad Ločnikom, na Sv. Ahac [748 m). Predvideno je 3 do 4 ure hoje, zahtevnost ture pa je lahka. Prijave sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, zS. septembra. Turistični izlet v osrčje Slovenije Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi v torek, 27. oktobra, na turistični izlet v osrčje Slovenije. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Creine. Prijavite se v pisarni društva do ponedeljka, 26. oktobra, oz. do zasedenosti avtobusa. Na Menino planino Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane jutri, 26. septembra, na Menino planino (1508 m). Hoje bo predvidoma za 6 ur. Tura je prijetna in ne preveč naporna po planini z značilnostmi kraškega sveta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred trgovine v Preddvoru. Dodatne informacije in prijave do četrtka po tel.: 051/410137. Po Prekmurjii Preddvor • Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na avtobusni izlet po Prekmurju • tropski vrt, Bukovniško jezero. Vidov izvir, Bogojino in še kaj. Izlet bo v četrtek, 15. oktobra, odhod bo ob 6. uri z Bele oz. Bašlja, ob 6.10 iz preddvora in naprej po običajnih postankih. Prijave zbirajo poverjeniki, v društveni pisarni pa v torek, 29. septembra, od lo. do n. ure. Dva izleta TNP Bled ' Iz Triglavskega narodnega parka vabijo jutri na dva vodena izlets: obujeni spomini na nekdanje planine Zgornjega Posočja, zborno mesto na križišču za vas na Skali, ob g. uri; izlet Visokogorska arheološka pot • Železna pot od Vogla do Komne, zborno mesto bo na spodnji postaji žičnice Vogei ob 745. Več informacij o dogodkih na: http: / / VAvw.tn p. s i / pri red itve/2009/09/. OBVESTILA Pevska šola Bled ' Društvo jarina Bohinj letos tretjič organizira Pevsko šolo Bled, namenjeno zborovskim pevcem, ki bo potekala na Bledu dvakrat na teden od oktobra do decembra. Prvi rok za prijave je 30. septembra, drugi pa 12. oktobra na naslov: j u rij.dobravec(S)ja rina.org. VeČ o pevski šoli Bled si preberite na naslovu vAvw.jarlna.org. Garsonjera za loške upokojence $kofja Loka - Iz Društva upokojencev Škofja Loka obvešča* jo, da je na razpolago stanovanje - garsonjera v izmeri 29,40 mz, ki se nahaja v 1. nadstropju objekta na Frankovém naselju 69. Pisne prošnje lahko oddate do vključno 5. oktobra na naslov Društvo upokojencev Ško^a Loka, Partizanska cesta 1, 4220 Ško^a Loka. Dodatne informacije dobite v času uradnih ur v sredo in petek med 8. in 12. uro. Osnovni pogoj je, da prosilec ni lastnik stanovanja in da ima status upokojenca. Ozara vabi nove pevce Kranj - Akademska folklorna skupina Ozara vpisuje nove člane - godce, plesalce in pevce. Pridružite se jim lahko v ponedeljek ali sredo med 19. in 20.30 v dvorani na Prim« skovem. Vpis poteka do konca oktobra. Delavnica za otroke Bled - Iz Triglavskega narodnega parka vabijo danes na delavnico za otroke Petkovo popoldne v parku - Zeleni škrat v visokodebelnem sadovnjaku, zborno mesto bo na parkirišču pri cerkvi sv. Katarine na Homu ob 16. uri i oGrazu Vstopimo v svet GROZD-a unrav Naložba v vašo prHiOiinost ORiiciio Da>c) nHraiu ENivrskAUNUis tMCpAseoatnM Slovenska zveza za tobačno kontrolo s 25 društvi v vsebinski mreži vabi k podpisu podpore za NVO ftnCMA ZA TOBAGM EfRO SOnNANCIRAIME NEVUONIH OR&MiZACU NA PODROČJU ZDRAVJA. Od Ministrstva RS za zdravje, predsednika država RS in predsednika vlade RS zahtevalo, da se soreir^e tobačni evro. kar oorneni ustanovitev Društvo Edrisa širi bralno kulturo GniitvD Edrtsa Slovenije sestavljamo nekdanji pn)stovoljci Edirise v Ugarh : dl. k) jo je pred nekaj leti tam ustanovil Kranjčan Miha Logar. Z brezplačnimi delavnicami po vrtcih in šolati ter potopisnimi predavanji >> Fundacije, v katero bi se ctekal del sredstev, ki jih dobi država v državni : poskušamo razbijal stereotipe o Afritó in Slovencem pokazati tudi proračun od trošarin na tobačne izdelke. Sredstva bi se zbirala v namen • veselo, optimis^no in ponosno Afnko. sofinancifanja nevladnih organizacij na področju zdravja. Podpise zbi- j Le^s smo se prijavili na razpis MZZ za razvojne orojekte v podsahar^i ramo do 31. decembra 2009, kontakt: nvo.zdravje^obak-zveza.si KREATMU DEiAVNIGA ZA OTROKE Afritó. S projektom SPOSOBNOST BRANJA - OKNO DO ZNANJA zdaj mo v Ugandi bralno kulturo pri otrocih iz ruralnega okolja, kjer knjige številni se videli niso. S knjigo Hišica z dvema oknoma, ki smo jo napisali sami, : govori pa o otrocih z juga Ugande in njihovih vrstnikih iz razvitega sveâ, Turistično društvo iz Radovljice bo v soboto, 26. septembra 2009, ob 17. | bomo septembra in oktobra v enem vncu In treti šolah izvedli več kot 200 uri pripravilo kreativno delavnico za otroke, ki bo potekala na Linhar- : delavnic, pomen bralne kulture pa predstavljamo tudi staršem, učiteljem lovem trgu In na dvorišču Šivčeve hiše v Radovljici. Informacije na voljo Î inzaintereslrani^vnosti. Knjigaje napisana v(reh,ezikih-slovenščim^ pri ge. Nadii Jere. tel. št.: 04/531 53 00. : gíeštíni in lokalnem jeziku mkiga Pripravili smo tudi priročnik za spodbujanje veselja do branja, da bodo lahko še učitelji in Edirislni prostovoljci Ministrstvo za kutturo • JAÏNI RAZPIS 2A IZBOR IZVAJALCEV PROÊRAMOV P0KUCNE6A OSPOSAOUANJA ZA UTO 2010 Razpis je namenjen sofinanciranju organizacije in izvedbe programov usposabljanja na naslednjih področjih; uprizoritvena umetnost, glasbena umetnost, likovna umetnost, Intermedijska umetnost in mediji. kasneje nadaljevali naše delo. Več o K in partnerski organizaciji Edirisa Smiles si lahko ogledate na straneh vmv.dnjstvoedihsa Virordpress.com in Mrww.edinsaorQ BISZPLAĆNA SKUnNSKA USfOSABLlAKlA organizacije s statusom pravne osebe. ZA FKBDSIAVNIKE NEVLADNIH CRGANIZACU Za društvo, zosabne zavode in ustanem - fjndoclja Zaprošeni znesek financiranja posameznega programa poklicnega i Udohfite se skupinstdh u5posdj%3n^ ki pi vo^ ^rotonioild usposabljanja ne sme presegal 70 odstotkov predvidenih stroškov oz. i ° pocfcoQ uporetw spMidi shtrt, druSjenq odgo- • Í40AAA _ wx yomotí, doootorstw žn moíwgfrig in le v^Bto druoh^ naiveč 12.000 evrov. Več na: wvAV.razpisijnfo ' ^ Ugandi Otrn^l v^o kiđoo HkšIea z dvima otoMMna Obiato splein porid gcrer^ NVO n^Acň, dogoďd, rozpisi n hcnstne tfifefmoa|o 20 n^Hodne orgnčzoc^ no onom rnsslu. > www. g rozd .©u > 4- f i I * i GORENJSKI GIAS petek, 25. septembra 2009 PISMA / MALI OGLASI in/o@g-gifls.si 21 Združenje SAZAS: OZS znova zavaja etm na msec (pri ktnem predplačilu pa cáo za 15,49 evm) pniiM pmno) do neomejene uporuhe si'đcvnegfl zaščitene^ glasbenega repertoarja, če ima u lokalu nameščen radijski V Gorenjskem §asu je bH 15. ^rgemnik brez dodatnih kom- por\eni in zvočtvkxjv. Ob tem pojasnimo, daje vvSna avtorske- septembra 2009 ohjaUjen prispevek z naslcnom RiizmiM o obveznem đanstvu u obrtni zborni' gi nadomestila v IMih odvisna á avtorja Boš^ana Bc^taja, v od kapacitete lokala in od vrste katerem je bilo zadediti navedbe ^aà>enih aparatov, ki so za upo- Daniele Žagar, sekretarke Ob- rabo gřťwiv v lokalu nameščeni, močne obrtno-podjetn^ zbor- Víiřín avtorske^i nadomestila nice Kranj ^ede \^ine đanarine zato r^e mormo pavialno nava- V obrtni zbornici v prime^avi z jati, zlasti ob upoštevanju d^- dru§mi prispevki. Izpostavila je siva, da so mesečne tarifi (kisov primer, da mora lastnik mak ka- Sloveniji v primerjavi s sosednji- iww za avtor^ prwiu plače- mi diiavami nizke) pri letnem vati osemdeset evrov na mesec, pred(hàlu cdo 20 odstotkov niž- za âanarino zbornici pa o^tge jt kot pri mesečnem plačilu. Iz tre^'ino toliko. naveden^ 0ko jasno izhaja. Združenje SAZAS idi pojas- daje uiSna oitor^fago nadomc- rtití. daje to sicer lahko eden iz- Stila lahko mnc^krai prec^ bc^ med možnih primerov, vendar je primeryiva z višino âanarine v v tem kontekstu nespr^emljiv, obrtni zbomid, kot je to na pri- zato to (po mnenju Združenja fneru ponazorila Žog^jeva. SAZAS) insinuacijo odločno zavrača. Lastnik gostinska lokala namreč lahko v primerjali s âanarino v obrtni zbomid že za Za Združenih SAZAS Katja DoUnar Več na www.goreniskiglas.si/Oažipot J Î I 4 i vet na hrtp;//oIder.sl POHIŠTVO POMERJ m K vrata - ograje otroške sobe dnevne sobe kopalnice spalnice kuhinje mizor^tvo 3 2 p B % 3 n o 3 GG mali oglasi 04/201 42 47, mdliogl3si@g-glds,sj. www.gorenjskiglas.si LOTO Rezultati 76. kroga • 23. septembra 2009 1,3,8, 20, 21,39 in 26 Lotko: 215353 Loto PLUS: 3> 5i 6, n, IS, i8,36 m 2 Predvideni sklad 77. kroga za Sedmico: 900-000 EUR Predvideni sklad 77- kroga za Lotka: 19O-OOOEUR Predvideni sklad 77. Vroga za PLUS: 60.000 EUR (mp COUâHWTA OmtàA StríUrjeva uJica 7,4000 Knnj www.ncpremiCTine.gn dsi «•najlov; Ífiíb@)gnd^Í r^l: 4)S6 4 zii 39 04, hx: +386 4 2S1 39 07 asm: +386 3153^ 578 TRřlČ, MUKA, 3 84 mz, letník 2000. svetio stanovanje z dvema balkonoma, 1^/3 má.y kopalnici in WC posebej, tlaki parket in vinas plo$čic«e zagotovljeno parkiriSČe za dve vozili* Dokurnentdcija urejena, cena 13&500 EUR SREDN)E 6tTN)E, polovica ičneja dvojčka. lOC mz, parcele 300 letnik kompletna adaptaci^ 1990, vpisano v ZK, vsi dokumen« ti urejeni. Prevzem takoj Cena 145000 EUR. TRŽIĆ, 6REC 00 parčka 641 mz, neovrran pogled na ekoliike hfrbe* hii parceli jft zgrajeno sUrejSe gospodarsko poslopje^ potrebno riilenja. Asfaltiran dovoz, komunalno urejena, 1ok. Inf^ vpisana v ZK. Cena: 120,00 EUR/mi Hiša Zdravja GG Gorenjski Glas Akcijo Hujšajmo zdravo, M srno jo spremJjaii v prilogi Lepota & Zdravje, smo zaključili z izvrstnimi rezultati. Tri mesece smo spremljali Ano Soldât, Tatjano Justin in Mojco Primožič pri oblikovanju telesa v Hypoxl studiu v Šenčurju in jih bodrili pri njihovem prizadevanju za boljie zdravje. Čaka nas se zaključno praznovanje, na katerem se bomo, ob prijetnem programu, družili z udeleženkami, sponzorji akcije in vami, našimi zvestimi bralci. Zato va$ prijazno povabimo^ da se 1. oktobra 2009 ob 18. uri srečamo v avli Gorenjskega glasa In si v živo ogledamo rezultate, ki so jih dosegle na Se udeleženke. Akcija Hujšamo zdravo Čakajo Vas tudi prijetna presenečenja, ki so jih [ pripravili naši sponzorji. Vabljenil Vstop prost. jesen in zima bosta hladni, zato: Ne berite sosedovega. Zagotovite si svoj izvod. Posebna Glasova akcija: naročniki, priporočite Gorenjski glas svojim prijateljem, sorodnikom, znancem, sosedom... Če bo$té pfidoblll novega naročnika za najmanj eno leto, bosta oba prejela kakovostno jak no izflisal' Ko boste pridobiti novega naročnika, nas pokličite in povejte, katero velikost jakne želite. Î Pokličite na: 04/201 4241 (do 8. do 19. ure. v petek do 16. urê) ali pišite r^a: narocr^lne@g-glas.5l. Novi naročnik bo Gorenjski glas pn/e tri mesece prejemal brezplačno. Gorenjski Glas .i\]a izdelana po meri, VIKEND-PRODAMO TrsteflikOrlei zidan, visokopritli^ki tlorisa 46 m2 na partefi velikosti 47^ mZi fepa sončna lokacija« garaža, dostop tlakovan, ob vikendu tudi manila brunarica, 1 izgr. 1997» cena 250.000,00 EUR. f PARCEUN • PRODAMO Krtiiji proti NaUemu, v industrijski con! v Izmen ^957 mz za proizvod* njO| skladiSča, parkirrSČe. il prispevek. Mali oglasi te».: 20t 42 47 fax:2014213 e-mail: mdlioglasl@Q-Qlas.si Mâle ogldse sprejemamo: za objav» v petek • v sredo do 13.30 in za objavo v torek do potka do Delovni ^ás: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od S. do 19. ure^ pelek od 8. do 16. ure, sobote, nedelje tn prazniki zaprto. NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM GORENJA VAS - Sesiranska vas: pro-darpo garsonjero. 30 cena 47.800 eur, Informacije: RŽV. d.o .o., tr 04/61-59-300 floos/u KRANJ'okolica; 51.67 mS. mansafda večsfan. objekta, lasten vhoć. obn I. 08. sol8$tništvo na parceli. 79.000 eur, SVET RE d. o. o.. Kamniška ul. 47. Uubliana, 9 041/344-189 g ekko projekt nepremičnine smoi 79A, 4000 Kfdri JcepfoJ«Lsi 04 2341999 031 67 40 33 KRANJ - okolica; 1 S. 4&.42 ai2 v naú. ve6star>ovao^sKe nise oDn. I 09. mtma okolica, čudovit razgled. 69.000 eur, SVET d. o. o. , Kamniška ul. 47. UubVana. v 041/344-189aoos«4« OVOSOBNO stanovanje, Radovljica» Grednikovd. 50 m2. delno obnovljeno. prazno. 85.000 eur. 9 031/539-104 9C06434 KRANJ - okolica. 2S. 43.tS mSvprit. hise obn. l. OS. z zemll 42.41 m2. lasten vhod, oarHirno mesto» ed.OOO eur. SVET R€ d. o. o.. Kamniška ul 47. Ljubljane, 9 041/344-189 wowi ŠKOFJA LOKA • Poďubnik, 3 S. 76.85 mS, delno obn i. 08. i0/t2, razgledna okoliško naravo» ZK urejeno 112.000 eur. SVETRE d. O. o.. Kamniške ul. 47. Uiibliena.« 041/344-189 WWW.CORENjSKIGLAS.SI j Stanovanja v 3PGF na lepi $on$ka druiba. Korošla C2. Knnj, Telefon: 236 73 73 F». 236 75 70 Epoiu: Internet T Rl S08N0 stâfiovanje, Kranj, Planina , 87,44 m2. adap. 04. ZK, T2, Cdna DO dog., tt 041 TRISOBNO stanovanje v Kranju« Kidn-ćeva» 79 m2. 1. nadstropje, cena 107.000 eur, 9 041/790-287 oco&n« ODDAM SOBE v Šenčurju za dve oaebi, imajo lastne Koožlnice. Inlemet in TV prikjju- ćek.ir 059/046-113 V ŠENČURJU oddajam soOe za dve OdêDi Z Lastriimf koMinlc^i, Internetom In TV. 9 051 /704-087 V KRAHJU - Planina • T Dežma- na. oddajam v nai^m manjio garsonj»> ro, opremljeno »amo s ku^iinjo. O 041/696-047 FN05»nBN0 slAnnvanjA, rtprnmljpnn, v Ljubnem, &am$ki pfedolačiio 3 me9ece, tf 040/389-Sid toos^M STANOVAHJÊ éíudentom, v Ponore-iu, 1ř 031/655-700, 041/323-090, vMAv.nordadrlâ.cofTi 00064'? STANOVANJE, popolnorr^a opremljeno, v starem mestnem ^edru Kranja« Ô0 m2. cena po dogovoru» 9 041/617-596, od 20. ureûdi|e »r STANOVANJE. V okolic» 041/390-422 tr DVOSOBNO stanovanje, delno opferrv (jvno. 60 rr?, 2 veliko in lastnim vhodom, « 04/2CM2-135 STANOVANJE. 52 m2, d^no oprem-ijeno» cena po dogovoru, okďíca Kranja. 9 041/24&-621 HIŠE PflODAy KfíANJ; hiia 168,68 m2 s štirimi 1$ Slan., ot>A. I. 09, garažni arostor, mo-ten nakop Dosameznl^ enot, 239.000 eur, SVET RE d.0.0., Kamiiáka u). 47, Ljubljana, «041/344-169 «qm^s MEDVODE-c4«:)lřc3,dvoícek09, 155 m2. V gr. faza, 260 rn2 zemlje, P-* 1 meji na zelení pas, sončna lokacija, cena 217.000 eur, W 040/621-869 ODDAM HIŠO dvojček. 100 m2. na začetku Planine, Wiu centra, r^eowemijen, za daljéi ias. samo r«anlm. Ni za gradbene skupine. C9ntr^na, gâfaiâ, vrl, ima 2 Spalno, dnevno, WC m Kopalnico, 700 eur/m^c, 9 070/870-929 POSLOVNI PROSTORI PRODAM KRANJ; poslovni pr, 73.55 m2 z iz-ložO. oknom v posi strani stavbi, I, 07, dve park. mesii. Možen najem 136.000 çyt. SVET REii.g. o., Kat^^ mika ul 47, Ljubljana, V 041/344-1&S ODDAM ALI PRODAM poslovni prostor v Inj Kranja, s O51/470-839 PISARNIŠKE prostore na Koroákj cesti (center), « 041 /361-100 kqííoa MAJAMBM OPREMLJEN hwski saK^n v Kranju ah okolici Doni^be ra tel., tr 041/617-596 MiMéíft GARAŽE PRODAM ŽELEZNO konstrukcijo za garažo 4 X 3 m. O 01'36-12-^81 9006f04 OSTALO PRODAM BRUNARICO 4x4 m, ška, «041/515-139 2 m nadstre- MOTORNA VOZILA AVTOMIOBI Ll PRODAM ODKUP, PRODAJA, PREPIS raî)IJer>in vozil, gotovinsko pla6lo. Avto Kran], d. o. o.. Krar.j. Savska 34, Kranj, 9 04/20-11-413, 041/707-145, 03Î SUBARU l-npreza. letnik 96 041 /443-3S0 VOLKSWAGEN Golt 1.4, 75.000 km ko>nnsKe. b€rve, dobro Ohrartjen. 1, iasinica, servisna knjižica, gar^žiran, cena 9-000 eur, 9 031/316-804 VOLKSWAGEN Golf IV, r>ekaj'dmbo1i- ran, bencinar, I. 99, 9 041/7Ô4-126 VOLKSWAGEN Passat 1.9 TCL 110 KU.srebmetiarve,veliKo opreme, ne^ karamt^olirart, otironjen, tt 031/333- •006721 AVTODEH IN OPREMA PRODAM PLATr$ĆA, GUME za različne avte, več dimenzij, malo rabljeni akumulatorji,« 041/722-625 MaM6« STROJI IN ORODJA PRODAM KOMPRESOR zs zrak, obno ^jen, « 031/241-254 900f7&4 STAREJŠO mizarsko stisMnico, mizarsko podataino napravo znamke Evropa Unior in nov nerabljan trofazni elektromotor, moč 4 KW, 1410 vrtljajev na mlr^uto, tř 04/5t-03025 KUPIM MIZARSKO kombinirko Sem - Linvinc- hibiie 5 operacij, v 031 /638-753 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM ALI OODAM lasadni cevni oder 250 m2, iolunge 120 rrp2 in prodam lesene punte 250 cm, «031/637.937 9006734 LIPOV hlod, 60 X 350 cm, « 04/25- ecies'«« STREŠNA Kntlna, pločevinasta • 5 £UR / m2 m Bramac 0,&6 EUR r>a kos, «040/484-118 SUHE hra^^re plohe, « 04/51-22-655, 041/874-181 SUHE bukove ploha, « 04/57-42 626 KUPIM ODKUPUJEMO hk^dovino in celulozni Iq8 iglavcev tudi fubadart;«, « 041/758-932 KHKCMB KURIVO PRODAH DRVA - metfska afi dostava. razzaoaoa. možna DRVA • íwúáiiá. ^ možnost razreza ve. cena 9 • lavuf Mû6»é DRVA, mozrost plačila na obrokfi^ me* trsHa ah razlagana, dostave, «ř040/33fr719 900bi2? KRATKO žagana, buKova me^na drva, moinctl destavei V 01 d KCÍ7Í6 SUHA bukova drva in kuplíTi kravo za zaKOI, SUHA meêarta in bukova možen razrez in dostava« Polian^ dolina« V SUHA buko/a Qrva, 42 eur in koala* njeva drva. eur ft 04/51-22-654 SUHA buko\a drva. cena SO eur/m3. moznoat 031/547-94S ri dostave, o SUHA bufbva drva, lahko tudi dosta* vim. »01/36-12-719. vvecemih urah STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM KAVĆ ter novo okroglo mize, stekíeno, >î85, cena po dogovoru, «031/361- OOOCMI GOSPODINJSKI APARATI PAODAM MAU in I stroj Goldkind, skoraj nov mali el, piaalni stroj, « PROSTOSTOJEĆI hladilnik brez za-mr^OrdJnika, « 04/2&03-I31 ooodroi ŠTEDILNIK rosHraj, na trda goriva s ZAMRZOVALNO omaro Gorenje, dvojna vraia, ohraniono, ugodno. « MOânB OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM KMEČKO peć, malo vezmi in klop, ugodno 247 , zelena z 041/603- LOKATERU ped, 7 kw, « 331/325 148 STENSKI Bi, radiator, nov, 1,500 W varčnk, «031/241-254 DVE T,980 Ilirski kovinski cisterni za kurilno olje itD Ribnica, lehik 1991, « 041/734-178 WWTW SPORT, REKREACIJA PRODAM DEKLIŠKO kolo 24-cot8ko, Scirocco, 18 prestav z vso oorerrK), « 031/ 329-207 MiiAtMu TURIZEM ROQLA - Gaoer, prooamo počitniški apartma, 23 «2, cena 59.700 eur, irv tormacjie: RŽV, d o o, « 04/51-59-300 BOO&M? STARINE PRODAM STARE razglednice Trt iča, « 040/ 232-490 OTROŠKA OPREMA PRODAM OTROŠKI aviosedež ma» Cosi Priori, ztožIjÁro posteljico, lupírico, ridhrbtnik ïâ otn^ka, « 04/13-78-103 MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKULIST<ČNI presledi za oćala m kontaktne ieóa, velika izbira sončnih oćdl, popiisti sâ upokojenceiti^an- te Opbkâ Aleksandra, QLaitf la Kranj, « 04/23-50-123 PRODAM 'OMRON' merilec krvnega tlaka, z ročnim napihovanjem, nâdike zâ âvo me)o, ugodno prodam, « C4/53-IS- SU, 040/295-312 « 900W3 ROŽE trajnice, lagode v^penjaJke, ma- line - 2 * obrodijo, ugodni y. « 04/25- 03-127, 070/260-706 PODARfM MLADE pisane muce, 1 t 041/672- 096 Mosaos MLADE muce. « 041/754-547 ooo&e«i SlAWSKëOA mucka ce,« mese- KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM ELEKTRONSKE lebtnice 1,500 kg. 2.000 kg, 3,000 kg ter tehtnk« 8 krožno skalo 100 kg. 200 kg, 1,000 kg in 2.000 m. «041/639-994 vxtaw PRIKOLICO kiuut, dvcx>s(so, JtnKA^je- no, « 031/362-605 Mo&w SAMO NAKLADALNO prikolico SiP 25 In zgrabljalnik 260 SIP. silažne bale, « 031/343-177 SEKULAR za žaganj drv s kcntom, « 04/20-46-578, 031/812-210 TRAKTOR Tomo Vinkovie, 10 KM, dobro ohranjen In nekaj prikjjućtov zanj, cena po dooovooi, « 03i /430-749 TRAKTOR Štore 404. hidravlični traktorski 041/526-832 I. 61 in zadnji nakladač. « 9006791 KUPIM STROJ za lupljenje repe, « 677 TRAKTOR Uníverrai. Šlore, Fergjç. son. Ursus ali Zetor. « 031/36Ô034 TRAKTOR Unvertale, Zetor, Steve ali fMT, lahko tudi v slabšem stanju, plaČH ^ » ^^^ «te ^ ^ é ate ^ ^^ O VRTAVKASTO brano CImos, slabiem stanjv m kosilnico «031/604-916 ahko v , dtzel BMSTSe PRIDELKI PRODAM BELI jedilni k'ompjf za ozimnico, « 041/239-326 Mwnr JABOLKA, hnjàke, kror^pir, jabolčni sok {tudi stiskamo In pasteriziramo), Matijovc. Jeglič, Podbrezje 192, « 04/53-31-144 JABOLKA ester in gala, hnćke viija-movke in jaboKa za predelavo. Marku-ta, Čadovlie 3. Golnik, « 04/25-60-048 SÛ0S&S4 JABOLKA ZA MOST IN OZIMNICO. UGODNO!!! tr 041/628 290 JABOLKA, jaCo^ni $ok. krorr^p^r. sac^ larstvo Pr^ Jeme^c, Hra^ 34, Lesce, «040/186-158 JEDILNI dostava. r, b®fi in rdeči I možna sOMroo KfiMNO peso, jedilno rdeče rum»* no korer>f9« KROMPIR za ozimnico, beli in rdeči terzâ knDo* možna lud^ dostava, u^oO* no. tr 04V37&-916 a»«» « KROMPIR, jedilni In krmni tersitokom-bajn Mex II. « 040/3S5-a6& KROMPIR, jeci ni in 20U KO, «U4V'i KROMPIR 28 krmo, 041/612-263 no, SOCň772 KROMPIR drODni, ugodno, «04/25- 21-C78 PtRO, prideLano r^a ekoloékí kmetiji, 031/505-067 ooosr» SENO In oiavo, suho balirano v kocke. « 040/951-707 SILAŽNO koruzo. 3 vo7e, Q 04/?.S- 22-610, 041/229-159 ooosm ZELJE varaždinsko In holarKtsko, tudi ribamo ter prodam jedilni in krmn kromolr. « 041 /378-911 KUPIM SADJE £â namakanje, « 031/611 931 VZREJNB ŽIVALI PRODAM p<9CBnc9, etard 4 tMrd sa no- daljnjo rejo. možna dostava, « 041/203-564 M0&79? BIKCA limuzin, starega i,S meseca ielj 2, «031/699-145 6IKCA sjmentalca. starega 2 rneseca n kravo dojiljo, drugič brejo 7 mesecev, ekološka reja, « 051/262-579 BIKCA, starega 14 dni in jedilni krompir, beli Tiana In rdeći desire te* fabiola DO 30 centov, okolica Kranja, « 041 /971-506 B00&e76 BREJO telico simentafko cena po dogovoru, « po izbin, .586 900&790 BREJO kravo In telico ter enoletno to- IIÛKU. blM I ve ildIKb, «041/267-391 ČB BIKCA, stara 10 dni. Gorice 24, « 041/711-666 tB BtKCA, starega 10 dni, « 031 /669-067 ĆB BIKCA in teličko sivko, stara 7 dni. «031/745-612 SOČA'» ^BTELIĆKA, «031/506-077 DVE KRAVI simenlalki po (zbiH In suhe bukove plohe 1er deske, « i>1 /606- 76S JARKICE, ř{áve, stare 20 tednov, Hra- še5, SrrMednlk, «01/36-27029 KRAVO simentalko, visoko breja, « 04/57-23-634,041/796-666 KRAVO - cikû, Stđro 6 idt, do&ra mle- Karica, 3 breje kobile, poaavkž, angicK arabka, «041,'443-330 KRAVO simerîtalko s teletom stanm tn tedne. Popovo 3, Tržič, « 04/59^3-•11 KRAVO jn dvomesečno teličNo. cika-ste pasme. « 04/5i-4l-ii4 MESNICE, lik ored nesnoTtjç plačna dostava na dom, ibaot. «02/5S-21-401 nesmc POLDRUGO lero starega bikca simen-tslca, Zg. Bela 19, Preddvor PRAŠIČE do 70 kg, « 04/25-95- 600 soobrsa TELICO simentalko, visoko Crejo. « 041/937-640 MIXAJO TELICO, breo 041/729-002 mesecev, « MC6070 TELICO simentalko « 04/20-11-434 io 6 rreaecev. «ÛCl67ia ELICO simentalko. brejo 6 rresecev. TELIČKO, sta.x7 3 mesece, lisaste casme, « 041/750-254, DOCOWan TELIČKO LS/UM, staro 10 dnt, « -23-553 dcc66»â TELIČKO simentalko. Stan? 10 dni, « 031/544-131 TEUČKO LS/ČB, staro 3 mesece, « 041/709-312 ZAJCE In zajklje, stare 5 in pol mes.. meáancí zaza^ aií rejo, « 040/122-007 KUPIM BIKCA simentalca «041/347-243 Starega do 10 dni BiKCA. slmentglca « starega dc 10 dni. •005080 BtKCA simeriialoa. starega do 10 dni, « 041/266-701 »»707 SIMENTALCA za rejo, do 14 drsi stare-031 /563070 OSTALO PRODAM MESO mladeoa bika. 040/616- iOCUbi VEČJO količino starega hlevskega grwja, « 031 /474-?11 ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM BAR MONIKA iéče dekle za deb v strežbi od 16. ure dalje 02. pO dogovc^ rj, dobro plačilo, Šipec Monika, s. p,, Velesovo 56 a. Cerklje, « 040/330- 060 DELO dobi dekJe ali fant v str^i. Klub Kovač, ûlavnac. i. (^aUo, tr 03i/ :39-003 MXIA9?B DELO dobi kuh^r/lca, Gosti na Logar. H5tema2e3a, Preddvor, «041/369- 051,041/335-979 MGMll IŠČEM DEKLE za dek> v strežbi v popoldanskem ćasu. v okoki Preddvora. Seljak, d. o. o., Siaka 12. Predcvor, « 031/663-095 SIMPATIČNO cekle, lahko srednjih let. odgovorno za delo v strežCi zaposlimo, sobole in nedelje prosto, Ka\mi kotiček Čuk, Kidričeva 47, K^nj. « 04/20-26-779 V PRIJETEN kolektiv vabimo dekle za strežbo in kuhana, 2A, d.o.o., Zg. Bitnje 32, žabrica. « 040/237-618, po 18. uft 0OUS32 ZAPOSLIM honorarno, čistlko tz ŠKofje Loke ah okolice. Sirena pub, Kh dfičeva 67, ^otia Loka. « 041/719-018 V PE KRANJ priučimo In zaposfmo te-eioniste/ko, delo od ponedeljka do petka od 6, do t4. ure, Fantor^ inter-nalíonaJ. d. o. o., Ul. M. Qr«venb(tiich 13. Celje. «051/43S-145 ZA 3 MESECE zaposlim urejevalca stroiev a okolice Kranja, iroplast, d. o. o.. Glavna ce^ta 42, Nako, « 040 /687-77 7 ftoasr.it liČEM IŠČEM DELO, poučujem matematiko, fiziko in angleščino za Oê iri Sš, veô-etne izkugrtje, 9 041/290-633. 031 /291-526 IŠČEM DELO čiščenje, likanj, var-otn^k, pomoč siarej^m, imam kuáflje, « 051 /420-551 BOOS702 IŠČEM DELO, polaganje keramičnih pbéčk:, « 040/200365 aoou«? POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KREDITI DO K LET ZA V5E ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOjENCE, do so % obr.. obveznosti ni$o ovira. Tudi krediti na osnovi vosla in leâsingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO DNO, lOjkovec Robtft s.p., Mlinska 22,2000 Matibor, o2/2$2-4&26. 041 /750-560 STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, novogradnje od temelja do strehe. Notranje omete, fasade, kamnite êkarpe, urejanje In tlaKQvan>e dvorišč, z naSm aJi vaálm materialom, S3P Bytyql SKALA, d. n. o . Sinjievo 3 a. Kranj. « 061/222-741 ADAPTACIJE, v« gradbena dela, notranje omete, fasade, adaptacje, tlakovanje dvorišča, ograje, kamnite ška^e in dimnike, kvairtetno. itiiro in poceni. SGP Beni, d. o. o., Siriiževo 7 Kranj. « 04VS61-638 0006544 Tflřvatwïtj»»»»©TOO* •»o***'®'^ («owASEMM Nai««MU •p«6MMenwo flj 6£Sno • ttfkxna èfiMBa «MBB^ • «ûlaniMÎM ^WflNi pSMIt ASFALTIRANJE, tlakovanje di^oriSč, dovoz, poti. parkirišč, polag. robnikov, p^aJnih ok>šč, ed. betonskih In kamr)*^ tih škarp, AdrovŤc&Co, d.n,o., Jelov- àko\ei 10, Kamnk, « 01/63-94-614, 041 /660-751 ASTERIKS SENČILA Rozman Peler, s. p., Senično 7, Križe, tel.: 59-55- 170, 041/733-709; žaluaje, roloji, r> lete, lamelne zavese, pllee zavese, ko- marnik!. markize, www.asteriks net BELJENJE in gl^enjesten, antigii\dčm premazi, ban/anje napi^ev in faaad. dekorativnI ometi in oplesfu. Pavecivo. « 0., Podbrezje 179. Naklo. « 031/ 392-909 DSLAMO vsa zidarska deEa. rKrtranie omete m fasade z našim ali vaém ma-tertatom, Arjaniik d. o. o., 2abnba 47, Žsbnica. « 041/266-473. 041/676-396 IKEA - prevoz - montaža, Andrej T> mine s.p.. Poljane 45, Poljane. « 041/515-139 IZDELAVA podstrešnih stanovanj po sistemu Knauf, montaža strešnih oken Velux in polaganje laminatov, izd. bni- n&ric in nadstreškov, Damjan Slesec, 9. p.. Jazbine. Poljane, « 041/765- 900Ud7 i 4 i GORENiSKI GLAS petek, 25. septembra 2009 MALI OGLASI, ZAHVALE info 0)£-£Ías.sí 23 IZDELAVA $6đežnih gamrtur po rn^. jedilnih kolov, laboreiev, c^bnova obla- TiajnaAQii nohl^tv;^, Rr^anko HAbj^o Log 33. Železniki, « 04/51-02-620. 030/390-507 IZDELUJBiil kamnite Škerpe m ILâku-j»m đvonMa, Az«a> Tafddj s.p » Zg, Bitnie 101 a. Žabnfca, 9 040/995-536 IZVAJAM vsa graflberta dela, adapia- cije, notrar^e omefd vsdh vrst, taMde, hitn? In poceni. AdilSopajd.p.. Sr. 8it« nje 31, Žabnica. « 041/583009 KŮéílU IZVAJAMO gradbena dela, fa$ade. vmel in hJelriíh tfio:^ tcx^, Vevčani» Milovan Mukoskl s. p., Ljubljanska c. 27, Radovljica, V 031/351-996,041/414^38 IZVAJAMO VSA GRADBENA DELA 0Ú tem^jev do strehe, kvalitetno. Loa-nina 2007, Gradbeništvo, d, o. o.. Glavni trg 14, Kranj, loanma gula^ gmdit.com,« 041/257-326 KOMPLETNE ADAPTACIJE stanovanj, kopalnic, staraii^h c^jektov. p> laganje k^ajTiike. vsa gradbena in ali- kopleskerM dela. omeb. fasade, itd.. &etu sludb» d o o., Predoslje 95. Kianj. » 031/379-256. Beníamln KVALITETNE mizarske stontve, pona- roćjlu, z (znsom arhitekta tudi pn va$ rlomA in ^udi na obroke Magnavel, d.0.0.. Vfeoko 119, Visoko, V 041/d7&-630 9oa»2d t40V0gHADNJE, adapta^iře m Dako- van/e dvonić. Izdelava t>etonskih in kamnitih âkarp, estnhl, Cradbeni&tvo 'Káaeť\ Korač Tašo. a. p,, Podgorje 70 a, Kainnik, tř 01/ 031/775-696, 051/240-670 OD TCMCUCV 00 strehe, notrsnje omete, vse srste fasad, èkarpe ter tla* k zom veie^ôd. postavljanje vrtmh ograj, stnsjno vrtanje v zemljo ali beton. Vin- cenclj šiibic, s. o., Zg. Bitnje 141, Žabntca, « 051/413^73 UREJANJE GROBOV, osk/ba z^ems sajenje sadik, čiščenje s&omenika in pletjs, do^va sveč in aranžmai^i.' na grob. zamenjava aJI dosu:ie peska ali zemlje, Sandi Rozman s p,, Strmov 16. Kranj. 9 040/339-585 GG naročnine 04/201 Al 41, e-posta: narocninei^g-glds.si www.gor^njskiqlas,^] IZOBRAŽEVANJE NUDIM INiTRlIlRAM matematiko, fiziko in poslovno matematiko, Marko Ko$€iJ. proi«, s. p.. Sercerjeva uticd 4, Radovljica. 9 04/53-16^36, 041/ Ô10HD49 90064t0 KVALITETNE instriiKcije nemâkeça »n angleškega jezika za osncvr« in sred« nje sole. Nudim kvalitetrv) razlago, literaturo. vaje m naJoge. lernpo, d.o.o.. Zgoia 57. Begunje. 9 OAO/42&- $84, Ttna eCiC«6M PLES, KITARA - Vabimo vâs v PLESNE TiCAJE za vse generacije in v posamezre tečaje ali celoletno šolo KITARÉ! Studio Tango. BrHoř 316, Kranj,«041/620485 ZASEBNI STIKI 40-LETNI podjetnik išče punco za ftktipno jKdjnnjA in rlnCn Pnklí^i, v rivfv le bo lepèe, v 041 /229-649 Ko&aoi ŽENTTNA posredovalnica Zaupanje za generacije, zastonj za mlajáe ženske, 9 031/836-378 RAZNO PRODAM LESENE A lestve, dol 1-4 m (3-12 klinov), Zblljs 22. Medvode, 9 041 981-210 VLEČNO KUUKO lê Golf IL eno novo letno gume Kieber 165/70/14; žensko 27-colsko kofo, 10 prestav, nove gume, 9 041/658-149 90Ciblrai, za dem družino vse si daJ. Sledi ostale so povsod, od deîa tvojik pridnih rok. V SPOMIN 27. septembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi Pavel Lamberger Za vsako svečko, za vsak cvet in lepD misel ob njegovem pre-ranem grobu iskrena hvala. Vsi njegovi S siK>jim smehom vsakega osrečiti si zni a pred usodo iam nemočen si ostal ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 37. letu za vedno zapustil naS dragi sin, brat, stric in prijatelj Roland Gartner Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijalel-jem, soddavcem, znancem ter vsem ostalim za pomoč, pocar* jeno cvetje in sveče, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebna zahvala gasilcem, podjetju Alpetour ter gospodu župniku in pevcem za lepo opravljen obred. Hvaia tudi vsem tísiím, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi 4 4 ř i Ai 24 GOREN)SKIGLAS petek, 25. septembra 2009 Anketa Najnižje pokojnine naj raje povišajo Ana Hartman V zadnjem času so precej prahu dvignila razmišljanja vlade o zamrznitvi pokojnin. Mimoidoče v Kranju smo povprašali, kaj menijo o tem. Fotfi. TînA Oolil Elizabeta Vldjak: "Nasprotujem zamrznitvi pokojnin, še zlasti pa nižjih. Pokojnine bi morale ostati dostoine, da bi upokojencem omogočale vsaj približno normalno življenje." Ivan Pu Š avec: "Seveda sem proti zamrznitvi pokojnin. Zamrznejo naj visoke pokojnine, nižje pa naj raje malo povečajo, da bodo upokojenci normalno živeli." Ula jereb: "Ni govora, zamrznitev pokojnin ne bo rešila krize. Upokojenci niti živeti ne bomo več mogli. Tistim 2 nižjimi pokojninami tako nimajo več kaj vzeti." Mira Česen! : Milorad Kondić: "Nisem za zamrznitev po- \ "Sem blizu upokojitve in se kojnin. Tako ali tako bodo : ne strinjam z zamrznitvijo, zamrznjene, če ne bodo pla- : saj pokojnine ne bi bile več če šle gor. Če pa bodo 'gos- i dostojne. Že tako imamo podom' višali plače, je prav, : slabo življenje, če bodo pa da tudi mi dobimo več." : še to naredili, smo pa 'mrzli'." Mamut že v gumijasti preobleki Livar Roman Kamšek iz Gore pri Komendi je začel z izdelavo negativa za odlitek bronastega mamuta v naravni velikosti. jASNA PaIADIN Bistričica • Postavitev mamuta v naravni velikosti, največje skiilpture v Sloveniji, ki bo stal na sotočju Kamniške Bistrice in Nevljice v Kamniku, je Še korak bližje uresničitvi. Dobro leto dni po tem, ko je kipar Miha Kač iz Bistridce pri Stahovici na. svojem domačem vrtu izde-lal maketo mamuta v naravni velikosti, se je po Številnih zapletih med kiparjem in občino le premaknilo in te dni je iahko začel delati tudi livar. Z javnim razpisom je bil izbran Roman KamŠek iz Gore pri Komendi, "Ujeli smo skrajni čas> saj bi model mamuta, ki sem ga é» že lani junija izdelal iz lese- ^^^^ Roman Kamšek in kipar Miha Kač pred skulpturo mamuta v naravni velikosti nega ogrodja, stiropora, betona in kokosovih vlaken, že ljenja in ogromno eneipje. zen negativ. Tako obložene- ima površino kar 45 kvadrat-začel propadati, svoje zahte- "Pogodbe za ulivanje v bron ga mamuta bomo raztezali, nih metrov, opisal Roman , z občino še nismo podpisali, dele pa odpeljali v mojo de- Kamsek. Prevoz modela iz a razpis je že zaključen, zato lavnico, kjer jih bomo kasne- brona v debelini približno tednu lovimo zadnje tople smo zaradi vremena že zače- je ulili v bron in zaradi veli- pet milimetrov bo pravi logi- dneve, ki še omogočajo ka- li delati. Na model vbrizga- kosti nekje na prostem zvari- stični zalogaj, če bo šlo vse kovostno delo," je povedal vam posebno gumo, ki jo li skupaj in obdelali do konč- po napovedih, pa naj bi v ve, povezane z vremenom, pa ima tudi livar, zato v tem Miha Kač, ki je v projekt Mamut vložil več let svojca živ- bom nato prekril še s poliu-retanom in tako dobii ustre- ne podobe," je delo, ki ga s Kamniku stal že prihodnje svojo ekipo na modelu, ki leto. RADOVgiCA Test hoje na dva kilometra Zdravstveni dom Radovljica organizira jutri pd 9. do 10.30 pri Osnovni Soli A. T, Linharta Radovljica tretji letošnji test hoje na dva kilometra. Pred testom boste lahko Izmerili vrednost holesterola in sladkorja v krvi. ŽiROvsKi Vrh, Železniki, Škofja Loka Brezplačno v utrdbo in po fužinarski poti LTO Blegoš v sklopu Onevov turizma na Loškem jutri vabi na brezplačen ogled Rupnikove linije na Hrastovem griču, v nedeljo pa na Goli Vrh in na brezplačen ogled fužinarsko-kovaške poti v Železnikih (pri mostu na Grivi). B. B. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo zmerno do pretežno oblačno, v gorskem svetu bodo lahko posamezne plohe. V soboto in nedeljo bo delno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah nastala megla. AMocij« rs Urad 24 mv^MrolMie PETEK 11 ) r * « I • 10/21 SOBOTA 9/22^C NEDELjA 9/22°C - »/IS'C Nvddema «/1 ^ -A. o etM _ řS/lT^C K ran) « Začenja se cepljenje proti sezonski gripi Na Gorenjskem se začenja cepljenje proti sezonski gripi, ki ga bodo izvajali zdravniki v zdravstvenih domovih, zasebnih ambulantah splošne medicine in v ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Kranj. IzZZV Kranj so sporočili, da bodo začeli cepiti v ponedeljek, 28. septembra, treba pa se je predhodno naročiti, in kot je še sporočila Andreja Krt Lah, dr. med.: "Cepljenje priporočamo starejšim od 60 let, kroničnim bolnikom, osebam 2 motnjo v odpornosti in tudi tistim, ki so pri delu izpostavljeni možnostim okužbe." Za* vod krije stroške cepiva za cepljenje pri določenih kroničnih boleznih in pri starejših od 65 let. Zanje je cena sedem ev-roVf za vse druge pa dvanajst evrov. S cepivom proti sezonski gripi ne boste zaščiteni proti pandemski gripi. S. K. Koprivnik Vodnikovi dnevi na Koprivniku V spomin na Vaientina'Vodnika, ki je bil prvi župnik na Koprivniku, bodo konec tedna na Koprivniku ^6. Vodnikovi dnevi. Danes ob 19. uri bo pohod z lučkami na Vodnikov razglednik, kjer bodo nastopili lovski rogisti. jutri ob 20. uri bodo v dvorani gasilskega doma na Koprivniku odprli razstavo otroških likovnih del, sledil pa bo kulturni večer. Slav* nostni govornik bo dr. Sand i Sitar, jutri ob 19. uri se bodo na slavnostni seji zbrali v krajevni skupnosti Koprivnik-Gor-juše, v nedeljo ob 9. uri pa bo v farni cerkvi na Koprivniku slovesna maša v spomin na Valentina Vodnika. M. R. Mladoporočenci Na Bledu so se 20. junija poročili Metod Purgar in Simona Ravnik. Mario Brugneri in Petra Jane Mundiy ter Rado Čuč-nik in Maja Goropečnik, 19. septembra pa Gregor Kuralt in Helena Kolman. V Radovl)ici sta se 20. junija poročila Boštjan luriševič in Sonja Perne, 19. septembra pa Miha Čermelj in Petra Gomboc. V Kranju so se 19. septembra poročili: Andrej Košmrij In Karmen Kološa, Sebastjan Korošec in Nada Gartner ter jure Skerjanecin Petra Hribar, v Preddvoru Oino Belko in iris Gregorič ter Uroš Klavžar in Janja Ule, na Brdu pri Kranju Milan Cvikl in Jerca Legan, v Tržiču pa Danilo Sire in Borinka Dušanid. Popravek pa smo dolžni mladoporočencem, katerih imena so bila narobe zapisana. Pravilno je, da so se vSkof)} Loki 19. septembra poročili: Tomaž Rakovec in Zdenka Bogataj ter )ošt Pintar in Vesna Bohinc, na Bledu pa 5. septembra Sebastijan Vesel in Nejka RovanŠek. Za napako se jim iskreno opravičujemo. Mladoporočencem Čestitamo in podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. pri m RADIO KRANJ d.o.o. Stiitsrjeva ul. 6. KRANJ tBCťON (04) 201-2220 C04) 281 {OA} Z022-222 (OSI i 303-505 FAX: (04| 261* iOA) 381 • nUiMJi e pcrtta. rMlIokrafiiOmcI lo*kr«knJ#»l www.radio-kranj.si