Servus, Pokoren! mu strese roko, Tako slovesno izgleda nocoj , , , Kaj ti je ?
estitaj, Oton! Pokoren je e doktor! klie Alma vmes,
Stojan estita, Alma vprauje: Oton, kdaj bo pa ti promoviral?
Nikoli,.. odgovarja hladno elegantni tudent,
Zori je zbeal iz kavarne, ko je marker primaknil e dvoje miz k nai in je sedla krog nas vsa tuja druba, ki se je povrno predstavila in v kateri ni bilo nobenega naega znanca razen Alme in Stojana,
Alma sedi nasproti Pokornu in govori o preteklih asih, o Karli, o sestri Dori, o materi in o dolgoasnem ivljenju v domovini,
Ni mi bilo ve prestati doma , , , pripoveduje, Vedno isto stanovanje, v katerem sem bila zaprta od estega leta, vedno iste tri sobe, kjer vise po stenah vedno iste slike, vedno isto loveko ivljenje, ki ga tako isla moj dolgi svak Oraen kakor rajni na oe. Prvi Karlin otrok je zael jokati cele noi, Karla boleha, mama je od dne do dne sitneja in nervozneja, Na vseh koncih in krajih samo varevanje, svak me je postrani gledal, e sem si kupila nov trak za klobuk, Naveliala sem se vsega skupaj, se skregala z vsemi in ula. Zdaj sem tu, vesela, prosta , , ,
Zasmeje se brezskrbno, a njen smeh je prikrita la, Stojan uti to in nadaljuje njen stavek: In pouuje grake gospodine italijanski, paglavce klavir za dve kroni na uro, se ponuja za guvernanto, ie stalne slube, koketira s tudenti in oficirji in si vedno vesela in brezskrbna nazunaj. Kakna si pa v resnici, vedi vrag , , ,
Oton, ali sem ti storila kaj zalega? se zavzame Alma ob njegovih besedah in njen smeh ugasne nenadoma kakor utrinek,
Ni mi nisi storila. Samo tvoje domae revine ne morem posluati, e jo zane razgrinjati v veseli drubi , , .
Disonanca je zazvenela med drubo, Jaz mislim na krjanke in na rajnega Podlogarja in bi najraji dal Stojanu klofuto,
Pokoren izkua zaman vzbuditi novo razpoloenje z vpraanjem: Kje je Dora, Vaa sestra?
Stojan gleda e vedno mrano, ko pripoveduje Alma : V Ljubljani pie v kontorju. Uboica slui in se mui po osem ur na dan in polje vsak mesec materi, kar prihrani. Mati pa daje vse Karli, Tako ivi mati, ivi Karla, ivi njen mo, Dora pa nosi ponoena krila in klobuk, ki je z njim e v olo hodila , , ,
Potem so sledile same besede brez misli, disonanca je navidez izginila, Stojan je poloil obe
nogi na mizo in trdil, da je to najprimerneja lega za veselo razpoloenje. tudentje pa so zabavali Almo, ko se je Stojan, njen kavalir, pogovarjal s konci svojih oltih amerikanskih evljev, In druba, besede in smeh, vse je lo pot v brezmiselnost-
Zunaj je e puhtel nad tlakom jutranji mrak in rumenel za ipami. Ko sva s tefanom stopila vanj, sva se vpraala oba, ali sva se od drube
RUSKA SPOMINSKA CERKEV PRI LIPSKEM.
poslovila, in si nisva vedela odgovora, A ga tudi nisva iskala,
Pokoren je napravil rto pod pretekli veer in jutro, skoz katero sva la, pregledal svoje tudentske ase in setel alost in veselje in dejal: udno , , , Vsako veselo uro mi mora zatemneti spomin na preteklost. Kje je domovina, kje mladost, kje krjanki? , , , Ta hip mi je al po vsem , , ,
* *
Zdi se mi, da sem neko slial peti Almo v zakotnem varieteju. Boje glas, ki mu je klavir dajal poguma, ki so ga bodrile melodije jeklenih
Dom in Svet, XXVI.
465
59
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si