v* »■: Poštnina plačana v gotovini. CENA DIN 1.50. lOHUVI LETO n. LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO ŠTEV. 2. Tek. račun pri Ljubljanski kred. banki, podr. Maribor št 11.258. Naročnina: četrtletno din 9.—, polletno 16.—, celoletno 30.—. Oj, tam na čaršiji seee ringelšpil vrti, seee ringelšpil vrti prav počas ... Prihodnja številka izide 1. aprila in sicer na 16, straneh. Ker bo ta številka že velikonočna, prosimo, da nas p. t. tvrdke po možnosti podprejo s par inserati, ki bodo imeli spričo visoke naklade »Totega lista« prav gotovo lep uspeh. Propagandno ministrstvo je hotel n pel j ati v Jugoslaviji »vodja v pokoju«, pa mu reč ni uspela. To je dobro znamenje, ki kaže, da nam le še ne gre tako slabo, da bi celo propagandno ministrstvo potrebovali. Milan Stojadinovič se bavi sedaj s študijem višje matematike. V glavnem študira aritmetične postopice, da dožene, kakšna post opic a je: 306 — 140 — 35 — 15. T a postopka kaže namreč število njemu zvestih poslancev od 11. decembra do danes. Milan Stojadinovič se je zelo negativno izrazil o ljubljanskem »Slovencu«. Drugi listi ga vsaj napadajo in s tem skrbe, da ne pade popolnoma v pozabo, (ločim »Slovenec« o njem — modro molči. Pri proračunski debati so ugotovili, da opravlja na področju ljubljanske železniške direkcije 16% vseh železničarjev 25% državnega prometa, na področju beograjske železniške direkcije pa 25% železničarjev 16% prometa. Na to so dejali nekateri gospodje: »Eto, to je pra-vedno: 25 + 16 = 41. 16 + 25 = 41, dakle svi jednako rodimo.t< »KAR PRIMEM, JE ZLATO!« Na nekem shodu je pokojni dr. Stojadinovič grmel na zborovalce; zavijal je oči k nebu, zakrilil z rokami, nato pa izdal naslednjo svojo čudodelno lastnost ki jo je pred! njim imel morda samo še — Kristus: »Kar primem, je zlato!« In res je bilo tako; Ko je prijel za vlado, je ta takoj dobila — zlato žilo... Še enkrat: Kam? (Prosto po Prešernu.); Ko ves obupan okrog divjam, poslanci prašajo me, kam? Prašajte raj’ volivce vse, ki so v en glas ’zvalili me in vpili šumno kot vihar: »Ti si naš vodja, gospodar!« Prišel polom je, zdaj sem sam, kam nese me obup, ne znam. Samo to znam, samo to vem, da v parlament nič več ne smem. kjer včasih uganjal sem gorje, ki para ni mu vrh zenžtje. Svobodoumen dr. Igorju Rosini v premislek! Priporočamo mlademu gospodu dr. Igorju Rosini, da si drugič, preden misli spet kaj napisati o svobodi, dobro ogleda 103. leta stare stihe častitljivega štajerskega pevca, župnika Leopolda Volkmerja: Podlosnik, v’ ferce fi sapilhi, Kaj Itari fivez te vuzhi: Proft biti fi nikdar ne jilhi, zhe jilhefh, tak nefrezhen fi. »Sam Bog gofpofko je poftuvil, In dal zhes tebe ji obldlt; Deb’ fvoje frezhe ne sapravil, Ji daj pokorfhno ino zhalt.« Upamo, da bo dr. Rosina nasvete »starega sivca« primerno upošteval. (Original stihov iz 1. 1836. v štuid'. knjižnici.) Še psom je odleglo m., \V, ms »Hvala Bogu, zdaj lahko ob vsakem plotu nogo vzdignem, prej pa sem moral vedno paziti, da me ne zapro radi skrunjenja »vodjinega« imena!« VAŽNO DELO Pred nekaj leti je odpotovala v centralno Afriko znanstvena ekspedicija, ki so jo sestavljali Francoz, Anglež in Hrvat. Tam so prebili mikaj let in raziskovali pragozdove in eksotične živali. Ko so se vrnili v Evropo, je napisal vsak od njih po eno knjigo o svojih raziskovanjih. Francoz je napisal knjigo »Slon in ljubezen«, Anglež kot dober trgovec knjigo »Izvoz slonove kosti iz Afrike in njen pomen za svetovno gospodarstvo«, Hrvat pa »Slon in hr-vatsko pitanje«. PRAVIČNA DELITEV Opozicija je dobila glasove, Stojadinovič mandate, drugi pa — vlado. JUGOSLOVANSKA SLOVENŠČINA »Slovenski delavec«, glasilo slovenskega dela jugoslovanskih zele-nosrajčnikov, dokazuje svoje slovenstvo s tem, da zna vedno manj slovenščine, odkar je sestavni člen Jugorasa. Na nekeini mestu se zavzema za »utesnjeno svobodo, omejeno demokracijo in ograničene voditelje«. Naj ta list raje ali srbsko ali pa slovensko pove, da želi »ograničene vodje« ali po naše »omejene voditelje«. Mogoče pa ima_ omejene voditelje že kje v zalogi?' IZ JAPONSKE Kakor je nedavno pojasnil minister Moirašjim Govoriti, se nahaja Japonska v hudi gospodarski stiski, ker nima kolonij. Vendar za zdaj še ni povoda za pesimizem. Slavna izumitelja Takaauha in Takašema sta iznašla celo vrsto nadomestkov za drugovrstne izdelke. Tako sta iznašla patentirani nadomestek za: vino nadomestek za: meso nadomestek za: jajca nadomestek za: usnja in platna nadomestek za: kolomaz in vazelin nadomestek za: resnico nadomestek za: zadovoljnost nadomestek za: narodno navdušenje itd. Žalna koračnica Besedilo: Rozman — Glasba: Lombardo O jojmene, o jejmene, na svetu vse narobe gre! Iz JSZ v ZZD korajžno smo pognali se, iz IZD v Jugoras, misleč, da pride »vodje« čas. O jojmene, o jejmene, presneto smo motili se. Zdaj »vodja« nič več ne grmi in Jugoras edini ni. Kopali mi smo drugim grob, zdaj same čaka nas — pokop. MED LATINSKO URO »Zivič, prevedite mi stavek: nemo propheta in patria, v slovenščino« de profesor dijaku. »Nema profita v domovini«, se dečko sodobno odreže. Zakaj se države oborožil je jo? Da bi preprečile Vojno! Zakaj obstoja oboroževalna indul- strija? Da pomaga pri tem preprečevanjip Kuj so torej oboroževalni industrl- ' ‘ 19 Pravcati angeli in simboli miru! Izviren strip o paradnem koraka. DOBRO POVEDAL Mož (sedemdesetleten starček): Pomisli, Jože, moja žena bo dobila otroka! Jože: ? ? ? Mož (navdušen): Oh, jaz mu bom pestunja, varuh, skrbnik, zdravnik, prijatelj, jaz mu bom vse! Jože: Samo oče ne! Zapoznelo pismo V Beogradu imam nekaj prijateljev. Včasih se me ta ali oni spomni. Prijatelj Slavko je molčal celo večnost, zato sem se toliko bolj razveselil, ko sem včeraj prejel njegovo pismo. Napisal ga je že lani v decembru, pa ga je po-zabil oddati'. Razvadil se je že po beograjsko, češ-: »Ima vremena.« Zaradi zanimive vsebine bodo pismo radi čitali tudi prijatelji »Totega lista«. Glasi se takole: Dragi Krpelj! Ne moreš si misliti, kako smo tu svobodni. Ko srno volili, pomisli, pride neka ženska in pravi, da mora govoriti s predsednikom komisije. Varnostni organ ji dopoveduje, da to ne gre in da nima nič opraviti na volišču. Vse zaman! Zenska hoče — in to' je dovolj! Plane torej v volilni lokal in naravnost pred samega predsednika. — Kaj želite, draga gospa? — Ali je moj mož že volil, gospod predsednik? — Ime? Aha, da, pred ipol ure je častno opravil svojo državljansko dolžnost. — Torej sem spet zamudila lepo priložnost! — Kako to? — Pomislite, gospod predsednik, pet let ga otroci in jaz že nismo videli, pa sem mislila, da bi se sedaj lahko sestali. — Pet let? Kako to? — Ah, gospod predsednik, moj mož le siromak ipred petimi leti — umrl. Veruj mi, dra.gi Krp«lj, da smo vsi sočustvovali z zvesto ženo in občudovali moža, ki ga ni mogla premagati niti sama smrt. Tak upa postati nekoč tudi Tvoj vdani Slavko. Halo, radio Maribor Ker Je Maribor v Curihu že dobil svoj val in nam samo oddajna postaja še manjka, so se vrli Mariborčani odločili, da kljub temu začno z radio-oddsjami. To naglico bo Izkazala oddaja tudi v tem, da bo oddajala Joželovanje Iz Studencev, In to ne 19. marca, ampak že 18. marca. Tudi ne bo prenos Iz Studencev, ampak iz dvorane nekega vzgojnega zavoda v Mariboru. Začetek oddaje tvorijo razigranemu razpoloženju Joželovanja primerno — cerkvene orgle, čemur sledi zaradi tega, ker na Jožetovo nihče ne dela, govor o sv. Jožetu, zaščitniku dela. Ker bo na Joželo-vo najbrž velik naval v studenško cerkev, tako da sl je vsi verniki ne bodo mogli ogledati, bo kratko predavanje o cerkvi sv. Jožeia in njeni zgodovini. Nato bo za-puhala lokomotiva In sledi kratek govor o občini Studenci pri Mariboru. Nato sledi šaljivi del. Ker je prenos iz Studencev, bodo mariborski pevci zapeli dve Ribniški pesmi, pregrešni »ringlšpll« pa bodo slušno prikazali z igranjem na orgije. Sledi drainatska scena, kako nekdo sestavlja to reportažo, seveda v gostilni in kako mu nagaja pevski zbor s pesmimi: »Drežniška«, »Krojaška, torej; kako dolgo je tore] trajala tridesetletna vojna? Jurček: Deset let. D. Goflja:- Metamorfoza Nekje je bil živalski vrt, v njem slonico so imeli, sedaj so pa odkrili tam, da v zmoti so živeli... Prišel je namreč tisti dan, ko so žival spoznali: da prav za prav ta slonica — le slon je so dognali... Svetovno zdaj senzacijo je tole vse rodilo, kakor da kaj posebnega bi to dandanes bilo! Ko vendar vsak dan se godi 9 za koga, d'a dozna se. da prav-za prav on človek ni, temveč navadno — prase ... SLUŽBA MU SMRDI Mojemu sinu pa služba smrdi! Kaj, tak delomržneš je? Ne, snažilec stranišč je! MED PRIJATELJI — Zakaj pripoveduješ vsakomur, da sem jaz tepec? — Oprosti, nisem ■vedel, da želiš, da ostane to tajnost. Pustni Korzot Kakor pustni korzo sicer zgleda, pa je le nujnost na naših cestah... Izdaja hi urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Božo Podkrajšek, Maribor, Cvetlična ul. 12. Tiskala »Ljudska tiskanja« v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja V. Eržen v Mariboru.