te&cJotH, Q> i/fKHD QfX4&Ce Ko. Ameriška Domovina ■: V* AM€RiCAH IN SPIRIT fOR€l«N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 13, 1964 SLOVCNIAN HORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LXII — VOL. LXII ^ 6au!lg se je začel v pelilikc Laosa 'IfUŽene države naj bi se ■1° DeGaullovem načrtu ll}nakniie iz Laosa in prepustile vpliv v tej azijski Nižavi Franciji in — Ki-^jski4 Novi grobovi Civilne pravice čaka v SenaEu ostra borba Mary Arch Zadeta od srčne kapi je preminula v Euclid Glenville bol- ^ nid Mary Arch, roj. Scuric,|v Predstavniškem domu o- PAIUZ, Fr. - De Gaulle trd-^ Veruje, da se bo Amerika naveličala sedanje dr--jaiiSike vojne v Laosu in ^ alav'Poti, kako naj se izvleče položaja, ki je vanj ^ 5 a ze pred nekaj leti. Gene-ima seveda tudi zdravilo za genske bolečine: Amerika naj Dor-akne iz Laosa in PrePusti j. vpliv v tej mali kra- jeeV‘n^ Lar Franciji. De Gaulle Prepričan, da Ameriki ne bo Postal z4ravi z&to 0 drugega kot, da francoski način, in je Ijpp Za^el z novo francosko po-tiane° V prestolici Vien- laUcija je pripravljena dati PoS]a1Laosu Posojila Pos] U tja novega, agilnega Prid ic5 Milleta z nalogo, naj °'* sedanjega nevtralnega Po rftrs^eSa predsednika Suva-urne za novo laoško politi- lJi ki rom ria‘* temeljila na sta-(Jev Prijateljstvu med obema Pretih9' Pripravljen je pod-p.;So" ao^o vlado z izdatnimi cijG vZa gospodarske investing j °^e Pa posnemati Ameri-“uv p Cl'a‘'e letno do $42 milij°‘ Plom (4arii°- Francoska di-k0 acija je tudi spraševala pri la°ški stranki Pa-i(lei- ao’ Laj misli o francoski dobro atilet Lao j° ie takoi °' Am a’ sa Lonci .JL,v, milici o ]a.};; C1°zi Li pa bil posel veliko J1 k«t s Yenkiji. Kit; L bocj. SS'* na naain pli Frnv.11,k5nci nazaj v, Ameriko, s aici za DeGaullov načrt °e Gaulle o je prepričan, da gov 1 ltai sLi komunisti za nj e-Peirjnacrt’ Lar je zelo verjetno, rise L bi se tako znebil ame-ze ^ La vpliva v Laosu, Franco-^čin Lrotil na ta ali oni gu v' °jcer bi se pa v Peipin-fran Zabetku zadovoljili kar s ^ipi°S naart°m, ki daje Prednost v političnem za na Gaos, dočim obdrži . ' Franciin .. .. stara 62 let, stanujoča na 24170 Yosemite Drive v Euclidu. Zapušča otroka Bernice Primoz-nik in Williama, vnuka, dve vnukinji, sestro Roso Szewcyk in več drugih sorodnikov. Sin Frank, mornar v drugi svetovni vojni, je padel leta 1942. Rojena je bila v Zagrebu, v Ameriki je bila 56 let. Bila je članica Društva Janeza Krstnika št. 37 ABZ in 33 let zaposlena pri General Electric Corp. Pogreb bo v soboto zjutraj iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. Čas še ni določen. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih. Frances Russ Včeraj je umrla doma na 784 E. 266 St. Frances Russ. Družina je prej dolgo let živela na 952 E. 70 St. Stara je bila 64 let, rojena v Clevelandu. Delala je pri Richman Bros. Co. Starši John in Frances ter brat Joseph so umrli, zapustila pa je brata Johna, sestri Mary Russ in Roso Sterling, nečake in nečakinje Mildred Baluikin, Roberta in Williama Sterling, Johna in Rudyja Russ in Josephine LaBant. Bila je članica Društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ, Oltarnega društva z izdatnimi j in Marijine družbe pri Sv. Vidu. Pogreb bo v soboto zjutraj ob devetih iz Zakrajskovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob dveh. Frank Legan Jr. Sinoči je umrl med operacijo srca 40 let stari Frank Legan Jr. s 3741 E. 47 St., sin Franka Legana Sr. z Maple Heights. Pogreb bo v ponedeljek iz Bičan pogreb, zavoda na Sleet St. Podrobnosti bodo objavljene jutri. dobre ni zakonski predlog za civilne pravice bo sprejet v Senatu le s podporo dobrega dela republikancev. Hitglfja In Sovjeta naj prspreifa obnovo bojev v isevlrafiiiranem Laosu VIENTIANE, Laos. — Predsednik koalicijske vlade Laosa princ Suvana Puma se je obrnil na Anglijo in Sovjetsko zvezo, ki sta odgovorni za izvajanje dogovora o nevtralnosti Laosa, da vplivata na levičarski Patet WASHINGTON, D.C. — Pred-|j^a0 jn na gev. Vietnam, da bo-stavniški dom je po sorazmer- sta določbe premirja. Po no kratki debati končal delo na|trditvah viade Suvane Puma so zakonskem predlogu o civilnih | pretekli teden vojaški oddelki pravicah in ga izglasoval z 230 patet Lao z močno podporo čet proti 190. Južni demokrati so i jz gev_ Vietnama zasedli plano-predlcg vedno znova skušali to Naimy in razbili tam en ba- dopolniti, pa jih je večina, ki so jo tvorili liberalni demokrati in taljon nevtralcev in šest bataljonov desničarskega podpred- republikanci, vedno znova z seclnika vlade gen. Nosavana. lahkoto preglasovala. Drugačen. j^omunjsti izjavljajo, da pri teh bo položaj v Senatu, kjer k0 j bojih niso sodelovale čete iz predlog prišel v razpravo v ted-1 gev. Vietnama, nu ali dveh. Tam je po pravilu j prav take se je Suvana Fu-debata neomejena. Za njeno mi- ^ na mednarodno kon- ključitev mora glasovati dve; troino komisijo, ki jo sestavlja-iretjini senatorjev. 1 j0 indija, Poljska in Kanada, Demokrati imajo sicer 67 senatorjev, republikanci pa le 33, torej imajo dejansko dvetretjin-sko večino. To jim ne bo pri razpravi o civilnih pravicah veliko pomagalo, ker so južni demokratski senatorji glavni nasprotniki uzakonitve, novih civilnih pravic. Ti bodo, kot sedaj vse kaže, skušali z neprekinjeno debato odmakniti glasovanje o zakonskem predlogu v neskončnost. To debato bodo mogli zagovorniki predloga o civilnih pravicah ustaviti le z dvotretjinsko večino. Te brez pomoči republikancev ne bodo mogli doseči. Tako bo zavisela uzakonitev novih civilnih pravic, kot so bile sprejete v Domu, od republikancev v Senatu. Tega se zavedajo tako v Beli hiši kot tudi na Kapitelu. sLem vPLv na gospodar- Kaošba Lulturnem polju. (šanf Vlada ^emlie De‘ Paulov „ V Bangkoku niso veliko dosegli BANGKOK, Taj. — Po šestih Zanimiv izum (dneh razgovorov so se zunanji Mladi angleški tehnik Colin ministri Malezije, Filipinov in Wilson je prijavil zanimiv izum Indonezije spoi azumeli, naj — gramofonsko ploščo, ki je ni premirje na Borneu ostale da-mogoče samo poslušati, temveč be v veljavi in da naj ga nadzi-tudi “gledati”. Če jo namreč raj° P° naročilu ZN Tajci. Fili-priključiš k televizijskemu Pmi m Indonezija še vedno no-sprejemniku, se ne ekranu med ^ej0 priznati Malezije in Sukar-igranjem pojavi slika orkestra no vedno govori, da jo bo ali pevca, ki izvaja skladbo. i “strl”- ______ I0V načrt resno v Suva Potres c°sike na k'urna ne smatra fran jo. La načrta za golo domišlji- ,rugače ne bi namreč pri-9 'aosLi kralj Savang Va- thanada la°š.ki Pranei' koncem aprila ^ako 1'i0’ p>ariz pa upa, da bi spremeniti Laos v črt nj,C Zo fL 2. Francoski na- narejenntPaCGn’ pa mo6°ee ja. ' ot račun brez krčmar-stavii ne k° morda Peiping se i)0 ^°datnih pogojev? Ali naša dežela res dala po rtvah, ki smo jih imeli in vseh žr Jih irZ Pem j9lTl0 2 Laosom, kar na le-da Lp L Laosa in se mor-Gaullu še zahvalila, da ji /.CUlVdll POmagal iz zadrege? L.' " g 1 liski koiiimisti zboriijejo jp®S za javsicst, p®S za sebe V remenski pravi: prerok Pred via ° b° do veeera in bo ■Uovep °ma Pa<4L° 3 do 4 palce Pura 34Sne^a' ^aiv^ja tempera- MOSKVA, ZSSR. — Ta teden zboruje v Moskvi glavni odbor ruske komunistične stranke. Na dnevnem redu je samo ena točka, pa še ta boli: ruska agrarna kriza. To krizo so tovariši obravnavali že večkrat, — zmeraj je imel sam Hruščev glavno besedo. Sedaj je postal molčeč. Govore je prepustil poljedelskemu ministru Volovčenku in njegovim strokovnjakom. Tej novotariji se je pridružila še druga: Volovčenko in strokovnjaki so kar odkrito naštevali napake dosedanje komunistične agrarne politike, seveda pri tem niso s prstom pokazali na glavnega krivca, ki je vodil seje, to je Hruščeva. Vsekakor je Hruščev pokazal dosti poguma, da se je dal tako odkrito kritizirati od svojih strokovnjakov. Kar so strokovnjaki objavili za dobro, pa ni samo staro, ampak tudi že diši po zgodovini. Kar poroča časopisje o njihovih govorih in stališčih, ima čudovito podobnost s stališči, ki so jih zagovarjali že pred prvo svetovno vojno' carski strokovnjaki. Že takrat smo zvedeli od njih, za kaj je dobra ukrajinska zemlja, za kaj sibirska, za kaj tista za Volgo in Kaspijskim jezerom. Vkljub temu je lep napredek, da sedaj isto ponavljajo tudi rdeči izvedenci. So s tem vsaj dokazali, da pamet zmaguje tudi v komunističnih glavah, sicer zelo počasi, pa vendarle. Tovariši so pa na sejah govorili tudi samo zase. Tega nismo zvedeli iz Moskve, ampak iz Rima. — Italijanski komunisti so namreč izvrtali v Moskvi, da se bo glavni odbor pečal tudi z razkolom med Moskvo in Pei-pingorn. Obravnaval bo “probleme solidarnosti in edinosti v mednarodnem komunističnem gibanju.” Takih debat pa ruski komunisti nikoli ne napovedujejo naprej, dostavlja italijansko komunistično glasilo “Unita”. Italijanski komunisti so toliko previdni, da ne napovedujejo poteka debate. So parkrat poskušali prorokovati, pa so si zmeraj opekli prste. Sedaj niso niti tega objavili, kdo med njimi je šel sedaj v Moskvo past radovednost. Bodo pa po končanih sejah glavnega odbora zgovornejši. So bili še zmeraj. naj položaj preišče in gleda, da se bodo komunisti premirja držali. Ti so v zadnjih dneh postali mirnejši in ne zasledujejo premaganih nasprotnikov, ki se umikajo iz po sovražniku zasedenega ozemlja. Lastno !a¥no zdravniško mmmmiB v Kaliforniji? SACRAMENTO, Calif. — Guv. Pat Brown baje preudarja možnost uvedbe lastnega državnega zavarovanja za bolezen po,angleškem vzorcu, .Guverner je angleško zavarovanje podrobno proučeval tekom svojega lanskega obiska v Veliki Britaniji in mu je bilo zelo všeč. Če ne bo do prihodnjega leta Kongres uzakonil splošnega zavarovanja vsaj za ostarele, kot je predložil Kongresu še pokojni predsednik J. F. Kennedy, se lahko zgodi, da bo guv. P. Brown v prihodnjem januarju predložil državni zakonodaji svoj lasten načrt za zavarovanje v okviru države Kalifornije. V Veliki Britaniji je zdravstvena oskrba prebivalstva in zdravljenje v bolnicah brezplačno, oziroma je krito z javnim zavarovanjem, ki ga ljudje plačujejo skupaj z davki. Edino za očala in za zobe je potrebno nekaj malega prispevati posamezniku, vse ostalo je krito iz javne blagajne. Trdijo, da se je ta način zdravstvene osikrbe obnesel in se pri narodu priljubil v taki meri, da ne more nihče več računati na njegovo omejitev, kaj šele na odpravo. MAKARI0S NE POPUSTI Ameriškemu državnemu podtajniku G. Ballu se ni posrečilo pridobiti predsednika Cipra za ameriško-angleški načrt začasne pomiritve o-toka. Danes se bo Bali z Makariosom sestal znova, nato pa ss vrnil domov. WASHINGTON, D.C. — Državni podtajmk George Bali je priletel iz Ankare, glavnega mesta Turčije, v Ni-kosio na Cipru in šel takoj na razgovore k predsedniku republike nadškofu Makariosu. Obrazložil mu je ameriško-angleški načrt o oboroženi sili sestavljeni iz vojaških enot držav NATO, ki naj bi prevzela začasno odgovornost za mir in red na otoku, da bi Grki in Turki dobili čas in možnost rešiti spore, ki so privedli do sedanjega stanja na otoku. Od Makariosa je odšel Bali k dr. F. Kutschuku, vodniku ciprskih Turkov, in obrazložil načrt tudi njemu. Nato se je vrnil k Makariosu na' nadaljevanje razgovora. Nadškofa se mu ni posrečilo pridobiti za ameriško-angleški načrt, vztraja še ve'dno, da mora biti vsaka vojaška sila, ki bi prišla na otok Ciper, podrejena varnostnemu svetu Združenih narodov. Bali se bo danes ponovno sestal z Makariosom, nato pa se bo predvidoma vrnil domov.___ Kljub ponovni zavrnitvi pred- ———:: 1 loga upajo še vedno, da utegne že tudi načrt za prevoz bataljo-Makarios spremeniti svoje sta- na na Ciper. iišče in pristati na pomiritev Ci-! Tekom razgovorov med pred-prc brez sodelovanja Združenih> sedniikom angleške vlade Dou-narodcv. Sam glavni tajnik ZiU glas-Homem in predsednikom Tant je po izjavi angleškega zu-. kanadske vlade Pearsonom je p an j ega ministra Butler j a, ki se zadnji Angležu obrazložil kale- v torek razgovarjal z njim v ■ nadsko stališče. Angleški zuna-New Yorku, mnenja, da ni iz-jCi minister Butler je po razgo- I Iz Clevelanda in okolice Seja—■ Društvo Ribnica št. 12 SDZ ima v petek ob 7.30 zvečer sejo v SND na St. Clair Ave. Prodaja peciva— Oltarno društvo pri fari Marije Vnebovzete ima v nedeljo, 16. febr., po vseh mašah prodajo peciva. Posebna prodaja— V Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Ave. je posebna obletna razprodaja odličnih SEALY modrocev. Zadušnica— Jutri ob 11.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. msgr. Matijo Škerbca, — nekdanjega kranjskega župnika in dekana. K molitvi— Članice Društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene jutri, v petek, ob dveh popoldne v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Frances Russ. gledov, da bi« hoteli Združeni narodi prevzeti odgovornost za vzdrževanje reda in miru na Cipru, saj s težavo opravljajo to nalogo na mejah Izraela in v Kongu. Predsednik Johnson in predsednik angleške vlade Douglas- voru s kanadskim zunanjim ministrom Martinom odletel v New York, kjer se je o vprašanju Cipra razgovarjal z glavnim tajnikom ZN Tantom, nato pa se pridružil Alecu Dou-glas-Homu včeraj pri razgovorih v Washingtonu. PičK dve tretjim Ameri-kancev še zmeraj “velikokrat” molita PRINCETON, N.J. — Gallupov zavod je navezal na predsednikovo idejo, da naj bi Bog dobil v naši prestolici poseben spomenik, povpraševanje, koliko Amerikancev moli. Dognal je, da jih 63'g “velikokrat” moli, 25',< pa samo od slučaja do slučaja. Home sta včeaa, razpaavlia.a oj Za diktatorje so tudi vprašanju Cipra na dveh segan-, vadn(, fotogra(ije kih v Beli hiši, pa se odločila I A " ” počakati na končno poročilo na- rzavne porov državnega podtajnika Bella na samem Cipru. O ciprski Macmillan vzel slovo od politike LONDON, Vel. Brit. — Bivši ministrski predsednik Harold Macmillan je včeraj, na svoj 70. rojstni dan, objavil svoj od hod iz angleškega parlamenta, v katerem je bil od leta 1924. V vladi je bil od leta 1951, ko so konservativci prišli po kratkem presledku po drugi svetovni vojni zopet na oblast. Leta 1957 po neuspelem pohodu v Egipt, ko je A. Eden odstopil, je prevzel Macmillan vodstvo Velike Britanije in zmagal pri volitvah z geslom “Nikdar se vam ni godilo boljše!” Afera vojnega ministra Profuma z znano Kristino Keeler je omajala njegov ugled v javnosti do take mere, da je moral odstopiti kot predsednik vlade. Macmillan je dejal, da bo posvetil svoje sile delno družinskemu založniškemu podjetju delno pa pisanju “svojih misli”. ‘proti- PORT-U-PRINCE, Haiti. — Diktatorju Duvalieru se zdijo krizi sta razpravljala tudi drž. celo.navadme fotografije •'proti-. . i • ..'državne . To sta morala oacuti- tajnik Rusk m angleški zunanji minister Butler, ki je prišel včeraj s predsednikom vlade Dou-glas-Homeom na obisk v Washington. Na Cipru je prišlo med tem ti dva francoska jezuita, ki sta prišla na Haiti. Eden med njima je imel med svojo prtljago tudi nekaj fotografij bivšega diktatorja Magli-ore. Njegova slika je pa Duva- cerkev in kolikokrat: 43'r jih hodi redno v nedeljah in praznikih k službi božji, 277, pa samo od slučaja do slučaja. Nikoli jih ne moli samo 6' r, nikoli pa ne gre v cerkev 20'. Dve tretjini mislita, da je človek lahko dober kristjan, tudi če ne hodi v cerkev. To je izredno visok odstotek. Katoličani molijo več kot protestantje. Moli jih namreč 67'/,, protestantov pa samo 61' ,. včeraj do novih bojev med Grki,keru ^ kar je rde^a ruta za in Jurki pri Limassolu, diugem pe{;ehna> ge je takoj tako raz-največjem mestu na otoku. Štiri ;jezp^ da je daj ppjčj areti- osebe so bile v spopadih mrtve,jrati jezuita, jezuitskemu ! ^ , devet pa ranjenih, predno se je’redu pa zagrozil, da ga bo izJ NORTH HOLLYWOOD, ^a,-. — angleškim četam posrečilo vzpo- gnal iz republike, staviti mir. Zadnje vesti fCtuasfa ¥@Spa iti delat rad na Oipar ¥ Zi; OTTAWA, Can. — Kanada je pripravljena iji pomagat vzdrževati red in mir na Ciper, toda to bi rajše storila v okviru Združenih narodov ali vsaj z njihovim blagoslovom kot pa v okviru NATO ali v okviru britanske Skupnosti narodov. Vlada ima v pripravljenosti bataljon vojaštva s tisoč možmi in vojaške oblasti so izdelale celo DAR ES SALAAM, Tang. — Na; konferenci Organizacije afri- j ške edinosti so se sporazumeli o ustvaritvi posebne afriške | vojaške sile, ki bo pomagala ohranjati mir in red v Tanganjiki in sosednjih državah, ka-; mor so morale priti krotit do-j mače uporno vojaštvo pretekli mesec britanske čete. Na kon- CAPE KENNEDY, Fla. L. W. Benner je skušal včeraj oropati filmskega igralca Leona Amcs in se mu je posrečilo pobegniti iz njegovega doma v avtomobilu, ki ga je morala voziti Amesova žena. Policija, ki je bila o ropu in ugrabitvi poučena v naprej, je roparja in njegove žrtev prijela in rešila ves denar, $50,0€0. Nihče ni utrpel večje škode kot strah. Štirje ferenci, ki se jo udeležujejo; zunanji in obrambni ministri j 33 afriških držav, so razprav-! Ijali tudi o obmejnih bojih med Abcsinijc in Somalijo. | Johitsim se |e spravil na socijaln® politike WASHINGTON, D.C. — Pred- vendarle spravil na varno. Naj-sednik L. B. Johnson je dosegel več mu je seveda za zakon o od Kongresa, da mu je izglaso- bolniškem zavarovanju, ki tre-: CHICAGO "lil""— Sinoči je tu kemaj 10 let staro dekletce rc- fantini, ki so šli po železniški progi, so odkrili na železniško tračnico pritrjen dinamit. Ta bi bil brez dvema pognal v zrak tovorni vlaK, ki je nekaj minut nato pripeljal po p: egi. Uslužbenci družbe Flcrida East Coast Main Line, ki ji omenjena proga pripada, so že eno leto na štrajku. val zakon o davčnih popustih nutno počiva v Millsovem od-in da je zakon o civilnih pravi- boru p r e d s t avniškeg.a doma. cah prešel v senat, kjer je John- Kongresnik Mills ga noče tam sen. “doma” in se radi tega ne pokopati, ga bo poslal v pred-boji, da bi v boju za civilne stavniški dom, vsaj talko je ob-j pravice v senatu ne megel do-1 ljubil, čeprav sam ni vnet za se-biti večine. Zato je sedaj prešel .danji načrt. Načelno pa ideji o na novo politično polje: hoče v,bolniškem zavarovanju ne na-Kongresu uveljaviti celo vrsto.sprotuje. Johnsonovi načrti socijalnih zakonov. Kar predla-_ predvidevajo tudi rekonstruk-ga, ni novo, skoraj vse je že cijo in modernizacijo javnih davno predlagala Kennedyjeva bolnišnic in sirotišnic, nove šo-administracija, seveda brez vsa- le za bolniške sestre, nov zakon kega upanja, da bi ji Kongres o kontroli zdravil itd. Ustano-kaj odobril. j vil je tudi posebne komisije za Johnson vkljub temu ni pesi-; študiranje vprašanj zvezanih z mist. Ve, da bo moral marsika- rakom, levkemijo, kapjo. Komi-teri med njegovimi socijalnimi sije naj mu poročajo “tekom zakonskimi osnutki čakati na j enega leta”. Upa torej, da bo boljše čase, vendar jih bo nekaj j prihodnje leto še v Beli hiši. dilo zdravo 6 funtov težko deklico. To so odnesli v sirotišnico, ne da bi jo mladi materi sploh pokazali. Dekletce je živelo pri tuji družini, od kar sta se njen oče in mati ločila. Pii tej družini je stanoval neki 16 let star fantin, ki naj bi bil oče otroka. WASHINGTON. D.C. — Obrambno tajništvo je objavilo, da bedo Združene države postopno spremenile Guantanamo v izključno vojaško oporišče, kjer bodo samo vojaki, medtem ko bodo žene in otroke odpeljali domov v Združene države. SMEEIšKA DOMOVINA, FEBRUARY 13, 1964 1 /iMERIŠkA OOHIOVgMA m »—-M« 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Julv Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 31 Thurs., Feb. 13, 1964 Čemu toliko burja zaradi zaroke holandske princese s španskim princem Koncem preteklega tedna je šla preko Holandije huda burja. Vlada je grozila, da bo odstopila, če bo kraljica objavila zaroko svoje druge hčerke Irene, o kateri je prišlo komaj malo preje v javnost, da je prestopila iz protestan-tovske v katoliško vero, s španskim princem. Bilo je očitno, da parlament za tako poroko ne bo dal dovoljenja. Svet je na vse to razburjanje gledal nekam začudeno in brez ' piavega razumevanja, v naši deželi še prav posebno. Po raznih preobratih in dolgotrajnih posvetih med vlado, kraljico in princeso je bilo v nedeljo objavljeno, da se je princesa Irena odpovedala vsem pravicam do holandske krone in izjavila, da bo živela s svojim španskim možem v tujini. Princ Carlos Bourbon-Parma je pretendent na španski prestol in zato po holandski ustavi neprimeren mož za princeso Ireno, dokler je bila ta na drugem mestu kot naslednica na prestolu, takoj za svojo sestro Beatrico. Parlament ne bi za tako poroko dal nikoli dovoljenja, če bi se pa princesa poročila brez takega dovoljenja, bi po zakonu veljala za Holandijo kot mrtva. Vprašanje vere bi samo po sebi ne igralo tako izredne vloge, saj je prebivalstvo Nizozemske (Holandije) po verski pripadnosti razdeljeno nekako pol na pol med protestante in katoličane. Težava je tičala drugod. Sedanja Nizozemska in sedanja Belgija sta od konca 15. stoletja pripadali Habsburžanom, ki so v času Karla V. vladali istočasno v Nemčiji, na Madžarskem in v Španiji ter njenih prekomorskih deželah. Ko je v začetku 16. stoletja začel Martin Luther boj proti Rimu in so njemu sledili drugi protestantovski reformatorji, so bili habsburški cesarji glavni borci proti verski revoluciji, ki je naglo zajela vso srednjo Evropo, segla na Nizozemsko in preko Kanala v Anglijo in na Škotsko ter pognala močne korenine že tudi v Franciji, med tem ko je naglo osvojila vso severno Evropo. Karlov naslednik Filip II., španski kralj, je hotel za vsako ceno ohraniti katolicizem na Nizozemskem. Protestante je skušal pokoriti z vojaško silo. V njegovem imenu je vodil boj najprej vojvoda Alba, nato pa princ Parma, prednik sedanjega ženina princese Irene. Na čelu protestantov na Nizozemskem je bila družina Oranskih, kateremu rodu pripada princesa Irena. Boj je bil krvav in zagrizen na obeh straneh. Uporni Nizozemci so zmagali in ustvarili neodvisno državo. Sovraštvo se je tekom 400 let ohladilo, vendar so spomini na one čase ostali močni na obeh straneh, tako močni, da jih ljubezen dveh mladih src ni mogla premagati. Škodijivo prikrojevanje poročil V času kubanske krize v oktobru 1962 je vlada Združenih držav prenekatero novico prikrojila “potrebi položaja’ in z objavo drugih skušala prikriti priprave za reševanje te krize. Ko je bila kriza srečno mimo, so se preneka-teri časnikarji in drugi poročevalci pritožili nad tem načinom informacij iz vladnih virov. Pritožbe niso veliko zalegle, ob posameznih priložnostih so se zopet pojavile od uradne strani prikrojene novice, pa naj je že šlo za vojno v Južnem Vietnamu ali pa za gospodarski položaj v deželi. Nekaj podobnega smo doživeli koncem preteklega tedna z novo “kubansko krizo”. Vse se je začelo čisto nedolžno. Kubanski ribiči so se v precej vetrovnem vremenu približali otočju Drv Tortugas, ki leži kakih 70 milj zahodno od Key West, ločeno po mednarodnih vodah od Floride, na okoli miljo in pol in tam lovili ribe. Ameriška letala so kubanske ribiške čolne opazila in ladja obalne straže je zaplula k njim, poslala na vsakega nekaj svojega moštva in jih usmerila proti Key West. Tam so Kubance zasliševali m preiskavah njihove čolne, ne da bi mogli na njih najti kaj drugega kot 5,500 ton rib. Dva od 38 Kubancev sta zaprosila za polMčno zatočišče in ga dobila, ostale pa so tudi izpustili, ker jih po zveznih zakonih niso imeli za kaj kaznovati. Floridske oblasti so izpuščene Kubance prijele in jih obtožile, da so kršili njen zakon, ki prepoveduje ribičem iz komunističnih dežel loviti ribe v floridskih obalnih vodah. Sedem Kubancev je bilo mladoletnih, te so izpustili, ostali pa čakajo na sodno razpravo. Zakon določa za vsak prekršek do $500 globe in do enega leta zapora. Kubanska vlada je odgovorila na prijem kubanskih ribičev, ki ga je označila za izzivanje, z zaporo vode ameriškemu vojaškem^ oporišču v Guantanamo. Ameriški državni tajnik Rusk je po dolgem posvetovanju s predsednikom, drugimi člani vlade in vrhovnim vojaškim vodstvom dežele, trdil časnikarjem, da naj bi bil Castro ribiče namerno poslal v ameriške teritorialne vode, da bi dobil tako priložnost postaviti na dnevni red vprašanje ameriškega vojaškega oporišča Guantanamo na Kubi v času, ko imajo Združene države spor s Panamo zaradi kanalskega področja. Namignili so celo, da je to Castrova z Moskvo dogovorjena igra. Vlada Združenih držav je sklenila oskrbovati Guantanamo z vodo na drug način, objavila pa je, da bo odpustila tam zaposlene Kubance, okoli 3,500, v kolikor ne bodo pripravljeni živeti na ozemlju oporišča ali vsaj tam porabiti svoj zaslužek. To naj bi prikrajšalo Kubo na leto za okoli 5 milijonov dolarjev. Državni tajnik Rusk ni nič povedal, da je Kuba obvestila Združene države, da bodo njeni ribiči zopet lovili ribe na področju Mehiškega zaliva kot so jih nekdaj in prav tako ni povedal, da pogodba Združenih držav s Kubo iz i. 1903 ne določa nič v pogledu oskrbe oporišča z vodo. Javnost je dobila vtis, da skušata Castro in Hruščev sprožiti novo mednarodno krizo, dejansko je pa ves spor povzročila nerodnost lastnih ljudi. Castro je velikokrat izzival in izziva še vedno in nihče nima nič proti temu, če mu Združene države trdo stopijo na prste, dober del javnost se za to celo očitno zavzema, toda javnost je treba o tem obvestiti stvarno, da bo znala položaj pravilno presoditi, ne pa jo namerno zavajati k napačni presoji. ši iz najglobljega srca zahvalili vsegamogočnemu Bogu za tolikšne blagoslove, s katerimi je v lanskem letu in tudi sicer blagoslavljal nje same in njihovo župnijo ter tudi njene duhovnike. Posebej je nadalje prosil, naj bi še v prihodnje “ohranili v župniji (tisto zdravo družinsko vzdušje, (ki je bilo vedno eno od najbolj značilnih znamenj svetovidske župnije”. — Župljani sv. Vida pa so morali ob podajanju župnikovega letnega poročila biti še nečesa hudo veseli, namreč tega, ko jim je povedal, da uživa župnija sv. Vida “izredno dobro ime na škofiji” in da je dolžnost vsakega od župljanov, da stori vse, kar je v njegovih močeh, da si bo ohranila župnija to dobro ime tudi še za naprej. VESTI JUGOSLOVANSKI TURISTI V TUJINI Župija sv, Vida Ja bila fela §181 pslua življenja CLEVELAND, O. — Gospod Bogu po svoje večno plačilo, je msgr. Alojzij Baznik, župnik bil tudi g. msgr. Matija Šker-pri Sv. Vidu, ima lepo navado, bec, nekoč mestni župnik v da poda vsalko leto na tretjo Kranju in dekan kranjske deka-nedeljo v januarju svojim žup- ni j e. Ijanom letno poročilo o življe-j Finančno poročilo za leto 1963 nju v župniji v prejšnjem letu. pa so dobili kakor v prejšnjih Tako je storil g. monsignor tu- letih tako tudi letos vsi župlja-di letos v nedeljo, 19. januarja'ni, ki so se udeležili katerekoli 1964, in sicer pri vseh sv. ma- j izmed sv. maš pri Sv. Vidu, v šah, ki so se brale ta dan pri nedeljo, 19. januarja t l., natis-Sv. Vidu. Vendar je letos svo-Jnjeno v roke. Iz tega poročila je je letno poročilo bistveno spo-1 razvidno, da je imela svetovid-polnil. Medtem ko so obsegala ska župnija v 1. 1963 rednih in v prejšnjih letih njegova letna poročila v glavnem samo finančno plat župnijskega življenja, je pa letošnje njegovo poročilo vsebovalo še polno drugih, ne samo zanimivih, marveč tudi važnih podatkov, ki morajo zanimati vsakega dobrega župljana. izrednih dohodkov skupaj $304,- Cerkev sv. Vida Ne bi bilo prav, če bi šel naš list ob tej priložnosti mimo naslednje stvari, katere g. župnik msgr. A. Baznik čisto gotovo ni brez razloga poudaril v svojem letnem poročilu, ko je namreč dejal, da so ugodnosti, katere „ „ , , uživajo župljani sv. Vida tako 432.68; izdatkov pa $288,233.57,)pri bogoslužnih opravilih v nji-tako da je znašal denarni pre- hovi cerkvi kot tudi pri vseh bitek na zadnji dan lanskega le- njihovih župnijskih, verskih, ta $16,199.11. kulturnih, družabnih in zabav- Med župnijsikimi dohodki v nih prireditvah, “med najbolj-lanskem letu predstavljajo naj- Šimi v škofiji”. Rekel je, da so Msgr. Alojzij Baznik, župnik Ne samo za g. župnika in drugo duhovščino v župniji, marveč prav za vse župljane sv. Vida je brezdvomno zelo razveselji-dejstvo, katero je g. mon- vo večje vsote postavke iz naslova nežupljani večkrat naravnost „ ■ —--------------------------- ; nedeljske in praznične nabirke, i Presenečeni nad tem, kar imate je $113,197,08. Župnijske pri-'Jo župljani pri Sv. Vidu. Tolik-reditve so prinesle v cerkveno šnih ugodnosti, kakršne so na razpolago Svetovidčanom, ne more nuditi Veliko župnij v Ameriki. blagajno $42,298.29. Zbirka za župnijsko sestrsko bivališče pa je do konca lanskega leta dosegla višino $72,126.00. Velika vrsta cerkvenih zbirk, ki gredo za izvenžupnijske po-trebe, kot so to zbirka za pokritje župnijskega davka škofiji, zbirka za katoliške misijone, za sv. očeta, za katoliško univerzo, za škofijsko semenišče in druge škofijske ustanove, pa so znesle v le- ^ 1Lo Qnet°uldS^ zupm^ j nih na začetku tega leta okrog vsoto $30,348.90. Vse druge po-‘2 400 družin stavke iz naslova dohodki pa so znatno manjše od navadenih in Župnija sv. Vida je narodnostna župnija. To se pravi, da ozemeljsko ni omejena. Vanjo se lahko vključi katerikoli slovenski vernik iz Clevelanda. Po neuradnih podatkih šteje sveto-vidska župnija danes okrog 6,000 duš. Vanjo je bilo vpisa- Pod gornjim naslovom je pri-! neslo ljubljansko- “Delo” 27. novembra lani opazovanja svojega sodelavca Nika Isajeviča v Italiji, kjer je srečaval druge jugoslovanske popotnike. Poročilo je zanimivo, ker je iz njega razvidno tudi, kako žive ljudje v Jugoslaviji in kaj jim najbolj manjka. Glasi se: Z Markovega trga sem zavil za Bacino Orseolo, kjer se pred hotelom “Cavalletto” v majhnem pristanu pozibavajo gondole, simbol nebeške idile. Klop, ki na njej posedajo gondoljerji — bržkone je tudi njim namenjena — je to pot zasedla skupina žensk srednjih let: na kolenih so razgrnile papirje in papirčke, mastne in suhe, privlekle na dan slanino, maslo, meso in kruh, rezale debele zalogaje in se tako mastile sredi ulice, ne da bi se zmenile za začudene poglede mimoidočih. Gondoljerji so se spogledovali in zmiga-vali z rameni. Stopil sem bliže in prisluhnil: “Pa znaš, kod nas je to nešto skupi j e, ali ipak ne-ču da kupim ...” “Kadar organiziramo- potovanje v Italijo, nas večina hotelov sprejme samo pod pogojem, da gostje ne bodo jedli v hotelskih sobah,” mi je dejal uslužbenec Kompasa, ko sem mu pripovedoval, kaj vse sem slišal govoriti o jugoslovanskih turistih. “Ne morete si misliti, kaj vse počno,” mi je rekel lastnik nekega .penziona, po rodu Slove- Angleški prehod na decimalke Župnija sv. Vida je najstarej-bi vzelo preveč prostora če bii83 slovenska župnija v Clever jih vse navedli. ’ Iandu' Ko le biI 29- Julija 1893 Med lanskimi župnijskimi is- aG", T IfT datki zavzema najvišjo postav-! Je d0N od skof“ Hors‘-ko vsota za nov župnijski sestr-'V"* "““G; "7 'JT"1," ski dom, namreč »107,926.10.if 177“ lz “ ok<>- Postavika plače učiteljstva t j !Ilce. slove"sk“ P™ s'- šolskim sestram in drugim uL”T? ^ S1?vTe Je * - v Clevelandu 6. avgusta 1893 v šolski kapeli sv. Petra. Dne 18. oktobra 1893 so si za- v šolskim —z*., saiugpipp uu signor v svojem letošnjem po- nim močem na župnijski osnov ročilu za lansko- leto posebej,ni šoli, izkazuje znesek $40 920 poudaril, namreč da svetovidski j škofiji je bila lani nakazanih verniki lepo sodelujejo v ver-.Za razne namene $30,348.90. Za|deb župljani sv. Vida graditi skem in cerkvenem življenju ’ ' svoje župnije, (kar da se zlasti lepo vidi v tem, da vedno več ljudi hodi dnevno k sv. maši in kurjavo, luč, plin, vodo, telefon I svoj° prvo -cerkev. Dne 4. okto-itd. je bilo potrošenega $ll,-!bra Jim J° Je slovesno bla-527.82. Za izredna popravila pri šosl:,vil msgr. -Boff. Ha e ii . .cerkvi, soli, dvorani itd. je bilo Današnji župnik pri Sv. Vidu Išča V lJ vf ^na‘|treba pCravnati $24>44T58. Dav- g. msgr. Alojzij Baznik je tretji niii rJrM 1f3 ^ bJ ° V in zavarovalnina so vzeli po vrstnem redu. Prvi je bil 000 sv oS ! ^ g 179’',$9’055-45- Za Plače Upniku in rajnki msgr. Vitus Hribar, in ajl ' i kaplanom je bilo nakazanega' sicer od njene ustanovitve do župnijo sv. Vida upravljajo $4,900. Za oltarne potrebščine, k 1907, ko je bil prestavljen na tacaš štirje duhovniki. Poleg kot so to sveče, rože, mašna angleško župnijo sv. Avguština G zuPmka msgr. Alojzija Baz- oblačila ipd., $4,310. — Postavk v Barberton. Za msgr Hribar-mka še gg. kaplani Jošt Marte- je še veliko, vendar navedene jem je prišel k Sv. Vidu za žup-lanc, Rajko Hobart in Anthony spadajo gotovo med najbolj’nika rajnki msgr Jernej Po-f'TdcJ1, §f' duhovniki 30 v le-, važne. |ni,kvar; M je župnikoval Sveto- VCG°b:Skal1 b°dlS1 na d0m°' P°tem k0 je P°dal §- župnik vidčanom do svoje smrti 30. vih bodisi v bolnišnicah 1,189 finančno poročilo, se je posebej marca 1952. Odtlej dalje pa bolmkov-zupljanov. j zahvalil vsem, ki so lani po svo- župnikuje pri Sv. Vidu msgr. V letu 1963 je bilo v cerkvi ji moči pomagali s svojimi pri-j Alojzij Baznik, se pravi, skoro sv. Vida sklenjenih 54 porok; spevki vzdrževati župnijske,'že 12 let. med temi je bil pet mešanih; škofijske in cerkvene ustanmro l * dve pa sta bili poveljavljeni. — sploh. Lepa in velika je bila' .upr|9a *v- Vida ima ves čas Krstov je bilo 106; v tej števil-1 požrtvovalnost večine svetovid ®V0J0 ‘as no župnijsko osnovno ............. • ' skih župljanov. Omeni! pjl ^ ^ 793 g. župnik tudi žalostno defstvo V’- f re pou'ouJe 2° UC' da je vendarle tudi nekat fun’G ^ 11 ^ n0tre' Ijanov, ki bi sicer lahko, kateri p^c 'v A ^ 7^ pa vendar v letu 1963 iz kakr ' S 7 lmam0 tudl S°bot' šnegakoli že razloga niso 7 ml ’ ^ svojega dolžnega deleža ; tacas 184 učenčev m učenk, ka- ki sta všteta tudi ikrsta dveh konvertitov. — Prvih sv. obhajil je bilo lani 101. — Zakrament sv. birme pa je v 1. 1963 sprejelo 194 otrok in odraslih. Lani je umrlo iz župnije sv. Vida 39 odraslih meških in 53 odraslih žensk ter 3 otroci. Skupno je bilo tedaj 95 pogre- Z letom 1967 bodo Angleži začeli računati z deseticami, in sicer najprej pri denarju. Leto dni pred Anglijo bodo Avstralci spravili svoj denar na mednarodni, se -pravi decimalni imenovalec. Skupina šestih ljudi (ženska in pet moških), ki se jih je v britanski javnosti prijel vzdevek “decimalnih šest”, je po poldrugem letu tehtanja in proučevanja pripravila predloge, ki jih je še lani obravnaval parlament. “Veliki prehod” bo trajal približno štiri leta, preden bo mogoče v celoti uveljaviti decimalni sistem v britanskem plačilnem sistemu. Funt bo sicer ostal, težave pa bodo z delitvijo te plačilne enote. Cent kot stotina sedanjega funta bo po- vrednosti ustrezal dvema celima in štirim desetinkam penija, kar pa je za najmanjši kovanec prevelika vrednost, zato ibo morda potreben no-v kovanec, na primer za pol penija. Poročilo šestih članov pripravljalnega odbora vsebuje tudi predlog, naj bi šiling razdelili na 100 centov, katerih vsak bi bil vreden toliko kot 1.2 sedanjega penija. Povsem razumljivo je, da številke o strošlkih za prehod s se-danjega na decimalni plačilni sistem še ne morejo biti niti približno znane, vendar je že slišati nekaj napovedi: samo preureditev oziroma zamenjava registrirnih blagajn in drugih računskih strojev bo baje stala od 1.2 do 1.5 milijarde britanskih funtov. Mogoče bi lahko podvoji1 kvoto tistim, ki potujejo v in°'. zemstvo, vendar s tem, da bilo dovoljeno potovanje vS3 ko drugo leto in ne vsako kakor doslej. Vsekakor pa Je treba ukreniti nekaj, in sicer čimprej. Močno povečan i110' zemski turistični promet bi brž tudi lahko dovolil vsaj nS' koliko povečati tisto kvoto je valute, ki jo sme jugoslov^ ski -turist vzeti s seboj. Sevec° svoji tere poučuje 8 učnih moči. Rav- Cerkvi. . „ G. župnik je nadalje ob tej natelJ Slovenske šole je g. ka-bov. Med onimi, ki je v lan- priložnosti pozval vse župljane plan Jošt Martelanc, skem letu (17.'okt.) odšel k j naj bi se zlasti pri tisti sv. ma- J S Aparat za merjenje leska Na Japonskem so izdelali a-parat, s katerim je mogoče natančno določati lesk biserov in hkrati ugotavljati njihovo kakovost zanesljiveje kot z dosedanjimi pripomočki. Razen tega se bo aparat obnesel pri merjenju leska kroglic v ležajih in tudi drugih o-kroglih kovinskih predmetov. pa noben administrativni uk1-6? ne bo odstranil primitivizk13 nekaterih posameznikov, ki ne' sramežljivo razkazujejo svoj Je' dilnik tako doma kakor v tuj1' ni. Zdravilo za takšno bolez6^ je edino v splošni vzgoji iu kulturnem dvigu slehernega P° sameznika. Upokojenci so i'eveži Naraščajoča draginja slab^ iz meseca v mesec položaj up0 kojencev. Že nad poldrugo leta jim obljubljajo ureditev pck°J nin z novim zakonom, ki ga_Pa ti zastonj čakajo. Da bi jim lba' lo pomagaili, so jim za novo let° j dali posebno enkratno podpor°' nec. “S seboj imajo konse-rve, sir, salamo in šunko, jedo bodisi na ulici, bodisi v hotelskih sobah, kjer vse pomažejo in po-mastijo, plačajo pa samo prenočnino, v hotelske restavracije sploh ne zahajajo.” Njegove besede so potrdili tudi na jugoslovanskem turističnem predstavništvu v Rimu. Dogajajo pa se še hujše stvari-Pride Jugoslovan v Rim, pojavi se na trgu: “Kupite rakijo, dobro in poceni!” Po tekočini v nemarni steklenici utegnejo sklepati mimoidoči, da prodaja ‘turist’ po vsej verjetnosti žganje, razumejo pa ga ne, ker se kljub ‘trgovskemu nagibu’ za pot v tujino ni mogel naučiti pet tujih besed. Menda ni treba posebej poudarjati, kakšen vtis si ustvarijo tamkajšnji prebivalci o naši državi, kajti ‘turist’ razglaša jasno in glasno, da je iz Jugoslavije. Mislil sem, da je takšno početje zdaj že stvar preteklih let, žal pa sem se moral prepričati o nasprotnem. Verjetno ni zgolj primitivizem tista vzmet, ki pripravi posameznike do tega> da ponižujejo sebe in svojo domovino. Poglavitni vzrok je nedvomno v povsem neurejenem sistemu turističnih potovanj v tujino. Z 20 dolarji, kolikor jih dobiš na turistično vizo, ne moreš v tujini niti pošteno živet'1 niti umreti, po drugi strani pa celo mnogi izmed tistih, ki potujejo z uradno priznanimi dnevnicami, varčujejo na vseh koncih in krajih, da bi si kupil1 tisto, kar se pri nas bodisi ne dobi, bodisi je trikrat dražje’ Marsikoga pripelje želja po cenejšem blagu celo do tih-ctap' stva: nekdo mi je pripovedoval) da mu je neki Jugoslovan p°' nujal v menjavo 150,000 dinaf' jev! Kako odpraviti osnove takšnega početja? Prepoved ali e-mejitev turističnih potovanj v inozemstvo ne prihaja v posted ker bi bilo to proti vsem nače' lom in normam', ki se čedalj6 močneje uveljavljajo v mednarodnem obsegu, hkrati pa je za' radi neugodnega deviznega P°' loža j a težko povečati kvoto, k1 je sme jugoslovanski turist. za' menjati pri odhodu v inozeh1' štvo. Bržkone pa bi lahko vsaj 'ae' koliko omilili sedanje stanj6' Predvsem bi bilo treba regulp rati cene uvoženega blaga za široko potrošnjo, tako da uvo2' na podjetja ne bi prodajala u' voženih predmetov po ceni, Pei' krat ali celo desetkrat višji °® tiste, ki so jo plačala. TakŠa6 razlike nedvomno spodbudi^ marsikoga, da skuša s preva1'0 vseh vrst priti do cenenega bH' ga. OTEEIŠK5 »5S53n ^gj)J~Q0~liO-B-p-O-O-C'y^ Isiued Everx Thursday, f°r the JufoslaTi *n Wiscoasis * Tedenska priloga 2a Slovence ▼ Wisconsinu yiy"P,p>0'rP'*^ p'p'p'p p^o'o p r^Tirri ° THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY p Address OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica B. Staut, Publisher 3601 W. Ohio Ave Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4373 ah communications to V SLOVENSKI GOSTILNI p* trtrtrinrtrtrus o o o o o o (Tini. ° “>rinrira-tf "sTnrtrsTric? sem se vprašanjem. Sem in tja po iiinaskso Pri takem delu, kot ga oprav- učijo poleg jezika, ki je uradni, jam jaZ) človek sreča različne tudi še kak drug jezik. Zakaj Judi. prj občevanju z ljudmi, se ne bi pri tem učila sloven-?a naleti tudi na različna vpra-^anja. Med temi vprašanji so1 .w.* ki človeku dajo mi- Sltl precj nepaj dnevi Pred takim a gospa me je vprašala: ^aj ^mislite, ali se izplača otro-čle učiti sloveščine? Kakor bi se acvek rad izognil takemu vpra-jj1'11 Uv’ ^er Je kočljivo, se mu ne °rea izogniti in potrebuje od-, v°ra. Naravno je, da otroci y° jeziku svojega očeta in I °ie matere. Vedno smo obso-Ng1 nasil-o potujčevanje. Ko so nomci med drugo svetovno voj-^ .Speljevali poljske otroke a °r tudi otrdke drugih narod- pravi: “Rad bi vedel, če imate j tukaj kakšnega človeka, ki bi mi napravil sliko Bleda. Moja žena me nadleguje in nadleguje že toliko časa za njo.” Rekel p S i v Nemčijo in jih vzgajali 2j. nemsko, se je ves svet zgro-1 ftad tem nečloveškim počet-oeveda, če so otroci rojeni ro^ugačnih prilikah, med na-ba ie zavetje in kru dj S ar®em, bodo nujno znali tu-v j^62^ in najprvo tiste dežele, lje^a.eri starši živijo kot izse^ l"ateC1 ^ tem 'Pa ™ rečeno, da se slgH'111 naravna pravica otroka Kziku svojih staršev sme ^mariti ali celo opustiti. kovednov so rekli: Kolikor jezi-aobe2lla^ m,°^ Ni jih ?a sramcta znati jezik svo-■staršev. že itak se v šolah can’t see wily he liasn’t called skega jezika in to veliko lažje, Iker imajo otroci dobre učitelje svojih starših. Ni se jim. treba mučiti kako izgovarjati to ali ono besedo, ker jo imajo v izviru pri svojih starših. Kako velikega pomena je, če otroci znajo jezik svojih staršev, sem doživel neki dan. Do-;>il sem telefonski poziv. Neka žena je hotela vedeti kdaj so sv. maše v naši cerkvi sv. Jane-Bila je Litvanka. Nikakor ni mogla povedati, kaj bi hotela. Poklicala je hčerko, ki je vse lepo povedala angleško, kar ji je mati tolmačila po litvansko, mater j 0! je govorila litvansko, menoj pa angleško. Naravnost vesel sem bil tega lepega posredovanja hčerke. Velikokrat se zgodi, da kdo umrje, ali pa so še tudi druge zadeve, ki so vredne, da jih sorodniki sporočijo v Ameriko:. Kolikokrat se zgodi, da otroci tukaj ne vedo, kaj pismo pravi. Zgodi se, da ali sploh ne odgovorijo ali pa morajo iskati pomoč pri drugih. V pojasnilo tega vprašanja naj nam služi sledeče. Imel sem priliko govoriti z našim nadškofom. Pogovor, je prišel tudi na jezik izseljencev. Med drugim je rekel: “Ljudje hočejo imeti svoj jezik in svojega duhovnika. Radi bi bili samostojni. Kako naj jim. ustrežem, ko pa nimam duhovnikov na razpolago. Krivda staršev je, da njihovi o-troci, ki se posvetijo duhovniškemu stanu, ne znajo jezika svojih staršev, vsaj ne dovolj, in to že prva generacija tukaj rojena.” je, da že dolgo časa išče koga, ki bi imel smisel za to. Ni vsakdo dober za to. Obljubil sem mu, da bom pogledal po okoli-: ci milwauski, če bi koga dobil. Pa mi pride na misel. Seveda ga imamo takega, človeka. Ne bi mi prišlo na misel, če ne bi vedel, da je naredil sliko za cerkvene jaslice pri Sv. Janezu. Verjetno ste že uganili. Nihče drugi ne more biti kakor naš Dušan Svetlič. Podal sem se k njemu in mu. razložil prošnjo prosilca iz Chicaga. In sva se zmenila. Družba sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena 23. novembra 1914 v drž. Illinois maja 1915 IVhen you’re away from 0nie> tet your loved ones Rejoice at the sound of Vour voice. Long Distance takes you home” distantly... it reassures... priceless peace ^ minct. Happily, too, ong Distance costs very Enjoy it often. Distance is the eXt best thing to being there! Bargain Times! P-m. Most rates are lower, iday Most rates are lower all day. ** anY day—“Family Visit” time Is l*ter tr‘■ on calls within Wisconsin—you can talk 10 “mutes for the price of S. TuLEPHQME Company Serving you VsEvSSJi'i Naš narod je morda majhen po številu, ne pa po1 velikih možeh. Naša kultura prav nič ne zaostaja za drugo. Bila je bogata, ko še mnogih, narodov, ki danes obstojajo, nikjer ni bilo. Če sami ne bomo cenili svojih mož, svoje zgodovine, svoje kulture, drugi je ne bodo. Kdor pa zaničuje se .sam, podlaga je tujčevi peti. Drugim se ne bomo prikupili, če bomo zatajili svoj narod, svojo naravo. Osmešili se bomo in drugi se nam bodo smejali in nas zaničevali. Zadnje čase prihajajo žalostna poročila od doma, kako padajo rojstva. Celo preprosti ljudje se sprašujejo, kaj bo. Mladina hodi svoja pota. Zanima se le za udobje, šport, obiskovanje filmov, potovanja. Kjer je dobra vzgoja doma, še nekam gre. * V nekem pismu, ki sem ga prejel pred kratkim, mi znanec pravi, kako ,so se ljudje začeli zanimati za zedinjenje cerkva. Velik odmev je imel papežev obisk v Palestini. Takole pravi: Mene je doseglo sicer želje-no, a nepričakovano prijetno iz Veliko ljudi je iz postelje potegnila novica v nedeljo zjutraj’. Radio je sporočil, da je pri Sv. Janezu gorelo. Res je, in hvala Bogu, da ni hujšega. Lahko bi nastala velika, škoda, če ne bi ognja pravočasno odkrili. Zaradi pomanjkljive električne napeljave je nastal kratek stik v prostorih, kjer imamo ogrevalne naprave za dvorano. Zgorelo je nekaj metel in papirnatih šikatelj. Ogenj je opazil predsednik društva mož, ko je prišel pripravljat za sestanek. Najprej je sam poskusil gasiti, pa ni mogel, poklical je še enega moža in sta potem, poklicala gasilce, ki so ogenj takoj udušili. Škode je okoli 200 dolarjev. # Že parkrat smo omenili, da bomo imeli priliko videti maškare v dvorani sv. Janeza na samo pustno nedeljo. Pustna nedelja je minila. Ples je minil, le maškare še iščem. Vsega sem videl dve. Enega moškega, ki je predstavljal malega starega proizvajalca vina iz Kalifornije, in njegovo ženico, oblečeno v slovensko narodno nošo s črno masko preko obraza. Pozneje sem slišal, je še prišel, amerikanski kravji pastir, da je nekoliko dal življenja pustni nedelji. Res škoda, da ni bilo tega več. Pa drugič. Bilo je celo nekaj obiskovalcev od drugod, tako iz Kenoshe in Waukegana. v sedež: Met, ill. Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI OBBOR: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenvpe 111. 1. podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St, Manor Pa. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St. Johet IR. Tajnik: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Johet, IR. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111 Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, IU. Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F-M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, Ih. JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111. POROTNI ODBOR: JOHN KOV AS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA Predsednik Atletičnega odseka: ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, IB, URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6D7 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti. Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ah ustmeno na glavnega tajnika: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., eor. Hickory, Joliet, IH. SILVER BAR INN 5925 ST. CLAIR AVE. je ples vsako soboto zvečer od 9. ure dalje. Igra domača slovenska godba. Pridite in poveselite se ob veselih zvokih, ob dobri kapljici, okusnem prigrizku in prijazni postrežbi. Na veselo svidenje še to soboto! TONY KRI ST A VNIK, lastnik meeting will be held on Feb. 23 at St. Stephen’s lower church hall at 2:30 p.m. This is a very important meeting, so come and join the gang. Welcome to St. John’s Society, Mrs. Charlotte Tomazin. Dear Brothers and Sisters, your society, St. John’s, is giving a free party in your honor. Free admission, luncheon, and free dancing for members only. Non-members $1.00 admission; refreshments will be on hand. Chicago’s own Polka King Billy Riech and his orchestra will furnish the music. So don’t forget the date, May 16, 1964 at 8:00 p.m. at TOMAZIN HALL 1902 W. Cermak Rd-, Chicago, 111. If interested, please notify Mrs. Wilma Šinkovec at 2519 So. Austin Blvd., Cicero, 50, 111. Telephone OL 6-2108 or come to our next meeting to be held on Feb. 23rd. The committee would like to know how many will attend so that they could plan the program for the evening. Everybody is invited so come and enjoy yourselves at this free for all. Meet your fellow members, Brothers & Sisters. Yours truly is very sorry that our home office secretary Joseph Konrad could not make his guest appearance at Our Lady of Charity Holy Name Society meeting Feb. 4. There was a hundred strong, Mr. Secretary. Sorry your plane was grounded in Cedar Rapid. I wiil get in touch with you the next open date we have. Fraternally yours, Rec. Sec- John Kovas Organizacije za afriško edinost. Moskvi se je s tem odvalil kamen od srca. Upa namreč, da bodo zadevo rešile kar afriške države same in da ne bo prišla pred Varnostni svet ZN. Tako upa tudi generalni tajnik ZN Tant, ki Rusom na ljubo zavlačuje obravnavanje spora. Ilsj bo ostalo skrito? WASHINGTON, D. C. — Vrhovni zvezni sodnik Warren je na čelu predsedniške komisije, ki raziskuje umor predsednika J. F. Kennedyja in vse, kar je z njim v zvezi. Nedavno je dejal, da utegne ostati del poročila tajen “v dobi vašega življenja.” V razgovorih ljudje znova u-gibljejo, če del, ki bo ostal tajen, ne obsega podatke o tem, da so Kennedyjevega morilca Leeja Oswalda plačevali Rusi. Objava takih podatkov bi škodovala odnosom med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo, zato je v “našem času” neprimerna in bo nujno ostala tajna. Govorice in ugibanja o iem, da so Oswalda plačevali Rusi so se širile v času umora v raznih delih dežele, nihče pa ni mogel za nje navesti nobene trdne osnove, zato so počasi utihnile, pa se sedaj pojavile znova. ' MALI OGLASI ~ Naprodaj Pohištvo za spalno sobo, 4 kose, v dobrem stanju naprodaj. Kličite KE 1-8390. (31) Hiša naprodaj Zaradi zapuščine, na 7122 Lockyear Ave., enodružinska, 7 sob. Za pojasnila in za ogled pokličite Fred Križmana, RE 1-1100. (33) Pred nekaj tedni smo imeli obisk iz Kanade. Obiskal nas je Feliks 'Se,bane. Pri pozdravu je izrazil misel, kako potrebno je, da Slovenci držimo skupaj in skušamo poravnati male nevšečnosti sami med seboj. To drži, da vsi ljudje nimamo istih misli, a potrebno je, da se zedinijo pri zasledovanju enotnega cilja. Le na ta način društvo lahko napreduje in dosega svoje namene. % Od 10. februarja naprej je vsak dan radijska oddaja slovenskih plošč. Slovenska' muzika je na razpolago na istem valu kot nedeljska ofidaja od 9 -10. Oddaja slovenske glasbe se. vrši vsak dan od ponedeljka do petka od 1.15 do 1.30. Da toliko govorimo o tej slovenski lasting sf the irasieb Ns. I Joliet, 111. — The monthly lodge- meeting of The Holy Family Society, U.S.A. Branch No. 1, was held on Sunday, January 25th, at which time the newly elected officers were installed. Taking over responsibilities of president is Mr. Joseph J. Konrad who will be ably assisted by Martin Ranziger, vice-pres.; Mrs. Louis (May) Barbie, sec’y.-treas-; Mrs. Geo. (Nancy) Owen, rec.-sec’y.; John Nemanich, William Ver-tin, Anton Popek, trustees; and Louis Barbie, sergeant-at-arms. Following the business meeting, luncheon was served to the 64 members in attendance by the refreshment committee of the day. Two, five dollar door gifts were given to Mrs. Katherine Smolich and Mr. Frank Tu-shek. Plans for the convention which will be held in Joliet this year on August 16, 17, and 18 were discussed. Lodge No. 1, along with St. Cecelia’s Lodge No. 12, will act as host for the many delegates who will be attending. February 23rd was the date set for the next monthly meeting which will again be held at St. Jude’s Church Hall beginning at 2 p.m. Games and refreshments are included on the agenda. Members are invited to attend and those in need of rides may contact Mrs. Louis Barbie, Phone- 727-1874- Hmščevu se otepajo pošiljke orožja Somaliji ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Hruščev je svoj čas poslal precej orožja v Somalijo, da si pridobi simpatije te mlade republike. Cilj je lahko dosegel, icaj-ti somalijska vlada je še zmeraj huda na “kapitalistične” države, ki ji niso hotele dati orožja v taki množini, kot je želela, in so pri tem še stavile pogoje. Moskva ni stavila nobenih pogojev. To se ji pa sedaj otepa. Somalijska vlada rabi namreč rusko orožje v obmejnih spopadih z Abesinijo in Kenijo. Moskva je radi tega prišla v zamero v Abesiniji in Keniji. Zato je Hiša naprodaj Dvodružinska hiša, 5-5, je naprodaj v East Cleveland-Cena $17,800. Kličite lastnika MU 1-2015. —(35) V najem 6 velikih, opremljenih sob, 3 spalnice, na novo dekori-rano; plinski furnez in elektrika vključena. Dva vhoda, prostor za pranje. Na 1119 E. 71 St. Kličite HE 2-0680 od 5. do 6. pop. —(32) Hiše naprodaj Zmerna cena za 4-stano-vanjsko zidano poslopje v E. 140 St., okolici; dobro zgrajeno in čisto.; 5 lepih sob vsako menda močno pritisnila na so-1stanovanje; posamezni plinski malijsko vlado, naj ne dela ne- furnezi, garaža za 3 kare; mira na svojih mejah, ker ne bo SL M*i’§ Sscsiaff ik Chicago, 111. — Our next drugače dobila nobene municije iz Rusije in satelitskih držav. Somalija je hotela spraviti zadevo pred Varnostni svet ZN, česar se pa administracija ZN prav nič ne veseli. Zato je gledala, da bodo spor med Somalijo in njenimi sosedi obravnavali najpreje v pristojnem dober dohodek. $25,800. Blizu E- 185 St., zidan bungalow, 3 spalnice, vse spodaj, po zmerni ceni. MWm REALTY 820 E. 185 St. IV 1-9980 Gostilna naprodaj D2, D3 in C2 licence. Kličite odboru'j 391-6518. x(Th-Fr) tt**#********************************************************************- nenadenje. Od rojstva me mučil radio uri, je to zato, ker hoče-nesožitje “ver”, ki poznajo ene-jmo ljudi seznaniti s to novo ga Boga. Sedaj pa kaže, da vi- slovensko radio uro. S tem no-sciki verski dostojanstveniki! čemo nikakor odvzeti kredita preudarjajo-, kako bi se vere in verniki teh ver -sporazumeli. Veseli me, da so papeža Pavla VI. sprejeli in mu pritrdili najvišji dostojanstveniki ondotnih ver in cerkva ter bo-gomolci iz mošej in sinagog. redni slovenski radio uri, ki se vrši redno vsako nedeljo že več let na WMIL od 10 - 11 dopoldne. To radio uro vodita Louis in Dolores Ivanchich. Naša februarska RAZPRODAM VSE Napadalni papagaji J Papagaji so ljubeznive in bi-|| Pri vseh težavah, ki jih ima, stre živalice. Tej ugotovitvi pa naš človek z vsakdanjim delom,! ugovaria nigerijski lovec Owei se tu in tam le najde še košček Osagie. Ker nigerijskim papa-časa za udejstvovanje na kul-^ga!iem primanjkuje hrane, se turnem polju. Pred nekaj tedni! zbirajo v velikih jatah in napasem dobil čudno prošnjo iz Chi-' dajo celo ljudi. Nekega pomoč-caga. Mož srednjih let, rojen tu- nika lovca Oweja Osagieja so kaj, govori lepo slovenščino, me divji papagaji tako; okljuvali, je obiskal. Med pogovorom pa ie za1’3^1 poškodb umrl. SE JE ZAČELA ZA VRSTE POHIŠTVA: immm sole - spatsišes - kiiMnJe - radio in T¥ aparate - preproga - itd,, ild..« Vsi naši dolgoletni odjemalci vedo, da je kvaliteta naših predmetov in potrebščin PRVOVRSTNA in da so CENE ZMERNE in prilagodene vsakemu družinskemu budžetu! NAŠE NAČELO je bilo in je še sedaj: DAJ ODJEMALCU DOBRO ROBO IN TAKO CENO, DA SI BO TO ROBO TUDI LAHKO NABAVIL! _ Tega načela smo se držali SKOZI VSEH 61 LET OBSTOJA in danes lahko rečemo s ponosom, da /si naši številni in dolgoletni odjemalci bili in so zadovoljni s kvaliteto in s cenami predmetov in potrebščin! so v s ® Ilavnotako Pa so zadovoljni tudi z našimi PLAČILNIMI POGOJI, ki so lahki in širokogrudni... * ZATO: Izkoristite to našo FEBRUARSKO razprodajo in kupite ta mesec, kajti pri vsakem nakupu boste veliko prihranili! k mm & SONS FUNERAL DIRECTORS & FURNITURE DEALERS 15301 Waterloo Rd. KE 1-1235 Odprto: pon., četr. petek do 9 zv., tor. in sob. do 6, v sredo zaprto. DAJEMO EAGLE ZNAMKE r**tt*f ****** AMERIŠKA DOMOVINA, S m HENRIK SIENK1EWICZ: m KRIŽARJI Vitold je naposled končno prevzel Zmujdž pod svoje varstvo, poslal svoje uradnike, a za vodnika oboroženemu ljudstvu je postavil Skirvolja, po junaštvu slavnega moža. Ta je vpadal na na, druge pa usmiljenje. “Poslušajte! Poslušajte!” so klicali kraljem, knezom in vsem narodom Zmujdžini. “Prosti smo bili in ljudstvo žlahtne krvi, a red nas hoče izpreme-niti v sužnje! Ne išče naših tere gradove utrdil, druge pa, kot na primer Kovno, podrl, da ne bi bili opora križarjem. Ni bila več nobena skrivnost: ko pride* zima in led strdi močvirja in mlake, ali pa še celo poprej, ako bo suho poletje, se začne velika vojna, ki se razširi čez vse litovske, žmujdzke in pruske pokrajine; ako pa bi prišel kralj Vitoldu na pomoč, takrat mora nastopiti dan, ko zalije nemški val drugo polovico sveta ali pa se odbit umakne na dolge veke v davno zajeto strugo. Toda do sedaj to še ni nastopilo. Medtem se je po svetu razlegal stok in klic po pravičnosti. Brali so pismo nesrečnega ljudstva v Krakovu in v Pragi in na papeškem dvoru in v drugih zapadnih kraljestvih. H knezu Janušu sta prinesla to odprto pismo dva boljar ja, ki sta prišla z Broni-šem iz časnoče. Marsikateri Mazur je torej nehote grabil za meč ob boku in razmišljal v duši, ali se ne bi prostovoljno pridružil pod Vitoldovo znamenje. Vedelo se je, da je veliki knez imel i-ad korenja-ško lehniško plemstvo, ki je bilo prav tako divje v boju kakor litovski in žmujdzki bo-Ijarji, samo bolj izurjeno in bolje oboroženo. Nekatere je gnalo tudi sovraštvo do starih sovražnikov lehniškega pleme- Prusko, požigal, uničeval, pu-Jduš, marveč našo zemljo in stošil. Knez sam je pomaknil]imetje. Naša beda je že tolikš-evojo vojsko k žmujdži, neka^na, da moramo beračiti ali pa ubijati- Kako naj nas umijejo z vodo sv. krsta, ko sami nimajo čistih rok! Mi hočemo krst, toda ne z mečem in krvjo, in hočemo vero, toda tako, kakršne nas učita častita vladarja Jagielo in Vitold. Poslušajte in rešite nas, ker ginemo! Red nas hoče krstiti, da bi nas laže zasužnjil; namesto duhovnikov nam pošilja krvnike. Že so nam pobrali naše ulje, naše črede, ves plod naše zemlje; že ne smemo loviti rib in pobijati zveri v goščavah. Rotimo vas, poslušajte, ker so nam upognili nekdaj svobodne vratove zaročno delo pri gradovih, otroke so nam odpeljali za talce, a žene in hčere onečaščajd pred očmi mož in očetov! Prej bi morali ječati kakor govoriti ! Rojstni kraj so nam požgali, gospoda so odpeljali v Prusijo, velikaše Korkuča, Va-sigina, Svolka in Songajla so umorili — in kakor volkovi lokajo našo kri. O, poslušajte! Saj smo ljudje, ne živali, zato kličemo k sv. očetu, naj nas da krstiti po poljskih škofih, ker z vso dušo hrepenimo po krstu, toda po krstu z vodo ljubezni, ne z živo krvjo opustošenja.” Tako in podobno so se pritoževali žmujdžini. Ko so torej njihove tožbe slišali tudi CHICAGO, ILL. CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE BERWYN — Lastnik prodaja zidan bungalow. 5 sob, 2 veliki spalnici, zaprt porč, plinska gorkota, dvojna zidana garaža, poploščena kuhinja in kopalnica, zmerna cena, nizki davki. Blizu 22. ceste. 749-4670. (31) ROSELLE — Area. — 3 bedrm. ranch with gar. IV2 baths: G. E. Kitchen, carptd. !*2 acre lot, completely landscaped. Take over VA loan. $19,300. Owner transferred — £29-3409. (31) INDIANA — 60 milj od Chicage, 4 sobe, 2 spalnici, nov dom, garaža, pol bloka od mesta. Blizu cerkve, trgovin in transportacije. Proda ali v zameno. 749-4670. . (32) LAKE ZURICH — 2 bedrm. home. Breezeway, 2 car gar., alum. Bidding, corner lot. Gas ht., carptg., drapes, washer, dryer, stove, refrig., partly furnished. $14,500 to close estate. 438-8355. 1 Jonathan Lane. (31) 11400 CENTRAL PARK—BY OWNER. — 3 large bedrm. Brick, pan. rec. rm., w/bar in basemt. S/S’s Garage. S. drive. Extras. $21,500. HI 5-9879. (32) 3 BEDROOM BRICK — By Owner W/W carpeting. Alum. Comb. S/S’s, cyclone fence. Full basement. — $17,900. — 5408 S. Lotus. — PH. LU 2-7343. (32) HOFFMAN ESTATES Full Basement, 3 bedrooms, 1% baths, attached garage, 5 years old. Must sell. LA 9-5770. (32) BUSINESS OPPORTUNITY CATERING—COCKTAIL LOUNGE --RESTAURANT. Good going business. Priced for quick sale. AV 3-8681. (31) BODY AND FENDER SHOP By Owner. Excellent Opportunity. Business and equipment. Will sell reasonable. — PHONE 299-5225 (32) BEAUTY SHOP Excellent Potential. Owner must sell. Due to illness. Only $900. — Phone 523-5739. (32) TAVERN — By owner. Fully equipped, heated, 4 rooms in rear. Near industrial area. 2 car gar. Selling due to illness. For more information call HE 6-4982. (34). SNACK SHOP—CONFECTIONERY SEATS 100. Next to Theater. West Suburb. Phone FI 4-2808. (33) HOUSEHOLD HELP MIDDLE AGED LADY To help with children. Stay. Congenial family. References required. PH. DU 1-1569 (32) CHILD CARE — Housekeeper and cook. Good starting salary. Live in. Own. room, bath and TV. — OR 4-5554. (34) na mazovskem dvoru, se je takoj nekoliko vitezov in dvorjanov odločilo, da jim pojdejo na pomoč, vedoč, da kneza Januša niti ni treba prositi za dovoljenje, že zaradi tega ne, ker je kneginja rodna sestra Vitoldova. Splošna jeza je zavrela v vseh srcih, ko so od Broniša in boljarjev zvedeli, da si je mnogo žlahtnih žmujdzkih mladeničev, ki so bili talci v Prusiji, vzelo življenje, ker niso mogli prenesti sramotenja in okrutnosti, s katerimi so jih mučili križarji. Hlava se je veselil zaradi te volje mazovskih vitezov, ker si je mislil, da se razvname tem večja vojna, čim več ljudi iz Poljske krene h knezu Vitoldu, in tem bolj gotovo se bo dalo kaj doseči proti križarjem. Tolažilo ga je tudi to, da ugleda Zbiška, ki se je navezal nanj, in starega Matka, ki je o njem menil, da ga je vredno videti pri delu, a z njima nove divje kraje, neznana mesta, dotlej še nevide-no viteštvo in vojsko, naposled samega kneza Vitolda, čigar j slava se je takrat raznesla j široko po svetu. In zato je pri priči sklenil, da pojde “v velikih in hitrih pohodih”, da se nikjer ne bo ustavljal dlje, kakor bo treba za počitek konjem. Oba bo-Ijarja, ki sta prišla z Bronišem j iz časnoče, in drugi Litovci, ‘ ki so bili na dvoru kneginje ter so poznali pota in vse pre-1 hode, naj bi' vodili njega in prostovoljene masovske viteze od naselbine do naselbine, od gradu do gradu in skozi gluhe, ! neizmerne goščave, s katerimi I je bil pokrit večji del Mazo-vja, Litve in žmujdže. XVI ’ V gozdovih, oddaljenih za miljo na vzhod za Kovnom, ki ga je sam Vitold uničil, so stale glavne Skirvojlove sile; premikale so se, ako je bilo potreba, kakor blisk iz kraja v kraj, naglo vpadale čez prusko mejo ali napadale gra-j dove in gradiče, ki so bili še v križarskih rokah, in netile vojni plamen po vsej .pokrajini. Tam je zvesti oproda načel Zbiška, a pri njem tudi Matka, ki je bil dospel šele | pred dvema dnevoma. Pozdravil je Zbiška, potem pa je Čeh spal vso noč, kakor bi bil ubit, in šele drugi dan zvečer je šel pozdravit starega viteza, ki ga je utrujen in zlovoljen jezno sprejel, vprašujoč ga, zakaj ni po zapovedi ostal v Spihovu, a se je omehčal nekoliko šele takrat, ko se je oproda ob ugodni priložnosti, ko ni bilo Zbiška v šotoru, pred njim opravičil, češ da je bila izrečna Jagienkina zapoved. > Povedal mu je tudi, da ga je razen zapovedi in prirojenega mu veselja do vojne privedla v to stran tudi želja, da bi takoj odposlal brzega sla z novico v Spihovu, ako bi bilo potreba. “Gospodična,” je rekel, “ima dušo kakor angel,, sama moli proti lastni sreči za Jurandovo hčer. Toda vsemu mora biti konec. Ako Jurandova hči ne živi več, naj ji da Bog večno luč, saj je bila nedolžna kakor jagnje, a če se najde, je treba čim-prej obvestiti gospodično, da takoj odpotuje iz Spihova, ne šele potem, ko se povrni? Jurandova, da se ne bi zdelo, da so jo sramotno spodili.” Matko je to nerad poslušal, ponavljajoč zdaj pa zdaj : “To te nič ne briga.” Toda Hlava, ki je sklenil govoriti odkrito, se nikakor ni dal motiti in je naposled rekel: “Bolje bi bilo pustiti gospodično v Zgoželicah in ta pot je bila odveč. Revici smo dopovedovali, da Jurandova ne živi več, a morda se izkaže drugače.” “A kdo je pravil, da ne živi, če ne ti?” je jezno vprašal Matko. “Treba je bilo držati jezik za zobmi. Jaz pa sem jo vzel s seboj, ker se je bala čtana in Volka.” “To je bilo samo navidezno,” je odgovoril oproda. “Lahko bi bila varno sedela v Zgoželicah, ker bi si ona dva medsebojno nagajala- Toda bali ste se, gospod, da bi v primeru smrti Jurandbve hče- re izgubil gospod Zbiško tudi gospodično, in zato ste jo vzeli s seboj.” “Kaj si ti upaš? Mar. si že opasan vitez in ne sluga?” “Da, sluga sem, a sluga gospodične, zato skrbim, da je ne zadene sramota.” A Matko se je globoko zamislil, ker ni bil zadovoljen sam s -seboj. Marsikdaj si je očital, da je odpeljal Jagien-ko iz Zgoželic, ker je čutil, da utegne v vsakem primeru s takim ravnanjem Jagienko ponižati v Zbiškovih očeh, ako pa se Danuša najde, še več kakor ponižati, čutil je tudi, da tiči v drznih Čehovih besedah resnica, zakaj četudi je vzel Jagienko s seboj, da j° odpelje k opatu, bi jo bil vendar, ko je zvedel za opatovo smrt, lahko pustil v Plocku, n medtem jo je pripeljal celo Spihov, da bi bila za vsak primer v Zbiškovi bližini. “Saj mi niti na misel ni prišlo,” je dejal, hoteč sebe in Čeha pomiriti, “saj si je sama vtepla, da gre.” (Dalje prihorinjič.) TIOPOLNOMA NOVO IN DRUGAČNO TO LETO! Vrtiljak z rožami Okrogla hiša 16 krasnih vrtnih nasadov Čudovito stanovanje Arhitektova sanjska hiša ... in preko 250 razstavišč za hišo in vrt. PRIHRANITE Z NAKUPOM VSTOPNIC V PREDPRODAJI! Sedaj jih dobite za 75c v vseh cvetličarnah, v ohij-skih vrtnarskih klubih, pri Searsu, na Greyhound avtobusnih postajah, v Bur-rowsovi in Richmanovi trgovini v mestu in prikladnih blagajnah v drugih krajih, — do 25. februarja. Razstava od 29. FEBRUARJA do 8. MARCA • Public Hall V Mag spomin ČETRTE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MAMICE, STARE IN PRASTARE MAME Arina Varšek ki je zatisnila svoje mile oči dne 13. februarja 1960. Že šitri leta Te hladna zemi.ia krije, v gbmili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in Ti se več ne prebudiš. Kako pozabit to gomili, . kjer blago Tvoje spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves 'čas do zadnjega je dne. alujoči ostali: DOROTHY FERRA, hčerka; JOSEPH FERRA, zet; in vsi drugi sorodniki. Cleveland, O., 13. februarja 1964. WITH THE SAME OOAHANIEE AS FOUND Oil SEALY’S $59.50 MATTRESS—ONLY This bedding set is guaranteed tii 1974! it merits the same guarantee of mattresses casting airnost$20 more. Look at all you get! •»Sealy FiRiVI construction ®8-oz. woven stripe cover » Smooth button-free top ® Exclusive Edge Cards® full or twin size, box spring also $39.88 SET GUARANTEED 10 YEARS If tlructurally defective, free reoair first year. Proportionate annual use charges thereafter. •»««•••••••••••• PRISLAN PROVISION SLOVENSKA MESNICA 1147 Addison Rd. STANKO PRISLAN EX 1-1419 Naše posebnosti ta teden: ROUND jj|k Braunschweiger STEAK RIB STEAK Bt lb. SLICED or PIECE tuC lb. SUGARDALE BOLOGNA 49c lb. EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseti vrst perutnino. Pridite !n si izberite! HOWARD 549 EAST 185 STREET, EUCLlD BAKER KE 1-8187 SKORAJ KOT RESNIČNO — Na prvi pogled bi človek sodil, da predstavlja slika prizor iz življenja, dejansko pa je prizor prodajalca in pripravljalen rib bil posnet na razstavi napolitanske umetnosti 18. stoletja 'v Rimu in je sestavljen iz porcelanastih figur. ftORWOlll) Appliance & Furniture —Open Evenings— 6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK AND SONS ENdicott 1-3634 Plectsurc timc...evcry time., enjoy a STROM'S Taste whal iirc-brcwm doeftor beer flavor! ■Ofyi PREMIUM QUALITY ALWAYS... POPULAR PRICES EVERYWHERE!