POLITIČEN LIST ZR SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. w Uredništvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2. V (vhod čez dvorišče nad tiskarno). I Z urednikom je mogoče govoriti le od | 10,—12. ure dopoldne. I Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma I se ne sprejemajo. L UrednlSkega telefona Stev. 74. V Ljubljani, v torek, 26. aprila 1904. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polo\jico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo lAo 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. i. Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije — Inaerati se računalo enostopna pelilvrsta (dolžina 73 milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat II ta, za trikrat 9 h, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah slane enostopna garmondvrsla 26 b. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust. Upravnl&kega telefona Stev. 188. prava pot. Dunaj, 25. aprila. Nemški časniki proslavljajo izvolitev delegacije kot sijajno zmago združene nemške levice ter kot sramoten poraz obstrukcijskih strank. Na videz je to iBtina, a le na videz. Ža meseca sušca je hotela vlada imeti delegacijo. Ko bi se bile tedaj obstrukcijske stranke udale vladni zahtevi, morda bi bila vlada s tem ali onim izgovorom odgodila državni zbor do pozne jeseni. To bi končno ne bila nobena nesreča za državo, toda velik poraz za parlament in ustavo. — Pretrgana bi bila komaj zopet pričeta spravna pogajanja, zaspalo bi vBe parlamentarno delo. V tem odločilnem trenotku so nastopili poljski po* slanci kot posredovalci. Ker je vse kazalo, da bi bile obstrukcijske stranke tudi s skrajnimi sredstvi zabranile volitev delegacije, katero je hotel dr. pl. Korber imeti na vsak način, vprašali so poljski zastopniki groia Goluchowskega, ali je res delegacija tako nujno potrebna. Grcf Goluchowski je odgovoril, da ni le nobena sila, marveč da je z ozirom na vnanje razmere celo umestneje, ako se volitev de-legaoije vrši pozneje. Vlada se je morala udati, in to že je bila na eni strani moralna zmaga za obstrukcijske stranke, a na drugi moralen poraz za nemško koalicijo, ki je s silo hotela zadušiti obstrukcijo. Dalje je istina, da so Poljaki kot poere dovalci zahtevali od obstrukcijskih strank, naj izključijo iz obstrukcije volitev delegacije, da se morejo nadaljevati spravna pogajanja. In ta razlog je bil v prvi vrsti mero-dajen, da sta češki klub in »Slovan, zveza« minuli petek ustavila obstrukcijo. Člani 'Slovanske zveze« so se udeležili volitve, kar bi bili storili tudi Mladočehi, ko bi se bila volitev vršila v pravem redu. Toda izpočetka, ko se je volitev pričela in so bili prvi na vrsti poslanci s Češkega, je bila tolika gnječa okoli predsedstva, da niti blizu ni bilo mogoče. To je bil torej le slučajni povod, da se češki poslanci niso udeležili volitve. Iz tega je tudi razvidno, da so češki radikalci na Bvojo roko začeli ropot in eo tudi sami odgovorni za svojo taktiko. Deloma je nehote zakrivil ropot tudi predsednik grof Vetter, ker je v redni seji odredil izredno, kar se ne Btrinja s pravilnikom in proti čemur sta ugovarjala češka poslanca dr. Stransky in dr. Kramar. Sicer pa so danes razbite klopi zopet popravljene, in ravno zadnji dogodki bo »ad oculos« dokazali potrebo novega poslovnika. Krščansko-socialni klub je že v soboto sklenil, naj pride načrt novega poslovnika takoj na dnevni red. 7 emu se tudi ostale nemške stranke ne morejo ustavljati, četudi imajo svoje strankarske pomisleke. Končno pa je tudi vlade sveta dolžnost, da podpira to akcijo, ako jej je Bploh na tem, da Bi parlament pomaga na noge. To bi najbolj pospeševalo spravna pogajanja. Tej premembi dnevnega reda pa se ustavljajo češki radikalci, socialni demokratje in Vsenemci, ki pret6 z obstrukcijo proti novemu poslovniku. V tem slučaju imajo češki pcslanoi najlep&tsigEJrtPjkrajši izhod iz obstrukcije, katera jim ravno ne napravlja veselja. In če se vse večje stranke zedinijo, morejo z vztrajnostjo v kratkih dneh ugnati obstrukcijo malih strank, ki bi štele skupaj k večjemu 35 mož. Sicer bi ta boj ne bil igrača, a šlo bi z resno voljo. Ako pa se posreči reforma poslovnika, s tem ni še rešen parlament, ni še prosta pot za resno delo. Treba je trdne večine, ki prevzame vodstvo v zbornici in sama določa dnevni red v dogovoru z vlado. Tu pa zadenemo ob ono vprašanje, ki je vedno strašilo za nemško levico. Katere stranke naj tvorijo večino? Danes bi bilo gotovo absurdno, ko bi že določili formacijo nove večine. Gotovo pa je, da nemške stranke same nimajo večine in so torej že iz tega razloga prisiljene do retirade, oziroma do kompromisov s slovanskimi strankami. Ravno tako je istina, da slovanski poslanci brez politično sorodnih nemških strank ne sestavijo večine. Torej preostane edina prava pot, da Nemci opuste svojo svojeglavno politiko vedne negacije ter po tolikih prevarah in bridkih izkušnjah ugriznejo v kislo jabolko ter se sprijaznijo z razmerami v Avstriji, kakršne so, in ne sanjajo o onih časih, ki so se končali na bojišču leta 1866. V tem oziru so se tudi v češkem taboru premenila politična in narodna načela. •Stranke se preminjajo in leve. Načela in programi rastejo iz potreb in časovnih razmer. Tako so še pred leti na Češkem kamenjali može, ki niso prisegali na zastavo češkega prava. Toda danes je nasprotnik zbral vse svoje moči in češko pravo je zgubilo mnogo svoje privlačne sile. To priznava celo dr. Fcfi, voditelj radikalnega krila v češkem klubu. Treba je v prvi vrsti zastopati reelen program, ki narodu zagotavlja neodvisnost v mejah mogočih in dosegljivih smotrov. Avstrijski Slovani brez izjeme potrebujemo močno Avstrijo, in v tej smeri je treba uravnati svojo politiko, napeti vse svoje moči. In ravno s tega stališča se nam zdi le kot predsodek, ako mnogi kličejo: »Proč od Ogrske!« To bi, kar smo že opetovano na-glašali, sčasoma AvBtrijo potisnilo popolnoma v prusko naročje, katerega se Slovani najbolj bojimo. Da, v nagodbi z Ogrsko je treba primerne revizije, a nikdar bi ne odobravali popolne razdvojitve, kateri se vpira že težnja, zakon lastnega vzdrževanja. In to težnjo bi morala podpirati vsaka v resnici avstrijska vlada, kateri je izročena usoda avstrijskih narodov. Ako tega noče ali ne more, je njen obBtanek neopravičen, nesreča narodov in države. Ako se torej češki politiki sprijaznijo s takim naprednim, toda zmernim in času primernim programom, v katerem bi morala biti ena prvih točk potrebna soc. reforma ter dalekosežne ideale prepuste akademičnim razpravam, potem se morajo izčistiti pojmi, ublažiti politična in narodna nasprotja. Seveda morajo v isti meri tudi Nemci kreniti drugo pet. V dolgih desetletjih so so pač mogli prepričati, da z vsem birokraškim aparatom in z vsemi krutimi dragonadami ne str o in ne ponemčijo slovanskih narodov. Ako prodre ta misel tudi v širše kroge prebivalstva, potem se prične nova doba za državo, v kateri daneB vlada le prikrit biro-kraški absolutizem. Delavski shod na Javorniku. Odbor stavkujočih delavcev na Javorniku je sklical v nedeljo, dne 24. t. m., na Javorniku javen ljudski shod, ki naj bi se vršil ob 3. uri popoldne. Udeležba in zanimanje za shod sta bila v celi Gorenji dolini uprav velikanska. Zborovalci so prihajali v velikih četah na zborovanje. Videlo se je, da se za upravičeni boj delavcev na Javorniku proti nasilnemu nemškemu kapitalu ne zanimajo le stavkujoči delavci sami, marveč tudi delavstvo na Savi. Nepristranski opazovalec je čital lahko na obrazih teh revežev, kako se jim je godilo, in da so res le nečuvene razmere morale biti vzrok, da je to močno, revno in neorganizirano delavstvo na Javorniku ato-pilo v boj, v stavko proti bogati kranjski o^tni družbi. Kranjska industrijska družba je delala s svojimi delavci na nečuven način. Prav nič so ne ozira na to, da ima napram delavcem tudi dolžnosti in ne le pravic. V novo tovarno na Javornik je premestila mnogo delavcev. A ti delavci so bili v javorniški tovarni slabše plačani, kakor prej v tovarni na Savi. Poleg tega pa jim je tudi vodstvo tovarne vedno več in več odtegovalo. Delavci so pošiljali deputacijo za deputacijo k vodstvo, ki jim je vedno in vedno obetalo zbolj. šanje, a za zboljšanje ni storilo ničesar. Dobro in nad v*e mirno delavstvo je videlo, da žalibog ne more več izhajati s svojim zaslužkom. Prišlo je v dolgove in brez izdatnega zboljšanja zaslužka bilo bi gmotno uničeno. Vse te okoliščine so povzročile stavko. V vsakem boju se izčistijo tudi pojmi. In v boju je izprevidelo delavstvo tudi, da brez močnega istanovskega društva ne bode moglo v prihodnjosti varovati svojih koristi. Spoznalo je pa nadalje tudi, kje ima svoje prijatelje in kje svoje nasprotnike. Zaščitnik in prijatelj vseh domačih in pritepenih tujih delavskih izkoriščevalcev na Kranjskem, »Slovenski Narod«, je podlo in surovo napadel stavkujoče delavstvo. Isti »Narod«, ki je pisal, da je štrajk ogrskih železničarjev vseskozi utemeljen, se zadira v zahteve delavcev na Javorniku, ki ne zahtevajo ničesar drugega, kakor to, kar imajo njihovi sodelavci v tovarni na Savi. Tisto malo prijateljev, kar jih je imel še doslej »Narod« v Gorenji dolini, je s svojim lažnjivim pisar-jenjem izgubil. Položaj in brezupnost stavkujočega de lavBtva označuje pač najbolje to, da izjavljajo stavkujoči delavci: »Rajši gremo delat železnico in na tuje, kakor da bi v sedanjih razmerah in z dosedanjo plačo delali v tovarni« Pa tudi delavstvo na Savi je popolnoma na strani stavkuječega delavstva. Z obilimi denarnimi prispevki podpira svoje stavku« joče sodelavce na Javorniku. Izjavilo se je pa tudi na shodu na Javorniku, kamor je prišlo polnoštevilno, da je solidarno z zahtevami svojih sotovarišev na Javorniku, in vodstvo kranjske industrijske družbe naj bode prepričano, če ne ugodi v najkrajšem času zahtevam delavstva na Javorniku, bode stavkalo tudi delavstvo na Savi. Prepričano je pa tudi vse delavstvo »Kranjske obrtne družbe« o potrebi stro-kovne organizacije, strokovnega društva. Delavstvo dobro ve, da Ie močno, nestrankarsko strokovno društvo bode izvojevalo delavstvu na miren in dostojen način svoje pravice. — Pričakuje pa tudi od vodstva »Kranjske obrtne družbe« toliko socialne razsodnosti in takta, da ne bode zaviral« strokovnega združevanja. V interesu huma-nitete, človeške časti in delavskega dostojanstva pa delavstvo prav resno tudi pričakuje, da bode vodstvo »Kranjske obrtne družbe« delavskim nadzorovalnim organom naročilo, da ravnajo in občujejo z delavstvom, kakor z ljudmi in ne kakor s psi. »Kranjska obrtna družba« je nemško podjetje, to je splošno znano. Slab znak za nemško oliko in dostojnost je pa pač, da v industrialnem podjetju »kulturnega naroda« (?) psujejo delavce nadzorovalni organi s psi, norci, osli in s stičnimi izrazi nemške in narodno napredne kulture. Največja sramota za prosvitljeno 20. stoletje je pa pač, da delavce celo pretepajo. Značilno za pošteno delavstvo je, da mnogoštevilno zbrano orožništvo nima nikakega povoda posredovati. Prav nič ni potrebno, da se je določil prostor, kjer bi zapirali delavce. Vsa hvala gre tudi zavednemu kmečkemu stanu v Gorenjski dolini. Vrli kmečki možje so v ogromnem številu prišli na shod in s tem dokazali, da se strinjajo z zahtevami stavkujočega delavstva. Podpirajo pa vrli kmetje tudi s podporami st3vkujoče de lavstvo, za kar jim pač gre vsa čast in pohvala ! Z velikim navdušenjem je shod vzel na znanje tudi možati nastop državnega poslanca V. kurije, g. dr. Ivana Šusteršiča, v državnem zboru za interese stavkujočega delavstva. Ogorčeni pa so bili zborovalci, da pripusti liberalni deželni odbor kranjski prisiljence delati v tovarni. Zborovalci so trdno prepričani, da bodo tudi za to delavstvu prijazni katoliško-narodni poslanci v deželni zbornici kranjski deželnemu odboru po zasluženju posvetili. Vse delavstvo kranjske industrijske družbe v Gorenji dolini je sedaj edino: Drži se delavstvo brez razlike etrok in strank krasnega delavskega gesla: »Vsi za enega in eden za vse«, ker dobro ve, da Ie pod tem geslom je zagotovljena delavstvu zmaga. Shodu je predsedoval vrli tovariš G 1 a-v i č. Govorili so med drugimi : Gostinčar, Kočar in Moškerc. Sprejete bo bile sledeče resolucije: I. Stavkujoče delavstvo na Javorniku izjavlja, da ostane v stavki solidarno, dokler Be njihovim opravičenim zahtevam ne ugodi. II. Delavci v tovarni na Savi zahtevamo odločno, da se delavcem v tovarni na Javorniku takoj ugodi. Izjavljamo, da smo popolnoma edini m bomo napeli vse moči, da se to zgodi, in če ne, pripravljeni smo stopiti edini z delavci na Javorniku v boj. III. Shod izjavlja zahvalo zastopniku V. kuriie za Kranjsko, g. državnemu poslancu dr. Susteršiču in tovarišem za njihov možat nastop v državnem zboru za koristi stavkujočega delavstva. IV. Shod obsoja najodločneje podlo pisanje lista „Slovenski Narod« o razmerah Btavkujočega delavstva na Javorniku. Pričakuje, da noben zaveden delavec na nikak način ne podpira tega, delavstvu sovražnega lista. V. Proti deželnemu odboru delavstvo na Javorniku odločno protestira, da bi pri-siljenci delali sedaj v tovarni na Javorniku ln sicer pod streho. Shod bb je Tršil mirno in v najlepšem redu. Nekaj liberalčkov iz Radovljice in od drugod je bilo na shodu, a bili so mirni in tihi. Vkljub opetovanim pozivom predsednika shoda, se ni nihče izven naznanjenih govornikov k besedi oglasil. Navzoči zastopnik glavarstva, g. Žitnik, ni imel povoda posredovati in se je obnašal popolnoma taktno. Stavka železničarjev na Ogrskem je ialoBtno končana. Predno je izSel ofici-jelni poziv od odbora stavkujočih, naj gredo zopet delavci v službo, je bila stavka z»du Sena vsled strogih vladnih odredb. Tudi zadnji poskuB delavstva, da pride z gene ralno stavko železničarjev do končne zmage, ■e bo skoro gotovo ponesrečil. Ne le, da železničarji niso nič dosegli, temveč se jim je de bati maščevanja vladnih oblasti, katero je trgovinski minister slovesno napovedal. Nič pomiloščenja, nič zboljšanja plač, je geslo vlado. Vlada jih ne bo kazno vala disciplinarnim potom, ampak jih mnogo postavila pred sodišče, da tako ostraši premagance, da v bodoče več ne store kaj takega. Veliko število voditeljev stavke je aretiranih in zaprtih; ječe v Budimpešti so prenapolnjene. Skoro ves odbor stavkujočih se že nahaja v zaporih, madjarska silovitost slavi triumfe. Tudi plače jim ne bodo zboljšane, a za predlogo glede reguliranja p I a i železničarjem jim ni treba b ti žal, ker ta predloga bi zboljšala stanje le nekaterim višjim uradnikom, ne pa nižjim ualužbencem in delavcem. Razočaranje je bilo grenko, delavci so bili nizko izdani. Nekateri poslanci bo jim sicer obljubili, da se bodo zavzeli zanje v parlamentu, a nakrat je sledil drugi vladni udarec: Nenadoma je bil zaključen drž. zbor. Vlada Be je bala poslanske zbcrnice, zato je poslance poslala domov in tako stavkujočim preprečila zadnjo pomoč. Poslanci bo poslani domov in po ogrskem zakonu sedaj niso deležni imunitete. Vlada je tudi poslancem zamašila usta. To je žalostni konec. D» se ogrska vlada pri svojem brutalnem postopanju ni brigala za to, da s tem krSi zakon, je samo-obsebi umevno. Tudi sedaj je ogrska vlada poklicala na pomoč avstrijske polke, da so pomagali stražiti proge in ji opravljali policijsko službo. Četudi pa je končana stavka s popolno zmago vlade, je vendar dvomljivo, če se vlada more veseliti. Dežela je bila v teh malo dneh tako potresena in razburkana v svojih temeljnih tečajih, da mora imeti vlada strah pred bodočnostjo. Obtožnico proti članom odbora stavkujočih dvignilo je drž. pravdništvo. Dolži jih zape ljevanja k prelomitvi uradne dolžnosti. To se smatra na Ogrskem za hudodelstvo, ki se kaznuje z ječo do treh let. Tudi 39 železničarjev iz poslaie Rikos Palataer, kjer se urejujejo vlaki, so zaprli. Dolži se jih, da so zaprli tirne premikalnike, pokvarili na vozeh zatvornice, prerezali brzojavne žice, razdrli telefon ia s signali na vseh postajah ustavili vlake. Vodstvo avstrijsko-ogrskih državnih železnic naznanja, da se ca vseb budimpe&tanskih in szegedinskih progah otvori v* s promet. Ii drž. kolodvora dunajskega vozijo zopet redno na Ogrsko vsi brzo in osebni vlaki. Tudi promet čez Vlarapas in Szakolca se vrši redno. Stavka v z>agrebu končana. h Zagreba, 25. aprila. Dines opoludne je prenehala stcvka na tukajšnjem državnem kolodvoru. Čez pet dni prestanka je zopet zažvižgal stroj in zatulil rog na strojarnici. Tudi železniški urad niki so se pokazali v prometni zgradbi. A zdaj se vidi, koliko je dela zaostalo ; danes so celo popoludne prevažajo vagoni in se stavljajo vlaki, ki odidejo bržkone jutri vprvič na razne strani. Na kolodvorski pošti so celi kupi paketov in drugih pošiljatev v preddvoru nagrcmadeni, velik del pa so jih spravili že v vozove. To so vse one pošiljatve, ki so bile oddane prve dni stavke za one kraje, ki niso vezani z južno želez nico, ker je samo ta cdpravljala pošiljatve. Vojaštvo je že od sobote popoludne zasedlo kolodvor in druga železniška poslopja, ker se je bilo bati izgredov vsled nepovoljnih poročil iz Budimpešte, a še posebno radi tega, ker se železniško osobje ni hotelo odzvati pozivu železniškega ravnatelja, da nastopi službo. Od sobote popoludne pa do danes ni smel noben železničar na kolodvor. V soboto ponoči so hoteli odpraviti vlak v Budimpešto, ali ni šlo. Drugi dan so hoteli na Reko, ali so prišli le do Zdenčine. Vozilo se je v dveh vagonih nekaj vojakav, da niso morali peš tako daleč, dočim so na drugo Btran morali peš do Križevca. Vojaštvo je moralo namreč zastražiti velik del železniškega tira, ker se je bilo bati poškodb, posebno mostov in predorov. Oodi se nam, kakor Rusom v Mandžuriji, pa še v mirnem času. Ne rogajo se zastonj madjarski upravi, da je azijatska. Posebno pa se mora človek čuditi oholemu govoru ministra komunika- cij, da bode mogel vkljub stavki vzpostaviti promet z novo najetimi ljudmi in z vojaštvom. Zagreb je pri vsej tej nezgodi malo trpel, ker je bil v zvezi po iuini železnici. Hrana se ni zato podražila. Škode imaje seveda nekaj trgovci in gostilničarji. £igreb ško občinstvo je bilo zavzeto za železničarje, in vse oposicionalne novine so pisale ia nje t*r branile njih zahteve kot opra vičene. Železničarji so se za te simpatije cagrebškega prebivalstva zahvalili javnim potom ter izjavili, da ne bodo nikdar pozabili, da bo dobili v hudi stiski toliko podpore od hrvaškega prebivalstva. Vsi tukajšnji železničarji bo nastopili službo, in ravnateljstvo je izdalo oglas, da se začne redna vožnja že danes, deloma jutri po vseh progah na Hrvaškem Splošna stavka na Ogrskem? V Velikem Varadinu stavkajo vsi organizirani delavci. Na zahtevo stavaujočih delavcev zaprli so vsi trgovci svoje prodajalnice. Stavkujoči, kakih 15.000 moi, zbrali so se na to v javnih vrtovih. Vrtove je zastraiilo vojaštvo. Stavkujoči delavci so popolnoma mirni. Vsled stavke so zatvorjene v Varadinu vse trgovine, gostilne in kavarne. Alarmirana je na željo župana tudi mestna vojaška posadka. Pešci so zasedli ulice in trge, konje ništvo pa ceste, ki vodijo v tabor stavkujočih delavcev. Višji mestni stotnik podal se je v tabor stavkujočih delavcev in jih vprašal, kaj nameravajo s splošno stavko. Odgovorilo se mu je, da se b splošno stavko demonstrira proti vladi, ki z nogami tepta in zatira svobodo delavcev. — Djkler bode ministrski predsednik Tisza, se ne po vrnejo zopet na delo. V Szegedinu stopilo je v stavko 600 delavcev pri vodovodu. Sprehajali so se v gručah po mestu in pozivali zidarje in tesarje k stavki. Ker ti niso hoteli zapustiti delo, obmetali bo jih s kamenjem. Nastopiti je moralo vojaštvo, ki je za-stražilo javna poslopja in se postavilo po mestnih ul cah. Tudi iz drugih krajev se poroča o velikem delavskem gibanju. Budimpešta. Napovedana stavka 6000 budimpeštanskih kočijažev se je pričela. Budimpešta. V Dabrecinu je došlo mej stavkujočimi delavci in policijo do krvavega pretepa. Vojaštvo je razgnalo množico. 40 oseb je aretiranih. Budimpešta. Tudi v Budimpešti je 60 000 delavcev zagrozilo s splošno stavko. Socialno demokraško strankaisko vodstvo se je proglasilo permanentno ter se je posvetovalo, kako naj so uvede generalna stavka Vlada v tem slučaju grozi z — obsednim stanjem. Nemiri na Ogrskem. Budimpešta. Kakor se poroča, so rumunski kmetje v Bratki pri Etesdu zažgali tudi neki grad in neko skladišče lesa. V občiniRev je več hiš v ognju Oi ranjencev na shodu je včeraj umrlo 8 oseb, tako da je število žrtev sedaj 31. Mej mrtvimi je tudi pet žensk. V Elesdu je are tiranih nad 100 oseb. Dve občini je zasedlo vojaštvo. Budimpešta. Strankarsko vodstvo socialdemokratov je dobilo iz Velikega Va-radina poročilo, da so elesdaki nemiri nastali radi tegs, ker so oblsstva prepovedala shod socialdemokratov. Baje so oblastva namera vala zapreti socialdemokratične voditelje, in to je hotela zbrana množica preprečiti. Rusko-japonska vojska. Kuropatkina so hoteli umoriti. London, 26. aprila. V kitajske berače preoblečeni Japonci bo poskušali umoriti generala Kuropatkina, ki sa je mudil v Niučvangu. Kozik, ki je spremljal generala, je opazil, kako je edon dveh mož, ki so se generalu približali, roko utaknil pod obleko. Kozak je moža pobil ra tla. Pri prijetih Japoncih našli so ncže. Ruske križarice iz Vladivostoka pred Gensanom. Tokio, 26 aprila. Tri ruske križarice ruskega vladivostoškega brodovja so včeraj nakrat priplule v luko Gensan ter so potopile v globočino japonski trgovski parnik „Goyo-m a r London, 26. aprila. Japonsko poslaništvo potrjuje poročilo iz Gansana. Položaj ob Jalu. Stiul, 25. aprila. Japonske čete se razprostirajo 30 milj ob Jalu od Jongamfa in 10 milj nad Vidžu. Rusi imajo svoje glavne čete pri Antšungu. Tigerski grič je njihov ključ. Več otokov, eden nad in dva nižje od Vidžu, olajšujejo boj, ker lahko služijo w opirališče topništva, ki bi ščitilo morebitni prehod čez reko. Japonske čete se utrjujejo v Yeng-uengu, nižje Yongamfa. Prebivalstvo na severni obali Jalu prodaja živila Rusom. Več japonskih častnikov, o katerih se Burni, da so ruski ogleduhi, so zaprli. Petrograd, 25. aprila. General Pfljg dementira vest lista »Morning Post«, da bi bili Japonci že prekoračili reko Jilu. Izkrcavanja ? London, 25. aprila. »Dai1y Mail« poroča iz banhajkvana: U zanesljivega vira Be poroda, da so Japonoi pri Kiuiu, severno od Port Arturja, izkrcali nekaj svojih čet. Drug majhen oddelek se je izkrcal na neki drugi točki, da pripravi večja izkrcavanja. Kitajska se razburja. London, 25. aprila. Iz Tien - Tsina se poroča, da je vest, da je admiral Aleksejev razglasil nad zadnjo postajo železnice pri Inču in nad kitajskim pristaniščem Niučvangom vojno stanje, vzbudila v Pekingu veliko razburjenje. Kitajska vlada misli, da je s tem hotel admiral razmerje med obema državama ša poslabšati. Kitajska vlada trdi, da je Rusija b tem prelomila svojo obljubo, da bo z mestom Inču ravnala kot z nevtralnim ozemljem. Ponosni Rusi. Berolin, 25. aprila. Iz Petrograda se poroča, da vsi časopisi glavnega mesta nasprotujejo misli, da bi Angleška posredo vala. Rusi ne potrebujejo nikogar, ampak bodo že sami obračunali s sovražnikom. Po vojski bo Rusija brez posredovanja tujih držav sovražniku narekovala mirovne pogoje. Ruski listi o vojski. »Mosk. Ved.« naštevajo v svojem članku »Vojska na japonskem ozemlju«, vse točke, kjer bi Rusi lahko izkrcali svoje vojaštvo. To so na juinozahodni obali od Kiusiu in na niponski zahodni obali. Razven tega Rusija napade Japonsko tudi lahko od severa. To je sicer dolga pot, toda na otokih se Rusi lahko bojujejo, četudi nimaio velike premoči na morju, ako napravijo Sihalin in Vladivostok za središča svojih operacij. Seveda bi Japoncem ne škodovalo mnogo, ako bi Rusi zasedli otok Jtsio, toda od tu bi ti lahko Japonsko napadali od severa. Za Ruae bi bila polastitev Jessa zato velikega po mena, ker bi jih Japonci z njega le težko pregnali. Članek končuje: »Premestitev vojske na japonske otoke je na vsak način mcgoča, in sicer prodirajo Rusi lahko od ene ali druge stran', kakor se jim zdi bolj ugodno. In to moramo tudi storiti. Naši cilji ne leže niti v zmagah niti v polastitvi Japonske, ampak mi moramo prepričati Japonce, da so že časi minuli, ko so lahko izzivali sosede, toda se, ako so bili premagani, umaknili na svoje otoke. Da se to po kaže Japonski, je tudi za njo damo velike koristi, še večje za nas, kajti ako bodo Japonci še dalje živeli v svojih sanjah, nam ne bo mogoče razvijati naših obmorskih pokrajir«. Japonska zbornica. Japonsko zbornco je otvoril cesar sam, Volitve, ki so se vršilo zelo tajno, so do-nesle sledeči rezultat: 180 konstitucijona-listov, 96 naprednjakov, 20 imperijalistov, 12 pristašov Husejevega kluba, 10 Doshi Kendyu K vaj, 11 pristašov Kcynevega kluba, 26 liberalcev, 63 neodvisnikov. 11 drugih strank, skupaj 379 poslancev. Vzrok tolikih strank so zadnji prepiri. V resnici pa so brez pomena, ker bo Sedaj, ko sa je vojska že začela, državni zbor vsa storil za mini-Btrsko politiko. RuBka otenziva. Petrograd, 25. aprila. General Kuropatkin je brzojavil carju, da je sklenil, v kratkem pričeti z ofenzivo, ker je mnenja, da ima že zadosti čet in mu ni treba samo upati na srečo. Port Artur. Petrograd, 25. aprila. Ruski brzojavni agenturi poroča njen dopisnik iz Port Arturja : Tu je vse izvanredno mirno. Čete, mornarica in prebivalstvo prenašajo obleganje s čudovito hladnokrvnostjo in možatostjo. Pogin »Petropavlovska« in smrt admirala Makarova in njegovega štaba popolnoma nič ni podrla ruskemu vojaštvu zaupanja, da se Poit Arturja ni mogoče polastiti in da je japonski por* z neizogiben. Tekom dveh mesecev so trdnjavo tako dobro utrdili in preskrbeli, da je njen padec nemogoč. Slabejše točke proti morju in celini se še vedno utrjujejo. Podsadka je z vsem mogočim preskrbljena za dalj ko eno leto. V mestu ni videti, da ga sovražnik oblega. Na izpreha-jališčih igra godba ter se izprehajajo gospe in otroci. Ponoči pa pokriva celo mesto popolna tema. La pristanišče razsvetljujejo metalci svetlobe. Japonci pripravljajo napad na Vladivostok. Pariz, 25. aprila. Vladivosto5ko pristanišče je skoro popolnoma prosto ledu. Večje število japonskih oklopnic in križaric se pripravlja na napad na pristanišče, kjer so štiri ruske križarice in torpedovke. O odstopu Aleksejeva se poroča, da je res Aleksejev vložil prošnjo za d e m i s i j o. Toda dobro poučeni krogi zatrjujejo, da se caru sedanji čas ni-takor ne zdi umesten ugoditi prošnji admiralovi. Cir se boji, da bi poročilo o demi-siji njegovega namestnika v Mandžuriji napravilo v Evropi preveliko pozornost. Vsled tega ostane še nekaj časi Aleksejev carjev namestnik in podkralj v Mandžuriji. Obolenje ruske carice. Car bode koncem tega meseca obiskal obolelo carico v Chrskojem selu. Preje bode pa še sprejel v zimski palači one vojake, ki so preživeli katastrofo pri Čemulpu. Pri oboleli carici bode car ostal teden dni. Ci-rica zelo trpi na razburjenji živcav. Razburjenje povzročili so zadnji dogodki na bo-išču. Na carico je posebno vznemirljivo vplivala katastrofi »Petropavlovska«. Zdravniki so zato odredili, da mora biti carica popolnoma v miru. Kitajci morajo zapustiti Kirin. London, 25 aprila. »Diily Chro-nicle« poroča, da so Rasi zapovedih tartar-skemu generalu, naj vse kitajske čete za-puste pokrajino Kirin. To poročilo je vzbudilo veliko presenečenje, ker se dosedaj ni vedelo, da so v tem delu Mandžurije kitajske čete. Ker je mogoče, da japonske čete proderejo do te pokrajino, je samoobsebi umevno, da Rusi ne bodo pustili tam mongolskih čet. Razna poročila. Petrograd, 25. aprila. C sr Nikolaj je podelil velikemu knezu Vladimiru za njegove zasluge za armado z dragocenimi kameni okrašene slike Nikolaj I., Aleksandra II in Aleksindra III. in svojo lastno sliko. Zadnjo njegovo sliko in sliko Nikolaja I je dobil tudi bivši vojni minister M i 1 i u t i n. Petrograd, 25. aprila. Saf Niko-ajske akademije, generalni poročnik Glasov, je imenovan za upravnika ministrstva za ljudsko prosveto. _ Poljaki v Nemčiji se vedno bolj organizujajo. Kakor se poroča, vstanove v kratkem poliski volilni odbor za celo Nemčijo. Volilni odbor za severno - zahodno Nemčijo so Poljaki žo preje ustanovili. Pri prihodnjih volitvah nameravajo v vseh onih krajih, kjer Btanujejo Poljaki, postaviti svoje lastne kandidate. Kandidate bo postavljal osrednji volilni odbor kot najvišja volilna oblaBt ter sa tudi z drugimi strankami pogajal. Francoski predsednik v Rimu. Predsednik Loubet je v nedeljo prišel v Rim. Pozdravila ga je velika množica, demonstracij ni bilo nikakih. Minister Giolitti je zaplenil razglas republikancev, v katerem so hujskali zoper papeža; na drugi strani je prepovedal papež vsako demonstracijo rimskih katolikov, ki so hoteli cb Loubetovim prihodu manifestirati pred Vatikanom. Papež je med tem sprejemal ogrske romarje. — Veliko pozornost vzbuja nenadno odpoto-vanje nemškega cesarja iz Apulije, čeprav ni za to nikakih političnih motivov. Kusija in Turčija. Carigrad. It gotovega vira se čuje, da je ob priliki ruskega protesta zoper koncentracijo turških čet v turški Armeniji tukajšnji ruski poslanik, Sinovjev, izjavil, da Rusija ne bo trpela, da Turčija le deloma mobilizira svoj četrti kor. Rakel je, da bo tudi Rusija mobilizirala svoje čete ob malo-azijski meji, ako Turčija začne z mobilizacijo brez ruskega dovoljenja. Visoki turški krogi se sicer branijo, ustreči ruski zihtevi, a se vendar boje zavrniti rusko zahtevo in bodo čakali nadaljnega razvoja vojske na daljnem Iztoku. Vpliv te vojske je tu dan na dan večji, in protiturško gibanje vedno ti<&r& šfi Carigrad. Doslej je že okrog 3000 pomiloščemh Bolgarov izpuščenih bilo na svobodo. _ li brzojavk. Dunaj. Skupna ministrska konferenca se je sešla 23. t, m. pod predsedstvom grofa Goluchovvskega, d* odstrani nesoglasja med Avstrijo in Odrsko glede skupnega proračuna za 1. 1905., v prvi vrsti glede kredita za nove topove, za katere zahteva vojna uprava 25 milijonov kron. Obojestranska fin. ministra pa bi rada to vsoto znižala na 15 milijonov kron. Dunaj. Laški vseuSiliščniki so imeli shod po § 2. na katerem so izjavili, da stališče akademičnih oblasti ni primerno za pomirjenje duhov. Pozvali so laške državne poBlance, naj v parlamentu tozadevno povzdignejo svoj glvs Budimpešta. V Szegedinu je bil ustanovni shod nove Banffyjeve stranke, ki je aklenil pri novi dopolnilni držsvnozborski volitvi kandidirati v državni zbor barona Banflyja. Johannesburg. General B -tha je imel 23. t. m. popoludne govor, v katerem je povdarjal, da nihče ne namerava povzročiti vstaje. Buri hočejo s svojimi sestanki le utrditi položaj vlade. Berolin. Listi poročajo o dovolitvi diet za državne poslance ; predloga ima biti kmalu dovoljena. Zdaj so nahaja v cesarjevi pisarni Berolin. Nemška vlada ie za 1. maj prepovedala skupne sprevode. Vojaštvo bo konsignirano, orožništvo določeno, da pre preči vse poizkuse proti tej naredbi. Štajerske novice. š Strela v celjskem starem gradu V nedeljo in soboto je veckiat treščilo v celjski stari grad. Strela je napravila v zi-dovju veliko razpoko in velik kos zidu od-rušila, tako da ima grad, ako se ga gleda od spodaj, sedaj drugo obliko. — Tuli v nemški mlin je to pot strela prvikrat treščila. š Obstrukcija v graškem občinskem svetu V graškem občinskem s«etu so pričeli socialni demokrati z obbtrukcijo. Pri razpravi o gasilskem redu je občinski svetnik Rezel predlagal z ozirom na poslovnik dobesedno čitanje pri drugem branju. Takoj pri § l stavil je Rezel spremenjevalni pied-log. Zavladalo je živahco gibanje med ob čitiskimi svetniki. Odstranilo se je več ob činskib svetnikov, vsled česar je s sja postala nesklepčna. š Umrl je v Splitu nagloma graSki uSitelj ir J >žef L a v r i č , rodom Slovenec š Na Frankolovem sa bo obhajal sv. misijon od 30. aprila do 9 maja t. 1. v spomin na slovusni jubilej razglašenja verske resnice Marije Brezmadežnega Spočetja. Vo dili ga bodo veleč. gg. misijonarji od sv. Jožefi nad Celjem. š Strela. Iz Zusema se nam piše: Dne 9. febiuvarja letošnega leta je strela udarila v tukajšnjo šolo, da so se šolarji lu?i, ki se je v sobi pokazala, silno prestrašili; isto uro je udarila tuli v župnijsko gospo darsko poslopje, čeravno ima strelovod, naravnost med živino, da je hlapca, ki sta živino opravliala, pretreslo. Dne 22. aprila zvečer je udarila pa v strelovod zupniiske cerkve, je od žice odskočila ter zid in strop na več krajih opraskala. Danes pa zopet grmi in se bliska, da se vse trese. š Birmovanje in kanonična vizitacija bo v dekani|i Dravsko polje od 23. maja do 1. iunija, in sicer v H tčah 23. maia, v Framu 24 , v Slivnici 26, pri sv. Jarž j na Drav. polju 29., pri sv. Lovrencu na Dr. p. 30., na Črni gori 31. maja in v Grkov eah, kjer bo ob enem blagoslovljenje te meljnega kamna za župno cerkev, pa 1. junija. Primorske novice. p Prvi roj na Goriškem. Iz Budanj se pam piše: Danes, dne 25. t. m., na dan sv. Marka je ugrabil tukajšnji čebelar gos o. J. Curk prviroj na Gjriškem Ker je to nekaj izvanrednega v tem času, Vam sporočam to, da objavita v listu. p Samoumor poizkušen V hotelu »pri treh kronah« je stanoval mlad gospod, ki je hodil na pošto vpraševat, če je prišlo na ime Otto Schmid kako pismo ali kaka nakaznica. Policija je pa dognala, da je pravo ime njegovo Vaclav Martinek, ki je pred kratkim pobegnil od vojakov. Ko je prišel na pošto, ga je prijel policaj. Marti nek je tajil svoje pravo ime in se je ustavljal, nskar ga je policist s sablio udaril po roki. Ko je Martine'* unil krstiti kdaj kako dete. Najbolj imenitna laž pa je, da bi g. župnik poslal potem, ko je liberalca Bpodil iz cerkve, po učitel|a. ker ga tukaj aploh ni, ampak ie le učiteljica Tudi je neznano in smeSna laž, da bi g. župo k delal strupen petijot zato, ker nima vino gradov ne vinskih tropin. L udstvo je silno ogorčeni nad tem ostudnim obrekovanjem in se čud, kje bi se dobila toka propalica, ki bi na ta način obrekovala. Pomilujemo pa bfa\ca »Slov. Naroda«, da se dajo »futrjfc« itikimi lažmi, posebno še za velikonočne pravnike. Vedi pa ti, ki tako iamišliene luži v „Slov. Narodu" objavljaš, da bolj ko svoje jlatne odpadke na našega obče spoštovanega g. žuonika mečeč, večjo čast, zaupanje in spoštovanje imamo do goBpoda. Županstvo občine Trebeljev o, dne 19. nprila 1904 Josip G a 1e , župan Ponesrečena liberalna pisanja. (Dopis) Podpisani občinski odbor in drugi ljudje v župniji Prežganje so z ogorčenjem zvedeli, da je neki liberalni mazač v 75. številki z dne 2. aprila 1904 liberalnega lista »Slov. varni na Savi stopili v štrajk, med njimi vse delavke. Dalavk je na Savi nad sto, in imajo grozno slabe plače po 13 do 14 gld. na me sec. Vrh tega občujejo grdo ž njimi. Zato so atopile prve v štrajk. Mrjrter Pogačar jih še celo vleče za ušesa in zmerja z vsemi mogočimi priimki. Tisti oddelek delavcev, ki je stopil danes v štrajk, je gospod rav natelj milo prosil, da vsaj do opoldne delajo, da, ker je železo vroče, na bo škode. Za pogorelce v Hlnjah. V soboto sta poslanca Povše in Žitnik s tovariš vložila v državni zbernici nujni predlog z* državno podporo pogorelcem v H i n j a h. Zavreta kri. »Uiiteljski Tovariš« piše 20. t. m. torej trinajst dni po deželno-na Gorenjskem: „Nihče nam da nam je zavrela kri in dne zborskt volitvi ne sme zameriti, Dnevne novice. V LiliMtsiii, 25 aprila K stavki na Javorniku. »Slovenski Narod* v svoji besnosti proti delavstvu hoče boj delavstva na Javorniku zopet predstavljati kot strankarsko stvar, češ, »da klerikalci šfiujejo delavce«. To »Narodovo« sla lišče je prava infamija. Delavstvo na J a v orni ku in S a v i je popolnoma solidarno, vboju stoje £ 1 o i n i delavci vseh strank. Ako je »Slovenec« branil opravičene zahteve delavstva, storil je le svojo človekoljubno in domovinsko dolžnost. 01 »Naroda« je pa dovolj žalostno, da vedno očitnejše služi z a 1 a k a j a i z v e s t n i gospodi, kateri na ljubo delavstvo izdaja! Stavko na Javorniku so vsi delavci pričeli popolnoma sami od sebe in mi smo zved li za stavko šale, ko je že dva dni traala. Kakor vemo, obJinstvo obsoja »N rodovo« protidelavsko pisarjenje in razven »Narodovega« undaišt?a nihče ne simpatizira z Luckmanoom, ki potom »Naroda« ne bo spravil s sveta krivic, ki se gode delavstvu. Kakor rečeno, mi prav nič ne hujskamo, pač pa želimo, da se »Kranjska industrijska družba« postavi na stališče pravičnosti in ne vzbuja vedno večjih viharjev. Delavstvo na Javorniku ima za seboj simpatije cele dežele. Iz Luckmanovega pašalika Piše se nam: Delavci na Javorniku nadaljujejo svoj boj, pripravljeni so na vse; simo to je izključeno, da bi za prejšnjo pasjo plačo kopičili industrijski družbi dobičie. M r je vzoren. Solidarnost savskih delavcev se kaže že v dejanjih. Sto delavk ja že ostaviio delo. Luckman bo prav kmalu zvedel, d» se delavci ne dado žaliti iz sebe; niso kakor liberalni kapitalisti; drže kar obljubijo. S cer pa svobodno LucStmtinu nositi svoja jajca po umazanih gnezdih „Slov. Naroda« ali »Gra-zor TagfeS|)08t«-c. — Šmoren iz teh jajc bo moral pojesti Luckman sam. Stavka na Javorniku. Pišo se nam z dne 25. aprila: Navdušenje, ki je sadaj med ljudstvom in delavstvom v tej dolini, je nepopisno. Delavstvo na Javorniku je mirno. Gospod Pongraz, ki se posebno lepo v čast Luokmannovo obnaša, grozi delavcem, če ne gredo delat, da jih bo onvse p o s t r e I i 1. To je kaznjivo in mi zahtevamo, da sodišče to preiskuje, da se takim nesramnim grozitvam napravi konec. Včeraj zvečer so delavke glasno pojoč in noseč slovenske trobojnice manifestirale^po Savi in na Jesenicah. Ljudstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Pridi u-žilo se jim je še nad tisoč delavcev in mirno pojoč so hodili po Savi in Javorniku. Ljudstvo pa pravi: To je moralo priti! — Dne 26. aprila: Danes so nekateri oddelki, od katerih so drugi oddelki odvisni, v to- prešia potrpežljivost. Klerikalizem jo je za-gazil pod nespretnim dr. Susteršičevim vod-»tvonn na vsi črti, ni čudno, da jo ja zagazil tudi na tem polju. Mi smo že povedali in dokazali, c*a je dr. Sasteršičeva politika nič vredna. O i ne čuti z naš m narodom, zato jo je brezvestno zavozil na vsi črti, da mora klerikalizem propasti in dobiti smrtni udarec. L;udstvo se tega že očitno zaveda.« — Železnica iz Lesec na Bled O projektu veletržca tr. Tomaž* Pavšlaria glede ozki t me električna železnice od p staje L'see n» Bed bo revizija trase 10. pr. m. — Toča je ok^lu Pol|an pri Kostanje vici padala 22. in 23 t. m. kot lešniki debela in je na nekaterih krajih pokrila tla tri can timetre visoko. Na Opatovi gori je bila toča še silnega. — Iz zapora ušel Dne 22. t. m. je ušel i« bodnii«tvega zapora na Risti natakar Jurij Hutter, 25 let star, doma v Tiefanbachu na Kočevskem. Ztprt je bil zaradi hudodelstva tatvine. — »Narodni dom« v Pulju. Pred minulo nedelio je bil sklical g. dr. Matko Laginja, kakor predsednik puljske posojil niče, nekaj rodoljubov na pniateijski razgovor radi gradnjo „Narodnega doma« v Puiju. Zidala bo hranilnica. Zemljišče je ž i kupljeno in s!'0r0 prično z zidanjem. Gradnja »Narodnega doma" bo pomenjala velik na predek v življenju S ovanov v Pulju. Zato se radujemo iz srca na tej nakani. — Umrl jo v Kaplji vasi posestnik in vinski trgovec g. Janez Griinthal s v 67. letu svoje dobe. — Prostovoljno gasilno društvo Vič Glince naznanja, iia praznu,« letos slavnostno 301etnico društvenega obstanka dne 14 avgusta ter prosi slavna gasilna društva, naj to notico radi prireditev veselic blagohotno uvaževati izvolijo. Vae podrobnosti S8 pravočasno naznanijo. — Pri občinskih volitvah v Ce lovcu so bili v III razredu izioljeni z 342 oz. 186 glasovi kandidatje nemške stranke. Kandidat sicialnih demokratov, R esig, je dobil 132 glasov. Vdeh volu cev je v III. raz redu 977 — Ogenj Na Uicu je dne 22. aprila pogorela R baričeva h ša in gospodarsko po slonie. Na pomo5 ata prihiteli požarni brarnbi iz Cirknice in Dolenje vasi. Zažgali so baje otroci. — Umrl je v H-astji pri Ljubljani posestnik g F r a n c e A v š i č. — Hrvaške novice Toča v Vrab č h h V petek je padala grozna toča okrog vasi Vrabca cel četrt ure in pobiln vse nasade ; drevje v cvetu, vinska trta, vsa j a uničeno. V soboto je padala ■o Zagrebu toča, debela kot i»'ca. — Železnica K n i n N o v i v Dalmaciji se ima v krat kem trrudfti ; služ la bo predvsem vojaštvu. (jjubljaiiskc novice. Katoliško društvo za delavke jo imelo v dvorani puntigamske pivnice jako prijeten zabavni večer. Vselej, kadar priredi to društvo kako veselico, so prostori nppol-njeni in tako tuli zadnjič. Vrlo lepo in pre cizno so prepevale društvene pevke pod vodstvom g. Ferjančiča. Pešam »Na \rtu« je vsem tako zelo ugajala, da s jo morale ponavljati. Tudi obe igri »Pri gospodi« in veseloigra »Na robu prepada* ali »Mladini pošteno zabavo« sta povsem zadovoljili ob-činfctvo. Z asti je prva igra povzročila mnogo smeha. O vsth igralkah se moramo kar naj pohvalneie izraziti. Ž ;limo le, da nas to vrlo društvo kmalu zopet razveseli s kakim zabavnim večerom. Poročila ae bosta gospod P e r e g r i n Bogomil K a j z e I, uradnik ljubljansko kred tne banke s hčerko drž svetnika in profesorja vseučilišča, Rusinjo gdč. II o leno pl. bercl in g. Ivan Petrič, preglednik pri električni železnici, z gdčno. J o s i p i n o Kodeljo, zascbnico. Sobotno predavanje slov. trgovskega društva »Merkur" je prav lepo uspelo. V nadaljevanje svojega prvega predavanja raz pravljal je g predavatelj o konkurznom po stopanju vobče, o konkurznem ediktu, o dolžnostih konkurinega komisarja, o volilnem naroku, o upravniškem odboru, o likvidacijskem terminu, o konkurznem skladu, o konkurzni masi in o razdelilnem načrtu. Končno je gospod predavatelj omenil načine končanja konkurzov ter še posebej razpravljal o posebnih predpisih pri trgovskem konkuriu. Ooširnejše poročilo o tem pieda-vanju ne bomo prinašali, ker je, kakor se nam poroča, gospod predavatelj obljubil na prolnjo društva „Merkur", da objavi Bvoje predavanje v ^Slovenskem trgovskem vest-niku", glasilu tega društva", na kar trgovat »o posebno opozarjamo. Predavanju je sledil zabavni večer, na katerem je društveni pevski zbor zapel več zborov. Glede cbiska nam je omeniti, da ni bil tak, kakor bi bilo to pričakovati pri prireditvah strokovnih in za praktično uporabo prepotrebnih predavani; predavanja se je namreč udeležilo le okoli 60 oseb. Zadnji čas bi bil, da se naše trgovhtvo prič o e bolj zanimati sa popolnje-nje strokovne naobrazbe, katera je za mo-dernpga trgovca neobhodno potrebna. Izgubljeno. U Jenka trgovske šole Tere-zina Pafqaoti, stanujoča v Židovskih ulicah št. 5, izgubila je 23. t. m. na poti od starega trga do Židovskih ulic srebrno ženHko uro. — Na Sv. Petra cesti izgubila je v soboto zvečer Mar.ja Janežičeva, delavka v tobačni tovarni, denarnico z vsebino 10 kron. — Na poti od Treotove vile ob Lesti na Rožnik do tivolskega gradu izgubila je Ana Gogola, stanujoča na Rimski cesti št. 13, zlato žensko uro in zlato verižico. — Na Radeckega cesti je izgubila delavka Ana Pekolj, stanujoča na Rimski cesti At. 5, denarnico, v kateri je imela 4 K 74 v. denarja. — V Lattermanovem drevoredu izgubila je dne 24. t m. Viktcn a Stegnar-jeva, uradnika žena, stanujoča v Z dovskih ulicah št. 1, pozlačen naočnik s pozlačeno verižico. — Neznano kje v mestu izgubila je komptoaristinja Mariia G ospodaričeva, stanujoča na Bregu št. 20, srebrno pozlačeno zapestnico. Najdeno. Na južnem kolodvoru so bili v prf teknem tedr.u najdeni trije dežniki. Mlad, črn pes, velik, se je izgubil z znamko st. 550. Najditeli naj ga proti nagrad' izrodi v trafiki na Zabiaku št. 1. Umrla sta v Krilevniških ulicah gospod Karol Lušin, stotnik v pok in Marija Gorjanc. V fooot) je bila še v stolnici, v nedeljo so jo našli na tleh od mrtvnnda zadeto. Sinoči ie umrla. Nov tamburaški klub. V Ljubljani se ustanavlja Slovenski tamburaški klub „Morje«. Ne kaži ure. Mizar I.an Tomec v Ko-lezijskih ulicah št. 10 viačal ee je dne 23. t. m ponoči z gostilne domov. V cerkvenih ulicah pridružil se mu je neki neznan človek, ki ga je vprašal, koliko da ja ura. Tomec vzel je uro iz žepa in jo dal neznancu v roke, na kar je ta z uro pobegnil. K zgradbi železnice v Hrušici se je odpeljal« v^erai 100 delavcev. Na Nemško je odpotovalo včeraj 196 delavcev. Pes ga je napadel. Pes tovarnarja in hišnega posestnika Aio'fa Perlesa je dne 24. t. m. doj^oludne v Prešernovih ulicah napadel Taeniessovega delovod|a Alojzija \Vaceka, ki se ie pelial z avtomobilnim bicik-ljem po uiicah; skočil je v njega, ga popa-del za nogo in ga potegnil na tla. Raztrgal mu j« hMe in suknjo. Stavbinska vest. Novo dvonadstropno hišo bo na Resljevi cesti poleg plinove tovarne postavila gospa Marija Toman. Francoski cirkus Guillaume pride v Ljubliano. Umrla je vdova kurjača Frančiška Kozina. 14 knede jev pojedel naenkrat. Neki pri-siljenec, ki je bil tri dni zaprt, je včeraj, ko ie zonet smel na delo, pojedel 14 kne-deliev. D :bil je take bolečine, da so ga od dela na stavbišču »Union« morali z reiilnim vozom odpeljati v bolnico. V Ameriko. Včeraj odpotovalo je odtod v Ameriko 26 izseljencev. V Antverpen se je »čeraj odpeljalo 40 Hrvatov, ki potujejo v Ameriko. Kaziie stvari. Najnovejše od raznih strani. Nevihta. Iz Sopronja poročajo: 23 t. m je nevihta pokončala večino vinogradov. Na raznih kra]ih je ularilt strela tar je pogorelo nekaj poslopij. - Prvi razred o p u s t e. Na vprašanje želez, ministrstva je odgovorila večina železniških ravnateljev, naj se pri osobnih vlakih opusti prvi razred, pridrži pa pri b r z o v 1 a k i h na glavnih progah. — Dijaške demonstracije v Pragi se nadaljujejo. Č^šti dijaki so demonstrirali pred nemško tehniko. Nomški dijaki so morali pobegniti na dvorišče. — Ciklon na Moravskem. Na Moravskem je 23 t. m. divjal strašen vihar. Iz Hrotovice se poroča, da jo vihar odnašal strehe, ruval dreveaa in jih metal več metrov proč. V gozdu pri Radkovicu jo vihar izruval 60 oralov najmočnejšega gozda, kakor bi bila drevesa bilke. — Samomor ženina in neveste. Is Berolina se poroča, da je v so boto skočil v vodo v pričo svoje neveste drogist Karol Anton. Ko je videla nevesta, da je njen ienin mrtev, izpila je strup, vendar je pa u nanje, da jo rešijo. Izpred sodišča. Izpred deželnega sodišča. Mladi tat. Šele 17 let stari de lavec Miha Jakopin iz Javorja je bil že dvakrat zaradi latvine kaznovan, a to ga ni poboljšalo. Dne |19. februarja zjutraj je v Plevnikovi hiši v Spod. Kašlju, kjer je za blapca služil, vzel svojemu sohlapcu par Škornjev, vrednih 9 K; v Dobrunjah je pa pri Remcovih po noči na 24. februvarija t. 1. vsel eno kokoš, drugo noč je pa izmaknil pri Dečmanovih v Vcdmatu, kjer je bil najet za delavca, 2 kokoši in eno vrečo. Jakopin sa je pa od novega leta izvzemši kratkih presledkov tudi brez dela ckoli po tepal in ker je tatvine sam priznal, obsrjen Že bil na 7 mesecev teike ječe, potem se io pa cddal v prisilno delavnico. — Iz iale resnica. Cene Zsleznikar, hlapec v Skcfeljci in Janez Zgoni, hlapec v Zalogu, sta 13. februvarija vozila šuto iz Babne gorice na kolodvor v Skofelci. Bila sta nekoliko pijana in tako je prišlo, da ko sta šoto skladala, je v šali Zgonc Zeleznikarja pahnil z njegovega veza na tla. To je pa obdolženca tako razjezilo, da je z rajtelnom vdaril Zgonca po glavi tako, da se mu je kri po-cedila; nato je iz Ogorelčevega hleva pograbil gnojne vile ter ga ž njimi vdaril po desni rami; a tudi to mu ni bilo še zadosti, temveč je tekel za Zgoccem po krajši poti, ker mu je skušal ta z vpreženim vozom uteči, ter mu je pot prestrigel in ga začel z debelim koncem biča po glavi in po roki obdelavati. Zeleznikar se je zagovarjal, da je bil vsled padca iz voza in vsled za-vžite pijače tako zmešan, da ni vedel, kaj da dtli. Obsojt n |e bil na štiri tedne ječe. Telefonska In brzojavne poročila. Javornik, 26. aprila. Splošna stavka tudi na Savi. Dunaj, 26. aprila. (Kor. urad.) Danes se je v državnemu zboru vršilo dobesedno čitanje došlih vleg. Petrograd, 26. aprila. (Kor. urad.) Kuropatkin brzojavlja carju z dne 25. t. mes.: Zadnje dni smo opazili okolu Vidžu zbiranje japonskihčelnov in japonsVo izkrcavanje potrebščin za mostove. — Dne 23. t. m. sta 14 vrst nižje Siapušhike prešli preko reke Jalu dve stotniji Japoncev znekaterimi jezdeci. Preskrbljeno je, da se ruske prednje straže po-množe. 20 vrst navzgor je opažati japonske naprave za prehod. Južno od Jalu je sicer vse mirne. Pariš, 26. aprila. Sem došla poročila javljajo, da odpotuje v četrtek 2 8. i. m. rusko baltiško brodovje pod poveljstvom admirala Rož-festvenskeg* v Vzhodno Azijo, Štiri nadaljnje japonske divizije se mobilizirajo, iz katerih bo sestavljena tretja ja-oonska armada. Dunajska borza dnč 22. aprila. iknpni državni dolg v notah.....99-80 ikupni državni dolg v srebra.....99 50 Vvstrijska zlata renta 4%......119 30 Ivstrijska kronska renta 4%.....99-60 ivstrijska inv. renta 3\',%......91-50 )grska zlata renta 4%.......118'35 Meteorologidno porodilo. riSlna nad morjem 3062 m, srednji iračni tlak 736 01 Cm opa- su.j« Ttmpa* J 1 biro- Votrorl. N«l>. ■s s * UTtuija metri. po ■ša. t >>. ColitJ« 25| a. zveč. j <32-6 | U 9 | "sl. jvzh. | dež I 2B| 7. ijutr. i 732-H I h-7 I sl. svzh. I pol obl. 2 8 12. popol. | 7310 j 17-4 | sr. jvzh j del. jasno. | irednja včerajšnja temperatura 143". normale 11 3". Čedno stanovanje 7 I. nadstropju na ulico, z dvema sobama n pritiklinami dobi mirna stranka za termin avgust 686 4-4 Istotam ee sprejme gospodična na hrano in stanovanje s 15. majem. Ponudbe na upravništvo »Slovenca". Potrtim in žalostnim sri-em javljava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Bogu vsemogoc-nemu do|iadlo tiaSega dragega očeta, gospoda Janeza (iriinthal=a st. posestnika in vinskega trgovca v Kaplji vasi danes, dne 24. aprila 1904, ob pol 7. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni, pre-videnega večkrat s sv. zakramenti za umirajoi-e, v (57. letu starosti poklicati na oni boljši svet. Pogreb dragega rajnega bode v sredo, dne 27. aprila t. I., ob 8 uri zjutraj na (arno pokopališče v KomP.idi. kjer se bode truplo pnlož lo v rodbinski grob. Sv. ma£e zadušniee se bodo br»le o pogrebu in ob osmini v farni cerkvi komendski. Dragega rajnega priporočava v blag spomin m molitev. V K a p 1 j i v a s i, 24. aprila 1904. Janez Griinthal, sin. Helena Griinthal roj Zabret, sinaha. Emajlna glasura, J^Vp;2l: mete , kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že-lezje, les. kositar, kameniti predmeti, vodovodne škoklje kojim da porcelanu slično prevlako V škatijicah po */« in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBERL V Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vranja naročila po povzetju. 524 3 11—6 21 let star, marljiv in pošten trgovski poslovodja vešč špecerijske in železniške stroke, bi rad svojo službo premenil. Najrajši kje na Štajerskem ali Dolenjskem. 723 3—2 Odda se takoj služba organista in cerkvenika v Ribnem, p. Bled Letne plače 280 K, plačilo za z;onjpnie kopanje grobov in štolnine približno 1C0 K, prosto stanovanje in drva. Zemljišča za 2'/2 mernika pesetve. Natančneja pojasnila da.j(£ župni urad v Ribnem, p. Bled. (Gorenjsko). 703 3-3 * Pijte s Klauerjev 1 »Triglav« I tloii/i<«ai7QicJ ircali l